Grbasti okun v Muri Ribnik Lenc Lov lignjev Pisanica
Številka 61 Letnik 9 Cena 3,95 € Grbasti okun v Muri Ribnik Lenc Lov lignjev Pisanica Mincio Smuč Fugu Občina Dol pri Ljubljani Mongolija • Romunija Madžarska • Srbija Bosna in Hercegovina Hrvaška • Madagaskar Španija • Švedska Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] Vsebina UDK: 639.2 ISSN: 1581-6028 Letnik: 9 Številka 61 Ljubljana, december 2011 Izdaja: Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon Svet revije: dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar, Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc., Primož Zupančič Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu Sodelavci: Dr. Veljko Andrić, Tomaž Arko, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo, mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak, Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser, Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, mag. Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ. dr. vet. med., Jakica Jesih, Bojan Kajfež, Zarja Klun, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri, dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer, Jurij Mikuletič, univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic, mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu, Rasmus Ovensen, Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Janez Podkrižnik - Matic, Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Ante Rašić, Aljoša Savič, Srđan Savulov, Jovan Simonović, inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Igor Zdenjak, Roman Zemljič, Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona, Vilijem Žgavec Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o. Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o. Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu Naslov uredništva: Racoon Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137 E-pošta: [email protected] Živimo in delamo v Sloveniji 29. grafični bienale Življenje pusti sledi Jurij Mikuletič: Vtisi iz narave Pogovor z Mirkom Goričarjem Zgornjesavinjski turistični center Povh V Muri odkrita nova ribja vrsta Mura in ribnik Lenc pri Sladkem vrhu Miting vijačenja na ribniku Lenc Impresije iz Mongolije Mantova in reka Mincio S potezanko na sulca Na lepi plavi Donavi Idrin miš S čim so lovili naši dedje in očetje Big Game Knjiga Lov lignjev Pisanica ali pirka Fugu - presenečenje z Madagaskarja Tango in Costa MD Dok Smuč za svečane priložnosti http://www.racoon-slovenia.com Transakcijski račun: SI 02044-0016200210 V letu 2012 bo izšlo 6 številk revije VODE IN MI. Letna naročnina znaša 23,70 €, za naročnike iz tujine pa 36 €. Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine. EVA FERK FOTO: STANE OMERZU Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade! Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih. 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 23 28 31 34 36 38 41 43 44 46 48 50 še vam je na voljo Veliki ribiški koledar 2012 Še vedno lahko naročite vezane letnike revije Vode in mi 2006, 2007 in 2011! Letnik 2008 cena 27,65 € 20,86 € 23,70 € 27,65 € 31,60 € 31,60 € 31,60 € S TA N E O M E R Z U ; F O T O : j ovan simonovi ć i l ustra c i j a : j uri j mi k u l etič Živimo in delamo v Sloveniji Ne glede na to, kdo bo vodil našo državo po volitvah, ki sovpadajo z izidom zadnje letošnje revije Vode in mi, bomo morali konsolidirati naše vrste in se pošteno lotiti dela. Res smo se znašli v krizi in naša strpnost do slabega dela ali nedela se je močno zmanjšala. Vse več ljudi se zaveda pomena znanja in rezultatov dela. Čas bleferjev je mimo. Iskreno upam. Naše edino upanje in možnost za izhod iz krize je znanje, narava in turizem. V krizo nas niso pahnili svetovni bančniki ampak naša lagodnost in brezbrižnost. Niti približno nismo izkoriščali ne znanja, ki ga ima naša dežela na pretek, ne naravnih danosti od katerih naša Slovenija kar prekipeva. Naj omenim samo 19 000 študentov, ki so lani uspešno zaključili svoj študij. Zdaj brskajo po oglasih in razpisih za delo v tujini. Medtem, ko proti Aljaski letijo letala poslikana v losose, polna športnih ribičev iz vsega sveta, pri nas število športnih ribičev ob vodi upada. Domačih in tujih. Kljub lepoti in izjemnosti naših voda. Slovenci raje lovimo v Italiji, Španiji, na Madžarskem in celo v Mongoliji. Tisti, ki te možnosti nimajo, žalostno zrejo v naše vode in se spominjajo časov, ko so še lahko lepo lovili. Vsa čast izjemam. Vsi vemo kam nas je pripeljala diktatura proletariata brez znanja, politično kadrovanje, kvazivolunterstvo, vodstva brez vizije… 2 VODE IN MI 61 Čas je, da se vprašamo kje smo in kaj hočemo. Preglejmo rezultate dela in zberimo pogum za slovo od neučinkovitosti. Država že mora narediti svoje, državljani pa smo mi! Naše ribogojstvo je v razsulu, naš ribiški turizem je na poti navzdol, naše najlepše reke so vse bolj prazne. Turisti odhajajo s povešenimi nosovi, Slovenci pa smo zadnji na lestvici porabnikov rib v Evropi. Kot da ne vemo več kaj je prav, kaj je zdravo, kaj je dobro. Nekaj je narobe! Čas je za spremembe! Imamo to moč? Seveda imamo. Vprašanje je le političnega posluha vladajoče garniture. Tudi če ne bodo imeli posluha, nas bodo morali slišati. Država mora biti v službi državljanov. Ob najlepših željah v prazničnem času, vam obljubljam, da boste v naslednjih letih večkrat jedli ribe in bolj trezno razmišljali. Želim vam dober prijem in veliko prijetnih trenutkov na vodi in doma. Ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom! Vedno v akciji! Vsi, ki karkoli kupijo v letu 2011 pri Racoonu, kot tudi vsi naročniki revije Vode in mi, sodelujejo v nagradnem žrebanju za cel kup lepih nagrad! 11 Nagrade za leto 20 h muh Lidija Fly Tečaj vezanja umetni jezeru s Čirotom Ribiški vikend na Zvorniškem do konca za dve osebi Ogled Planinske jame za muharjenje 5 x Dnevna dovolilnica v Ljubnem ob Savinji dovolilnica 10 x Dnevna ribolovna jezero za Cerkniško 10 x Veliki ribiški koledar revijo Vode in mi 10 xnaročnina na 10 xknjiga Muharjenje 20 x DVD Lov i ribolov Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] Akcija ! Ob nak upu vijačenje vsaj 3 vab za vam po darimo DVD »U ral«! 30 % p opusta na vso kra parsko opremo . Janez Černa č 29. grafični bienale Je umetnost res pred stečajem? Po zadnjem grafičnem bienalu se samo tepci sprašujejo, če je sedanja likovna umetnost tik pred stečajem. Nikakor ne, ravno nasprotno! Šele sedaj se uresničuje staro revolucionarno geslo: Umetnost ljudstvu! Umetnost je sedaj sicer povsod med nami, vendar je prikrita, zato jo ljudje tudi ne razumejo, kar je izjemen dosežek. Slikarstvo, kiparstvo in grafiko so končno združili v nekakšno gledališče absurda, kjer vsi sodelujemo, ker smo vsi vpeti v družbena protislovja. Tako so govorili na simpoziju učeni poznavalci razmer na trgu umetniških resnic. 4 VODE IN MI 61 Lovski literarni kotiček 19,90 € SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK VEČNA LOVIŠČA 24 € VEČNA LOVIŠČ A Janez Černač Stari mojstri so s čopičem na platnu zelo razločno izrisali podobe cerkvene in posvetne gospode, pa tudi navadne nagice, sončnice, zajtrk na travi, tihožitje z zajcem in vse drugo. Sedaj pa videz hudo vara, ker gre v umetnosti za velike miselne preskoke od resnice k navidezni resnici, nato pa k resnični laži. Samo poglejmo nekaj končanih umetniških dogodkov, ki jih ne dojamemo niti sedaj, ko so na sporedu že novi. Največji umetniki z gradbenimi inštalacijami so pridobili spoštljive naslove, kot prva dama ali gradbeni baron, toda izkazalo se je, da so ob takih časteh in z bogatim plačilom pred našimi očmi uničili gradbeništvo in banke, na tisoče delavcev in njihovih svojcev pa tega obsežnega in globokega performansa ne bodo pozabili do smrti. Ob tem so se bankirji šopirili doma in po svetu z navideznim bogastvom, kar je svet pahnilo v resnično krizo. Pri teh umetniških dogodkih gre za demokratizacijo sodobne umetnosti, saj vsi sodelujemo pri inštalacijah in performansih z našim denarjem. Država gotovo prednjači z največjimi in najdražjimi umetniškimi dogodki, ki bodo vplivali na naše življenje še desetletja. Tako so poslanci v imenu vsega ljudstva navidezno gradili pravno državo, vendar se je po dveh desetletjih izkazalo, da je bil ta umetniški dogodek samo oblika potrošniške družbe v naši politični trgovini. Sprejeli so menda osemsto zakonov in na tisoče drugih predpisov, da so lahko z navzkrižnimi interesi uničili pravno državo. To so nasilni umetniški dogodki, kar je odraz današnje ideologije o izbiri. Nasilje demokracije je v tem, da imamo lažni občutek, da lahko posameznik naredi in doseže vse, kar si želi. Zato so umetniški obredi tudi religioznega značaja, ker dobimo občutek, da sodelujemo pri nečem nebeškem, zato prenašamo vse norosti in potrpimo ob vseh mučenjih. Učenjaki so nam šele na tem simpoziju razodeli še to, da je luksuz enih vedno povezan z nasiljem nad drugimi. Samo redki in najbolj pronicljivi kritiki so zaslutili, da gre pri sedanjih umetniških dogodkih za maščevanje nad krivično preteklostjo. Vsaj stoletje so zaraščeni in zapiti umetniki živeli v bedi zaradi nasilja bogatih in njihovega razkošja, zato se sedanji prikriti umetniki znašajo nad nami z nasilno umetnostjo. 30 € 20 € 28 € 40 € december 2011 5 N ata š a T e š ar ; foto : stane omerzu Življenje pusti sledi Kar je povezano z naravo, je povezano tudi s slikarjem Janezom Černačem, ki je od 28. oktobra do 12. novembra 2011 razstavljal slike v naši Galeriji slik in okvirjev OKVIRI IN. Razstava se je imenovala ŽIVLJENJE PUSTI SLEDI. Druženje ob odprtju smo zaokrožili s prijetnim klepetom in slikarjevim pogledom na 12 razstavljenih umetnin. Umetnik je zapisal: »Verujem v naravo! Zato me v vsem privlači in obseda, od tankolase korenine do vesolja, za ustvarjalno razmišljanje, radosti in vsakdanje delo. Torej tudi za slikarstvo.« Na razstavljenih slikah je Janez Černač upodobil življenjski ciklus divjih živali iz kočevskih gozdov, tako da je stopinje iz narave prenesel na platno. Pogled vanje pričara polno doživetij, tveganj, naporov in tudi radosti iz življenja živali. Za konec še misel z razstave: »Vsakdo v svojem življenju pušča za seboj sledi, ki zaznamujejo posameznika, pa naj bo to človek, žival ali rastlina.« 6 VODE IN MI 61 Bogra d.o.o. OKVIRI IN p.e. Hacquetova 9 1000 Ljubljana okvirjanje paspartuji kaširanje darila plastificiranje inkjet tisk galerija december 2011 7 M oni k a I van č ič Fa j far ; foto : stane omerzu Jurij Mikuletič: Vtisi iz narave Polhograjska graščina, Polhov Gradec 11.10.2011 – 4.12.2011 V slikovitem ambientu Polhograjske graščine je na ogled manjša a likovno pestra razstava slik in risb Jurija Mikuletiča. Slikarju, ki je svoj ustvarjalni dar usmeril v upodabljanje živalskih motivov, je gotovo v pomoč njegovo strokovno veterinarsko znanje – to se kaže v dobrem poznavanju živalskih anatomij. Ker pa je tudi lovec, ima avtor številne priložnosti, da v naravi opazuje značilno vedenje prostoživečih živali. Le kdor tiho in spoštljivo vstopa v kraljestvo narave, lahko uzre divjo žival v njenem najbolj naravnem okolju. Pa še to običajno le za hip. Divja žival se ne razkazuje in ne pozira. Divja žival je previdna in boječa. Naslov razstave – Vtisi iz narave – govori o tem, da so naslikani prizori hipni vtisi, impresije, skorajda prividi. Ta kratek trenutek, ko človeški obiskovalec sme uzreti divjo žival, Jurij Mikuletič poudari z naslikano svetlobo. Svetloba in vreme sta na njegovih slikah jasno izražena in pričata o razumevanju nenehno spreminjajoče se narave. Tako vidimo podobo srne, ki se pase v zgodnjem poletnem soncu: postave divjih svinj mehča gosta megla; gams na vrhu gore kljubuje snežnem metežu; zajec se skriva v šelesteči jesenski travi ... Upodobljena pokrajina vselej določi razpoloženje na sliki. Na nekaterih slikah je večji poudarek na intimnem življenju divjadi. Avtor s posebno toplino pokaže srnjad na brezskrbni paši, materinsko nežnost srne, ki zaščitniško stoji ob mladiču ali ljubezensko dvorjenje srnjaka. S takšnimi motivi se lepo ujema manjši, intimnejši format platen. Prizori, kakršen je jelenov ruk, so upodobljeni na večjih formatih in tudi zato delujejo bolj veličastno. 8 VODE IN MI 61 Največ sproščenosti kažejo listi iz slikarjeve skicirke. Hitre vendar anatomsko natančne študije teles in gibanja živali s samozavestno in nezmotljivo potezo dokazujejo izurjenost risarja. Živalski kožuhi so prikazani tako mojstrsko, da se nam zdi, da bi jih lahko pobožali. O vsestranski ustvarjalnosti Jurija Mikuletiča govorijo še razstavljeni osnutki za znamke, ki jih izdaja Pošta Slovenije. Z naravoslovno natančnostjo so prikazane žuželke, ptice, ogrožene slovenske živalske vrste in avtohtone pasme domačih živali. december 2011 9 S TA N E O M E R Z U ; foto : naturomrez j e .c om Pogovor z največjim slovenskim ribogojcem Zadnje mesece se ukvarjam z raziskovalno nalogo, ki so mi jo naložili na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano z naslovom: Analiza trga oz. določitev ribjih vrst z dobrimi tržnimi možnostmi za naslednje ribje vrste: šarenka, potočna zlatovčica, potočna postrv, sulec, soška postrv, smuč, ščuka, som, krap, jesetri, tilapije, ameriški somič, afriški som, postrvji ostriž, brancin in školjke užitne klapavice in ladinke. Z nalogo bi radi analizirali stanje na našem ribjem trgu, obstoječe načine vzreje in trženja, ugotovili potrebe in želje potrošnikov in ribogojcev, ocenili tržne možnosti, opredelili vrste za gojenje, ocenili primernost okolja za gojenje… Vse v želji, da bi potrošniki v Sloveniji večkrat posegali po ribjem mesu in s tem izboljšali svoje prehranske navade. Slovenci smo žal še vedno na repu potrošnikov ribjega mesa v Evropi. Da bi dobil podatke iz prve roke sem se oglasil pri gospodu Mirku Goričarju, našemu največjemu ribogojcu in se z njim pogovarjal o vzrokih za stanje v našem ribogojstvu, o ponudbi in povpraševanju na slovenskem in evropskem ribjem trgu, o željah in potrebah potrošnikov, o težavah s katerimi se srečujejo slovenski ribogojci. Ribogojstvo Goričar vzredi polovico vseh postrvi v Sloveniji. 10 VODE IN MI 61 In kaj mi je povedal gospod Goričar: »Ribogojci smo neorganizirani in razcepljeni med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor. Najsi na direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo vlagajo še takšne napore, na Ministrstvu za okolje in prostor vse stoji. Zavedam se, da je treba ohranjati naravno okolje, vendar pa je treba tudi ljudem omogočiti, da živijo in delajo. Na tem ministrstvu se je nabralo preveč birokratskih uslužbencev, ki ne obvladujejo svojega dela in zato ne delajo nič. Po mojem mnenju bi bilo treba to ministrstvo razpustiti! Z mano se bodo strinjali vsi ribogojci. Večina jih že leta prosi za vodno pravico, ki je pogoj za pridobivanje sredstev iz Evropskih skladov. Kdo bo odgovarjal za škodo, ki nastaja in za izgubljena sredstva? Ministrstvo za okolje in prostor s svojim nedelom ogroža obstoj slovenskega ribogojstva in zavira razvoj! Slovenci smo na repu porabnikov ribjega mesa v Evropi. Ribogojnice pri nas obratujejo s polovično zmogljivostjo, po drugi strani pa več rib uvozimo kot vzredimo. Sodobnemu človeku je potrebno ribo ponuditi na njemu sprejemljiv način. Večina ljudi danes išče že pripravljeno ribje meso, ki si ga lahko enostavno in hitro pripravijo doma. Kupci so pozorni na ceno, predvsem pa na svežost ribe. Za svežo ribo so pripravljeni plačati več. Pri zmrznjeni ribi nismo konkurenčni na svetovnem trgu, znamo pa vzrediti in ponuditi izredno kakovostno svežo ribo domačemu trgu. Najbolje se prodajajo šarenke in fileji raznih somov, ki so poceni, brez kosti in primerni za hitro pripravo. V našem ribogojstvu se pripravljamo za vzrejni obrat oz. ribogojnico afriških somov. Načrtuje- mo proizvodnjo 500 ton afriških somov letno. V Sloveniji pa obstaja trg tudi za druge vrste rib. Kupci povprašujejo po krapu, amurju, smuču, ščuki, linju, večjih postrvih, sulcu, potočni in arktični zlatovčici, potočni postrvi… Večino teh rib danes izvozimo. Zlasti sulca. Seveda po teh ribah ni toliko povpraševanja kot po cenejših, vendar se v Sloveniji radi pohvalimo z ribiškim turizmom. Ribiči pravijo, da so za neuspeh krive prazne vode. Kjer ni rib tudi turistov ne bo. Tujci pa radi jedo ribe, povprašujejo pa največ po najbolj kakovostnih. Za razvoj domačega ribjega trga je nujno potrebna dobro vodena promocijska kampanja, ki bo dlje časa ozaveščala in obveščala domačega potrošnika o pomenu ribjega mesa in njegovi vlogi v zdravi prehrani sodobnega človeka. Domači ribogojci smo sposobni vzrediti ribe za zadovoljitev potreb slovenskega trga in tudi izvažamo. Vzrejo smo sposobni tudi podeseteriti. Ponudimo lahko najbolj kakovostno in iskano svežo ribo. Na ministrstvih pa potrebujemo strokovnjake, ki bodo spodbujali razvoj in ne postavljali ovir.« Ribogojstvo Goričar d.o.o. Slivje 2 8312 Podbočje, Slovenija e-mail: [email protected] www.naturomrezje.com december 2011 11 L I D I J A O M E R Z U ; foto : stane omerzu in t c pov h Zgornjesavinjski turistični center Povh Vedno bolj sem prepričana, da je Zgornja Savinjska dolina res najlepši košček Slovenije. O pridnosti in prijaznosti domačinov sem že pisala. In vedno znova odkrijem v tej dolini še kaj lepšega in še kaj boljšega. Z možem sva še zadnjič v letošnji sezoni muharila na Savinji pri Ljubnem. V ribiškem domu sva srečala gospoda Draga Povha, ki naju je prijazno povabil na ogled svoje ribogojnice. Predsednik Ribiške družine nama je ogled toplo priporočal. Rekel nama je, da Drago vzreja najlepše postrvi, ki jih tudi oni vlagajo v Savinjo. In če Matic reče tako, bo zagotovo držalo. Zapeljala sva se skozi Ljubno in sledila Ljubnici do Turističnega centra Povh, ki se ga ne da zgrešiti. Pravljična hiša na desni strani ceste, pred njo pa trije ribniki. Ob ribnikih se pasejo jezersko solčavske ovce, hišo pa obdaja čudovit mir, šum Ljubnice in razgled na okoliške hribe. Drago v ribnikih pred hišo vzreja sulce, kalifornijske in potočne postrvi. Od velikih, zdravih rib je težko odmakniti pogled. Gospodar je povedal, da svojim gostom dovoli tudi ribolov, tukaj lahko osvojijo svoje prve muharske korake, izkušenejše pa spremlja tudi na ribolovu na Savinji. Do njegove hiše je mogoče muhariti tudi na Ljubnici. Čudovita hiša in čudovito urejena okolica. Vse v kamnu. Vsaka podrobnost opozarja na skrbnega gospodarja s pretanjenim okusom in občutkom za naravo. Izjemno razkošno opremljeni apartmaji so mi vzeli sapo. V trenutku sem vedela kje bom preživela naslednje počitnice. Pravljična namestitev v samem Savinjskem raju. Zaprla sem oči in se že videla z muharico v roki, ki jo na vso moč krivi postrv velikanka. V okolici so bogata rastišča gob, planinske čevlje bomo sprehodili po bližnjih 12 VODE IN MI 61 hribih. Golte, Smrekovec, Komen, Travnik, Olševa, Raduha, Ojstrica, Lepenatka, Rogatec… Za smučarje so le 7 kilometrov oddaljena smučišča na Golteh, za kolesarje so urejene gorske kolesarske steze, za hribolazce pa slikovite pešpoti. Blizu lahko igrate tenis, odbojko na mivki, po Savinji se lahko spuščate z raftom… Turistični center Povh je idealno izhodišče za izlete v Krajinski park Logarska dolina, Robanov in Matkov kot, obiščete lahko Snežno jamo in Potočko zijalko, Park cvetja Mozirski gaj… Na Savinji lovijo tudi sulca. Gore in gozdovi te doline vabijo številne lovce. Ta dolina je znana po bogati tradiciji splavarstva, tako si lahko ogledate bogato Flosarsko zbirko v Ljubnem ali pa se vsako prvo nedeljo v avgustu Nastanitev, prodaja rib, ovčereja Informacija in rezervacije: 041 771 072 e-mail: [email protected] http://www.tc-povh.si udeležite tradicionalne prireditve Flosarski bal. V turističnem centru Povh se lahko oskrbite tudi z jagenjčkom ali ovco, za katere bodite prepričani, da so zrasle na dišečih zeliščih hribovskih travnikov. Če si želite miru in počitka ali pa adrenalinskega preživljanja prostega časa v Savinjski dolini vam bodo v Turističnem centru Povh znali ustreči. in to po več kot ugodnih cenah. M A R J A N G A B E R , R D M U R A PA L O M A ; foto : stane omerzu in mar j an ga b er V Muri odkrita nova ribja vrsta Letos je Mura spet poskrbela za presenečenje in ponovno dokazala, da je po biotski pestrosti najbogatejša slovenska reka. In to ne glede katere podatke pri tem uporabimo, uradne iz ribiškega katastra, ki ga vodi Zavod za ribištvo Slovenije ali one s katerimi razpolagamo v ribiških družinah. In tako se je zgodil 5. avgust, ko se mi je v Muri, v Sladkem Vrhu na trnek »obesil« grbasti okun (Gymnocephalus baloni, Holčik & Hensel, 1974). Tokrat nisem ponovil napake izpred dveh let, ko sem s trnkom dokazal, da sabljarke v Muri še živijo. Ribico sem na hitro izmeril (v dolžino meri 11 cm), jo fotografiral (sestavni del moje ribiške opreme je fotoaparat!) in jo takoj živo vrnil v vodo. Torej dela za ribiškega inšpektorja tokrat ne bo. Grbasti okun je ribja vrsta iz družine pravih ostrižev (percidae), je donavski endemit in domorodna vrsta v Sloveniji, zavarovana po Uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004) in po 3. členu Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002) razvrščena kot prizadeta vrsta (oznaka »E«). Po znanih podatkih je naj v Muri ne bi bilo. Znani so le podatki, da ta vrsta živi v Dravi. No sedaj sem dokazal, da ta vrsta živi tudi v Muri, oziroma v Pomurskem ribiškem območju, kjer je za nas, iz ribiške družine Mura Paloma, to 63. vrsta, ob upoštevanju dejstva, da obstajata dve vrsti krapov – divji in gojeni(?). In kako ga boste prepoznali ob vodi, ko nimate pri sebi ključa? Po dokaj izraziti grbi, temnih lisah in pikah, ki izgledajo kot široke navpične proge in po predrepni plavuti, ki ima izra- 14 VODE IN MI 61 zito močno in od ostalih plavutnic ločeno prvo trnasto plavutnico (na moji fotki je ta značilnost slabo vidna, ker mu ni bilo do poziranja). In za konec: upam, da sta ta članek in fotografija dovolj tehtna razloga in dokaza, da strokovna javnost prepozna obstoj nove ribje vrste v Muri, kajti še nisem pozabil na odzive ob podobnem primeru ko sem leta 2002 na enak način dokazoval prisotnost signalnih rakov (Pacifastacus leniusculus) v Muri. december 2011 15 E VA F E R K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Mura in ribnik Lenc pri Sladkem vrhu Najprej bom vsem športnim ribičem zaželela dober prijem. Ker so me v Centru za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon proglasili za ribiško miss leta 2011, bom izkoristila priložnost in vas povabila na ribolov v moje kraje, v Sladki vrh ob Muri in na ribnik Lenc. Da ne bo pomote. Nisem noben ribiški strokovnjak. Sem študentka, ki ima rada vodo in naravo, zdrav način življenja in čisto okolje. Ob ribniku Lenc skoraj vsak dan tečem, rada posedim ob Muri, v naravi najdem svoj mir. Žal pa pri nas redko slišim toliko različnih slovenskih narečij, kot sem jih slišala na mitingu vijačenja konec novembra, ki ga je organiziral prijatelj Jan Bauman. Lepo je bilo videti pisano druščino mladih ljudi iz vse Slovenije, ki jih druži skupna strast. Med tekmovalci me je presenetil celo urednik revije Vode in mi, ki ga je spremljal raziskovalec rib in župan Dola pri Ljubljani Primož Župančič. Za raziskovalca je poskrbel gospodar naše ribiške družine Marjan Gaber, Staneta pa sem jaz odpeljala na sprehod okoli ribnika. Pogovarjala sva se o možnostih za razvoj ribiškega turizma v našem kraju. Izvedela sem, da v naših vodah živi več kot šestdeset vrst rib, med njimi celo nekatere izredno redke in nekatere celo na novo odkrite. Pri nas je populacija menka stabilna, pojavlja se sulec, ribnik Lenc je poln ščuk in krapov, v Muri je vse več tujerodnega signalnega raka, ki je večji in okusnejši od našega avtohtonega, ki pa zaradi svoje tujerodnosti ni zaščiten. Imamo lep ribiški dom, ki je več kot primeren za različna druženja in prireditve.In Štajerci smo gostoljubni ljudje, ki se radi družimo, zabavamo in nazdravimo. Torej imamo vse pogoje za uspešen razvoj tudi ribiškega turizma. Po 16 VODE IN MI 61 nasmejanih obrazih ribičev sklepam, da so se pri nas dobro počutili in tudi obljubili so, da še pridejo. Torej, izkoriščam to priložnost, da vas povabim na bregove Mure in ribnika Lenc. Trdno sem prepričana, da se boste med našimi ribiči odlično počutili. Da pa mojega povabila ne boste prehitro pozabili, naj vas nanj vse leto spominja Veliki ribiški koledar, ki ga za vas vsako leto pripravi Stane Omerzu. Za fotografijami lepih rib se skriva veliko truda, dela in ljubezni. Vem, ker sem ga pomagala ustvarjati. Pozdravljam vas z naslovnice in vam želim dober prijem v letu, ki prihaja. EVA FERK FOTO: STANE OMERZU december 2011 17 J A N B A U M A N , R D Pa l oma S l ad k i V r h ; F O T O : S TA N E O M E R Z U in j an b auman Miting vijačenja na ribniku Lenc Med vsemi možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa za vodo, je prav vijačenje tisti način ribolova, ki nas mnoge pušča ure in ure na brežinah pri premetavanju umetnih vab tekom celotnega leta. Ker si mnogi delijo mnenje, da je poleg ribolova samega pomembno tudi druženje, so člani RD Paloma Sladki Vrh na lep jesenski dan dne 29.10. organizirali miting vijačenja na njihovem največjem ribniku »Lenc«, ki leži le streljaj od konca imenovanega kraja. 18 VODE IN MI 61 Vabilu so se v največjem številu poleg nekaj domačih ribičev odzvali člani ribiškega foruma ribicija.info, ki takšnih dogodkov ne zamudijo radi, prav tako pa takšnega dogodka ne zamudijo člani Racoona. Tako se je v idilični štajerski vasici na meji z Avstrijo zbralo petindvajset ribičev, ki so prišli iz celotne Slovenije. In kar naenkrat smo bili priča prešernemu vzdušju tako Primorcev, Prekmurcev, Kranjcev na enem mestu, ki pa kot so sami dejali jim je bilo na prvem mestu pomembno druženje med ribič samimi. Vso dobrosrčnost so pokazali, ko so iz avtomobilov prinašali razne dobrote in tako smo se vsi v samem startu lahko posladkali s pravo prekmursko gibanico. Vendar kljub temu, so prišli vsi z namenom, da se ob ribniku sprostijo in naužijejo tistega, kar nas toliko vleče za vode, to je vijačenja. Tako so kar naenkrat med preizkušanjem dobrot mnogi začeli pripravljati palice in izbirati tiste umetne vabe, ki bi naj bile za ribnik najprimernejše. Po par metih so mnogi ugotovili, da ribnik sodi med težje, saj je v ribniku precej trave in malih vej. Tako so se kmalu zavedali, da bodo morali, v kolikor bodo želeli ukaniti ribo pokazati vso svoje znanje. Vsi pa so se še kako dobro držali starega ribiškega reka ki pravi, da kjer je šiba je tudi riba in tako so mnogi premetavali vabe v območje, kjer je bil teren najbolj zaraščen. Kljub vsem naporom in številnim menjavam vab, so v dopoldanskem času uspeli ujeti tri ščuke, od katerih je največja merila točno šestdeset centimetrov. Pred objektivi jo je ponosno pokazal Zoran Kuzma-Zolja. Sledilo je kosilo, ki so ga mnogi že kako pogrešali. Ko so bili želodci polni in zadovoljni smo se postopno vračali nazaj na ribnik, z željo po ulovu še kakšne ščuke. Vendar kljub vsem naporom in željam, se ni dala prevarati nobena profesorica in tako smo postopoma vsi že malo izmučeni šli v ribiški dom, kjer se je začel sklepni del dogajanja, to je razglasitev najboljšega, ki je dobil pokal za največjo ščuko. V sproščenem vzdušju smo si zaželeli še več takšnih dogodkov in kmalu je prišel čas slovesa, saj so mnogi imeli pred seboj še dolgo pot. december 2011 19 Impresije iz Mo U R B A N D E R M A S T I A ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Potovanja. Nikoli nisem bil ljubitelj potovanj. V mladosti sem kot športnik z vlaki prepotoval, v umazanih smrdečih vagonih drugega razreda Jugoslavijo od Triglava do Vardarja. Nekaj potovanj sem imel tudi po državah takratnega varšavskega pakta. Kot bi rekel eden od Smrkcev – sovražim, res sovražim popotovanja. Pride pa čas in odločitve, ki te pozitivno prepričajo v nasprotno mišlenje. Pred dvema letoma sem od Staneta – Racoon prejel DVD z odličnimi posnetki ribolova v Mongoliji. Neokrnjena narava, čudovite vode bogate z raznovrstnimi ribami. Film me je prepričal. Moraš iti, biti del dogodivščine, videti in okusiti to razkošje. Tri dni potovanja od Ljubljane, Benetk, Moskve, Ulanbatorja, Morona vkljućno z 12 urami cjazenja z ruskim Uazom po stranpoteh do kampa na sotočju Šiškida in Tengisa. V pričakovanju, kar je naši skupini pod vodstvom kapeta Staneta sledilo – je bil napor popotovanja skoraj pozabljen. Čudovito vreme, ki nas je spremljalo vse dneve bivanja je bila dodatna popotnica za dobro počutje in veselje pri izvajanju ribolova. Vsak od šestih v ekipi je imel svoje želje in potrebe, ki smo jih dnevno usklajevali. Od 12 dni aktivnega ribolova sem se odločil predvsem za ribolov z muharico. Cilj so bili arktični lipani in lenoki. Največji taimen ni bil moja glavna preokupacija. S seboj sem imel vso potrebno opremo za lov na velikega taimana in z njo ulovil mladega cca 45 cm velikega. Normo sem si izpolnil. Z veseljem sem bil priča kolegom, ki so ujeli kapitalce. Pero je ujel v tej sezoni največjega 134 cm in cca 25 kg težkega taimana. Tudi Tibor Matjaž in Stane so bili deležni dobrih ulovov – vsi preko meter dolžine. Ko gledam video in foto posnetke sem z mislimi ponovno tam in podoživljam vse trenutke lepot, ki nam jih nudila Mongolija. 20 VODE IN MI 61 Loviti z muharico je užitek, ki se ga ne da opisati. Čudovita voda, kvalitetna oprema, odličen vodič, izmenjava izkušenj, to je to. Muharil sem večino časa na sotočju Šiškida in Tengisa. Izbor muh sem si pripravil doma, nekaj po nasvetu Lidije in Staneta, nekaj sem si jih naredil sam. Prvi dan je dan, ko dobivaš občutek ali bo šlo ali ne. Že prvi meti z nimfo so dali rezultat. Čudovit arktični lipan – zeleno črno obarvan z veliko hrbtno plavutjo – preko 45 cm v dolžino. Led je prebit. Muhe delajo. Ta dan sem preiskušal številne muhe in vsekakor mi je bilo najbolj v veselje, da so muhe izdelane pod mojo roko odlično delale. Če seštejem vse dneve muharjenja so se najbolj obnesle majske muhe, mravljice, mokre muhe z rdečo osnovo in moja – fazanov rep. Od začetka sem še štel število ulovljenih in spuščenih lipanov a sem moral kmalu odnehati. Število od malih do kapitalnih je bilo vsak dan preveliko. Sam pri sebi sem si rekel: nalovil si se lipanov za deset let nazaj a samo eno leto v naprej. Dnevi so šli mimo kot bi rekel keks. Večer in naslednji dan sloves od odlične posadke kampa na Tengisu. Ponovno v ruskega Uaza in mukotrpno popotovanje 350 km do Morona. Nato Ulanbator ,Moskva, Benetke in dom. Če me kdo vpraša kako je bilo, mu odgovorim zelo kratko – takoj jutri grem spet. ongolije december 2011 21 22 VODE IN MI 61 S TA N E O M E R Z U , L O V I R I B O L O V; foto : stane omerzu in j ovan simonovi ć Mantova in reka Mincio Italija me kot ribiška destinacija nikoli ni prav posebej privlačila. Milijon ribičev se mi je zdelo preveč. Prepričan sem bil, da nimajo dobrih ribiških terenov, ker italijanski ribiči tako radi lovijo na naših vodah. Vendar so to po večini samo muharji, ki pa v ribiški populaciji Italije predstavljajo le dober odstotek. Jovan Simonović, snemalec televizijske ekipe Lov i ribolov iz Beograda me je že celo leto nagovarjal da pojdem z njim. Ni mogel prehvaliti ribolova na reki Mincio. Pred dobrim mesecem mi je prinesel tudi film na DVD-ju. Pozorno sem si ga ogledal in moram priznati, da me ni pustil ravnodušnega. Še preden sva se dobro dogovorila sem dobil še vabilo švicarskega trgovca z ribiško opremo Bata Ruossa. Ekipa je bila hitro sestavljena. Z Blafom in Jovanom sta se iz Kruševca pripeljala še dva odlična ribiča, odličen krapar Judy in dvakratni klubski svetovni prvak v beličarjenju Predrag Vesligaj. Za vso svojo opremo sta potrebovala svoj avto. Lidija nam je skuhala ribji paprikaš in nas pospremila na pot proti Mantovi. Mantova je čudovito staro mesto sredi italijanske Lombardije. Na severu Apeninskega polotoka je Padska nižina, ki je najbolj naseljena in najbolj razvita italijanska pokrajina. Padska nižina je šeststo kilometrov dolga in nekaj več kot sto kilometrov široka dolina največje italijanske reke Pad, ki izvira v Kotskih Alpah in se izliva v Jadransko morje pod beneškim zalivom. V tej izredno naseljeni dolini je večina večjih mest Italije, kot so Milano, Torino in Bologna. Padska nižina je ena večjih žitnic tega dela Evrope. Kljub temu, da jim tukaj pravih padavin manjka, imajo vode dovolj. Reka Pad je največji vodotok Italije in je dolga 650 kilometrov. Njeni glavni pritoki se spuščajo z Alp. Z vodo najbogatejša je reka Mincio, ki izteka iz jezera Garda. Zadnje čase o ribolovu na tej reki slišimo samo dobre stvari. Edino večje mesto, skozi katerega teče reka Mincio, je Mantova. Mantova se s svojimi 50 000 prebivalci nahaja 150 kilometrov od Milana, s slovenske strani je Mantova malo naprej od Verone. Gre za staro mesto, ki je bilo poseljeno že 2000 let pred našim štetjem. Mesto je zacvetelo v drugi polovici srednjega veka. Staro mestno jedro tega čudovitega mesta, burne preteklosti in bogate zgodovine, ki ga je v svoji tragediji o Romeu in Juliji omenjal tudi slavni Shakespeare, še danes odseva duh davno minulih časov. V enem od najlepših mestnih parkov boste našli tudi spomenik antičnemu pesniku Vergilu, ki se je rodil prav v Mantovi. Impozantni štirikotni dvorec svetega Georga s štirimi grajskimi stolpi je delo slovitega Bartolina iz Novare, zgrajen v 14. stoletju. Mantova je s treh strani obdana s tremi umetnimi jezeri, ki so jih s preusmeritvijo toka reke Mincio naredili že konec 12. stoletja, da bi lažje branili mesto. Danes ne reko Mincio in njena jezera okoli Mantove prihaja vedno več športnih ribičev. Dober glas seže v deveto vas. Danes sem prihajajo ribiči iz Švice, Nemčije in Avstrije. Polek domačih ribičev smo srečali tudi Srbe in Bošnjake. Za dober ribolov nič ni daleč. Bata Ruoss je za svoje goste najel ribiški splav v nekdanji marini v kampu Fosa Serena. Kamp je skrit za drevesi, praktično v centru mesta. Povsod drugod je kampiranje strogo prepovedano. Vendar nam na splavu nič ni manjkalo. Pet postelj, kopalnica in kuhinja. Vse na vodi in dva metra od postelje so privezani čolni. Od splava do najboljših ribiških terenov nas loči le nekaj metrov peš ali nekaj december 2011 23 minut s čolnom. Čoln lahko najamete ali pa pripeljete seboj. Kmalu smo se prepričali o ribjem bogastvu reke Mincio. Po navodilu sem vzel palice samo za vijačenje. In seveda polno torbo umetnih vab. Opozorili so me, da bom veliko silikonskih ribic na jig trnku pustil na dnu med ostrim kamenjem. Tako je tudi bilo. Kjer je bilo dno gladko riba ni hotela prijemati. Lovili smo iz čolnov. Štirje smo tako ujeli v treh dneh petindvajset smučev, od kateri so bili samo trije lažji od štirih kilogramov. Med smuči so nas zabavali tudi številni prijemi somov. Ujeli smo štirinajst somov v teži od dva do petnajst kilogramov. Skoraj vse na silikonske ribice. Pozorni pa smo morali biti na težo jig glav, kajti vsak teren je zahteval svojo glavo. Lovili smo tudi ponoči, kar ni prepovedano. Tudi zelo uspešno. Vendar smuč ne je ves dan ampak v intervalih. Pomembno je kako postaviš čoln in v katero smer glede na tok vodiš vabo. Vijačenje na smuča je umetnost. Domači ribiči niso bili kaj prida uspešni, kljub temu, da so lovili na žive jegulje in ploščiče. Srečali pa smo jih samo med vikendom. Med tednom skoraj nismo srečali ribiča. Naša prijatelja, ki sta lovila z obale sta bila več kot uspešna. Vendar šele tretji dan, ko jima je riba sedla na krmljena mesta. Vriskala sta od sreče in utrujala ribo za ribo. Voda je v Mantovi res bogata. Somi, smuči, ščuke, postrvniki, boleni, krapi, kleni, linji, babuške in ploščiči… Poleti se jim pridružijo še čepe iz morja. Kamp Fosa Serena je oddaljen dobrih dvajset kilometrov od od izliva reke Mincio v Pad. Tam načrtujemo naslednje snemanje pozno spomladi naslednje leto. Spet bomo šli v organizaciji in na povabilo Bata Ruossa, ki se je izkazal za izjemnega ribiča in vodiča. Okoli Mantove pozna vsak kamen pod vodo. Šestdeset kilometrov dolga reka Mincio je s svojimi tremi jezeri pri Mantovi je razglašena za naravni park, o njeni zaščiti pa skrbi konzorcij, ki ga sestavljajo predstavniki vseh občin, skozi katere reka teče. Reka vre od življenja. Ob vodi lahko občudujete številne ptice, vidre, nutrije in pižmovke, dolge debele gože… 24 VODE IN MI 61 december 2011 25 Varstvene dobe za soma in smuča ni. Ribolovne dovolilnice pa morate imeti dve: državno, ki velja eno leto in lokalno, ki velja tri mesece. Dohodek od prodanih dovolilnic si delita občina in državna ribiška organizacija. Za ribolov na reki Mincio rabite dobro vijačnico za lov smuča, soma in ščuke, dobro zalogo silikonskih vab z jig trnki različnih tež glav, dovolj pletene vrvice, primerna oblačila za ribolov iz čolna in spalno vrečo, če boste spali na splavu v kampu Fosa Serena. Kraparji in beličarji vedo kaj potrebujejo. Priporočam obilno krmljenje. Ribe prijemajo tudi na žlice, zlasti ščuke, Bato pa je zvečer ujel čudovite smuče na vobler ob obali v plitvejšem delu jezera. Le nekaj dni je premalo, da bi dodobra spoznali vse terene okoli Mantove, dovolj pa je bilo, da neprestano razmišljam, kdaj bom spet vijačil na smuča na tej čudoviti reki. Če bi rad kdo šel z mano naj me pokliče. 26 VODE IN MI 61 december 2011 27 L I D I J A O M E R Z U ; F O T O : J A N E Z P O D K R I Ž N I K I N S TA N E O M E R Z U S potezanko na sulca Sulec je kralj naših voda. Naš največji salmonid oziroma največja postrv. Lovec na sulca mora poznati njegove življenjske in prehrambne navade. Brez tega ni radostnega vriska srečnega uplenitelja in trofejne fotografije za spomin na srečni dogodek. Kaj imajo rade velike postrvi, s čim se hranijo, čemu se ne morejo upreti? Zadnji odgovor na vsa ta vprašanja je kapelj. Obstajajo številne kreacije na to temo. Ob pravilnem vodenju so vse bolj ali manj uspešne. Vendar pa za lov sulca veljajo strožji predpisi in tudi sulec sam ima raje večjo vabo, ki jo moramo spustiti na dno, kjer kaplji živijo. Od vseh kapljev, ki sem jih zvezala, se je najbolje pokazala imitacija kaplja, ki jo vežem na večjem jig trnku 28 VODE IN MI 61 Dober prijem. Tečaj vezanja umetnih muh Bi radi spoznali občutek, ko ribo prevaraš na svojo muho? V osnovnem tečaju vezanja umetnih muh se boste naučili vezanja umetnih muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki se ne bodo bistveno razlikovale od tistih, ki ste jih do sedaj morali kupovati. Ves potrebni material in orodje, ki ga boste na tečaju potrebovali, zagotovi organizator. V enem terminu sprejmemo le 5 tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji potekajo praviloma ob torkih in četrtkih od 17.00 do 20.30. Možen je tudi drugačen dogovor. Cena sedemurnega tečaja je 75 €. Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in potezanke), na katere boste zelo ponosni. Na tečaj se lahko prijavite na sedežu Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098 SL O IA iz kengurujeve dlake. Oblika in teža uporabljene jig glave je odvisna od terena na katerem boste sulca lovili. Kengurujeva dlaka v vodi kaplju vdihne življenje. Seveda morate poznati naravno gibanje živega kaplja. Le ta sunkovito plava s kamna na ali pod kamen. Če izberete pravo glavo in obvladate vodenje potezanke po kapljevo, bo sulec vaš, če je le v tolmunu ali brzici, ki jo preiskujete. Teža vabe vam omogoča, da potezanko plasirate kamor želite. Pred prvim metom potezanko namočite v vodo in letela bo še dlje. Zavedati se morate, da kapelj živi pod kamenjem, kjer z lahkoto vabo tudi zapnete za kamnito dno. Tam, kjer s kapljem ne boste zapenjali, boste tudi sulca težko ujeli. Hočem reči, da se na sulca nikar ne odpravite samo z enim ali dvema kapljema. Eden največjih sulčarjev Srđan Despot Blaf pravi, da se sulec dobremu kaplju upre še težje kot on Fruktalovi viljamovki. Tisti, ki Blafa osebno poznajo, o lovnosti mojih kapljev nimajo dvomov, tisti pa, ki še niste prepričani, vabim v našo pisarno na Vilharjevi 25. Kapelj iz kengurujeve dlake je potezanka na jigu. Lov z enojčkom je humanejši od lova s trojčkom. Najbolj zagnani lahko stisnete še zalust. Kengurujevega kaplja lahko mečete z močnejšo muharico ali pa z vijačnico. Kakor vam drago! Cenejši so od vseh drugih sulčarskih vab. VEN Vsem tečajnikom podarimo knjigo Muharjenje! december 2011 29 30 VODE IN MI 61 A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU Na lepi plavi Donavi Načrtovanje ribiškega vikenda na kakšni večji reki, sploh v novembru, je skoraj enako kot igrati loto in pričakovati velik dobitek. Toda, če zadenete kakšne tri dni in če je poleg vsega to še vikend, se vse skupaj spremeni v nepozaben dogodek. Tak vikend sem preživel v družbi mojih ribiških prijateljev Muja, Milija, Mikija, Želja, Tunja, Josipa, Maria, Tonija in Dusa, s katerimi sem lovil po Donavi, od sotočja Drave, vse do Apatina. Septembra je Donava ponavadi rumenkaste barve, motna in polna peska, ter veliko višjega vodostaja kot ponavadi. Tokrat se nam je narava odločila podariti sonce, vedrino, kristalno jasno preglednost, tako da je bila vidljivost dna nekaj metrov v globino. Seveda je ribolov na takšni vodi veliko bolj zahteven, še posebej v vijačenju. Ob somraku smo se začeli spoznavati, saj smo se nekateri videli prvič, če izvzamemo druženje preko ribiških forumov in ostalih spletnih povezav. Domačini smo ob dobri, domači slavonski »šljivi« začeli pogovor o strategiji ribolova, ki nas čaka in kuhali večerjo, medtem pa so se ostali gostje, ki so se nam pridružili v apartmajih ribiškega doma ŠRD Drava iz Osijeka, udobno namestili. Takoj po prihodu sta Mujo in Milija poskusila srečo na sotočju, kakih deset metrov od apartmajev. Tako blizu, da smo lahko slišali kako vabe padajo v vodo. Ni minilo veliko časa, ko se je na vratih apartmaja pokazal ves srečen in nasmejan Milija, z 2 kg težkim smučem v naročju. In to ni bilo vse. Čez nekaj minut se je prikazal tudi Mujo, ki je prinesel še večji primerek od 5.60 kilogramov. Ostanek večera smo preživeli s kitaro, v pričakovanju na prvo zarjo, ker nekateri od nas od razburjenja tudi spati niso mogli. Jutro nam je prineslo srečo, ker ni bilo megle in na prvi pogled je bilo idealno za ribolov. V čolne smo se razvrstili po parih, domačin in gost, vsaka posadka pa je tudi izbrala določeno taktiko in položaj. Jaz sem bil na čolnu z Mujom, njegova želja na samem začetku pa je bila lov bolena in kot prijazen domačin sem mu seveda izpolnil željo. Naša prva postaja je bila Hulovo. Spustili smo sidro, globina vode je bila okoli 8 metrov, dno pa je bilo polno potopljenih vrb. Začel sem z raziskovanjem dna, med dvema potopljenima štoroma z zelo dobrimi vabami »shad«, december 2011 31 različnih barv in vibracij, Mujo pa se je lotil lova bolena, ki res, da niso bili veliki, ampak na palici za vijačenje, na meji ultra lahkega spina, vsak približno kilogramski bolen napolni telo z adrenalinom in popolnim zadovoljstvom. Po uri lova bolena sva se prestavila na drugo pozicijo, v iskanju smuča, nekaj kilometrov proti Apatinu. Tega lepega dne je bilo veliko ribičev za vodo, tako da so bila vsa boljša mesta že zasedena in poiskati sva morala nove pozicije. Pri iskanju sva na drugem čolnu srečala Dusa in Željka, ki sta se ponosno hvalila z nekaj kilogrami težkimi smuči. Naredili smo nekaj fotografij in se odpravili naprej. Končno sva našla mesto, ki naju je spravilo v dobro voljo. Lovila sva na shade 32 VODE IN MI 61 mojstra Smukija iz Novega Sada, ki so svetlejših barv in drobnih vibracij. V nekaj minutah sva skoraj v istem trenutku oba privlekla iz globine okrog 12 m, po dva kilograma težka smuča. Zmagovalna kombinacija je pogosto menjanje smeri, vodena z malimi skoki in drobna vibracija vabe. Bistra voda in slab pretok sta ga umirila, midva pa sva poskrbela, da je napadel najine vabe. Fotografirala sva ju in potem smuča spustila, ter se podala v iskanje novih terenov. Medtem sva zopet srečala Željka in Dusa, ki sta zelo izkušena mojstra, predvsem v tehniki jiganja na »kedera«. Željko je doma iz Pančeva in zahvaljujoč prijateljstvu z domačimi ribiči, je zelo pogosto gost na teh terenih, vendar mu najbolj odgovarja teren okoli sotočja Drave in Donave, ki je bogat z ribjim fondom v katerem prevladuje smuč. Nekaj časa sva uživala v predstavi sistemov in uspešnem ribolovu Željka in Dusa. Lovila sta smuče različnih dolžin in teže, jih fotografirala in potem lepo spustila nazaj v vodo. Čez nekaj časa sva se srečala s Tunjem in Milijo in vzeli smo si čas za kavo in pogovor. Proti koncu dneva sva se usidrala v bližini samega sotočja in čakala, da se stemni, da začneva loviti z voblerji. Ko se je stemnilo, je Mujo dobil na plavajoči vobler 3 kilograme težkega smuča. Naredila sva lepe fotografije in se zadovoljna vrnila nazaj k domu ŠRD Drava, kjer so bili gostje v apartmajih že udobno nameščeni. Kasneje se je pri meni zbrala vsa ekipa in naredili smo si prijetno vzdušje ob ognju. Slaven in Stepa sta na vodi ostala celo noč in obvladovala dogajanje v vodi. Do polnoči sta ujela devet smučev od 1,5 do 3,5 kilogramov. Nedeljsko jutro je bilo megleno in odpravili smo se na nasprotno strani Apatina. Zajtrkovali smo kar v čolnih in razpravljali o vseh mogočih vabah, od voblerjev, silikonov, metala, lesa in njihovih vibracijah v vodi. Kljub nižji in bistri vodi smo spet odlično lovili. Jaz sem se odločil loviti na model KK iz Idrine bogate palete izdelkov, ter v roku ene ure dobil čudovitega smuča, težkega 3,2 kilogramov. Mujo je užival v lovu smuča, vendar si je še vedno zelo želel loviti bolena, tako da sva se zopet znašla na Petrašu pri »traverzi«. Tu sta skupaj s Tonijem uspešno lovila manjše primerke, tistih večjih 4-5 kilogramov težkih, pa na njuno žalost tokrat ni bilo. Okoli 14 ure so začeli zvoniti mobiteli in vsi smo se začeli vračati nazaj proti domu ŠRD Drava. Tako, še en čudovit vikend na lepi modri Donavi je za nami. Eni se bodo že čez nekaj dni vrnili nazaj, drugi so se zaljubili na prvi pogled in bodo izkoristili vsako priložnost, da spet pridejo nazaj. V čast mi je bilo družiti se s temi čudovitimi ljudmi in mojstri na področju ribolova. Tokrat voda mogoče ni bila idealna za ribolov, potrebovali smo veliko časa, da smo našli dobro vabo, idealno mesto in šele potem ujeli ribo. Smuča smo lovili na različnih globinah, med 10 in 12 metrov, zelo redko na 8 in 10 metrov. Lovili smo največ na shade svetlejših barv, bele, rumene, ter svetlo zelene, najbolj lovne pa so bile vabe Smukija, ter našega slavonskega ribiškega asa Josipa, ki jih dela največ zase in za svoje prijatelje. Vse skupaj smo ulovili čez štirideset smučev in nešteto bolenov, kar je kar dobro povprečje za nekaj ribičev in slabe pogoje ribolova. Pri vijačenju smo lovili nekaj deset metrov od obale, pogosto na plavajoče modele voblerjev, ki gredo do 2 m globine. december 2011 33 Idrin miš M I H A F I N K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Miš lovi ščuke! Ampak ne vsak miš. Letos sem se prepričal, da sem z Idrinim mišem najuspešnejši pri lovu ščuk. Lepotici na sliki sta iz Reškega jezera in ti nista bili edini prevarani na moje miške. Ni ga lepšega, kot je dan preživet na čolnu z dobro vijačnico v roki. Dan na Reškem jezeru je še zlasti čaroben. Še zlasti če vam prime zelena požrešnica zobatega gobca. Ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom, se v časopisu pohvališ s svojimi ulovi in poveš kako si do uspeha prišel. Ključ do uspeha so Idrine miši. Gre za serijo žlic, ki je pri naših južnih sosedih krepko preverjena in je ena najpriljubljenejših vab za lov ščuk. Na našem tržišču je to relativno nova vaba. Obstaja več različnih modelov. Najpogostejši je klasični miš izdelan v velikostih od 00 do 5 v teži od 1,8 g do16,8 g. Lahko je srebrn, zlat ali bronast. Srebrnega miša pa si lahko izberete tudi v kombinaciji z zeleno, rdečo ali črno barvo. Za zahtevnejše ribiče pa so v Idri izdelali tudi dvojno žlico Miš-Duo in pa miš s posebnim ščitnikom, ki trnek enojček varuje pred zapenjanjem za travo ali druge vodne ovire. Vsak miš ima oko, ki ščuko še dodatno spodbuja h napadu. Miši so opremljeni z dobrimi trnki in so izredno natančno izdelani. Ker Idre ne delajo na Kitajskem v milijonskih nakladah je vrednost miši še toliko večja. Prodajajo jih posamično v navadnih najlonskih vrečkah. Z embalažo kupca ne bodo pritegnile, kakovost izdelave in pa zlasti lovnost pa so zgodbe zase. Zdelo se mi je prav, da vam povem s čim imate največ možnosti za uspeh. Ščuka je res profesorica, Idrin miš pa pride prav kot dobro skrit »plonk cedlc«. Dober prijem. 34 VODE IN MI 61 december 2011 35 B O J A N K A J F E Ž : foto : stane omerzu S čim so lovili naši dedje in očetje Sem lastnik kakih sto ribiških kolesc, katera nosijo letnico izdelave prejšnjega tisočletja in sicer med leti 1960 in 1990. Ne bom vam predstavljal vseh kolesc, sem se pa odločil za enega in sicer za staro legendarno, po domače kvik rolo, ki nosi ime DAM 330. Kot sem že napisal je bila izdelana pred kakimi štirimi desetletji v Nemčiji. Gre za zelo kvaliteten izdelek katerega je bila tudi cena zelo visoka, saj ste za deset omenjenih DAMovih kolesc takrat lahko kupili vsem dobro poznanega FIATA oziroma FIČKA, ki je pa stal kar zajeten kupček denarja. Danes imamo zelo veliko izbiro ribiških kolesc starih in na novo nastalih proizvajalcev. Večina kolesc je odlične izdelave in grejo v korak s časom a vsem ob boku lahko stoji DAM-ova 330. Meni je prvo DAM-ovo 330 kolesce podaril oče, ki je ribič odkar pomnim. To kolesce je bilo v rabi približno dvajset let, in mi lahko verjamete, da je prestalo marsikaj saj je na suho spravilo ogromno količino rib v vseh teh letih, preden je našlo mesto v moji ribiški vitrini. Čeprav sedaj počiva na svoji polici, še danes deluje brezhibno in bi lahko mirne duše še lovil ribe z njo. Sedaj pa bi vam rad predstavil eno resnično zgodbo, ki se nanaša na ta tip kolesca. Ribiški prijatelj je bil na obisku pri sorodnikih v Srbiji in je beseda nanesla na mojo zbirateljsko strast stare ribiške opreme. Pogovor je slišal sosedov 90-letni ded, ki je bil zelo strasten ribič in ga je zanimal predvsem lov soma, ker pa pred petdesetimi leti ni bilo veliko izbire in možnosti dobiti kvalitetno palico za ribolov soma, si jo je ded izdelal sam. Ta palica pa izgleda takole. Gre za štek palico iz dveh delov. Vsak del palice je dolg 36 VODE IN MI 61 80 centimetrov, na spodnjem delu je montiran enostaven doma narejen nosilec kolesca, spodnji del palice krasi ročno kovan obroč, na zgornjem koncu je pa »šina« na katero se nasadi zgornji del palice. Palica je narejena iz hrastovega lesa. Spodnji del je debeline ročaja metle, zgornji pa je zelo precizno ročno obdelan tako, da gre palica v konus. Zgornji del palice je na vsakih 10 centimetrov povit s fino tanko vrvico, da se les pri obremenitvi in upognjenosti palice ne bi cepil. Vrh palice je opremljen z veliko kovano rinko, ki je pa tudi edina rinka na palici. V rinko je vdelan keramični obroč premera treh centimetrov. Zanimivo je, da je bil ta keramični obroč nekoč gladek in spoliran, danes je pa poln globokih zarez katere je naredila jeklena pletenica debeline 0,50 milimetra. Kje je tako pletenico naš ribič dobil pred toliko leti mi bo verjetno ostala večna uganka. Bistvo te zgodbe je, da je bilo 80 metrov te jeklene pletenice navite na špulo DAM-ovega koleščka 330. Naš ribič je s hrastovo palico, jekleno pletenico in DAM-ovim koleščkom v 30 letih potegnil iz vode približno sto somov, med katerimi jih je bila vsaj polovica zavidljive velikosti, katerih bi se še danes vsak športni ribič rad spominjal. Ta ostareli ribič mi je z veseljem poklonil svojo staro palico s koleščkom ki je še vedno v dobrem stanju. Ob slovesu od palice je dejal »Daj ponesi je prijatelju iz Ljubljane ali mu kaži, da ovaj štap ima dušu i srce i neka ga čuva u svom izlogu kako sam ga ja čuvao celi život.« Seveda je palica s koleščkom našla svoje mesto v prvi vrsti moje vitrine in jo vsakemu rad pokažem, da vidi s čim so lovili naši dedje in očetje. Prišli smo do konca zgodbe. Dodal bi samo še, da je tovarna DAM v preteklem letu na tržišče poslala nov izdelek kvik role, narejen po starem izročilu koleščka 330 in nosi garancijski list z neomejenim rokom. Seveda pa je še veliko starih koleščkov različnih proizvajalcev, ki se ponašajo z odlično kvaliteto tako v materialih kot v izdelavi. Ne zavrzite jih, če ne lovite z njimi, ali vam niso prirasli k srcu, raje jih prodajte ali podarite kakemu zbiratelju. Zavedajte se, da je to naša ribiška dediščina, oziroma zapuščina starih ribičev. Lahko mi verjamete, da v sebi resnično nosijo dušo in srce. kajfež bojan s.p. Mojster za vse manjša hišna popravila GSM: 041 761 827 december 2011 37 TONČI Ž A N KO – TON A ; PR E VOD: L IDI JA OM ER ZU Big Game Si želite loviti velike ribe? Največje ribe v morju? Seveda si želite. Vsakdo si želi zabave, hiter avto, veliko hišo s privlačno svetlolasko, ki vas posluša, vam kuha in vam ne postavlja veliko vprašanj. Takšni so časi! Takšne so naše misli in potrebe. No torej, tukaj je knjiga, ki je uvod v veliko igro, ki poleg osnovnih pojmov, opisuje tudi izkušnje enega od najbolj strastnih profesionalnih ribičev na velike ribe – Antona Roce. Poznava se že vrsto let in občasno se druživa ter greva na morje. Big game Adriatic opisuje tako njegove, kot tudi izkušnje nekaterih drugih ribičev, ki so mi pomagali s svojim znanjem, medtem ko jaz sodelujem le kot nekakšen katalizator v kemijskem procesu. Sodelujem, vendar se ne spreminjam. Le izkušnje prenašam. Kljub temu pa, poznam svet ribolova in si z ribiči velikokrat delim tesno kvadraturo palube, preučujem njihove želje in sposobnosti, način razmišljanja in njihovo strast do ribolova. Tako sem prišel do spoznanja, da so najbolj strastni ribiči – »udičari«. Med njimi pa najdemo še bolj strastne »udičare«, katerim je bil ribolov nekoč le zabava. Torej, če od idealnega obstaja še nekaj bolj idealnega, so to … lahko sami uganete!? Nekdanji ribiči, ki so zdaj znani kot najbolj strastni in profesionalni lovci na velike glave! Medtem, ko sem jih opazoval kako odhajajo na morje in se z njimi pogovarjal ter z njimi preživel kar nekaj časa, sem ugotovil, da to ni več samo ribolov, ampak ribiška čarovnija. Življenjska borba tune na drugem koncu vrvice, je začarala to vrsto ljudi in jih spremenila v sužnje odprtega morja, odvisnike od ekrana sonarja, tekmovalno razmišljujoče posameznike, 38 VODE IN MI 61 ki se borijo z morjem, z ribo, s konkurenco in predvsem s samimi sabo. Med njimi je vedno prisotno, ne preveč skrito, rivalstvo in zavist, nestrpnost na meji spora, kadar se prekorači meja označenega teritorija… In vendar, eden brez drugega ne morejo. Zavedajo se grenke resnice, da se le med sabo razumejo, da samo medsebojno lahko razpravljajo o ribolovu, da so edini na odprtem morju, v vročini in večnem čakanju kadar riba ne prijemlje in sonce tali možgane… Takrat moraš vzeti v roke radio postajo in se z nekom pogovoriti, na konec koncev smo vsi le ljudje. In kdo drug bi jih sploh lahko razumel? Malokdo, celo najbližji jih ponavadi ne razumejo. In zakaj? Zato ker jih nikoli ni, zato ker jih nič ne zadrži če riba dela. Običajne stvari jih ne zanimajo… In tudi kadar so doma, so tam… na morju! Zibajo se na odprtem morju v družbi galebov, čakajo, brumajo, opazujejo… Čakajo in upajo na trenutek, ko iz morskega prostranstva k njim priplava največji tun vseh tunov v morju. Zato ... previdno z big game-om. Tukaj je vse veliko večje kot v drugih vrstah ribolova. Večje so ladje, oprema, večje so ribe in premori brez prijema. Veliko je adrenalina in strasti, vendar je tudi čarovnija močnejša. Kdor je enkrat začaran ne bo nikoli več našel miru na kopnem. GPS aparati Noži Daljnogledi CIT YPARK / Ljubljana BTC dvorana D - (pritli~je Emporiuma), tel.: 01 585 17 41 Potaplja{ka oprema Podvodni ribolov december 2011 39 40 VODE IN MI 61 TONČI Ž A N KO – TON A ; PR E VOD : L IDI JA OM ER ZU Knjiga Lov lignjev skrivnost male pošasti Lov lignjev je v zadnjem desetletju pritegnil veliko število ribičev in postal tako rekoč eden od najbolj pogostih oblik ribolova ali bolje rečeno »lignjelova«. Kljub vse večji dostopnosti informacij preko interneta, specializiranih revij in podobno, največ »lignjelovcev« le delno obvlada veščino lova, nekateri pa še tega ne, ali pa zelo slabo, kljub vsej praksi. Večina ribičev pozna le delček sestavljanke o lovu lignjev. Knjiga Lov lignjev - Skrivnost male pošasti, popelje ribiča na najboljši možni način v čudovit svet skrivnostnega glavonožca in načine njegovega lova. Zelo redko se lahko še katerikoli drugi morski organizmi lovijo na tako veliko načinov, ki so prilagojeni letnim časom, delu dneva, velikosti ulova, terenu, ladji in temperamentu ribiča. V knjigi so podrobno opisane tehnike ribolova čez dan, nočnega ribolova na svečo, lov lignjev s panulo iz ladje in lov z obale. S pravilno izbiro umetnih vab in celotnega pribora, ter s pazljivo izbranim terenom, boste zlahka prepoznali tako položaj za lov, kot tudi vse tiste malenkosti, ki naredijo razliko med uspešnim in neuspešnim lovcem na lignje. V knjigi je opisanih nekaj tehnik dnevnega ribolova, od starih tehnik lova »šišacem«, do moderne »tataki« tehnike. Spoznajte kako se lovi s palico, z roko in kje je boljše uporabljati en ali drug način. Spoznajte lov lignjev s panulo, njegov razvoj in izbiro umetnih vab. Spoznajte vse o lovu lignjev s svečo, od izbire kakovostne svetlobe, do nujnega občutka za sam lov. Lov lignjev-Skrivnost male pošasti, na skoraj 200 straneh, vas do podrobnosti uvaja v vsa zgoraj našteta področja, na vas pa je, da izberete tisto, ki vam najbolj ustreza. Ta knjiga ne bo zbirala le prah na knjižni polici, temveč jo boste imeli na barki kot praktično in živo gradivo, ki vam bo razširilo obzorja in pomagalo poiskati rešitve za lov našega najljubšega glavonožca. Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!? Prodaja kart za ribolov na slovenskem morju Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov na slovenskem morju. Cena 7€. Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi Greys-ovimi navezami za ribolov na morju! Knjige lahko naročite na tel.: 01 43 77 315, 041 707 711 december 2011 41 42 VODE IN MI 61 M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Pisanica ali pirka Serranus scriba L. Pisanica ali pirka po hrvaško je ena prvih rib s katero se ribič začetnik sreča na morju. Vsi, ki smo kdaj lovili na morju jo poznamo, saj je pogosta po vsem Jadranu. Živi na kamnitem ali zatravljenem dnu na globini do dvajset metrov. Izjemoma jo lahko ujamemo tudi na globinah do petdeset metrov. Je ena najlepših jadranskih rib, čeprav zraste le do 20 cm. Zanjo je značilna pisana obarvanost po kateri je dobila tudi ime. Na škržnem poklopcu ima stari pisavi podoben vzorec. Zaradi tega vzorca pirke ne moremo zamenjati z nobeno drugo ribo, niti z njenima sorodnikoma kanjcem in volčičem. Pri pirki prevladujejo modra, rumeno rdeča in rdeča barva, ki jih prečkajo pokončne rjave proge na bokih. Na trebuhu ima veliko modro do modro vijolično pego. Tudi plavuti so pisano obarvane. Pisanica je dvospolnik, se pravi, da je samec in samica obenem. Do samooploditve ne pride, ker zorita oba dela skupne spolne žleze v različnih časih. V času drsti so pisanice še intenzivneje obarvane. Žive barve pa bledijo s starostjo ribe. Tudi mrtva riba hitro zbledi. Posebno gospodarsko pomembna ta riba ni, omogoča pa veliko veselje športnim ribičem ob obali, saj zelo rada prime na vsako vabo mesnega izvora. Je izredno požrešna riba in ponujeno vabo sunkovito pograbi. Lovimo jo čez vse leto, najbolje pa poleti, zlasti zjutraj in zvečer. Pisanica ima veliko glavo, zlasti manjše pirke pa imajo tudi veliko kosti. V ribarnicah jo pogosto srečamo med drugimi ribami pripravljenimi za brodet. Poznavalci znajo povedati, da so večje pisanice izredno okusne pripravljene na lešo, manjše pa dajo odlično ribjo juho. Meso je belo in mehko. Prav je, da se mame potrudijo in pripravijo svojim mladim ribičem njihov plen, kot ribiško večerjo, ki si jo bodo zapomnili. Hrvaški ribiči pisanici ali pirki pravijo tudi burača, perga, sikovac, šarac, špijun ali vuk. Angleži ji pravijo Lettered perch, Francozi Perche du mer, Nemci Buchstabenbarsch Italijani pa Sciarrano. vi l i j em žgave c Fugu - presenečenje z Madagaskarja 44 VODE IN MI 61 V mali ribiški vasici Anakao na jugu Madagaskarja je možen kar lep ribolov s tehniko vertikal jigging. Domačini tega ne poznajo, saj je ta zvrst ribolova za njih predraga. Tako se z domačini dogovorimo, da odplujamo s pirogo izven koralnega grebena na globino med 30 in 40 m. Odjadramo in kaj kmalu se ustavimo. Vodiča mi kažeta »ok«. Nemogoče, saj že malo poznam ta predel. Dobro, spustim vrvico in vaba doseže dmo po 18 m. Malo čudno pogledata in nejevolno ponovno razpneta jadra. To se ponovi še dvakrat in začneta bentiti, kako za vraga uganem globino. Nista namreč vedela, da vrvica zamenja barvo vsakih 10 m. Po nekaj minutnem cukanju prime riba, potegnem jo do čolna, domačin jo zagafa, le ta pa se v čolnu napihne kot žoga. Vedel sem, da so nekatere ribe v indijskem oceanu nevarne za uživanje, nisem pa vedel, da so strupene vse napihovalke! Po zatrjevanju obeh vodičev, da je riba odlična, sem jima zaupal. Fugu, riba napihovalka sodi v rod rib Tetradontiformes, kar pomeni tetrasštiri dontes-zobje, torej štirizobke. Nekatere vrste imajo strup samo v jetrih druge pa tudi v mesu ali koži. Vsebujejo stup tetrodoksin, za katerega ne poznamo zdravila in je mnogo močnejši od cianida. Žrtev čaka gotova smrt, katera se prične z omrvičejem mišičja, na koncu pa s paralizo dihalnih organov. Kjlub temu je ob pravilni pripravi prava specialiteta na japonskem, v Evropi pa je prepovedana. Pojedli smo jo. Bila je res odlična. No, kdaj imam pa lahko tudi jaz srečo… december 2011 45 Tango in Costa Alex D U Š A N G A B E R C ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Že dolgo nisem nikjer nič prebral o Alex voblerjih. Bojim se, da so šli ti izjemni voblerji, v poplavi novih vab, prehitro v pozabo. Kljub temu, da preizkusim vsako novo vabo, ki mi pride pod roke, se enajsticam Tango in Costa ne odpovem. To sta po mojem mnenju daleč najboljša voblerja za lov sulca na naših vodah. Tako globoko in ob taki vibraciji ne pridete z nobenim drugim voblerjem. Slišim, da v proizvodnji teh vrhunskih voblerjev spet škripa. Poberite iz trgovin kar lahko še dobite. Tudi drugi Alexovi modeli so vrhunski, toda zdaj je čas za sulca. In ščuko. Tudi ta ga bo z veseljem popadla zdaj, ko se je bela riba umaknila globlje. Tudi ščuko boste zdaj morali iskati prav tam, v globini. Zdaj je lačna in popadljiva. Zasukajte profesorico v ritmu tanga. Za pravo ribo je zdaj treba seči globoko. Pa ne v žep, saj so Alex voblerji postali cenejši kot večina drugih uporabnih – lovnih voblerjev. Seveda so na voljo tudi plitvo toneči modeli. Ti vam bodo prav prišli tudi maja, ko se lov na ščuko spet prične. Sam sem si naredil lepo zalogo in na ščuko ne grem brez jeklene predvrvice. Vsakega je škoda. Aleksander Veselinović je legenda med kreatorji umetnih vab. Prisega na vrhunsko kakovost in les. Z njegovimi vabami se tudi vi lahko vpišete med ribiške legende. Ne boste prvi. 46 VODE IN MI 61 Turistična oddaja UŽIVAJMO! Vsak četrtek ob 21.00 na TV Veseljak december 2011 47 MD Dok D R . M . M . P O C R N J A ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Dok – 12 Z voblerjem MD Dok smo želeli dobiti kar najboljšo vabo za vleko, troling ali panulanje na morju in sladkih vodah. Namenili smo ga predvsem lovu ščuk na jezerih in lovu lucev in podobnih rib na morju. Po štirih letih intenzivnih testiranj se vam s ponosom lahko pohvalimo, da smo več kot uspeli v naši nameri. Še več! Dosegli smo to, da najzahtevnejši ribiči na vodo ne gredo več brez vsaj nekaj naših voblerjev MD Doc - 12, ki vam jih ta trenutek predstavljam. MD Dok – 12 je najpriljubljenejša »igrača« ribičev, ki se ne ustrašijo prijema velike ribe. Z voblerji MD Dok -12 smo s klasičnim vijačenjem ujeli veliko kapitalnih smučev in ščuk ter prekrasnih somov. MD Dok – 12 v plitko toneči varianti doseže globino približno pol drugi meter, globoko toneči pa pri vleki zaide tudi globlje od 6 metrov. Oba modela sta plavajoča in sta vam na razpolago v najučinkovitejših barvnih kombinacijah. 48 VODE IN MI 61 Dok – 9 Dok – 7 Dok – 9 je zadnjih pet let naš najbolj prodajan izdelek. Prepričani bodite, da ribiči vedo zakaj. Zaradi tega voblerja smo deležni iskrene zvestobe kupcev, ki se že leta in leta odločajo za ise modele. O tem priča tudi poln arhiv fotografij s trofejnimi ulovi, ki nam jih ribiči pošiljajo iz vseh koncev sveta. Za Dok – 9 je značilna nočnejša, vendar spet ne premočna vibracija, ki pritegne predatorje tudi z večje razdalje. Plitkotoneči model doseže globino 1,2 m, globoko toneči model pa do tri metre. Tudi Dok – 9 voblerji so plavajoči in so vam za enkrat na razpolago v štirih živih in učinkovitih dekorjih. Dok -7 je najmlajši model voblerjev iz serije Dok. Izdelali smo ga na željo ribičev, ki so si zaželeli vobler z drobno vibracijo uporaben pri klasičnem vijačenju kakor trudi pri vleki. Že pri prvih testiranjih smo ugotovili, da nastaja eden naših najboljših voblerjev. Zadeli smo prav noro vibracijo, ki ribe enostavno obnori. Kar koli boste že počeli s tem voblerjem bo njegova akcija ostala aktivna in stabilna. Perfektna vaba za smuča in ostriža, ki pa mu ne bodo oprostile tudi večje roparice. Tudi ta model izdelujemo v plitko in globoko toneči varianti, na razpolago pa so vam v pestri barvni paleti. december 2011 49 Smuč za svečane priložnosti L I D I J A O M E R Z U; F O T O : S TA N E O M E R Z U Smuč je kralj sladkovodne ribje kuhinje. Ima čudovito belo meso skoraj brez kosti, nežnega prijetnega okusa. Zaradi njegove okusnosti, redkosti in cene na trgu je smuč več kot primerna riba za posebne priložnosti. Nadvse hitro in enostavno ga lahko pripravimo na nešteto načinov in vedno bodo naši gostje navdušeni. Tudi po obilni večerji se bodo počutili odlično, še zlasti če boste k smuču postregli kozarec suhega žlahtnega belega vina. Smuč, kot ga rada pripravim sama Potrebujemo: večjega smuča, moko, drobtine, jajca, sol in limono. Smuča razrežemo na podkve, pokapamo z limono in pustimo stati eno uro. Kose smuča povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter cvremo na začetku v vročem olju, nato pa temperaturo zmanjšamo. Ocvrte kose smuča zložimo na velik podolgovat pladenj tako, da ribo spet sestavimo vključno z glavo in repom. Med kose zataknemo rezine limone. Kot prilogo postrežemo krompir, ki smo ga spekli na svinjski masti z ocvirki. Častnemu gostu odstopimo ličnice s smučeve glave, ki veljajo za največjo delikateso v sladkovodni ribji kuhinji. K tako pripravljeni ribi se odlično prileže radičeva solata in kozarec dobrega belega suhega vina. 50 VODE IN MI 61 GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« Smučev file s paradižnikovo omako Potrebujemo: 16 smučevih filejev in 1 limono. Za omako pa: 40 g masla, 100 g sesekljane čebule, 40 g paradižnikove mezge, 20 g moke in 0,5 dl kisle smetane. Iz smuča naredimo fileje in odstranimo kožo. Iz ostankov ribe skuhamo osnovo (4 dl). Fileje razrežemo na večje kose, jih pokapamo z limono, solimo in pustimo stati. Omaka: Čebulo rumeno prepražimo na maslu, jo potresemo z moko ter zalijemo z osnovo. Omaki dodamo paradižnikovo mezgo in začimbe ter kose smuča. Jed na malem ognju dušimo, da se meso zmehča. Preden postrežemo, dodamo kislo smetano. Kot prilogo ponudimo kuhan riž ali dobre kruhove cmoke. Smuč z gobami Potrebujemo: smuča, 60 g masla, 2 dl ribje osnove, sok 1 limone, 0,5 l bešamela, 2 dl smetane, 10 g rdeče paprike in 30 g šampinjonov ali gomoljik narezanih na rezine. Ribo poširamo pokrito v ribji osnovi. Bešamelu dodamo rdečo papriko in ga primerno razredčimo s smetano. Poširani ribi odstranimo kožo in hrbtno plavut, jo polijemo z omako ter okrasimo z rezinami gomoljike ali šampinjonov. GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« Rore 25, Ljubno ob Savinji Smuč po milansko Potrebujemo: 8 smučevih filejev po 60 g, 2 jajci, 80 g drobtin, 60 g parmezana, 100 g olja in 280 g makaronov. Za milansko omako: paradižnikovo omako z grahom, šunko in gobicami. Smučeve fileje solimo, pokapamo z limono in paniramo v moki, jajcu in drobtinah, med katere smo zmešali nariban sir. Fileje ocvremo in jih v krogu zložimo na ploščo. V sredo kroga stresemo makarone po milansko (paradižnikova omaka z grahom, šunko in gobicami). Prenočišča in odlična kuhinja ob samem trofejnem revirju na Savinji Tel. (03) 838-12-63 Faks (03) 838-12-64 GSM 031-882-431 e-mail: [email protected] Postrežemo solato iz zelenega radiča. Želim vam dolgo in zdravo življenje, čim več praznovanj in smuča, kar se da pogosto na mizi. Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2012 v imenu našega podjetja, družine Omerzu in naših prijateljev. december 2011 51 Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih! NOVO !!! Cena posameznega filma je 10€. Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo! Pokličite takoj! Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju. Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] 52 VODE IN MI 61 ŠE VAM JE NA VOLJO Veliki ribiški koledar 2012 EVA FERK FOTO: STANE OMERZU Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] OBČINA DOL PRI LJUBLJANI Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim in zgodovinskim utripom. Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda. Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko ponudbo v Senožetih. V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina tega območja. Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek, v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma. NOVO V RACOON-u!!! Unikatni, ročno izdelani noži in … Za vas smo pripravili veliko izbiro najkakovostnejših unikatnih nožev mojstra Borisa Puclja. Nože vam izdelamo po vaših željah in potrebah. Na voljo so vam lovski, ribiški, filetirni, gobarski polharski noži, mačete, sekirice in še marsikaj drugega lepega iz mojstrske delavnice. V ročno izdelane nože vgraviramo tudi slike, posvetila… M O N A R C H - D O K M. Ivanića 121 32100 Vinkovci, HRVATSKA tel. +385 32 360 047 fax. +385 32 360 047 e-mail: [email protected] www.monarch-dok.com Brajnikova 31, 1000 Ljubljana tel.: h.c. 01 /583 83 30 fax: 01/583 83 33 E-mail: [email protected] Skladišče: Rožna dolina c. VI/40, 1000 Ljubljana tel.: 01/256 03 06 www.belatrade.si Vse DVD-je VSP lahko naročite v uredništvu revije Vode in mi po ceni 18€ Cenjene goste vabi kolektiv nočnega bara CLUB ROYAL v Kidričevem pri Ptuju. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi: 02 796 98 01 (21.00 do 05.00) Vljudno vabljeni! Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju. Naročam revijo VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica. Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................ Naslov: ........................................................................................................................................... Pošta: .............................................................................................................................................. Podpis: ...................................................... Telefon: .................................................................... Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana. Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098 ali po e-mailu: [email protected] Vse za uspešen piknik v naravi! Bakreni kotlički, servirna posoda, peke ... Za ljubitelje ! e c l a n o i s e f in pro Z ZNANJEM DO RIBE VAŠIH SANJ Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] Hrvatski pijor, Ričica rebeka bratož gornik ; foto: stane omerzu Primož Zupančič (Ljubljana, 1954) po zanimanju je univerzitetni diplomirani pravnik. Postdiplomske studije biologije pohađa na Sveučilištu u Ljubljani. Središte njegovog znanstvenog interesa je ihtiologija slatkih voda. Od 1978. proučava Dinarski krš, točnije slatkovodne ribe koje obitavaju u njegovim rijekama, jezerima i podzemnim vodama. O njima je do sada u suautorstvu objavio četiri znanstvena rada, u kojima su opisane četiri nove vrste riba iz Hrvatske i Bosne i Hercegovine . Objavljuje i popularne članke o slatkovodnim ribama Zapadnog Balkana. Živi i radi u Dolskom, selu pored Save istočno od Ljubljane.
© Copyright 2024