1. No category

Številka 61
Letnik 9
Cena 3,95 €
Grbasti okun v Muri
Ribnik Lenc
Lov lignjev
Pisanica
Mincio
Smuč
Fugu
Občina
Dol pri Ljubljani
Mongolija • Romunija
Madžarska • Srbija
Bosna in Hercegovina
Hrvaška • Madagaskar
Španija • Švedska
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
Vsebina
UDK: 639.2
ISSN: 1581-6028
Letnik: 9
Številka 61
Ljubljana, december 2011
Izdaja:
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega
turizma Racoon
Svet revije:
dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar,
Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc.,
Primož Zupančič
Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu
Sodelavci:
Dr. Veljko Andrić, Tomaž Arko, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo,
mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak,
Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser,
Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, mag. Danijel Gospič,
dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ. dr. vet. med., Jakica Jesih, Bojan
Kajfež, Zarja Klun, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri, dr. vet. med.,
Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer, Jurij Mikuletič,
univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic, mag. Jerica Mrak,
Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu, Rasmus Ovensen, Janez
Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Janez
Podkrižnik - Matic, Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Ante
Rašić, Aljoša Savič, Srđan Savulov, Jovan Simonović, inž. Matjaž Sivka,
dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl.
ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Igor Zdenjak,
Roman Zemljič, Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona,
Vilijem Žgavec
Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o.
Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o.
Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu
Naslov uredništva:
Racoon
Center za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma,
Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana
Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137
E-pošta: [email protected]
Živimo in delamo v Sloveniji
29. grafični bienale
Življenje pusti sledi
Jurij Mikuletič: Vtisi iz narave
Pogovor z Mirkom Goričarjem
Zgornjesavinjski turistični center Povh V Muri odkrita nova ribja vrsta
Mura in ribnik Lenc pri Sladkem vrhu
Miting vijačenja na ribniku Lenc
Impresije iz Mongolije
Mantova in reka Mincio
S potezanko na sulca
Na lepi plavi Donavi
Idrin miš
S čim so lovili naši dedje in očetje
Big Game
Knjiga Lov lignjev
Pisanica ali pirka
Fugu - presenečenje z Madagaskarja
Tango in Costa
MD Dok
Smuč za svečane priložnosti
http://www.racoon-slovenia.com
Transakcijski račun:
SI 02044-0016200210
V letu 2012 bo izšlo 6 številk revije VODE IN MI.
Letna naročnina znaša 23,70 €, za naročnike iz tujine pa 36 €.
Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine.
EVA FERK
FOTO: STANE OMERZU
Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade!
Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične
navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih.
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
23
28
31
34
36
38
41
43
44
46
48
50
še vam je
na voljo
Veliki
ribiški
koledar
2012
Še vedno lahko naročite vezane letnike
revije Vode in mi 2006, 2007 in 2011!
Letnik 2008
cena 27,65 €
20,86 €
23,70 €
27,65 €
31,60 €
31,60 €
31,60 €
S TA N E O M E R Z U ; F O T O : j ovan simonovi ć
i l ustra c i j a : j uri j mi k u l etič
Živimo in delamo
v Sloveniji
Ne glede na to, kdo bo
vodil našo državo po
volitvah, ki sovpadajo
z izidom zadnje letošnje revije Vode in mi,
bomo morali konsolidirati naše vrste in se
pošteno lotiti dela. Res
smo se znašli v krizi
in naša strpnost do
slabega dela ali nedela
se je močno zmanjšala. Vse več ljudi se
zaveda pomena znanja in rezultatov dela.
Čas bleferjev je mimo.
Iskreno upam.
Naše edino upanje in možnost za izhod iz
krize je znanje, narava in turizem. V krizo nas
niso pahnili svetovni bančniki ampak naša
lagodnost in brezbrižnost. Niti približno nismo
izkoriščali ne znanja, ki ga ima naša dežela na
pretek, ne naravnih danosti od katerih naša
Slovenija kar prekipeva. Naj omenim samo 19
000 študentov, ki so lani uspešno zaključili
svoj študij. Zdaj brskajo po oglasih in razpisih za delo v tujini. Medtem, ko proti Aljaski
letijo letala poslikana v losose, polna športnih
ribičev iz vsega sveta, pri nas število športnih
ribičev ob vodi upada. Domačih in tujih. Kljub
lepoti in izjemnosti naših voda. Slovenci raje
lovimo v Italiji, Španiji, na Madžarskem in
celo v Mongoliji. Tisti, ki te možnosti nimajo,
žalostno zrejo v naše vode in se spominjajo
časov, ko so še lahko lepo lovili. Vsa čast izjemam. Vsi vemo kam nas je pripeljala diktatura
proletariata brez znanja, politično kadrovanje,
kvazivolunterstvo, vodstva brez vizije…
2
VODE IN MI 61
Čas je, da se vprašamo kje smo in kaj
hočemo. Preglejmo rezultate dela in zberimo
pogum za slovo od neučinkovitosti. Država že
mora narediti svoje, državljani pa smo mi!
Naše ribogojstvo je v razsulu, naš ribiški
turizem je na poti navzdol, naše najlepše reke
so vse bolj prazne. Turisti odhajajo s povešenimi nosovi, Slovenci pa smo zadnji na lestvici
porabnikov rib v Evropi. Kot da ne vemo več
kaj je prav, kaj je zdravo, kaj je dobro. Nekaj je
narobe! Čas je za spremembe! Imamo to moč?
Seveda imamo. Vprašanje je le političnega
posluha vladajoče garniture. Tudi če ne bodo
imeli posluha, nas bodo morali slišati. Država
mora biti v službi državljanov.
Ob najlepših željah v prazničnem času, vam
obljubljam, da boste v naslednjih letih večkrat
jedli ribe in bolj trezno razmišljali. Želim vam
dober prijem in veliko prijetnih trenutkov na
vodi in doma.
Ko si srečen
in ko srečo
rad bi še delil
z nekom!
Vedno v akciji!
Vsi, ki karkoli kupijo
v letu 2011 pri Racoonu,
kot tudi vsi naročniki
revije Vode in mi,
sodelujejo v
nagradnem
žrebanju
za cel kup
lepih nagrad!
11
Nagrade za leto 20
h muh Lidija Fly
Tečaj vezanja umetni
jezeru s Čirotom
Ribiški vikend na Zvorniškem
do konca za dve osebi
Ogled Planinske jame
za muharjenje
5 x Dnevna dovolilnica
v Ljubnem ob Savinji
dovolilnica
10 x Dnevna ribolovna
jezero
za Cerkniško
10 x Veliki ribiški koledar
revijo Vode in mi
10 xnaročnina na
10 xknjiga Muharjenje
20 x DVD Lov i ribolov
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
Akcija
!
Ob nak
upu
vijačenje vsaj 3 vab za
vam po
darimo
DVD »U
ral«!
30 % p
opusta
na
vso kra
parsko
opremo
.
Janez Černa č
29. grafični bienale
Je umetnost res pred stečajem?
Po zadnjem grafičnem bienalu se samo tepci
sprašujejo, če je sedanja likovna umetnost tik
pred stečajem. Nikakor ne, ravno nasprotno!
Šele sedaj se uresničuje staro revolucionarno
geslo: Umetnost ljudstvu! Umetnost je sedaj
sicer povsod med nami, vendar je prikrita, zato
jo ljudje tudi ne razumejo, kar je izjemen dosežek. Slikarstvo, kiparstvo in grafiko so končno
združili v nekakšno gledališče absurda, kjer
vsi sodelujemo, ker smo vsi vpeti v družbena
protislovja. Tako so govorili na simpoziju učeni
poznavalci razmer na trgu umetniških resnic.
4
VODE IN MI 61
Lovski literarni kotiček
19,90 €
SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK
VEČNA LOVIŠČA
24 €
VEČNA
LOVIŠČ A
Janez Černač
Stari mojstri so s čopičem na platnu zelo razločno izrisali podobe cerkvene in posvetne gospode, pa tudi navadne nagice, sončnice, zajtrk
na travi, tihožitje z zajcem in vse drugo. Sedaj
pa videz hudo vara, ker gre v umetnosti za
velike miselne preskoke od resnice k navidezni
resnici, nato pa k resnični laži. Samo poglejmo
nekaj končanih umetniških dogodkov, ki jih ne
dojamemo niti sedaj, ko so na sporedu že novi.
Največji umetniki z gradbenimi inštalacijami so pridobili spoštljive naslove, kot prva
dama ali gradbeni baron, toda izkazalo se je,
da so ob takih časteh in z bogatim plačilom
pred našimi očmi uničili gradbeništvo in banke, na tisoče delavcev in njihovih svojcev pa
tega obsežnega in globokega performansa ne
bodo pozabili do smrti. Ob tem so se bankirji
šopirili doma in po svetu z navideznim bogastvom, kar je svet pahnilo v resnično krizo. Pri
teh umetniških dogodkih gre za demokratizacijo sodobne umetnosti, saj vsi sodelujemo pri
inštalacijah in performansih z našim denarjem.
Država gotovo prednjači z največjimi in najdražjimi umetniškimi dogodki, ki bodo vplivali
na naše življenje še desetletja. Tako so poslanci v imenu vsega ljudstva navidezno gradili
pravno državo, vendar se je po dveh desetletjih
izkazalo, da je bil ta umetniški dogodek samo
oblika potrošniške družbe v naši politični
trgovini. Sprejeli so menda osemsto zakonov in
na tisoče drugih predpisov, da so lahko z navzkrižnimi interesi uničili pravno državo. To so
nasilni umetniški dogodki, kar je odraz današnje ideologije o izbiri. Nasilje demokracije je v
tem, da imamo lažni občutek, da lahko posameznik naredi in doseže vse, kar si želi. Zato
so umetniški obredi tudi religioznega značaja,
ker dobimo občutek, da sodelujemo pri nečem
nebeškem, zato prenašamo vse norosti in potrpimo ob vseh mučenjih. Učenjaki so nam šele
na tem simpoziju razodeli še to, da je luksuz
enih vedno povezan z nasiljem nad drugimi.
Samo redki in najbolj pronicljivi kritiki so
zaslutili, da gre pri sedanjih umetniških dogodkih za maščevanje nad krivično preteklostjo.
Vsaj stoletje so zaraščeni in zapiti umetniki
živeli v bedi zaradi nasilja bogatih in njihovega
razkošja, zato se sedanji prikriti umetniki znašajo nad nami z nasilno umetnostjo.
30 €
20 €
28 €
40 €
december 2011
5
N ata š a T e š ar ; foto : stane omerzu
Življenje pusti sledi
Kar je povezano z naravo, je povezano tudi s slikarjem Janezom Černačem, ki je od 28. oktobra
do 12. novembra 2011 razstavljal slike v naši Galeriji slik in okvirjev OKVIRI IN. Razstava se je
imenovala ŽIVLJENJE PUSTI SLEDI. Druženje
ob odprtju smo zaokrožili s prijetnim klepetom
in slikarjevim pogledom na 12 razstavljenih
umetnin. Umetnik je zapisal: »Verujem v
naravo! Zato me v vsem privlači in obseda, od
tankolase korenine do vesolja, za ustvarjalno
razmišljanje, radosti in vsakdanje delo. Torej
tudi za slikarstvo.«
Na razstavljenih slikah je Janez Černač
upodobil življenjski ciklus divjih živali iz
kočevskih gozdov, tako da je stopinje iz
narave prenesel na platno. Pogled vanje
pričara polno doživetij, tveganj, naporov
in tudi radosti iz življenja živali.
Za konec še misel z razstave: »Vsakdo
v svojem življenju pušča za seboj sledi,
ki zaznamujejo posameznika, pa naj bo
to človek, žival ali rastlina.«
6
VODE IN MI 61
Bogra d.o.o.
OKVIRI IN p.e.
Hacquetova 9
1000 Ljubljana
okvirjanje paspartuji kaširanje darila
plastificiranje inkjet tisk galerija
december 2011
7
M oni k a I van č ič Fa j far ; foto : stane omerzu
Jurij Mikuletič: Vtisi iz narave
Polhograjska graščina, Polhov Gradec
11.10.2011 – 4.12.2011
V slikovitem ambientu Polhograjske graščine
je na ogled manjša a likovno pestra razstava
slik in risb Jurija Mikuletiča. Slikarju, ki je
svoj ustvarjalni dar usmeril v upodabljanje
živalskih motivov, je gotovo v pomoč njegovo
strokovno veterinarsko znanje – to se kaže v
dobrem poznavanju živalskih anatomij. Ker pa
je tudi lovec, ima avtor številne priložnosti, da
v naravi opazuje značilno vedenje prostoživečih živali.
Le kdor tiho in spoštljivo vstopa v kraljestvo narave, lahko uzre divjo žival v njenem
najbolj naravnem okolju. Pa še to običajno le
za hip. Divja žival se ne razkazuje in ne pozira. Divja žival je previdna in boječa. Naslov
razstave – Vtisi iz narave – govori o tem, da so
naslikani prizori hipni vtisi, impresije, skorajda prividi. Ta kratek trenutek, ko človeški
obiskovalec sme uzreti divjo žival, Jurij Mikuletič poudari z naslikano svetlobo. Svetloba in
vreme sta na njegovih slikah jasno izražena in
pričata o razumevanju nenehno spreminjajoče se narave.
Tako vidimo podobo srne, ki se pase v
zgodnjem poletnem soncu: postave divjih
svinj mehča gosta megla; gams na vrhu gore
kljubuje snežnem metežu; zajec se skriva v šelesteči jesenski travi ... Upodobljena pokrajina
vselej določi razpoloženje na sliki.
Na nekaterih slikah je večji poudarek na
intimnem življenju divjadi. Avtor s posebno
toplino pokaže srnjad na brezskrbni paši, materinsko nežnost srne, ki zaščitniško stoji ob
mladiču ali ljubezensko dvorjenje srnjaka. S takšnimi motivi se lepo ujema manjši, intimnejši
format platen. Prizori, kakršen je jelenov ruk,
so upodobljeni na večjih formatih in tudi zato
delujejo bolj veličastno.
8
VODE IN MI 61
Največ sproščenosti kažejo listi iz slikarjeve skicirke. Hitre vendar anatomsko natančne
študije teles in gibanja živali s samozavestno in
nezmotljivo potezo dokazujejo izurjenost risarja. Živalski kožuhi so prikazani tako mojstrsko,
da se nam zdi, da bi jih lahko pobožali.
O vsestranski ustvarjalnosti Jurija Mikuletiča govorijo še razstavljeni osnutki za znamke,
ki jih izdaja Pošta Slovenije. Z naravoslovno
natančnostjo so prikazane žuželke, ptice,
ogrožene slovenske živalske vrste in avtohtone
pasme domačih živali.
december 2011
9
S TA N E O M E R Z U ; foto : naturomrez j e .c om
Pogovor z največjim
slovenskim ribogojcem
Zadnje mesece se ukvarjam z raziskovalno
nalogo, ki so mi jo naložili na Ministrstvu za
kmetijstvo gozdarstvo in prehrano z naslovom:
Analiza trga oz. določitev ribjih vrst z dobrimi
tržnimi možnostmi za naslednje ribje vrste:
šarenka, potočna zlatovčica, potočna postrv,
sulec, soška postrv, smuč, ščuka, som, krap,
jesetri, tilapije, ameriški somič, afriški som,
postrvji ostriž, brancin in školjke užitne klapavice in ladinke. Z nalogo bi radi analizirali
stanje na našem ribjem trgu, obstoječe načine
vzreje in trženja, ugotovili potrebe in želje potrošnikov in ribogojcev, ocenili tržne možnosti,
opredelili vrste za gojenje, ocenili primernost
okolja za gojenje… Vse v želji, da bi potrošniki
v Sloveniji večkrat posegali po ribjem mesu
in s tem izboljšali svoje prehranske navade.
Slovenci smo žal še vedno na repu potrošnikov
ribjega mesa v Evropi.
Da bi dobil podatke iz prve roke sem se
oglasil pri gospodu Mirku Goričarju, našemu
največjemu ribogojcu in se z njim pogovarjal
o vzrokih za stanje v našem ribogojstvu, o
ponudbi in povpraševanju na slovenskem in
evropskem ribjem trgu, o željah in potrebah
potrošnikov, o težavah s katerimi se srečujejo
slovenski ribogojci. Ribogojstvo Goričar vzredi
polovico vseh postrvi v Sloveniji.
10
VODE IN MI 61
In kaj mi je povedal gospod Goričar:
»Ribogojci smo neorganizirani in razcepljeni
med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor.
Najsi na direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in
ribištvo vlagajo še takšne napore, na Ministrstvu za okolje in prostor vse stoji. Zavedam se,
da je treba ohranjati naravno okolje, vendar
pa je treba tudi ljudem omogočiti, da živijo in
delajo. Na tem ministrstvu se je nabralo preveč
birokratskih uslužbencev, ki ne obvladujejo
svojega dela in zato ne delajo nič. Po mojem
mnenju bi bilo treba to ministrstvo razpustiti!
Z mano se bodo strinjali vsi ribogojci. Večina
jih že leta prosi za vodno pravico, ki je pogoj za
pridobivanje sredstev iz Evropskih skladov. Kdo
bo odgovarjal za škodo, ki nastaja in za izgubljena sredstva? Ministrstvo za okolje in prostor
s svojim nedelom ogroža obstoj slovenskega
ribogojstva in zavira razvoj!
Slovenci smo na repu porabnikov ribjega
mesa v Evropi. Ribogojnice pri nas obratujejo
s polovično zmogljivostjo, po drugi strani pa
več rib uvozimo kot vzredimo. Sodobnemu
človeku je potrebno ribo ponuditi na njemu
sprejemljiv način. Večina ljudi danes išče že
pripravljeno ribje meso, ki si ga lahko enostavno in hitro pripravijo doma. Kupci so pozorni
na ceno, predvsem pa na svežost ribe. Za svežo
ribo so pripravljeni plačati več. Pri zmrznjeni
ribi nismo konkurenčni na svetovnem trgu,
znamo pa vzrediti in ponuditi izredno kakovostno svežo ribo domačemu trgu. Najbolje se
prodajajo šarenke in fileji raznih somov, ki so
poceni, brez kosti in primerni za hitro pripravo.
V našem ribogojstvu se pripravljamo za vzrejni
obrat oz. ribogojnico afriških somov. Načrtuje-
mo proizvodnjo 500 ton afriških somov letno. V
Sloveniji pa obstaja trg tudi za druge vrste rib.
Kupci povprašujejo po krapu, amurju, smuču,
ščuki, linju, večjih postrvih, sulcu, potočni in
arktični zlatovčici, potočni postrvi… Večino teh
rib danes izvozimo. Zlasti sulca. Seveda po teh
ribah ni toliko povpraševanja kot po cenejših,
vendar se v Sloveniji radi pohvalimo z ribiškim
turizmom. Ribiči pravijo, da so za neuspeh krive prazne vode. Kjer ni rib tudi turistov ne bo.
Tujci pa radi jedo ribe, povprašujejo pa največ
po najbolj kakovostnih.
Za razvoj domačega ribjega trga je nujno potrebna dobro vodena promocijska kampanja, ki
bo dlje časa ozaveščala in obveščala domačega
potrošnika o pomenu ribjega mesa in njegovi
vlogi v zdravi prehrani sodobnega človeka.
Domači ribogojci smo sposobni vzrediti ribe za
zadovoljitev potreb slovenskega trga in tudi izvažamo. Vzrejo smo sposobni tudi podeseteriti.
Ponudimo lahko najbolj kakovostno in iskano
svežo ribo. Na ministrstvih pa potrebujemo
strokovnjake, ki bodo spodbujali razvoj in ne
postavljali ovir.«
Ribogojstvo
Goričar d.o.o.
Slivje 2
8312 Podbočje, Slovenija
e-mail: [email protected]
www.naturomrezje.com
december 2011
11
L I D I J A O M E R Z U ; foto : stane omerzu in t c pov h
Zgornjesavinjski
turistični center Povh
Vedno bolj sem prepričana, da je Zgornja
Savinjska dolina res najlepši košček Slovenije.
O pridnosti in prijaznosti domačinov sem že
pisala. In vedno znova odkrijem v tej dolini še
kaj lepšega in še kaj boljšega. Z možem sva še
zadnjič v letošnji sezoni muharila na Savinji pri
Ljubnem. V ribiškem domu sva srečala gospoda Draga Povha, ki naju je prijazno povabil na
ogled svoje ribogojnice. Predsednik Ribiške
družine nama je ogled toplo priporočal. Rekel
nama je, da Drago vzreja najlepše postrvi, ki
jih tudi oni vlagajo v Savinjo. In če Matic reče
tako, bo zagotovo držalo.
Zapeljala sva se skozi Ljubno in sledila
Ljubnici do Turističnega centra Povh, ki se ga
ne da zgrešiti. Pravljična hiša na desni strani
ceste, pred njo pa trije ribniki. Ob ribnikih se
pasejo jezersko solčavske ovce, hišo pa obdaja
čudovit mir, šum Ljubnice in razgled na okoliške hribe. Drago v ribnikih pred hišo vzreja
sulce, kalifornijske in potočne postrvi. Od
velikih, zdravih rib je težko odmakniti pogled.
Gospodar je povedal, da svojim gostom dovoli
tudi ribolov, tukaj lahko osvojijo svoje prve
muharske korake, izkušenejše pa spremlja
tudi na ribolovu na Savinji. Do njegove hiše je
mogoče muhariti tudi na Ljubnici.
Čudovita hiša in čudovito urejena okolica.
Vse v kamnu. Vsaka podrobnost opozarja na
skrbnega gospodarja s pretanjenim okusom in
občutkom za naravo. Izjemno razkošno opremljeni apartmaji so mi vzeli sapo. V trenutku
sem vedela kje bom preživela naslednje počitnice. Pravljična namestitev v samem Savinjskem raju. Zaprla sem oči in se že videla z
muharico v roki, ki jo na vso moč krivi postrv
velikanka. V okolici so bogata rastišča gob,
planinske čevlje bomo sprehodili po bližnjih
12
VODE IN MI 61
hribih. Golte, Smrekovec, Komen, Travnik,
Olševa, Raduha, Ojstrica, Lepenatka, Rogatec…
Za smučarje so le 7 kilometrov oddaljena
smučišča na Golteh, za kolesarje so urejene
gorske kolesarske steze, za hribolazce pa slikovite pešpoti. Blizu lahko igrate tenis, odbojko
na mivki, po Savinji se lahko spuščate z raftom… Turistični center Povh je idealno izhodišče za izlete v Krajinski park Logarska dolina,
Robanov in Matkov kot, obiščete lahko Snežno
jamo in Potočko zijalko, Park cvetja Mozirski
gaj… Na Savinji lovijo tudi sulca. Gore in gozdovi te doline vabijo številne lovce. Ta dolina
je znana po bogati tradiciji splavarstva, tako
si lahko ogledate bogato Flosarsko zbirko v
Ljubnem ali pa se vsako prvo nedeljo v avgustu
Nastanitev, prodaja rib, ovčereja
Informacija in rezervacije:
041 771 072
e-mail: [email protected]
http://www.tc-povh.si
udeležite tradicionalne prireditve Flosarski bal. V turističnem centru Povh se lahko oskrbite tudi z jagenjčkom ali
ovco, za katere bodite prepričani, da so zrasle na dišečih
zeliščih hribovskih travnikov.
Če si želite miru in počitka ali pa adrenalinskega preživljanja prostega časa v Savinjski dolini vam bodo v Turističnem
centru Povh znali ustreči. in to po več kot ugodnih cenah.
M A R J A N G A B E R , R D M U R A PA L O M A ; foto : stane omerzu in mar j an ga b er
V Muri odkrita nova ribja vrsta
Letos je Mura spet poskrbela za presenečenje
in ponovno dokazala, da je po biotski pestrosti najbogatejša slovenska reka. In to ne glede
katere podatke pri tem uporabimo, uradne iz
ribiškega katastra, ki ga vodi Zavod za ribištvo
Slovenije ali one s katerimi razpolagamo v ribiških družinah. In tako se je zgodil 5. avgust,
ko se mi je v Muri, v Sladkem Vrhu na trnek
»obesil« grbasti okun (Gymnocephalus baloni,
Holčik & Hensel, 1974). Tokrat nisem ponovil
napake izpred dveh let, ko sem s trnkom dokazal, da sabljarke v Muri še živijo. Ribico sem
na hitro izmeril (v dolžino meri 11 cm), jo fotografiral (sestavni del moje ribiške opreme je
fotoaparat!) in jo takoj živo vrnil v vodo. Torej
dela za ribiškega inšpektorja tokrat ne bo.
Grbasti okun je ribja vrsta iz družine pravih
ostrižev (percidae), je donavski endemit in domorodna vrsta v Sloveniji, zavarovana po Uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah (Uradni
list RS, št. 46/2004) in po 3. členu Pravilnika o
uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst
v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002)
razvrščena kot prizadeta vrsta (oznaka »E«).
Po znanih podatkih je naj v Muri ne bi bilo.
Znani so le podatki, da ta vrsta živi v Dravi.
No sedaj sem dokazal, da ta vrsta živi tudi v
Muri, oziroma v Pomurskem ribiškem območju, kjer je za nas, iz ribiške družine Mura Paloma, to 63. vrsta, ob upoštevanju dejstva, da
obstajata dve vrsti krapov – divji in gojeni(?).
In kako ga boste prepoznali ob vodi, ko
nimate pri sebi ključa? Po dokaj izraziti grbi, temnih lisah in pikah, ki izgledajo kot široke navpične proge in po predrepni plavuti, ki ima izra-
14
VODE IN MI 61
zito močno in od ostalih plavutnic ločeno prvo
trnasto plavutnico (na moji fotki je ta značilnost
slabo vidna, ker mu ni bilo do poziranja).
In za konec: upam, da sta ta članek in
fotografija dovolj tehtna razloga in dokaza, da
strokovna javnost prepozna obstoj nove ribje
vrste v Muri, kajti še nisem pozabil na odzive
ob podobnem primeru ko sem leta 2002 na
enak način dokazoval prisotnost signalnih
rakov (Pacifastacus leniusculus) v Muri.
december 2011
15
E VA F E R K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Mura in ribnik Lenc
pri Sladkem vrhu
Najprej bom vsem športnim ribičem zaželela
dober prijem. Ker so me v Centru za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in
ribiškega turizma Racoon proglasili za ribiško
miss leta 2011, bom izkoristila priložnost in
vas povabila na ribolov v moje kraje, v Sladki
vrh ob Muri in na ribnik Lenc. Da ne bo pomote. Nisem noben ribiški strokovnjak. Sem
študentka, ki ima rada vodo in naravo, zdrav
način življenja in čisto okolje. Ob ribniku Lenc
skoraj vsak dan tečem, rada posedim ob Muri,
v naravi najdem svoj mir. Žal pa pri nas redko
slišim toliko različnih slovenskih narečij, kot
sem jih slišala na mitingu vijačenja konec novembra, ki ga je organiziral prijatelj Jan Bauman. Lepo je bilo videti pisano druščino mladih ljudi iz vse Slovenije, ki jih druži skupna
strast. Med tekmovalci me je presenetil celo
urednik revije Vode in mi, ki ga je spremljal
raziskovalec rib in župan Dola pri Ljubljani
Primož Župančič. Za raziskovalca je poskrbel
gospodar naše ribiške družine Marjan Gaber, Staneta pa sem jaz odpeljala na sprehod
okoli ribnika. Pogovarjala sva se o možnostih
za razvoj ribiškega turizma v našem kraju.
Izvedela sem, da v naših vodah živi več kot
šestdeset vrst rib, med njimi celo nekatere izredno redke in nekatere celo na novo odkrite.
Pri nas je populacija menka stabilna, pojavlja
se sulec, ribnik Lenc je poln ščuk in krapov, v
Muri je vse več tujerodnega signalnega raka, ki
je večji in okusnejši od našega avtohtonega, ki
pa zaradi svoje tujerodnosti ni zaščiten. Imamo lep ribiški dom, ki je več kot primeren za
različna druženja in prireditve.In Štajerci smo
gostoljubni ljudje, ki se radi družimo, zabavamo in nazdravimo. Torej imamo vse pogoje
za uspešen razvoj tudi ribiškega turizma. Po
16
VODE IN MI 61
nasmejanih obrazih ribičev sklepam, da so se
pri nas dobro počutili in tudi obljubili so, da
še pridejo.
Torej, izkoriščam to priložnost, da vas
povabim na bregove Mure in ribnika Lenc.
Trdno sem prepričana, da se boste med našimi
ribiči odlično počutili. Da pa mojega povabila
ne boste prehitro pozabili, naj vas nanj vse leto
spominja Veliki ribiški koledar, ki ga za vas
vsako leto pripravi Stane Omerzu. Za fotografijami lepih rib se skriva veliko truda, dela in
ljubezni. Vem, ker sem ga pomagala ustvarjati.
Pozdravljam vas z naslovnice in vam želim
dober prijem v letu, ki prihaja.
EVA FERK
FOTO: STANE OMERZU
december 2011
17
J A N B A U M A N , R D Pa l oma S l ad k i V r h ; F O T O : S TA N E O M E R Z U in j an b auman
Miting vijačenja na ribniku Lenc
Med vsemi možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa
za vodo, je prav vijačenje tisti način ribolova, ki nas mnoge
pušča ure in ure na brežinah pri premetavanju umetnih
vab tekom celotnega leta. Ker si mnogi delijo mnenje, da je
poleg ribolova samega pomembno tudi druženje, so člani
RD Paloma Sladki Vrh na lep jesenski dan dne 29.10.
organizirali miting vijačenja na njihovem največjem ribniku
»Lenc«, ki leži le streljaj od konca imenovanega kraja.
18
VODE IN MI 61
Vabilu so se v največjem številu poleg nekaj
domačih ribičev odzvali člani ribiškega foruma
ribicija.info, ki takšnih dogodkov ne zamudijo
radi, prav tako pa takšnega dogodka ne zamudijo člani Racoona.
Tako se je v idilični štajerski vasici na meji
z Avstrijo zbralo petindvajset ribičev, ki so
prišli iz celotne Slovenije. In kar naenkrat smo
bili priča prešernemu vzdušju tako Primorcev,
Prekmurcev, Kranjcev na enem mestu, ki pa
kot so sami dejali jim je bilo na prvem mestu
pomembno druženje med ribič samimi. Vso
dobrosrčnost so pokazali, ko so iz avtomobilov
prinašali razne dobrote in tako smo se vsi v
samem startu lahko posladkali s pravo prekmursko gibanico.
Vendar kljub temu, so prišli vsi z namenom, da se ob ribniku sprostijo in naužijejo
tistega, kar nas toliko vleče za vode, to je
vijačenja. Tako so kar naenkrat med preizkušanjem dobrot mnogi začeli pripravljati palice
in izbirati tiste umetne vabe, ki bi naj bile za
ribnik najprimernejše.
Po par metih so mnogi ugotovili, da ribnik
sodi med težje, saj je v ribniku precej trave
in malih vej. Tako so se kmalu zavedali, da
bodo morali, v kolikor bodo želeli ukaniti ribo
pokazati vso svoje znanje. Vsi pa so se še kako
dobro držali starega ribiškega reka ki pravi, da
kjer je šiba je tudi riba in tako so mnogi premetavali vabe v območje, kjer je bil teren najbolj
zaraščen. Kljub vsem naporom in številnim
menjavam vab, so v dopoldanskem času uspeli
ujeti tri ščuke, od katerih je največja merila točno šestdeset centimetrov. Pred objektivi jo je
ponosno pokazal Zoran Kuzma-Zolja.
Sledilo je kosilo, ki so ga mnogi že kako
pogrešali. Ko so bili želodci polni in zadovoljni
smo se postopno vračali nazaj na ribnik, z željo
po ulovu še kakšne ščuke. Vendar kljub vsem
naporom in željam, se ni dala prevarati nobena
profesorica in tako smo postopoma vsi že malo
izmučeni šli v ribiški dom, kjer se je začel sklepni del dogajanja, to je razglasitev najboljšega,
ki je dobil pokal za največjo ščuko. V sproščenem vzdušju smo si zaželeli še več takšnih
dogodkov in kmalu je prišel čas slovesa,
saj so mnogi imeli pred seboj še dolgo pot.
december 2011
19
Impresije iz Mo
U R B A N D E R M A S T I A ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Potovanja. Nikoli nisem bil ljubitelj potovanj. V
mladosti sem kot športnik z vlaki prepotoval,
v umazanih smrdečih vagonih drugega razreda Jugoslavijo od Triglava do Vardarja. Nekaj
potovanj sem imel tudi po državah takratnega
varšavskega pakta. Kot bi rekel eden od Smrkcev – sovražim, res sovražim popotovanja.
Pride pa čas in odločitve, ki te pozitivno prepričajo v nasprotno mišlenje. Pred dvema letoma
sem od Staneta – Racoon prejel DVD z odličnimi posnetki ribolova v Mongoliji. Neokrnjena
narava, čudovite vode bogate z raznovrstnimi
ribami. Film me je prepričal. Moraš iti, biti del
dogodivščine, videti in okusiti to razkošje.
Tri dni potovanja od Ljubljane, Benetk,
Moskve, Ulanbatorja, Morona vkljućno z 12
urami cjazenja z ruskim Uazom po stranpoteh do kampa na sotočju Šiškida in Tengisa. V
pričakovanju, kar je naši skupini pod vodstvom
kapeta Staneta sledilo – je bil napor popotovanja skoraj pozabljen. Čudovito vreme, ki nas
je spremljalo vse dneve bivanja je bila dodatna popotnica za dobro počutje in veselje pri
izvajanju ribolova. Vsak od šestih v ekipi je
imel svoje želje in potrebe, ki smo jih dnevno
usklajevali. Od 12 dni aktivnega ribolova sem
se odločil predvsem za ribolov z muharico. Cilj
so bili arktični lipani in lenoki. Največji taimen
ni bil moja glavna preokupacija. S seboj sem
imel vso potrebno opremo za lov na velikega
taimana in z njo ulovil mladega cca 45 cm velikega. Normo sem si izpolnil. Z veseljem sem
bil priča kolegom, ki so ujeli kapitalce. Pero je
ujel v tej sezoni največjega 134 cm in cca 25 kg
težkega taimana. Tudi Tibor Matjaž in Stane
so bili deležni dobrih ulovov – vsi preko meter
dolžine. Ko gledam video in foto posnetke sem
z mislimi ponovno tam in podoživljam vse
trenutke lepot, ki nam jih nudila Mongolija.
20
VODE IN MI 61
Loviti z muharico je užitek, ki se ga ne
da opisati. Čudovita voda, kvalitetna oprema,
odličen vodič, izmenjava izkušenj, to je to.
Muharil sem večino časa na sotočju Šiškida
in Tengisa. Izbor muh sem si pripravil doma,
nekaj po nasvetu Lidije in Staneta, nekaj sem
si jih naredil sam. Prvi dan je dan, ko dobivaš
občutek ali bo šlo ali ne. Že prvi meti z nimfo
so dali rezultat. Čudovit arktični lipan – zeleno
črno obarvan z veliko hrbtno plavutjo – preko
45 cm v dolžino. Led je prebit. Muhe delajo. Ta
dan sem preiskušal številne muhe in vsekakor
mi je bilo najbolj v veselje, da so muhe izdelane pod mojo roko odlično delale. Če seštejem
vse dneve muharjenja so se najbolj obnesle
majske muhe, mravljice, mokre muhe z rdečo
osnovo in moja – fazanov rep. Od začetka sem
še štel število ulovljenih in spuščenih lipanov a
sem moral kmalu odnehati. Število od malih do
kapitalnih je bilo vsak dan preveliko. Sam pri
sebi sem si rekel: nalovil si se lipanov za deset
let nazaj a samo eno leto v naprej.
Dnevi so šli mimo kot bi rekel keks. Večer
in naslednji dan sloves od odlične posadke
kampa na Tengisu. Ponovno v ruskega Uaza in
mukotrpno popotovanje 350 km do Morona.
Nato Ulanbator ,Moskva, Benetke in dom. Če
me kdo vpraša kako je bilo, mu odgovorim
zelo kratko – takoj jutri grem spet.
ongolije
december 2011
21
22
VODE IN MI 61
S TA N E O M E R Z U , L O V I R I B O L O V; foto : stane omerzu in j ovan simonovi ć
Mantova in reka Mincio
Italija me kot ribiška destinacija nikoli ni prav
posebej privlačila. Milijon ribičev se mi je zdelo preveč. Prepričan sem bil, da nimajo dobrih
ribiških terenov, ker italijanski ribiči tako radi
lovijo na naših vodah. Vendar so to po večini
samo muharji, ki pa v ribiški populaciji Italije
predstavljajo le dober odstotek.
Jovan Simonović, snemalec televizijske
ekipe Lov i ribolov iz Beograda me je že celo
leto nagovarjal da pojdem z njim. Ni mogel
prehvaliti ribolova na reki Mincio. Pred dobrim
mesecem mi je prinesel tudi film na DVD-ju.
Pozorno sem si ga ogledal in moram priznati,
da me ni pustil ravnodušnega. Še preden sva
se dobro dogovorila sem dobil še vabilo švicarskega trgovca z ribiško opremo Bata Ruossa.
Ekipa je bila hitro sestavljena. Z Blafom in
Jovanom sta se iz Kruševca pripeljala še dva
odlična ribiča, odličen krapar Judy in dvakratni
klubski svetovni prvak v beličarjenju Predrag
Vesligaj. Za vso svojo opremo sta potrebovala
svoj avto. Lidija nam je skuhala ribji paprikaš
in nas pospremila na pot proti Mantovi.
Mantova je čudovito staro mesto sredi
italijanske Lombardije. Na severu Apeninskega
polotoka je Padska nižina, ki je najbolj naseljena in najbolj razvita italijanska pokrajina. Padska nižina je šeststo kilometrov dolga in nekaj
več kot sto kilometrov široka dolina največje
italijanske reke Pad, ki izvira v Kotskih Alpah
in se izliva v Jadransko morje pod beneškim
zalivom. V tej izredno naseljeni dolini je večina
večjih mest Italije, kot so Milano, Torino in
Bologna. Padska nižina je ena večjih žitnic tega
dela Evrope. Kljub temu, da jim tukaj pravih
padavin manjka, imajo vode dovolj. Reka Pad
je največji vodotok Italije in je dolga 650 kilometrov. Njeni glavni pritoki se spuščajo z Alp.
Z vodo najbogatejša je reka Mincio, ki izteka iz
jezera Garda. Zadnje čase o ribolovu na tej reki
slišimo samo dobre stvari.
Edino večje mesto, skozi katerega teče reka
Mincio, je Mantova. Mantova se s svojimi 50
000 prebivalci nahaja 150 kilometrov od Milana, s slovenske strani je Mantova malo naprej
od Verone. Gre za staro mesto, ki je bilo poseljeno že 2000 let pred našim štetjem. Mesto je
zacvetelo v drugi polovici srednjega veka. Staro
mestno jedro tega čudovitega mesta, burne
preteklosti in bogate zgodovine, ki ga je v svoji
tragediji o Romeu in Juliji omenjal tudi slavni Shakespeare, še danes odseva duh davno
minulih časov. V enem od najlepših mestnih
parkov boste našli tudi spomenik antičnemu
pesniku Vergilu, ki se je rodil prav v Mantovi.
Impozantni štirikotni dvorec svetega Georga s
štirimi grajskimi stolpi je delo slovitega Bartolina iz Novare, zgrajen v 14. stoletju.
Mantova je s treh strani obdana s tremi
umetnimi jezeri, ki so jih s preusmeritvijo toka
reke Mincio naredili že konec 12. stoletja, da
bi lažje branili mesto. Danes ne reko Mincio in
njena jezera okoli Mantove prihaja vedno več
športnih ribičev. Dober glas seže v deveto vas.
Danes sem prihajajo ribiči iz Švice, Nemčije in
Avstrije. Polek domačih ribičev smo srečali tudi
Srbe in Bošnjake. Za dober ribolov nič ni daleč.
Bata Ruoss je za svoje goste najel ribiški
splav v nekdanji marini v kampu Fosa Serena.
Kamp je skrit za drevesi, praktično v centru
mesta. Povsod drugod je kampiranje strogo
prepovedano. Vendar nam na splavu nič ni
manjkalo. Pet postelj, kopalnica in kuhinja.
Vse na vodi in dva metra od postelje so privezani čolni. Od splava do najboljših ribiških
terenov nas loči le nekaj metrov peš ali nekaj
december 2011
23
minut s čolnom. Čoln lahko najamete ali pa
pripeljete seboj. Kmalu smo se prepričali o
ribjem bogastvu reke Mincio.
Po navodilu sem vzel palice samo za vijačenje. In seveda polno torbo umetnih vab. Opozorili so me, da bom veliko silikonskih ribic na
jig trnku pustil na dnu med ostrim kamenjem.
Tako je tudi bilo. Kjer je bilo dno gladko riba
ni hotela prijemati. Lovili smo iz čolnov. Štirje
smo tako ujeli v treh dneh petindvajset smučev, od kateri so bili samo trije lažji od štirih
kilogramov. Med smuči so nas zabavali tudi
številni prijemi somov. Ujeli smo štirinajst
somov v teži od dva do petnajst kilogramov.
Skoraj vse na silikonske ribice. Pozorni pa smo
morali biti na težo jig glav, kajti vsak teren je
zahteval svojo glavo. Lovili smo tudi ponoči,
kar ni prepovedano. Tudi zelo uspešno. Vendar
smuč ne je ves dan ampak v intervalih. Pomembno je kako postaviš čoln in v katero smer
glede na tok vodiš vabo. Vijačenje na smuča
je umetnost. Domači ribiči niso bili kaj prida
uspešni, kljub temu, da so lovili na žive jegulje
in ploščiče. Srečali pa smo jih samo med vikendom. Med tednom skoraj nismo srečali ribiča.
Naša prijatelja, ki sta lovila z obale sta bila več
kot uspešna. Vendar šele tretji dan, ko jima je
riba sedla na krmljena mesta. Vriskala sta od
sreče in utrujala ribo za ribo. Voda je v Mantovi res bogata. Somi, smuči, ščuke, postrvniki,
boleni, krapi, kleni, linji, babuške in ploščiči…
Poleti se jim pridružijo še čepe iz morja. Kamp
Fosa Serena je oddaljen dobrih dvajset kilometrov od od izliva reke Mincio v Pad. Tam
načrtujemo naslednje snemanje pozno spomladi naslednje leto. Spet bomo šli v organizaciji
in na povabilo Bata Ruossa, ki se je izkazal
za izjemnega ribiča in vodiča. Okoli Mantove
pozna vsak kamen pod vodo.
Šestdeset kilometrov dolga reka Mincio je s
svojimi tremi jezeri pri Mantovi je razglašena za
naravni park, o njeni zaščiti pa skrbi konzorcij,
ki ga sestavljajo predstavniki vseh občin, skozi
katere reka teče. Reka vre od življenja. Ob vodi
lahko občudujete številne ptice, vidre, nutrije in
pižmovke, dolge debele gože…
24
VODE IN MI 61
december 2011
25
Varstvene dobe za soma in smuča ni.
Ribolovne dovolilnice pa morate imeti dve:
državno, ki velja eno leto in lokalno, ki velja
tri mesece. Dohodek od prodanih dovolilnic si
delita občina in državna ribiška organizacija.
Za ribolov na reki Mincio rabite dobro
vijačnico za lov smuča, soma in ščuke, dobro
zalogo silikonskih vab z jig trnki različnih tež
glav, dovolj pletene vrvice, primerna oblačila
za ribolov iz čolna in spalno vrečo, če boste
spali na splavu v kampu Fosa Serena. Kraparji
in beličarji vedo kaj potrebujejo. Priporočam
obilno krmljenje. Ribe prijemajo tudi na žlice,
zlasti ščuke, Bato pa je zvečer ujel čudovite
smuče na vobler ob obali v plitvejšem delu
jezera. Le nekaj dni je premalo, da bi dodobra
spoznali vse terene okoli Mantove, dovolj pa je
bilo, da neprestano razmišljam, kdaj bom spet
vijačil na smuča na tej čudoviti reki. Če bi rad
kdo šel z mano naj me pokliče.
26
VODE IN MI 61
december 2011
27
L I D I J A O M E R Z U ; F O T O : J A N E Z P O D K R I Ž N I K I N S TA N E O M E R Z U
S potezanko na sulca
Sulec je kralj naših voda. Naš največji salmonid oziroma največja postrv. Lovec na
sulca mora poznati njegove življenjske in
prehrambne navade. Brez tega ni radostnega vriska srečnega uplenitelja in trofejne
fotografije za spomin na srečni dogodek.
Kaj imajo rade velike postrvi, s čim se
hranijo, čemu se ne morejo upreti? Zadnji odgovor na vsa ta vprašanja je kapelj.
Obstajajo številne kreacije na to temo. Ob
pravilnem vodenju so vse bolj ali manj
uspešne. Vendar pa za lov sulca veljajo
strožji predpisi in tudi sulec sam ima raje
večjo vabo, ki jo moramo spustiti na dno,
kjer kaplji živijo. Od vseh kapljev, ki sem
jih zvezala, se je najbolje pokazala imitacija kaplja, ki jo vežem na večjem jig trnku
28
VODE IN MI 61
Dober prijem.
Tečaj vezanja
umetnih muh
Bi radi spoznali občutek,
ko ribo prevaraš
na svojo muho?
V osnovnem tečaju vezanja umetnih
muh se boste naučili vezanja umetnih
muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki
se ne bodo bistveno razlikovale od tistih,
ki ste jih do sedaj morali kupovati.
Ves potrebni material in orodje,
ki ga boste na tečaju potrebovali,
zagotovi organizator.
V enem terminu sprejmemo le 5
tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje
prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji
potekajo praviloma ob torkih in četrtkih
od 17.00 do 20.30. Možen je tudi
drugačen dogovor.
Cena sedemurnega tečaja je 75 €.
Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in
potezanke), na katere boste zelo ponosni.
Na tečaj se lahko prijavite na sedežu
Centra za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na
telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098
SL
O
IA
iz kengurujeve dlake. Oblika in teža uporabljene jig glave je odvisna od
terena na katerem boste sulca lovili. Kengurujeva dlaka v vodi kaplju
vdihne življenje. Seveda morate poznati naravno gibanje živega kaplja.
Le ta sunkovito plava s kamna na ali pod kamen. Če izberete pravo
glavo in obvladate vodenje potezanke po kapljevo, bo sulec vaš, če je
le v tolmunu ali brzici, ki jo preiskujete. Teža vabe vam omogoča, da
potezanko plasirate kamor želite. Pred prvim metom potezanko namočite v vodo in letela bo še dlje. Zavedati se morate, da kapelj živi pod
kamenjem, kjer z lahkoto vabo tudi zapnete za kamnito dno. Tam, kjer
s kapljem ne boste zapenjali, boste tudi sulca težko ujeli. Hočem reči, da
se na sulca nikar ne odpravite samo z enim ali dvema kapljema.
Eden največjih sulčarjev Srđan Despot Blaf pravi, da se sulec dobremu kaplju upre še težje kot on Fruktalovi viljamovki. Tisti, ki Blafa
osebno poznajo, o lovnosti mojih kapljev nimajo dvomov, tisti pa, ki še
niste prepričani, vabim v našo pisarno na Vilharjevi 25.
Kapelj iz kengurujeve dlake je potezanka na jigu. Lov z enojčkom je
humanejši od lova s trojčkom. Najbolj zagnani lahko stisnete še zalust.
Kengurujevega kaplja lahko mečete z močnejšo muharico ali pa z vijačnico. Kakor vam drago! Cenejši so od vseh drugih sulčarskih vab.
VEN
Vsem tečajnikom
podarimo knjigo Muharjenje!
december 2011 29
30
VODE IN MI 61
A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU
Na lepi plavi Donavi
Načrtovanje ribiškega vikenda
na kakšni večji reki, sploh v
novembru, je skoraj enako kot
igrati loto in pričakovati velik
dobitek. Toda, če zadenete kakšne tri dni in če je poleg vsega
to še vikend, se vse skupaj spremeni v nepozaben dogodek.
Tak vikend sem preživel v
družbi mojih ribiških prijateljev Muja, Milija, Mikija, Želja,
Tunja, Josipa, Maria, Tonija in
Dusa, s katerimi sem lovil po
Donavi, od sotočja Drave, vse
do Apatina.
Septembra je Donava ponavadi rumenkaste barve, motna in polna peska, ter veliko
višjega vodostaja kot ponavadi. Tokrat se nam
je narava odločila podariti sonce, vedrino,
kristalno jasno preglednost, tako da je bila
vidljivost dna nekaj metrov v globino. Seveda
je ribolov na takšni vodi veliko bolj zahteven,
še posebej v vijačenju.
Ob somraku smo se začeli spoznavati, saj
smo se nekateri videli prvič, če izvzamemo
druženje preko ribiških forumov in ostalih
spletnih povezav. Domačini smo ob dobri,
domači slavonski »šljivi« začeli pogovor o
strategiji ribolova, ki nas čaka in kuhali večerjo, medtem pa so se ostali gostje, ki so se nam
pridružili v apartmajih ribiškega doma ŠRD
Drava iz Osijeka, udobno namestili.
Takoj po prihodu sta Mujo in Milija poskusila srečo na sotočju, kakih deset metrov od
apartmajev. Tako blizu, da smo lahko slišali
kako vabe padajo v vodo. Ni minilo veliko
časa, ko se je na vratih apartmaja pokazal
ves srečen in nasmejan Milija, z 2 kg težkim
smučem v naročju. In to ni bilo vse. Čez nekaj
minut se je prikazal tudi Mujo, ki je prinesel
še večji primerek od 5.60 kilogramov. Ostanek
večera smo preživeli s kitaro, v pričakovanju
na prvo zarjo, ker nekateri od nas od razburjenja tudi spati niso mogli.
Jutro nam je prineslo srečo, ker ni bilo
megle in na prvi pogled je bilo idealno za
ribolov. V čolne smo se razvrstili po parih,
domačin in gost, vsaka posadka pa je tudi izbrala določeno taktiko in položaj. Jaz sem bil
na čolnu z Mujom, njegova želja na samem
začetku pa je bila lov bolena in kot prijazen
domačin sem mu seveda izpolnil željo. Naša
prva postaja je bila Hulovo. Spustili smo
sidro, globina vode je bila okoli 8 metrov, dno
pa je bilo polno potopljenih vrb. Začel sem z
raziskovanjem dna, med dvema potopljenima štoroma z zelo dobrimi vabami »shad«,
december 2011
31
različnih barv in vibracij, Mujo pa se je lotil
lova bolena, ki res, da niso bili veliki, ampak
na palici za vijačenje, na meji ultra lahkega
spina, vsak približno kilogramski bolen napolni telo z adrenalinom in popolnim zadovoljstvom. Po uri lova bolena sva se prestavila
na drugo pozicijo, v iskanju smuča, nekaj
kilometrov proti Apatinu. Tega lepega dne je
bilo veliko ribičev za vodo, tako da so bila vsa
boljša mesta že zasedena in poiskati sva morala nove pozicije. Pri iskanju sva na drugem
čolnu srečala Dusa in Željka, ki sta se ponosno hvalila z nekaj kilogrami težkimi smuči.
Naredili smo nekaj fotografij in se odpravili
naprej. Končno sva našla mesto, ki naju je
spravilo v dobro voljo. Lovila sva na shade
32
VODE IN MI 61
mojstra Smukija iz Novega
Sada, ki so svetlejših barv
in drobnih vibracij. V nekaj
minutah sva skoraj v istem
trenutku oba privlekla iz
globine okrog 12 m, po dva
kilograma težka smuča.
Zmagovalna kombinacija
je pogosto menjanje smeri,
vodena z malimi skoki in
drobna vibracija vabe.
Bistra voda in slab pretok
sta ga umirila, midva pa sva
poskrbela, da je napadel najine vabe. Fotografirala sva
ju in potem smuča spustila,
ter se podala v iskanje novih
terenov. Medtem sva zopet
srečala Željka in Dusa, ki
sta zelo izkušena mojstra,
predvsem v tehniki jiganja
na »kedera«. Željko je doma
iz Pančeva in zahvaljujoč
prijateljstvu z domačimi
ribiči, je zelo pogosto gost
na teh terenih, vendar mu
najbolj odgovarja teren okoli sotočja Drave in Donave,
ki je bogat z ribjim fondom
v katerem prevladuje smuč.
Nekaj časa sva uživala
v predstavi sistemov in uspešnem ribolovu
Željka in Dusa. Lovila sta smuče različnih
dolžin in teže, jih fotografirala in potem lepo
spustila nazaj v vodo. Čez nekaj časa sva se
srečala s Tunjem in Milijo in vzeli smo si čas
za kavo in pogovor.
Proti koncu dneva sva se usidrala v bližini
samega sotočja in čakala, da se stemni, da
začneva loviti z voblerji. Ko se je stemnilo, je
Mujo dobil na plavajoči vobler 3 kilograme
težkega smuča. Naredila sva lepe fotografije in
se zadovoljna vrnila nazaj k domu ŠRD Drava,
kjer so bili gostje v apartmajih že udobno
nameščeni.
Kasneje se je pri meni zbrala vsa ekipa
in naredili smo si prijetno vzdušje ob ognju.
Slaven in Stepa sta na vodi ostala celo noč in
obvladovala dogajanje v vodi. Do polnoči sta
ujela devet smučev od 1,5 do 3,5 kilogramov.
Nedeljsko jutro je bilo megleno in odpravili smo se na nasprotno strani Apatina.
Zajtrkovali smo kar v čolnih in razpravljali o
vseh mogočih vabah, od voblerjev, silikonov,
metala, lesa in njihovih vibracijah v vodi.
Kljub nižji in bistri vodi smo spet odlično
lovili. Jaz sem se odločil loviti na model KK
iz Idrine bogate palete izdelkov, ter v roku
ene ure dobil čudovitega smuča, težkega 3,2
kilogramov. Mujo je užival v lovu smuča,
vendar si je še vedno zelo želel loviti bolena, tako da sva se zopet znašla na Petrašu
pri »traverzi«. Tu sta skupaj s Tonijem uspešno lovila manjše primerke, tistih večjih 4-5
kilogramov težkih, pa na njuno žalost tokrat
ni bilo. Okoli 14 ure so začeli zvoniti mobiteli
in vsi smo se začeli vračati nazaj proti domu
ŠRD Drava. Tako, še en čudovit vikend na lepi
modri Donavi je za nami. Eni se bodo že čez
nekaj dni vrnili nazaj, drugi so se zaljubili na
prvi pogled in bodo izkoristili vsako priložnost, da spet pridejo nazaj. V čast mi je bilo
družiti se s temi čudovitimi ljudmi in mojstri
na področju ribolova. Tokrat voda mogoče ni
bila idealna za ribolov, potrebovali smo veliko
časa, da smo našli dobro vabo, idealno mesto
in šele potem ujeli ribo. Smuča smo lovili na
različnih globinah, med 10 in 12 metrov, zelo
redko na 8 in 10 metrov. Lovili smo največ na
shade svetlejših barv, bele, rumene, ter svetlo
zelene, najbolj lovne pa so bile vabe Smukija,
ter našega slavonskega ribiškega asa Josipa,
ki jih dela največ zase in za svoje prijatelje.
Vse skupaj smo ulovili čez štirideset smučev
in nešteto bolenov, kar je kar dobro povprečje
za nekaj ribičev in slabe pogoje ribolova. Pri
vijačenju smo lovili nekaj deset metrov od
obale, pogosto na plavajoče modele voblerjev,
ki gredo do 2 m globine.
december 2011
33
Idrin miš
M I H A F I N K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Miš lovi ščuke! Ampak ne vsak miš. Letos sem
se prepričal, da sem z Idrinim mišem najuspešnejši pri lovu ščuk. Lepotici na sliki sta iz
Reškega jezera in ti nista bili edini prevarani
na moje miške. Ni ga lepšega, kot je dan preživet na čolnu z dobro vijačnico v roki. Dan na
Reškem jezeru je še zlasti čaroben. Še zlasti če
vam prime zelena požrešnica zobatega gobca.
Ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom, se v časopisu pohvališ s svojimi ulovi in
poveš kako si do uspeha prišel.
Ključ do uspeha so Idrine miši. Gre za serijo
žlic, ki je pri naših južnih sosedih krepko
preverjena in je ena najpriljubljenejših vab za
lov ščuk. Na našem tržišču je to relativno nova
vaba. Obstaja več različnih modelov. Najpogostejši je klasični miš izdelan v velikostih od 00
do 5 v teži od 1,8 g do16,8 g. Lahko je srebrn,
zlat ali bronast. Srebrnega miša pa si lahko
izberete tudi v kombinaciji z zeleno, rdečo ali
črno barvo. Za zahtevnejše ribiče pa so v Idri
izdelali tudi dvojno žlico Miš-Duo in pa miš s
posebnim ščitnikom, ki trnek enojček varuje
pred zapenjanjem za travo ali druge vodne
ovire. Vsak miš ima oko, ki ščuko še dodatno spodbuja h napadu. Miši so opremljeni z
dobrimi trnki in so izredno natančno izdelani.
Ker Idre ne delajo na Kitajskem v milijonskih
nakladah je vrednost miši še toliko večja. Prodajajo jih posamično v navadnih najlonskih
vrečkah. Z embalažo kupca ne bodo pritegnile,
kakovost izdelave in pa zlasti lovnost pa so
zgodbe zase.
Zdelo se mi je prav, da vam povem s čim
imate največ možnosti za uspeh. Ščuka je res
profesorica, Idrin miš pa pride prav kot dobro
skrit »plonk cedlc«.
Dober prijem.
34
VODE IN MI 61
december 2011
35
B O J A N K A J F E Ž : foto : stane omerzu
S čim so lovili naši
dedje in očetje
Sem lastnik kakih sto ribiških kolesc, katera
nosijo letnico izdelave prejšnjega tisočletja in
sicer med leti 1960 in 1990.
Ne bom vam predstavljal vseh kolesc, sem
se pa odločil za enega in sicer za staro legendarno, po domače kvik rolo, ki nosi ime DAM
330. Kot sem že napisal je bila izdelana pred
kakimi štirimi desetletji v Nemčiji. Gre za zelo
kvaliteten izdelek katerega je bila tudi cena
zelo visoka, saj ste za deset omenjenih DAMovih kolesc takrat lahko kupili vsem dobro
poznanega FIATA oziroma FIČKA, ki je pa stal
kar zajeten kupček denarja.
Danes imamo zelo veliko izbiro ribiških
kolesc starih in na novo nastalih proizvajalcev. Večina kolesc je odlične izdelave in grejo
v korak s časom a vsem ob boku lahko stoji
DAM-ova 330.
Meni je prvo DAM-ovo 330 kolesce podaril
oče, ki je ribič odkar pomnim. To kolesce je
bilo v rabi približno dvajset let, in mi lahko verjamete, da je prestalo marsikaj saj je na suho
spravilo ogromno količino rib v vseh teh letih,
preden je našlo mesto v moji ribiški vitrini.
Čeprav sedaj počiva na svoji polici, še danes
deluje brezhibno in bi lahko mirne duše še
lovil ribe z njo.
Sedaj pa bi vam rad predstavil eno resnično
zgodbo, ki se nanaša na ta tip kolesca.
Ribiški prijatelj je bil na obisku pri sorodnikih v Srbiji in je beseda nanesla na mojo
zbirateljsko strast stare ribiške opreme.
Pogovor je slišal sosedov 90-letni ded, ki
je bil zelo strasten ribič in ga je zanimal predvsem lov soma, ker pa pred petdesetimi leti ni
bilo veliko izbire in možnosti dobiti kvalitetno
palico za ribolov soma, si jo je ded izdelal sam.
Ta palica pa izgleda takole. Gre za štek
palico iz dveh delov. Vsak del palice je dolg
36
VODE IN MI 61
80 centimetrov, na spodnjem delu je montiran enostaven doma narejen nosilec kolesca,
spodnji del palice krasi ročno kovan obroč,
na zgornjem koncu je pa »šina« na katero se
nasadi zgornji del palice. Palica je narejena iz
hrastovega lesa. Spodnji del je debeline ročaja metle, zgornji pa je zelo precizno ročno
obdelan tako, da gre palica v konus. Zgornji
del palice je na vsakih 10 centimetrov povit s
fino tanko vrvico, da se les pri obremenitvi in
upognjenosti palice ne bi cepil.
Vrh palice je opremljen z veliko kovano
rinko, ki je pa tudi edina rinka na palici. V
rinko je vdelan keramični obroč premera treh
centimetrov. Zanimivo je, da je bil ta keramični
obroč nekoč gladek in spoliran, danes je pa
poln globokih zarez katere je naredila jeklena
pletenica debeline 0,50
milimetra. Kje je tako
pletenico naš ribič dobil
pred toliko leti mi bo
verjetno ostala večna
uganka. Bistvo te zgodbe je, da je bilo 80 metrov te jeklene pletenice
navite na špulo DAM-ovega koleščka 330. Naš
ribič je s hrastovo palico, jekleno pletenico in
DAM-ovim koleščkom v 30 letih potegnil iz
vode približno sto somov, med katerimi jih je
bila vsaj polovica zavidljive velikosti, katerih bi
se še danes vsak športni ribič rad spominjal.
Ta ostareli ribič mi je z veseljem poklonil
svojo staro palico s koleščkom ki je še vedno v
dobrem stanju.
Ob slovesu od palice je dejal »Daj ponesi je
prijatelju iz Ljubljane ali mu kaži, da ovaj štap
ima dušu i srce i neka ga čuva u svom izlogu
kako sam ga ja čuvao celi život.«
Seveda je palica s koleščkom našla svoje
mesto v prvi vrsti moje vitrine in jo vsakemu
rad pokažem, da vidi s čim so lovili naši dedje
in očetje.
Prišli smo do konca zgodbe. Dodal bi samo
še, da je tovarna DAM v preteklem letu na tržišče poslala nov izdelek kvik role, narejen po
starem izročilu koleščka 330 in nosi garancijski
list z neomejenim rokom.
Seveda pa je še veliko starih koleščkov različnih proizvajalcev, ki se ponašajo z odlično
kvaliteto tako v materialih kot v izdelavi. Ne
zavrzite jih, če ne lovite z njimi, ali vam niso
prirasli k srcu, raje jih prodajte ali podarite
kakemu zbiratelju.
Zavedajte se, da je to naša ribiška dediščina,
oziroma zapuščina starih ribičev. Lahko mi verjamete, da v sebi resnično nosijo dušo in srce.
kajfež bojan s.p.
Mojster za vse manjša hišna popravila
GSM: 041 761 827
december 2011
37
TONČI Ž A N KO – TON A ; PR E VOD: L IDI JA OM ER ZU
Big Game
Si želite loviti velike ribe? Največje ribe v morju? Seveda si želite. Vsakdo si želi zabave, hiter
avto, veliko hišo s privlačno svetlolasko, ki vas
posluša, vam kuha in vam ne postavlja veliko
vprašanj. Takšni so časi! Takšne so naše misli
in potrebe.
No torej, tukaj je knjiga, ki je uvod v veliko
igro, ki poleg osnovnih pojmov, opisuje tudi
izkušnje enega od najbolj strastnih profesionalnih ribičev na velike ribe – Antona Roce.
Poznava se že vrsto let in občasno se
druživa ter greva na morje. Big game Adriatic opisuje tako njegove, kot tudi izkušnje
nekaterih drugih ribičev, ki so mi pomagali s
svojim znanjem, medtem ko jaz sodelujem le
kot nekakšen katalizator v kemijskem procesu. Sodelujem, vendar se ne spreminjam. Le
izkušnje prenašam.
Kljub temu pa, poznam svet ribolova in
si z ribiči velikokrat delim tesno kvadraturo
palube, preučujem njihove želje in sposobnosti, način razmišljanja in njihovo strast do
ribolova. Tako sem prišel do spoznanja, da so
najbolj strastni ribiči – »udičari«. Med njimi pa
najdemo še bolj strastne »udičare«, katerim je
bil ribolov nekoč le zabava. Torej, če od idealnega obstaja še nekaj bolj idealnega, so to …
lahko sami uganete!? Nekdanji ribiči, ki so zdaj
znani kot najbolj strastni in profesionalni lovci
na velike glave!
Medtem, ko sem jih opazoval kako odhajajo
na morje in se z njimi pogovarjal ter z njimi
preživel kar nekaj časa, sem ugotovil, da to ni
več samo ribolov, ampak ribiška čarovnija. Življenjska borba tune na drugem koncu vrvice,
je začarala to vrsto ljudi in jih spremenila v sužnje odprtega morja, odvisnike od ekrana sonarja, tekmovalno razmišljujoče posameznike,
38
VODE IN MI 61
ki se borijo z morjem, z ribo, s konkurenco in
predvsem s samimi sabo. Med njimi je vedno
prisotno, ne preveč skrito, rivalstvo in zavist,
nestrpnost na meji spora, kadar se prekorači
meja označenega teritorija…
In vendar, eden brez drugega ne morejo.
Zavedajo se grenke resnice, da se le med sabo
razumejo, da samo medsebojno lahko razpravljajo o ribolovu, da so edini na odprtem
morju, v vročini in večnem čakanju kadar riba
ne prijemlje in sonce tali možgane… Takrat
moraš vzeti v roke radio postajo in se z nekom
pogovoriti, na konec koncev smo vsi le ljudje.
In kdo drug bi jih sploh lahko razumel?
Malokdo, celo najbližji jih ponavadi ne razumejo. In zakaj? Zato ker jih nikoli ni, zato ker
jih nič ne zadrži če riba dela. Običajne stvari
jih ne zanimajo… In tudi kadar so doma, so
tam… na morju! Zibajo se na odprtem morju v
družbi galebov, čakajo, brumajo, opazujejo…
Čakajo in upajo na trenutek, ko iz morskega
prostranstva k njim priplava največji tun vseh
tunov v morju.
Zato ... previdno z big game-om. Tukaj je
vse veliko večje kot v drugih vrstah ribolova. Večje so ladje, oprema, večje so ribe in
premori brez prijema. Veliko je adrenalina
in strasti, vendar je tudi čarovnija močnejša.
Kdor je enkrat začaran ne bo nikoli več našel
miru na kopnem.
GPS aparati
Noži
Daljnogledi
CIT YPARK / Ljubljana
BTC dvorana D - (pritli~je
Emporiuma), tel.: 01 585 17 41
Potaplja{ka
oprema
Podvodni
ribolov
december 2011
39
40
VODE IN MI 61
TONČI Ž A N KO – TON A ; PR E VOD : L IDI JA OM ER ZU
Knjiga Lov lignjev skrivnost male pošasti
Lov lignjev je v zadnjem desetletju pritegnil
veliko število ribičev in postal tako rekoč eden
od najbolj pogostih oblik ribolova ali bolje
rečeno »lignjelova«. Kljub vse večji dostopnosti informacij preko interneta, specializiranih
revij in podobno, največ »lignjelovcev« le delno
obvlada veščino lova, nekateri pa še tega ne, ali
pa zelo slabo, kljub vsej praksi. Večina ribičev
pozna le delček sestavljanke o lovu lignjev.
Knjiga Lov lignjev - Skrivnost male pošasti,
popelje ribiča na najboljši možni način v čudovit svet skrivnostnega glavonožca in načine
njegovega lova. Zelo redko se lahko še katerikoli drugi morski organizmi lovijo na tako
veliko načinov, ki so prilagojeni letnim časom,
delu dneva, velikosti ulova, terenu, ladji in
temperamentu ribiča.
V knjigi so podrobno opisane tehnike
ribolova čez dan, nočnega ribolova na svečo,
lov lignjev s panulo iz ladje in lov z obale.
S pravilno izbiro umetnih vab in celotnega
pribora, ter s pazljivo izbranim terenom, boste
zlahka prepoznali tako položaj za lov, kot tudi
vse tiste malenkosti, ki naredijo razliko med
uspešnim in neuspešnim lovcem na lignje.
V knjigi je opisanih nekaj tehnik dnevnega
ribolova, od starih tehnik lova »šišacem«, do
moderne »tataki« tehnike. Spoznajte kako se
lovi s palico, z roko in kje je boljše uporabljati en ali drug način. Spoznajte lov lignjev s
panulo, njegov razvoj in izbiro umetnih vab.
Spoznajte vse o lovu lignjev s svečo, od izbire
kakovostne svetlobe, do nujnega občutka za
sam lov.
Lov lignjev-Skrivnost male pošasti, na skoraj
200 straneh, vas do podrobnosti uvaja v vsa
zgoraj našteta področja, na vas pa je, da izberete
tisto, ki vam najbolj ustreza. Ta knjiga ne bo
zbirala le prah na knjižni polici, temveč jo boste
imeli na barki kot praktično in živo gradivo, ki
vam bo razširilo obzorja in pomagalo poiskati
rešitve za lov našega najljubšega glavonožca.
Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!?
Prodaja kart za ribolov
na slovenskem morju
Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven
najboljših knjig za ribolov na morju
kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov na slovenskem morju.
Cena 7€.
Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi,
kar 32 različnimi Greys-ovimi
navezami za ribolov na morju!
Knjige lahko naročite na tel.:
01 43 77 315, 041 707 711
december 2011
41
42
VODE IN MI 61
M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Pisanica ali pirka
Serranus scriba L.
Pisanica ali pirka po hrvaško je ena prvih rib
s katero se ribič začetnik sreča na morju. Vsi,
ki smo kdaj lovili na morju jo poznamo, saj je
pogosta po vsem Jadranu. Živi na kamnitem
ali zatravljenem dnu na globini do dvajset
metrov. Izjemoma jo lahko ujamemo tudi na
globinah do petdeset metrov. Je ena najlepših jadranskih rib, čeprav zraste le do 20 cm.
Zanjo je značilna pisana obarvanost po kateri
je dobila tudi ime. Na škržnem poklopcu
ima stari pisavi podoben vzorec. Zaradi tega
vzorca pirke ne moremo zamenjati z nobeno
drugo ribo, niti z njenima sorodnikoma kanjcem in volčičem. Pri pirki prevladujejo modra,
rumeno rdeča in rdeča barva, ki jih prečkajo
pokončne rjave proge na bokih. Na trebuhu
ima veliko modro do modro vijolično pego.
Tudi plavuti so pisano obarvane.
Pisanica je dvospolnik, se pravi, da je samec in samica obenem. Do samooploditve ne
pride, ker zorita oba dela skupne spolne žleze
v različnih časih. V času drsti so pisanice še
intenzivneje obarvane. Žive barve pa bledijo s
starostjo ribe. Tudi mrtva riba hitro zbledi.
Posebno gospodarsko pomembna ta riba
ni, omogoča pa veliko veselje športnim ribičem ob obali, saj zelo rada prime na vsako
vabo mesnega izvora. Je izredno požrešna
riba in ponujeno vabo sunkovito pograbi. Lovimo jo čez vse leto, najbolje pa poleti, zlasti
zjutraj in zvečer.
Pisanica ima veliko glavo, zlasti manjše
pirke pa imajo tudi veliko kosti. V ribarnicah jo pogosto srečamo med drugimi ribami
pripravljenimi za brodet. Poznavalci znajo
povedati, da so večje pisanice izredno okusne
pripravljene na lešo, manjše pa dajo odlično
ribjo juho. Meso je belo in mehko. Prav je, da
se mame potrudijo in pripravijo svojim mladim ribičem njihov plen, kot ribiško večerjo,
ki si jo bodo zapomnili.
Hrvaški ribiči pisanici ali pirki pravijo tudi
burača, perga, sikovac, šarac, špijun ali vuk.
Angleži ji pravijo Lettered perch, Francozi
Perche du mer, Nemci Buchstabenbarsch Italijani pa Sciarrano.
vi l i j em žgave c
Fugu - presenečenje
z Madagaskarja
44
VODE IN MI 61
V mali ribiški vasici Anakao na jugu Madagaskarja je možen kar lep ribolov s tehniko
vertikal jigging. Domačini tega ne poznajo,
saj je ta zvrst ribolova za njih predraga. Tako
se z domačini dogovorimo, da odplujamo s
pirogo izven koralnega grebena na globino
med 30 in 40 m. Odjadramo in kaj kmalu se
ustavimo. Vodiča mi kažeta »ok«. Nemogoče,
saj že malo poznam ta predel. Dobro, spustim
vrvico in vaba doseže dmo po 18 m. Malo čudno pogledata in nejevolno ponovno razpneta jadra. To se ponovi še dvakrat in začneta
bentiti, kako za vraga uganem globino. Nista
namreč vedela, da vrvica zamenja barvo
vsakih 10 m. Po nekaj minutnem cukanju
prime riba, potegnem jo do čolna, domačin jo
zagafa, le ta pa se v čolnu napihne kot žoga.
Vedel sem, da so nekatere ribe v indijskem
oceanu nevarne za uživanje, nisem pa vedel,
da so strupene vse napihovalke! Po zatrjevanju obeh vodičev, da je riba odlična, sem
jima zaupal. Fugu, riba napihovalka sodi v
rod rib Tetradontiformes, kar pomeni tetrasštiri dontes-zobje, torej štirizobke. Nekatere
vrste imajo strup samo v jetrih druge pa tudi
v mesu ali koži. Vsebujejo stup tetrodoksin,
za katerega ne poznamo zdravila in je mnogo
močnejši od cianida. Žrtev čaka gotova smrt,
katera se prične z omrvičejem mišičja, na
koncu pa s paralizo dihalnih organov. Kjlub
temu je ob pravilni pripravi prava specialiteta
na japonskem, v Evropi pa je prepovedana.
Pojedli smo jo. Bila je res odlična. No, kdaj
imam pa lahko tudi jaz srečo…
december 2011
45
Tango in Costa
Alex
D U Š A N G A B E R C ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Že dolgo nisem nikjer nič prebral o Alex voblerjih. Bojim se, da so šli ti izjemni voblerji, v poplavi novih vab, prehitro v pozabo. Kljub temu, da preizkusim vsako novo vabo, ki mi pride pod roke, se enajsticam Tango in Costa
ne odpovem. To sta po mojem mnenju daleč najboljša voblerja za lov sulca
na naših vodah. Tako globoko in ob taki vibraciji ne pridete z nobenim drugim voblerjem. Slišim, da v proizvodnji teh vrhunskih voblerjev spet škripa.
Poberite iz trgovin kar lahko še dobite. Tudi drugi Alexovi modeli so vrhunski,
toda zdaj je čas za sulca. In ščuko. Tudi ta ga bo z veseljem popadla zdaj, ko
se je bela riba umaknila globlje. Tudi ščuko boste zdaj morali iskati prav tam,
v globini. Zdaj je lačna in popadljiva. Zasukajte profesorico v ritmu tanga. Za
pravo ribo je zdaj treba seči globoko. Pa ne v žep, saj so Alex voblerji postali
cenejši kot večina drugih uporabnih – lovnih voblerjev. Seveda so na voljo tudi
plitvo toneči modeli. Ti vam bodo prav prišli tudi maja, ko se lov na ščuko
spet prične. Sam sem si naredil lepo zalogo in na ščuko ne grem brez jeklene
predvrvice. Vsakega je škoda.
Aleksander Veselinović je legenda med kreatorji umetnih vab. Prisega na
vrhunsko kakovost in les. Z njegovimi vabami se tudi vi lahko vpišete med
ribiške legende. Ne boste prvi.
46
VODE IN MI 61
Turistična oddaja
UŽIVAJMO!
Vsak
četrtek
ob 21.00
na TV
Veseljak
december 2011
47
MD Dok
D R . M . M . P O C R N J A ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Dok – 12
Z voblerjem MD Dok smo želeli dobiti kar najboljšo vabo
za vleko, troling ali panulanje na morju in sladkih vodah.
Namenili smo ga predvsem lovu ščuk na jezerih in lovu lucev
in podobnih rib na morju. Po štirih letih intenzivnih testiranj
se vam s ponosom lahko pohvalimo, da smo več kot uspeli v
naši nameri. Še več! Dosegli smo to, da najzahtevnejši ribiči
na vodo ne gredo več brez vsaj nekaj naših voblerjev MD
Doc - 12, ki vam jih ta trenutek predstavljam. MD Dok – 12 je
najpriljubljenejša »igrača« ribičev, ki se ne ustrašijo prijema
velike ribe. Z voblerji MD Dok -12 smo s klasičnim vijačenjem ujeli veliko kapitalnih smučev in ščuk ter prekrasnih
somov. MD Dok – 12 v plitko toneči varianti doseže globino
približno pol drugi meter, globoko toneči pa pri vleki zaide
tudi globlje od 6 metrov. Oba modela sta plavajoča in sta vam
na razpolago v najučinkovitejših barvnih kombinacijah.
48
VODE IN MI 61
Dok – 9
Dok – 7
Dok – 9 je zadnjih pet let naš najbolj prodajan
izdelek. Prepričani bodite, da ribiči vedo zakaj. Zaradi tega voblerja smo deležni iskrene
zvestobe kupcev, ki se že leta in leta odločajo
za ise modele. O tem priča tudi poln arhiv
fotografij s trofejnimi ulovi, ki nam jih ribiči
pošiljajo iz vseh koncev sveta. Za Dok – 9 je
značilna nočnejša, vendar spet ne premočna
vibracija, ki pritegne predatorje tudi z večje
razdalje. Plitkotoneči model doseže globino
1,2 m, globoko toneči model pa do tri metre.
Tudi Dok – 9 voblerji so plavajoči in so vam za
enkrat na razpolago v štirih živih in učinkovitih dekorjih.
Dok -7 je najmlajši model voblerjev iz serije
Dok. Izdelali smo ga na željo ribičev, ki so si
zaželeli vobler z drobno vibracijo uporaben
pri klasičnem vijačenju kakor trudi pri vleki. Že pri prvih testiranjih smo ugotovili, da
nastaja eden naših najboljših voblerjev. Zadeli
smo prav noro vibracijo, ki ribe enostavno obnori. Kar koli boste že počeli s tem voblerjem
bo njegova akcija ostala aktivna in stabilna.
Perfektna vaba za smuča in ostriža, ki pa mu
ne bodo oprostile tudi večje roparice. Tudi ta
model izdelujemo v plitko in globoko toneči
varianti, na razpolago pa so vam v pestri barvni paleti.
december 2011
49
Smuč za svečane
priložnosti
L I D I J A O M E R Z U; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Smuč je kralj sladkovodne ribje kuhinje. Ima čudovito belo meso skoraj
brez kosti, nežnega prijetnega okusa. Zaradi njegove okusnosti, redkosti in
cene na trgu je smuč več kot primerna riba za posebne priložnosti. Nadvse
hitro in enostavno ga lahko pripravimo na nešteto načinov in vedno bodo
naši gostje navdušeni. Tudi po obilni večerji se bodo počutili odlično, še
zlasti če boste k smuču postregli kozarec suhega žlahtnega belega vina.
Smuč, kot ga rada pripravim sama
Potrebujemo: večjega smuča, moko, drobtine, jajca, sol in limono.
Smuča razrežemo na podkve, pokapamo z limono in pustimo stati eno
uro. Kose smuča povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter cvremo na
začetku v vročem olju, nato pa temperaturo zmanjšamo. Ocvrte kose
smuča zložimo na velik podolgovat pladenj tako, da ribo spet sestavimo vključno z glavo in repom. Med kose zataknemo rezine limone. Kot
prilogo postrežemo krompir, ki smo ga spekli na svinjski masti z ocvirki.
Častnemu gostu odstopimo ličnice s smučeve glave, ki veljajo za največjo
delikateso v sladkovodni ribji kuhinji. K tako pripravljeni ribi se odlično
prileže radičeva solata in kozarec dobrega belega suhega vina.
50
VODE IN MI 61
GOSTIŠČE
»KEGLJIŠČE«
Smučev file s paradižnikovo omako
Potrebujemo: 16 smučevih filejev in 1 limono. Za omako pa: 40 g
masla, 100 g sesekljane čebule, 40 g paradižnikove mezge, 20 g
moke in 0,5 dl kisle smetane.
Iz smuča naredimo fileje in odstranimo kožo. Iz ostankov ribe
skuhamo osnovo (4 dl). Fileje razrežemo na večje kose, jih pokapamo z limono, solimo in pustimo stati.
Omaka: Čebulo rumeno prepražimo na maslu, jo potresemo z
moko ter zalijemo z osnovo. Omaki dodamo paradižnikovo mezgo
in začimbe ter kose smuča. Jed na malem ognju dušimo, da se
meso zmehča. Preden postrežemo, dodamo kislo smetano.
Kot prilogo ponudimo kuhan riž ali dobre kruhove cmoke.
Smuč z gobami
Potrebujemo: smuča, 60 g masla, 2 dl ribje osnove, sok 1 limone,
0,5 l bešamela, 2 dl smetane, 10 g rdeče paprike in 30 g šampinjonov ali gomoljik narezanih na rezine.
Ribo poširamo pokrito v ribji osnovi. Bešamelu dodamo rdečo papriko in ga primerno razredčimo s smetano. Poširani ribi odstranimo kožo in hrbtno plavut, jo polijemo z omako ter okrasimo z
rezinami gomoljike ali šampinjonov.
GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE«
Rore 25, Ljubno ob Savinji
Smuč po milansko
Potrebujemo: 8 smučevih filejev po 60 g, 2 jajci, 80 g drobtin, 60
g parmezana, 100 g olja in 280 g makaronov.
Za milansko omako: paradižnikovo omako z grahom, šunko in
gobicami.
Smučeve fileje solimo, pokapamo z limono in paniramo v moki,
jajcu in drobtinah, med katere smo zmešali nariban sir. Fileje
ocvremo in jih v krogu zložimo na ploščo. V sredo kroga stresemo makarone po milansko (paradižnikova omaka z grahom,
šunko in gobicami).
Prenočišča in odlična kuhinja
ob samem trofejnem revirju
na Savinji
Tel. (03) 838-12-63
Faks (03) 838-12-64
GSM 031-882-431
e-mail: [email protected]
Postrežemo solato iz zelenega radiča.
Želim vam dolgo in zdravo življenje,
čim več praznovanj in smuča, kar se da
pogosto na mizi.
Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2012
v imenu našega podjetja, družine Omerzu
in naših prijateljev.
december 2011
51
Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih!
NOVO !!!
Cena posameznega filma je 10€.
Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo!
Pokličite takoj!
Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju.
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
52 VODE IN MI 61
ŠE VAM JE NA VOLJO
Veliki ribiški koledar 2012
EVA FERK
FOTO: STANE OMERZU
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI
Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege,
med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim
in zgodovinskim utripom.
Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save,
Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno
vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno
najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda.
Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in
je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se
skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili
že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko
ponudbo v Senožetih.
V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina
tega območja.
Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek,
v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma.
NOVO V RACOON-u!!!
Unikatni, ročno izdelani noži in …
Za vas smo pripravili veliko izbiro najkakovostnejših unikatnih
nožev mojstra Borisa Puclja. Nože vam izdelamo po vaših željah in
potrebah. Na voljo so vam lovski, ribiški, filetirni, gobarski polharski
noži, mačete, sekirice in še marsikaj drugega lepega iz mojstrske
delavnice. V ročno izdelane nože vgraviramo tudi slike, posvetila…
M O N A R C H - D O K
M. Ivanića 121
32100 Vinkovci, HRVATSKA
tel. +385 32 360 047
fax. +385 32 360 047
e-mail: [email protected]
www.monarch-dok.com
Brajnikova 31,
1000 Ljubljana
tel.: h.c. 01 /583 83 30
fax: 01/583 83 33
E-mail: [email protected]
Skladišče:
Rožna dolina c. VI/40,
1000 Ljubljana
tel.: 01/256 03 06
www.belatrade.si
Vse DVD-je VSP
lahko naročite v uredništvu
revije Vode in mi
po ceni 18€
Cenjene goste
vabi kolektiv nočnega bara
CLUB ROYAL
v Kidričevem pri Ptuju.
Za podrobnejše informacije
smo dosegljivi:
02 796 98 01
(21.00 do 05.00)
Vljudno vabljeni!
Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in
mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju.
Naročam revijo
VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica.
Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................
Naslov: ...........................................................................................................................................
Pošta: ..............................................................................................................................................
Podpis: ...................................................... Telefon: ....................................................................
Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana.
Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098
ali po e-mailu: [email protected]
Vse za uspešen piknik v naravi!
Bakreni kotlički, servirna posoda, peke ...
Za ljubitelje
!
e
c
l
a
n
o
i
s
e
f
in pro
Z ZNANJEM DO RIBE VAŠIH SANJ
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
Hrvatski pijor, Ričica
rebeka bratož gornik ; foto: stane omerzu
Primož Zupančič (Ljubljana,
1954) po zanimanju je
univerzitetni diplomirani
pravnik. Postdiplomske studije
biologije pohađa na Sveučilištu
u Ljubljani. Središte njegovog
znanstvenog interesa je
ihtiologija slatkih voda. Od
1978. proučava Dinarski krš,
točnije slatkovodne ribe koje
obitavaju u njegovim rijekama,
jezerima i podzemnim
vodama. O njima je do
sada u suautorstvu objavio
četiri znanstvena rada, u
kojima su opisane četiri
nove vrste riba iz Hrvatske
i Bosne i Hercegovine .
Objavljuje i popularne članke
o slatkovodnim ribama
Zapadnog Balkana. Živi i radi
u Dolskom, selu pored Save
istočno od Ljubljane.