1. No category

ANALIZA POTREB IN TRGA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA,
IZGRAJEVANJA KOMPETENC IN UPRAVLJANJE S STAREJŠIMI
V PODRAVSKI REGIJI
Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova
April, 2013
1
Vsebina
1.
2.
3.
4.
UVOD ................................................................................................................................... 6
NAMEN, CILJI, METODOLOGIJA IN STRUKTURA RAZISKAVE .................................................... 7
PREDSTAVITEV UGOTOVITEV UČINKOV PROJEKTA Q-Ageing .................................................. 8
ANALIZA PODATKOV ............................................................................................................. 9
4.1
PREGLED PODATKOV ZA SLOVENIJO IN PODRAVSKO REGIJO ....................................... 9
4.2 DEMOGRAFSKE RAZMERE .................................................................................................. 10
4.3 DELOVNA AKTIVNOST ......................................................................................................... 12
4.4. REGISTRIRANA BREZPOSELNOST ....................................................................................... 14
4.5 MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA V REGIJI.................................................................................. 19
4.7 POLITIKA ZAPOSLOVANJA STAREJŠIH ................................................................................. 21
4.7.1 Ukrepi za starejše osebe na trgu dela................................................................. 23
4.7.2 Izvajalci zaposlitvenih programov ....................................................................... 27
4.8 POSLOVNI SUBJEKTI IN PODJETNIŠTVO .............................................................................. 27
4.8.1 Samozaposlenost starejših oseb ......................................................................... 29
4.9 DRUGE OBLIKE DELA IN ZAPOSLOVANJA ........................................................................... 30
4.9.1 Fleksibilne oblike dela in zaposlovanja ............................................................... 30
4.9.2 Zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega ............................................. 31
4.10 JAVNI ORGANI................................................................................................................... 32
4.11 NEVLADNE ORGANIZACIJE ................................................................................................ 33
4.11.1 Stanje nevladnih organizacij v Podravju ........................................................... 34
4.12 PROSTOVOLJSTVO V PODRAVJU....................................................................................... 36
4.12.1 Motivacija za prostovoljstvo ............................................................................. 38
5. ANALIZA STANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA, IZGRAJEVANJA KOMPETENC IN
UPRAVLJANJA S STAREJŠIMI NA OBMOČJU PODRAVJA ............................................................... 39
5.1 RAZISKAVA MED STROKOVNJAKI ....................................................................................... 39
5.2 RAZISKAVA MED PODJETJI, JAVNIMI INŠTITUCIJAMI, NEPROFITNIMI ORGANIZACIJAMI .. 42
5.3 RAZISKAVA MED PONUDNIKI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH ................................................ 49
5.3.1 Ponudba izobraževanja odraslih ......................................................................... 49
5.3.2 Analiza stanja obstoječih programov izobraževanja odraslih ............................ 53
5.4 RAZISKAVA MED BREZPOSELNIMI ...................................................................................... 58
6. KLJUČNE UGOTOVITVE ........................................................................................................ 62
7. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................ 67
2
SEZNAM GRAFOV
Graf 1:
Starejši po starosti, projekcija, Slovenija
Graf 1:
Prebivalstvo 50-64 let, podravska statistična regija, 2000-2012, stanja na dan
31.12.2012
Deleži prebivalstva 50-64 let, Slovenija, podravska statistična regija, 2000-2012
Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva 15-64 let, Slovenija, podravska
statistična regija, stanja na dan 31.12.2012
Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva 50-64 let, Slovenija, podravska
statistična regija, stanja na dan 31. 12.2012
Registrirane brezposelne osebe, Slovenija, stanja na dan 31. 12.2012
Registrirane brezposelne osebe, podravska statistična regija, stanje na dan 31.
12.2012
Stopnje registrirane brezposelnosti, podravska statistična regija in Slovenija,
stanja na dan 31. 12. 2012
Število registrirano brezposelnih 50+, Slovenija, stanja na dan 31. 12. 2012
Graf 3:
Graf 4:
Graf 5:
Graf 6:
Graf 7:
Graf 8:
Graf 9:
Graf 10:
Graf 15:
Graf 16:
Graf 17:
Graf 18:
Graf 19:
Graf 20:
Število registrirano brezposelnih 50+, podravska statistična regija, stanja na dan
31. 12. 2012
Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+, Slovenija, podravska statistična
regija, stanja na dan 31. 12. 2012
Število upokojencev, Slovenija, podravska statistična regija 2011
Št. delovno aktivnih oseb 50+, ki imajo zaposlitev z delovnim časom krajšim od
polnega, Slovenija, 2010
Št. delovno aktivnih oseb 50+, ki imajo zaposlitev z delovnim časom krajšim od
polnega, podravska statistična regija, 2010 in 2011
Struktura opazovanih institucij glede na pravno obliko
Struktura opazovanih institucij glede na območje delovanja podjetja
Ukrepi, s katerimi bi pritegnili več potencialnih kandidatov za zaposlitev
Kriteriji pri odpuščanju
Število izvajalcev izobraževanja odraslih po letih
Število izobraževalnih programov za odrasle po letih
Graf 21:
Graf 22:
Graf 23:
Število izvajalcev izobraževanja po regijah
Število izobraževalnih programov po regijah
Število izobraževalnih programov v Podravski regiji po ciljnih skupinah
Graf 11:
Graf 12:
Graf 13:
Graf 14:
11
11
12
13
13
15
15
16
17
18
18
20
31
31
42
43
45
47
49
50
50
50
51
3
SEZNAM TABEL
Tabela 1
Tabela 2
Število registrirano brezposelnih 50+, Slovenija, stanja na dan 31.12. 2012
Število registrirano brezposelnih 50+, podravska statistična regija, stanje na dan
31.12. 2012
Poslovni subjekti po skupinah
17
17
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki po velikosti
Število samozaposlenih oseb brez kmetov, Slovenija, podravska statistična regija,
2011
Število državnih organov in lokalnih skupnosti glede na velikost, Slovenija, podravska
statistična regija 2011
Zaposleni v društvih po dejavnosti, Podravje, 2010
Število zaposlenih v NVO, Slovenija, Podravje 2010
Delež zaposlenih v NVO glede na celotno delovno aktivno prebivalstvo v regiji, 2010
29
29
39
Tabela 11
Struktura opazovanih institucij glede na registrirano dejavnost organizacije in območje
delovanja
Struktura opazovanih organizacij glede na registrirano dejavnost
Tabela 12
Tabela 13
Tabela 14
Tabela 15
Tabela 16
Tabela 17
Tabela 18
Tabela 19
Ukrepi, ki so na voljo zaposlenim
Število izobraževalnih programov po širših vsebinskih področjih KLASIUS-P
Struktura opazovanih institucij glede na registrirano dejavnost
Struktura brezposelnih glede na starost, spol in izobrazbo
Potrebe po znanjih
Razlogi, ki vplivajo na zaposlovanje starejših
Struktura brezposelnih glede na vključenost v prostovoljsko delo
Vpliv na razmišljanje o: Kakšni so razlogi da ste/niste razmišljali o samozaposlitvi
48
52
53
58
59
60
60
61
Tabela 3
Tabela 4
Tabela 5
Tabela 6
Tabela 7
Tabela 8
Tabela 9
Tabela 10
28
33
35
35
36
43
4
SEZNAM UPORABLJENIH SIMBOLOV IN KRATIC
APZ
Aktivna politika zaposlovanja
CNVOS
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
MDDSZEM
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
NPK
Nacionalne poklicne kvalifikacije
NVO
Nevladne organizacije
SURS
Statistični urad republike Slovenje
ZPIZ
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
ZRSZ
Zavod RS za zaposlovanje
ZUTD
Zakon o urejanju trga dela
5
1. UVOD
Starajoče se prebivalstvo v družbi predstavlja izziv ter priložnost hkrati. Pri tem je izjemnega pomena
nenehno izboljševanje pogojev, ki omogočajo njihovo konkurenčnost na trgu dela. Stopnja
zaposlenosti starejših je v Sloveniji v primerjavi z drugimi EU državami precej nizka, k čemur sta
prispevali tudi nedavna politika zaposlovanja in organizacija pokojninskega sistema. Prezgodnje
upokojevanje starejših v preteklosti vpliva tudi na sivo ekonomijo, saj starejši neizrabljen delovni
potencial mnogokrat usmerjajo v to področje. Delež starejših registrirano brezposelnih pa ostaja
visok.
Pomanjkljive kompetence, neprilagojenost organizacijskim in tehnološkim spremembam brez
ustreznega, individualno prilagojenega vlaganja v usposabljanje, lahko dejansko povzročata oviro pri
zaposlovanju, zato je izjemnega pomena poznati pomanjkljivosti/prednosti starejših ter temu
primerno razvijati metode upravljanja s starejšimi (age managment). Ugotovljeno je, da postajajo
starejši delavci praviloma z leti manj naklonjeni spremembam, da so manj agilni ter potrebujejo čas
za prilagoditev na nove delovne pogoje, po drugi strani pa jih odlikujejo dolgoletne izkušnje, socialne
mreže in druge kompetence, izhajajoče iz delovnih izkušenj, ki so nepogrešljive in lahko pozitivno
vplivajo na konkurenčnost podjetja.
V letih 2011 in 2012 je Slovenija s strani Evropske komisije prejela priporočilo, da Slovenija potrebuje
reformo pokojninskega sistema in spodbujanje aktivnega staranja, z namenom povečanja stopnje
zaposlenosti starejših delavcev in izboljšanja dolgoročne vzdržnosti. V letu 2013 je stopil v veljavo
prenovljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je med drugim povečal starostno
mejo, pri kateri se lahko zaposleni upokojijo.
Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova je skupaj z Mestno občino Maribor
pristopila k projektu Senior Capital z namenom razviti programe in aktivnosti s katerimi bo prispevala
k izboljšanju kompetenc in ekonomskega potenciala starejše populacije v Podravju. Da bomo lahko
razvili ustrezne programe in aktivnosti smo najprej pristopili k analizi stanja in potreb na področju
zaposlovanja, izgrajevanja kompetenc in upravljanja s starejšimi v podravski regiji.
Pričujoča raziskava izkazuje na enem mestu zbrane in sistematično obdelane informacije s
posnetkom stanja na področju upravljanja s starostno raznoliko delovno silo v podjetjih, organizacijah
in nevladnih organizacijah na področju Podravja. Zaključki raziskave podajajo izhodišča za razvoj
nadaljnjih ukrepov in programov za reševanje izzivov staranja prebivalstva v Podravju. Raziskava nam
bo v pomoč pri razvoju storitev (programov) izobraževalno – poslovnega centra za starejše, ki ga
bomo vzpostavili v nadaljevanju projekta Senior Capitala.
Na tem mestu se želimo zahvaliti tudi vsem, ki so sodelovali v raziskavi.
Vabimo vas k prebiranju izsledkov naše raziskave in spremljanju nadaljnjih projektnih aktivnosti na:
www.seniorcapital.eu in www.fundacija-prizma.si.
6
2. NAMEN, CILJI, METODOLOGIJA IN STRUKTURA RAZISKAVE
Namen raziskave je analizirati potrebe in stanje na področju zaposlovanja, izgrajevanja kompetenc in
upravljanja s starejšimi v podravski regiji ter prepoznati in opredeliti primere dobrih praks kot
podlago za oblikovanje smernic in programov, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja.
Za ugotovitev stanja obstoječih podpornih mehanizmov in ukrepov za izobraževanje, zaposlovanje
ter načrtovanih smernic razvoja zaposlovanja starejših v Sloveniji smo uporabili sekundarne podatke
iz obstoječih nacionalnih in EU publikacij. Prav tako smo izvedli empirično raziskavo na več ravneh:
- med strokovnjaki (ki aktivno izvajajo projekte na operativni ravni, pri čemer smo se izogibali
osebam na menedžerski/politični ravni)
- med podjetji, javnimi inštitucijami, neprofitnimi organizacijami (ki s svojim delovanjem in
izvajanjem aktivnosti izboljšujejo položaj starejših in prispevajo k razvoju potenciala starejših
na trgu dela, ki so bodisi aktivna na področju age managementa, tista, ki še niso aktivna,
vendar jih področje zanima ter tista, ki področja ne poznajo)
- med ponudniki programov usposabljanj (ki na območju Podravja delujejo kot ponudniki
izobraževanja odraslih)
- med brezposelnimi (50+)
V ta namen smo izbrali kvalitativni pristop. Pri oblikovanju vprašanj za izvedbo intervjujev smo
uporabljali vprašalnik, ki je bil oblikovan v okviru Projekta Senior Capital.
V vseh primerih je bil naš prvi korak vzpostavitev stika po elektronski pošti in telefonu. Na ciljne
naslove smo posredovali povabilo k sodelovanju s pripravljenimi vprašalniki. Odzivnost smo poskušali
povečati s telefonskim kontaktom, kjer smo dogovorili termin za izvedbo osebnih intervjujev. Na
intervjujih smo udeležencem postavljali odprta, kratka in razumljiva vprašanja.
Poročilo je razdeljeno na šest vsebinsko smiselnih zaokroženih poglavij. Na začetku smo opisali
izhodišča, cilje, namen ter metodologijo raziskovanja. V osrednjem delu sledi predstavitev učinkov
projekta Q-Ageing, katerega nadaljevanje je projekt Senior Capital, predstavljeni so splošni podatki, ki
se navezujejo na starejše (delovna aktivnost, zaposlenost, podjetništvo, prostovoljstvo, ukrepi za
spodbujanje zaposlovanja starejših itd.), v drugem delu pa sledi analiza stanja na območju Podravja,
ki zajema področje upravljanja s starostno raznoliko delovno silo v podjetjih, organizacijah in
nevladnih organizacijah, izobraževalne ponudbe in potreb brezposelnih.
V zaključnem delu poročila predstavljamo ključne ugotovitve raziskave in predloge za nadaljnje
ukrepe.
7
3. PREDSTAVITEV UGOTOVITEV UČINKOV PROJEKTA Q-Ageing
Med izvajanjem projekta Q-Ageing smo zbirali naslednje podatke o trgu dela/potrebah podjetij:
 stopnji zaposlenosti starejših (55-64) v Sloveniji (33.5 % in 2007; EUROSTAT)
 deležu starejših (50 – 60) med brezposelnimi (28.2 % Slovenija; 26.5 % mariborsko področje)
 aktivnostih, ki spodbujajo in podpirajo zaposlovanje starejših
 odnosu delodajalcev do starejših delavcev
 vrzelih, kot tudi najpomembnejših izzivih v nacionalni politiki staranja, strategijah in
programih
 izzivih in problemih v iskanju zaposlitev 50+
Med izvajanjem Q-Ageing projekta smo zbirali podatke o potrebah in interesih brezposelnih
starejših oseb. Iz zbranih podatkov ni bilo razbrati kakršnihkoli težavah pri zaposlovanju, neposredno
povezanih z njihovo starostjo, toda ker niso mogli najti zaposlitve, obstaja domneva, da ta povezava
obstaja. Čeprav se zavedajo svojih prednosti kot tistih, ki imajo bogate delovne izkušnje, je bilo
opaziti, da niso imeli velikega upanja, da bodo našli službo pred upokojitvijo. Prav tako jih ni zanimalo
kratkotrajno zaposlovanje, saj so bili mnenja, da jih delodajalci izkoriščajo. Mnogi od njih so imeli tudi
zdravstvene težave, povezane s starostjo in pomanjkanjem fizične aktivnosti. Če niso finančno
sposobni za dostojno življenje, tudi za prostovoljstvo niso odprti (najprej rabijo plačano delo, šele
nato so lahko “na voljo” zastonj).
Med izvajanjem projekta Q-Ageing smo pridobili tudi podatke o prostovoljstvu. Mnogo starejših se
je odločilo, da bodo sodelovali pri kateri od prostovoljskih organizacij – največ starejših je bilo
vključenih v lokalne upokojenske skupnosti in lokalne organizacije Rdečega križa – ti dve organizaciji
sta glavni pri spodbujanju prostovoljnega dela starejših.
Med izvajanjem projekta Q-Ageing nismo zbrali nobenih podatkov v zvezi s potrebami organizacij,
ki se nanašajo na prostovoljstvo.
Med izvajanjem projekta Q- Ageing smo prišli tudi do spoznanj, ki se nanašajo na razliko med
spoloma. Raziskovali smo tudi razlike na tem področju med moškimi in ženskami.
Ko govorimo o značilnostih družinske kariere, lahko potrdimo feminizacijo nege (večina od njih so
hčerke, snahe in žene). Prav tako so zaposlene, ki nudijo socialnovarstvene storitve, večinoma
ženske.
Med izvajanjem projekta Q Ageing smo pridobili tudi nekatere druge podatke, ki bi lahko bili
relevantni za Senior Capital in niso navedeni v zgornjih vprašanjih:
Mogoče bi lahko pogledali tudi učni vidik starejših na področju zaposlovanja in izvajanja učnih
programov.
Vidik zaposlovanja: starejši iskalci zaposlitve ne potrebujejo samo veščin iskanja zaposlitve, temveč
tudi znanje iz osebnega kariernega razvoja in osebnostne rasti (da bi vplivali na svoje
samospoštovanje in predstavitev), zdrav stil življenja (poudarek na dobrem počutju in delovni
sposobnosti) in fleksibilne delovne ureditve (vpliv na odnos med delodajalci in zaposlovanjem).
Izvajanje izobraževalnih programov: starejši predstavljajo bogate izkušnje in znanje, zato so lahko v
vlogi nosilcev učnega procesa (kot prostovoljci, samozaposleni ali zaposleni), kjer prenašajo znanje na
svoje sodelavce ali mlajšim generacijam.
8
4. ANALIZA PODATKOV
4.1 PREGLED PODATKOV ZA SLOVENIJO IN PODRAVSKO REGIJO
Vsebina
Zaposlovanje
Število in % brezposelnih v
letu: 31.12.2012
(skupaj/moški/ženske)
Število in % brezposelnih 50+v
letu: 31.12.2012
(skupaj/moški/ženske)
Število upokojenih v letu 2011
(skupaj/moški/ženske)
Možnosti zaposlovanja
Strateški dokumenti
Ukrepi za spodbujanje
zaposlovanja ranljivih ciljnih
skupin?
Lokalna/regionalna raven=
območje pokrito v okviru
Senior Caipital
Nacionalna raven
PODRAVSKA REGIJA
SLOVENIJA
skupaj=20.199 (14,7%)
skupaj=118.061 (13%)
moški=10.392 (51,4%)
moški=63.211 (53,5%)
ženske=9.807 (48,6%)
ženske=54.850 (46,5%)
skupaj=6.935 (18,9%)
skupaj=40.159 (16,9%)
moški=4.288 (61,8%)
moški=26.459 (65,9%)
ženske=2.647 (38,2%)
ženske 13.700 (34,1%)
skupaj=78.634
skupaj=501.842
moški=32.580
moški=206.449
ženske=46.054
ženske=295.393
*glej stran 19 (poglavje 4.5)
glej stran 19 (poglavje 4.5)
* glej od strani 23 do 26 (poglavje 4.7.1)
POSLOVNI SUBJEKTI IN PODJETNIŠTVO* glej stran 29 (poglavje 4.8, tabel 4)
Število gospodarskih družb in
Podravska regija
Slovenija
samostojnih podjetnikov v letu:
30.9.2012
(regija/nacionalna raven)
1-49 zaposlenih
16.861
50-249 zaposlenih
85
250 zaposlenih
78
Ni podatka o velikosti
2.628
Javni organi glej stran 33 (poglavje 4.10, tabela 6)
Število državnih organov in
Podravska regija
lokalnih skupnosti
(regija/nacionalna raven)
1-49 zaposlenih
50-249 zaposlenih
250 in več zaposlenih
122.429
10.979
745
8.867
Slovenija
50
6
2
346
64
30
9
Nevladne organizacije glej od strani 33 do 36 (poglavje 4.11)
Število nevladnih organizacij
(NVO) (npr. domovi za
starejše…)
(regija/nacionalna raven)
1-49 zaposlenih
ni podatka
50-249 zaposlenih
ni podatka
250 in več zaposlenih
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
Izvajalci zaposlitvenih programov glej stran 27 (poglavje 4.7.2)
Področje aktivnosti izvajalcev zaposlitvenih programov:
Število izvajalcev
Samozaposlenost glej stran 29 (poglavje 4.8.1, tabela 5)
Število samozaposlenih oseb
Podravska regija
Slovenija
(skupaj/50+): 31.12.2011
skupaj=9.075
skupaj=61.135
50+=2.349
50+=15.467
Fleksibilno delo glej stran 30 (poglavje 4.9.1)
Število ljudi, ki opravljajo
ni podatka
ni podatka
fleksibilno delo? (skupaj/50+)
Zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega glej od strani 31 (poglavje 4.9.2)
Število ljudi, ki so zaposleni z
Podravska regija
Slovenija
delovnim časom, krajšim od
skupaj=17.000
skupaj =100.000
polnega (skupaj/50+):
50+=6.000
50+=33.000
31.12.2011
4.2 DEMOGRAFSKE RAZMERE
Staranje prebivalstva je eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Tudi v
Sloveniji se temu procesu ni in tudi v prihodnosti ne bo mogoče izogniti. Z upadanjem števila oz. s
preskromnim številom rojstev in z daljšanjem življenjskem dobe, se spreminja starostna sestava
prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok (0-14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega
prebivalstva (15-64 let) in delež starejših (oseb, starih 65 let in več).
Za Slovenijo je značilno, da ima od leta 2003 več starega kot mladega prebivalstva. Delež prebivalcev,
starih 65 let ali več, je leta 2012 znašal 16,8%, delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa 14,3%. Indeks
staranja je tako dosegel vrednost 117,6. Po demografskih projekcijah naj bi se ta trend nadaljeval:
leta 2030 naj bi bilo več kot 30% prebivalcev starih več kot 65 let, do 15 let starih prebivalcev pa naj
bi takrat bilo 12,9% (graf 1).
10
Graf 2: Starejši po starosti, projekcija, Slovenija
Vir: SURS
V podravski statistični regiji1 beležimo več starega, kot mladega prebivalstva že od leta 2002. Delež
prebivalcev, starih 65 let ali več, je leta 2012 znašal 17,6%, kar je več tudi od slovenskega povprečja.
Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa 13% in je prav tako pod slovenskim povprečjem. Gibanje
števila prebivalcev, starih med 50 in 64 let, prikazuje graf 2.
Iz grafa 3 je razvidno, da se je v zadnjih dvanajstih letih v podravski statistični regiji delež
prebivalcev, starih med 50-64 let, povečal z 17,8% na 21,7% (slovensko povprečje pa iz 16,8% na
21,2%). V istem obdobju se je delež prebivalcev, starih do 14 let, zmanjšal z 16,1% na 13%.
Trend staranja prebivalstva je opazen ne samo v regiji, temveč tudi na ravni celotne države, kar ima
za posledico porast izdatkov za pokojnine ter zdravstveno in socialno varstvo, s staranjem
prebivalstva pa se zmanjšuje tudi delež delovno sposobnega prebivalstva.
Graf 3: Prebivalstvo 50-64 let, podravska statistična regija, 2000-2012, stanje na dan 31.12.2012
Vir: SURS
1
Podravska regija leži na severovzhodu Slovenije in obsega 10,7 % površine celotne države. V regiji živi 323.534
prebivalcev, kar je 15,7 % prebivalstva Slovenije. Osrednje mesto je Maribor, drugo največje slovensko mesto.
11
Graf 4: Deleži prebivalstva 50-64 let, Slovenija, podravska statistična regija, 2000-2012
Vir: SURS
4.3 DELOVNA AKTIVNOST
Slovenija ima v starostnem obdobju 55-64 let med delovno aktivnimi najnižji delež v EU. Po
podatkih Eurostata2 je bilo v letu 2011 v Sloveniji v starostnem obdobju 55-64 let le 31,2% delovno
aktivnih oseb. To je močno pod povprečjem Evropske unije (EU-27 držav), kjer je stopnja delovne
aktivnosti starejših v letu 2011 znašala 47,4%, obenem pa je daleč od cilja lizbonske strategije, ki je
do leta 2010 predvidela 50 % stopnjo delovne aktivnosti starejših delovno sposobnih (50-64 let).
Strategija za rast in nova delovna mesta »Evropa 2020«, ki je nasledila prejšnjo Lizbonsko strategijo,
si je za cilj do leta 2020 zadala doseči 75% stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20. in
64 letom in sicer z večjo udeležbo mladih, starejših in nizko kvalificiranih delavcev.
Stopnja delovne aktivnosti generacije med 50 in 64 let se sicer počasi povečuje, a predvsem na
račun tistih, ki imajo manj kot 55 let. Eden od razlogov za nizko zaposlenost te generacije v Sloveniji
je gotovo tradicija zgodnjega upokojevanja, k tej situaciji pa prispevajo tudi specifične razmere na
trgu dela. Pri tej starostni generaciji se zelo težko uveljavljajo fleksibilne oblike zaposlovanja, malo je
delnih upokojitev, v podjetjih redko posegajo po novih oblikah zaposlovanja, ki bi omogočile
zaposlovanje ali ohranjanje zaposlitve starejšim delavcem (zaposlovanje s krajšim delovnim časom,
odloženo ali delno upokojevanje, mentorstvo, ipd.) (Rapuš 2008).
2
Eurostat objavlja podatke po Anketi o delovni sili. Ti podatki se razlikujejo od podatkov iz statističnega registra
delovno aktivnega prebivalstva. Stopnja delovne aktivnosti po registrskem viru je odsotni delež delovno
aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu, kamor so vštete vse osebe v starosti od 15-64 let.
Anketa o delovni sili, skladno z mednarodno definicijo, med delovno sposobno prebivalstvo šteje vse osebe,
stare 15 let in več.
12
Stopnja delovne aktivnosti (Slovenski Statistični register delovno aktivnega prebivalstva) je v
podravski statistični regiji ob koncu leta 2012 znašala 52,3%, kar je manj od slovenskega povprečja,
ki je znašala 56% (graf 4). Vse od pričetka gospodarske krize v letu 2008, število delovno aktivnih
oseb tako na ravni države, kakor tudi regije. počasi upada.
Graf 5: Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva 15-64 let, Slovenija, podravska statistična regija, stanja na dan
31.12.2012
Vir: SURS
Velik problem Slovenije in podravske statistične regije je nizka delovna aktivnost starejših
(starostna skupina od 50 do 64 let). Delež aktivnih v tej starostni skupini je v podravski statistični
regiji v decembru 2012 znašal 40,6% delovno aktivnih oseb v regiji in je pod slovenskim povprečjem
(graf 5). V Operativnem programu razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 je za leto 2013
začrtano dvigniti povprečne stopnje zaposlenosti starejših oseb v starostni skupini od 55-64 let na
43,5%.
Graf 6: Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva 50-64 let, Slovenija, podravska statistična regija, stanja na dan
31. 12.2012
Vir: SURS
Na področju zaposlovanja so starejši iskalci zaposlitve v primerjavi z mlajšimi v precej slabšem
položaju, saj delodajalci raje zaposlujejo mlajše osebe. Po drugi strani pa je položaj že zaposlenih
starejših oseb precej dober.
13
Opravljena analiza aktivnega staranja za Slovenijo v projektu Q-Ageing je pokazala, da zaposlovanje
že upokojenih oseb ni splošna praksa. Le nekaj je bilo primerov zaposlitev za krajši delovni čas,
predvsem zaradi želje po nadaljevanju opravljanja poklica posameznih upokojenih oseb, ki so želele
ostati v stiku s stroko in hkrati na bolj mehak način preiti iz delovne aktivnosti v upokojitev.
Zaposlovanje upokojenih oseb pa je ovirano tudi s strani obstoječe zakonodaje.
PREGLED
PREGLED
4.4. REGISTRIRANA BREZPOSELNOST
Registrirana
brezposelnost na
dan 31.12.2012
moški
ženske
SKUPAJ
Registrirana
brezposelnost 50+
na dan 31.12.2012
moški
ženske
SKUPAJ
Podravska statistična regija
Število
%
brezposelnih
brezposelnih
10.392
51,4%
9.807
48,6%
20.199
14,7%
Slovenija
Število
brezposelnih
63.211
54.850
118.061
Podravska statistična regija
Število
% brezposelnih
brezposelnih
50+
50+
4.288
61,8%
2.647
38,2%
6.935
18,9%
%
brezposelnih
53,5%
46,5%
13,0%
Slovenija
Število
brezposelnih
50+
26.459
13.700
40.159
%
brezposelnih
50+
65,9%
34,1%
16,9%
Število registriranih brezposelnih vse od leta 2008 stalno narašča. Na ravni Slovenije je bilo v
decembru 2012 118.061 registriranih brezposelnih oseb, kjer se je število registriranih brezposelnih
oseb v primerjavi z decembrom 2011 zvišalo za 4,7% (graf 6). V podravski statistični regiji je bilo v
istem obdobju 20.199 registriranih brezposelnih oseb, v primerjavi z decembrom 2011 pa se je
število registriranih brezposelnih znižalo za 4%. Med registriranimi brezposelnimi je bilo ob koncu
leta 2012 več moških (51,4%) (graf 7). V začetku leta 2013 je opazen trend povečevanja števila
registriranih brezposelnih tako v Sloveniji, kakor tudi v podravski statistični regiji. V opazovanem
obdobju (2010 – februar 2013) je bilo v mesecu februarju 2013 v podravski statistični regiji število
registriranih brezposelnih na najvišji ravni.
Naraščanje brezposelnih se je sicer v letu 2011 glede na rast v prejšnjih letih nekoliko umirilo, vendar
pa se je hkrati občutneje dvignilo število neaktivnih, torej tistih, ki ne delajo in dela ne iščejo. Večino
neaktivnih predstavljajo upokojenci, študenti in dijaki (85%). Povečanje je bilo predvsem posledica
upokojevanja, saj naj bi ravno v tem času začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ki bi zaostril pogoje za upokojitev. Številni v starostni skupini 50-64 let so tako v tem
obdobju na različne načine zapustili trg.3
3
Statistične informacije, Trg dela (SURS), 16. oktober 2012.
14
Graf 7: Registrirane brezposelne osebe, Slovenija, stanje na dan 31. 12.2012
Vir: SURS
Graf 8: Registrirane brezposelne osebe, podravska statistična regija, stanje na dan 31. 12.2012
Vir: SURS
Stopnja registrirane brezposelnosti se glede na trend v zadnjih letih povečuje. V podravski statistični
regiji je stopnja v zadnjih dveh letih ostala na enaki ravni, in sicer v decembru 2012 14,7%, v mesecu
januarju 2013 pa se je zvišala na 15,6%. Podravska statistična regija beleži višje stopnje registrirane
brezposelnosti od slovenskega povprečja, ki je znašala v decembru 2012 13%, v januarju 2013 pa se
je zvišala na 13,6%. Podravska statistična regija sodi med regije z visokimi stopnjami registrirane
brezposelnosti (graf 8).
15
Graf 9: Stopnje registrirane brezposelnosti, podravska statistična regija in Slovenija, stanje na dan 31. 12. 2012
Vir: SURS
Na ravni Slovenije so med različnimi skupinami brezposelnih, ki so leta 2012 najbolj naraščale v
številu in deležu, dolgotrajno brezposelni, starejši brezposelni (nad 50 let) in brezposelni z najmanj
višjo stopnjo izobrazbe. Število brezposelnih, ki iščejo delo že več kot leto, se še povečuje. V
primerjavi s strukturo v času pred pričetkom gospodarske krize, so se povečali deleži brezposelnih
trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev, pa tudi brezposelnih s terciarno izobrazbo.
Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas, kot tudi iskalci prve zaposlitve.
Med brezposelnimi v decembru 2012 so večje deleže predstavljali brezposelni moški, brezposelni v
starostnem razredu od 40-49 let in starih 50 let ali več4.
Trenutne razmere na trgu dela so za starejše brezposelne neugodne, njihovo število pa se v zadnjih
letih povečuje. Ob izgubi zaposlitve težko najdejo novo zaposlitev, saj nekatere značilnosti
(zdravstvene težave, nižja izobrazba, predsodki družbe, da se težje prilagajajo in niso pripravljeni na
učenje itd.) omejujejo njihov uspešen nastop na trgu dela.5
V starostnem razredu med 50. in 64. letom starosti je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2012 40.159
registriranih brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+6 je znašala 16,9% (Graf
9 in 11. Delež brezposelnih v tem starostnem razredu predstavlja 34% vseh registriranih
brezposelnih v državi. V istem obdobju je bilo v podravski statistični regiji v tem starostnem razredu
6.935 registriranih brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+ je znašala
18,9%. Delež brezposelnih v tem starostnem razredu predstavlja 34,3% vseh registriranih
brezposelnih v regiji. Največ registriranih brezposelnih je v starosti 50-59 let, med njimi prevladujejo
moški s kar 74% (Graf 10 in 11).
4
Trg dela v številkah, Zavod RS za zaposlovanje.
Strokovna izhodišča za leto 2013. Zavod RS za zaposlovanje. November 2012.
6
Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+ predstavlja delež med številom brezposelnih oseb 50+ in številom
aktivnega prebivalstva 50+. Aktivno prebivalstvo predstavljajo delovno aktivno prebivalstvo (zaposleni in
samozaposleni) in brezposelne osebe.
5
16
Tabela 1: Število registrirano brezposelnih 50+, Slovenija, stanje na dan 31.12. 2012
2010
2011
2012
vsi
36.040
35.303
36.805
50 - 59
moški
20.716
20.660
23.451
ženske
15.324
14.643
13.354
vsi
2.885
3.061
3.354
60+
moški
2.623
2.764
3.008
ženske
262
297
346
vsi
38.925
38.364
40.159
SKUPAJ
moški
23.339
23.424
26.459
ženske
15.586
14.940
13.700
Vir: SURS
Graf 10: Število registrirano brezposelnih 50+, Slovenija, stanje na dan 31. 12. 2012
Vir: SURS
Tabela 2: Število registrirano brezposelnih 50+, podravska statistična regija, stanje na dan 31.12. 2012
2010
2011
2012
vsi
6.159
6.369
6.312
50 - 59
moški
3.529
3.745
3.726
ženske
2.630
2.624
2.586
vsi
480
584
623
60+
moški
447
539
562
ženske
33
45
61
vsi
6.639
6.953
6.935
SKUPAJ
moški
3.976
4.284
4.288
ženske
2.663
2.669
2.647
Vir: SURS
17
Graf 11: Število registrirano brezposelnih 50+, podravska statistična regija, stanje na dan 31. 12. 2012
Vir: SURS
Graf 12: Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+, Slovenija, podravska statistična regija, stanje na dan 31.
12. 2012
Vir: SURS
Od leta 2005 je v starostnem obdobju 50 – 64 let opazen trend naraščanja stopnje registrirane
brezposelnosti oseb, tako v Sloveniji, kakor tudi podravski statistični regiji (graf 11).
18
4.5 MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA V REGIJI
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so podjetja v podravski regiji zaradi ekonomskih težav začela
izvajati programe prestrukturiranja, kar je imelo za posledico stečaje in presežne delavce predvsem v
velikih delovno intenzivnih panogah (tekstilna, avtomobilska in kovinsko predelovalna industrija).
Kljub temu je v regiji še vedno veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, ki jih svetovna gospodarska
nihanja in selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo, hitreje prizadenejo. Po razpadu velikih
industrijskih sistemov so se nekatera podjetja iz predelovalnih dejavnosti uspešno prestrukturirala,
intenzivneje se je začel razvijati tudi storitveni sektor.
Večina delovno aktivnih je zaposlenih v predelovanih dejavnostih (v proizvodnji kovinskih izdelkov,
strojev in naprav, motornih vozil, tekstilij, kemikalij, kemičnih izdelkov, živil, papirja in izdelkov iz
papirja, izdelkov iz gume in plastičnih mas, popravila in montaža strojev in naprav ter obdelava in
predelava lesa), v dejavnostih trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe,
izobraževanja, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva. Sledijo področja strokovnih, znanstvenih
in tehničnih dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter zaposleni s področja prometa in
skladiščenja. V skladu s strukturo dejavnosti so najpogostejša delovna mesta na področju kovinsko
predelovalne industrije, varilci, ključavničarji, orodjarji in monterji kovinskih konstrukcij; na področju
gradbeništva predvsem zidarji in tesarji; na področju prometa pa vozniki tovornjakov v
mednarodnem prometu.7
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, v Podravju primanjkuje delavcev na področju kovinarstva in
strojništva, računalništva, elektrotehnike, gostinstva, turizma in zdravstva. Najbolj iskani poklici na
trgu dela, katerih hkrati tudi najbolj primanjkuje, so: inženirji strojništva in elektrotehnike, zdravniki
specialisti, farmacevti, strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, natakarji, varilci,
pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji. Po opravljeni raziskavi zaposlitvene agencije
Manpower o napovedih zaposlovanja za Slovenijo v letu 20138,pa so možnosti za zaposlitev v panogi
finančnih in poslovnih storitev, zavarovalništva, nepremičnin ter v proizvodni panogi. Rahel dvig
zaposlovanja se pričakuje tudi v panogi kmetijstva, lova, gozdarstva.
4.6 UPOKOJEVANJE
PREGLED
Število
Podravska
Slovenija
upokojenih v
regija
letu 2011
moški
32.580
206.449
ženske
46.054
295.393
SKUPAJ
78.634
501.842
Za Slovenijo je značilen relativno zgoden umik s trga dela oziroma relativno zgodnje upokojevanje,
saj ima med državami članicami EU najnižjo povprečno starost ob izstopu s trga delovne sile.
Povprečna starost ob starostni upokojitvi v Sloveniji je v letu 2011 znašala 58 let in 8 mesecev za
ženske in 61 let in 9 mesecev za moške. Vendar pa se vstopna starost novih upokojencev počasi
dviguje.
7
Trg dela v podravski regiji. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Manpower raziskava napovedi zaposlovanja za leto 2013.
8
19
Nizka starost ob upokojitvi je posledica nizke zahtevane starosti za polno pokojninsko dobo (kar je
veljalo še po starem pokojninskem zakonu), prav tako pa so bile do sedaj tudi prenizke spodbude, ki
bi starejše motivirale, da ostanejo aktivni po tem, ko že dosežejo osnovne starostne upokojitvene
pogoje.
Graf 13: Število upokojencev, Slovenija, podravska statistična regija 2011
Vir: SURS
V podravski statistični regiji je bilo v letu 2011 78.634 upokojencev, kar predstavlja 24,3% vseh
prebivalcev regije. Med upokojenci prevladujejo ženske s 58,6% (graf 12).
Število upokojencev v Sloveniji se je od leta 1991 do 2011 povečalo za 45%, medtem ko se je na drugi
strani število zaposlenih povečalo le za 6,5%. Leta 1991 je razmerje med zaposlenimi in upokojenci
znašalo 2,08 v prid zaposlenih, leta 2012 pa le še 1,53. Leta 1991 smo imeli v Sloveniji po podatkih
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) dobrih 393.000 upokojencev, v letu
2011 pa slabih 502 tisoč, torej se je njihovo število povečalo za okoli 109 tisoč. Na drugi strani se
število zaposlenih, ki plačujejo prispevke za socialno varnost, iz katerih se napaja pokojninska
blagajna, ni bistveno povečalo. Leta 1991 smo imeli slabih 817 tisoč zaposlenih, lani pa slabih 870
tisoč.
V oceni izvajanja lizbonske strategije za rast in delovna mesta, je bilo v letih 2011 in 2012 podano
priporočilo Evropske komisije, da Slovenija potrebuje reformo pokojninskega sistema in spodbujanje
aktivnega staranja, z namenom povečanja stopnje zaposlenosti starejših delavcev in izboljšanja
dolgoročne vzdržnosti. Povečanje starostne meje, pri kateri se lahko zaposleni upokojijo, je tako
postala pomemben ukrep za povečanje udeležbe starejših zaposlenih na trgu dela. V letu 2013 je
stopil v veljavo prenovljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja vrsto
sprememb. Ključne spremembe so9:
 polna starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti:
Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se za moške in ženske z najmanj
20 leti pokojninske dobe in za ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe postopoma dviguje na 65 let,
minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem
izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe (ženske in moški). Upokojitvena starost
9
http://www.vlada.si
20
za predčasno pokojnino bo za oba spola 60 let, predčasno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob
dopolnitvi 40 let pokojninske dobe;
 spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja:
Merilo za nagrajevanje oziroma kaznovanje z odbitki pri pokojnini predstavlja predčasna pokojnina.
Tako se ta zavarovancu zniža za 0,3% (moški in ženske) za vsak mesec upokojitve pred 65 let starosti
(oba spola). Ker bo dvig zakonske starosti na 65 let postopen, prav tako pa se postopoma dviguje tudi
pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavarovanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. i. malusi)
temu prilagojeni. Na drugi strani pa predlog uvaja nov bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po
dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do
predčasne ali starostne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20% pokojnine, ki bi
jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval
tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival največ do 65 leta starosti.
Določen je tudi dodaten bonus za tiste, ki nadaljujejo z delom tudi po izpolnitvi pogojev za
starostno pokojnino in sicer 60 let starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma pogojev
v prehodnem obdobju. Tem zavarovancem se vsake 3 nadaljnje mesece dela dlje, vendar največ 3
leta, po izpolnitvi teh pogojev, vrednotijo v višini 1 % oziroma celo leto v višini 4 %.
 večja fleksibilnost in odprtost instituta delne upokojitve:
Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno
razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev (kot kombinacija dela in upokojitve) mogoča tudi za
druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne
upokojitve omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma. Tiste, ki se
bodo odločili za delno upokojitev, pa se bo skušalo z dodatnim denarnim bonusom v obliki 5%
odmerjene predčasne oziroma starostne pokojnine dodatno motivirati za ostajanje v zaposlitvi in
sicer do dopolnitve 65. leta starosti.
4.7 POLITIKA ZAPOSLOVANJA STAREJŠIH
Problematika zaposlovanja starejših je eden ključnih izzivov sedanjosti in prihodnosti. Pri oblikovanju
zaposlovalne politike na nacionalni ravni, so pomembni strateški dokumenti, ki posredno ali
neposredno vplivajo na učinkovitost delovanja trga:
- Operativni program za razvoj človeških virov 2007-2013,
- Evropska strategija zaposlovanja 2020,
- Nacionalni reformni program 2012-2013,
- Pregled ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja 2013,
- Strategija razvoja Slovenije 2005-2013,
- Slovenska izhodna strategija 2010-2013,
- Program stabilnosti 2012,
- Konkurenčnost slovenskega gospodarstva – pregled stanja in ukrepi za izboljšanje,
- Strategija vseživljenjskega učenja,
- Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih,
- Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja 2007-2013,
- Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja 2012–2015,
- Program ukrepov za spodbujanje podjetništva,
- Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast,
- Evropa 2020: Integrirane smernice za rast in zaposlovanje.
21
Vlada je v letu 2010 sprejela Pregled ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja do leta 201310 in je
nadgradnja Strategije varstva starejših do leta 2010 (solidarnost, sožitje in kakovostno staranje
prebivalstva), ki jo je Vlada RS sprejela septembra 2006. Dokument je sestavljen iz ukrepov,
namenjenih starejšim brezposelnim, starejšim zaposlenim, pa tudi spreminjanju odnosa delodajalcev
in širše javnosti do starejših. Prva skupina pregleda ukrepov je namenjena starejšim brezposelnim, s
katerimi se želi intenzivirati aktivnosti Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) in povečanju števila
vključenih starejših brezposelnih oseb v programe Aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ).
Cilj druge skupine ukrepov, namenjene starejšim zaposlenim, je izboljšanje delovnih pogojev in
zdravja pri delu, spodbujanje vseživljenjskega učenja in stimulirati delodajalce, da povečujejo
vlaganja v izobraževanje in razvoj starejših oseb. S tretjo skupino ukrepov, ki je namenjena
delodajalcem in širši javnosti, se prizadeva povečati interes delodajalcev za zaposlovanje starejših
oseb, npr. s pripravo komunikacijske strategije za promocijsko kampanjo zaposlovanja starejših.
Leta 2010 je bil sprejet Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ki je nadomestil Zakon o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. ZUTD je podlaga za izvajanje ukrepov države
na trgu dela, kot so storitve za trg dela, ukrepi APZ, zavarovanje za primer brezposelnosti ter pravice
iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. ZUTD dodatno uvaja Smernice
za izvajanje ukrepov APZ, ki so pripravljene za obdobje 2012-2015. V smernicah so starejši delavci
opredeljeni kot ena izmed najbolj ranljivih skupin.
Letos je začela veljati tudi novela ZUTD, ki med drugim prinaša možnost začasnega in občasnega
dela za upokojence in podaljšanje obdobja trajanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje do upokojitve iz enega na dve leti za starejše prejemnike denarnega
nadomestila. Za opravljanje začasnega ali občasnega dela mora biti sklenjena pogodba o opravljanju
tovrstnega dela. Gre za posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem, ki pa
lahko ima tudi elemente delovnega razmerja. Upokojenec lahko opravlja delo v obsegu do največ 60
ur v koledarskem mesecu, urna postavka ne sme biti nižja od 4,20€, dohodek za opravljeno začasno
ali občasno delo pa v koledarskem letu ne sme presegati 6.300,00€.
Eden od ukrepov države na trgu dela, ki lahko prispeva k povečevanju zaposlenosti in zmanjševanju
brezposelnosti je Aktivna politika zaposlovanja (APZ). Pomemben dokument politike zaposlovanja je
Program ukrepov APZ, ki je pripravljen za daljše obdobje – zajema ukrepe za obdobje 2007–2013.
Načrt APZ za leto 2012 je usklajen z Operativnim programom razvoja človeških virov, ki je podlaga za
izrabo sredstev Evropskega socialnega sklada v finančni perspektivi 2007–2013. Izvedbeni dokument
Načrta APZ je Katalog APZ. V skladu z opredelitvijo zakona, ki ureja trg dela, je APZ nabor ukrepov na
trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti
oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.
Na področju trga dela in zaposlovanja v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti (v nadaljevanju: MDDSZEM) delujeta kot izvajalca ukrepov APZ Zavod RS za zaposlovanje in
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki med drugim dodeljuje sredstva za
vlaganje v človeške vire za večjo zaposljivost, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje
izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Za opravljanje dejavnosti izboljšanja zaposlitvenih
možnosti ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela oziroma
za posamezne dejavnosti, so v skladu z ZUTD opredeljene tudi fundacije za izboljšanje zaposlitvenih
možnosti, ki za izvajanje letnega programa dela lahko pridobijo sredstva iz državnega proračuna.
10
http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12106/6451/
22
Obseg sredstev za sofinanciranje se določi v načrtu APZ. Razpis za sofinanciranje programov dela
fundacij pripravi MDDSZEM, ki pa do danes še ni bil razpisan.
Skladno s sprejetimi Smernicami za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012–
2015, je cilj nameniti posebno pozornost tudi starejšim iskalcem zaposlitve v obliki spodbud,
podpornih in preventivnih ukrepov za prilagajanje delovnih mest za starejše, promociji zdravja pri
delu in aktivnega staranja.
4.7.1 Ukrepi za starejše osebe na trgu dela
V okviru APZ država na trgu dela načrtuje za starejše pet ukrepov: usposabljanje in izobraževanje,
nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, spodbude za zaposlovanje, kreiranje
delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja.
V nadaljevanju predstavljamo povzetek ukrepov iz Kataloga APZ11 ter druge aktivnosti, ki niso del
programa APZ, ki vključujejo spodbude za zaposlovanje/izobraževanje starejših. Za leto 2013 je
načrtovano izvajanje 18-ih programov oz. aktivnosti, v katerih so starejši ena izmed ciljnih skupin.
Trenutno se izvaja 13 programov oz. aktivnosti, 5 pa je takšnih, ki se še ne izvajajo oz. se ne ve, če se
bodo.
Starejši brezposelni so kot ranljiva ciljna skupina s strani ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje
upravičeni do posebnih ugodnosti, pri čemer gredo skozi enak postopek kot ostale brezposelne
osebe, le da imajo pred ostalimi prednostno obravnavno. Ukrepi so pretežno namenjeni različnim
ranljivim skupinam, starejši so le ena od ciljnih skupin. Kljub omenjenemu položaju na trgu dela, še
vedno ni ukrepov za starejše, ki bi upoštevali značilnosti starejših 50+ ter tako omogočili njihovo
aktivno udeležbo na trgu dela.
Prav tako je Svet Evropske komisije v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto
2012 in slovenskim programom stabilnosti za obdobje 2012-2015 ugotovil, da niso bili sprejeti nobeni
posebni ukrepi za povečanje zaposlenosti starejših delavcev, čeprav „Smernice za izvajanje ukrepov
aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012–2015“ in „Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja za leto 2012“ starejše brezposelne obravnavajo kot posebno ciljno skupino. Svet
Evropske Komisije je Sloveniji priporočal, naj stopnjo zaposlenosti starejših delavcev zviša tudi z
nadaljnjim razvojem aktivnih politik trga dela in ukrepov vseživljenjskega učenja12. V okviru ukrepov
APZ se predvideva objava razpisa »Vključevanje starejših brezposelnih na trg dela«.
Za starejše brezposelne potrebujemo različne ukrepe, ki bi olajšali njihovo ponovno vključevanje na
trgu dela in povečali njihovo zaposljivost (morda v obliki individualiziranih akcijskih načrtov,
vključevanje v prostovoljstvo, usposabljanja prilagojena tej ciljni skupini, kadar so starejše osebe
dolgotrajno brezposelne, spodbujanje e-opismenjevanja, mentorske sheme ipd.). Prav tako so
potrebni ukrepi za spodbujanje delodajalcev k ustreznemu upravljanju s starostno raznoliko delovno
silo.
11
Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, 10.1.2013, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti.
12
http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specific-recommendations/index_en.htm
23
UKREP /
CILJNA SKUPINA
AKTIVNOST
UKREP 1: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE
OPIS AKTIVNOSTI
STATUS UKREPA /
AKTIVNOSTI
se izvaja
√
√
Nacionalne
poklicne
kvalifikacije –
priprave in
potrjevanje
Brezposelne osebe
Namen aktivnosti je povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske ravni ter zmanjšanje
strukturnega neskladja na trgu dela. S programom se preverjajo in potrjujejo strokovna znanja, spretnosti in
izkušnje, pridobljene izven formalnega izobraževanja.
Za Pokolpje –
aktivno in dejavno
Brezposelne osebe s stalnim prebivališčem
na območju Pokolpja
√
Usposabljanje za
življenjsko
uspešnost
Manj izobražene brezposelne osebe, ki
želijo nadaljevati šolanje
Gre za regijski program. Namen projekta je motiviranje, izobraževanje, usposabljanje in spodbujanje
zaposlovanja brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena ter identificiranje in
aktivacija oseb na območju Pokolpja, ki so neaktivne, oziroma niso zaposlene niti vpisane v evidenco
brezposelnih.
Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost so namenjeni zviševanju ravni pismenosti odraslih
(obnovitev znanja in spretnosti za lažje obvladovanje nove učne snovi, obvladovanje situacij v vsakdanjem
življenju, večjo samostojnost in odgovornost v življenju, dvig samozavesti in socialne vključenosti ter tudi
dvig kakovosti življenja).
Usposabljanje na
delovnem mestu
Brezposelna oseba, prijavljena na zavodu
najmanj 3 mesece
Usposabljanje na delovnem mestu se izvaja pri delodajalcih na konkretnem delovnem mestu. Vključujejo se
brezposelne osebe, katerih obstoječa znanja oz. delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve.
Posamezna usposabljanja prijavi nosilec projekta – delodajalec.
√
UKREP /
CILJNA SKUPINA
OPIS AKTIVNOSTI
AKTIVNOST
UKREP 2: NADOMEŠČANJE NA DELOVNEM MESTU IN DELITEV DELOVNEGA MESTA
√
STATUS UKREPA /
AKTIVNOSTI
se izvaja
√
Mentorske sheme
Starejši, mladi brezposelni
UKREP /
CILJNA SKUPINA
AKTIVNOST
UKREP 3: SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE
Spodbujanje
zaposlovanja
prejemnikov
Brezposelne osebe, prejemniki denarne
socialne pomoči, ki so prijavljeni v evidenci
zavoda vsaj 6 mesecev ali starejši od 50 let,
Nacionalni reformni program 2012 in 2013 je v okviru novega ukrepa aktivne politike zaposlovanja »delitev
delovnega mesta« za leto 2012 predvidel nov instrument »mentorske sheme«, ki naj bi bil namenjen
prenosu delovnih izkušenj, znanj in veščin starejših zaposlenih na mlajše brezposelne, po drugi strani pa
podjetjem in njihovim zaposlenim omogočil sistematično uvajanje na novo zaposlenih. Ukrep se do danes še
ni pričel izvajati in tudi ni znano, kako se bo ukrep izvajal (če se bo).
OPIS AKTIVNOSTI
se ne izvaja
x
×
STATUS UKREPA /
AKTIVNOSTI
se izvaja
Namen programa je spodbuditi delodajalce k zaposlovanju brezposelnih oseb, prejemnikov denarne socialne
pomoči. Delodajalci pridobijo subvencijo za zaposlitev BO, delovno razmerje mora biti sklenjeno za najmanj
eno leto. Subvencija znaša 4.500€.
se ne izvaja
x
√
√
se ne izvaja
x
24
denarne socialne
pomoči
Zaposli.me
ali imajo dokončano I. ali II. stopnjo
izobrazbe oz. usposobljenosti
Invalidi, osebe starejše od 50 let,
dolgotrajno brezposelni, mlajše od 30 let.
Vključevanje
starejših
brezposelnih na trg
dela
Poseben ukrep za starejše je po priporočilu Evropske komisije v pripravi, začetek izvajanja programa se načrtuje še v tem letu.
Povračilo
prispevkov Program Pomurje
2015
Delodajalci iz Pomurja, ki za obdobje
najmanj dveh let zaposlijo brezposelno
osebo (osebo, ki ni dosegla stopnje
srednjega strokovnega, poklicnega ali
splošnega izobraževanja, osebo starejšo od
50 let).
Povračilo plačanih prispevkov delodajalca
za socialno varnost se lahko uveljavlja za
brezposelno osebo, ki v preteklega pol leta
ni imela redno plačane zaposlitve ali nima
dokončane izobrazbe ali je starejša od 50
let ali invalida.
Program je namenjen ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju obstoječih, vzpostavljanju razvojne
infrastrukture ter odpravljanju posledic gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji. Namen ukrepa je
povračilo prispevkov delodajalca za novo zaposlene v Pomurski regiji. Spodbude se izvajajo v dveh oblikah:
davčne olajšave DD in povračilo prispevkov DD za socialno varnost.
√
Namen aktivnosti je spodbuditi zaposlovanje na območju z visoko brezposelnostjo, ki jo lahko uveljavljajo
tržni delodajalci, ki imajo sedež v Pokolpju. Program Pokolpje 2016 omogoča spodbude za zaposlovanje v
dveh oblikah: davčne olajšave DD za zaposlitev brezposelnih in invalidov. Povračilo plačanih prispevkov
delodajalca za socialno varnost se lahko uveljavlja za brezposelno osebo, ki v preteklega pol leta ni imela
redno plačane zaposlitve ali nima dokončane višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicnega usposabljanja ali
je starejša od 50 let ali se šteje kot invalid.
√
Brezposelne osebe, mlajše od 26 let ali
starejše od 55, ki so vsaj pol leta prijavljeni
v evidenci zavoda.
Olajšava se lahko uveljavlja v obliki znižanja davčne osnove delodajalca. Olajšava se uveljavlja kot znižanje
davčne osnove v višini 45% plače zaposlene osebe in se jo lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve.
√
Povračilo
prispevkov
Program Pokolpje
2016
Davčna olajšava za
zaposlovanje
brezposelnih
√
x
(razpis
predvidoma
2013)
UKREP /
CILJNA SKUPINA
AKTIVNOST
UKREP 4: KREIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST
Javna dela
Aktivnost se izvaja s subvencioniranjem zaposlitve pri delodajalcih iz tržnega sektorja za obdobje najmanj
enega leta. V program se lahko vključijo prikrajšani in resno prikrajšani delavci ter invalidi.
Prejemniki denarnega nadomestila, starejši
od 50 let, mlajši od 30 let, osebe s I. ali II.
ravnjo izobrazbe, dolgotrajno brezposelni,
invalidi, …
OPIS AKTIVNOSTI
STATUS UKREPA /
AKTIVNOSTI
se izvaja
Namen programa je izvajanje del v javnem interesu v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter delovna in
socialna vključenost težje zaposljivih brezposelnih oseb.
√
√
se ne izvaja
x
25
Spodbujanje
socialne
vključenosti in
enakih možnosti na
trgu dela
dolgotrajno brezposelni, starejše od 50 let,
mladi, ženske, …
UKREP /
CILJNA SKUPINA
AKTIVNOST
UKREP 5: SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA
Namen javnega razpisa je izboljšati zaposljivost in socialno vključenost, ustvarjati delovna mesta ranljivih
skupin na trgu dela ter zagotoviti enakost med spoloma.
OPIS AKTIVNOSTI
×
STATUS UKREPA /
AKTIVNOSTI
se izvaja
Preveritev poslovne Brezposelne osebe ali iskalci zaposlitve,
ideje in delavnice za katerih zaposlitev je ogrožena, prijava v
samozaposlitev
evidenci zavoda najmanj 3 mesece.
Subvencije za
Brezposelne osebe
samozaposlitev
Namen programa je priprava oseb na samozaposlitev v obliki individualne presoje poslovnih idej.
UKREP /
CILJNA SKUPINA
AKTIVNOST
OSTALI UKREPI NA TRGU DELA
OPIS AKTIVNOSTI
Namen programa je ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti s spodbujanjem podjetništva v obliki subvencij
za samozaposlitev. Cilj je ohranitev neprekinjene samozaposlitve za obdobje najmanj dveh let.
√
√
√
STATUS UKREPA /
AKTIVNOSTI
se izvaja
Razvoj in promocija
storitev ter
pripomočkov
vseživljenjske
karierne orientacije
Spodbujanje
razvoja socialnega
podjetništva II
Brezposelne osebe
Namen projekta je zagotovitev in krepitev aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije za brezposelne in
neaktivne osebe ter spodbujanje posameznikov za aktiven pristop k reševanju lastne brezposelnosti (npr.
oblikovan predstavitveni info film o ponudbi zavoda, oblikovan vprašalnik o odnosu brezposelnih do iskanja
zaposlitve in vprašalnik o veščinah posameznika za iskanje zaposlitve, ipd.)
Brezposelne osebe
Delna oprostitev
plačila prispevkov
delodajalcev za
starejše delavce
starejši
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje
spodbuja razvoj novih ali širitev obstoječih tržnih dejavnosti, usposabljanje oseb iz ranljive ciljne skupine za
vključitev v dejavnost in ustvarjanje novih delovnih mest na področju socialnega podjetništva. Namen
vključitve in usposabljanja brezposelnih je zaposlitev v času trajanja projekta za obdobje najmanj 18 mesecev.
V okviru Operativnega programa za razvoj človeških virov 2007-2013 je do sedaj Ministrstvo objavilo dva
razpisa za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in podprlo delovanje 26 projektov.
Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov delodajalca v višini 30% za zaposlene, ki so dopolnili 60 let starosti
in v višini 50% za zaposlene, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine.
se ne izvaja
x
√
projektna
aktivnost
se ne izvaja
x
×
×
(izvajanje
predvido
ma od
1.7.2013).
26
4.7.2 Izvajalci zaposlitvenih programov
Zaposlitveni programi usposabljanja in izobraževanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti se izvajajo
znotraj aktivne politike zaposlovanja. Programi so namenjeni brezposelnim in drugim iskalcem
zaposlitve, z namenom, da pridobijo nova znanja in veščine glede na potrebe trga dela. Aktivnosti
programov APZ lahko izvajajo le zunanji izvajalci, ki so po predhodnem javnem pozivu bili izbrani in
uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ. Zunanji izvajalci izvajajo programe
znotraj aktivnosti APZ za programe institucionalnega izobraževanja in usposabljanja (npr. za
pridobitev računalniških znanj, tuji jeziki, …), programe priprav na preverjanje in potrjevanje
nacionalnih poklicnih kvalifikacij, programe za pripravo oseb na samozaposlitev, programe za dvig
konkurenčnosti brezposelnih oseb.
Zavod RS za zaposlovanje je od leta 2007 do konca marca 2013 sodeloval z 3.063 izvajalci oz.
poslovnimi subjekti (tako z izobraževalnimi institucijami kakor tudi s podjetji, ki so izvajali različne
zaposlitvene programe) iz podravske regije pri izvedbi programov usposabljanja in izobraževanja v
okviru APZ. Poslovni subjekti so sodelovali pri izvedbi programov usposabljanj in izobraževanj na
naslednjih področjih:
- institucionalno usposabljanje (21 izvajalcev)
- vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne projekte (17 izvajalcev)
- usposabljanje na delovnem mestu (1.690 izvajalcev)
- formalno izobraževanje (43 izvajalcev)
- usposabljanje za življenjsko uspešnost (2 izvajalca)
- delovni preizkus (1.269 izvajalcev)
- pomoč pri samozaposlitvi-delavnice (1 izvajalec)
Programi vseživljenjske karierne orientacije se izvajajo s strani koncesionarjev, ki so bili izbrani na
javnem razpisu. Storitve obsegajo izvedbo aktivnosti »Učenje veščin vodenja kariere«, katerih namen
je pridobivanje veščin za spoznavanje posameznikovih interesov in kompetenc, možnosti v okolju,
učenje odločanja in uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.
4.8 POSLOVNI SUBJEKTI IN PODJETNIŠTVO
Podjetništvo pomembno vpliva na spodbujanje gospodarske rasti in povečanje stopnje zaposlenosti.
Mala in srednja velika podjetja ustvarijo večino delovnih mest. Tega se zavedajo tudi oblikovalske
politike na ravni EU, ki so pripravile »Akcijski načrt za podjetništvo 2020«13za podporo podjetnikom z
namenom spremeniti podjetniško kulturo v Evropi. Načrt postavlja v ospredje pomen izobraževanja
in usposabljanja pri vzgoji novih podjetnikov, vključuje pa tudi posebne ukrepe za spodbujanje
podjetništva med starejšimi in brezposelnimi. Zaradi visoke brezposelnosti, tako na ravni EU, kakor
tudi Slovenije, ostajajo človeški viri, zlasti tudi med starejšimi, neizkoriščeni. Načrt si zato prizadeva
spodbujati podjetništvo v določenih skupinah prebivalstva, med drugim tudi med starejšimi, saj imajo
upokojeni podjetniki dragoceno znanje, ki bi ga lahko prenesli na prihodnje, nove generacije
podjetnikov. Podpora med brezposelnimi pa predvideva vključevanje v usposabljanje, poslovno
svetovanje in mentorstvo.
Na ravni Slovenije je največ nastajajočih in novih podjetnikov v starostni skupini med 25. in 34. letom
– za podjetništvo se odloči slabih 10% moških in 5,6% žensk. Med starejšimi starostnimi skupinami je
13
Akcijski načrt za podjetništvo 2020, Evropska Komisija, 2013.
27
sorazmerno več ustaljenih podjetij, kot pa nastajajočih in novih – v starostni skupini med 45. in 54.
leti jih je kar 10.58%14.
Pričakovati je, da bo zaradi trajajoče krize, tehnološkega napredka, daljšanja življenjske dobe in
izginevanja vseživljenjskih zaposlitev, delež starejših podjetnikov še naraščal.
Pomembnejši nacionalni dokumenti za spodbujanje podjetništva:
 Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013,
 Dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007
– 2013 (2008),
 Strategija razvoja Slovenije 2005-2013.
Na območju Podravja je v mesecu septembru 2012 poslovalo 25.704 poslovnih subjektov, kar je za
11,9% več kot v letu 2008. Med skupinami poslovnih subjektov prevladujejo samostojni podjetniki
posamezniki, ki predstavljajo 45,2% vseh poslovnih subjektov v Podravju. Sledijo jim gospodarske
družbe (8.029 oz. 31,2%), društva (3.271 oz. 12,7%) in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost
(1.592 oz. 6,2%). V primerjavi z letom 2008 se je število gospodarskih družb povečalo za 23,5%,
število samostojnih podjetnikov posameznikov pa za 8%. Število pravnih oseb javnega prava se je v
letu 2012 v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 1,7% (tabela 3).
Tabela 3: Poslovni subjekti po skupinah
območje
leto
Gospodarske
družbe in
zadruge
Samostojni
podjetniki
posamezniki
Pravne
osebe
javnega
prava
Društva
Nepridobitne
organizacije zasebni
zavodi
Skupna
vsota
77.415
11.623
Druge
fizične
osebe, ki
opravljajo
dejavnost
11.654
1.592
SLOVENIJA
PODRAVSKA
STATISTIČNA
REGIJA skupaj
2008
2009
2010
2011
2012_9
63.514
8.029
2.828
318
22.374
3.271
7.800
871
185.585
25.704
6.504
6.867
7.241
7.606
8.029
10.763
11.370
11.582
11.791
11.623
1.528
1.496
1.484
1.573
1.592
323
320
324
322
318
3.044
3.079
3.148
3.223
3.271
814
814
832
855
871
22.976
23.946
24.611
25.370
25.704
Vir: Ajpes, 2012
14
Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013.
28
Tabela 4: Gospodarske družbe in samostojni podjetniki po velikosti
Gospodarske družbe
Oznake vrstic
PODRAVSKA
STATISTIČNA REGIJA
skupaj 2011
2008
2009
2010
2011
2012_9
SLO
2008
2010
2012 - 9
Mikro
enote
(1-9)
Majhne
enote
(10-49)
Srednje
enote
(50-249)
Velike
enote
(250+)
6.011
336
90
5.078
5.431
5.695
6.011
6.416
273
351
357
336
313
44.507
48.649
53.239
1.993
2.493
2.417
Skupaj
GD
87
Ni
podatka
o
velikosti
1.082
97
93
95
90
84
95
88
87
87
78
812
806
755
815
798
745
Samostojni podjetniki
Mikro
enote
(1-9)
Majhne
enote
(10-49)
Srednje
enote
7.606
9.773
26
1
961
904
1.007
1.082
1.138
6.504
6.867
7.241
7.606
8.029
8.735
9.190
9.415
9.773
10.110
20
23
29
26
22
1
1
8.609
8.865
8.857
56.754
61.625
66.013
57.877
61.441
66.646
134
143
127
11
(50-249)
1
1
10.224
Skupaj
SP
Ni
podatka
o
velikosti
1.991
11.791
2.007
2.156
2.138
1.991
1.490
10.763
11.370
11.582
11.791
11.623
12.881
13.563
10
70.903
75.157
77.007
Vir: Ajpes, 2012
Struktura podjetij po velikosti se po statističnih regijah ne razlikuje veliko. V vseh regijah prevladuje
delež mikro, malih in srednje velikih podjetij.
Pri samostojnih podjetnikih posameznikih na območju Podravja je znašal meseca septembra 2012
delež mikro podjetij 87%, in delež majhnih podjetij 0,2% (tabela 4).
Pri gospodarskih družbah na območju Podravja je struktura po velikosti naslednja:
 mikro družbe 80%:
 majhne družbe 3,9%:
 srednje družbe 1%:
 velike družbe 1%:
4.8.1 Samozaposlenost starejših oseb
Pri ugotavljanju števila samozaposlenih oseb, smo upoštevali samozaposlene osebe brez kmetov,
med katere uvrščamo: samostojne podjetnike posameznike in osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost
kot edini ali glavni poklic.
V letu 2011 je bilo v podravski statistični regiji v starostni skupini nad 50 let skupaj 2.349
samozaposlenih oseb, kar predstavlja 25,9% vseh samozaposlenih v regiji in je višji od slovenskega
povprečja (25,3%). Med samozaposlenimi osebami v podravski statistični regiji prevladujejo moški
(kar 72,1%), zlasti med 55-59 letom starosti (tabela 5).
Tabela 5: Število samozaposlenih oseb brez kmetov, Slovenija, podravska statistična regija, 2011
15-65 let in
več
50 - 65 let in več
50-54 let
55-59 let
60-64 let
65 let in
več
50-65 let in
več SKUPAJ
Slovenija
61.135
8.422
5.639
1.205
201
15.467
podravska statistična regija
9.075
1.317
845
159
28
2349
Vir: SURS
29
Zavod RS za zaposlovanje s programom subvencij za samozaposlitev spodbuja nastajanje novo
nastalih podjetij, po drugi strani pa so delodajalci naklonjeni zaposlovanju oseb, ki že imajo status
samostojnega podjetnika, saj jim to omogoča več fleksibilnosti pri zaposlovanju. Na dolgi rok lahko
ima takšno delovanje za posledico socialno bombo samozaposlenih.
4.9 DRUGE OBLIKE DELA IN ZAPOSLOVANJA
4.9.1 Fleksibilne oblike dela in zaposlovanja
Uradni podatki o fleksibilnih oblikah zaposlovanja se v Sloveniji ne spremljajo, saj so podatki del
internih pravilnikov podjetij (npr. fleksibilen delovni čas, delo na domu, ipd.).
Inšpektorat Republike Slovenije za delo vodi evidenco o delu na domu, kratkotrajnem delu in
osebnem dopolnilnem delu, vendar te evidence niso vodene po posameznih regijah, niti po starostni
strukturi prebivalstva.
Delo na domu oz. pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ureja Zakon o delovnih
razmerjih. Predmet dela na domu se lahko nanaša samo na delo, ki sodi v dejavnost delodajalca.
Pogodba mora vsebovati poleg obveznih sestavin tudi pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od
narave dela na domu.
Namen kratkotrajnega dela je, da lahko zakonec, otroci in starši lastnikov v primerih izredno
povečanega obsega dela opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo
plačila. Prijavitelj za osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, v koledarskem mesecu dnevno vodi
evidenco o trajanju kratkotrajnega dela. Prijavitelj vloži za osebo, ki opravlja kratkotrajno delo,
prijavo v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Osebno dopolnilno delo je opravljanje manjših del proti plačilu (občasna pomoč v gospodinjstvu in
pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih
zunanjih površin ter delo na kmetiji; občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom
na domu; izdelovanje in prodaja različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno
ali po pretežno tradicionalnih postopkih). Omejeno je z višino dohodka.
V zvezi z delom na domu je inšpektorat v letu 2012 prejel 150 prijav oz. obvestil o nameravanem
organiziranju dela na domu in 1.582 prijav oziroma sprememb prijav opravljanja kratkotrajnega dela
(v letu 2011 jih je bilo 2.132), zmanjšalo se je število prijav opravljanja osebnega dopolnilnega dela,
saj je inšpektorat v letu 2012 prejel 1.278 potrdil o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno
dopolnilno delo (v letu 2011 jih je bilo 1.556), nekoliko pa se je glede na leto 2011 zmanjšal izbris iz
seznama zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, saj je inšpektorat prejel 373 potrdil o
izbrisu iz seznama (v letu 2011 je bilo evidentiranih 454 potrdil o izbrisu iz seznama).15
15
Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo
30
4.9.2 Zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega
V Sloveniji je bilo leta 2011 33.000 oseb starejših od 50 let, ki so imeli zaposlitev z delovnim časom,
krajšim od polnega, kar predstavlja 15% vseh delovno aktivnih nad 50. letom starosti. Število
zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega, je v letu 2011 za dobrih 17% manj kot v
predhodnem letu (graf 13).
V podravski statistični regiji je bilo leta 2011 6.000 oseb starejših od 50 let, ki so imeli zaposlitev z
delovnim časom, krajšim od polnega, kar predstavlja 15,3% vseh delovno aktivnih nad 50. letom
starosti in je malo nad slovenskim povprečjem (graf 14). Število zaposlitev z delovnim časom, krajšim
od polnega, je v letu 2011 za 15% manj, kot leto poprej.
Graf 14: št. delovno aktivnih oseb 50+, ki imajo zaposlitev z delovnim časom krajšim od polnega, Slovenija, 2010
in 2011
Vir: SURS
Graf 15: št. delovno aktivnih oseb 50+, ki imajo zaposlitev z delovnim časom krajšim od polnega, podravska
statistična regija, 2010 in 2011
Vir: SURS
31
4.10 JAVNI ORGANI16
Za Slovenijo je značilno, da ima glede na površino ozemlja zelo veliko število občin (211 občin, od
tega 41 v Podravju). 3% je takšnih, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev, po podatkih iz leta 2009 pa
ima 52% vseh občin manj kot 5.000 prebivalcev. Tudi Podravje sodi v skupino občin, ki ima več kot
polovico občin z manj kot 5.000 prebivalci. Glede na veliko število občin v Sloveniji in njihovo
majhnost, pa ima takšna organiziranost lokalne samouprave za posledico večanje stroškov občinske
uprave na prebivalca.
Pristojnosti lokalne samouprave oz. občin v Sloveniji so med drugim tudi omogočanje gospodarskega
razvoja, izvajanje postopkov in pospeševanje službe za socialno varstvo, zagotavljanje, pospeševanje
in ustvarjanje možnosti za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine, pospeševanje
služb za ostarele, prav tako pa podpirajo društveno dejavnost in posvečajo posebno skrb humanitarni
in preventivni dejavnosti.
V Mestni občini Maribor (največja občina v Podravju in druga največja občina v Sloveniji) trenutno
potekajo spremembe v organizacijski strukturi. V mestni upravi se predvideva delovanje posebnega
organa za področje starejših in invalidov, s katerim želijo zasledovati sprejete strategije Evropske
unije o vzpodbujanju medgeneracijskega sodelovanja.
Pomembna institucija državne uprave za našo ciljno skupino je Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport, v okviru katerega deluje Direktorat za srednje in višje šolstvo ter
izobraževanje odraslih, ki opravlja upravne in strokovne naloge na področjih srednjega in višjega
šolstva ter izobraževanja odraslih. Pripravlja predloge predpisov, informira javnost o strokovnih in
zakonodajnih vprašanjih, načrtuje in oblikuje strateške podlage za urejanje politike področja
izobraževanja, pripravlja nacionalni program izobraževanja odraslih idr.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pristojno za naloge, ki se
nanašajo na položaj, pravice in obveznosti delavcev pri delu in iz dela, sistem pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, politiko zaposlovanja, preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
zavarovanje za čas brezposelnosti, socialno varstvo in socialno skrbstvo, družbeno pomoč ogroženim
posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva idr.
Za našo ciljno skupino so v okviru MDDSZEM pomembna sektorja:
- Sektor za vseživljenjsko učenje in štipendiranje, ki je pristojen za sistemske rešitve in spremljanje
izvajanja Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Sektor pripravlja podzakonske akte, ki
izhajajo iz zakona in omogočajo njegovo izvajanje ter tako zagotavljajo odraslim pridobivanje
nacionalnih poklicnih kvalifikacij s preverjanjem in potrjevanjem strokovnega znanja, spretnosti in
izkušenj, pridobljenih zunaj formalnega šolskega sistema.
16
Pod pojmom javni organi smo zajeli organe državne uprave in samoupravne lokalne skupnosti (občine in
mestne občine).
Državni organi so vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne
enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic,
Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi in drugo.
Lokalna skupnost je organizirana skupina ljudi, ki sama odloča o svojih, lokalnih zadevah. Temeljne
samoupravne lokalne skupnosti so občine ali mestne občine, te pa se samostojno odločajo o povezovanju v
širše skupnosti, tudi pokrajine, ki urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena. Mestne občine se delijo
na mestne četrti, medtem, ko se občine delijo na lokalne skupnosti, naselja oziroma krajevne skupnosti (Vir:
https://www.kpk-rs.si/).
32
- Sektor za zaposlovanje, socialno podjetništvo in migracije: pristojen za načrtovanje, pripravo in
izvedbo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so utemeljeni na razmerah na trgu dela v Sloveniji
in na evropskih in nacionalnih razvojnih dokumentih, sodelovanje pri pripravi zakonov in drugih
predpisov s področja trga dela.
Tabela 6: Število državnih organov in lokalnih skupnosti glede na velikost, Slovenija, podravska statistična regija
2011
št.zaposlenih
Mikro podjetje
Majhno podjetje
Srednje
Veliko
SKUPAJ
podjetje podjetje
1
2-4
5-9
1-9
10 - 19
20 - 49
10 - 49
50 250+
249
Slovenija
47
14
72
133
78
135
213
64
30
440
Podravje
0
1
18
19
11
20
31
6
2
58
Tabela 6 prikazuje število državnih organov in lokalnih skupnosti glede na njihovo velikost po številu
zaposlenih. V Podravju deluje 58 institucij v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih.
4.11 NEVLADNE ORGANIZACIJE
Slovenska zakonodaja ne opredeljuje pojma nevladne organizacije, zato se uporablja opredelitev,
ki se najpogosteje uporablja v dokumentih povezanih z nevladnimi organizacijami v Sloveniji, po
kateri za nevladno organizacijo velja vsaka organizacija, ustanovljena kot društvo, zavod ali
ustanova17. Njihovo delovanje je urejeno z Zakonom o društvih, Zakonom o zavodih in Zakonom o
ustanovah. V fazi priprave je Zakon o nevladnih organizacijah v javnem interesu, ki bo natančneje
opredelil izraz »nevladne organizacije« in pogoje za pridobitev statusa »nevladne organizacije v
javnem interesu«.
Interese slovenskega nevladnega sektorja zastopa »Center za informiranje, sodelovanje in razvoj
nevladnih organizacij« (v nadaljevanju CNVOS). CNVOS predstavlja krovno mrežo nevladnih
organizacij, ki združuje več kot 600 različnih zvez in posameznih organizacij, ki delujejo na področjih
od socialnega varstva prek športa, kulture in zdravja do prostovoljstva.
Ključni ukrepi, kjer lahko nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) pripomorejo k premostitvi težav
v času globalne krize in razvoju regije, predstavljene v Memorandumu slovenskih nevladnih
organizacij18, so med drugim:
1. usposabljanje visoko učinkovite delovne sile, ki je odzivna na nenehno spreminjajoče se delovno
okolje, saj nevladne organizacije izvajajo številne uspešne programe neformalnega izobraževanja in
vseživljenjskega učenja ter delujejo kot inkubator za usposabljanje kadrov, ki pridobljeno znanje
pozneje pogosto prenašajo v zasebni in javni sektor;
2. zmanjševanje brezposelnosti, vzdrževanje aktivnosti in večje socialne vključenosti iskalcev
zaposlitve, saj so ponudnik različnih oblik zaposlitve (od kratkotrajnih, premostitvenih do
dolgoročnih);
17
Strategija razvoja nevladnega sektorja v podravski regiji 2013-2020
Memorandum slovenskih nevladnih organizacij, 2009.
18
33
3. spodbujanje solidarnosti (družbene, medgeneracijske idr.), ki je ključnega pomena v situaciji, ko
država zaradi neugodnih gospodarskih razmer ne zmore več v celoti zagotavljati potrebne socialne
varnosti.
V Sloveniji je v zadnjih petnajstih letih nevladni sektor intenzivno rasel. Registriranih je približno
22.000 NVO. Vendar pa rasti števila NVO ni sledil tudi njihov razvoj, saj so kazalci, s katerimi se meri
razvitost nevladnega sektorja, ostali nespremenjeni. Slovenija je tako glede na razvitost nevladnega
sektorja že pričela zaostajati celo za državami, ki jih uvrščamo med manj razvite. Pomemben razlog je
v slabi finančni spodbudi s strani države, ki prispeva le minimalna sredstva, NVO pa večino svojih
prihodkov zagotovijo s prodajo storitev in izdelkov na trgu, članarinami ter donacijami fundacij,
pravnih in fizičnih oseb19.
Raziskava o finančnem položaju nevladnih organizacij iz leta 2007, ki jo je opravila dr. Andreja ČrnakMeglič ugotavlja, da v kolikor želimo tudi v Sloveniji povečati vlogo NVO in smer razvoja prilagoditi
razvoju razvitega sveta, je potrebno spremeniti način in obseg (so)financiranja teh organizacij,
povečati davčne olajšave in organizirati druge podporne mehanizme, kot npr. uvedba razvojnega
sklada za pospeševanje razvoja nevladnih organizacij. Predvsem v mehanizme sofinanciranja NVO je
potrebno vgraditi stimulacije za skupen nastop in povezovanje in ne za medsebojno konkuriranje in
drobitev NVO. Ravno drobitev in veliko število teh organizacij je eden od pomembnih vzrokov za to,
da se že sicer slab finančni položaj še poslabšuje.
Iskanje natančne statistike NVO, ki ciljno skupino starejših umešča v svoje aktivnosti, je nehvaležna
naloga. Slovenska statistika ne vodi evidence, katera društva delujejo pretežno za namene
uresničevanja potreb starejših. Med te organizacije praviloma spadajo društva upokojencev, društva
in zavodi, ki se ukvarjajo s področjem sociale in izobraževanja. Vendar v kategoriji športa in rekreacije
lahko najdemo balinarska društva, kjer se prav tako povezujejo starejši, podobno pa velja tudi za vse
ostale kategorije, od prostovoljstva do lokalnih razvojnih iniciativ. Zato ne moremo natančno
razmejiti, katere NVO umeščajo starejše v svoje aktivnosti. Predvidevamo, da se lahko vključujejo v
pretežno vsa vsebinska področja, ki jih pokrivajo NVO.
4.11.1 Stanje nevladnih organizacij v Podravju
V Podravju je v letu 2010 delovalo 2.945 društev, 181 zavodov in 16 ustanov. V primerjavi s številom
nevladnih organizacij na ravni države predstavljajo podravska društva 16,3%, zasebni zavodi 10,3% in
ustanove 7,5 % delež. Število nevladnih organizacij na 100 prebivalcev v regiji je 0,98 (SI=1,11).
Največ društev v podravski regiji deluje na področju športa in rekreacije (1.052). Ta društva dosegajo
največje število zaposlenih (151), kar predstavlja 33% vseh zaposlenih v podravskih društvih. Sledijo
kulturna in umetniška društva (460) s 47 zaposlenimi ter društva za pomoč ljudem (346) s 127
zaposlenimi (tabela 7). V stanovska društva se uvrščajo tudi društva upokojencev. V Podravju
beležimo 102 upokojenskih društev.
19
http://cnvosinfo.civilni-dialog.net/
34
Tabela 7: Zaposleni v društvih po dejavnosti, Podravje, 2010
Vrsta društva
Športna in rekreativna društva
Kulturna in umetniška društva
Društva za pomoč ljudem
Znanstvenoraziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna
društva
Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin
Društva za razvoj kraja
Stanovska društva
Društva za duhovno življenje
Ostala društva
Nacionalna in politična društva
Ni podatka
Skupaj
Število
društev
1.052
460
346
284
227
216
213
66
55
29
6
2.954
Število
zaposlenih
151
47
127
21
13
5
4
80
1
6
0
455
Delež
%
33,0
10,0
28,0
5,0
3,0
1,0
1,0
18,0
0,0
1,0
0,0
100,0
Vir: Strategija razvoja nevladnega sektorja v podravski regiji 2013-2020
Spremljanje podatkov po velikosti NVO in številu zaposlenih v NVO se ne vodi ločeno, temveč zgolj
kumulativno.
NVO v Podravju največkrat nimajo zaposlenih, kar posledično pomeni, da delujejo v veliki meri na
prostovoljnem bazi.20V Podravju in tudi na ravni Slovenije prevladujejo NVO, ki nimajo nobenega
zaposlenega, NVO z več kot enim zaposlenim so redke. Prav tako ni bilo možno pridobiti podatkov po
posameznih organizacijah, v katerih so starejši ciljna skupina. Iz izkušenj poznamo nekaj NVO-jev, ki
se v Podravju ukvarjajo tudi s ciljno skupino starejših. Nekaj medgeneracijskih društev je povezanih v
Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije (v Podravju delujeta »Medgeneracijsko društvo za
samopomoč Drava Maribor« in »Medgeneracijsko društvo Mavrica Poljčane«), Medgeneracijski
Dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA Maribor, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih
možnosti PRIZMA, ustanova in še nekatera druga.
Tabela 8: Število zaposlenih v NVO, Slovenija, Podravje 2010
Število
zaposlenih
(društva)
Podravje
Skupaj Slovenija
455
3.075
Število
zaposlenih
(zasebni
zavodi)
489
3.646
Število
zaposlenih
(ustanove)
Število
zaposlenih v
NVO skupaj
Delež
%
8
130
952
6.851
13,9
100,0
Vir: Strategija razvoja nevladnega sektorja v podravski regiji 2013-2020
20
Strategija razvoja nevladnega sektorja v podravski regiji 2013-2020.
35
Največje število zaposlenih je v zasebnih zavodih (51%), sledijo društva z 48% ter ustanove z 1%
zaposlenih v NVO (tabela 8). Število zaposlenih v NVO v podravski regiji dosega 0,80 % delovno
aktivnega prebivalstva in se s tem deležem približuje slovenskemu povprečju 0,84 % (tabela 9). Če za
primerjavo pogledamo podatek povprečja v EU, kjer ta delež znaša 8%, lahko ugotovimo, da po
številu zaposlenih v NVO precej zaostajamo za povprečjem EU in posledično sledi zaostajanje v
razvitosti nevladnega sektorja.
Tabela 9: Delež zaposlenih v NVO glede na celotno delovno aktivno prebivalstvo v regiji, 2010
Delovno aktivno prebivalstvo
SLOVENIJA
Podravska
818.975
119.310
Število zaposlenih v
NVO
6851
952
Delež
0,84%
0,80%
Vir: SURS, AJPES, Letna poročila društev za leto 2010, Statistični urad RS, 2011 in Strategija razvoja nevladnega
sektorja v podravski regiji 2013-2020.
Storitve pomoči na domu se organizirajo in izvajajo v okviru javne službe. Občine so v skladu z
Zakonom o socialni varnosti dolžne organizirati socialno varstveno storitev pomoči na domu.
Podravske občine so imele konec leta 2011 sklenjeno koncesijo o izvajanju socialnovarstvene pomoči
na domu s sedmimi različnimi izvajalci, med njimi je največ centrov za socialno delo (Lenart, Ptuj,
Slovenska Bistrica, Pesnica), Center za pomoč na domu Maribor in Dom Danice Vogrinec Maribor
(javna zavoda) in Sončni dom Maribor (družba z omejeno odgovornostjo).
4.12 PROSTOVOLJSTVO V PODRAVJU
Prostovoljstvo je pomembna komponenta aktivnega staranja in je lahko sredstvo za izboljšanje
zaposljivosti starejših. Današnja družba zahteva sodelovanje vseh generacij in prostovoljstvo je ena
od oblik angažiranosti v družbi. Pogosto družba obravnava starejše kot tiste, ki ne prispevajo k BDP,
vendar podatki kažejo, da so starejši, bolj kot druge generacije, izjemno dejavni na več področjih,
tudi kot prostovoljci.21
Za Slovenijo in tudi za podravsko regijo nimamo dovolj temeljitih raziskav s področja prostovoljstva
(o številu, razsežnostih, načinih organiziranja prostovoljstva), zato je možno podati samo okvirne
ocene nekaterih analiz in zbranih podatkov. Število in starosti prostovoljcev ni možno natančno
opredeliti, saj je veliko prostovoljcev, ki opravljajo prostovoljno delo, vendar ga obravnavajo kot
dejavnost društva in ga ne povezujejo s prostovoljstvom (npr. čistilne akcije v državi). Prav tako pa
organizacije, ki delujejo v okviru slovenske mreže prostovoljskih organizacij, niso dolžne oddajati
letnih poročil.
Po podatkih Slovenske filantropije v slovenski mreži prostovoljskih organizacij poteka prostovoljsko
delo v najmanj 900 organizacijah, od tega je nekaj manj kot 150 organizacij v podravski regiji. Gre za
pomemben podatek, ki ga oblikovalci politik ne bi smeli zanemariti.
Analiza stanja prostovoljstva na področju podravske in osrednjeslovenske regije22 navaja, da je bilo v
Sloveniji v letu 2004 aktivnih med 280.000 in 350.000 prostovoljcev. V povprečju so prostovoljci v
21
Ageing in the Twenty-First Century, 2012.
22
Analiza stanja na področju prostovoljstva na področju podravske in osrednje slovenske regije, marec 2012.
36
posamezni organizaciji opravili mesečno 149 ur, kar znaša približno 84% dela polno zaposlenega
delavca. Glede na zgornje ugotovitve o številu zaposlenih v NVO ta podatek ne preseneča, saj 80,6%
NVO nima niti enega zaposlenega in torej njihovo delovanje temelji izključno na prostovoljskem delu.
V svoje delo prostovoljce vključuje kar 88% NVO (največji je delež v društvih (89,2%), sledijo ustanove
(63,2%) in le 41,3% je zavodov). Najpomembnejšo skupino prostovoljcev v NVO predstavljajo
zaposleni. Zelo pomembni skupini prostovoljcev sta tudi dijaki in študentje (60,1%) ter upokojenci
(64,2%).23 Pogled starejših na prostovoljno delo je drugačen, saj se veliko bolj identificirajo z
društvom samim in ga tudi pretežno ne povezujejo s prostovoljstvom.
Leta 2008 je bila v okviru Slovenske Filantropije opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 54
NVO in 39 javnih zavodov. Rezultati raziskave so pokazali nižje število prostovoljcev v NVO, tj.
182.128, ki so po ocenah anketiranih NVO v letu 2008 opravili kar za 14.651.380 prostovoljskih ur.
Po drugi strani pa kljub velikemu številu aktivnih prostovoljcev Študija o prostovoljstvu v Evropski
Uniji ugotavlja, da je za Slovenijo značilna relativno nizka raven vključevanja v prostovoljsko delo,
saj je v prostovoljske aktivnosti vključenih le od 10 – 19% odraslih oseb (v nekaterih državah EU več
kot 40% odraslih oseb).
V skladu z Zakonom o prostovoljstvu so od leta 2011 prostovoljske organizacije, ki so vpisane v
register prostovoljskih organizacij24, dolžne oddati letno poročilo o prostovoljstvu. V letu 2011 je
podatke oddalo 225 prostovoljskih organizacij. Iz poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za
leto 201125 izhaja, da je bilo med aktivnimi prostovoljci 85% starejših od 60 let, ki so le v polovici
leta opravili 3.600.000 ur dela. Iz teh podatkov izhaja tudi, da so starejši prostovoljci delovali
predvsem na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti in na tak način prispevali velik del vložka
v skupno dobrobit. Pri organiziranju prostovoljstva koordinatorji aktivnosti pogrešajo zlasti mlajše
upokojence, ki se pogosto še ne počutijo dovolj stari za te aktivnosti.
Na Slovenski filantropiji so razvili model načina vključevanja bodočih upokojencev, po katerem bi
podjetja svojim zaposlenim omogočila, da nekaj ur v okviru delovnega časa spoznajo prostovoljstvo in
organizacije, v katere se lahko vključujejo.
V Mariboru deluje lokalna povezana mreža prostovoljskih organizacij »Prostovoljstvo v Mariboru«, ki
organizacijam nudi podporo pri promociji njihovih dejavnosti, spodbujanju prostovoljskega dela in pri
strukturnem razvoju prostovoljstva v Mestni občini Maribor. Mrežo povezuje Mladinski
informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in
multikulturno sodelovanje Pekarna-magdalenske mreže.
V okviru mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, deluje 61 prostovoljskih organizacij, ki razvijajo in širijo
prostovoljstvo, tudi med starejšimi (npr. Društvo »Dnevni center aktivnosti za starejše TOTI DCA
Maribor« kot medgeneracijski center aktivnosti, namenjen starejšim oz. vsem, ki želijo pomagati;
Društvo »Aktiviraj se« spodbuja aktivno življenje, razvijajo socialne projekte, promocijo
prostovoljnega dela ter pomoč brezposelnim osebam. V sklopu društva se izvaja projekt
posredovalnice rabljenih predmetov ‘Ropotarnica’, ki deluje po načelu ‘pomoč za samopomoč’, idr.).
23
Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji. FDV.2006.
Prostovoljske organizacije so z vpisom v register prostovoljskih organizacij upravičene do posebnih sredstev
na razpisih za sofinanciranje njihovih programov in projektov.
25
Poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2011.
24
37
4.12.1 Motivacija za prostovoljstvo
Za uspešno delovanje posameznika v prostovoljstvu je pomembna njegova notranja in zunanja
motivacija, ki sta neločljivo povezani. Notranja motivacija izvira iz potreb posameznika in želje po
razvoju svojih sposobnosti, pridobivanju znanj, ustvarjalnosti ipd. Različne ljudi vodijo različni
motivi26: da bi zapolnili čas, bili zgled otrokom, spoznali ljudi, se družili z vrstniki, zabavali, našli cilj v
življenju, da bi izpopolnili svoje veščine, da bi izkoristili svoje potenciale, ki jih drugje ne morejo, ker
jim je izziv, da bi postali nosilci družbenih sprememb, da bi pokazali, da jim ni vseeno, da bi postali del
skupine, za večje družbeno priznanje, da bi se česa naučili in bili koristni, da bi bili srečni, da bi izrazili
svoja pričakovanja, da bi izrazili svojo ustvarjalnost ali jo razvijali, da bi ostali »v formi«, ker jim
prostovoljsko delo predstavlja hobi, da bi ušli osamljenosti, da bi pridobili nove izkušnje, zaradi
povečane možnosti plačane zaposlitve, ker so njihovi prijatelji prostovoljci, da bi bili humani, da bi
pokazali svojo nesebičnost, kot prostovoljci lahko dajo prednost ljudem.
Motivi so močno vezani tudi na dejavnike, kot so starost, družbeni in socialni položaj posameznika,
izobrazba, spol, družbeni kontekst, iz katerega izhaja – okolje, izkušnje, … Motivacija za prostovoljsko
delo se spreminja z delom, izkušnjami, osebnostno rastjo.
Po izkušnjah strokovnih delavcev v Slovenski filantropiji so med upokojenimi osebami glavni motivi za
prostovoljstvo zapolnitev prostega časa, koristnost, druženje. Brezposelnim osebam pa je motivacija
čim prej dobit plačano delo. Slednji se v prostovoljstvo vključujejo predvsem zaradi širjenja socialne
mreže in spoznavanja ljudi. Pomembni so tudi »egoistični motivi« - »na ta način pomagam, ob tem se
nekaj naučim, zanimivo preživim čas«.
26
ABC prostovoljstva, Priročnik za mentorje. Slovenska filantropija, januar 2010.
38
5. ANALIZA STANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA, IZGRAJEVANJA
KOMPETENC IN UPRAVLJANJA S STAREJŠIMI NA OBMOČJU
PODRAVJA
V tem delu analize predstavljamo posnetek stanj na področju upravljanja s starostno raznoliko
delovno silo v podjetjih, organizacijah in nevladnih organizacijah na področju Podravja, prepoznati in
opredeliti primere dobrih praks ter na tej osnovi predlagati določene smernice za izboljšave.
Raziskavo smo izvedli na več nivojih:
- med strokovnjaki
- med podjetji, javnimi inštitucijami, neprofitnimi organizacijami
- med ponudniki programov usposabljanj
- med brezposelnimi
V ta namen smo izbrali kvalitativni pristop. Pri oblikovanju vprašanj za izvedbo intervjujev smo
uporabljali vprašalnik, ki je bil oblikovan v okviru Projekta Senior Capital.
V vseh primerih je bil naš prvi korak vzpostavitev stika po elektronski pošti in telefonu. Na ciljne
naslove smo posredovali povabilo k sodelovanju s pripravljenimi vprašalniki. Odzivnost smo poskušali
povečati s telefonskim kontaktom, kjer smo dogovorili termin za izvedbo osebnih intervjujev, kjer
smo udeležencem postavljali odprta, kratka in razumljiva vprašanja.
5.1 RAZISKAVA MED STROKOVNJAKI
V raziskavo smo zajeli 4 strokovnjake iz organizacij iz območja Podravja, ki delujejo na lokalnem in
regionalnem nivoju:
- Štajersko gospodarsko zbornico
- Zavod RS za zaposlovanje, OS Maribor
- Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Podravje in Koroška
1.
2.
3.
4
Tabela 10: Struktura opazovanih institucij glede na registrirano dejavnost organizacije in območje delovanja
Šifra
Naziv dejavnosti po
Območje delovanja
dejavnosti
Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)
Štajerska gospodarska zbornica
S94.110
Dejavnost poslovnih in delodajalskih
regionalno/
združenj
lokalno/nacionalno
Zavod RS za zaposlovanje,
O84.120
Urejanje zdravstva, izobraževanja,
regionalno/
OS Maribor
kulturnih in drugih socialnih storitev,
lokalno/nacionalno
razen obvezne socialne varnosti
Zavod za zdravstveno varstvo
Q86.909
Druge zdravstvene dejavnosti
regionalno/
Maribor
lokalno/nacionalno
Zveza svobodnih sindikatov
S94.200
Dejavnost sindikatov
regionalno/
Slovenije, območna organizacija
lokalno/nacionalno
Podravje in Koroška
39
Kvalitativne intervjuje smo izvedli z osebami, ki aktivno izvajajo projekte na operativni ravni, pri
čemer smo se izogibali osebam na menedžerski/politični ravni.
Prvi korak je bil vzpostavitev stika po elektronski pošti in telefonu. Na ciljne naslove smo posredovali
povabilo k sodelovanju s pripravljenimi vprašalniki. Odzivnost smo poskušali povečati s telefonskim
kontaktom, kjer smo dogovorili termin za izvedbo osebnih intervjujev. Udeležencem smo postavljali
odprta, kratka in razumljiva vprašanja, ki so bila oblikovana v okviru Projekta Senior Capital in so bila
namenjena ugotavljanju splošnih stališč glede starejših zaposlenih.
Izkušnje v povezavi z osebami 50+/55+
V opazovanih organizacijah so poudarili, da so stališča delodajalcev glede starejših zaposlenih
različna. Opažajo, da se v večini podjetij zavedajo prednosti starejših, kjer izpostavljajo številne
raznolike življenjske in delovne izkušnje ter znanja, lojalnost do podjetja, zanesljivost, odgovornost in
razpoložljivost, saj nimajo obveznosti z otroki.
Na drugi strani pa so pri številnih delodajalcih še vedno prisotna negativna stališča. Ovire pri
zaposlovanju starejših izhajajo iz napačnih stereotipov o starejših zaposlenih, ki so: manjša
fleksibilnost in mobilnost, neproduktivnost, manjša pripravljenost za izobraževanje, slabše znanje
tujih jezikov, upad delovnih sposobnosti, manjša sposobnost v fizično in psihično napornih situacijah
itd. Delodajalci se izogibajo zaposlovanja starejših in se zelo redko odločijo za zaposlovanje le-teh,
tudi zaradi razlogov, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje: višji stroški dela v povezavi z delovno dobo
zaposlenega, pravica do večjega števila dni dopusta, veliko bolniške odsotnosti, izplačila odpravnin ob
upokojitvi, spreminjanja in prilagajanja delovnih mest, prilagoditve delovnega časa, krajši delovni čas,
omejitev nadurnega in nočnega dela, povečane pravne zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Slabosti zaposlovanja starejših delavcev, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje ter prisotni stereotipi
postavljajo starejše v slabši položaj nasproti mlajšim delavcem. Delodajalci sicer jasno ne izražajo
predsodkov do starejših zaposlenih, se pa to kaže v prikriti obliki tako, da pri izboru novih sodelavcev
praviloma dajejo prednost mlajšim kandidatom na račun starejših.
V zadnjih petih letih na področju zaposlovanja starejših ni opaznega večjega napredka. V Sloveniji
so poskušali spodbuditi zaposlovanje starejših s spodbudami delodajalcem (ukrepi Aktivne politike
zaposlovanja), vendar pa to v zadnjih petih letih ni prineslo večjih izboljšav. Zaradi slabe gospodarske
situacije je v zadnjih nekaj letih značilno manjše zaposlovanje oz. zapiranje delovnih mest. Velika
podjetja so manj dovzetna za zaposlovanje predstavnikov ranljivih ciljnih skupin (med njimi tudi
starejših iskalcev zaposlitve), v kar jih sili tudi zakonodaja, ki ščiti starejše. MSP so se izkazala za bolj
dojemljive, odprte za osveščanje in usposabljanje glede tega ter tudi dejansko zaposlujejo starejše.
Na tem področju opažajo tudi naraščanje upokojevanja zaradi zakonodajnega zaostrovanja pogojev
za upokojevanje. Pogrešajo tudi finančne mehanizme za zaposlovanje starejših, saj z izjemo ukrepov
Aktivne politike zaposlovanja ni posebnih finančnih spodbud za starejše.
Starejši zaposleni se na trgu dela soočajo s številnimi napačnimi stereotipi, ki jih v primerjavi z
mlajšo populacijo postavljajo v podrejen položaj. Številna podjetja niso osveščena o pomenu
starostno raznolikega (uravnoteženega) zaposlovanja in premalo poznajo prednosti starejše delovne
sile), starejše odklanjajo tudi zaradi zakoreninjenih negativnih predsodkov do te skupine, ki so: da so
za delo nemotivirani, niso pripravljeni za dodatna usposabljanja, so premalo fleksibilni, njihova
delovna storilnost je manjša kot pri mlajših, prav tako jih v manj ugoden položaj postavljajo nekatere
pravice, ki jih starejšim zagotavlja delovnopravna zakonodaja (dodatek na delovno dobo, daljši
dopust, odpravnina, zaščita glede odpovedi). Predvsem mala in srednje velika podjetja (MSP-ji)
morajo biti zaradi spreminjajočih se zahtev trga zelo prilagodljiva, pri tem starejše delavce dojemajo
kot manj prilagodljive in predrage.
Starejših delavcev se praviloma delodajalci otepajo in pri tem izgubljajo, saj ne izkoriščajo znanja in
veščine te generacije.
40
Strokovnjaki ocenjujejo, da starejši vidijo posamezne potrebe delodajalcev kot nezapolnjene, npr.
nezavedanje delodajalcev o potencialu starejših zaposlenih. Starejši menijo, da ravno starejša
delovna sila predstavlja akumulirano znanje, ki ga delodajalci premalo izkoristijo za prenos na mlajšo
generacijo. Ne zavedajo se kvalitet starejših zaposlenih, ki izhajajo iz izkušenj, njihove zvestobe
podjetju ter sposobnosti vodenja oziroma mentorstva. Prav tako starejši pogrešajo finančne
spodbude za delodajalce, zaradi česar bi proti mlajšim bili enako zanimivi. Menijo, da je tukaj še
veliko skritih rezerv, ki lahko prinašajo podjetjem konkurenčno prednost.
Vsi vključeni v raziskavo so se strinjali, da bi država morala spodbujati ukrepe, s katerimi bi vplivali
na izvajanje podpore starejšim pri zaposlovanju. Da bi se povečala stopnja zaposlenosti starejših, bi
bilo potrebno ukrepanje na več ravneh, sprejeti bi bilo potrebno več med seboj povezanih akcijskih
ukrepov:
- zagotoviti stabilnejše vire/finančne spodbude zaposlovanja starejših oseb in za izvajanje
ustreznih ukrepov izgrajevanja kompetenc, medgeneracijskega sodelovanja (delodajalcu oz.
delojemalcu) ,
- poenostaviti postopke za prijavo na razpise ter poročanje, vezano na spodbujanje
zaposlovanja starejših,
- promocija zaposlovanja starejših oz. spreminjanje odnosa delodajalcev ter širše javnosti do
starejših oseb s poudarkom na preseganju negativnih stereotipov,
- izboljšati samopodobo starejših brezposelnih in zaposlenih, da bi le-ti lahko prepoznali in
poudarili svoje prednosti pri zaposlovanju.
In kaj bi vključeni v raziskavo spremenili, da bi spodbujali zaposlovanje oseb 50+, če bi se jim
izpolnila ena želja?
Vsi so se strinjali, da je za enakomerno vključevanje vseh generacij na trg dela potrebna sistemska
ureditev. V kriznih časih je vse usmerjeno v reduciranje stroškov, zato bi zaposlovanje oseb
spodbujali z naslednjimi ukrepi: promocijo zaposlovanja starejših in razvoja kvalitetnega upravljanja s
človeškimi viri (t.i. »age management«), uvedli bi posebne finančne spodbude za stimulacijo
delodajalcev, ki zaposlujejo starejše ali za dodatno spodbujanje zaposlovanja starejših.
Vsi bi sistematično financirali izbrane in že razvite projekte, kot je npr. projekt »Izzivi po 50-tih,
»Mobilna podporno-informacijska služba za svetovanje in povečanje socialne vključenosti ter
zaposljivosti ranljivih skupin« (MPIS), ki je z inovativnim pristopom in programom mobilne podpornoinformacijske službe za svetovanje spodbujal razvoj in implementacijo novih oblik integracije ranljivih
ciljnih skupin za vstop na trg dela kot so celovite mentorske sheme, medgeneracijsko sodelovanje,
job rotation itd.. Prav tako bi uvedli kombinirano podporo svetovalkam ZRSZ, starejšim iskalcem
zaposlitve in podjetjem.
41
5.2 RAZISKAVA MED PODJETJI, JAVNIMI INŠTITUCIJAMI, NEPROFITNIMI
ORGANIZACIJAMI
V tem delu analize stanja predstavljamo podjetja, organizacije, nevladne organizacije na območju
Podravja, ki s svojim delovanjem in izvajanjem aktivnosti izboljšujejo položaj starejših in prispevajo k
razvoju potenciala starejših na trgu dela, ki so bodisi aktivna na področju age managementa, tista, ki
še niso aktivna, vendar jih področje zanima ter tista, ki področja ne poznajo.
V raziskavo smo zajeli 15 podjetij, organizacij in nevladnih organizacij (v nadaljevanju organizacij) iz
Podravja, različnih velikosti (mala, srednje velika in velika), pri čemer smo se izogibali majhnim
družinskim podjetjem, ki zaposlujejo po sorodstvenih povezavah:
 Varnost Maribor d.d.
 Zveza prijateljev mladine Maribor
 Impol, industrija metalnih polizdelkov d.o.o.
 IMPOL livarna in liti trakovi, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.
 RONDAL d.o.o.
 Raiffeisen banka d.d.
 Občina Slovenska Bistrica
 Perutnina Ptuj d.d.
 Talum, Tovarna aluminija d. d.
 Paloma-Sladkogorska tovarna papirja d.d. Sladki Vrh
 Univerza v Mariboru
 Pošta Slovenija d.o.o.
 Mestna občina Maribor
 Ekonomski institut Maribor, ekonomske raziskave in podjetništvo d.o.o.
 PALFINGER proizvodnja d.o.o.
Graf 15: Struktura opazovanih institucij glede na pravno obliko
Od 15 opazovanih organizacij imata 2 registrirano splošno dejavnost javne uprave, pri ostalih
institucijah se vrsta registrirane dejavnosti pojavi samo po enkrat (tabela 11). 6 opazovanih
organizacij ima pravno obliko družbe z omenjeno odgovornostjo, 5 obliko delniške družbe, 2 sta
pravni osebi javnega prava, 1 ima obliko zavoda in 1 društva (graf 15).
42
Tabela 11: Struktura opazovanih organizacij glede na registrirano dejavnost
Šifra
Naziv dejavnosti po
dejavnosti
Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)
C10.120
C17.220
C24.420
C25.500
C24.530
C25.990
H53.100
K64.190
Proizvodnja perutninskega mesa
Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja
Proizvodnja aluminija
Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija
Litje lahkih kovin
Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov
Izvajanje univerzalne poštne storitve
Drugo denarno posredništvo
N80.100
O84.110
P85.422
S94.999
C28.220
M72.200
Varovanje
Splošna dejavnost javne uprave
Visokošolsko izobraževanje
Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
SKUPAJ
Vzorec
(število
vključenih)
1
1
1
1
1
1
1
1
%
6,7
6,7
6,7
6,7
6,7
6,7
6,7
6,7
1
2
1
1
1
1
15
6,7
13,3
6,7
6,7
6,7
6,7
100,0
Graf 16: Struktura opazovanih institucij glede na območje delovanja podjetja
40%
60%
lokalno
globalno
9 opazovanih organizacij deluje globalno: imajo enote po Sloveniji, so del matične organizacije s
sedežem v tujini, imajo hčerinske družbe v tujini ali izvažajo na različne konce sveta, 6 pa jih deluje
lokalno.
Konec leta 2012 so v raziskavo vključene organizacije skupaj zaposlovale 12.605 zaposlenih.
Ker ena organizacija ne spremlja zaposlenih glede na starost, izobrazbo itd. bomo podatke po
kategorijah prikazali za 14 organizacij, ki skupno zaposlujejo 12.327 delavcev ( 62,3% moških in 37,7
žensk). Od tega jih je bilo 3.104 (25,2%) starejših od 50 let (63,4% moških in 36,6% žensk). Opazovane
institucije so se posluževale tudi drugih oblik zaposlitev, tj. občasnih/honorarnih/projektnih
zaposlitev (honorarno po avtorski pogodbi, preko študentskega servisa, javna dela)..
43
Zaposlovanje
Nove zaposlitve v zadnjih dveh letih: število in delovna mesta:
V letih 2011 in 2012 so v 14 opazovanih organizacijah (ena organizacija nima vzpostavljenih evidenc)
na novo zaposlili 1219 ljudi (64,9% moških in 34,1% žensk). Največ so jih zaposlili na področju
poštnih storitev in proizvodnih procesov, sledi pa zaposlovanje na področju varovanja, izobraževanja
in režijskih del.
Od vseh na novo zaposlenih je bilo le 109 (8,9%) oseb starih nad 50 let (62,4% moških in 37,6%
žensk).
Organizacije smo povprašali, ali so imele /imajo težave pri zasedbi posameznih delovnih mest. Vsi
vprašani so izpostavili, da za zasedbo večine prostih delovnih mest niso imele/nimajo večjih težav pri
iskanju kadra, saj je zaradi gospodarske situacije že dlje časa ponudba na trgu večja od povpraševanja
delodajalcev. 46,7% opazovanih organizacij je izpostavilo le težave pri zaposlovanju deficitarnih
poklicev, kjer je ponudba na trgu manjša od potreb delodajalcev npr. mesar, strojnik, elektrikarji, itd.
Podobno imajo težave pri zasedbi delovnih mest, kjer so zahtevane izkušnje in specifična
tehnična/specialna znanja, kot je npr. področje upravljanja z tveganji, trženje, itd. in na trgu prav tako
ni ponudbe ter delovna mesta, kjer so za opravljanje delovnih nalog potrebne psihofizične
sposobnosti, npr. varnostnik gasilec.
Kateri so razlogi za to in s katerimi ukrepi bi pritegnili več potencialnih kandidatov?
Eden izmed razlogov, da za določena delovna mesta težko najdejo ustrezen kader, je tog
izobraževalni sistem v Sloveniji, ki se prepočasi prilagaja potrebam trga dela, zaradi česar imamo na
eni strani veliko deficitarnih in na drugi suficitarnih poklicev. Nekateri imajo tudi težavo, saj jim
primanjkuje finančnih sredstev, zato se pretežno poslužujejo možnosti zaposlovanja v okviru
programa APZ – javnih del. Po tem, ko delavce v okviru javnih del usposobijo, si jih želijo zaposliti,
vendar pa to težje realizirajo zaradi primanjkljaja finančnih sredstev.
Opazovane organizacije so izpostavile nekaj posameznih ukrepov s katerimi bi lahko pritegnili več
potencialnih kandidatov:
- višje plačilo
- možnost dolgoročne zaposlitve
- programi zdravja in dobrega počutja ter aktivnosti za zaposlene (npr. cepljenje, zdravstveni
programi, plavanje, rekreacija itd.)
- dodatno pokojninsko zavarovanje
- možnost najema kredita pod ugodnejšimi pogoji
- možnost soodločanja
- prepoznavnost podjetja
- možnost napredovanja na višja delovna mesta
- druge aktivnosti s področja razvoja človeških virov z namenom izboljšanja delovnih pogojev
Več predlaganih aktivnosti je predstavljenih v grafu 17, ki se nahaja v nadaljevanju.
44
Graf 17: Ukrepi, s katerimi bi pritegnili več potencialnih kandidatov za zaposlitev
Možnost napredovanja
Spoštovanje delovno pravne zakonodaje
Prepoznavnost podjetja
Soodločanje, povezovanje, spodbujanje
Število odgovorov
Dodatne ugodnosti
Organizirane dejavnosti npr, skrb za zdravje zaposlenih
Možnost dolgoročne zaposlitve, varnost zaposlitve
Ustrezno plačilo
0
2
4
6
Kaj se je v preteklosti poskušalo, da bi zasedli prosta delovna mesta?
Večina podjetij potrebe po kadrih, za delovna mesta, ki jih je težje zasesti, najprej poskušajo zapolniti
z notranjo reorganizacijo oz. prerazporeditvijo na delovna mesta. S posebnimi aktivnostmi/ukrepi, s
katerimi bi pritegnili več potencialnih kandidatov, se je v preteklosti ukvarjalo le 40% opazovanih
organizacij. V ta namen so izvajale naslednje ukrepe:
- ustrezno/višje plačilo
- razvoj zaposlenih (usposabljanja itd.),
- povezovanja z ZRSZ in koriščenje ukrepov APZ
- fleksibilen delovni čas
- posebne finančne spodbude za zaposlene.
Ostale organizacije težav niso imele, niti se niso posluževale posebnih ukrepov.
Starost, zaposlovanje in ukrepi s področja človeških virov
Kaj menite, da za vas pomeni zaposlovanje starejših?
Na osnovi zbranih podatkov lahko povzamemo, da se v večini opazovanih organizacij zavedajo, da so
starejši delavci neprecenljiv vir znanja in izkušenj. Kot prednost izpostavljajo številne raznolike
življenjske in delovne izkušnje ter znanja, lojalnost do podjetja, zanesljivost, odgovornost in
razpoložljivost, saj nimajo obveznosti z otroki. Še vedno pa obstajajo podjetja, ki v zaposlovanju
starejših ne vidijo nobene prednosti in imajo vrsto zadržkov. Mnoga podjetja še vedno povezujejo
starejše z negativnimi stereotipi in predsodki, kot so: da so nemotivirani za delo, brez primerne
izobrazbe, se ne želijo strokovno usposabljati, njihova delovna storilnost je nižja kot pri mlajših oz.
starejši težko zmorejo delo, ki ga zahtevajo od njih, so deležni prevelike zaščite, so več odstotni z dela
45
v primerjavi z drugimi, so premalo fleksibilni in mobilni, težje se prilagajajo novim oblikam
organizacije dela, zlasti delu v skupinah, ne znajo komunicirati v tujem jeziku, imajo manjše
tehnološke spretnosti …
Delodajalci sicer jasno ne izražajo predsodkov do starejših zaposlenih, se pa to kaže v prikriti obliki
tako, da pri izboru novih sodelavcev praviloma dajejo prednost mlajšim kandidatom na račun
starejših.
Na katerih delovna mesta bi bilo dobro postaviti starejše zaposlene? Zakaj?
Organizacije so s težavo opredelile specifična delovna mesta, kjer bi bilo dobro postaviti starejše
zaposlene. Večina jih meni, da lahko starejši v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami
enakovredno opravljajo delovne naloge v okviru večine delovnih mest. V celoti so se strinjali, da jih je
zaradi številnih znanj, raznolikih življenjskih in delovnih izkušenj in ugleda dobro zaposliti na
zahtevnejša delovna mesta. Menijo, da so starejši dobri svetovalci, vodje skupin in delovnih nalog,
mentorji, dobro komunicirajo z naročniki, strokovni delavci, delavci v podpornih službah, projektnih
pisarnah, profesorji na fakultetah, delovnih mestih, kjer so potrebne izkušnje iz gospodarstva itd.
Na katerih področjih starejši ne morejo več delati? Zakaj?
Večina opazovanih organizacij meni, da delovnih mest, kjer starejši ne bi mogli delati, ni. Zasedejo
lahko načeloma vsa delovna mesta, morebitne težave se lahko pojavijo le pri opravljanju dinamičnih
in težjih psiho-fizičnih del (npr. rudarji, delavci v logistiki, poklicni gasilci itd.), del, ki se opravljajo pod
specifičnimi mikroklimatskimi in drugimi pogoji ter del, kjer je zaradi sprememb potrebno opravljati
obdobna usposabljanja.
Kakšne so vaše izkušnje s timi, ki jih sestavljajo starejši in mlajši zaposleni?
Vse opazovane organizacije imajo pozitivne izkušnje s timi, ki jih sestavljajo starejši in mlajši
zaposleni. Čeprav zaradi različnih vrednot občasno prihaja do težav, mešani timi predstavljajo
medgeneracijski prenos znanja, koristni so drugačni pogledi, predvsem se dopolnjujeta inovativnost
in izkušnje. Organizacije menijo, da je pri timih veliko odvisno od posameznikov ter vodje tima. Ena
organizacija opaža, da so imeli težave pri delu le v primeru, ko so bile razlike v starosti prevelike.
Včasih jih v to sestavo mešanih timov prisilijo zdravstvene omejitve/težave posameznih zaposlenih.
Ravno zaradi mnogih koristi velikokrat načrtno sestavljajo mešane time (mlajši in starejši, moški in
ženske).
Ob kakšnih okoliščinah bi razmislili o zaposlitvi novih zaposlenih, ki so starejši?
40% opazovanih organizacij do sedaj ni razmišljalo o zaposlitvi novih zaposlenih, ki bi bili izključno
starejši, navedli so celo, da se na razpise prijavljajo večinoma mlajši in je zelo malo oseb starejših od
50 let. 13,3 % organizacij bi razmislilo o zaposlitvi starejših v primeru odprave omejitev v zvezi z
delovnopravno zakonodajo (odprava omejitev pri odpuščanju starejših delavcev, odpravnine itd).
Nekaj manj kot polovica (46,7%) pa bi jih razmislilo o zaposlitvi novih zaposlenih, ki so starejši, le v
določenih okoliščinah, in sicer:
 finančnih spodbudah (davki in prispevki, itd.)
 potrebah na delovnem mestu, kjer se zahteva dolgoletne delovne izkušnje, široka mreža
 prilagojenih delovnih mest
Izpostavili so tudi željo po spodbujanju prikaza prednosti in dobrih praks delodajalcev.
Če bi morali zmanjšati število zaposlenih: kakšne kriterije bi uporabili pri odločitvi?
Nobena izmed opazovanih organizacij v primeru potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih pri svoji
odločitvi ne upošteva na prvem mestu starosti. Najpogostejši kriterij so čas oz. število let delovne
dobe v podjetju (kdor pride v podjetje zadnji, ga odpustijo prvega), delovna uspešnost in kompetence
posameznika. Upoštevajo tudi osebno angažiranost/zavzetost za delo, socialno-ekonomski položaj,
46
želje posameznikov. Pri slednjem v primeru oseb, ki imajo zdravstvene težave, pomagajo s dokupi
delovne dobe, prav tako poskusijo pomagati osebam, ki si ne želijo delati več zaradi zdravstvenih ali
drugih osebnih razlogov (graf 18).
Graf 18: Kriteriji pri odpuščanju
Ali imate specifične programe, ki so na voljo vašim zaposlenim, npr. nadaljnje
izobraževanje/usposabljanje, spodbujanje zdravja, ukrepe za lažje usklajevanje zasebnega in
poklicnega življenja (fleksibilen delovni čas, delo za krajši delovni čas…)?
V Sloveniji je decembra 2011 začel veljati nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št.
43/2011), kjer so opredeljene pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in
zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ena izmed obveznih dolžnosti
je tudi promocija zdravja na delovnem mestu in sicer morajo delodajalci zagotavljati in načrtovati
promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način
spremljanja njenega izvajanja.
V večini podjetij so programi povezani ravno z novim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu. Na
podlagi intervjujev lahko povzamemo, da v okviru tega v opazovanih organizacijah izvajajo ukrepe
(tabela 12) za izboljšanje organizacije dela (uvedba gibljivega delovnega časa, izmenjava delovnega
mesta,…) in spodbujanje delavcev k zdravim aktivnostim (programi telesne vadbe, planinski klub v
podjetju,…). Manj pa se v opazovanih organizacijah poslužujejo ukrepov za boljše usklajevanje
poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje osebnostnega razvoja (usposabljanja za obvladovanje
stresa, pomoč pri opuščanju kajenja, alkohola,…), spodbujanje vseživljenjskega učenja, izboljšanje
delovnega okolja (spodbujanje sodelovanja med delavci,…). Opaziti je, da se v treh organizacijah
istočasno izvaja večje število ukrepov, ki so na voljo zaposlenim, medtem ko so v drugih podjetjih
posamezni ukrepi zaradi narave dela manj mogoči oziroma se manj zavedajo koristi vlaganja v
promocijo zdravja na delovnem mestu in druge ukrepe. V nobenem izmed podjetij nimajo
ustanovljene posebne projektne skupine, ki bi se ukvarjala z skupino zaposlenih 50+ (z zdravstvenimi
omejitvami, invalidi, nočno delo,…), jo pa nameravajo v enem podjetju oblikovati v kratkem.
47
Tabela 12: Ukrepi, ki so na voljo zaposlenim
Ukrepi za
1
2
3
4
5
6
7
izboljšanje organizacije dela
 gibljiv delovnih čas, krajši delovni čas*
 programi za zmanjšanje odsotnosti z dela, absentizma npr. med delavci, ki 80 dni
niso bili na bolniški, en dobi za nagrado odhod v toplice
*na vseh delovnih mestih to ni mogoče, npr delo v proizvodnji delo s strankami itd.
spodbujanje delavcev k zdravim aktivnostim
 spodbujanje zdravega prehranjevanja npr. predavanja o zdravi prehrani, šola
hujšanja
 ponujanje in financiranje športnih tečajev in dogodkov (tečaj nordijske hoje,
športne igre, programi telesne vadbe: kolesarjenje, pohodništvo itd.)
 možnost koriščenja športno-rekreacijskih kapacitet podjetja
 cepljenje
usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
 krajši delovni čas za mame do 3 leta starosti otroka
 spodbujanje starševskega dopusta za očete
 kolektivni dopust za novoletne praznike in 1. maj
 koriščenje dopusta v času šolskih počitnic
 za otroke delavcev dan praktične predstavitve poklica (kaj delajo v realnem
okolju) s starši
spodbujanje vseživljenjskega učenja zaposlenih (vključevanje v formalno in
neformalno izobraževanje/usposabljanje)
 tečaji tujih jezikov (npr. angleščina, nemščina, ruščina)
 interno izobraževanje/usposabljanje, ki je vezano na delovno mesto
 programi vseživljenjske karierne orientacije
 omogočajo študijski dopust v primeru nadaljnjega izobraževanja/usposabljanja
 knjižnica – Izobraževalni center znotraj podjetja
izboljšanje delovnega okolja
 sistemski pristopi ob vrnitvi osebe na delovno mesto po daljši odsotnosti
 akcije, kako se upreti mobingu
spodbujanje osebnostnega razvoja
 podpiranje duševnega dobrega počutja, npr. usposabljanja za obvladovanje
stresa; svetovalni telefon, program »Pomagajmo si«, v okviru katerega lahko
kadrovski službi zaupajo službene/privatne probleme itd.
 ponujanje programov opuščanja kajenja (npr. akcija reci cigareti ne)
Nimajo specifičnih programov za spodbujanje zdravja, usklajevanje zasebnega in
poklicnega življenja.
Število
odgovorov
11
%
73,3
9
60
5
33,3
4
26,7
3
20
3
20
1
6,7
48
5.3 RAZISKAVA MED PONUDNIKI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
V prvem delu tega poglavja predstavljamo podatke o izobraževanju in ponudnikih izobraževalnih
programov v Sloveniji in Podravski regiji/ ponudba splošnih in specializiranih izobraževalnih
programov usposabljanj za odrasle. Podatki temeljijo na analizi obstoječih virov.
V drugem delu tega poglavja pa predstavljamo regionalne institucije, ki na območju Podravja delujejo
kot ponudniki izobraževanja odraslih, s katerimi smo opravili osebne intervjuje.
5.3.1 Ponudba izobraževanja odraslih
Andragoški center Slovenije je pripravil Zaključno poročilo »Pregled ponudbe izobraževanja odraslih
v Sloveniji 2012/2013«27.Poročilo zajema podatke o izvajalcih izobraževanja odraslih, izobraževalnih
programih in druge koristne informacije. Pri tem je potrebno opozoriti, da v Poročilu niso zajete vse
informacije, saj se izvajalci samostojno odločijo predstaviti svojo izobraževalno ponudbo v pregledu,
medtem ko pa je še kar nekaj takih, ki se za to niso/ne odločijo.
Podatki kažejo, da je do konca oktobra 2012 na območju Slovenije bilo skupno 272 izvajalcev
izobraževanja (graf 19), ki so skupno ponujali 4.255 izobraževalnih programov (graf 20).
Graf 19: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po letih (vir: http://pregled.acs.si/porocila/)
27
http://pregled.acs.si/porocila/
49
Graf 20: Število izobraževalnih programov za odrasle po letih (vir: http://pregled.acs.si/porocila/)
Kljub temu, da je izobraženost prebivalstva pomemben dejavnik regionalnega razvoja, analiza
Andragoškega zavoda Slovenije opozarja, da se možnosti za izobraževanje odraslih po slovenskih
regijah precej razlikujejo. Podravska regija je s 37 izvajalci izobraževanja in 473 izobraževalnimi
programi, kar predstavlja 11,1% celotne programske ponudbe v Sloveniji sicer na drugem mestu,
vendar pa je v primerjavi z izobraževalno ponudbo Osrednjeslovenske regije precejšnja razlika (graf
21 in 22).
Graf 21: Število izvajalcev izobraževanja po regijah
(vir: http://pregled.acs.si/porocila/)
Graf 22: Število izobraževalnih programov
po regijah (vir:
http://pregled.acs.si/porocila/)
50
Po podatkih Andragoškega centra Slovenije največje ponudnike izobraževanja odraslih po številu
izobraževalnih programov v Podravju predstavljajo Zasebne ustanove in šole (36,4%) ter ljudske
univerze (32,2%), sledijo Srednje šole, ki izobražujejo odrasle, skupaj z enotami za izobraževanje
odraslih (19,8). Pomemben del izobraževanja odraslih, zlasti neformalnega izobraževanja, poteka v
različnih društvih in zvezah društev, zasebnih neprofitnih zavodih, knjižnicah, muzejih, galerijah,
inštitutih, zbornicah in drugih ustanovah. Pomembno vlogo na področju izobraževanja starejših pa
imajo tudi univerze za tretje življenjsko obdobje, ki običajno delujejo v okviru društev in zveze
društev, splošnih knjižnic, ljudskih univerz ali samostojno. Velik del izobraževanja odraslih, zlasti za
potrebe poklicnega dela, poteka v samostojnih izobraževalnih centrih in službah za izobraževanje v
podjetjih. To so predvsem interna usposabljanja in izpopolnjevanja za zaposlene v podjetjih, ki pa jih
velikokrat ne najdemo na seznamih izvajalcev izobraževanj.
Poleg ponudbe usposabljanja ki je bila prikazana v poročilu ACS, je potrebno upoštevati tudi
izvajalce usposabljanje in njihovo ponudbo ki so opisani v točki 4.7. Politika zaposlovanja starejših
te analize.
Izobraževalna ponudba izvajalcev izobraževanja odraslih, tako na ravni Slovenije, kakor tudi v
Podravju, je namenjena najrazličnejšim ciljnim skupinam. Večina izobraževalne ponudbe v Podravju
je namenjene najširši javnosti – vsem odraslim, sledijo izobraževalni programi za brezposelne, med
katerimi prevladujejo programi neformalnega izobraževanja (učenje tujih jezikov, računalniški tečaji,
tečaji s področja iskanja zaposlitve in večje zaposljivosti, komunikacijski treningi), v manjšem obsegu
pa tudi izobraževalni programi za pridobitev višje stopnje formalne izobrazbe ter izobraževalni
programi za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, za starejše odrasle ali upokojence. Nekoliko
manj izobraževalne ponudbe je za podjetnike - zlasti neformalni izobraževalni programi s področja
poslovodenja in upravljanja, komunikacijskih spretnosti in znanj, računalništva, upravljanja kadrov ter
tujih jezikov. Ponudba izobraževalnih programov za druge ciljne skupine, kot so strokovnjaki
(pedagogi, andragogi, vodilni, vodstveni in drugi strokovnjaki), starši, osebe s posebnimi potrebami in
druge ciljne skupine (npr. zaposleni v različnih dejavnostih, Romi, tujci, študenti in druge ciljne
skupine) je manj pestra (graf 24).
Graf 23: Število izobraževalnih programov v Podravski regiji po ciljnih skupinah
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
51
Analiza izobraževalne ponudbe v Podravju po vsebinskih področjih (KLASIUS-P) je pokazala veliko
raznolikost izobraževalnih vsebin, saj zajema 20 različnih vsebinskih področij in 114 vsebinskih podPodročij. Med širšimi vsebinskimi področji prevladujejo humanistika, zlasti učenje tujih jezikov (38,7
%), sledijo vsebinska področja poslovne in upravne vede (10,4 %) in tehnika (10,1 %), najmanj vsebin
pa je s področja veterinarstva, socialnega dela in varovanja(tabela 13).
28
Tabela 13: Število izobraževalnih programov po širših vsebinskih področjih KLASIUS-P
Vsebinska področja (širše)
Število
izvajalcev
izobraževanja
VETERINARSTVO
1
SOCIALNO DELO
2
VAROVANJE (zdravje in varnost na delovnem mestu, oseb in premoženja …)
3
VARSTVO OKOLJA
5
ZDRAVSTVO (farmacija in lekarništvo, zdravstvena nega, zdrav. nega starejših …)
3
IZOBRAŽEVALNE VEDE IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV
5
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
6
DRUŽBENE VEDE (psihologija, sociologija, ekonomija ...)
7
PROIZVODNE TEHNOLOGIJE (živilska, tekstilna, lesarska ...)
4
ARHITEKTURA, URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO
8
9
TRANSPORTNE STORITVE (cestni promet, upravljanje viličarjev, dvigal …)
SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI
11
13
UMETNOST (aranžerstvo, oblikovanje, umetna obrt, slikarstvo…)
OPISMENJEVANJE (branje, pisanje, računanje …)
8
OSEBNE STORITVE (gostinstvo, šport, turizem, frizerstvo ...)
17
OSEBNOSTNI RAZVOJ (komunikacija, zaposlitev, zdravje ...)
18
RAČUNALNIŠTVO
18
TEHNIKA (strojništvo, elektrotehnika, motorna vozila ...)
22
POSLOVNE IN UPRAVNE VEDE (finančne storitve, bančništvo, zavarovalništvo,
30
knjigovodstvo in računovodstvo, marketing, organiziranje dela ...)
HUMANISTIKA (tuji jeziki, slovenščina, religija ...)
35
Število
izobraževalnih
programov
1
2
3
5
5
8
9
10
11
12
12
13
15
16
22
23
26
48
49
183
0,2
0,4
0,6
1,1
1,1
1,7
1,9
2,1
2,3%
2,5%
2,5%
2,7%
3,2%
3,4%
4,7%
4,9%
5,5%
10,1%
10,4%
38,7%
Nekaj več kot polovico izobraževalne ponudbe za odrasle v Podravju predstavljajo izobraževalni
programi brez javne veljave (65,5%).
28
Odstotek
%
KLASIUS-P –Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja.
52
5.3.2 Analiza stanja obstoječih programov izobraževanja odraslih
V tem delu predstavljamo regionalne institucije, ki na območju Podravja delujejo kot ponudniki
izobraževanja odraslih. Zajema povzetek stanja izobraževanja odraslih na podlagi osebnih
intervjujev, ki smo jih izvedli z 12 ponudniki programov usposabljanj iz Podravja (zasebne
izobraževalne organizacije, srednje šole z enotami za izobraževanje odraslih, višje strokovne šole ter
ljudske univerze, zavod, društvo, ustanove):
1.
Zavod za vzgojo, izobraževanje in raziskovanje Maribor
2.
Kadring kadrovsko in poslovno svetovanje d.o.o.
3.
Andragoški zavod Maribor
4.
CIVIS, Center za izobraževanje, varnost, inženiring in svetovanje d.o.o.
5.
Ljudska univerza Ormož
6.
RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan
7.
Ljudska univerza Slovenska Bistrica
8.
Šolski center Maribor, Srednja strojna šola
9.
Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije
11.
Inštitut republike Slovenije za rehabilitacijo - Center za poklicno rehabilitacijo Maribor
12
FUNDACIJA ZA IZBOLJŠANJE ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI PRIZMA, USTANOVA
13
Eim, Center razvoja človeških virov
Največji delež (33,4%) opazovanih institucij ima registrirano dejavnost: Drugje nerazvrščeno
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 25,1% jih ima registrirano srednješolsko poklicno in
strokovno izobraževanje, preostale pa imajo registrirane različne dejavnosti (tabela 17).
Šifra
dejavnosti
P85.590
M70.220
P85.320
Q88.991
Q86.100
S94.999
M72.200
Tabela 14: Struktura opazovanih institucij glede na registrirano dejavnost
Naziv dejavnosti po
Vzorec
Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)
(št. institucij)
Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
4
Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
1
Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
3
Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij
1
Bolnišnična zdravstvena dejavnost
1
Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
1
Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
1
SKUPAJ
12
Odstotek
%
33,4
8,3
25,1
8,3
8,3
8,3
8,3
100%
Večina v raziskavo zajetih ponudnikov izobraževanj deluje v lokalnem okolju in tudi širše na
nacionalnem nivoju. Vse institucije izvajajo tudi mednarodne projekte, pri čemer se povezujejo s
partnerji iz drugih držav.
Večina institucij po velikosti sodi med mikro oziroma mala podjetja, zaradi česar delujejo celovito in
za posamezne poslovne funkcije znotraj nimajo opredeljenih posebnih oddelkov oz. delovnih
področij. Le tri organizacije imajo znotraj definirane oddelke oz. delovna področja.
Konec leta 2012 so v raziskavo vključene institucije zaposlovale skupaj 196 zaposlenih (32,7% moških
in 67,3% žensk), od tega je bilo 66 (33,7%) starejših od 50 let.
53
Katero je tematsko področje ponudnika programov usposabljanja:
Ključne dejavnosti v raziskavo zajetih ponudnikov programov usposabljanj so: izobraževanje,
usposabljanje, izpopolnjevanje, informiranje in svetovanje za razvoj odraslih udeležencev. Pokrivajo
širok tematski spekter dejavnosti, od jezikovnih tečajev, programov za vseživljenjsko karierno
orientacijo in osebno rast, programov za pridobitev formalne izobrazbe, do specifičnih programov,
podjetniških usposabljanj in svetovanj in sicer:
 formalni programi izobraževanja za pridobitev izobrazbe/nacionalne poklicne kvalifikacije
(npk)
 poklicna rehabilitacija (za ljudi z ovirami)
 karierna orientacija in veščine iskanja zaposlitve za brezposelne
 karierna orientacija za podjetja in zaposlene
 programi splošnega opismenjevanja, programi za integracijo priseljencev, jezikovni programi
 programi za izboljšanje računalniške pismenosti
 programi razvoja človeških virov za podjetja (programi in svetovanja za aktivno staranje)
 programi dobrega počutja in zdravja na delovnem mestu
 specifični programi usposabljanj oblikovani glede na potrebe trga dela, v sodelovanju z
podjetji in organizacijami (kombinacija izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu)
 raznoliki neformalni izobraževalni programi za podporo ustanavljanju in rast podjetij
(programi za spodbujanje socialnega podjetništva), specifične vsebine povezane z razvojem
turizma in dopolnilnih dejavnosti na podeželju, eko-proizvodnji v ruralnem okolju itd.
Le nekaj od ponudnikov se osredotoča tudi na razvoj in izvajanje posebnih programov za starejše
zaposlene in brezposelne kot tudi za upokojence in med temi se le ena osredotočena le na starejše
prebivalstvo, predvsem na upokojene starejše.
Kateri so cilji ponudnikov (samozaposlitev, zaposlitev, programi formalnega izobraževanja…):
Izvajalci usposabljanja / izobraževanja, kot so šole, so osredotočene predvsem na dvig izobrazbene
ravni prebivalstva in zagotavljanje formalnih izobraževalnih programov. Tudi izobraževalni centri za
odrasle zagotavljajo formalne programe usposabljanj in izobraževanj, ki omogočajo pridobitev
javnega certifikata (NPK, programi poklicnega izobraževanja). Prav tako pa zagotavljajo tudi različne
neformalne izobraževalne programe za širšo javnost. Nekateri od njih izvajajo tudi posebne programe
za ranljive ciljne skupine (kot so osipniki, etnične manjšine, priseljenci, brezposelni ....). Prav tako je
med ponudniki specializirana organizacija, katere namen je izvajanje poklicne rehabilitacije invalidov.
Nekateri ponudniki delujejo na področju spodbujanja razvoja kadrov in usposabljanja za podjetja, kot
so Kadring, Fundacija PRIZMA, eim, Center razvoja človeških virov, ki so tudi izvajalci programov za
podporo karierne orientacije in zaposlovanja v podravski regiji. Te organizacije zagotavljajo
kombinacijo svetovanja, svetovanja in usposabljanja za različne ciljne skupine.
Fundacija PRIZMA je ena od dveh vzpostavljenih fundacij v Sloveniji. Je specializirana organizacija , ki
je bila vzpostavljena v skladu z Zakonom o urejanju trga dela v Sloveniji in izvaja dejavnosti, katerih
cilj je izboljšanje zaposlitvenih možnosti udeležencev fundacije (zaposleni, brezposelni), in
usklajevanje ponudbe in povpraševanja na lokalnem in regionalnem trgu dela. Njihove aktivnosti so
usmerjene predvsem v segment prepoznavanja kompetenc na trgu dela in potrebe delodajalcev, na
delodajalce in zaposlene kot tudi na nekatere de-privilegirane ciljne skupine brezposelnih, na težave
povezane s trgom dela, ki zahtevajo nove, hitre odzive.
54
Katere so specifične ciljne skupine (npr. 50+, 55+, ženske, mladi, migrant, osebe z nizko stopnjo
izobrazbe, drugi):
Izobraževalna ponudba v analizi sodelujočih institucij je namenjena različnim ciljnim skupinam, tako
najširši javnosti – vsem odraslim, kot bolj specifičnim ciljnim skupinam (ranljivim ciljnim skupinam brezposelnim osebam, starejšim, mlajšim, ženskam, osebam s posebnimi potrebami, podeželskemu
prebivalstvu tujcem, različnim etničnim skupinam, podjetnikom, zaposlenim, različnim
strokovnjakom/strokovnim delavcem, učno in izobrazbeno prikrajšanim in drugim). Toda, kot smo že
omenili se nekaj od njih osredotoča tudi na razvoj in izvajanje posebnih programov za starejše
zaposlene in brezposelne kot tudi za upokojence in med njimi le ena je osredotočena le na starejšo
populacijo, predvsem za upokojene starejše.
Izkušnje z osebami 50+/55+
Kakšni so zadržki, s katerimi se starejši zaposleni soočajo na trgu dela?
V opazovanih izobraževalnih institucijah se zavedajo, da so starejši delavci neprecenljiv vir znanja in
izkušenj. Predstavniki so podobno kot strokovnjaki v organizacijah in predstavniki v podjetjih med
prednostmi izpostavili številna raznolika znanja ter življenjske in delovne izkušnje, lojalnost do
podjetja, zanesljivost, odgovornost in razpoložljivost, saj nimajo obveznosti z otroki,
urejene/umirjene življenjske razmere itd..
Podobno opažajo, da še vedno obstajajo tudi podjetja, ki v zaposlovanju starejših ne vidijo nobene
prednosti in imajo vrsto zadržkov. Mnoga podjetja še vedno povezujejo starejše z negativnimi
stereotipi in predsodki, kot so: da so nemotivirani za delo, brez primerne izobrazbe, se ne želijo
strokovno usposabljati, je njihova delovna storilnost nižja, kot pri mlajših oz. starejši težko zmorejo
delo, ki ga zahtevajo od njih, so deležni prevelike zaščite (omejitve pri odpuščanju, nočnem in
nadurnem delu itd.), so več odsotni z dela v primerjavi z drugimi, imajo zdravstvene težave, slabše
psihofizične sposobnosti, so premalo fleksibilni in mobilni, težje se prilagajajo novim oblikam
organizacije dela, zlasti delu v skupinah, ne znajo vsaj enega tujega jezika, slabo poznajo IKT
tehnologije, imajo manjše tehnološke spretnosti ...), ter so predragi (višja plača - dodatek na delovno
dobo in dodatni dnevi dopusta).
Kot dodatno pomanjkljivost pri starejših vidijo tudi, da so neopremljeni z znanjem in izkušnjami za
uspešno nastopanje na trgu dela. Velikokrat so tudi preskromni in ne znajo svojih znanj in spretnosti
predstaviti delodajalcem kot prednost za podjetje.
Kakšno vlogo ima prostovoljstvo pri ponudnikih programov usposabljanja?
Skoraj vse institucije (83,3%) vidijo v prostovoljstvu dodatno vrednost. Zaradi omejitev in
primanjkljaja finančnih sredstev, ki onemogočajo zaposlovanje, so prostovoljci zanje dobrodošli oz. z
njimi zapolnijo potrebe po kadrih pri izvajanju neformalnih programov usposabljanja (npr. pri
računalniškem usposabljanju, študijskih krožkih, drugih programih vseživljenjskega učenja itd.).
Medtem pa je prostovoljno delo manj mogoče pri formalnih oblikah oz. v programih usposabljanja,
kjer se od izvajalcev pričakuje posebna usposobljenost in licence.
Le 50 % opazovanih institucij pa tudi dejansko sodeluje s prostovoljci, kar kaže na to, da na vseh
področjih prostovoljstvo še ni zaživelo in je bolj omejeno na določena humanitarna in družbeno
koristna dela.
55
Kakšni so uspehi ponudnikov programov usposabljanja?
Opazovane izobraževalne institucije vidijo sebe kot uspešne, saj izvajajo številne izobraževalne
programe, v katere se vključuje veliko število različnih ciljnih skupin. Vse organizacije imajo
vzpostavljeno evalviranje/oz. ugotavljanje kakovosti izobraževalnih programov in izobraževalcev. Na
podlagi rezultatov ugotavljajo, da ciljne skupine programe prepoznavajo kot kvalitetne in prilagojene
ciljnim skupinam, koristniki so zadovoljni z vsebino usposabljanj, oblikami izvedb, izobraževalci, za
katere menijo, da so kvalitetni in prilagojeni ciljnim skupinam ter ocenjujejo, da jim pridobljeno
znanje koristi, tako v poklicnem, kot tudi zasebnem življenju itd.
Potrditev o uspešnosti programov usposabljanj v nekaterih organizacijah ugotavljajo tudi na podlagi
merjenja števila izhodov oz. oseb, ki se po usposabljanju zaposlijo, vodenja evidenc pri poškodbah pri
delu, prepoznavnost oz. pridobljen naziv naj projekt/primer dobre prakse itd.
S katerimi težavami se srečujejo ponudniki programov usposabljanja?
Med težavami, s katerimi se soočajo opazovane institucije, jih je večina izpostavila težave, ki so v
zadnjem obdobju povezane s posledicami gospodarske krize. Organizacije imajo dobre programe,
izvajajo projekte, ki so jih pridobili na javnih razpisih, vendar pogrešajo redno javno financiranje
programov. Večina se jih sooča s finančnimi težavami, ki so povezane s plačilno nedisciplino,
dolgotrajnimi postopki plačil pri izvajanju projektov, ni sistematičnega sosledja javnega financiranja
izvajanja programov usposabljanj. V primeru izvajanja javnih programov je preveč administracije, kar
vpliva na delovne obveznosti in posledično lahko povzroči tudi manjšo kvaliteto.
Nadalje so izpostavili, da je bilo razvitih in testiranih veliko kakovostnih in uspešnih programov
usposabljanj (nekateri tudi za ciljne skupine 50 + brezposelnih in zaposlenih, kot tudi za HR
menedžerje iz podjetij), vendar kasneje niso bili podprti, saj oblikovalci politik po končanju projektov
niso imeli nobenega interesa za njih ali niso našli financ, ki bi podprle njihovo nadaljnje izvajanje,
čeprav je bila / je potreba po teh dejavnostih.
V večini institucij se srečujejo s pomanjkanjem kadra, s sistemskimi anomalijami na ravni države, ki
otežujejo zaposlovanje in usposabljanje.
Težave imajo tudi pri pridobivanju udeležencev za vključitev v usposabljanja. Opažajo, da so ljudje
vse bolj obremenjeni z vsakdanjim zagotavljanjem eksistence sebi in svojim družinam. Kupna moč
prebivalstva se niža oz. pada skupaj s standardom. Zaradi tega interesenti za vključitev v
izobraževanja in usposabljanja tehtno premislijo pred tem ali se bodo odločili za izobraževanje oz.
usposabljanje in kaj ima za njih osebno prioriteto. Zato v zadnjem času pri odločanju za vključitev v
izobraževanje oz. usposabljanje ni več odločilna kakovost programov, njihovih vsebin, predavateljev
in osebnih interesov potencialnih udeležencev, temveč predvsem cena in čas. V zadnjem času je
opaziti tudi veliko poplavo brezplačnih izobraževanj in usposabljanj, kjer pa se ravno zaradi
pomanjkanja časa ne odločajo za vključitev, saj čas vlagajo v zagotavljanje dodatnih virov sredstev za
preživetje. Težave imajo tudi pri pridobivanju udeležencev iz rizičnih ciljnih skupin, saj so posamezniki
velikokrat uporabniki z neurejenim statusom itd. in se ne želijo izpostavljati oz. v izobraževanju niti ne
vidijo prednosti itd. Med temi, bi lahko opredelili tudi starejše brezposelne in delovno aktivno
prebivalstvo. Izziv za izvajalce usposabljanja pri tem je, da prilagodijo programe njihovim potrebam in
jih motivirajo za učenje.
56
Katere oblike učenja se uporabljajo (možno: za koga?), npr. splet, učilnica, praktično
usposabljanje?
V večini opazovanih organizacij še vedno uporabljajo tradicionalne oblike izobraževanja oz. učenja, ki
se najpogosteje izvaja v obliki delavnic in usposabljanj, sledijo tečaji, razni seminarji, krožki, okrogle
mize, mentorstva in ekskurzije. E-izobraževanje je najmlajša oblika izobraževanja in se zaenkrat na
žalost uvršča na rep lestvice.
Za starejše se skoraj izključno uporabljajo tradicionalne oblike učenja v kombinaciji s praktičnim
usposabljanjem za delo in opravljanjem delovnih procesov, tudi zaradi potreb ciljne skupine po
druženju in sodelovalnem učenju. Za mlajše pa se veliko bolje uporablja e- izobraževanje, vendar pa
je v posameznih odročnih območjih še vedno problematična pokritost z internetom.
Nekatere opazovane organizacije so že poskusile z e-izobraževanjem tudi pri starejših, medtem ko
nekatere želijo izobraževalne programe čim bolj približati ciljnim skupinam v prihodnosti oz. tudi
vključiti čim več ciljnih skupin prebivalstva v različne oblike e-izobraževanj. Opažajo, da so potencialni
udeleženci zainteresirani za to obliko izobraževanj in usposabljanj, vendar pa jim primanjkuje znanj,
sposobnosti, veščin in kompetenc na področju uporabe IKT tehnologij. Če želijo, da bo ta oblika
zaživela, bo najprej potrebno posameznike usposobiti za uporabo IKT tehnologij in jim nato ves čas
nuditi podporo. Prav tako bo za kakovostno uporabo IKT tehnologij potrebno usposobiti tudi
predavatelje in administratorje. Dodatna ovira bo tudi zagotovitev finančnih virov za izvedbo teh
programov.
Katere so tiste potrebe, za katere opažajo, da niso zadovoljene?
Opazovane institucije menijo, da so potrebe njihovih ciljnih skupin po izobraževanju večji del
zadovoljene. Opažajo pa, da bi bilo v vseh ciljnih skupinah, še posebej pa pri starejših, potrebno med
izobraževanjem nenehno zagotavljati podporo oz. učno pomoč. Opažajo, da v posameznih območjih
niso zadovoljene potrebe prebivalstva po osnovnih funkcionalnih znanjih – znanjih na področju
uporabe IKT tehnologij in aktivnega znanja tujih jezikov (nemščina, angleščina itd.). Zaradi
starajočega prebivalstva bi bilo v regiji potrebno razviti in začeti izvajati kompleksnejše programe
(ukrepe), ki bi bili usmerjeni v motiviranje in izboljšanje kompetenc starejših, kakor tudi promocijo
aktivnega staranja v podjetjih. Programi bi morali biti oblikovani glede na potrebe in bi morali
upoštevati specifike starejših.
Na območju Podravja so veliki interesi za nekatere brezplačne programe usposabljanja (računlaništva
itd.), saj posamezniki nimajo dovolj lastnih virov za financiranje izobraževanj.
Delodajalci lahko izbirajo med številnimi izvajalci, ki ponujajo izobraževalne programe, vendar pa
opažajo, da je na splošno interes delodajalcev manjši oz. se delodajalci odločajo za izobraževanje oz.
usposabljanje zaposlenih v primeru, ko je od tega odvisen delovni proces in opravljanje osnovne
dejavnosti, manj pa za razvoj zaposlenih. Nekoliko so se potrebe povečale v zadnjem času s
spodbujanjem vseživljenjskega učenja v okviru razpisa »Vseživljenjska karierna orientacija za
delodajalce in zaposlene«.
Na splošno je večja težava v tem, da je učna motivacija in koncentracija pri posameznih odraslih
majhna. Prav tako se podjetja premalo zavedajo pomena vlaganja v razvoj zaposlenih.
57
Kakšna je vsebina usposabljanj (npr. jeziki, IKT, spodbujanje zaposljivosti, formalna izobrazba...)?:
Izobraževalna ponudba v raziskavo zajetih izvajalcev izobraževanja odraslih je namenjena
najrazličnejšim ciljnim skupinam. Večina njihove izobraževalne ponudbe je namenjene najširši
javnosti – vsem odraslim, med katerimi prevladujejo programi neformalnega izobraževanja (učenje
slovenskega in tujih jezikov, računalniški tečaji, tečaji s področja iskanja zaposlitve in večje
zaposljivosti, komunikacijski treningi, usposabljanja s področja osebnega razvoja itd.). Izvajalci so
ponudniki institucionalnega usposabljanja oz. različnih usposabljanj za opravljanje konkretnih del
(varstvo pri delu, upravljanje viličarja, upravljanje mostnega dvigala, delo z nevarnimi snovmi, SCCvarstvo pri delu za delo v tujini in IPAF-na višini, usposabljanje za varilska dela itd.).
Zajeli smo tudi ponudnike formalnih programov izobraževanja za pridobitev višje stopnje formalne
izobrazbe ter ponudnike izobraževalnih programov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije
(NPK). Med ponujenimi vsebinami so tudi izobraževalne ponudbe za spodbujanje podjetništva in
pridobivanje podjetniških veščin - zlasti neformalni izobraževalni programi s področja poslovodenja in
upravljanja, komunikacijskih spretnosti in znanj, računalništva, upravljanja kadrov ter tujih jezikov.
Prav tako je nekaj ponujenih programov/vsebin za ciljne skupine strokovnjakov (pedagogi, andragogi,
vodilni, vodstveni in drugi strokovnjaki) za delo s starejšimi, ugotavljanje potreb itd.
Več je že opisano v poglavju »Kaj je tematsko področje usposabljanja izvajalcev programov«.
5.4 RAZISKAVA MED BREZPOSELNIMI
V okviru analize smo kvalitativne intervjuje opravili z 20 brezposelnimi osebami, od tega je bilo 8
moških in 12 žensk, katerih povprečna starost je bila 59,9 let. 50% intervjuvancev je imelo končano
III. –IV. stopnjo izobrazbe, 25% V. stopnjo izobrazbe, 15% VI. stopnjo in 10% I.-II. stopnjo izobrazbe
(tabela 15).
Stik z njimi smo navezali s pomočjo mreženja in v kontaktu z koncesionarjem za izvajanje storitev za
trg dela na območju Podravja, podjetjem Kadring d.o.o., ki med drugim izvaja tudi delavnice,
namenjene aktivaciji brezposelnih oseb, starejših od 50 let.
Tabela 15: Struktura brezposelnih glede na starost, spol in izobrazbo
Vzorec
(število)
Moški
Ženske
SKUPAJ
8
12
20
Starost
Izobrazba
50-59
Nad 60
6
12
18
2
0
2
I.-II.
stopnja
1
1
2
III – IV.
stopnja
3
7
10
V. stopnja
VI. in več
3
2
5
1
2
3
Prejšnji delodajalci in delovne izkušnje:
Vse vključene v raziskavo smo povprašali o njihovih prejšnjih delodajalcih in delovnih izkušnjah.
Večina jih je bila po klasifikaciji zaposlenih v večjih podjetjih in imajo različne delovne izkušnje. Največ
vprašanih ima izkušnje na področju tekstila (30%) in trgovine (20%), preostali pa na področju
58
skladiščenja, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih
dejavnosti (vzdrževanje objektov in hišniška opravila, čiščenje, pisarniške storitve, izobraževanja).
Zadnje izkušnje z iskanjem zaposlitve:
Večina (80%) jih ima slabe izkušnje z iskanjem zaposlitve. Prijavljajo se na prosta delovna mesta,
mrežijo med prijatelji, sorodniki in znanci, telefonsko in osebno kontaktirajo podjetja. V večini
primerov s strani podjetij sploh ne dobijo odgovorov, v redkih primerih so povabljeni na razgovor
vendar pa niso izbrani oz. se delodajalci raje odločajo za mlajše. Med tem pa štirje (20%) posamezniki
kot aktivni iskalci zaposlitve še nimajo konkretnejših izkušenj z iskanjem zaposlitev, saj so v evidenci
brezposelnih premalo časa, da bi izkušnje lahko opredelili kot slabe ali dobre.
Na katerih področjih bi želeli delati?:
75% vprašanih oseb išče zaposlitev v okviru svoje izobrazbe in izkušenj, medtem ko 25% oseb
razmišlja o drugih dejavnostih zanimanja, kot so: pridelava ekološke hrane, družabništvo in pomoč
starejšim, krajinarstvo in urejanje okolja, varstvo otrok, kjer tudi že imajo posamezne neformalne
izkušnje.
Potrebe po strokovnih in funkcionalnih znanjih
Brezposelne smo povprašali po primanjkljaju funkcionalnih znanj, ki so za njih izredno pomembna, da
bi lahko uspešno nastopali na trgu dela.
Več kot polovica oz. 55% v analizi sodelujočih je izrazila potrebo po dodatnih znanjih s področja
računalništva. Na drugem mestu sledi potreba po znanju tujih jezikov (35%), potrebovali pa bi tudi
opravljen vozniški izpit B kategorije, dodatna znanja iz agronomije in pridelave eko živil, višjo stopnjo
izobrazbe ter znanja s področja nege starejših (tabela 19).
Pri tem so izpostavili, da je med izobraževalnimi organizacijami, ki ponujajo programe usposabljanj,
velika izbira, vendar pa je veliko teh programov plačljivih. Ker nimajo zadostnih lastnih virov za
financiranje izobraževanja, pa se velikokrat ne morejo odločiti za udeležbo.
.
Tabela 16: Potrebe po znanjih
1
2
3
4
5
6
7
8
Tuj jezik (nemščina, angleščina)
Slovenski jezik
Računalništvo
Vozniški izpit B kategorije
Agronomija, pridelava eko živil
Nega starejših
Višja stopnja izobrazba
Druga dodatna izobraževanja in usposabljanja
Število
odgovorov
7
1
11
3
2
1
2
2
Odstotek
%
35
5
55
15
10
5
10
10
59
Razlogi, ki vplivajo na zaposlovanje starejših
Glede razlogov, zaradi katerih imajo težave pri iskanju zaposlitve, so jih navedli več. Večina (85%)
vprašanih je kot ključni razlog izpostavila svojo starost, med drugimi razlogi pa so še stanje na trgu
dela, kjer ni razpisanih delovnih mest (20%), neustrezna oziroma pomanjkljiva izobrazba, znanja,
veščine in izkušnje (20%), zdravstveno stanje (15%), ostali razlogi so se pojavljali v manjši meri
(tabela 17).
Nihče od brezposelnih ni kot razlog za nezaposlenost navedel višji dodatek na plačo, možnost
dolgotrajnejših bolezni, negativnih predstav o starejših, ki prav tako vplivajo na delodajalce, ko se
odločajo glede zaposlovanja starejših oseb oziroma velikokrat tudi spodbudi delodajalce, da
odpuščajo starejše.
Tabela 17: Razlogi, ki vplivajo na zaposlovanje starejših
Število
odgovorov
17
4
Odstotek
%
85
20
1
3
Starost
Neustrezna oziroma pomanjkljiva izobrazba, znanja , veščine in izkušnje
7
Premalo razpisanih delovnih mest
4
20
2
Zdravstveno stanje
3
15
4
Primanjkljaj znanj in izkušenj s področja vodenja kariere
1
5
5
Brez vozniškega izpita
1
5
6
Računalniška znanja
1
5
8
Oddaljenost od delodajalcev
1
5
9
Ni mreže poznanstev
1
5
10
Nepripravljenost za delo v tujini
1
5
Starejši in prostovoljstvo
Brezposelne osebe smo povprašali ali so bili v preteklosti vključeni v prostovoljstvo in ali opravljajo
prostovoljsko delo tudi danes. Na tem področju je bilo od vseh vprašanih v preteklosti aktivnih le
četrtina oz. 25 %, danes pa se v prostovoljstvo vključuje oseba manj oz. 20% (tabela 21). Oseba, ki je
v preteklosti delovala kot prostovoljka, trenutno pa ni aktivna, je kot razlog izpostavila, da je trenutno
aktivna iskalka zaposlitve, ki večino časa usmerja v reševanje njene zaposlitvene situacije.
Tabela 18: Struktura brezposelnih glede na vključenost v prostovoljsko delo
Vključitev v
V preteklosti
Danes
prostovoljstvo
(število odgovorov)
%
(Število odgovorov)
da
5
25,0
4
ne
15
75,0
16
%
20,0
80,0
60
Samozaposlitev
Vse vključene v raziskavo smo povprašali ali so razmišljali o samozaposlitvi ter kakšni so razlogi, da
so/niso o tem razmišljali. Manj kot polovica (45%) jih ni razmišljala o samozaposlitvi, medtem ko je
55% posameznikov v preteklosti že razmišljalo o samozaposlitvi. Ena oseba je kot ključni razlog, da je
razmišljala o samozaposlitvi, zapisala veselje do opravljanja tega dela in že obstoječa znanja iz tega
področja. Med najpogostejšimi razlogi, da niso razmišljali o samozaposlitvi kot možnosti, pa so
navedli začetni kapital in druga finančna sredstva, ki jih vprašani trenutno nimajo/niso imeli (25%),
razmere na trgu, kjer je slaba plačilna disciplina (25%), preveč administracije (15%), drugi razlogi pa
so še neustrezna izobrazba, visoki davki, primanjkljaj znanj in veščin s področja trženja ter osebni
razlogi.
Tabela 19: Vpliv na razmišljanje o: Kakšni so razlogi da ste/niste razmišljali o samozaposlitvi
Število odgovorov
1
Začetni kapital in finančna sredstva
5
3
Razmere na trgu dela, slaba plačilna disciplina
5
2
Preveč administracije
3
7
Neustrezna izobrazba
2
4
Osebni razlogi (skrb za ostarele starše)
1
5
Veselje do tega dela in že obstoječa znanja iz tega področja
1
6
Visoki davki
1
8
Nimam razvitih veščin trženja
1
%
25
25
15
10
5
5
5
5
61
6. KLJUČNE UGOTOVITVE
DEMOGRAFSKO STANJE
Za Slovenijo je značilno, da ima od leta 2003 več starega kot mladega prebivalstva. Delež
prebivalcev, starih 65 let ali več, je leta 2012 znašal 16,8%, delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa
14,3%. Indeks staranja je tako dosegel vrednost 117,6. Po demografskih projekcijah naj bi se ta trend
nadaljeval: leta 2030 naj bi bilo več kot 30% prebivalcev starih več kot 65 let, do 15 let starih
prebivalcev pa naj bi takrat bilo 12,9%.
Tudi v podravski statistični regiji beležimo več starega, kot mladega prebivalstva že od leta 2002.
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je leta 2012 znašal 17,6%, kar je tudi več od slovenskega
povprečja. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa 13% in je prav tako pod slovenskim povprečjem.
V zadnjih dvanajstih letih se je v podravski statistični regiji delež prebivalcev, starih med 50-64 let,
povečal z 17,8% na 21,7% (slovensko povprečje pa iz 16,8% na 21,2%). V istem obdobju se je delež
prebivalcev, starih do 14 let, zmanjšal z 16,1% na 13%.
UPOKOJEVANJE
Za Slovenijo je značilen relativno zgoden umik s trga dela oziroma relativno zgodnje upokojevanje,
saj ima med državami članicami EU najnižjo povprečno starost ob izstopu s trga delovne sile. V
podravski statistični regiji je bilo v letu 2011 78.634 upokojencev, kar predstavlja 24,3% vseh
prebivalcev regije.
V oceni izvajanja lizbonske strategije za rast in delovna mesta, je bilo v letih 2011 in 2012 podano
priporočilo Evropske komisije, da Slovenija potrebuje reformo pokojninskega sistema in spodbujanje
aktivnega staranja, z namenom povečanja stopnje zaposlenosti starejših delavcev in izboljšanja
dolgoročne vzdržnosti. V letu 2013 je stopil v veljavo prenovljen Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, ki uvaja vrsto sprememb na tem področju.
STAREJŠI NA TRGU DELA
Delovna aktivnost
Velik problem Slovenije in podravske statistične regije je nizka delovna aktivnost starejših
(starostna skupina od 50 do 64 let).
Po podatkih Eurostata ima Slovenija v starostnem obdobju 55-64 let med delovno aktivnimi najnižji
delež v EU. Tako je bilo v letu 2011 na ravni Slovenije v starostnem obdobju 55-64 let le 31,2%
delovno aktivnih oseb. To je močno pod povprečjem Evropske unije (EU-27 držav), kjer je stopnja
delovne aktivnosti starejših v letu 2011 znašala 47,4%.
62
Po podatkih slovenskega statističnega registra za podravsko statistično regijo je v decembru 2012
predstavljal delež aktivnih v starostni skupini 50-64 let 40,6% delovno aktivnih oseb v regiji in je
pod slovenskim povprečjem. Stopnja delovne aktivnosti generacije med 50 in 64 let se sicer počasi
povečuje, a predvsem na račun tistih, ki imajo manj kot 55 let.
Upravljanje s starostno raznoliko delovno silo v podjetjih in organizacijah

V podjetjih in organizacijah se srečujemo s številni stereotipi, ki so povezanimi s starejšimi na
trgu del. Prevladujejo mnenja, da so starejši manj fleksibilni in mobilni, njihova produktivnost naj
bi bila nižja, nemotiviranost za izobraževanje in usposabljanje, slabše znanje tujih jezikov, upad
delovnih sposobnosti.
•
Nezainteresiranost delodajalcev za zaposlovanje starejših zaradi še vedno nestimulativne
zakonodaje (dodatek na delovno dobo, zaščita starejših,…).
Delodajalci negativnih stališč do starejših sicer jasno ne ne izražajo vendar, podatki kažejo, da
starejših ne zaposlujejo pogosto (v zadnjih dveh letih v opazovanih podjetjih/organizacijah od
1219 novih zaposlitev le 8,9 % starejših od 50).
Manjša podjetja in organizacije so se pokazale za bolj dojemljive za zaposlovanje starejših in jih
tudi dejansko zaposlujejo.
Delodajalci menijo, da je starejše zaradi izkušenj, znanj in ugleda smiselno zaposlovati na
zahtevnejša delovna mesta (npr. svetovalci, vodje skupin, mentorji, stiki z naročniki, projektne
pisarne, …).
Starejših ne vidijo na „dinamičnih“ delovnih mestih, na delovnih mestih, ki zahtevajo psihofizične
sposobnosti in delovnih mestih, kjer je zaradi stalnih sprememb potrebno opravljati obdobna
usposabljanja.
Kar 40% delodajalcev vključenih v raziskavo o zaposlovanju starejših ni posebej razmišljalo 46,7
% bi jih razmislilo o zaposlitvi novih zaposlenih, ki so starejši, le v določenih okoliščinah (finančne
spodbude, v primeru potreb na delovnih mestih, kjer se zahteva dolgoletne delovne izkušnje in
široko mrežo), 13,7 % pa bi o zaposlitvi starejših razmislilo le v primeru odprave omejitev, ki
izhajajo iz delovno pravne zakonodaje.
Delodajalci v večini primerov niso osveščeni o pomenu „uravnoteženega zaposlovanja“ in
ustreznem ravnanju s starostno raznoliko delovno silo.
V večini primerov delodajalci ne izvajajo posebnih ukrepov/programov za starejše zaposlene in
se z upravljanjem s starostno raznoliko delovno silo ne ukvarjajo.
Podjetja/organizacije sicer za razvoj svojih zaposlenih izvajajo nekatere ukrepe na področjih:
–
organizacije dela (73% vprašanih),
–
spodbujanje zaposlenih k skrbi za zdravje (60%),
–
usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (33%),
–
spodbujanje VŽU (26,7%),
–
izboljšanje delovnega okolja (20%),
–
osebnostni razvoj (20%),
–
nimajo ukrepov (6,7%).
•
•
•
•
•
•
•
•
63
Podjetništvo med starejšimi
Na ravni Slovenije je največ nastajajočih in novih podjetnikov v starostni skupini med 25. in 34. letom
– za podjetništvo se odloči slabih 10% moških in 5,6% žensk. Med starejšimi starostnimi skupinami je
sorazmerno več ustaljenih podjetij, kot pa nastajajočih in novih – v starostni skupini med 45. in 54.
leti jih je kar 10.58%.
Pričakovati je, da bo zaradi trajajoče krize, tehnološkega napredka, daljšanja življenjske dobe in
izginevanja vseživljenjskih zaposlitev, delež starejših podjetnikov še naraščal.
V letu 2011 je bilo v podravski statistični regiji v starostni skupini nad 50 let skupaj 2.349
samozaposlenih oseb, kar predstavlja 25,9% vseh samozaposlenih v regiji in je višji od slovenskega
povprečja (25,3%). Med samozaposlenimi osebami v podravski statistični regiji prevladujejo moški
(kar 72,1%), zlasti med 55-59 letom starosti.
Brezposlenost starejših
V letu 2012 je brezposelnost skupine starejših oseb naraščala. V primerjavi z letom 2010 se je v letu
2012 število brezposelnih starejših 50+ na ravni Slovenije povečalo za 3,1%. Prav tako se je število
brezposelnih v tem starostnem razredu in v istem opazovanem obdobju povečalo tudi v podravski
statistični regiji, in sicer za 4,3%.
V starostnem razredu med 50. in 64. letom starosti je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2012 40.159
registriranih brezposelnih oseb. Delež brezposelnih v tem starostnem razredu predstavlja 34% vseh
registriranih brezposelnih v državi. Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+ je znašala 16,9%. V
istem obdobju je bilo v podravski statistični regiji v tem starostnem razredu 6.935 registriranih
brezposelnih oseb. Delež brezposelnih v tem starostnem razredu predstavlja 34,3% vseh
registriranih brezposelnih v regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti oseb 50+ je znašala 18,9%.
Trenutne razmere na trgu dela so za starejše brezposelne neugodne. Ob izgubi zaposlitve težko
najdejo novo zaposlitev, saj nekatere značilnosti (zdravstvene težave, delovno pravna zakonodaja,
nižja izobrazba, pomanjkanje IKT kompetenc, predsodki družbe in delodajalcev, da se težje prilagajajo
in niso pripravljeni na učenje itd.) omejujejo njihov uspešen nastop na trgu dela. Tudi sami
ocenjujejo, da delodajalci raje zaposlujejo mlade in da se kljub aktivnemu iskanju zaposlitve
delodajalci na njihove prijave niti ne odzivajo. Velika večina (85%) vprašanih starejših brezposelnih
jih je kot razlog za težave pri zaposlitvi navedla starost, 20% jih navaja stanje na trgu dela, 20%
neustrezna znanja, 20% zdravstvene težave
Večina vprašanih starejših brezposelnih (75%) išče zaposlitev na poklicnem področju kjer so delali
do sedaj, le 25% jih razmišlja tudi o drugih možnostih (ki izhajajo iz njihovih interesov in drugih
izkušenj). Več kot polovica (55%) vprašanih brezposelnih pa je že razmišljalo o samozaposlitvi, kot
rešitvi za svojo zaposlitev.
64
Več kot polovica (55%)vprašanih brezposelnih izraža potrebo po dodatnih znanjih na področju
uporabe IKT, sledi potreba po znanju tujih jezikov, specifična znanja za opravljanje drugih del, ki
izhajajo iz interesov (eko prehrana, nega starejših,..).
Majhen delež starejših brezposelnih ( 25 % vprašanih) je že bilo aktivnih v prostovoljskih aktivnostih.
MOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V PODRAVJU
Podatki ZRSZ kažejo, da na trgu dela:
 Primanjkuje delavcev na področju kovinarstva in strojništva, računalništva, elektrotehnike,
gostinstva, turizma in zdravstva
 Iskani poklici: inženirji strojništva in elektrotehnike, zdravniki specialisti, farmacevti,
strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, natakarja, varilci, pripravljavci in
monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji.
Zaposlovanje v Sloveniji in Podravju v nevladnih organizacijah in Socialnem podjetništvu
Nevladne organizacije v Podravju največkrat nimajo zaposlenih, kar posledično pomeni, da delujejo v
veliki meri na prostovoljstvu. V Podravju in tudi na ravni Slovenije prevladujejo nevladne
organizacije, ki nimajo nobenega zaposlenega, nevladne organizacije z več kot enim zaposlenim so
redke. V tem sektorju obstajajo veliki potenciali za razvoj delovnih mest za starejše na eni strani na
drugi pa tudi za razvoj storitev za starajoče se prebivalstvo v regiji.
Prostovoljstvo starejših
Pogosto družba obravnava starejše kot tiste, ki ne prispevajo k BDP, vendar podatki kažejo, da so
starejši, bolj kot druge generacije, izjemno dejavni na več področjih, tudi kot prostovoljci.
Za Slovenijo je značilna relativno nizka raven vključevanja v prostovoljsko delo, saj je v
prostovoljske aktivnosti vključenih le od 10 – 19% odraslih oseb (v nekaterih državah EU več kot 40%
odraslih oseb). Iz poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2011 izhaja, da je bilo med
aktivnimi prostovoljci 85% starejših od 60 let.
POLITIKA ZAPOSLOVANJA STAREJŠIH TER IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
V letošnjem letu je začela veljati novela Zakona o urejanju trga dela, ki med drugim prinaša možnost
začasnega in občasnega dela za upokojence in podaljšanje obdobja trajanja pravice do plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve.
Skladno s sprejetimi Smernicami za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje
2012–2015, je cilj nameniti posebno pozornost tudi starejšim iskalcem zaposlitve v obliki spodbud,
podpornih in preventivnih ukrepov za prilagajanje delovnih mest za starejše, promociji zdravja pri
delu in aktivnega staranja.
65
Leta 2010 je Vlada RS sprejela Pregled ukrepov za spodbujanje aktivnega staranja do leta 2013 z
ukrepi namenjenim starejšim brezposelnim, starejšim zaposlenim in spreminjanju odnosa
delodajalcev in širše javnosti do starejših. Do sedaj je bil uresničen je le manjši del načrtovanih
ukrepov.
Starejši brezposelni so kot ranljiva ciljna skupina s strani ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje
upravičeni do posebnih ugodnosti, pri čemer gredo skozi enak postopek kot ostale brezposelne
osebe, le da imajo pred ostalimi prednostno obravnavno. Ukrepi so pretežno namenjeni različnim
ranljivim skupinam, starejši so le ena od ciljnih skupin. Kljub vedno slabšemu položaju starejših na
trgu dela, še vedno ni celovitih ukrepov za zaposlovanje starejših, ki bi upoštevali značilnosti
starejših 50+ kakor tudi ne za spodbujanje delodajalcev k ustreznemu upravljanju s starostno
raznoliko delovno silo kar bi omogočilo aktivnejšo udeležbo starejših na trgu dela. Nekateri ključni
ukrepi, ki naslavljajo ciljno skupino starejših, pa se kljub načrtom niso izvajali (mentorske sheme,
javni razpisi).
Prav tako je Svet Evropske komisije v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto
2012 in slovenskim programom stabilnosti za obdobje 2012-2015 ugotovil, da niso bili sprejeti nobeni
posebni ukrepi za povečanje zaposlenosti starejših delavcev, čeprav „Smernice za izvajanje ukrepov
aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012–2015“ in „Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja za leto 2012“ starejše brezposelne obravnavajo kot posebno ciljno skupino. Svet
Evropske Komisije je Sloveniji priporočal, naj stopnjo zaposlenosti starejših delavcev zviša tudi z
nadaljnjim razvojem aktivnih politik trga dela in ukrepov vseživljenjskega učenja.
Tako v Sloveniji kot v Podravju obstaja pestra ponudba programov izobraževanj/usposabljanj
odraslih in izvajalskih organizacij v Podravju vendar pa je ponudba programov je namenjena različnim
ciljnim skupinam. Cilji, ki jih v analizo zajeti ponudniki programov izobraževanj/usposabljanj odraslih
in drugi ponudniki usposabljanj v regiji zasledujejo, so različni (informiranje in svetovanje v okviru
programov usposabljanj; programi formalnega izobraževanja, ki udeležencem omogočajo pridobitev
javno veljavne listine za poklic; programi neformalnega izobraževanja (dvig ravni pismenosti,
spodbujanje zaposljivosti, poglabljanje in razširjanje strokovne izobrazbe, dvig kakovosti življenja,
spodbujanje razvoja podjetništva, programi za pridobivanje veščin za iskanje zaposlitve, itd.)).
Redki so programi izobraževanja / usposabljanja pa tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja,
namenjeni specifično starejšim 50+ (npr. Univerza za tretje življenjsko obdobje, nekateri programi
Fundacije PRIZMA, Centra za razvoj človeških virov Zveze društev za socialno gerontologijo, Zavod za
zdravstveno varstvo). Vendar se tudi ti v veliki meri izvajajo v manjšem obsegu ali le pilotno zaradi
odsotnosti sistemskih rešitev za podporo zaposlovanju starejših brezposelnih ter za podporo
starejšim zaposlenim in delodajalcem.
Za starejše brezposelne potrebujemo različne ukrepe, ki bi olajšali njihovo ponovno vključevanje
na trgu dela in povečali njihovo zaposljivost (morda v obliki individualiziranih akcijskih načrtov,
vključevanje v prostovoljstvo, socialno podjetništvo, usposabljanja prilagojena tej ciljni skupini, kadar
so starejše osebe dolgotrajno brezposelne, spodbujanje e-opismenjevanja, mentorske sheme ipd.).
Prav tako so potrebni ukrepi za spodbujanje delodajalcev k ustreznemu upravljanju s starostno
raznoliko delovno silo.
66
7. LITERATURA IN VIRI
Literatura:
1.) Penger, S., in V. Dimovski. 2007. Strategija aktivnega staranja prebivalstva Slovenije s poudarkom
na kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju. IB revija 41 (1): 42-56.
2.) Rapuš, Pavel, J., Pyžalski, J., (2008). Mentorstvo kot specifičen odnos, ki prispeva k razvoju
posameznika. V: Rapuš, Pavel J., Kobolt, A., Pyžalski, J. (ur). Mentorstvo v zrelem obdobju življenja
(str. 56-66), Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
3.) Strategija razvoja nevladnega sektorja v podravski regiji 2013-2020. Zavod PIP. 2012.
Elektronski viri:
4.) ABC prostovoljstva, Priročnik za mentorje. Slovenska filantropija, Združenje za promocijo
prostovoljstva. Januar 2010.
5.) Ageing
in
theTwenty-First
Century.
A
celebrationand
a
challenge.
2012.
http://www.unfpa.org/public/op/edit/home/publications/pid/11584
6.) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: www.ajpes.si
7.) Akcijski načrt za podjetništvo 2020. Evropska Komisija, 2013.
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2012:0795:FIN:SL:PDF
8.) Analiza stanja na področju prostovoljstva na področju podravske in osrednje slovenske regije. Dr.
Andrej Fištravec, marec 2012.
http://www.city-volunteers.si/index.php/sl/o-projektu/dokumenti
9.) Center nevladnih organizacij Slovenije. http://cnvosinfo.civilni-dialog.net/
10.)
Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Statistični podatki o številu prijav o delu na domu,
kratkotrajnem delu in osebnem dopolnilnem delu.
11.)
Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, 10.1.2013. Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti.
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/
12.)
Manpower raziskava napovedi zaposlovanja za leto 2013.
http://files.shareholder.com/downloads/MAN/0x0x618858/A9AAC43F-0490-41CD-A278CF28506C62AF/SI_Q113_MEOS.pdf
13.)
Memorandum slovenskih nevladnih organizacij, 2009.
http://www.cnvos.si/article/id/120/cid/67
14.)
Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev in ustanov) v letu 2007. Dr. Andreja
Črnak-Meglič, 2007.
http://www.cnvos.si/UserFiles/File/Zagovornistvo/Sooblikovanje%20politik/Crnak%20Meglic%20
porocilo%202007.pdf
15.)
Pokojninska reforma 2013. www.vlada.si
16.)
Poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2011. Ministrstvo za pravosodje in
javno upravo.
http://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/javna_uprava/nevladne_organizacije/porocilo_o_pro
stovoljstvu_2011/
17.)
Priporočila Sveta Evropske komisije v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za
leto 2012 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 201-2015.
http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specificrecommendations/index_en.htm
67
18.)
Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013.
Ministrstvo za gospodarstvo. Marec 2007.
http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DPK/Program_ukrepov__koncno_06.03.
07.pdf
19.)
Statistične informacije, Trg dela, 16. oktober 2012. Statistični urad Republike Slovenije.
20.)
Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/
21.)
Strategija aktivnega staranja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
2010. http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12106/6451/
22.)
Strategija Evropa 2020.
http://ec.europa.eu/europe2020/europe-2020-in-a-nutshell/targets/index_sl.htm
23.)
Strokovna izhodišča za leto 2013. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. November
2012.
http://www.ess.gov.si/_files/4595/strokovna_izhodisca_za_leto_2013.pdf
24.)
Trg dela v podravski regiji. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
http://www.ess.gov.si/_files/384/Trg_dela_Podravska_regija.pdf
25.)
Trg dela v številkah, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah
26.)
Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji. FDV. 2006.
http://www.seviqc-brezice.si/index.php/na-sceni/velikost-obseg-in-vloga-zasebneganeprofitnega-sektorja-v-sloveniji-oktober-2006/
68