kaj pomenijo označbe na živilih kaj pomenijo
S P O D E Ž E L JA . S I št. 16 / 2012, 1. april 2012 STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL VOLITVE V ORGANE ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE TRADICIJA REJE PIŠČANCEV VINITALY V VERONI GORSKI JAVOR, DREVO LETA 2012 VELIKONOČNEGA ŽEGNA NI BREZ PIRHOV 140 let zadružništva na Slovenskem KAJ POMENIJO OZNAČBE NA ŽIVILIH 쮿 IZ INTERVJUJA DR. ALEŠ KUHAR Mednarodno leto zadrug Prav kriza je velika priložnost za slovensko zadružništvo, ki lahko dokaže, da ponuja ustrezen odgovor in optimalen model za razvoj agroživilstva. 쮿 VELIKONOČNI PRAZNIKI Od drugega stoletja naprej je Kristusovo vstajenje najstarejši krščanski praznik, za kristjane pa je velika noč največji praznik. %UDONDPLQEUDOFHP63RGH³HOMDVL³HOLPR YHVHOHYHOLNRQRQHSUD]QLNH BREZSKRBNE POÈITNICE Z LETNIM TURISTIÈNIM ZAVAROVANJEM Z ASISTENCO V TUJINI! 9 'H³HOQL EDQNL 6ORYHQLMH YDP Y VRGHORYDQMX ] =DYDURYDOQLFR 0DULERU XUHGLPR OHWQR WXULVWLQR]DYDURYDQMH]DVLVWHQFRYWXMLQLNLYDP]DJRWDYOMDXVWUH]QR]GUDYVWYHQRRVNUER YSULPHUXEROH]QLLQQH]JRGH Poleg tega lahko pri nas uredite tudi: Ê QH]JRGQR]DYDURYDQMH Ê DYWRPRELOVND]DYDURYDQMD$2$2SOXVLQNDVNR Ê SUHPR³HQMVND]DYDURYDQMD]RVHEQRLQSUDYQRDVLVWHQFR Ê ³LYOMHQMVNR]DYDURYDQMHNUHGLWRMHPDOFHY VeLQIRUPDFLMQDZZZGEVVLLQYSRVORYDOQLFDKEDQNH SRYVHM6ORYHQLML UVODNA MISEL PRED NAMI SO ŠTEVILNI IZZIVI Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. april 2012 Spoštovane bralke in bralci! Za nami je veliko pomembnih dogodkov. Največji dogodek slovenskega zadružništva in kmetijstva se je odvijal v Portorožu na odmevnem posvetu zadružnikov. Vesel sem, da se je našega posveta udeležilo veliko zadružnikov, pomembnih gostov iz tujine in vsi vidni predstavniki kmetijstva, stroke in političnega življenja, med njimi dr. Danilo Türk, predsednik RS. Letos praznujemo 140 let zadružništva na Slovenskem in letošnje leto je bilo razglašeno za mednarodno leto zadrug, ki v svetovnem merilu poudarja vlogo in pomen zadrug. Upamo, da bo tako tudi pri nas. Zadružna zveza Slovenije je nedavno imela redni 40. občni zbor, na katerem je bila prisotna velika večina članic zveze. Na občnem zboru smo zadruge pokazale veliko enotnost, konstruktivno razpravo in željo po večjem skupnem sodelovanju. Dogodki pred samim občnim zborom, ki so močno politično posegli v naše delo, so nas še bolj povezali v skupnem prepričanju, da Zadružna zveza in zadruge nismo politične organizacije, ampak smo in hočemo biti kakovostna strokovna podpora našim članom. Zadruge smo podjetja, ki delujemo na globalnem trgu, in naše odločitve morajo biti strokovne, da smo lahko konkurenčen ter dober servis našemu kmetu in zanesljiv partner v agroživilski verigi. Občni zbor je prinesel tudi izvolitev novih organov zveze. Ob tej priložnosti bi se vsem, ki so me podprli na volitvah za predsednika Zadružne zveze Slovenije, rad osebno zahvalil za izkazano zaupanje. Pred nami so številni novi izzivi in naloge, ki jih bomo skupaj z novo izvoljenim upravnim in nadzornim odborom skušali čim bolje opraviti. Vsak, ki dela v zadrugi, ve, kako težko je zaslužiti in privarčevati vsak evro, kako težko je usklajevati interese posameznikov in da vse odločitve potekajo po načelu en član en glas. Zadruge vsa ta leta delajo dobro, podvojile so promet na zaposlenega, za tretjino zmanjšale število zaposlenih in se učinkovito prilagajajo razmeram in času. Zadružna zveza Slovenije tudi v prihodnje namerava razvijati in graditi temelje zadružništva in si bo prizadevala zadrugam zagotoviti ustrezno podporno okolje, ki ga bo sprejemala in spoštovala celotna družba. Prepričan sem, da bomo s skupnim sodelovanjem, enotnostjo, demokratičnostjo in spoštovanjem drug drugega popeljali slovensko zadružništvo na pot uspešnega razvoja. Ker so pred nami velikonočni prazniki, ko se v naših domovih naselijo veselje, razumevanje, sreča in mir, vam želim, da jih doživite polni upanja in veselja s svojimi najbližjimi. ISSN 2232–4038 3 STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL KAJ POMENIJO OZNAČBE NA ŽIVILIH Označevanje živil delimo na splošno označevanje, ki velja za vsa živila in se določa ter velja na ravni celotne Evropske unije, označevanje hranilne vrednosti živil, ki določa pravila o vsebini in navedbi informacij o hranilni vrednosti živil ter označevanje prehranskih in zdravstvenih trditev. Označevanje živil je za potrošnika vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in potrošnikom oziroma kupcem na drugi strani. Za potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, lastnostih, njegovem poreklu in varnosti, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Podatki potrošnika ne smejo zavajati, biti morajo točni, nedvoumni in dobro vidni. § Da bi potrošnik prepoznal kakovost kmetijskih pridelkov in živil ter jih lažje razlikoval po izvoru, kakovosti in načinu pridelave in predelave v Evropski uniji in v Sloveniji uporabljamo zaščitne znake kakovosti pridelkov oziroma živil. Pridelki ali živila označena s posamezno označbo se razlikujejo po določenih značilnostih glede proizvodnje ali sestave, pridelovalec mora pri tem upoštevati predpisana pravila proizvodnje, proizvod pa je podvržen tudi strogi kontroli certifikacijskega organa. Živila označujejo tudi posamezne zasebne blagovne znamke proizvajalcev ali njihovih združenj. A. J. Označevanje živil je vir informacij za potrošnika in komunikacija med proizvajalcem in kupcem. VRSTE NACIONALNIH ZAŠČITNIH ZNAKOV KMETIJSKIH PRIDELKOV OZIROMA ŽIVIL IN ZNAKI KAKOVOSTI EVROPSKE UNIJE OZNAČBA POREKLA GEOGRAFSKA OZNAČBA Kmetijski pridelek ali živilo mora biti pridelano in predelano na določenem geografskem območju. Njegove lastnosti so v bistvu posledica vpliva geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. V Sloveniji je bila vloga za zaščito označbe porekla vložena za 12 pridelkov, od tega jih je sedem pridobilo certifikat na ravni Slovenije, in sicer Nanoški sir, Mohant, Prekmurska šunka, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med in Piranska sol. Registrirani pri Evropski komisiji so štirje proizvodi, ki so pridobili zaščito označbe porekla na ravni celotne Skupnosti, to so Nanoški sir, Tolminc, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre in Kočevski gozdni med. Vsaj eden od postopkov pridelave ali predelave mora potekati znotraj določenega geografskega območja (surovine, na primer, lahko prihajajo od drugod). Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki morajo izvirati z določenega geografskega območja. V Sloveniji je pridobilo certifikat zaščitene geografske označbe deset izdelkov: Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Jajca izpod Kamniških planin, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük, Krajnska klobasa, Slovenski med. Pri Evropski komisiji ima Slovenija zaščitene štiri izdelke z zaščiteno geografsko označbo, in sicer Šebreljski želodec, Zgornjesavinjski želodec, Prleško tünko in Ptujski lük. Fotografija arhiv Agroind Vipava 4 STROKOVNA PRILOGA AKTUALNO O OZNAČEVANJU ŽIVIL ZAJAMČENA TRADICIONALNA POSEBNOST NARAVNA MINERALNA VODA Kmetijski pridelki ali živila so proizvedeni po tradicionalni recepturi, s tradicionalnimi sestavinami ali na tradicionalni način. Na ravni Slovenije in Evropske unije so zaščiteni z zajamčeno tradicionalno posebnostjo Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi in Belokranjska pogača. Naravna mineralna voda je lahko označena z zaščitnim znakom, če jo je predhodno priznalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kakovost mineralne vode je strogo nadzorovana. VIŠJA KAKOVOST Kmetijski pridelki ali živila so po svojih specifičnih lastnostih boljši od drugih istovrstnih proizvodov. Specifične lastnosti se določajo glede na sestavo, senzorične in fizikalno-kemijske lastnosti ter glede na način proizvodnje (pridelave ali predelave). Zaščita višje kakovosti velja le za Slovenijo, kjer imajo certifikat Med z vsebnostjo vlage največ 18 % in HMF največ 15 mg/kg medu (Zlati panj), Reja prašičev za meso blagovne znamke PIGI, Reja piščancev za meso blagovne znamke Domači gorički piščanec, Kokošja jajca Omega plus, Pivški piščanec in izdelki z omega-3, Poltrdi sir brez konzervansov (poltrdi siri Zelene doline), Piščančje meso in izdelki z navedbo »vir selena«, Svinjsko meso in izdelki z ugodnim razmerjem med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. INTEGRIRANI KMETIJSKI PRIDELKI ALI ŽIVILA Kmetijski pridelki ali živila so bili pridelani z uravnoteženo uporabo agrotehničnih ukrepov ob upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov. Pri tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtskimi, veterinarskofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi. Poleg te uradne označbe so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi zasebnimi blagovnimi znamkami, kot je na primer »pikapolonica« Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije. POSTOPEK ZAŠČITE POSEBNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV OZIROMA ŽIVIL Prvi korak za registracijo posebnega kmetijskega pridelka ali živila je priprava vloge vlagatelja, ki jo je treba oddati na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer imajo za pomoč vlagateljem pripravljena tudi navodila in smernice. Sledijo ustrezni postopki priznavanja označb na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Zadnji korak je certificiranje oziroma postopek ugotavljanja skladnosti proizvoda s specifikacijo, katerega pri vlagateljih izvaja imenovani certifikacijski organ. Fotografija arhiv KGZ Škofja Loka EKOLOŠKI KMETIJSKI PRIDELKI ALI ŽIVILA Kmetijski pridelek lahko nosi oznako ekološki, če je bil pridelan brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, ni bil izpostavljen ionizirnemu sevanju in je bil pridelan brez uporabe sintetičnih snovi za pospeševanje ali zaviranje rasti rastlin oziroma živali (npr. rastni regulatorji, hormoni). Živilo lahko nosi oznako ekološki, če je bilo pridelano brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, živilo oziroma njegove sestavine niso bile izpostavljene ionizirnemu sevanju ter če živilo vsebuje najmanj 95 % sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in le tiste preostale surovine in pomožna tehnološka sredstva, ki so dovoljena s predpisom o ekološki pridelavi in predelavi. Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in drugih spletnih virih povzeli B. J. in A. J. 55 STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL OZNAČEVANJE EKOLOŠKIH ŽIVIL IN EKOLOŠKE BLAGOVNE ZNAMKE Zasebne blagovne znamke, s katerimi se označujejo ekološka živila Ekološki kmetijski pridelki oziroma živila, pridelani oziroma predelani v Republiki Sloveniji, morajo biti označeni z enotno označbo »ekološki« ter s predpisanim znakom v skladu s predpisi o znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil. Dovoljene so tudi dodatne označbe, kot je biološko ali biodinamično, vendar le, če je pridelava oziroma predelava v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Pri prodaji pridelkov in živil z označbo »ekološki« mora biti certifikat na vpogled pri prodajalcu. Pogoji za pridobitev certifikata so opisani v Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/2001). Biodar je znamka za kmetijske pridelke in živila, nosilec registracije kolektivne znamke pa je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. Njihovi standardi za pridelavo in predelavo posameznih izdelkov so pri posameznih zahtevah strožji od državnih predpisov. Pogoja za pridobitev blagovne znamke Biodar sta pridobitev ustreznega certifikata kontrolne organizacije in podpis pogodbe o uporabi znamke z zvezo in združenjem, v katero je kmetija včlanjena. BIODAR DEMETER Demeter je registrirana mednarodna kolektivna blagovna znamka za ekološke pridelke oziroma živila, ki so pridelana in predelana po biodinamični metodi. Kot članica Demeter International uporablja blagovno znamko Demeter tudi Zveza združenj za biološko-dinamično gospodarjenje (Ajda) Demeter Slovenija. Uradni državni znak Pravico do uradnega državnega znaka si izdelek pridobi s certifikatom organizacije, ki ima pooblastilo države. Vloga za uporabo znaka se poda na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Uradni znak EU Koda QR Koda QR je vrsta zapisa podatkov (besedila, številk, spletnih strani, sms, e-mailov, telefonov, lokacij, brezžičnega interneta, vizitk in drugega) s pomočjo dvodimenzionalne grafike. QR je kratica za angleški besedi »Quick Response«, kar pomeni »hiter odziv«. Koda QR se uporablja kot nov pristop do kupcev, v oglaševalne namene, ciljna skupina pa so predvsem uporabniki mobilnih naprav. Uporabnik s kamero svoje naprave posname kodo, in če je na njej naložen čitalnik, bo naprava sama prebrala URL-naslov in obiskala spletno stran. To grafiko z mobitelom (ali drugimi vrstami čitalnikov) preberemo in na ekranu se nam izpiše sporočilo, ki je skrito v kodi – v posebnih primerih pa nam mobitel tudi ponudi določene opcije (npr., da nas popelje na določeno spletno stran, shrani kontakt osebe v imenik, doda dogodek v koledar ...), lahko si ogledamo različne informacije o storitvi ali proizvodu. Uradni znak Evropske unije lahko uporablja vsak, ki je v registru ekoloških kmetovalcev in izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Uredbi EU 2092/91. Znak EU za ekološko kmetijstvo nudi zagotovilo porabnikom o izvoru in kakovosti hrane in pijače, ki jo kupijo, saj njegova navzočnost na katerem koli proizvodu jamči skladnost proizvoda z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Uradni znak Evropske unije lahko uporablja vsak, ki je v registru ekoloških kmetovalcev in izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Uredbi EU 2092/91. Znak EU za ekološko kmetijstvo nudi zagotovilo porabnikom o izvoru in kakovosti hrane in pijače, ki jo kupijo, saj njegova navzočnost na katerem koli proizvodu jamči skladnost proizvoda z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Od julija 2010 je logotip EU za ekološke izdelke obvezen za vse predpakirane ekološke živilske izdelke znotraj Evropske unije. Dovoljena je tudi prostovoljna raba logotipa za nepredpakirana ekološka živila, ki so bila proizvedena znotraj EU, ali za vse ekološke izdelke, uvožene iz tretjih držav. Poleg blagovnih znamk za živila se na izdelkih pojavljajo še dodatne oznake, kot je na primer Pohorje Beef (ekološko meso z dodatnimi pravili za prirejo), Ekodar, darilo zdravju in naravi, za ekološko meso in drugo. Tudi trgovci se na slovenskem trgu pojavljajo s svojimi ekološkimi blagovnimi znamkami. Podjetje Spar Slovenija se predstavlja z blagovno znamko Natur Pur in Mercator z lastno znamko ekoloških živil Mercator bio, kjer so vsi izdelki opremljeni s certifikati pooblaščenih ustanov za nadzor in certificiranje. 6 STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL Kupujem slovensko DRUGE OZNAČBE NA ŽIVILIH Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) v sodelovanju s slovenskimi živilskimi in kmetijskimi podjetji že od leta 2008 vodi nacionalno kampanjo KUPUJEM SLOVENSKO, s katero želi slovenske potrošnike opomniti na možnost izbire pred polico v trgovini ter na pomembnost potrošnje domačih, slovenskih izdelkov. Blagovna znamka KUPUJEM SLOVENSKO je sestavljena iz štirih glavnih elementov: kakovosti, varnosti, okusa in tradicije, dodatni socialni element pa je ohranitev delovnih mest. Kampanji se je do danes pridružilo 63 živilskih in kmetijskih podjetij. Z oznako KUPUJEM SLOVENSKO želijo izpostaviti slovensko kakovost, narejeno po slovenskih standardih, znotraj slovenskih meja, s slovenskim znanjem in s slovenskimi rokami, ter poudariti, da ima slovenski izdelek kratko oskrbovalno verigo in kratke transportne poti. Certifikat »Brez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmov«© V Evropski uniji in v Sloveniji je obvezno označevanje GSO samo pri živilih rastlinskega porekla, ki vsebujejo nad 0,9 % gensko spremenjenih sestavin. Označevanja živil živalskega porekla, kjer ni bila uporabljena gensko spremenjena krma, pa Slovenija na nacionalni ravni tako kot nekatere druge države ni uvedla. V Sloveniji je IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru razvil zaseben standard »Brez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmov«© za označevanje živil, proizvedenih brez GSO. Standard omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila. V sistem certificiranja so vključene mešalnice krmil, dobavitelji soje in drugih osnovnih sestavin, ki niso gensko spremenjene, trgovine in zadruge, ki skladiščijo, prodajajo in distribuirajo krmila, ki so lahko sporna zaradi vsebnosti in kontaminacije z GSO, živilsko predelovalni obrati in njihovi podizvajalci ter kmetijska gospodarstva, ki tržijo neposredno živila z oznako »Brez GSO«. Mlekarna Celeia je prva in za zdaj edina med slovenskimi živilskimi proizvajalci, ki je za svoje izdelke Zelene doline pridobila certifikat »Brez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmov©«. »To je pomemben korak naprej in hkrati zaveza, da bomo svojim potrošnikom tudi v prihodnje nudili le najboljše iz narave. V certifikacijsko shemo je vključenih vseh 1.220 naših proizvajalcev mleka, 17 zadrug in 5 mešalnic. Vsi naši izdelki Zelene doline so odslej brez gensko spremenjenih organizmov in so temu primerno označeni s certifikatom Brez GSO,« je o certifikatu na okrogli mizi povedal Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia. Dobrote slovenskih kmetij Dobrote slovenskih kmetij so blagovna znamka, ki predstavlja pristnost in neokrnjenost slovenskega podeželja. Razstava Dobrote slovenskih kmetij se vsako leto v maju odvija v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Razstavljeni so nagrajeni krušni, mlečni, mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sadna vina, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava. Znak Varuje zdravje Fotografija Mlekarna Arja vas Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije podeljuje znak varovalnih živil tistim predpakiranim živilom, ki izpolnjujejo pogoje po načelih zdrave prehrane. Živila z znakom VARUJE ZDRAVJE so tisti zdravstveno neoporečni živilski izdelki in jedilniki, ki vsebujejo malo maščobe in nasičenih maščobnih kislin, malo holesterola, malo sladkorja, nizko vsebnost soli, veliko prehranskih vlaknin ali imajo nizko energijsko vrednost. Živila s temi lastnostmi ustrezajo strogemu normativu za ocenjevanje varovalnih živil, ki je narejen po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo. Ustreznost ocenjuje od društva neodvisna strokovna komisija. Vsako leto je opravljena nenajavljena kontrola vseh varovalnih živil, ki morajo izpolnjevati stroge normative. Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in drugih spletnih virih povzela A. J. Udeleženci okrogle mize, ki jo je 14. marca 2012 pripravila Mlekarna Celeia 7 STROKOVNA PRILOGA O OZNAČEVANJU ŽIVIL NAČINI KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE Za kakovostno hrano na naši mizi pa je pomemben tudi način pridelave kmetijskih pridelkov in reje živali. Biodinamika ali biološko-dinamična metoda pridelave oziroma gospodarjenja je sonaravna metoda kmetovanja, ki upošteva ekološke metode kmetovanja in tudi naravne vplive, kot so zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Uporabljajo biološko-dinamične pripravke iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Ne uporabljajo nobenih kemičnih sredstev. Intenzivna konvencionalna pridelava in prireja temeljita na prizadevanjih po čim večjem pridelku in na tehnologijah, ki so odvisne od uporabe pesticidov, mineralnih gnojil in močnih krmil. Ob neodgovorni uporabi lahko obremenita okolje in ogrozita tudi zdravje ljudi. V Sloveniji je 73 % kmetijskih površin v uporabi na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja in razdrobljeno posestno strukturo ter zato naravne razmere niso ugodne za intenzivno kmetovanje. V zadnjih letih smo priča vedno večjemu ekološkemu ozaveščanju na področju pridelave hrane. Ker se je tako imenovano konvencionalno kmetijstvo izkazalo za nestabilen agrikulturni sistem in ker so postali potrošniki vse bolj ozaveščeni, so kmetovalci začeli vpeljevati naravi in potrošniku prijaznejše načine pridelave in reje. Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Predstavlja etični sistem načrtovanja, primeren za pridelavo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč. Permakultura vzpostavlja uravnotežen odnos med etiko, ekologijo in ekonomijo ter se danes vse bolj ukvarja s širšimi vidiki bivanja, kot so medčloveški odnosi. V letu 2009 je bilo v Sloveniji v integrirano pridelavo vključenih 12 % kmetijskih površin in v ekološko pridelavo 6,3 % kmetijskih površin. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana. Za integrirano pridelavo je značilna nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer ima gnojenje z organskimi gnojili prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili, prednost imajo naravni ukrepi zatiranja škodljivcev in plevelov pred fitofarmacevtskimi. Pri integriranem in ekološkem kmetovanju ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov in skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. ZNAKI ZA VARNOST Živila živalskega izvora morajo biti obvezno označena z veterinarskim znakom, ki zagotavlja zdravstveno ustreznost po veterinarskih zakonih in pravilih. Industrijski obrati lahko uporabljajo ovalne, obrtniški obrati pa le okrogle veterinarske oznake. Obrati za zbiranje, obdelavo in predelavo uplenjene divjadi uporabljajo peterokotno veterinarsko oznako. Ovalni žig označuje zdravstveno ustreznost živil in skladnost z veljavno zakonodajo ter potrjuje, da potrošniku zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti. Proizvajalec je dolžan označiti vsako embalažno enoto živila z jasno oznako šarže, tako da sta mogoči identifikacija živila in nesporna povezava z veterinarskim potrdilom o zdravstveni ustreznosti živila. Veterinarska oznaka mora biti čitljiva, neizbrisna in njeni znaki zlahka razločljivi. Pod nadzorom Veterinarske uprave RS je trenutno 450 obratov. Iz oznake zdravstvene ustreznosti potrošnik lahko razbere državo in konkreten obrat proizvodnje posameznega živila živalskega izvora. Z ovalnim žigom je obrat vpisan v register izvoznih industrijskih obratov. Še posebej je to pomembno za trženje živil zunaj meja Slovenije. Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki upošteva ravnovesje v sistemu tla-rastline-živali-človek in zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem. Je oblika sonaravnega oziroma trajnostnega gospodarjenja s kulturno krajino in naravnimi viri. Cilji ekološkega kmetovanja so ohranjanje rodovitnosti tal, živalim ustrezna reja in krmljenje, pridelava zdravih živil, zaščita naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak), čim manjša obremenitev okolja, aktivno varovanje okolja ter gospodarna uporaba energije in surovin. Med ekološko usmerjene metode pridelave in reje štejemo tudi biodinamično metodo in permakulturo. Po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje in drugih spletnih virih povzela A. J. 8 AKTUALNO IZVOLJENI NOVI ORGANI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE Na štiridesetem rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije 22. marca 2012 v Lukovici so zadruge izvolile nov 16-članski upravni odbor in petčlanski nadzorni odbor zveze. Udeleženci občnega zbora so se seznanili z delom upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije v minulem letu ter s poročilom nadzornega odbora. Sprejeli so letno poročilo Zadružne zveze Slovenije za leto 2011 in potrdili program dela za leto 2012. Zveza namerava v prihodnje nadaljevati z že začetimi projekti, dokončati nakup deleža v največji slovenski mlekarni, nadaljevati z aktivnostim za povečanje samooskrbe z zelenjavo, posebno pozornost nameniti predvsem spodbujanju zadrug k večjemu poslovnemu sodelovanju, nadaljevati aktivnosti za povezovanje podjetij živilskopredelovalne industrije. Dejavni bomo tudi na mednarodnem področju, saj se na ravni Evropske unije sprejemajo ključne odločitve prihodnje skupne kmetijske politike, od katere bo odvisna prihodnost slovenskih kmetov in zadrug. Zveza bo še naprej skrbela za izobraževanje, informiranje in promocijo zadružništva, interesno zastopala svoje članice na vseh področjih javnega življenja, opravljala storitve pravnega in ekonomskega svetovanja in si prizadevala za kakovostno strokovno podporo svojim članicam. Članice so se kritično odzvale na poseganje politike v delo Zadružne zveze Slovenije in zadrug. Občni zbor Zadružne zveze Slovenije kot najvišji organ zveze je sprejel sklep ter obsodil vpletanje politike v delo zadrug in zveze. Slednja naj še naprej ostane nepolitična organizacija in strokovna podpora zadrugam. V prihodnjih štirih letih bo Zadružno zvezo Slovenije vodil upravni odbor v sestavi Peter Vrisk, predsednik, in člani Vinko But, Jože Cajnar, Tomaž Šifrer, Stojan Terčič, Marjan Colja, Franc Černe, Matjaž Krevh, Cvetko Zupančič, Matej Biščak, Jože Strgar, Jožef Bračko, Marjan Hergan, Ivan Drev, Janez Rajšp in Jožef Berdnik. Petčlanski nadzorni odbor Zadružne zveze Slovenije sestavljajo predsednik Ivan Kure in člani Avrelijo Bonin, Danica Ramšak, Milan Sobočan in Milena Vrhovec. A. J. in B. J. Novo izvoljeni upravni in nadzorni odbor zveze NA SEJMU VINITALY O PRIHODNOSTI VINOGRADNIŠTVA V okviru mednarodnega sejma VINITALY konec marca v Veroni se je odvilo tudi srečanje predsedstva Evropskega združenja kmetijskih zadrug (COGECA), na katerem so gostili evropskega komisarja za kmetijstvo Daciana Ciolosa. prostora v EU. Paolo Bruni, predsednik COGECA je poudaril pomen promocije in označevanja vin, zlasti promocije vina na tretjih trgih. V okviru sejma je potekal tudi forum o vinu, kjer so države članice predstavile problematiko in predloge prihodnje ureditve trga z vinom v Evropski uniji. K. K. H. Srečanja so se udeležili vsi visoki predstavniki italijanskega kmetijstva ter predstavniki evropskih zadružnih zvez in kmetijskih organizacij. Osrednja tema so bile problematika vinogradništva in novosti na področju sajenja vinske trte, kjer se predvideva ukinitev predpisanih omejitev za sajenje vinske trte. Petnajsterica držav v EU nasprotuje ukinitvi omejitve, tako da se bodo pogovori nadaljevali v aprilu. Peter Vrisk je v pogovoru z evropskim komisarjem za kmetijstvo predstavil stanje v slovenskem zadružništvu, izpostavil težave, ki jih povzročajo nesorazmerja v prehranski verigi, in rešitve, ki jih je Slovenija sprejela na tem področju, poudaril pa je tudi pomen prihodnje skupne kmetijske politike, še posebej za majhne in srednje kmetije na hribovskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki. Prihodnja skupna kmetijska politika mora upoštevati raznolikost kmetijskega Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Paolo Bruni, predsednik COGECA in Dacian Cioloş, evropski komisar za kmetijstvo na sejmu v Veroni 9 INTERVJU NIČ NI VEČ TAKO, KOT JE BILO Intervju z docentom dr. Alešem Kuharjem s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Konkurenca na evropskem in svetovnem trgu hrane je izjemno velika, položaj slovenskih agroživilskih in kmetijskih podjetij, v določeni meri pa tudi kmetov samih, zaostren, oskrbna veriga se še vedno razkraja, prednjači pa strategija iskanja kratkoročnih koristi. Agrarni ekonomist doc. dr. Aleš Kuhar pa je kljub takšnim razmeram optimist in zaradi nekaterih dobro razvijajočih se živilskih podjetij, kmetij in zadrug verjame, da bo slovenska oskrbna veriga s hrano s tesnejšim povezovanjem, organizacijskimi spremembami, znanjem in tehnološkimi posodobitvami vendarle izšla iz zdajšnje krize močnejša in konkurenčnejša. Pred kakšne izzive nas postavljajo težke razmere v agroživilski industriji in zaostreni odnosi znotraj celotne prehranske verige? Ko govorimo o izrazito zaostrenem tržnem boju in pritiskih na globalnem trgu, se moramo zavedati, da mali subjekti s področja kmetijstva, živilske industrije in trgovine, kakršni v Sloveniji oskrbujejo potrošnike, le s težavo oblikujejo ugoden položaj in se morajo podrejati tempu dominantnih igralcev. Zadeve se vrtijo drugače, kot bi bilo dobro za nas, globalizacija je ta del gospodarstva izrazito spremenila. Nič več ni tako, kot je bilo včasih. Občutek imamo, da razvoja ne moremo obvladovati in usmerjati tako, ki bi želeli. A to je le deloma res in veliko napako delamo, ko prepogosto iščemo zunanje sovražnike. Poglejmo samo sosednjo Avstrijo, ki je v globalnem svetu podobno majhna ekonomija, kot je naša, pa je kljub temu vzpostavila zaščitne mehanizme in predvsem dobro koalicijo v agroživilski verigi, ki skupaj s potrošniki ohranja pomemben del nacionalnega gospodarstva. Tudi mi potrebujemo takšno koalicijo, hkrati pa modre odločitve vseh deležnikov v oskrbni verigi, kreativnost v kmetijski politiki in še več lastne pameti za doseganje želenih ekonomskih ciljev. Ključno je, da najdemo svojo pot, nadgradimo, kar imamo, in povečamo samooskrbo s hrano. Fotografije osebni arhiv dr. Aleš Kuhar 10 AKTUALNO INTERVJU Zakaj v Sloveniji koalicije v prehranski verigi še nismo sestavili? Žal so pri nas ovire še tako velike, da koalicije med kmetijsko-živilskim sektorjem, trgovino in kupci ne zmoremo sestaviti. Dogaja se, da smo vsi v vojni z vsemi, in zato vsi izgubljamo. Dvoje bi morali storiti: okrepiti bi morali konkurenčnost ponudbe kakovostnih domačih izdelkov ter hkrati z izobraževanjem potrošnikov doseči tudi večjo povpraševanje po domačih živilih, ta kombinacija bi povečala samooskrbo države. Zdaj nizka samooskrba, ki pomeni za našo državo velik ekonomski problem, je namreč posledica mestoma nekonkurenčne ponudbe in neusmerjanega povpraševanja po živilih in kmetijskih proizvodih. Ključna pa je nizka konkurenčnost celotne agroživilske verige, vključno s trgovino. Prve družinske počitnice na Bledu Zakaj Slovenci raje kupujemo uvoženo hrano, čeprav se zavedamo, da je naša velikokrat boljša? Ni čisto res, da je slovenska hrana na splošno kakovostnejša kot tuja. Bolj je res, da prihaja na police naših trgovin zelo veliko tujih živil najslabše kakovosti, kar mene niti ne bi motilo, če bi bile cene teh proizvodov primerne. Pa niso. Cene so za tako slabe proizvode previsoke, a še vedno v primerjavi z domačimi izdelki nižje. Ta cenovna razlika pa je slovenskemu potrošniku dovolj, da izdelek nižje kakovosti kupi po le nekoliko nižji ceni in ob tem pozabi na lojalnost ustaljenim blagovnim znamkam. Če torej hočemo spremeniti potrošne navade, moramo kupce najprej dobro izobraziti. Na Japonskem pred podeželskim hotelom Kje mora slovensko agroživilstvo iskati izhod iz zdajšnje globoke krize? Nedvomno v optimizaciji in koordinaciji celotne oskrbne verige. Dejstvo je, da bo določen del živilskega sektorja v krizi odmrl, hkrati pa bodo nekatera podjetja iz zdajšnjih težav izšla močnejša. A razvijala se bodo lahko le, če bodo sposobna vzpostaviti kompleksnejše povezave s kmetijskim in trgovskim sektorjem, tehnološko posodobila proizvodnjo, uvedla nove in zanimive produkte ter postala konkurenčnejša. Po mojem trdnem prepričanju pa je prav zdajšnja kriza velika priložnost za slovensko zadružništvo, ki lahko dokaže, da ponuja ustrezen odgovor in optimalen model za razvoj agroživilstva. Zaupanje, na katerem temelji zadružni model, je po mojem ključno pri načrtovanju ekonomskega razvoja. Damjana Stamejčič Aleš Kuhar osebno Čeprav mu je bila v zibko položena glasba, ki ga kot potomca glasbene družine iz Murske Sobote spremlja že vse življenje, sta ga že kot otroka pri babici na kmetiji ob Muri na Ravenskem povsem prevzela zemlja in kmetovanje. Po osnovni šoli se je zato vpisal na srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani, nato študij nadaljeval na Biotehniški fakulteti. Za polje znanstvenega delovanja je izbral ekonomiko živilske industrije, iz česar je magistriral na Univerzi v Londonu, doktoriral pa v Ljubljani. Kolikor mu dopušča čas, se Aleš Kuhar mudi na lastnem zelenjadnem vrtu, aktiven je v Klubu pokuševalcev vin Slovenije, pa tudi muziciranju se še občasno posveča. A središče njegovega sveta in srca je vendarle njegova družina, v kateri se zadnji čas večji del pozornosti vrti okoli desetmesečne hčerke Karoline. 11 NOVICE SIR TOLMINC DOBIL ZAŠČITO EU Fotografija arhiv Mlekarna Planika Sir Tolminc je v začetku marca 2012 pridobil priznanje Evropske komisije za zaščiteno geografsko poreklo, kar pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave v sir Tolminc potekati le na območju Zgornjega Posočja, v treh občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. Tolminc je trd polnomasten sir z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha, hlebec pa lahko dosega težo GORSKI JAVOR, DREVO LETA 2012 Zavod za gozdove Slovenije je za drevo leta 2012 razglasil gorski javor (Acer pseudoplatanus). Mnogi so si ga zapomnili po najvišjih cenah izjemne hlodovine, ki jih dosega na licitacijah. Drugim pomeni pomemben kamenček v mozaiku gozda ali opazen del dvorišča. Na podeželju je imela vsaka kmetija ponavadi veliko javorjevo mizo, iz njega so delali tudi cokle. Še danes iz njega delajo dno godal in kitar ter kuhinjske pripomočke. V letu 2012 bomo skupaj poiskali čim več lepih javorjev in jih predstavili drugim na spletni strani http://www.zgs.gov.si/. treh in pol do petih kilogramov, testo je rumenkaste barve, značilnega vonja, jedcu pa poseben sladkasto pikantni okus prinaša podobo Tolminskega, cvetja in trav. Prvi zapisi o siru s Tolminskega segajo v trinajsto stoletje, z njim so tlačani plačevali dajatve. Nekoč so ga delali samo v vaških mlekarnah in v planinah poleti, dandanes ga izdelujejo tudi zasebni sirarji in mlekarna Planika. A. J. Damjan Oražem, ZGS ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STAREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO 2012/2013 Upravni odbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom Statuta društva poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino. Hmeljarsko princeso izbira iz svojih vrst Društvo podeželske mladine. Pogoji za hmeljarskega starešino: Hmeljarski starešina je lahko le hmeljar ali delavec v hmeljarstvu z najmanj 10 let dela v hmeljarstvu, star najmanj 48 let. Naziv hmeljarskega starešine je doživljenjski. Predlog za hmeljarskega starešino fizične in pravne osebe pošljejo s soglasjem predlaganega kandidata za hmeljarskega starešino na naslov društva: Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino v letu 2012/2013. Zadnji rok je 25. maj 2012. UO Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije 12 PREDSTAVLJAMO TRADICIJA REJE PIŠČANCEV PERUTNINARSKE ZADRUGE PTUJ Perutninarska zadruga Ptuj z.o.o. je specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev. Na področju severovzhodne Slovenije že 45 let organizira proizvodnjo; nekdaj kot Tok-kooperacija, od leta 1992 pa kot samostojno ustanovljena zadruga. Proizvodnja se odvija pri 171 članih in dveh lastnih farmah. Perutninarska zadruga Ptuj ima sedež v Spodnji Hajdini na Ptuju. Glavna dejavnost zadruge je organizacija proizvodnje brojlerskih piščancev, ki zajema od svetovanja pri tehničnih rešitvah proizvodnega procesa, priprave projektne dokumentacije novogradenj, nabave energentov in repromateriala, finančnega servisiranja proizvodnje do dolgoročnega financiranja proizvodnje opreme in adaptacij starejših objektov. »Zadruga organizira proizvodnjo za znanega kupca to je Perutnino Ptuj d.d.. Proizvodnja se odvija pri 171 članih. Zadruga ima tudi lastno proizvodnjo na dveh lokacijah, na farmi Hajnsko, ki je v Pristavi pri Mestinju in farmi Boreci v Križevcih pri Ljutomeru. Povprečna proizvodna zmogljivost hleva je 18.000 živali na turnus oziroma 18,5 milijona živali letno. V lanskem letu so pridelali 34,5 milijonov žive teže živali. Zadruga posluje uspešno, letno ustvari 1,5 milijona evrov in šteje 13 zaposlenih,« pojasnjuje Andrej Tkalec, direktor zadruge. Zadruga ima ustanovljena tudi posebna sklada, ki sta namenjena članom. Razvojni sklad zadruge, ki je bil ustanovljen leta 2000, kjer letno kreditira člane z ugodnimi krediti za adaptacije obstoječe proizvodnje, objektov, opreme, izolacije. Sklad rizika pa je namenjen za reševanje izrednih primerov, ki se občasno pojavljajo v proizvodnji. A. J. in B. J. Fotografije arhiv PZ Ptuj Simon Toplak, predsednik zadruge o načrtih za v prihodnje pravi: »Zadruga se bo tudi v prihodnje prizadevala za kakovostno svetovanje pri organizaciji reje piščancev za svoje kooperante, investirala v znanje in razvoj ter zagotavljala trajno in zanesljivo oskrbo svojemu kupcu.« Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije NA DOPUST BREZ SKRBI Z začetkom pomladi se začne obdobje, ko lepo vreme izkoristimo za daljše ali krajše oddihe. Če se spomladi odpravljate v tujino ali načrtujete tovrsten oddih v poletnem času, poskrbite, da boste vi in vaši bližnji ustrezno zavarovani. Turistično zavarovanje z asistenco v tujini, ki ga lahko sklenete kot posameznik ali za vašo družino, vam zagotavlja brezskrbno in sproščeno uživanje prostih dni v tujini, zato se pred potovanjem ne pozabite zavarovati. Letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini je smiselno, če v tujino odhajate pogosteje, obenem pa je tudi bistveno cenejše kot sklenitev posameznih kratkoročnih zavarovanj. Z letnim turističnim zavarovanjem torej prihranite. Ko sklepate zavarovanje, preverite, za katere države velja in katere stroške krije. Zavarovanje z asistenco, odvisno od paketa, ki ga izberete, krije npr. stroške prevoza v bolnišnico, zobozdravstveno oskrbo, prevoz v domovino po zaključenem zdravljenju v tujini, nujno dostavo zdravil, pravno pomoč in nadomestilo za izgubljeno prtljago. Če želite koristiti turistično zavarovanje z asistenco v tujini, vam dežurni telefonski center zavarovalnice, pri kateri ste sklenili zavarovanje, 24 ur na dan nudi pomoč v slovenskem jeziku. Opozarjamo pa, da niste upravičeni do povračila stroškov, ki jih brez predhodne privolitve dežurnega centra neposredno plačate sami. Priporočamo vam, da pri izbiri zavarovanja ne gledate zgolj na višino zavarovalne premije, temveč predvsem na obseg kritij, kar vam prihrani veliko skrbi in ne nazadnje tudi denar v primeru uveljavitve zavarovanja. Letno turistično zavarovanje lahko sklenete v posamezni zavarovalnici, zavarovanja pa posredujemo tudi banke. Ko opravite storitve v banki, npr. plačate položnico, lahko sočasno uredite še potrebno zavarovanje ter si tako prihranite dodatno pot do zavarovalnice. ODPOVED DEDIŠČINI V KORIST DOLOČENEGA DEDIČA Bralec se je ob dedovanju nezaščitene kmetije odpovedal svojemu dednemu deležu v korist brata. Zanima ga, ali njegova izjava o odstopu deleža bratu velja tudi za novo premoženje, ki se je našlo po izdaji sklepa o dedovanju, za katero pa pred izjavo ni vedel. Zakon o dedovanju določa, da sodišče v primeru, ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. KAJ JE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE? Naložbeno življenjsko zavarovanje je po svoji obliki mešano življenjsko zavarovanje, kar pomeni, da vključuje kombinacijo zavarovanja za primer smrti in zavarovanja za primer doživetja. Manjši del zavarovalne premije, ki jo plača zavarovanec, predstavlja strošek oziroma ceno zavarovanja za primer smrti. Del premije, ki ne predstavlja stroška zavarovanja za primer smrti, pa je namenjen zavarovanju za primer doživetja oziroma varčevanju. Bistvena značilnost naložbenega zavarovanja je v tem, da se sredstva, ki so namenjena varčevanju, vlagajo v bolj tvegane naložbene oblike, kot so delnice oziroma delniški indeksi, vzajemni skladi, surovine in podobno. Donosnost takšnega varčevanja je zato bolj nestanovitna oziroma podobna donosnostim na delniških trgih, ki so lahko pozitivni ali negativni, na dolgi rok pa naj bi presegli donosnost manj tveganih naložbenih oblik. Določene oblike naložbenega življenjskega zavarovanja prinašajo tudi jamstvo za izplačilo glavnice. Zavarovalnica se pri tem zaveže, da bo zavarovancu po poteku zavarovanja izplača vsaj nominalni znesek vplačane glavnice, namenjene varčevanju. S tem se zavarovanec zavaruje pred morebitnim velikim padcem tečajev na kapitalskih trgih. A. G. 14 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO NOVOSTI PRI ZAGOTAVLJANJU INFORMACIJ O ŽIVILIH POTROŠNIKOM živilske dejavnosti pri označevanju, alergene snovi na seznamu sestavin morajo biti poudarjene s pisavo, ki se jasno razlikuje od preostalega seznama sestavin, označevanje alergenov je obvezno tudi za nepredpakirana živila. Za novosti na področju obveznega označevanja države izvora oziroma kraja porekla (npr. za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje, perutninsko meso ali za osnovne sestavine, kadar država izvora osnovne sestavine ni enaka državi izvora izdelka, …) mora Komisija sprejeti izvedbene akte do 13. decembra 2013 oziroma pripraviti poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 13. decembra 2014. Novost uredbe je obvezno označevanje hranilne vrednosti – energijske vrednost, količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli, ki je za potrošnika pomembna informacija, na podlagi katere lahko izbiro živil na trgu prilagodi svojim potrebam in željam. Neposredno veljavne določbe Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih ter smernice in poročila, ki jih bo glede izvajanja uredbe in upravičenosti izjem v nadaljevanju pripravila Komisija, bodo preprečili zavajanje potrošnikov ter uskladili zakonodajo na področju označevanja živil. Na področju označevanja živil (splošnega označevanja predpakiranih živil in označevanja hranilne vrednosti živil) je novost Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki združuje in posodablja obstoječo zakonodajo na področju označevanja živil (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil in Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil). Uredba se bo uporabljala od 13. decembra 2014 oziroma od 13. decembra 2016 za področje obveznega označevanja hranilne vrednosti živil. Prehodni ukrepi pa omogočajo, da bo živila, dana v promet ali označena do 13. decembra 2014 (za označevanje hranilne vrednosti do 13. decembra 2016) in niso skladna z zahtevami uredbe, mogoče tržiti do odprodaje zalog. Uredba, ki vključuje obvezno in prostovoljno navajanje informacij o živilih ter omogoča opredelitev določenih ukrepov tudi na nacionalni ravni, je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V uredbi so predpisane najmanjša velikost črk za navedbo obveznih podatkov na označbi (≥ 1,2 mm) in izjeme za pakiranja, katerih največja površina je 80 cm2 (najmanjša velikost črk ≥ 0,9 mm), natančno je opredeljena odgovornost posameznih nosilcev Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje UPORABA LESA V PRIHODNOSTI Novejše raziskave kažejo, da bomo les v prihodnosti lahko uporabljali na zelo netradicionalne načine. Biomateriali, bioplastika, bioolja, biozdravila, biokompozitni materiali in še kaj, povrhu vsega pa vse to iz lesa? To je prihodnost, ki nam že trka na vrata. Les smo do sedaj uporabljali na mnogo načinov in mislili smo, da bo naša prihodnost samo v lesenih hišah, ogrevanju z lesno biomaso in podobnem. V času, ko se nekateri pri nas še prepirajo, ali bi se šli (ali pa morda sploh ne) izvajanje zelenih naročil, češ da je to glede lesa neizvedljivo, prezahtevno in še kaj, pa se vedno bolj kaže dejstvo, da težav v praksi praktično ni, ostajajo le še v nesposobnosti misliti drugače in pa v lobijih, ki jim do sprememb seveda ni. In tisti, ki so bili to sposobni oviro preskočiti, pravijo, da bo naša prihodnost dobesedno lesena. Les namreč šele v zadnjem času v raznih laboratorijih odkrivajo kot visokotehnološki material in kot pravo zakladnico različnih spojin. Gozdarsko-lesni sektor naj bi po napovedih postal največji biorafinerijski sektor na svetu. Tako že danes lahko na industrijski način iz lesa pridobimo olja, ki so osnova za bioplastiko, v premazih lahko nadomestijo problematični aluminij v embalažah. Les pa je tudi že surovina za barvila, lepila, kompozitna vlakna, zdravila ipd. Glavne prednosti lesa pri vsem tem pa so že znane: je obnovljiv domač naravni vir, je energetsko varčen pri pridobivanju in predelavi, skladišči ogljikov dioksid in je lahko razgradljiv. Besedilo in fotografija Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Zavod za gozdove Slovenije bo letošnji teden gozdov, ki bo potekal ves zadnji teden v maju, obeležil pod geslom »Povezovanje v gozdarstvu«. Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 15 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS HRANA ZA ŽIVLJENJE Prehrana je neizogibni del našega življenja. Naše telo lahko navadimo na marsikaj, tudi na precej bizarne načine prehranjevanja, le na življenje brez hrane ne. Hrana je vir hranil S hrano zagotavljamo telesu ustrezna hranila za njegovo najboljše delovanje. Kadar je vnos hranil zadosten in je razmerje med njimi pravilno, telo odlično deluje. In ne samo to, takrat se tudi najbolje čisti! Za zdrave je tako najboljša prehrana tista, ki ustreza splošnim strokovnim priporočilom: pestra, z uravnoteženo sestavo in iz kakovostnih živil. Ob tem na smemo pozabiti tudi na ustrezno predelavo živil. S slabo predelavo in pripravo živil lahko uničimo še najboljšo hranilno sestavo živila. Pri bolezenskih stanjih pa si pri pripravi prehrane pomagamo s priporočili posameznih strokovnih organizacij, ki določeno bolezensko stanje tudi zdravijo. Na primer: bolniki z rakom naj poiščejo navodila za prehrano pri kvalificiranih osebah v ustanovah, kjer se rakaste bolezni zdravijo. Ker dodaten izziv za primerno prehrano velikokrat predstavlja tudi zagotavljanje živili iz kakovostnega vira, si pri tem pomagamo z ugotovitvijo, da je lokalno pridelano živilo verjetno najboljše. Živila, ki pripotujejo od daleč, lahko izgubijo velik delež hranilnih vrednosti. V pomoč so nam tudi navodila, ki jih najdemo na živilih, tako imenovane »označbe«. Pri njihovem razumevanju pa nam je v odlično pomoč dokument o označevanju živil, ki so ga leta 2006 pripravili sodelavci Sektorja za varnost in kakovost hrane in krme, Direktorat za varno hrano in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. Najdete ga na spletni strani http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/URSKA/ Publikacije_in_pojasnila/Razumevanje_oznacb_na_zivilih.pdf. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Prazniki Smo v obdobju, ko nas prazniki zelo pogosto spremljajo. Mimo sta valentinovo in pust pa oba »ženska« dneva in seveda tudi dan mučenikov, ki še ni toliko potrošniško označen … Zdaj pa prihaja velika noč. Za nekatere je ta praznik jasno obredno določen, za druge je to običaj, ki je povezan s prostim dnevom in hrano. Vsi pa se lahko naravnamo k enemu dobremu namenu. Da so to prazniki, ki jih bomo v miru preživeli skupaj. Nekaj prijaznih namigov za razmišljanje. Kako ste praznovali, ko ste bili še otroci? Kdo je pekel potico, kdo barval jajca? Kdo je očistil hišo? Kdo se je ukvarjal z otroki? Ste to delali skupaj ali je bila to domena enega člana družine? So se v takih situacijah rojevali konflikti? Razmišljanje o tem, kje in kako smo se učili, in opazovanje, kaj smo prinesli v našo novo družino, kaj od tega je funkcionalno in kaj ruši povezanost, je dober način, kako priti do bistva našega slabega počutja in možnosti iskanja funkcionalnih sprememb. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE Hren Zima se počasi umika pomladi in na pohodu so prehladna obolenja, pri katerih si lahko učinkovito pomagamo s hrenom in prečistimo organizem. Po ljudskem izročilu predvsem svež hrenov koren razkužuje, spodbuja prekrvitev in prebavo. Notranje se uporablja proti okužbam dihal in sečil, ledvičnim kamnom in oteklinam, zunanje pa proti vnetim sklepom oziroma vnetjem vezivnega tkiva in pri kožnih obolenjih. Uporabljali so tudi spomladanske mlade liste kot solato, ker imajo oster okus in delujejo čistilno ter so bogat vir vitamina C in karotena. Oster okus zlasti korenu hrena daje močno hlapljivo alil-gorčično olje. Hren naj bi uživali zmerno, ne več kot tri velike žlice na dan. Na koži pa ga lahko imamo kot obkladek le kratek čas – največ pol minute, ker deluje dražilno. Po nekaterih raziskavah hren zaradi visoke vsebnosti glukozinolatov ščiti tudi pred rakom. Pater Ašič je priporočal hren poleg že navedenega za zdravljenja bronhitisa in astme. Za ta namen ga zmešamo z medom. Priporočal ga je sladkornim bolnikom, revmatikom in pri protinu. Hren, namočen v vinskem kisu, naj bi bil učinkovit proti mozoljem in sončnim pegam. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16 ZANIMIVOSTI VELIKONOČNEGA ŽEGNA NI BREZ PIRHOV BARVANJE PIRHOV Pirhov ali pisanic je več vrst, nekateri imajo radi živahne barve in nalepke, drugi tradicionalno slovensko metodo barvanja jajc z voskom, spet tretji prisegajo na naravna barvila. Najpogosteje uporabljeni naravni materiali so: čebulni olupki, rdeča pesa, rdeče zelje, rdeči koren, špinača, rdeča paprika, začimba kurkuma, žafranika, šipkov čaj, zeleni čaj, kava, borovnice, vino in drugi. Intenzivnost obarvanih pirhov je predvsem odvisna od časa namakanja v barvilu in koliko rastlin smo porabili za njegovo pripravo. Ko so pirhi pobarvani in ohlajeni, jih na tanko premažemo s kosom slanine, da se lepo svetijo. Naravni materiali, ki obarvajo jajca v različne barve: Rumena barva: cvetovi kamilice, cvetovi bezga, list breze, trava, list hrena, preslica, kurkuma in rdeči koren, cvetovi regrata, listi in lubje jablane. Oranžna barva: prah rdeče paprike, čebulne lupine. Rdeča barva: sok rdeče pese, sok maline, sok borovnic, sok robide, rdeč radič, lupine rdeče čebule. Rjava barva: lupine rjave čebule, list in mesnate lupine oreha, list hmelja, lubje drevesa slive, listi in lubje hrasta, kava. Zelena barva: list koprive, list bezga, špinača, zelena solata. Modra barva: sok bezgovih jagod, rdeče in črno grozdje, rdeče zelje, borovnice. A. J. Po cvetni nedelji, ko so po starem krščanskem običaju ljudje v cerkvah blagoslavljali iz lesa, zelenja in okraskov povezano šibje, ki mu v Prekmurju pravijo pušelj, na Štajerskem butara ali pušeljc, na Gorenjskem beganica in na Koroškem prajtelj, se je začel veliki teden, ki se konča z velikim petkom in za njim najslovesnejšim krščanskim praznikom leta, velikonočno nedeljo. Na Slovenskem so bili v velikem tednu značilni razni običaji, ponekod so regljali in razbijali, drugod (na škofjeloškem) pripravljali procesije in gledališko uprizarjali dogodke ob Kristusovi smrti. Še danes pa se je malone povsod ohranila navada pokanja z možnarji, ki izhaja še iz predkrščanskih časov in sporoča, kako so ljudje skušali s truščem pregnati zle sile narave. Na velikonočno nedeljo so mize ponavadi obložene s prazničnimi jedmi, ob katerih ne sme manjkati žegen, ki ga sestavljajo potica, gnjat, hren in pirhi. Potica predstavlja Kristusovo krono, rdeči pirhi spominjajo na kaplje krvi in Jezusove rane, hren simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, šunka pa Jezusovo telo. Prvotno so bila velikonočna jajca obarvana le rdeče, danes pa po različnih slovenskih pokrajinah poznamo zelo različne običaje pri barvanju in krašenju velikonočnih jajc. V Prekmurju izdelujejo remenice ali remenke, poslikane z geometričnimi in stiliziranimi liki, na Primorskem in Gorenjskem pa pri pirhih uporabljajo predvsem naturalistično poslikavo, ki jo dobijo tako, da jajce, obloženo z listi in cvetovi, kuhajo v čebulnem perju. Prav posebno mesto v naši kulturi imajo belokranjske pisanke ali pisanice, ki spadajo med najlepša velikonočna jajca v Evropi. To so črni pirhi z belimi in rdečimi vzorci, navezani na vrvice. Ustvarjalna in za novotarije zagreta gospa Doroteja Lekše iz Šoštanja pa si je že pred mnogimi leti omislila posebno tehniko okraševanja votlih velikonočnih jajc, ki je sestavljena iz luknjanja krhke jajčne lupine, barvanja in na koncu še poslikavanja pirhov. Ker je to zelo natančno, počasno in več ur trajajoče filigransko delo, gospa Lekše vsako leto napravi le kakih deset pirhov, koliko jih ima v svoji zbirki, pa niti sama ne ve natančno. Najbolj pa je vesela, da je radost izdelovanja velikonočnih pirhov uspela prenesti tudi na vnuka Žaka. Pirhi Doroteje Lekše so pravo filigransko delo. Foto: J. Lekše D. S. Vsem bralcem in bralkam voščimo vesele velikonočne praznike. 17 RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS NEKOČ JE BILO … Voščilo, zapisano na tej simpatični velikonočni razglednici, poslani 5. aprila 1912, velja tudi za vas, drage bralke in bralci S PODEŽELJA.SI. Stanislav Čičerov KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS KRIVULJA Z MNOGIMI OBHODI OKOLI NEKE TOČKE HRVAŠKI SKLADATELJ (MILKO) FINSKI PISATELJ (JUHANI) STROKOVNJAK ZA FONETIKO IME VEČ PERGAMSKIH KRALJEV, ATALOS NICK NOLTE OBLAČILO ZA POTAPLJAČE, OZIROMA VESOLJCE SLOVENSKA KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK 12 PRIPADNIKI VOJAKOV PEHOTNIKOV 1 ROMAN HANSA HABEJA 14 ITALIJANSKI OTOK ITALIJANSKI SCENARIST INCROCCI GLAVNO MESTO ITALIJE 10 5 SLANO JEZERO V TIBETU AM. IGRALEC STILLER 6 ROBERT ERJAVEC SLOVENSKI KLASIČNI FILOLOG ŠKERLJ PRIPADNIK DINARSKE RASE 7 ANGLEŠKO SVETLO PIVO 11 TOYOTIN DŽIP DRŽAVNA BLAGAJNA 8 16 SREDIŠČE VRTENJA POVZROČITELJ LEGIONARSKE BOLEZNI 2 13 PRILOGA K POGODBI 4 15 DOLG, VOTEL, VALJAST PREDMET 3 9 IZDELKI DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI NA VRHNIKI Fotografija: arhiv Studio Zlata ptica Na Vrhniki so odprli studio Zlata ptica z izdelki domače in umetnostne obrti s poudarkom na izdelkih z dekorativno in uporabno vrednostjo. Izdelki so primerni za vse vrste obdarovanj, tudi za poslovna darila. Studio oskrbuje z materiali za ustvarjanje za nakit, voščilnice, razne dekoracije, platna, slikarske bloke, sčasoma pa bodo ponudili akrilne, oljne, gvaš, akvarel barve, oljne in suhe pastele ter razne dodatke. Organizirajo tudi ustvarjalne delavnice ter predavanja za odrasle in otroke. Informacije: 01 755 38 87 in [email protected], www-zlata-ptica.com. V Studiu Zlata ptica vas vabijo k sodelovanju. IZDELOVANJE REMENK, Grad Herman Rajsar se je izdelovanja remenk (prekmurski izraz za pirhe) naučil od očeta, ko je bil še mlad, tako da so ga kmalu začeli klicati remenkaš. Njegova tehnika okraševanja je škrabanje (praskanje) z nožičem ali britvijo. Pomaga mu žena, ki na jajce nanaša barve. Sproti Herman Rajsar pri delu, 26. 10. 2007. si izmišljuje rastlinske vzorce, a tudi živalske motive riše (golobe, zajce). Po teh motivih ga poznajo kupci zunaj Prekmurja, ki kupujejo njegove izdelke. Z očetom sta praskala tudi ljubezenske napise, ki so jih v preteklosti mladi podarjali drug drugemu. Pogost verz je bil: »Iz srčne ljubezni ti pisanko dam, ostani mi zvesta za zakonski stan.« Poseben in drugačen je po roži s popkom in seksi remenkami, to so pisanice s spolnimi motivi, ki simbolno, prav tako kot jajce, ponazarjajo rodnost in novo življenje. Pravi, da jih kupci naročajo vse leto, za veliko noč pa jih noče delati. Najstarejšo remenko iz leta 1937, ki jo je izdelal njegov oče, je podaril Pomurskemu muzeju Murska Sobota. Več informacij na: Herman Rajsar, Grad 181, 9264 Grad, tel.: 02/553 11 48. Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd 18 Foto: Pomurski muzej Murska Sobota GESLO:__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Rešitev prejšnje križanke je SODOBNE VLOGE. OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 5. do 11. marca 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 PRIMERJAVA STROŠKOV POSLOVANJA PREK E-BANKE DBS NET IN NA BANČNEM OKENCU DEŽELNE BANKE SLOVENIJE 0,32 A) PREBIVALSTVO plačilo na račun pri drugi banki v državi (UPN-plačilo) jan feb mar apr maj jun jul mesec avg sep okt nov interno plačilo €/kg k.t. 0,29 EUR 1,50 EUR* brezplačno v dobro fizične osebe brezplačno, v dobro društva/s.p./pravne osebe 0,50 EUR * Do 1.000 EUR. B) S.P. IN DRUŠTVA 3,68 E-banka Bančno okence plačilo na račun pri drugi banki v državi (UPN-plačilo) 0,40 EUR 1,50 EUR* interno plačilo 0,20 EUR 0,95 EUR * Do 1.000 EUR. 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 MALI OGLASI teden PRODAM OSLIČKA ALI MENJAM ZA DRVA ALI ZAPRAVLJIVČKA Prodam oslička ali menjam za drva ali zapravljivčka. Telefon 041 758 958 ali [email protected] Prašiči, razred E 1,65 1,60 1,58 1,55 1,50 €/kg k.t. Bančno okence dec Mlado pitano govedo, razred R3 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 E-banka 1,45 PRODAM VISOKO BREJO TELICO Prodam visoko brejo telico črno bele pasme. Telefon 03 5841 196. 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden Pšenica 3,40 3,10 2,80 €/kg 2,50 2,20 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ne podpira novega načina volitev v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, saj se s takšnim načinom zmanjšuje število volišč, ki bodo volivcem bistveno težje dostopna kot po dosedanjem sistemu, alternativna možnost glasovanja po pošti pa odpira vprašanje upoštevanja osebnega glasovanja. 2,10 1,90 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2010 2011 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19 Ste izbrali banko, preko katere lahko kot pravna oseba najugodneje opravite plaãilne transakcije? Za vas smo pripravili kratko predstavitev banènih nadomestil, ki temelji na podatkih o nadomestilih vseh bank v Sloveniji, objavljenih februarja 2012 na spletni strani Banke Slovenije. V povzetku smo L]SRVWDYLOLQDGRPHVWLOD]DVWRULWYHSUHNRHOHNWURQVNHEDQNH'%63521(7SULNDWHULKMH'H³HOQD banka Slovenije med cenovno najugodnejšimi in ki so med uporabljenimi plaèili pravnih oseb tudi najpogostejše: Ç 35(-(723/$È,/2¾3/$â,/29'2%529$°(*$5$â81$ 'H³HOQDEDQNH6ORYHQLMHMHPHGUHGNLPLEDQNDPLNLQH]DUDXQDYDQDGRPHVWLOD]DYVD prejeta plaèila v domaèem plaèilnem prometu in za èezmejna plaèila do 50.000 EUR. Èe ste ali pa še boste postali izdajatelj UPN obrazca, se vam stroški za prejete prilive iz QDVORYDSODLO831YD°LKGRO³QLNRYYQD°LEDQNLQHERGRSRYHDOL Ç ,17(51(75$16$.&,-(¾0('.20,7(17,%$1.( Za plaèila med komitenti banke znaša nadomestilo 0,25 EUR. Z veèjim obsegom WRYUVWQLKSODLOYQD°LEDQNLWDNRSULKUDQLWH Ç (.67(51,1$/2*¾3/$â,/21$5$â81675$1.(35,'58*, 6/29(16.,%$1., 9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMH]DYVDGRPDDSODLODYGREURVWUDQNSULGUXJLKVORYHQVNLK EDQNDK]DUDXQDPRQDGRPHVWLORYYL°LQL(85 Ç (=0(-125(*8/,5$123/$â,/2 (plaèilo vsebuje IBAN upravièenca, BIC banke upravièenca in opcijo plaèila stroškov SHA - delitev stroškov) Za plaèilo preko druge banke èlanice EU v dobro raèuna stranke pri tej banki, kjer plaèilo izpolnjuje pogoje reguliranega plaèila, velja enako nadomestilo kot za eksterni nalog v GREURGUXJHVORYHQVNHEDQNH Ç 3/$â,/$90('1$52'1(03/$â,/1(03520(78¾ 75$16$.&,-(35(.2%$1.75(7-,+'5³$9 =DPHGQDURGQHWUDQVDNFLMHY'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMH]DUDXQDPRWDNR]DRGOLYQHQDORJH kot za prilive na vaš raèun nadomestilo v višini 0,08 %, min 8 EUR, max 100 EUR. Tarifo banke za poslovanje s podjetji si lahko ogledate na spletni strani banke na naslovu www.dbs.si. Veè informacij o nadomestilih plaèilnega prometa za pravne osebe lahko pridobite pri svojem VNUEQLNXUDXQDDOLYSRVORYDOQLFDK'H³HOQHEDQNH6ORYHQLMH
© Copyright 2024