S PODEŽELJA.SI št. 37 / 2015, 1. marec 2015 SPREMEMBE ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH NEVARNOST RAZMNOŽITVE PODLUBNIKOV LETO 2015  MEDNARODNO LETO TAL NOVA VINSKA KRALJICA JE SANDRA VUČKO KRANJSKA KLOBASA REGISTRIRANA V EU ZELIŠČA  ČAROBNE RASTLINE ZA VSAK DOM POTRJEN PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA RS 2014–2020 쮿 IZ INTERVJUJA ZDRAVKO POČIVALŠEK Vlada RS je sprejela strateški projekt, s katerim je potrdila svojo usmerjenost v razvoj socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. 쮿 LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV Zadružna zveza Slovenije vabi na posvet zadružnikov, ki bo potekal 10. in 11. marca 2015 v Portorožu. Nudimo vam razliène oblike financiranj: NOVOST Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2300 500, faks: 01/2300 505 e-naslov: [email protected], www.dbs-leasing.si Fotograﬁja arhiv DBS UVODNA AKTUALNO MISEL USPEŠNO DOKAPITALIZIRANI Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Graﬁko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja štirikrat letno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. marec 2015 Konec preteklega leta se je uspešno zaključila dokapitalizacija Deželne banke Slovenije v višini dobrih štirih milijonov evrov. Dodatni kapital so zagotovili izključno posamezniki in podjetja, večina zadruge in zadružna podjetja ter druga podjetja s področja slovenskega kmetijstva in podeželja, ter delavci banke, brez pomoči države in brez pomoči matice v tujini. Smo osamljen primer uspešne dokapitalizacije banke v Sloveniji v zadnjih letih brez tuje pomoči, in to v gospodarskih razmerah, ki so vse prej kot preproste. Deželna banka Slovenije tekoče posluje dobro. Stranke, lastniki in zaposleni imajo veliko zaupanja vanjo. Skupaj se zavedamo izjemnega pomena slovenske banke, ki je ostala v večinskem zadružnem lastništvu in bo tudi v prihodnosti, še toliko bolj intenzivno, delovala predvsem kot stabilen in zanesljiv ﬁnančni steber slovenskega podeželja. Našim dolgoletnim lastnikom in tistim, ki ste v lastniško strukturo banke vstopili z nedavnim vplačilom delnic, se najprej iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Štirje milijoni v primerjavi z milijardnimi zneski, ki smo jih za dokapitalizacijo državnih bank odšteli davkoplačevalci, na prvi pogled niso velika številka. Zavedati pa se je treba, da ste se lastniki za to zavestno odrekli delu investicijskega cikla oziroma ste v banko naložili svoje prihranke. To je zelo pomembno in za našo banko predstavlja veliko odgovornost. Odgovornost in motivacijo za še uspešnejše delo in nadaljevanje zmerne rasti poslovanja v prihodnosti. Zadnji dve leti je zaznamoval proces bančne sanacije, ki je pomembno vplival tako na lastništvo kot tudi na poslovno politiko slovenskih bank. Država je dokapitalizirala največje banke v Sloveniji (ter s tem razlastila obstoječe delničarje in lastnike podrejenega dolga), še vedno čutimo posledice nadzorovane likvidacije dveh bank. V naši banki aktivno kreditiramo prebivalstvo, kmetovalce ter majhna in srednje velika podjetja. Znatno smo povečali obseg vlog gospodinjstev, poraslo je število transakcijskih računov, kar kaže na zaupanje komitentov v banko. V banki smo izvedli obsežen proces racionalizacije poslovanja in s tem dosegli pomembne prihranke, vendar to nikakor ne vpliva na kakovost storitev in servisa za naše stranke. Za razliko od konkurenčnih bank se pri nas nismo odločili za krčenje mreže poslovalnic, ker želimo ostati dobro dostopni tudi v manjših krajih in ker smo prepričani, da so osebni stiki ter celostno spremljanje in skrbništvo strank ključni za institucijo, ki ji stranke zaupajo svoje prihranke ali potrebujejo nasvet in ustrezen ﬁnančni načrt ob najemu posojila. Prav tako bomo ostali med najcenejšimi ponudniki bančnih storitev. Sledili bomo podjetnemu, vendar zmerno konservativnemu poslovanju, ki se je nam in našim strankam obrestoval že v preteklosti – tudi na primer pri posojilih v švicarskih frankih, s katerimi imajo sedaj kreditojemalci ogromne težave, ker se jim je povišala kreditna obveznost. Pri nas tovrstnih posojil prebivalstvu nismo nikoli ponujali. Kapitalsko okrepljeni smo zadostili zahtevam regulatorja, svež kapital pa nam bo omogočil dolgoročno stabilnost in zmerno rast poslovanja. Dodatno se razmere v bančnem sistemu postopoma stabilizirajo, kar je dobro izhodišče za prihodnost. Predvsem pa je naš cilj zadovoljstvo strank. Tu smo bili, smo in bomo izključno zaradi vas in za vas. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO VABILO NA 42. LETNI POSVET ZADRUŽNIKOV »ZADRUGE V SPREMENJENEM POSLOVNEM OKOLJU« Portorož, Grand hotel Bernardin, 10. in 11. marec 2015 Letos bo v Portorožu potekal že dvainštirideseti letni posvet zadružnikov, ki ga pripravlja Zadružna zveza Slovenije. S posvetom želimo opozoriti na pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja ter na novosti skupne kmetijske politike in sprejetega Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Ob prikazu aktualnega dogajanja v kmetijstvu in smernic za prihodnji razvoj bo posvet predstavil novosti na področju evropske kohezijske politike, zlasti razvoja regionalne politike do leta 2020, ki bo posegala tudi na področje lokalnega razvoja, podeželja in zadružništva. Poseben poudarek namenjamo spremembam in dogajanjem na kmetijskih trgih v Evropi in svetu ter lokalni pridelavi hrane in njeni dostopnosti na trgovskih policah. Naše vabilo na posvet velja zadružnikom, predsednikom in članom upravnih in nadzornih odborov ter direktorjem zadrug, predstavnikom slovenske živilsko-predelovalne industrije, predstavnikom upravnih enot in občin, izobraževalnih organizacij, državnih organov, zbornic in institucij, našim prijateljem iz tujine in vsem, ki so vam blizu slovensko kmetijstvo, zadružništvo in podeželje. Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, in spletni strani www.zzs.si, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov [email protected]. PROGRAM POSVETA Torek, 10. marec 2015 ga. Franja Gabrovšek Schmidt, BSC Regionalna razvojna agencija Gorenjske g. Mitja Vodnjov, KGZ Škofja Loka 17.30–18.00 Skupna razprava in zaključki prvega dne posveta Predstavitev zadrug gorenjske regije in Vinske kleti Goriška Brda 20.00 Gala večerja z Manco Špik in skupino The Substitutes 9.30 –10.00 Zbiranje in registracija udeležencev 10.00–10.10 Otvoritev posveta g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije 10.10–11.00 Pozdravni nagovori gostov g. Zdravko Počivalšek, minister, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejan Židan, minister, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS 11.00–11.15 Odmor 11.15–12.00 Razvoj evropskih kmetijskih trgov s poudarkom na mleku in mesu dr. Jens Schaps, direktor, Direktorat C enotna skupna ureditev trgov, ekonomika in analize kmetijskih trgov Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja 12.00–12.45 Nemške zadruge in globalni trg dr. Volker J. Petersen, predstavnik Nemške Raiffeisen zveze, odgovoren za zadružništvo in politična vprašanja 12.45–13.00 Razprava udeležencev 13.00–15.00 Odmor za kosilo 15.00–16.00 Ukrepi kmetijske politike in Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 16.00–16.30 Gozd in les - priložnost za Slovenijo g. Miha Marenče, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 16.30–17.30 Regionalna politika do leta 2020 in regionalni razvojni programi slovenskih regij mag. Nena Dokuzov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Sreda, 11. marec 2015 9.30 –10.15 Stanje v slovenskem kmetijstvu dr. Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije 10.15–11.00 Slovensko agroživilstvo in razvoj trgov v Sloveniji dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta v Ljubljani 11.00–11.30 Odmor s prigrizkom Deželne banke Slovenije in Semenarne Ljubljana 11.30–13.00 Bo potrošnik kupoval slovensko hrano? dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta v Ljubljani g. Toni Balažič, predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator, d.d. mag. Igor Mervič, generalni direktor Spar Slovenija, trgovsko podjetje, d.o.o. g. Matej Denovnik, direktor nabave in logistike, Engrotuš, d.o.o. ga. Anka Lipušček Miklavič, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ga. Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za podporo predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije ga. Vida Petrovčič, moderatorka 13.00–13.30 Razprava 14.00 Zaključek posveta 4 AKTUALNO plačil (ukrep KOPOP), ki bo nadomestil obstoječi ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepi KOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007−2013. Informacije o Programu razvoja podeželja in brošuro najdete na spletni strani: http://www.program-podezelja.si. Program razvoja podeželja do leta 2020 uradno potrjen Evropska komisija je sredi februarja 2015 potrdila slovenski Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Finančno ta potrditev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Preglednica: Ukrepi Programa razvoja podeželja 2014–2020 Ključna težišča ukrepanja iz programa razvoja podeželja so pospešitev procesov strukturnega prilagajanja v kmetijstvu, učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig ter večja prepoznavnost in kakovost lokalno pridelanih proizvodov. Pomemben del bodo zajemali ohranjanje naravnih virov in odziv na podnebne spremembe, trajnostno izkoriščanje gozdov ter povečanje dodane vrednosti lesa z boljšim tržnim povezovanjem na področju gozdarstva in vzdolž gozdno-lesne verige ter s povečanjem konkurenčnosti na področju gozdarstva in neindustrijske predelave lesa. Del programa so tudi zelena delovna mesta in skladen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov lokalnega okolja. Prenos znanja in inovacij, skrb za okolje in podnebne spremembe so horizontalni cilji, ki jih zasledujejo vsa prednostna področja ukrepanja. V okviru programa bo Slovenija izvajala 14 ukrepov. Na podlagi sprejetega programa razvoja podeželja bodo sprejete nacionalne uredbe, ki bodo omogočale njegovo izvajanje. Ukrep Naziv ukrepa Sredstva v mio EUR M01 Prenos znanja 12,5 M02 Pomoč pri uporabi storitev svetovanja 10,8 M03 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila M04 Naložbe v osnovna sredstva 228,1 M06 Razvoj kmetij in podjetij 125,3 M07 Širokopasovni internet 10,0 M08 Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje 59,5 M09 Ustanovitev skupin proizvajalcev M10 Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep M11 Ekološko kmetovanje 60,2 M13 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami 265,9 M14 Dobrobit živali 16,4 M16 Sodelovanje 20,0 M19 LEADER 52,4 1,7 2,2 203,6 Povzela mag. Anita Jakuš Leto 2015 – mednarodno leto tal Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto tal s sloganom »Zdrava tla za zdravo življenje«. Tla so v središču vseh okoljskih procesov in so bistveni del okolja. Pojavljajo se v različnih oblikah z različnimi lastnostmi, od katerih se nekatere odražajo v njihovi rodovitnosti. Ta je ključna za pridelavo zdrave in kakovostne hrane, za rast gozdov ali druge biomase, rodovitnost tal pa določa tudi pestrost kopenskih ekosistemov. Osnovni namen aktivnosti v okviru mednarodnega leta tal 2015 je osveščanje, ki naj bi pripeljalo k boljšemu ravnanju s tlemi in trajnostnemu gospodarjenju s tem naravnim virom. B. J. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načrtuje, da bodo prvi javni razpisi, ki bodo omogočili koriščenje sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014 -2020, objavljeni predvidoma v drugi polovici leta 2015. Ministrstvo bo pripravilo terminski načrt objave javnih razpisov, ki ga bo objavilo na svoji spletni strani. V okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014−2020 se z letom 2015 začenja izvajati tudi ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebnih 5 AKTUALNO Obeta se prenova gozdarske zakonodaje Spreminja se Zakon o kmetijskih zemljiščih Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotne Slovenije, več kot polovica jih je zaradi dragocenosti naravnih virov zavarovanih ali varovanih v okviru Natura 2000. Gozd ima pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju podnebnih sprememb. V Sloveniji je 75 % gozdov v zasebni lasti, 22 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena. Po zadnjih podatkih, ki jih navaja Zavod za gozdove Slovenije, je tako v Sloveniji že 313.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 461.000 gozdnih posestnikov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za letošnje leto napoveduje spremembe na področju gozdarske zakonodaje. Z letošnjim letom oziroma 30. aprila 2015 se konča tudi interventni zakon, ki je veljal od 7. marca 2014 zaradi žledoloma. Za učinkovitejšo odpravo posledic žledoloma v času veljavnosti interventnega zakona oziroma od 7. marca 2014 do 30. aprila 2015 ni treba uporabljati prevoznega dokumenta oziroma prevoznice. Iztekajo se tudi koncesijske pogodbe za izkoriščanje državnih gozdov, ki zajemajo sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del in vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture. Novelacija zakonodaje bo poleg vsebine koncesijskih pogodb morala rešiti tudi vprašanja o nabiranju gozdnih sadežev v zasebnih in državnih gozdovih in o letnem poseku lesa ter vprašanja, kdo bo načrtoval gospodarjenje z gozdovi, kakšne pravice in dolžnosti imajo lastniki v svojem gozdu in drugo. Pripravljavci zakonodaje imajo zahtevno nalogo, kako primerno in pravilno izrabiti skupno dobro, ki ga gozdovi zagotavljajo lastnikom gozdov in celotni družbi. M. A. Do 12. marca 2015 je v javni obravnavi osnutek Zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlogi sprememb in dopolnitev so objavljeni na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na portalu E-demokracija. Zakon o kmetijskih zemljiščih ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, določbe tega zakona pa se smiselno uporabljajo tudi za gozdove. Ključne spremembe novele zakona so namenjene poglavju o melioraciji, ki se po večini ureja na novo, potrebne pa so zaradi prilagoditve zakonodaje obstoječemu stanju na področju agromelioracij, osuševanja in namakanja zemljišč. Novela zakona omogoča, da odločbo o uvedbi agromelioracije pridobijo tudi ﬁzične osebe, in dodaja nov člen, ki ureja izvajanje agromelioracij na komasacijskih območjih. Na novo je deﬁnirano poglavje o namakanju, ki med drugim uvaja tudi možnost ustanovitve osuševalnega, namakalnega društva in namakalne zadruge. Na slednje se lahko prenesejo tudi lastnina, vzdrževanje in upravljanje državnih namakalnih sistemov, predlaga novela zakona. Spremembe novele zakona se nanašajo tudi na promet s kmetijskimi zemljišči in na poenostavitev strokovnih podlag za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. B. J. Nova kmetijska zavarovanja v DBS Deželna banka Slovenije in Agro Zavarovalnica sta lansko leto združili znanje in izkušnje pri trženju zavarovalniških produktov na področju zavarovanja posevkov in plodov. Po uspešni prvi prodajni sezoni sta ponudbo na podlagi povpraševanja kmetovalcev razširili na zavarovanje poljedelskih kultur proti suši ter zelenjave in grozdja proti gnilobi. Poprej izključno poljedelski ponudbi sta dodali še zavarovanje goveda za tveganje bolezni in nezgode. Za posamezne vrste zavarovanj zavarovalnica strankam zagotavlja ugodnosti v obliki dodatnih odškodnin. Informacija, ki bo za kmetovalce še posebej zanimiva, pa je zagotovo, da se zavarovalne premije kljub nižjim državnim subvencijam ne bodo povečale. S. V. 6 AKTUALNO Na zadružnih posvetih o ukinitvi mlečnih kvot Regijska izobraževanja zadružnikov, ki jih je organizirala Zadružna zveza Slovenije v vseh štirinajstih regijah, so potekala v januarju in februarju 2015. Na njih smo skupaj s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili aktualne informacije na področju kmetijstva, nove skupne kmetijske politike, programa razvoja podeželja do leta 2020 ter promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Predstavili smo poslovne podatke o poslovanju zadrug, v okviru aktualnih vsebin pa smo spregovorili o vprašanjih, ki zadevajo posamezne regije. Izpostavljeni vsebini regijskih izobraževanj zadružnikov sta bili tudi ukinitev mlečnih kvot in kako bo njihova ukinitev vplivala na trg mleka. članica možnost, da ustanovi organizacijo proizvajalcev mleka, ki mora šteti najmanj 20 proizvajalcev, ki proizvedejo vsaj 2000 ton mleka. V okviru zadrug se že pripravljajo aktivnosti za ustanovitev zadružne organizacije proizvajalcev mleka. Regijski posveti so opozorili tudi na zahtevnost izvajanja ukrepov KOPOP, pogoje za ukrepe, vezane na mlade kmete, opozorili so na težave predvsem kmetov v hribovskih in gorskih območjih ter na zaraščanje teh območij. Izrazili so kritike zaradi znižanja zavarovalnih premij. Izpostavili so gozdarske vsebine, zlasti potrebne spremembe Zakona o gozdovih, zanimalo jih je tudi dogajanje na področju oživitve gozdno-lesne verige in vzpostavitve javnega podjetja na področju gozdarstva. Severnoprimorski zadružniki so opozorili na roke plačil v vinogradništvu in na ukrepe KOPOP za vinogradnike in sadjarje. Kritični so bili do cene ﬁtofarmacevtskih sredstev, ki je za tretjino višja pri nas kot v sosednjih pokrajinah, in na reševanje problemov namakanja v regiji. Sandra Vučko okronana za novo vinsko kraljico Fotograﬁja osebni arhiv Sandra Vučko A. J. V letošnjem letu bo kot nova vinska kraljica predstavljala slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino naše države 26-letna absolventka mariborske Pravne fakultete iz Cvena pri Ljutomeru Sandra Vučko. »Bistvo svojega poslanstva osredotočam na en sam cilj: da bi čim več Slovencev in tujcev slišalo za naša vina in jih okusilo ter spoznalo čudovite kotičke naše lepe dežele, kakršna je med ostalimi tudi Prlekija,« pravi Sandra, ki izhaja iz vinogradniške družine in je – vsaj za sedaj – prepričana, da bo stoletno tradicijo vinogradništva nadaljevala tudi sama. »Slovenija bi morala predvsem mlade spodbujati, naj ostanejo na kmetijah in izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja vinogradništvo. Vino namreč ne pomeni le gospodarske priložnosti, temveč v sozvočju z nacionalno kulturo, krajino, kulinariko in nasploh turizmom omogoča tudi hitrejši razvoj podeželja, pokrajin in države nasploh,« je še prepričana nova vinska kraljica Slovenije. D. S. Regijsko izobraževanje za zadružnike ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije 12. februarja 2015 v Trnovski vasi Pričakovana ukinitev mlečnih kvot in aktualne razmere na trgu z mlekom ogrožajo pridelovalce mleka, zato so si tudi strokovnjaki enotni, da je treba proizvodnjo mleka nadzorovati in pomagati pridelovalcem. V zadnjem letu dni sledimo stalnemu padanju odkupnih cen mleka, ki ga je spodbudil še ruski embargo. Države članice so v okviru priprav na ukinitev mlečnih kvot lahko določile obvezne pogodbe med proizvajalci in odkupovalci mleka, v Sloveniji naj bi te pogodbe trajale vsaj eno leto in bodo obvezne po vsej verigi. Prav tako ima država Regijski posvet zadružnikov kamniško-zasavske in gorenjske regije v Litiji 5. februarja 2015 7 ZADRUŽNE AKTUALNO NOVICE 20. obletnico praznovali v novih prostorih Briška vinska klet povečuje izvoz na Kitajsko Kmetijska zadruga perutninarjev Pivka je konec decembra 2014 v Neverkah pripravila slovesnost ob otvoritvi novih poslovnih prostorov zadruge in praznovanju 20. obletnice delovanja zadruge. Slovesnosti so se udeležili številni rejci perutnine in ugledni gostje. Kmetijska zadruga perutninarjev Pivka je kljub težavam, ki zadnja leta pestijo slovensko agroživilstvo, s sodelovanjem in tesno povezanostjo s podjetjem Pivka Perutninarstvo ohranila dejavnost, ki je pomembno prispevala k razvoju celotne Košanske doline, kjer so že v sredini dvajsetega stoletja začeli s perutninarstvom in ga razvijali vse do danes. Investicijo v nove poslovne prostore je zadruga izvedla z lastnimi sredstvi, prenova pa je trajala dobro leto in pol. A. J. Fotograﬁja arhiv Vinske kleti Goriška Brda Fotograﬁja arhiv Kmečki glas Vinska klet Goriška Brda je na kitajski trg, kjer so lepo sprejeli zlasti rdeča vina iz linij Quercus in Bagueri, začela izvažati leta 2006. Sprva so prodajali testne količine, po petih letih pa so se začeli kazati prvi sadovi sistematičnega tržnega pristopa. Prodaja se je leta 2013 glede na leto 2012 količinsko podvojila, vrednostno pa so v letu 2013 dosegli 135 odstotkov več kot v letu 2012 in kar 10-krat več kot v letu 2011. Leta 2014 se je prodaja na Kitajsko še povečala, v letu 2015 pa bodo še več prizadevanj vložili v razvoj novih blagovnih znamk, ki jih bodo razvijali skupaj s poslovnimi partnerji ter v skladu s potrebami in trendi, ki veljajo na trgu. »Klet izvaža v več kot 30 držav sveta, dolgoročne odnose pa gradi s poslovnimi partnerji v 12 državah, in sicer v ZDA, BiH, Italiji, na Japonskem, v Nemčiji, na Kitajskem, Nizozemskem, Hrvaškem, v Srbiji, Veliki Britaniji, Avstriji in na Poljskem,« je o prodaji na tuje trge, ki je v letu 2014 predstavljala že dobrih 40 % ﬁnančne realizacije od prodaje stekleničenega vina, povedal Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška Brda. N. Š. NOVA VRTNA CENTRA KALIA V LOGATCU IN BERTOKIH PRI KOPRU Kalia je 19. februarja v Logatcu odprla nov vrtni center na lokaciji Merkur Komplet v Obrtni coni 23. V Bertokih pri Kopru, na Cesti borcev/Strada del Combattenti 1 a, pa bo nov vrtni center Kalia zaživel v začetku marca v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Agraria Koper. V vrtnih centrih Kalia boste našli vse, kar potrebujete za ureditev vrta in doma – od semen vrtnin, cvetlic in zelišč do pripomočkov za prve setve, vrtnega orodja in škarij za obrezovanje ter tudi travne mešanice, semena poljščin, sadike, zemljo, gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Za lepši dom bodo na voljo tudi sobne lončnice in njim ustrezni okrasni lončki. A. T. Na trgatev so lani povabili tudi poslovne partnerje s Kitajske Odprta nova spletna vinoteka Vinske kleti Metlika Vinska klet Metlika je februarja 2015 odprla novo spletno vinoteko, ki omogoča spletni nakup vin največje belokranjske kleti. Vino dostavljajo po vsej Sloveniji. Poleg nakupa vin Vinske kleti Metlika lahko na spletni strani kupite tudi darilni bon, s katerim presenetite bližnje in prijatelje. Več na http://etrgovina.vina-metlika.si/. B. J. 8 ZADRUŽNE AKTUALNO NOVICE Inovativni izdelki iz odsluženih lesenih oken V okviru 53. Sevniške salamiade sta Kmečka zadruga Sevnica in Društvo salamarjev Sevnica podpisala pogodbo o izdelavi tradicionalne sevniške salame. S tradicionalno sevniško salamo želijo ponesti ime sevniških salamarjev in Kmečke zadruge Sevnica ter zadružnih Grajskih mesnin tudi izven meja Slovenije. Njihov uspeh je v zgodbi klasične pridelave, naravnih okusov, brez dodanih konzervansov in ojačevalcev okusa, v naravnem črevu. Za izdelavo tradicionalne sevniške salame v Kmečki zadrugi Sevnica uporabljajo zgolj meso lokalnih pridelovalcev in jo tržijo pod blagovno znamko »Od tukaj.si«, katere izdelki osvojijo brbončice marsikaterega gurmana. B. M. K. V februarju 2015 je v M SORI potekalo sklepno dejanje tekmovanja ReWin. V ﬁnalu so tri skupine s po dvema študentoma izdelale vsaka svoj izdelek iz odsluženih starih lesenih oken. Strokovna komisija je ocenila delo ﬁnalistov v ﬁnalu in obdobju do ﬁnala, končne izdelke, predstavitve in podelila tri nagrade. Prvo nagrado sta prejela Katja Čelešnik in Matija Oblak za terrazzo klop in korito za rože »bREnch«, drugo Irena Gašperlin in Grega Škufca, ki sta iz odsluženih oken naredila stensko oblogo »ReWinECO«. Tretja nagrada je pripadla Mateji Rogelj in Simonu Slabetu za klubsko mizico »Generacija«. Celoten natečaj ReWin je presegel vsa pričakovanja, v njem pa so uspešno povezali podjetje, znanstveno-raziskovalne organizacije in študente ter razvili in izdelali inovativne, privlačne in kakovostne izdelke iz odsluženih lesenih oken. Več si lahko preberete na www.m-sora.si/si/rewin. A. U. Fotograﬁja Jožica Kacin Fotograﬁja arhiv KZ Sevnica Tradicionalna sevniška salama Predsednik Društva salamarjev Sevnica Stane Krnc (desno) in direktor Kmečke zadruge Sevnica Borut Florjančič pri podpisu pogodbe o izdelavi tradicionalne sevniške salame Izjemen pomen zadrug za evropsko gospodarstvo 1.440.600 zadružnikov in ustvarijo 67 milijard evrov prihodkov. V Franciji enako število zadrug ustvari 84 milijard evrov prihodkov in povezuje 858.000 zadružnikov. Kmetijske zadruge tako v EU kot v Sloveniji ohranjajo močan in dinamičen tržni položaj ter so pomembne partnerice evropske verige preskrbe s hrano. Povzela Bojana Jerina Evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA je v začetku februarja 2015 objavilo poročilo o zadružništvu v Evropski uniji. Po podatkih COGECA za leto 2013 je v 28 državah članicah Evropske unije skupaj 21.769 zadrug, ki letno ustvarijo več kakor 347 milijard evrov prihodkov. Najmočnejše so zadruge v Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je 2.400 zadrug, ki včlanjujejo Preglednica: Največjih 10 evropskih kmetijskih zadrug 2011–2013 po prihodkih (v mio EUR) Vrstni red 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Zadruga Bay Wa Friesland Campina Arla Foods DLG Danish Crown Agravis Vion Food (ni zadruga, je pa v lasti kmetov) InVIVO Kerry Group (delno v nadzoru zadrug) DMK Država Nemčija Nizozemska Danska Danska Danska Nemčija Sektor Oskrba kmetij z repromaterialom Mleko in mlečni izdelki Mleko in mlečni izdelki Oskrba kmetij z repromaterialom Meso Oskrba kmetij z repromaterialom Nizozemska Vir: COPA COGECA. Leto 2011 9.586 9.626 7.384 5.494 6.954 6.468 Leto 2012 10.531 10.309 8.450 6.510 6.940 7.108 Leto 2013 15.957 11.418 9.887 7.939 7.844 7.504 Meso 8.870 9.620 7.033 Francija Oskrba kmetij z repromaterialom 6.083 5.669 6.138 Irska Mleko in mlečni izdelki 4.700 5.848 5.836 Nemčija Mleko in mlečni izdelki 4.575 4.438 5.310 9 Fotograﬁje arhiv STA AKTUALNO INTERVJU TUDI Z RAZVOJEM ZADRUŽNIŠTVA DO NOVIH ZAPOSLITEV Intervju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom Slovenske zadruge veljajo za uspešna podjetja, saj zgolj v krogu članic Zadružne zveze Slovenije zaposlujejo okoli 3 tisoč ljudi in letno ustvarijo več kakor 700 milijonov evrov prometa. Ker zlasti zaradi odločilne vloge pri pridelavi in predelavi slovenske hrane, organiziranju kmetijstva, ohranjanju delovnih mest na podeželju ter zagotavljanju obdelanega in poseljenega podeželja opravljajo pomembno gospodarsko dejavnost s precejšnjimi razvojnimi in zaposlitvenimi možnostmi, od politike upravičeno pričakujejo večjo naklonjenost pri oblikovanju ustreznega podpornega okolja zadružništvu ter davčno zakonodajo, ki bo spodbujala zadružno obliko organiziranosti. Pričakujejo pa tudi zagotovila, da bodo zadruge enakopravno z drugimi podjetji obravnavane v operativnih programih na področju kohezijske politike, socialnega podjetništva, strategiji pametne specializacije in drugih novo nastajajočih programskih dokumentih za obdobje do leta 2020. O tem smo se pogovarjali z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. Kje vidite zagotovila, da bodo imele slovenske zadruge možnost enakopravno z drugimi podjetji sodelovati pri črpanju evropskih sredstev v razvojnem obdobju do leta 2020? Naj na začetku povem, da je razvoj zadrug ena od naših pomembnih nalog na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj se je v mnogih naših in tujih primerih zadružništvo pokazalo za učinkovito obliko upravljanja. Zadružništvo dobro poznam, saj sem bil osem let – od leta 1984 do leta 10 AKTUALNO INTERVJU 1994 – direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Zadruge bodo imele v sklopu razpisa za socialna podjetja možnost enakopravno kandidirati za pridobitev določenih sredstev, pri vseh drugih razpisih, ki jih bomo izvajali na ministrstvu, pa bodo lahko kandidirale, če jim bo status to omogočal. Pogoji bodo določeni pri vsakem razpisu posebej. Poudarim pa naj, da je vlada že sprejela strateški projekt, s katerim je potrdila svojo usmerjenost v razvoj socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. Poleg tega je s 1. januarjem letos prenesla socialno podjetništvo z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na naše ministrstvo in s tem omogočila, da bodo zadruge kot delavska podjetja obravnavane enako kot vsa druga slovenska podjetja. S katerimi ukrepi nameravate v okviru vašega ministrstva spodbujati socialno podjetništvo in s tem tudi zadružništvo samo, ki je temelj socialnemu podjetništvu? Ministrstvo je na tem področju proaktivno. Naša želja je razvoj zadružništva kot posebnega podjetniškega segmenta pospešiti ter z novimi in kakovostnimi delovnimi mesti tudi na ta način zagotoviti večjo zaposlenost. Razvoj zadružništva bomo podpirali z evropskimi sredstvi iz nove ﬁnančne perspektive. V podporo razvoju in novo nastajajočim zadružnim podjetjem in zadrugam bomo na ministrstvu oblikovali podporno kadrovsko službo. Predvidevamo ukrepe, ki bodo spodbudili ustanavljanje, rast in razvoj socialnih podjetij ter partnerstva med njimi, krepili mrežo socialnih podjetij in seveda širili mrežo lokalnih pa tudi regionalnih ponudnikov izdelkov in storitev. področju »nišnih« industrij in trgov ter tudi drugih industrij, na katere je osredotočena strategija pametne specializacije. Prihajate iz podeželskega okolja, iz Podčetrtka, ki velja za eno od najprepoznavnejših turističnih destinacij v Sloveniji. Kako vam je v Podčetrtku uspelo? Ključna beseda, s katero bi lahko poimenoval vse, kar smo v Podčetrtku dosegli, je beseda »skupaj«. To pa zato, ker je v preteklosti bil in je tudi danes razvoj v občini Podčetrtek povezan s skupnimi cilji, dogovorjenimi med vsemi dejavniki občine, torej od lokalne skupnosti do gospodarstva. Izoblikovane in zastavljene cilje smo potem vključili v razvojne načrte in si s skupnimi močmi prizadevali, da smo jih tudi uresničili. Damjana Stamejčič Slovenija želi v naslednjih letih bistveno povečati obseg in konkurenčnost svoje gozdno-lesne verige. V kolikšni meri so v načrte vključene tudi zadruge? Njihova razvojna priložnost je prav gotovo na področju novih materialov, elektro in strojne industrije, na področju lesne industrije in seveda turizma. Razvojno priložnost zadrug pa vidim tudi na Zdravko Počivalšek zasebno z vzrejo konj, dejaven pa je tudi v lokalnem košarkarskem klubu. Na naše vprašanje, kaj ga v prostem času najbolj sprošča, je odgovoril: »Zagotovo je to družina, druženje s prijatelji in sokrajani, delo na kmetiji. Enkrat na teden igram košarko, za drugo pa mi, žal, zmanjkuje časa.« Po izobrazbi diplomirani inženir agronomije je zdaj 58-letni Zdravko Počivalšek do nastopa funkcije ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo šestnajst let uspešno vodil zdravilišče Atomske toplice v Podčetrtku, preoblikovano v Terme Olimia. Doma je v Podčetrtku, na domači kmetiji se ukvarja 11 STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE Fotoograﬁja arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije Primož Žerjav, pravnik ŽE RAZMIŠLJATE ZELENO? ZASTARANJE TERJATEV Investicije gospodinjstev in podjetij v različne projekte s področja varovanja okolja, varčevanja z energijo in obnovljivih virov energije so zadnja leta v močnem vzponu. Na eni strani se v tem odraža naše odgovorno sobivanje v okolju, ki močno vpliva na kakovost našega življenja in življenja generacij, ki prihajajo za nami. Zagotovo pa je pomemben dejavnik pri odločitvi za tovrstne investicije prihranek, ki ga prinašajo v določenem časovnem obdobju. Izkušnje kažejo, da se zelene naložbe povrnejo v 6 do 15 letih, odvisno od vrste. Pri nas se stranke najpogosteje odločajo za toplotno izolacijo fasade, vgradnjo kotlov na lesno biomaso ali učinkovite toplotne črpalke. Nabor zelenih investicij je zelo širok – pred odločitvijo zanje pa je ključno, da zberete vse potrebne informacije o projektu, tudi o načinu ﬁnanciranja. Del sredstev za tovrstne investicije lahko pridobite na posameznih razpisih, ki jih objavljajo na primer občine ali Eko sklad. Svetujemo vam, da razpise redno spremljate in da ste ob prijavi pozorni, da oddate popolno vlogo. Preostali del sredstev ali tudi investicijo v celoti pa lahko pokrijete tudi s t. i. eko kreditom. Banke podpiramo zelene investicije, zato so »zeleni« krediti praviloma precej ugodnejši od ostalih. Za pridobitev eko kredita je treba v banki predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere sta razvidni namenskost porabe sredstev in vaša kreditna sposobnost. Eko krediti so investicijam prilagojeni po svoji ročnosti, se pravi, po obdobju odplačevanja kredita. Ko se odločite za eko naložbo, vam bomo bančni svetovalci pomagali izdelati ﬁnančni načrt in vas ob najemu posojila spremljali do zaključka projekta. Za več informacij o eko kreditu smo vam z veseljem na voljo na telefonski številki 01 4727 391 ali v 85 poslovalnicah Deželne banke Slovenije. Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (npr. plačilo računa). Zastaranje nastopi, ko poteče z zakonom določen rok. Sodišče upošteva zastaranje samo, če se dolžnik nanj sklicuje. Načeloma začne zastaranje teči z dospelostjo terjatve, vendar Obligacijski zakonik določa tudi posebna pravila (npr. periodične ali odškodninske terjatve). Splošni zastaralni rok je pet let. Daljši ali krajši zastaralni roki so določeni v Obligacijskem zakoniku ali v določbah drugih zakonov. Krajši zastaralni rok velja tudi za terjatve iz gospodarskih pogodb, kjer je določen triletni zastaralni rok. Gospodarske pogodbe so tiste, ki jih med seboj sklepajo pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki. DOKAPITALIZACJA Dokapitalizacija je povečanje osnovnega kapitala družbe. Osnovni kapital se v družbah, ki so delniške družbe, poveča z novo izdajo delnic. Novo izdane delnice se ponudijo obstoječim delničarjem, lahko pa se ponudijo tudi zunanjim investitorjem preko javne ponudbe delnic. Povečanje osnovnega kapitala začne učinkovati šele, ko je vpisano v sodni register. Namen povečanja osnovnega kapitala je krepitev kapitalske trdnosti družbe, ki je temelj za nadaljnjo rast poslovanja. I. T. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO KMETIJSKOOKOLJSKOPODNEBNA PLAČILA PRP 20142020 Z letom 2015 se je v okviru PRP 2014–2020 začel izvajati tudi ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (ukrep KOPOP), ki je nadomestil dosedanji ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (ukrep KOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Fotograﬁja Gregor Petrič stanja, so v ukrepu KOPOP deﬁnirane kot zahteve v okviru operacij. Ob vstopu v ukrep mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati pogoje upravičenosti, pogoje, opredeljene v okviru posameznih zahtev izbranih operacij, ter splošne pogoje. Pravne podlage za izvajanje ukrepa KOPOP so 28. člen Uredbe 1305/2013/EU, PRP 2014–2020 ter nacionalna uredba, ki ureja plačila za ukrep KOPOP. Namesto dosedanjega paketnega pristopa, kjer je vsak od 24 kmetijsko-okoljskih podukrepov vključeval več zahtev, ukrep KOPOP sestavlja 19 operacij, znotraj katerih so obvezne, in kjer so na voljo, tudi izbirne zahteve. Upravičenec lahko na isti površini sočasno izvaja več operacij oziroma zahtev. V vsakem primeru mora prevzete obveznosti KOPOP (obvezne in izbirne zahteve) izvajati pet let, po njihovem preteku pa bo mogoče letno podaljšanje obveznosti. Več o ukrepu si lahko preberete v brošuri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljena na spletni strani Programa razvoja podeželja www.program-podezelja.si. Ukrep KOPOP je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom, ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam. Aktivnosti, ki se bodo izvajale in bodo prispevale k ohranjanju oziroma izboljšanju Po lanskem žledolomu v slovenskih gozdovih pričakujemo v letu 2015 povečanje poškodb gozdov iglavcev zaradi podlubnikov. Ti se lahko močno namnožijo na poškodovanem drevju iglavcev, ki ni bilo pravočasno posekano. Rast populacije podlubnikov spomladi bo v precejšnji meri odvisna od intenzivnosti sanitarne sečnje napadenih dreves v gozdovih preko zime, zato morajo lastniki gozdov izkoristiti ugodnejše vremenske razmere za sečnjo in spravilo lesa v zimskem obdobju. S pravilnikom določeni rok za posek s podlubniki napadenih dreves, odkritih v jeseni in preko zime, je 19. marec. Do tega datuma mora biti posekan ves s podlubniki napaden les, odpeljan iz gozda in predan v predelavo oziroma beljenje. Posekani in odpeljani iz gozda morajo biti tudi vsi močno poškodovani iglavci, ki sicer še ne kažejo vidnih znakov napada podlubnikov, predstavljajo pa potencial za njihov nadaljnji razvoj. Lastniki gozdov naj bi v zimskem času redno pregledovali svoje gozdove in bili pri tem pozorni na potrebno sanitarno sečnjo. Lastniki lahko drevje, ki je napadeno s podlubniki, Fotograﬁja Zavod za gozdove Slovenije NEVARNOST RAZMNOŽITVE PODLUBNIKOV Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posekajo tudi pred izdajo odločbe za posek, o tem pa morajo predhodno obvestiti lokalno pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije. Napadena drevesa iglavcev lahko v zimskem obdobju prepoznamo po odstopanju in odpadanju skorje z dreves, ko so krošnje še bolj ali manj Drevesa smreke, napadena s podlubniki zelene. Odpadanje skorje se najprej začne tik pod krošnjo. Še posebej intenzivno je to odpadanje, ko po daljši zmrzali nastopi otoplitev. Eden od znakov napada podlubnikov je tudi kljuvanje skorje žoln in detlov ter posledično odpadli manjši kosi skorje na tleh okoli debla. Drevesa z naštetimi znaki je treba posekati najprej. Ko so drevesa popolnoma osuta, so hroščki podlubnikov že izleteli in si poiskali nova drevesa za svoj nadaljnji razvoj. Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slovenije 13 OPRAVILA NA VRTU IN DOMU ohrovta in pora, v toplo gredo pa posejemo tudi solato berivko, korenček, redkvico in zeleno. V sadnem vrtu za boljšo rodnost obrezujemo predvsem jablane in hruške ter pazimo, da pustimo na drevju primerno razmerje cvetnih in listnih brstov. Ko ne zmrzuje več in so tudi tla dovolj ogreta, začnemo saditi drevje in grmičevje. Razen novo posajenega drevja pognojimo tudi stara drevesa. Uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali organsko gnojilo Valentin Eko. Če je sneg že skopnel, trato v vrtu pograbimo in zrahljamo, da prezračimo korenine, ter jo pognojimo z gnojilom za trato Valentin. Z dosejevanjem praznih mest pa še kakšen dober mesec počakajmo. Več na www.semenarna.si. A. T. V PRIČAKOVANJU POMLADI Fotograﬁje arhiv Semenarna Ljubljana Fotograﬁja arhiv Semenarna Ljubljana V marcu nas topli dnevi že vabijo na prosto, in če so tla dovolj topla, se lotevamo tudi vrtnih opravil – sajenja drevja, prekopavanja gredic, gnojenja vrtne trate … Vrtne gredice med prekopavanjem in pripravo na setev in sajenje založno pognojimo z organskim gnojilom Valentin Eko. Gredice vedno gnojimo dva do tri tedne pred setvijo, zato si naredimo načrt, kdaj bomo na prosto opravili prve setve. Če so tla dovolj topla, na prosto sejemo bob, grah, pastinak in špinačo. Da nas ne bi presenetile nizke temperature, gredice pokrijemo z vrtno tkanino Valentin. Ob koncu meseca v dovolj ogreto zemljo lahko že sadimo čebulček in česen. Na toplem vzgajamo sadike paradižnika, paprike, cvetače, zelja, primerna za izdelavo olja. Lepe bele cvetove zvezdaste oblike pa ima kitajski drobnjak, ki mu pravimo tudi listni ali šopasti česen. Užitni so vsi deli rastline, ki imajo blag vonj in okus po česnu. Kitajski drobnjak je trajnica, sejemo pa ga lahko tudi v lonce. Francoska špinača ali rdeča vrtna loboda se mlada uporablja kot špinača, liste pa dodajamo tudi juham in solatam. Zelo je dekorativna, tako v vrtu kot v kulinariki. Že dolgo so znani ugodni učinki ameriškega slamnika na imunski sistem, iz njegovih listov in korenin pa si lahko pripravimo tudi osvežilen čaj. V medicini je že od nekdaj cenjeno ricinusovo olje, ricinus kot rastlina pa je v vrtu lep okras. Paziti moramo le, da njegova semena ne pridejo v napačne roke, saj so strupena. Ste že poskusili portulak v solati? Zimski portulak, z lističi v obliki srčkov, bo zagotovo popestril vsak obrok in kmalu postal nepogrešljiv v vrtu. Za pripravo aromatičnega čaja naj v vrtu raste tudi pegasti badelj, ki se najbolje obnese na sončnem mestu. Koristen za zdravje rastlin in človeka je žajbelj, ki bo v vrtu odganjal številne škodljivce, nam pa pomagal pri različnih težavah z zdravjem. Za vzgojo kalčkov in mladih rastlinic v kulinariki lahko posejemo perilo ali šiso, ki je odlična kot čebelja paša in primerna tudi za setev v lonce. Več na www.semenarna.si. A. T. ZELIŠČA – ČAROBNE RASTLINE ZA VSAK DOM V navadi je že, da za izboljšanje okusa in arome številnih jedi ali za pripravo osvežilnih čajev uporabljamo različna zelišča in dišavnice, tako da je zeliščna gredica na vrtu ob hiši že skorajda nepogrešljiva. Kaj pa, če nimamo vrta? Naredimo vrtiček kar v stanovanju, kjer zelišča gojimo v lončkih. Nova kolekcija posebnih zelišč MAGIC HERBS Semenarne Ljubljana vsebuje 15 različnih semen zelišč. Vsako od njih ima posebne lastnosti ter blagodejno vpliva na naše počutje in okolico, večina teh zelišč je tudi medonosna. Za aromatičen in okusen čaj ter kot odlična čebelja paša je primerna poprova meta. Uspeva na suhih tleh, na soncu ali v senci. Na vrtu pospešuje rast paradižnika, odganja kapusovo muho in polže. Rastlina doseže višino med 30 in 60 cm in je primerna tudi za setev v lonce. Za celoletno svežo uporabo že od februarja dalje na toplem sejemo drobnolistno grško baziliko, njene liste pa nato redno obiramo in uporabljamo kot dodatek paradižnikovim in drugim jedem. Limonska bazilika je odlična za pripravo osvežilnega čaja. Ker ima rahlo aromo po limoni, jo uporabljamo za sladice in tudi kot začimbo pri mnogih jedeh. Je odlična čebelja paša, če nimamo vrta, pa jo lahko sejemo tudi v lonce. Z modro vijoličnimi cvetovi zvezdaste oblike nam bo krasila vrt in balkon črna kumina, katere semena so 14 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS AKTUALNO PARTNERSTVO IN DRUŽINA Poiskati pomoč ni slabost Velikokrat pri brskanju po spletu naletim na zapise o pasjih zavetiščih, na varuhe teh ubogih mrcin, in seveda na neskončno veliko usmiljenja in empatije. Priznam, tudi sama sem velika ljubiteljica živali in vse te zgodbe mi sežejo do srca. Še bolj pa mi sežejo do srca zgodbe o otrocih. Zgodbe o otrocih, ki sicer živijo v družinah, ampak so starši nad njimi dvignili roke, jih na neki način zapustili. Če samo pogledamo nekaj dejstev, ki jih vemo in veljajo za vse ljudi, ne samo za otroke: – Nihče ne želi biti zapuščen. – Nihče ne želi razočarati svojih staršev. – Nihče ne želi, da mu je odvzeta varnost. – Nihče ne želi biti brez ljubezni. – Nihče ne želi biti SAM – na nikogar navezan. – Vsako vedenje, tudi najbolj težavno, nosi v sebi smisel. Starši, ki pridejo po pomoč, večinoma uspejo sami prevzeti odgovornost za stik in za svojega otroka naredijo marsikaj. Govorim o spremembi vzorcev, vedenja in odzivanja. Poiskati pomoč ni slabost. Poiskati pomoč je pogum in odgovornost staršev, da pospremijo otroka v življenje. Tudi otrok si v kakršnem koli primeru zasluži oporo in varnost. Enako – ali še bolj kot živali. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal, soavtorica knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo MALE MIŠKE Sestavine za 4 osebe: • 4 jajca • 2 čvrsta jogurta v lončku • 4 jogurtove lončke gladke moke • 2 pecilna praška iz vinskega kamna • 2 zavitka vanilijevega sladkorja • čajna žličko ruma • pol čajne žličke soli • sladkor v prahu za posip • 1 l olja ali katere druge maščobe, primerne za cvrtje Priprava: Jajca razžvrkljamo s sladkorjem in rumom, dodamo jogurt in dobro premešamo. Dodamo še presejano moko skupaj s pecilnim praškom in sol ter dobro premešamo. Medtem ko masa počiva, ogrejemo olje in preverimo temperaturo s kančkom mase. Ko miško potopimo v olje, se mora kmalu zatem dvigniti na površje. Miške večkrat obrnemo in cvremo okrog 5 minut. Nato jih poberemo iz olja in položimo na papirnato brisačo, da se olje odcedi, ter potresemo s sladkorjem v prahu. Namig: Testu lahko dodamo še v rum namočene rozine in cimet. Enako testo lahko uporabimo za ocvrte banane, ki pa jih narežemo na rezine, povaljamo v masi in ocvremo v olju. IZ ZAKLADNICE NARAVE Zdravje v špargljih Šparglji ali beluši (Asparagus oﬃcinalis) so ena od najbolj znanih zdravilnih rastlin, ki so jih poznali že stari Kitajci, Egipčani, Grki in Rimljani. Najprej so jih uporabljali kot zdravilno rastlino, šele pozneje so jih začeli ceniti kot delikatesno zelenjavo. Šparglji sodijo med prve vrste pomladne zelenjave. Njihova sezona, ki se začne z aprilom in traja vse do sredine junija, doseže vrhunec ravno okoli prvomajskih praznikov. Šparglji so zelo zdravo živilo, ki naj bi pomagalo pri mnogih tegobah. Vsebujejo mnogo vitaminov in mineralov. Zaradi diuretičnega delovanja jih priporočajo pri povišani temperaturi in za odvajanje vode iz telesa. Čistijo ledvice, mehur, sečne kanale, kri, črevesje in jetra. Pospešujejo prebavo in spodbujajo delovanje ledvic ter krepijo imunski sistem. Šparglji so bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar. Zaradi vsebnosti zdravilnih snovi in nizke vsebnosti ogljikovih hidratov ter maščob in obenem velike vsebnosti vlaknin so odlična dietna prehrana za sladkorne bolnike, revmatike, bolnike z osteoporozo ter bolnike s težavami srca in ožilja. Vsebujejo učinkovine, ki zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih obolenj in so učinkovite tudi v boju organizma z rakom. Besedilo in fotograﬁja Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 15 AKTUALNO NAJAVE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU 2015 KGZS Zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z drugimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS prirejajo 26. Državno razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi, ki bo potekala od 21. do 24. maja 2015 v minoritskem samostanu na Ptuju, bodo tako kot v preteklih letih tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost in znaki kakovosti. Ocenjujejo se: izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi in nektarji, žgane pijače, suho sadje, vina, sadjevci, domače marmelade in džemi, kompoti ter konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki. Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2015 so objavljeni na spletnih straneh: www.kgzs.si in www.kgz-ptuj.si. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalkah in svetovalcih za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na vašem območju ali na zgoraj navedenih spletnih straneh. R. P. 27. Jožefov sejem v Petrovčah V Petrovčah bo v četrtek, 19. marca 2015, potekal 27. Jožefov sejem, ki ga organizirajo Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, ZKŠT Žalec, Društvo podeželskih žena občine Žalec in Občina Žalec. Sejem se bo začel z mašama v petrovški baziliki. Na prvi ob 8. uri bo maševal Izidor Pečovnik – Dori, na drugi maši ob 10. uri pa bo maševal celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. V okviru sejma si lahko ogledate razstavo na temo stročnice na polje in krožnik. Za zabavni del sejma bo poskrbel ansambel SPEV. Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku. D. Š. 16 ZANIMIVOSTI lahko surovina za proizvodnjo prihaja izven tega geografskega območja. Ministrstvo je Kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko Kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certiﬁkacijskega organa pridobijo certiﬁkat o skladnosti proizvodnje s potrjeno speciﬁkacijo. Z objavo registracije Kranjska klobasa je Evropska komisija Kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Pri tem lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena »Krainer«, »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«, Hrvaška pa imena Kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime »kranjska kobasica« pa lahko uporablja največ 15 let, pri tem pa mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla. B. J. Kranjska klobasa registrirana v EU Fotograﬁja arhiv GIZ-a Kranjska klobasa Evropska komisija je 7. januarja 2015 v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji Kranjske klobase, ki je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji. Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložil GIZ Kranjska klobasa. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko Uporaba biooglja za obogatitev prsti Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje v okviru natečaja »NAJ POT 2014« v vseslovenski akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, izbrala najboljše tematske poti v Sloveniji v letu 2014. Biooglje ima v kmetijstvu široko možnost uporabe. Je produkt karbonizacije organskega materiala v procesu pirolize. Za biooglje je že od nekdaj znano, da izboljšuje sestavo in rodovitnost zemlje. Ugodno vpliva na lastnosti tal, in sicer povečuje zmogljivost zadrževanja vode, povečuje zračnost tal, uravnava pH, zadržuje rastlinska hranila in omogoča njihovo počasno sproščanje. Tako preprečimo izpiranje hranilnih snovi, kar pomeni bolj stabilno in hranljivo okolje za rastline. Odstranjuje številne onesnaževalce, od organskih onesnaževalcev do težkih kovin, ki postanejo za rastline nedostopne. Tako lahko biooglje uporabimo za sanacijo pridelovalnih površin po poplavah in nasploh onesnaženih tal. Fotograﬁja arhiv Matej Lozar Pot VINOTOUR Svečina – naj pot 2014 Srce poti Vinotour je med vinogradi Poti so tekmovale v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti. Med 13 prijavljenimi potmi je bila za naj pot 2014 izbrana pot VINOTOUR Svečina–Ratsch a.d. W., na drugo mesto se je uvrstila pot kulturne in naravne dediščine Razkriški kot in na tretje naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca. Vinotour je prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi, kjer poti peljejo skozi dvorišča slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij. J. P. Fotograﬁja arhiv Borut Debevc Biooglje s svojo strukturo izboljšuje prst in omogoča dobro rast Ne dodajamo ga neposredno v zemljo, ampak ga primešamo kompostu. Biooglje se ohrani v prsti desetletja, saj se zelo počasi razgrajuje. Za pridobivanje biooglja lahko koristno porabimo odpadno organsko maso. Je tudi ena od možnosti, kako porabiti lesne ostanke. Biooglje se lahko uporablja tudi v živinoreji kot dodatek h krmi, stelji ter za obdelavo gnoja in gnojevke. Besedilo in fotograﬁji Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu Zmagovalci naj poti 2014 na prireditvi v Ljubljani 17 RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI AKTUALNO IN PROSTI ČAS V centru BIO Doživetje o ekološki lokalni kulinariki KRIŽANKA DRUGI MESEC V LETU HOTELSKO STANOVANJE NAJVEČJI MORSKI SESALEC SLOVENSKI TELOVADEC ŠTUKELJ NASELJE V ČRNI GORI V OBČINI BERANE SLOVENSKA PREBIVALEC PEVKA TIROLSKE PRODNIK Bio učni in logistični center BIO Doživetje se nahaja v idilični prekmurski vasici NAJVIŠJA ZNANSTVENA Renkovci, ki je zgodovinsko znana IN IZOBRAŽEVALNA predvsem po kupinarstvu, to je trgovanju USTANOVA 2 z jajci in perutnino. Na nekdanjem VRHNJA PLAST »Grofovem gruntu« je RA Sinergija kot KOŽE, POVRHNJICA 4 vodilni partner projekta obnovila OPTIČNA UMETNOST gospodarsko poslopje, zraven pa so zgrajeni KIJ, TOLKAČ PRIPADNIKI tudi skladiščni prostori za skladiščenje, OGROV NEIMENOVAOSCAR pakiranje in odpremo izdelkov ekoloških NA OSEBA ARIAS ROBERT POTOMCI KIRURŠKA kmetovalcev. V okviru centra so pridobili REDFORD ISTEGA PREISKOPREDNIKA VALNA IGLA učilnico z demonstracijsko kuhinjo, ki bo po ZELIŠČA zaključku projekta služila kot prostor za UTRGANJE TONE učenje, delavnice in praktična usposabljanja ČUFAR 5 1 6 in srečanja lokalne skupnosti. V centru je BLAŽILEC opremljena tudi knjižnica s strokovno literaturo s področja ekološke tematike. SLOVENSKI VRSTA Center za zdravje in razvoj Murska Sobota PESNIK SOLATE MERMOLJA je v centru BIO Doživetje v Renkovcih 3 7 izvedel kulinarična usposabljanja za GESLO: __ __ __ __ __ __ __ ciljne skupine. Udeleženci usposabljanj 1 2 3 4 5 6 7 so se seznanili s prednostmi ekološkega Rešitev prejšnje križanke je LOKALNA KAKOVOST. kmetovanja in uporabe ekoloških surovin v vsakdanji prehrani ter s poudarkom na pridobitvi veščin tradicionalnih načinov priprave hrane. Pridobili so znanje o peki kruha in krušnih izdelkov, oblikovanju jedilnikov z ekološkimi surovinami, pripravi marmelad in oblikovanju novih kulinaričnih OKONČINA AMERIŠKI PLESALEC, IGRALEC IN PEVEC (FRED) Bio učni in logistični center BIO Doživetje v Renkovcih lokalnih proizvodov. Za obogatitev pomurske kulinarične kulture so izvedli so tudi niz usposabljanj za pomurske gostince o uvajanju ekološkega obroka v gostinsko ponudbo. S tem so prispevali kamenček v mozaik doživetij ekološke ponudbe in pomurske kulinarike, ki se bo v prihodnje zagotovo še obogatil in oplemenitil. Ana Šabjan, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja iskreno čestita vsem ženam in materam ob dnevu žena in ob materinskem dnevu! 18 Fotograﬁje arhiv CZR Murska Sobota in RA Sinergija SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS AKTUALNO OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje do 15. feb. 2015 v EUR Mleko 0,40 0,38 0,36 /kg 0,34 Krediti za kmetijsko dejavnost 0,32 0,32 Banka odobrava gotovinske in namenske kredite kmetom za: - osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov, - nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo, - nakup mehanizacije, - nakup zemlje in urejanje zemljišč, - ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - druge namene za dejavnost. 0,30 0,28 0,26 0,24 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mlado pitano govedo, razred R3 4,00 3,80 €/kg k.t. 3,60 3,51 A) Krediti v domači valuti 3,40 3,20 Pribitek na 6M EURIBOR 3,00 do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev do 72 mesecev do 120 mesecev do 240 mesecev do 360 mesecev 2,80 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 teden Prašiči, razred E 1,95 1,85 €/kg k.t. 1,75 1,65 1,55 B) Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti 1,51 1,45 1,35 do 6 mesecev do 12 mesecev 1,25 1,15 1 5 9 2,70 % 2,95 % 3,00 % 3,30 % 3,50 % 3,70 % Nespremenljiva obrestna mera 4,50 % 4,60 % 4,90 % 6,10 % 6,40 % 6,60 % 6,90 % 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 Nespremenljiva obrestna mera 4,60 % 4,90 % C) Kredit za vzrejo govedi, drobnice teden Pšenica do 18 mesecev 2,80 Nespremenljiva obrestna mera 5,20 % 2,50 KUPIM PAJEK IN KOSILNICO €/kg 2,20 Kupim pajek, zgrabljalnik in kosilnico na diske. Šentjanž. Telefon 051 622 555. 1,90 1,94 1,60 1,30 IŠČEM SOPOTNIKA 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 Sem 49-letno dekle iz 03. Iščem fanta svojih let z vozniškim izpitom, ki bi bil pripravljen živeti pri meni. Alkoholiki, kadilci, ločenci, avanturisti so izključeni. Telefon 070 720 826. 49 teden 2013 2014 2015 IŠČEM SOPOTNICO Sem preprost fant iz Štajerske, ki išče žensko do 60 let, ki se je pripravljena preseliti k meni (Sv. Jurij ob Ščavnici). Zaželeno je vozniško dovoljenje. Telefon 031 448 405. MALI OGLASI PRODAM DVA DROBNOLISTNA PUŠPANA Prodam dva drobnolistna pušpana in lovor. Telefon 01/540 78 16. IŠČEM SOPOTNICO Samski fant 38/173 s poklicno srednjo šolo iščem in se želim poročiti z dekletom, ki je stara do 35 let, verna in samska, brez obveznosti ter prihaja iz Ljubljane ali Dolenjske. Telefon 070 441 722. PRODAM BUKOVA DRVA Prodam suha ali sveža bukova drva, razžagana na vnaprej dogovorjeno dolžino 25, 30, 50 100 cm. Možna dostava. Ljubno ob Savinji. Telefon 031 695 208. Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 19 AKCIJSKA PONUDBA ITE, T I H O P ZA KVOTA JE ITE KRED NA E J E M O podpiramo projekte s podroèja varovanja okolja, varèevanja z energijo in obnovljivih virov energije. Za vae zelene investicije smo pripravili ugodno financiranje v obliki EKO KREDITA z roènostjo do 5 let in vrednostjo do 25.000 EUR. Preverite ponudbo na tel. t. 01 4727 391 ali v 85 poslovalnicah banke po vsej Sloveniji in na spletni strani www.dbs.si.