1. No category

TEHNIČNO REŠEVANJE
TEHNIČNO REŠEVANJE
 Tehnično reševanje je sklop uporabe znanja,
izkušenj, tehničnih pripomočkov in tehničnih
metod dela za prenehanje delovanja ali
ogrožanja predmeta ali snovi na človeka in
njegovo lastnino.
POJEM NESREČE
Nesreča je nepričakovan dogodek, ki lahko
povzroči poškodbo ljudi, živali, lastnine in
okolja.
NEZGODA
Nezgoda je enkraten, nenaden in negotov
dogodek, povzročen s hipnim delovanjem
sile od zunaj na človeško telo, neodvisno
od njegove izključne volje, tako da
povzroči poškodbo telesa, ki zahteva
zdravljenje pri zdravniku, popolno ali delno
invalidnost ali zavarovančevo smrt.
NESREČE
 Naravne nesreče.
 Tehnične nesreče.
 Prometne nesreče.
 Ostale nesreče.
DELITEV NESREČ
1. VSAKODNEVNE NESREČE SE DELIJO NA
1.1 delovne nesreče,
1.2 prometne nesreče,
1.3 nesreče, ko si posameznik ne more sam
pomagati.
1.1. DELOVNE NESREČE
1.1.1 stisnitve oseb,
1.1.2 odreznine ali odtrgnine delov telesa,
1.1.3 zasutja ljudi,
1.1.4 padci v jame,
1.1.5 ujetja v dvigala,
1.1.6 nesreče s kmetijsko mehanizacijo,
1.1.7 nesreče, v katerih so udeležene živali,
1.1.8 uhajanja, razlitja ali razsutja nevarnih
snovi,
1.1.9 eksplozije in podobno.
1.2. PROMETNA NESREČA
1.2.1 nesreče z osebnimi vozili,
1.2.2 nesreče v tovornem prometu ob
prisotnosti nevarnih snovi,
1.2.3 s tirnimi vozili,
1.2.4 nesreče s plovili,
1.2.5 nesreče letal in drugih naprav za
letenje (zmaji, padala),
1.2.6 nesreče v notranjem transportu.
Nesreča z osebnimi vozili
Nesreče z nevarnimi snovmi
Nesreča na tirih
Nesreca na morju
Letalska nesreča
Reševanje z dvigala
NESREČE, KO SI POSAMEZNIK
NE MORE POMAGATI SAM
Padci z višin.
Padci v jame.
Reševanje ujetih v stanovanju.
Reševanje ljudi iz dvigal.
Reševanje iz ruševin.
Reševanje iz vode in na vodi.
Reševanje zasutih ljudi in živali.
Reševanje na ledenih površinah jezer in rek.
POMOŽNE
KONSTRUKCIJE
 Trinožec.
 Dvonožec.
 Jambor.
 Konzola.
Trinožec
Jambor
Konzola
Reševanje iz ruševin
REŠEVANJE NA LEDENIH
POVRŠINAH JEZER IN REK
NARAVNE NESREČE
Naravne nesreče so potres, poplave, viharji in
druge naravne ujme, ki nastanejo neodvisno
od človekove volje ali dejavnosti. Te nesreče
zahtevajo skoraj po pravilu masovno tehnično
reševanje v različnih oblikah. Naravna
nezgoda zelo negativno vpliva na psihično
stabilnost reševalcev. Zahtevnost reševanja
je odvisna od velikosti, vrste in obsega
naravne nesreče.
POTRES
 Pri potresu je zahtevnost reševanja odvisna
od:
 stopnje jakosti potresa in načina gibanja
sunkov,
 varnosti zgradb na potresnem območju,
 gostote zgradb na potresnem območju,
 gostote prebivalstva na potresnem področju,
 vpliva nevarnih snovi, ki so s potresom
sproščene,
 ostalih vplivov.
POPLAVA
 Pri poplavi je zahtevnost reševanja odvisna
od:
 površine, ki jo je zajela voda,
 števila potrebnih reševalnih akcij,
 količine vode,
 možnosti odvajanja vode,
 plavajočih ovir, ki jih voda nosi,
 hitrosti gibanja poplavnih vod,
 hitrosti nastanka poplave.
VIHAR
 Pri viharju je zahtevnost reševanja odvisna
od:
 jakosti viharja in rušilnih učinkov viharja,
 področja, ki ga je zajel,
 načina gradenj na področju viharja,
 letnega časa in vremena ob viharju.
OKOLJSKA NESREČA
Okoljska nesreča je nenadzorovan ali
nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi
posega v okolje in ima takoj ali kasneje za
posledico neposredno ali posredno ogrožanje
življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja.
Okoljska nesreča je tudi ekološka nesreča po
predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
VOJNA
 3. VOJNO STANJE
V vojnih razmerah so problemi tehničnega reševanja
precej bolj zapleteni. Ob bistveno zmanjšani
mobilnosti tehnike in ljudi nastajajo požari, ruševine,
so ranjeni in mrtvi, ostanejo številni neeksplodirani
predmeti in druge ovire, ki zmanjšajo efektivnost
reševanja. Velikokrat so možnosti za dodatne
vojaške operacije ravno na področju, ki zahteva
tehnično reševanje. Prav tako so velike možnosti za
kontaminacijo terena, na katerem je potrebno
reševati.
ZA USTREZNO IZVEDBO
TEHNIČNEGA REŠEVANJA
SO POTREBNI
Enotno povelje.
Povečan nadzor.
Različni strokovnjaki.
Disciplina.
Ustrezna tehnična oprema.
DEFINIRANJE
TEHNIČNE NESREČE
 Zahtevnost tehničnega problema.
 Oprema, ki jo bo potrebno uporabiti.
 Izvajalci posamezne faze tehničnega
reševanja.
 Varnostni ukrepi za varnost ponesrečenca
pred dodatnimi poškodbami in varnost
reševalcev.
 Služba za pomoč oz. prevzem nadaljnjega
dela.
POSAMEZNE FAZE
REŠEVANJA
 Prijava nesreče.
 Ogled kraja nesreče.
 Zavarovanje kraja nesreče.
 Preiskovanje kraja nesreče.
 Poizvedovanje po komunikacijskih poteh.
 Nasveti prispelih strokovnjakov.
 Reševanje.
 Sanacija nesreče.
OSNOVNI VARNOSTNI UKREPI
Ustrezna zaščitna obleka reševalca.
Ustrezno zaščiten obraz, roke in noge.
Pri reševanju ni dovoljena noša nakita.
Dela lahko samo s tehničnim brezhibnim
orodjem, ki ga obvlada.
 Vključevanje in izklapljanje orodja ter
odlaganje le tega mora biti nadzorovano
 Pri delu z orodjem mora upoštevati navodila
proizvajalca.
 Omogočati mora nadzor nad svojim delom.




 Pri delu z jeklenimi vrvmi je treba upoštevati
udarno območje: smrtno polje.
 Nobena tehnična opravila se ne sme izvajati
tako, da bi še dodatno poškodovali
ponesrečenca.
 Poznati je potrebno metode dodatnih
varnostnih ukrepov: načelo dvojnega
varovanja.
VARNOSTNI UKREPI
1. Zavarovanje kraja:
- Fizično.
- Z zato določenimi reševalci.
2. Varovanje ponesrečenca:
- Prva pomoč.
-Proti nadaljnjim poškodbam.
3. Varovanje ponesrečencev:
- Načelo dvojnega varovanja.
- Kontrola nad izvajanjem postopkov varovanja
IZVIDNIŠTVO
Zbiranje informacij:
- Pri preživelih v nesreči, ki poznajo okolico
nesreč in razporeditev objektov poškodovanih
v nesreči.
- S klicanjem.
- Informacije preko medijev in informativnih
centrov
PRIPOMOČKI PRI PREISKAVI
Prisluškovanje:
- Mehansko - geofon.
- Elektronsko elektronske sonde povezane z
računalnikom.
- Kamere z infra žarki
- S pomočjo psov
- Preiskava ruševin
Mehansko
GEOFON
Elektronsko
Termovizijska kamera
Preiskovanje s psi
TRANSPORT PONESREČENCEV
 Vlečenje.
 Spuščanje.
 Dviganje.
Reševanje iz jam
Reševanje z višin
POŠKODOVANCI V RUŠEVINAH
 Zasuti.
 Ujeti.
 Dviganje.
Hidravlika - reševanje
Pnevmatika-reševanje
Stroji
DVIGOVANJE BREMEN
 Z vrvmi.
 Z škripčevjem.
 Z raznimi dvigali.
DELOVANJE ŠKRIPCA
Dvigalo
POMOŽNE KONSTRUKCIJE
 Materiali:
- Les.
- Železo.
- Gradbeni les.
 Vezna sredstva:
- Vrvi.
- Žica.
- Ostalo.
PODPIRANJE
 Vertikalno.
 Horizontalno.
RUŠEVINE
 Popolna ruševina
 Delna ruševina
Popolna ruševina
Delne ruševine
Prostori v ruševini
VARNO DELO Z VITLOM
Naučite se uporabljati vitel.
Med postopkom vleke, naj se v bližini vitla ne zadržujejo ljudje, ki
neposredno ne sodelujejo pri reševanju. Upoštevajte varnostno
razdaljo, ki znaša 1,5 vlečne dolžine.
 Preverjajte stanje jeklenice in ostale opreme periodično.
 Periodično preverite tesnost vijačnih spojev in stanje jeklenice.
Poškodbe na jeklenici lahko bistveno zmanjšajo porušno napetost,
zato bodite pozorni na pravilno uporabo jeklenice med
obratovanjem in njen izgled po obratovanju.
 Pred uporabo se prepričajte, da na jeklenici ni mehanskih
poškodb ( odrgnin, raztrganin, poškodb od udarcev in podobno ).
To je najbolj enostaven in hiter način, da se prepričate v
neoporečnost jeklenice. Med obratovanjem bodite pozorni na
pravilno uporabo jeklenice - jeklenica ne sme drseti preko ostrih
skalnih, betonskih ali kovinskih robov - v takem primeru rob
podložite z zaobljenim mehkejšim kosom. Izogibajte se trenju dveh
jeklenic ene ob drugo.


VARNO DELO Z VITLOM






Med delom uporabljajte rokavice.
Pred začetkom vleke se prepričajte, da je jeklenica vsaj petkrat
ovita okrog navijalnega bobna, sicer se bo pri obremenitvi odvila
z navijalnega bobna.
Največja vlečna sila v jeklenici je na prvem ovoju jeklenice
okrog navijalnega bobna (začetek vleke), z vsakim naslednjem
ovojem se vlečna sila zmanjša. Najmanjša vlečna sila je na
zadnjem ovoju, ko je jeklenica skoraj v celoti navita na navijalni
boben.
Med obratovanjem vitla držite roke stran od navijalnega bobna.
Nikoli ne pripenjajte jeklenice nazaj nase.
Izogibajte se vleke pod velikimi koti. Pri vleki bremen vozilo
postavite tako, da bo njegova vzdolžna os usmerjena proti
bremenu, pri samoreševanju vozila pa poiščite sidrišče, ki bo
čim bolj v smeri vzdolžne osi vozila, s tem dosežete
enakomernejše in bolj tekoče navijanje jeklenice na boben.
VARNO DELO Z VITLOM
 Nikoli ne premikajte vzvoda za povezovanje
navijalnega bobna in pogona, ko je jeklenica
obremenjena.
 Ne preobremenjujte vitla. Pri dvigovanju bremen
upoštevajte varnostni faktor 5. To pomeni da lahko
dvigujete bremena do 1/5 vrednosti nazivne vlečne
sile vitla.
 Med vleko je priporočljivo položiti na napeto
jeklenico odejo (plašč, idr.) - s tem preprečite
morebitno opletanje jeklenice v primeru pretrga.