1. No category

Vsebina
UDK: 639.2
ISSN: 1581-6028
Letnik: 9
Številka 58
Ljubljana, julij 2011
Izdaja:
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega
turizma Racoon
Svet revije:
dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar,
Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc.,
Primož Zupančič
Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu
Sodelavci:
Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo,
mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak,
Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser,
Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič,
univ. dipl. ing., mag. Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ.
dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri,
dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer,
Jurij Mikuletič, univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic,
mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu,
Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur,
Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Ante Rašić, Aljoša Savič,
Srđan Savulov, inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić,
Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić,
Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Aleksandra Zaman, Igor Zdenjak,
Roman Zemljič, Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona
Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o.
Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o.
Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu
Na morje!
Snovik 2011
Kako izvajamo met s potezanko Borovik, prosim samo C&R
Morje
Jabuka Tuna
Sabiki »Barjaktarka«
Pagar Morska sablja
Šnjur
Bukva
Okan
Bodika ali škarpena
Skuša
Iglica
Zakaj prav leseni jerki?
Šola v vodi
Iz morja v kotliček
2
4
10
12
16
21
25
28
31
32
34
36
38
40
42
44
47
48
50
52
Naslov uredništva:
Racoon
Center za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma,
Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana
Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137
E-pošta: [email protected]
http://www.racoon-slovenia.com
Transakcijski račun:
SI 02044-0016200210
V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI.
Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €.
Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine.
Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade!
Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične
navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih.
28. AVGUST 2011
Še vedno lahko naročite vezane letnike
revije Vode in mi od 2005 do 2010!
Letnik 8
2010
cena 31,60 €
Številka 46
Letnik 8
Cena 3,95 €
Črna mamba
Sulčelov na Bledu,
Kolpi in Drini
Podusti
na krožniku
Domačija Novak
Kenguru
Letnik 2008potezanke
cena 27,65 hrvaški
€ Največji
krap
Španski somi
Beličarke
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 47
Letnik 8
Cena 3,95 €
Sulčelov na Kolpi, Savi
in Ljubljanici
Beličarjenje na dnu
Krapolov na reki
Potezanke
Jegulja
Smuč
Luc
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 48
Letnik 8
Cena 3,95 €
Dimljenje rib
Muharski met
Otvoritev
muharske sezone
Etiopija
Jesetri
Uniqua
Lov krapov
na reki
Jerk
Letnik 2009
cena 31,60 €
Številka 38
Letnik 7
Cena 3,95 €
Mongolska
kuhinja
Amurska
ščuka
Burjati
Lov v
Mongoliji
Šamanizem
Lipani
Suhcagan
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Številka 39
Letnik 7
Cena 3,95 €
Mali Zvornik
Društvo rejcev
vodnih živali
Hutovo blato
Bistrica
ob Sotli
Etiopija
Življenski
krog žuželk
Vodnjan
Jez
Bistvo
muharjenja
Sulec
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 40
Letnik 7
Cena 3,95 €
Oljčno olje
Majske muhe
Kormorani
Vezanje muh
Tajska
Krapolov
Jerk
Posočje
Klen
2009
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Številka 49
Letnik 8
Cena 3,95 €
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 41
Letnik 7
Cena 3,95 €
Unikatni voblerji
1. Simpozij
akvakulture
v Sloveniji
Somi iz Španije
Vijačnice
Lokostrelstvo
Savinja
Unac in Una
VHS
Gof
Občina
Dol pri Ljubljani
7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI
V SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI
POSTRVI
Sale Valentić
KOI herpes
Boiliji
Salina
Šaši
Ebro
VSP
Jedi iz postvi
Roll cast
Kamenjarka
Baja
Ur
Akvarij
v Barceloni
Dimljenje
rib
Slivniško
jezero
Soška
velikanka
Kraparski
triki
Postrvnik
Zimske vabe
za krapa
Sulec
Lignji
Halhingol
Trofejni revir
na Savinji
Bio park Nivo
Švedska
Sulčelov
na Ljubljanici
Kraparske palice
Cigani
Slivniško jezero
Ščuka
Kočevsko
in Gebarija
Sipe
Azil Hubertus
Na Savinji
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
športnega ribolova
Center za promocijo in pospeševanje
in ribiškega turizma Racoon d. o. o.
77 315, GSM: 041 707 711
Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43
[email protected]
www.racoon-slovenia.com, e-mail:
Beidron
voblerji
Ebro
Soška rekorderka
Ciril Mlinar - Cic
Številka 45
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 44
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 43
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 42
Letnik 7
Cena 3,95 €
Jadranska podust
Romunska
ribja kuhinja
Cerkniško
jezero
Mica pelič
Foto: Stane Omerzu
House of Hardy
Vabe za luce
Naše kače
Vegov
zbornik 2
2010
Džingis Kan
Mongolija
Tajmen
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Beli morski psi
Gladstone
Snovik 2010
Nepal
Dr. Boris Skalin
Prazgodovina
noža
Kočevska gozdnata
in skrivnostna
Somovijada
Belly Boat
Kazahstan
Vabe za
rečne
krape
Argentina
Jegulja
Aljaska
Krapolov na reki
Naši stari lovci
Župan
in raziskovalec
Keltsko pleme
Muharjenje z
Vjero Mujović
Številka 53
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 52
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 51
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 50
Letnik 8
Cena 3,95 €
Muharska delavnica
na Savinji
Rečni krapi
Naši stari lovci
Vabe za ščuko
Keltsko pleme
Sipe
Big Game
na Jadranu
Smuč
Mongolija
Aljaska
Rečni krapi
Vabe za ščuko
Sipe
Big Game
na Jadranu
Smuč
Aljaska
Mongolija
Dvodelni
Alexi
Jerk
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
SL
IA
Občina
Dol pri Ljubljani
OV
EN
Občina
Dol pri Ljubljani
REBEKA BRATOŽ GORNIK
Foto: Stane Omerzu
20,86 €
20,86 €
23,70 €
27,65 €
športnega ribolova
Center za promocijo in pospeševanje
in ribiškega turizma Racoon d. o. o.
77 315, GSM: 041 707 711
Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43
[email protected]
www.racoon-slovenia.com, e-mail:
31,60 €
31,60 €
Vedno v akciji!
S TA N E O M E R Z U ; F O T O : L I D I J A O M E R Z U
Na morje!
Počitnice! Preobremenjen in preutrujen sem
se v želji po svežem zraku in muharjenju ob
hladnih salmonidnih vodah, morju skoraj
odpovedal. Za vse ni bilo časa, na morju zna
biti tako vroče, pa gneča, kolone na razbeljenih
cestah… Ne! Celo žena in otroci me niso uspeli
prepričati. Premalo časa imam, da bi raziskal
takšno prostranstvo, sem mislil.
Zahvaljujoč povabilu starega prijatelja in kolega Igorja Zdenjaka so moje misli danes precej
drugače urejene. Predvsem potekajo v smeri,
kdaj bom spet šel na morje.
Morje imamo pred nosom! In to še vedno
zelo bogato morje. Seveda je iluzorno pričakovati, da boste čez vikend z ribiškim kompletom, ki ste ga kupili v najbližjem trgovskem
centru za 19,90€, z ribami oskrbeli družino,
sorodnike in prijatelje za celo leto.
Ribolov je najbolj množična oblika rekreacije na svetu. Športni ribolov na morju pa je zelo
širok pojem, ki se ga izplača proučiti. Poln je
privlačnosti in lepote, omogoča in povzroča vitalnost, navdušenje, notranji mir, brezbrižnost,
počitek, samo dokazovanje in celo tekmovanje.
Malo je ljudi, ki se ribolovu na morju še lahko
upirajo, ko ga enkrat okusijo. Blagodejni šum
valov, blaga sapa maestrala, zvok škržatov,
klici galebov, lenobno pozibavanje na barki
ali mreži raztegnjeni med dve drevesi, vonj
borovcev in omamne dišave z gradel, bevanda,
dalmatinske klape in pesmi Oliverja Dragojevića … Še vedno se da izogniti gneči. Jadransko
morje je res raj na Zemlji. Še zlasti, če se z barko popeljete med otoki, vas bo zajel čaroben
mir, modrina, lenobnost in želja po užitkih,
ki jih ponujajo ribiške konobe, samotne uvale
in kristalno čisto morje. Najlepša so na morju
jutra, če prav večina ljudi pomni počitnice po
2
VODE IN MI 58
sončnih zahodih in luno nad mirnim morjem.
Vedno več ljudi prihaja na Jadran v želji
po izpolnitvi svojih ribiških sanj. Res pa je,
da mnogi odidejo razočarani. Predvsem se to
dogaja tistim, ki se niso dovolj pozanimali o
pogojih ribolova, potrebnem ribiškem priboru
in najprimernejših načinih ribolova. Za dober
ribolov je treba vedeti kje so ribe ali vsaj znati
prepoznati takšne kraje. Prav tako se je treba
na ribolov odpraviti v pravem času. Tudi o
samih ribah je treba nekaj vedeti. In če povzamem: Na ribolov je treba iti ob pravem času,
na pravo mesto, s pravim priborom, s pravo
vabo na pravo ribo. Če ta stran enačbe vsebuje
preveč neznank je edina rešitev za vaš ribolov
dober vodič. Z Jadrana oditi s spominom na
slab ribolov je milo rečeno žalostno. Sam sem
v treh ribolovih v zadnjem mesecu ujel preko
trideset vrst različnih rib. Od ušat, kantarjev,
bukev, šparov, picev, iglic, smokvic, tabinj,
osličev, modrakov, skuš, pajkov, cipljev, okanov, kanjcev, knezov, šnjurov, lumbrakov, pa
vse do pagarja, škarpene, morske mačke, ugorja in velike mogočne tune. Seveda z najboljšim
vodičem. V Jadranu je moč ujeti veliko mečarico in nekaj vrst morskih psov. Kaj bi še radi?
Vsi, ki karkoli kupijo
v letu 2011 pri Racoonu,
kot tudi vsi naročniki
revije Vode in mi,
sodelujejo v
nagradnem
žrebanju
za cel kup
lepih nagrad!
Ko si srečen
in ko srečo
rad bi še delil
z nekom!
Nagrade za leto 2011
Lidija Fly
Tečaj vezanja umetnih muh
jezeru s Čirotom
Ribiški vikend na Zvorniškem
za dve osebi
Ogled Planinske jame do konca
muharjenje
5 x Dnevna dovolilnica za
Savinji
ob
v Ljubnem
10 x Dnevna ribolovna dovolilnica
za Cerkniško jezero
10 x Veliki ribiški koledar
in mi
10 xnaročnina na revijo Vode
10 xknjiga Muharjenje
20 x DVD Lov i ribolov
Akcija
Ob nak
!
upu 25
umetnih
muh
vam po
darimo
DVD »F
lyfishin
g Slove
nia«!
25 % p
opusta
na
a ribolo
v
na morj
u.
pribor z
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
A N A M A R I J A S T R M L J A N ; F O T O : S TA N E I N L I D I J A O M E R Z U
9. tekmovanje v pripravi postrvi
Snovik 2011
Vsako leto nestrpno pričakujemo tekmovanje
v pripravi postrvi v Termah Snovik. Gre za eno
najprijetnejših in najsrčnejših kuharskih tekmovanj. Zberejo se ljubitelji in profesionalci,
z namenom, da dokažejo kako okusne znajo
biti postrvi. Vsak pripravi svojo jed iz petih
postrvi, kakor jo le najbolje zna. En krožnik za
ocenjevanje in drugega za licitacijo. Izkupiček
organizator nameni društvu iz Tuhinjske doline, ki skrbi za prizadete otroke. Nikjer drugje
v Sloveniji ne morete v istem dnevu pokušati
toliko okusnih jedi iz postrvi, kot jih enkrat
na leto lahko v Snoviku. Praznik za vsa čutila!
Kuharji iz vseh koncev Slovenije, Srbije, Japonske, Gruzije, Bosne… Otroci in odrasli, moški
in ženske, vsi veseli in nasmejani. Letos so me
počastili in me imenovali za člana ocenjevalne
komisije. Neskončno sem uživala.
Iz stojnic, kjer so kuharji pripravljali svoje
jedi je omamno dišalo. Stojnice so bile bogato
dekorirane, novinarji so krožili okrog kuharjev, gospoda Anton Slejko in Štefan Hirci sta
predstavljala najboljša vina blagovne znamke
de Adami iz Zalošč pri Dornberku. Zakonca
Tomazi in Zina Nozadze iz gruzijske gostilne
Zlato runo v Ljubljani sta predstavila gruzijska
vina in pa izjemen gruzijski konjak. Gospa je
pripravila postrvi s koriandrom, gospod Tomazi pa postrvi v orehovi omaki po gruzijsko. Gospod Tomazi je vsem udeležencem in gostom
zaželel gruzijskega zdravja in dolgo življenje.
Prav gotovo Gruzijci vedo kaj in kako jesti, da
tako dolgo živijo. In njune postrvi so bile zares
zelo okusne. Še to nam je povedal gospod
Tomazi: »Gruzijci pijemo na eks«, in nazdravil z odličnim vinom, ki ga lahko tudi sami
poskusite v Zlatem runu v Zupančičevi jami v
Ljubljani. JB Restavracija je tekmovala z dvema
4
VODE IN MI 58
ekipama. Josihihiko Fujito in Haris Miskić sta
pripravila postrvji file s paradižnikovo-sojino
omako, Tilen Rozina in Siniša Borić pa sta
pripravila postrvje zvitke z musom in svežo zelenjavo (srebrna medalja). Zdravka Krnjajića
iz HIT-a Alpinea sta spremljala Dušan Veršec
in gostinski svetovalec in mednarodni sodnik
WACS Iztok Legat. Zdravko Krnjajić je pripravil
izjemno postrv v tempuri s tremi omakami in
osvojil zlato kolajno med profesionalci. Bravo!
Za odličen nastop se lahko samo priklonimo
kuharju iz Term 3000, gospodu Francu Forjaniću. Pripravil je odlično postrv po mursko z
bučno omako in česnovim kipnikom ter popečenimi bučnimi mrežicami. S predsednikom
komisije za ocenjevanje Stanetom Omerzujem
sva se strinjala, da sva se vsak dan pripravljena
peljati v Prekmurje za takšno postrv. Odličen
nastop in odlična predstavitev kuhinje Term
3000. Lanskoletna zmagovalka, gospa Hermina Grajš nas je razvajala s svojimi postrvjimi
nabodali. Lepo je bilo gledati gospo Hermino s
kakšnim veseljem in elanom, polna pozitivne
energije tekmuje z največjimi mojstri slovenske
julij 2011
5
kulinarike. Nadvse se je trudil tudi gospod Roman Klinar, kuhar Term Snovik. Pripravil je gratiniran postrvji
file s korenčkovim pirejem in osvojil bronasto medaljo
med profesionalci. Prvič, ko se odpravim na kopanje v
Terme Snovik, bom postrv po tem receptu naročila v
njihovi restavraciji Potočka. Tudi vam jo priporočam.
Za profesionalnimi kuharji so nastopili ljubitelji. Antona Rebolja, sicer priznanega in poznanega kamnoseka
mi že dolgo poznamo po njegovih prekajenih postrveh.
Srečali smo se že v Dolu pri Ljubljani, v Senožetih, v Gornji Radgoni in že nekaj let tudi tukaj v Snoviku. Nedvomno je najboljši prekajevalec rib kar jih poznam. In njegove vroče dimljene postrvi so nebeške. Posredno je tudi
on pomagal mlademu Maticu Omerzuju do zlate kolajne
med ljubitelji. Le ta je skuhal božansko bučno juho z dimljeno postrvjo, ki pa mu jo je odimil prav Anton Rebolj.
No Matic je po razglasitvi vse zasluge za zmago skromno
pripisal Lidiji Omerzu, mentorici trem fantom, ki so vsi
po vrsti ta dan domov odnesli kolajno iz Snovika. Srebro
med jubitelji je s svojo postrvjo z akacijevimi cvetovi v
pivskem testu osvojil Mitja Omerzu, Janu Omerzuju pa
je s svojimi postrvjimi nabodali na popečenih bučkah
uspelo najdražje prodati svojo jed na dobrodelni licitaciji
in tako osvojiti nagrado publike. Bravo za najmlajšega
tekmovalca. Ves čas je bila pred kuharsko stojnico, kjer je
kakor s čarobno paličico dirigirala Lidija Omerzu, botra
vseh uspehov treh fantov, ki znajo dobro jesti in kuhati,
največja gneča. Čudovit prizor! Usklajeno delo treh bratov, kjer najstarejši še ni polnoleten. Usklajena ekipa, ki
pobira najvišja odličja tudi na velikih kuharskih tekmovanjih. Na koncu so se vsi trije zahvalili Lidiji. Tudi člani
komisije bi se ji morali. Okušali smo zares izjemne jedi,
nad katerimi so bili navdušeni tudi profesionalci. Vsekakor je bila Lidija Omerzu zvezda prireditve. Bravo in
hvala Lidiji! Nedaleč od Lidijine stojnice je svojo postrv s
panceto in popečenim paradižnikom ter testeninami pripravljal večkratni zmagovalec tovrstnih tekmovanj Gorazd Škerjanc. Pomagala mu je življenjska sopotnica Mojca
6
VODE IN MI 58
julij 2011
7
Zavodnik in oba sta bila navdušena nad konkurenco. Lanskoletna srebrna Duška Ferencak je s
svojo polnjeno postrvjo letos osvojila bron. Letos
ji je pomagal soprog Pavle Ferencak. Me prav zanima, kako bo to komentiral njen lanski kuharski
partner Matjaž Sivka. Tudi letos je gospa Tatjana
Bajde spekla odlično postrv z jurčki. Na vprašanje, kje nabira jurčke, se je nasmejala in dejala
»v gmajni«. Že samo zaradi njene postrvi z jurčki
se splača vsako leto priti v Snovik. Odlično pa sta
letos pekla postrvi po ribniško dva Ribničana in
sicer ribiča Gašper Vidic in Gregor Gorše. Je ni
dekleta ne žene, ki ne bi bila srečna ob pokušanju njunih postrvi in pečenih krompirčkov. Fanta
se vidimo naslednje leto.
Za zaključek pa samo tole. Tako dobro, kot se
je jedlo postrvi letos v Snoviku, se jih tukaj še ni.
Vsi sodelujoči so prejeli lična priznanja, ki jih je
gospod Stanislav krasopisno izpisoval ves dan.
Prestrašiti nas niso mogli niti grozeči oblaki,
ki so se zgrnili nad Tuhinjsko dolino. Po nekaj
kapljah so se umaknili odločni volji organizatorja, tekmovalcev in obiskovalcev, da prireditev in
prijetno druženje speljemo do konca. Za jedi je
direktor Term Snovik Matjaž Konda, ki je vodil
licitacijo sredi nevihte iztržil najvišjo vsoto doslej. Si že predstavljam obraze otrok, ki jih bo z
zbranimi sredstvi razveselil. Odlično se je odrezal tudi gospod Okan Garibović, vodja gostinstva
Terme Snovik, ki je zagotavljal vse potrebne
pogoje za izvedbo tekmovanja in ocenjevanja.
Vso pohvalo zaslužita tudi njegovi leva in desna
roka Urška Pirc in Cvetka Praštalo. Hvala tudi
članom ocenjevalne komisije v sestavi Matjaž
Konda, Damjan Krašovec, Srečo Urankar, Stane
Omerzu in moja malenkost Ana Marija Strmljan.
Ves dogodek si boste lahko ogledali v četrtek na
TV Veseljak ob 21.00 v oddaji Uživajmo, ki jo za
vas pripravljava z očetom Marjanom Strmljanom.
Uživajmo!
Da je prireditev uspela, sta nas prepričala
tudi zadovoljna obraza snovalcev in tvorcev tega
izjemnega kuharskega tekmovanja in vrhunske
turistične prireditve prokurista Term Snovik
Janeza Hribarja in direktorja Centra za promocijo
in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega
turizma Racoon in urednika revije Vode in mi
Staneta Omerzuja. Gospod Janez Hribar nas je
že povabil na 10. tekmovanje v pripravi postrvi
Snovik 2012. Jaz bom tam! Pa vi?
8
VODE IN MI 58
julij 2011
9
GOSTIŠČE
»KEGLJIŠČE«
D R . V E L J K O A N D R IĆ ; P R E V O D : L I D I J A O M E R Z U
Kako izvajamo
met s potezanko
Potezanke, narejene kot imitacije majhnih ribic
ali drugh vodnih živali, so prava poslastica za
večje ribe, ne glede na to ali gre za postrv, ščuko, sulca ali katero koli drugo roparico …
Potezanke so precej težje od nimf in suhih
muh, zaradi teže vabe se zato pri metu težjih
potezank poslužujemo nekaj trikov.
Če želimo loviti s težko potezanko, si
moramo najprej pripraviti pribor. Palica mora
biti nekoliko močnejša, recimo od # 8 do #10,
skupaj z vrvico istega razreda.
Tu je vrvica zelo pomembna, ker mora po
zraku nositi težko imitacijo. Seveda je pomemben tudi muharski kolešček, na katerem
mora biti dovolj prostora za beking, ki je zelo
pomemben pri utrujanju večjih rib.
Side arm cast nam najbolj pogosto pomaga
pri izvajanju meta s težko vabo in tukaj naš
loop ne sega preko glave muharja, temveč poteka bočno. Izvajamo ga enako kot osnovni met,
le da se izvajanje meta začne z ribičeve strani,
če ga gledamo od spredaj (Slika 1). Torej iz
vertikalne pozicije palico premaknemo bolj
horizontalnemu položaju našega telesa (b). Na
takšen način je cel sistem oddaljen od našega
telesa in smo tako varni pred morebitnimi poškodbami od tako večjih kot manjših trnkov, ki
se najbolj pogosto uporabljajo za izdelovanje
potezank.
Najbolj pogosto se izvaja Open loop (odprti
loop) (Slika 2). Pri izvajanju tega loop-a, je
razdalja zgornje in spodnje noge loopa velika,
pri čemer se izognemo obešanju potezanke
za spodnji del loop-a (spodnja noga loop-a) in
morebitno zapletanje potezanke in vrvice
(Slika 2c).
10
VODE IN MI 58
Kako izvajamo odprti loop: ko smo opisovali
osnovni met, smo rekli, da mora biti pot med
našo roko in vrhom naše palice ravna. V tem
primeru dobimo tanek loop (tight loop), če pa
želimo odprti loop, bi morala biti ta pot nekoliko konveksna, torej tem bolj bo izbočena, bolj
bo loop odprt (Slika 2).
Met izvajajte lepo počasi, v harmoničnih
gibih brez hitrih in nekontroliranih gibov.
Side arm cast in Open loop vam bosta pomagala, da dosežete želeni cilj.
Za vas smo pripravili izredno
lične škatlice za shranjevanje
umetnih muh iz orehovega lesa.
Turistična oddaja
UŽIVAJMO !
Vsak četrtek ob 21.00
na TV Veseljak (Paprika)
GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE«
Rore 25, Ljubno ob Savinji
Prenočišča in odlična kuhinja
ob samem trofejnem revirju
na Savinji
Tel. (03) 838-12-63
Faks (03) 838-12-64
GSM 031-882-431
e-mail: [email protected]
julij 2011
11
A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D:L IDI JA OM ER ZU
Borovik,
prosim samo
C&R
Le dvajset kilometrov od mesta Đakovo, skrito v jugovzhodnem pobočju Krndije, obdano z
stoletnim hrastovim gozdom, se nahaja jezero
Borovik. To je eden od prvih ribiških terenov
na območju jugovzhodne Evrope, kjer se lovi
po sistemu C&R. Jezero se nahaja v čudovitem
okolju z bogatim ribjim fondom. Edinstven
kraj kjer se lahko združite z naravo in uživate
v vrhunskem ribolovu, miru in tišini gostega
hrastovega gozda, ter se izognete stresu vsakodnevnega življenja.
Rezultate dela in pozitivnega razmišljanja
članov ribiške družine Đakovo, je mogoče
opažati že vrsto let, na tem čudovitem jezeru v
samem srcu Slavonije. Danes lahko rečemo z
gotovostjo, da je jezero Borovik prva oaza C&R
ribolova v vzhodni Hrvaški.
Leta 1978 so Hrvatske vode naredile jez na
izviru reke Vuke in umetno akumulacijo Borovik, da bi preprečili spomladansko poplavljanje
te reke od izvira pa vse do izliva v Donavo v
Vukovarju, ter znižale gladino podzemnih voda.
Ribiška družina in Hrvatske vode s skupnimi
močmi obnavljajo ribji stalež, upoštevajoč
enakopravno zastopanost ribjih vrst. V tem času
so reke, jezera in kanalske mreže poribljavali
s postrvnikom - postrvjim ostrižem ali s tujko
bassom, vendar si nihče ni mogel niti zamisliti,
da bo prav ta riba čez trideset let postala zaščitni znak jezera. Dejstvo je, da se jezero nahaja
na mestu, kjer je bil nekoč gozd in prav zaradi
tega čudovitega okolja, se postrvnik v jezeru
počuti kot doma. Zahvala gre gostim gozdovom,
malo višji nadmorski višini in vodi, bogati s
kisikom, katera se nikoli ne segreje nad 26°C.
Poleg postrvnika in krapa je tu prisoten tudi
som, ki se uspešno drsti in dosega visoko težo.
Jezero Borovik je postalo prizorišče številnih
tekmovanj v vijačenju, tudi tistih najvišjega
ranga. Čeprav je velokoustnik ena izmed mojih
najljubših rib, v Borovik najbolj pogosto odha-
12
VODE IN MI 58
julij 2011
13
jam v času visokih voda na Donavi in Dravi, ter
uživam v lovu ščuke in smuča. Nekaj let nazaj
je 16 kg težko ščuko ujel đakovčan Jando Svalina, nakar se je za lov te čudovite ribe, z mano
vred, ogrelo še veliko drugih ribičev.
Krap iz Borovika je zgodba zase. Predstavljate si gozd pod vodo in krapa, težkega nad 20 kg,
kako jemlje vašo vabo. Medtem, ko zavora poje
vašo najljubšo ribiško pesem, se vi potite, čutite
kako vas bo razneslo od razburjanja in adrealina. Znani češki novinar Radek Matouš, takoj ko
se spomni na Borovik, samo zamahne z roko in
vzdihne, ker so tudi njega »zastrupili« orjaški
krapi in čudovita okolica.
Borovik je izredno dobra voda za organizacijo tekmovanj, naj so to kraparska ali tekmovanja
v vijačenju, tako da je to jezero zelo obiskano.
In nekaj kar morate vedeti vsi, ki se nameravate odpraviti na to čudovito jezero je, da je vse
neizmerno čisto in urejeno in da boste uživali v
lepoti jezera in krasnem okolju, ter v prijetnem
gostoljubju domačinov. Na voljo vam je kampiranje ali namestitev v komfortnih sobah Udičarskega doma, kjer se lahko okrepčate, prespite,
in kupite dnevno ribiško dovolilnico.
14
VODE IN MI 58
julij 2011
15
D R . M I R O S L AV Z E I I N D R . J A N Z H A N E L , 19 47; foto : stane omerzu
MORJE
Življenje našega Jadrana
Že od nekdaj je bilo morje za vsakogar, zlasti
pa za prebivalce iz notranjosti dežele,vabljiva
točka. Ne privlačuje nas pa k njemu le turistična zanimivost, temveč tudi stremljenje, da
spoznamo tisto mogočno prvino, proti kateri
je kopno manjšina. Morje, ki zavzema skoraj
toliko milijonov kvadratnih kilometrov, kolikor je v letu dni, točno 361, precej presega 144
milijonov kvadratnih kilometrov kopne zemlje.
Več ko dve tretjini – lahko bi rekli skoraj tri četrtine – zemeljske površine pokriva morje. Že
samo ta ugotovitev nam mora vzbuditi veliko
pozornost in spoštovanje do morja.
Posebnost morja lahko obarvamo z različnih vidikov. Za kemika je morje neizčrpna zaloga za življenje nenadomestljivih soli. Njena
množina v morju zavzema navadno tri in pol
odstotka. Ta množina bi zadostovala, da bi z
njo pokrili vso zemeljsko površino 47 metrov
na debelo. Lahko bi tudi izoblikovali iz nje vso
Evropo z vsemi pogorji, Alpami, Karpati, Pireneji in bi je razen tega ostalo še za precejšen
del Afrike. V morju je raztopljenih tudi mnogo
drugih kemijskih spojin, v katerih nastopa vsaj
35 kemijskih prvin. Za vremenoslovca je važna
večina atmosferskega kroženja nad oceani, ki
ima poglaviten vpliv na celinsko podnebje.
Zemljepiscu velja morska gladina kot osnova, začetna točka za merjenje gorskih višin.
Izumitelju in graditelju skriva morje v svojih
valovih in bibavici, tem večnem morskem gibanju, toliko do sedaj še neizrabljene sile, da bi
mogli s to silo nadomestiti in prekositi vse naše
dosedanje vire energije.
Morje je tudi največja zakladnica sveta –
vedno odprta in vendar nedosegljiva. Po analizi
vemo, da vsebuje tona morske vode okoli 50
tisočink miligramov zlata. Računsko vzeto je
16
VODE IN MI 58
potemtakem v morju okoli 70 milijonov ton
zlata.
Delali so sicer poskuse za pridobivanje
tega morskega zlata ter tudi res dobili ustrezni
odstotek, toda pridobivanje samo je veljalo več,
kakor je bilo pridobljeno zlato vredno.
Na morju najde vsakdo svoje, pa najsi bo
to umetnik, znanstvenik, turist ali pa ljubitelj
prirode. Najskromnejši obiskovalec morja je
menda tisti, ki tvega pot k morju le zato, da bi
skakal v valove in se na obrežju izpostavljal
soncu. Ljubitelj prirode pa vidi tu nov svet in
življenjsko okolje drugačnega življa kakor tistega na kopnem. Tu, na valovih, se poraja življenje s svojimi čudovitostmi v tisočerih oblikah,
bodisi v podobi najmanjših bitij, ki jih morje
lahkotno prenaša iz kraja v kraj, bodisi v obsežnih orjakih; zdaj v nežni igri ribic, zdaj zopet
v nasilnostih razbojniških grabežljivcev v borbi
za svojo vsakdanjo hrano. Tu vidimo ponoči se
svetlikajoče nežne klobučnjake, tam zopet krasne predrobne rastlinice, krasne, čeprav nikoli
ne cveto. Življenje se nam predstavlja v neznanih oblikah, v žarečih barvah, gnusnih spakah
ter v lesketajočih se biserih in nočnem iskrenju
morja. Prav tako lahko občudujemo skromnost
bitij, ki so svoje življenjske potrebe omejile le
na najprimitivnejšo stopnjo, pa zopet razkošje
drugih, obdarovanih z zmožnostmi, ki v marsičem prekašajo celo zmožnosti človeka. Saj
človek na primer ne more zaplavati v tisočmetrsko globino, kakor to zmore kit, niti zažareti
po mili volji v tisočero živobarvnih lučkah
kakor nekateri glavonožci.
Taka opazovanja in poglabljanja v to novo
življenjsko sredino nam bodo dala marsikatero
urico veselja in prijetnega doživetja.
Biolog in prijatelj prirode sta na morju v
svojem elementu. Imata pa tudi poseben vzrok
za to, saj predstavlja morje zibelko vsega
življenja. Namen te knjige zahteva, da se pri tej
točki nekoliko dalj pomudimo. Z nekaj kratkimi obrisi bomo poskusili povedati, kar vemo in
ne vemo o začetku življenja sploh.
O začetku življenja samega znanost nima
nikakršnih direktnih dokazov. Pomaga si z domnevami, ki so, čeprav le nedokazane teorije,
po našem današnjem nazoru najbliže resnici;
so to nekak logičen zaključek vsega našega
današnjega znanja.
Ko se je ohlajajoča zemeljska površina v nekaj tisoč milijonih let (računamo okoli tri milijarde) od svojega nastanka iz sonca toliko ohladila, da se je mogla vodna para iz obdajajočega
jo ozračja na njej zgostiti, tedaj je nastalo prvo
vodovje. Njegova toplina, sprva še visoka, je
postopoma pojemala, dokler ni postala primerna, da se je razvilo v tem praoceanu prvo kar
najbolj preprosto praživljenje. Kakšni za naše
današnje znanje še preveč zamotani fizikalnokemični pojavi so se ne usedli materiji na dnu
toplega praoceana dogajali, ne vemo. Znanstveni zaključki nam dajo slutiti, da se je prvotna, še malo organizirana materija bolj in bolj
komplicirala, da se je iz neorganizirane beljakovinaste snovi v dolgih milijonih let izgnetla
v tem prirodnem laboratoriju toliko zamotana
snov, da je zmogla že ustvarjati, t.j. sprejemati
iz okolice kemično manj zamotano snov in
jo pretvarjati v sebi enako materijo. Tako so
nastala prva kar najbolj preprosta bitja, morda
kepice beljakovinastih in drugih snovi, ki so
sprejemala in s tem rasla ter se pri določeni velikosti razdelila v dva manjša prvotna dela. Ta
preprosta bitja pa so se v nadaljnjih milijonih
let svojega obstoja popolnoma izpopolnjevala v
prave stanice z jedrom. Nekatere so se pričele
združevati v manjše naselbine, zadruge, druge
pa se vedno bolj in bolj diferencirale, tako po
funkciji kakor po obliki. Tako so polagoma
nastale z nadaljnjim razvojem prve osnove za
najprimitivnejše mnogostaničarje. Ti so se v
nadaljnjih milijonih let izpopolnjevali in razvijali, starejše oblike so izumirale in rodile vedno
popolnejše nove. Takšna bi bila naša današnja
domneva o postanku življenja, pravilneje
rečeno, o razvoju življenja s svojo prvo zibelko
v morju.
Tudi najstarejši ostanki živih bitij, tako
imenovane okamenine, ki so se do danes
ohranile v raznih slojih zemlje, potrjujejo, da
je gornja domneva pravilna, namreč, da se je
življenje začelo v morju. Pičle okamenine iz
praveka in pozneje češče iz kambrija pripadajo
le morskim bitjem z nižjo stopnjo razvoja, više
organizirana, popolnejša bitja, vretenčarji, pa
se pojavljajo šele v poznejših dobah zemeljske
zgodovine, in sicer najprej v morju, a kasneje
tudi na kopnem.
Domnevo, da se je življenje res začelo v
morju, podpirajo nekateri znanstveniki še z
drugim dokazom, namreč, da so vsa bitja ohranila v telesu tekočino, v kateri »se kopajo« vse
posamezne stanice telesa. To je baje še ostanek
prvotnega slanega okolja, v katerem so prva bitja živela. Danes vemo, da moramo izgubljeno
kri sesalcev deloma nadomestiti z razredčeno
morsko vodo (0,9% slane vode, tako imenovano fiziološko raztopino), medtem ko bi jih v
podobnem primeru sladka voda uničila.
Ko se je kopno dvignilo iz morja in so nastale pod vplivom padavin sladkovodne reke, so
začela prehajati bitja tudi v sladke vode. Nekaj
podobnega vidimo tudi dandanes. V morju
žive nekatera bitja, ki brez škode prenesejo
različno slanost morske vode. Jegulja živi celo
v rekah in jezerih, od koder odhaja na drstitev v morske globine. Večina morskih bitij pa
pogine, če jih prenesemo v sladko vodo, že v
kratkem času. Prehod iz morja v sladke vode v
nekdanjosti ni bil pogost pojav. To potrjuje tudi
današnja morska favna, ki daleč prekaša sladkovodno. Prav tako so sladkovodne okamenine
mnogo mlajše od morskih.
Iz morja so prehajala bitja tudi na kopno.
Še dandanes lahko vidimo obrežna morska
bitja, ki vzdrže daljšo dobo brez morja. Zdi se,
da se taka bitja, kakor n.p. nekatere pobrežne
alge, raki in polži, počasi prilagodijo življenju
na kopnem. Takih primerov je sicer malo, toda
tudi doba, v kateri te pojave zaznavamo, je
prekratka za njih ovekovečenje. Dokaz, da so
možni, pa je tu.
julij 2011
17
Če bi listali po prirodopisni knjigi živalstva,
bi prišli do zanimive ugotovitve. Če bi taki knjigi odvzeli tiste strani, ki obravnavajo izključno
kopnene in sladkovodne rodove, bi s tem knjigo prav malo stanjšali. Skoraj vsi razredi živalstva, ki jih današnja zoologija priznava, imajo
v morju svoje zastopnike. Premnoge živalske
skupine so do danes ostale zveste morju.
Vse te neštete okolnosti potrjujejo domnevo, da je morje res zibelka življenja. Nadaljnji
dokazi bi nas pa privedli do spoznanja, da je
zlasti plitkomorski obrežni pas središče, kjer
je vzniknilo življenje. Saj imamo prav v tem
predelu kar najbolj pisane življenjske pogoje.
Tu je prezračevanje morja, ko udarja na plitvo
kamnito obalo, najsilnejše; voda je nasičena s
kisikom. Sončna svetloba, ki je za fotokemični
proces rastlinstva neogibno potrebna, zlahka prodira skozi vse sloje obrežnega plitvega morja. Tako sta ta dva pogoja kakor tudi
bogata različnost bivališč plitve obale vzrok,
da je živalstvo tega biotopa tako pestro razvito. Nasprotno temu pa najdemo na globokem
18
VODE IN MI 58
morskem dnu živali, ki se po svojih splošnih
lastnostih precej razlikujejo od »normalnega«
tipa in tvorijo zato prav svojevrstno favno. Tako
aberantnost opazimo tudi pri živalstvu podzemeljskih jam. Prav tako ne najdemo v globljem
morju zaradi pomanjkanja sončne svetlobe
nikakega rastlinstva.
Vse današnje prebivalce morja lahko vzamemo kot potomce dolge vrste prednikov, katerih najstarejši so ugasnili v mraku minulosti,
ne da bi zapustili za seboj najmanjše sledi. Njihovi nasledniki so prestali mnogo sprememb,
in večina današnjih oblik je le predhodno
stanje. O preteklosti smo le deloma poučeni, o
bodočnosti pa si moremo dovoliti samo slabotna ugibanja. Nihče prebivalcev celine ne more
zatajiti mogočnosti vtisov, ko prvič zagleda
morje. Pogled na njegovo razburkano površino
daje slutiti neukrotljivo silo tega elementa. Na
odprtih bregovih oceanov vale valovi skale,
težke po več ton, kakor bi bile prod. Pritisk besnečih valov v bregove znaša tu do trideset ton
na kvadratni meter. Katera snov bi lahko trajno
kljubovala takemu rušenju? Na nekom mestu v
Angliji odjeda morje preko meter kopne zemlje
na leto. Na drugem mestu zopet se je morje zajedlo v kopno dva in pol kilometra v sto letih.
Otok Helgoland se je zmanjšal v pet sto letih za
četrtine svoje prvotne velikosti. Na drugi strani
pa se morje odmika; reke ga zasipljejo s peskom in blatom, a breg raste in se širi v morje.
Obala, s katere občudujemo morje danes,
ni torej stalno mesto. Ne deluje pa zgolj rušeča
sila valov, ki počasi, a nenehno spreminja breg
kopnega, temveč delujejo tudi drugi činitelji.
Gube ohlajajoče in starajoče se zemlje stalno
spreminjajo njeno površino. Vulkansko delovanje in potresi napravljajo tu nove tvorbe, a jih
tam spet pogoltnejo. Toki rek izpirajo neprenehoma kopno zemljo ter z njo zasipavajo morje.
Vsi ti pojavi se seveda dogajajo v drugačnem
časovnem merilu, kakor je naše. Zato pa
ostanejo naši pozornosti neopazni premnogi
pojavi, ki so za zemljo velikega pomena.
Oceani, ki obdajajo kopno zemljo, in številna morja, ki se zajedajo vanjo, so si med
seboj različni. Naša knjiga ima namen popeljati
bralca na modri Jadran, zlasti krasen na vzhodnem, slovanskem obrežju. Jadran je kolikor
toliko zaprto morje in na splošno miren. S tem
pa nikakor ni rečeno, da bi se ne mogli poigrati
jesenski južni vetrovi in zimska zloglasna burja
tudi z večjimi ladjami. Beli grebeni planin
omejujejo skoraj vse vzhodno obrežje, a nešteti
otoki, zalivi in prelivi olepšujejo slikovitost
kraja. Poletna vedrina, bistro morje, modro
nebo in prijetni večeri – to so darovi, s katerimi
Jadran plačuje svoje oboževalce in obiskovalce.
Naša knjiga pa želi odkriti radovednemu
duhu prijateljev Jadrana nekoliko zanimivih
bioloških dognanj o morskem življu. Lasna
opazovanja le-teh nam lahko osrečijo marsikatero urico in napravijo bivanje ob morju še
prijetnejše.
julij 2011
19
B L A Ž M E L I K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Jabuka
Poslednji otok na Jadranskem morju se imenuje Jabuka. Ime otoka vam težko pojasnim.
Gre za osamljeno stožčasto tvorbo vulkanskega
izvora sredi globokega odprtega morja. Jabuka
je visoka 97 metrov, obdaja pa jo sto metrov
globoko morje. Nima obale, ki bi ribiču nudila
varen pristanek, nima zalivov, ki bi bili varni
pred vetrom, strme stene so kvečjemu izziv
izkušenemu prosto plezalcu, nikakor pa se tu
ne da bivati ali bivakirati. Gre za surovo strmo
skalno gmoto brez možnosti priveza, sidrajo
pa se tukaj le najizkušenejši mornarji. Pa še
to za kratek čas. Osamljen otok je izven vseh
prometnih poti. Zaradi magnetitne sestave
Jabuke ladijski kompasi tukaj ponorijo. Tukaj
ni naključnih popotnikov.
Kot da Jabuka nebi obnorela le kompasov.
Pravljični privlačnosti tega oddaljenega divjega
otoka se ne more upreti noben pravi pustolovec ali ribič. Morje je tukaj z ribami neverjetno
bogato. Največ se jih okoli Jabuke zbere maja
in junija. In takrat smo tudi mi z Racoonom
bili tam. Kaj vse smo ujeli? In s katere globine
smo vse to zvlekli na čoln? Še sam sebi komaj
verjamem, pa sem dvakrat bil tam. Pagarji,
tune, smokve, škarpene, ugorji, tabinje, okani,
kantarji, bukve, skuše, plavice, kanjci… Med
drugim smo ujeli tudi »barjaktarko« za katero
še zdaj nisem našel ne slovenskega ne latinskega imena. Ste že kdaj slišali za ribo marcipan?
Jaz in obe posadki z mano takšne ribe še nismo videli, ne v morju, ne v knjigi. Krsto je na
svojem trnku na čoln potegnil velikega raroga
z globine skoraj sto metrov. Tukaj ribiške palice ne izpustiš iz roke. Lovili smo noč in dan,
dokler nas veter in visoki valovi niso pregnali.
Ne bom vam opisoval barv in lepote jutra
ob Jabuki, sončnega zahoda ali polne lune nad
20
VODE IN MI 58
odprtim morjem. Za vse to je moj besedni zaklad preskromen. Zato pa je Stane fotografiral.
Seveda smo mu vsi pomagali po svojih močeh,
vendar je na Jabuki zelo težko tudi za trenutek
odložiti ribiško palico. Tudi takrat, ko moči
že pojemajo. Ob vsakem zategu se ti odpre
vprašanje:«Kaj sem pa zdaj zapel?«.
Za lov iz čolna so se odlično obnesle kratke
palice 12 in 20 lb in ribiška kolesca z veliko
kapaciteto. Lovili smo s pletenimi vrvicami
s katerimi dobro čutiš prijem tudi na stotih
metrih globine. Uporabljali smo 100 do 300 g
težke obtežilnike in Greys-ove naveze z enim,
dvema ali tremi trnki.
Kljub divjosti pokrajine na divji Jabuki najdemo tudi življenje. Na otoku počivajo galebi,
v bližini pa smo videli tudi ptice tunarice. Na
samem otoku pa živita dve endemični vrsti in
sicer črna kuščarica in pa rastlina »zečina«. Še
pred petdesetimi leti je tukaj uspevala še vrsta
endemičnega nageljna, vendar je le ta izginil.
Dvomim, da je za to kriv človek. Le malo norcev gre plezat na Jabuko, klima pa je tukaj vse
prej kot mila.
Od nekdaj je Jabuka s svojim ribjim bogastvom izzivala ribiče. Obenem pa je istim
vlivala strah v kosti. Tukaj so vedno lovili samo
najboljši, samo najbolj strastni, samo resnično
neustrašni. Kar poskusite sidrati desetmetrski
čoln na globini stotih metrov na nemirnem
morju polnem močnih tokov. Prava pustolovščina, ki pa jo odtehta nebeški ribolov. Za to
moraš imeti pravo posadko. In če jo zna kdo
zbrati, jo zna Stane Omerzu. Z njim bom tudi
na tretji odpravi na Jabuko. Iskreno upam. In
iskreno upam, da nam bo Igor spet pripravljal
tuno kot to samo on zna.
julij 2011
21
22
VODE IN MI 58
julij 2011
23
M I TJ A O M E R Z U ; foto : stane omerzu
TUNA
Thunnus thunnus
Tuna je največja kostnica Jadranskega morja.
Zraste do 4 metre v dolžino in doseže težo
600 kilogramov. Najdemo jo po celem Jadranu. Skoraj težko dojemljivo je, da jo športni
ribiči aktivneje lovijo šele zadnjih deset let.
Najpogosteje se na tuno »šlepa« ali vleče
panula. Troling pri hitrosti osmih vozlov. Ta
ribolov pogojuje močan pribor, močna ribiška
kolesca, palice in debele ribiške vrvice. To je
ribolov za krepke fante. Ni poceni. Ampak ko
ribič samo pomisli na tuno, mogočno ribo,
živi projektil, kraljico odprtega morja, ki živi
da je in v svoji lakoti, ki je nikoli ne poteši,
preganja vse živo na njeni poti, ga ni denarja, ki ga športni ribič ne bi odštel, da se vsaj
enkrat pomeri s pravo ribo.
Sam sem razmišljal enako. Oče me je vzel
sabo na Jabuko. Na poti k temu oddaljenemu
otoku smo »šlepali« in meni so fantje prepustili čast, da izvlečem svojo prvo tuno. Ne bom
se hvalil z velikostjo, prav gotovo pa je bila to
najokusnejša tuna kar smo jo kdaj jedli vsi na
čolnu. Naš kapetan Igor Zdenjak je v nekaj
minutah pripravil tunin karpačo. In to takšnega, da se ga bomo spominjali vse življenje.
On nam je povedal, da se tuna drsti spomladi,
športnim ribičem je dovoljen lov s 15. junijem. Če ravno tuna lahko zraste zelo velika se
na panulo ulovijo predvsem manjši primerki.
Takšni do 50 kg, najpogosteje pa se ujamejo
tune teške 12 kg. V knjigi Život Jadrana sem
prebral, da je prepovedano vzeti tuno manjšo
od 70 cm. Tune ogrožajo predvsem tunolovke,
ki jih z velikimi mrežami čakajo na njihovih
selitvenih poteh. Po eni strani poslušam, da
je tun v Jadranu vedno več in da se jih vedno
bolje lovi, drugi pa pravijo, da je tuno potrebno
zaščititi in da je sila ogrožena. Vsi, ki smo lovili
24
VODE IN MI 58
z Igorjem Zdenjakom nismo imeli občutka, da
je tuno tako težko ujeti. Je pa res, da ni veliko
tako uspešnih ribičev.
Zbral sem še nekaj zanimivosti o tuni.
Njena življenjska doba je 15 let. V tem času
doseže neverjetno dolžino štirh metrov in težo
600 kilogramov. Neki hrvaški podvodni ribič
je menda svetovni rekorder s 300 kilogramov
težko tuno, ki jo je ustrelil s podvodno puško.
Borba z zapeto tuno je nekaj, kar si večina navadnih smrtnikov nikoli niti predstavljati ne bo
znala. Večino tun iz Jadranskega morja odkupi
predelovalna industrija, le redke tune zaidejo
v domače gostinske lokale. Na japonski tržnici
pač divja tuna dosega neverjetno ceno. Suši!
Najboljši del tune je njen trebuh, in Hrvati
mu pravijo panceta. Sveža tuna je neverjetno
okusna in nima kaj dosti skupnega s tistim
kar jemo iz konzerv. Mogoče jo je peči, kuhati, cvreti ali pojesti kar surovo. Svežo! S staro
tunino se lahko zastrupimo. Iz tuninih jeter
pridobivajo dragocena zdravilna olja iz ščitnice
pa insulin.
Zelo uspešno se da tune loviti z »driftanjem« in »brumanjem«. Za vabo takrat uporabimo 10 do 15 cm dolgo ribo, najbolje sardelo
ali plavico, ki je še bolj žilava. Z »brumanjem«
v morju ustvarimo, mastno dišečo sled, s katero vedno lačno tuno pripeljemo pod čoln, kjer
ji ponudimo našo ribo z montiranim trnkom.
Tanjša ko je najlonska vrvica, hitreje bo tuna
prijela, težje jo boste pripeljali do čolna. Pogosto prostoživeče tune prihajajo v bližino kletk,
kjer tune gojijo za prodajo in jih hranijo. Vznemirljivo je loviti tako veliko ribo pod čolnom.
Eno je jasno. Jadransko morje je čudovito,
še vedno bogato in praktično pred nosom.
Dober prijem!
julij 2011
25
Z Racoonom
na Big Game
in Deep Sea Fishing
po Jadranu !
26
VODE IN MI 58
julij 2011
27
L IDI JA OMER ZU
foto : stane omerzu in i g or zdenjak
Sabiki je v spet v modi. Splet
je poln filmčkov o uspešnosti
in uporabi te metode ribolova. V tujih revijah na veliko
razpravljajo katere muhe so
na sabiki sistemu boljše za
katero ribo, kje in kakšne lahko kupite in kako jih naredite
sami. Pri nas za sabiki prav
veliko ribičev niti ne ve. Za kaj
pravzaprav gre?
Sabiki so si menda izmislili
Japonci za hiter lov manjših
ribic, ki jih potem uporabljajo
kot žive ali mrtve vabe. Gre
za navezo večih trnkov oz.
umetnih muh eno nad drugo,
naveza pa je s spodnje strani
obtežena s svinčenim obtežilnikom. Sabiki uporabljajo
za lov iz mesta, najsi bo to s
pomola ali iz čolna. Sistem
spustijo v vodo na globino,
VODE IN MI 58
predvsem srbskih in bosanskih rekah zdesetkali populacijo lipana. V to skupino spada
tudi »muharjenje« z večimi
muhami in vodno kroglico.
Turška panula je pravzaprav
enaka sabikiju, le da jo uporabljajo v gibanju, oziroma
jo vlečejo za čolnom. Sistem
navezanih muh obtežen s
tirolsko palčko ali vodno kroglico mečemo z vijačnico. Vsi
ti sistemi in metode so izredno
učinkoviti. Celo mnogo preveč
učinkoviti, da bi bili dovoljeni
na muharskih vodah. Muha je
edina povezava teh sistemov
in metod z muharjenjem.
Muharska filozofija in etika
strogo zavračata uporabo sa-
Tečaj vezanja
umetnih muh
Bi radi spoznali občutek,
ko ribo prevaraš
na svojo muho?
V osnovnem tečaju vezanja umetnih
muh se boste naučili vezanja umetnih
muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki
se ne bodo bistveno razlikovale od tistih,
ki ste jih do sedaj morali kupovati.
Ves potrebni material in orodje,
ki ga boste na tečaju potrebovali,
zagotovi organizator.
V enem terminu sprejmemo le 5
tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje
prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji
potekajo praviloma ob torkih in četrtkih
od 17.00 do 20.30. Možen je tudi
drugačen dogovor.
Cena sedemurnega tečaja je 75 €.
Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in
potezanke), na katere boste zelo ponosni.
Na tečaj se lahko prijavite na sedežu
Centra za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na
telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098
SL
28
kjer je jata malih ribic in ga
potezajo. Lačne ribe v strahu,
da ji bodo tekmice pojedle
zalogaj, ki se jim ponuja, požrešno napadajo muhe. Ribiču
ostane samo še to, da navezo
potegne iz vode in sname
zapete ribe. Tako se je ribič
oskrbel za lov večjih roparjev,
ki so praviloma okusnejši,
dosegajo višjo ceno na tržnici
ali pa omogočajo več ribiškega
užitka. Sabiki ribiči uporabljajo predvsem na morju, kjer je
večina ujetih rib obsojena na
krožnik.
Sabiki je v bistvu bližnji
sorodnik turške panule, ki jo
pogosto uporabljajo v Sredozemlju in pa že več kot
osemdeset let pri nas prepovedanega »tirol holza«, s katerim
so v Drini in mnogih drugih
naravnost navzdol. Navezo lahko
vmes tudi rahlo zategnemo,
vendar največkrat to ni potrebno.
Včasih bodo ribe vabo zagrabile
tudi brez kakršnega koli premikanja s strani ribiča. Velikokrat
lahko potegnemo tudi več rib
hkrati. Kadar boste tik nad jato,
delajte hitro, še preden se ribe
razbežijo.
Bodite pozorni, ker je odpenjanje ribe iz Sabiki naveze
lahko zelo zahtevno. Kadar se
trnki ne odpnejo sami in jih boste
odpenjali vi, pazite, ker so zelo
ostri. Ne hitite preveč, ker se kaj
hitro lahko zgodi, da boste zapeti
tudi vi. Uporabljajte palični odpenjač trnkov.
Obstajajo tudi posebne sabiki
palice, ki imajo lijaku podoben
vrh in so votle. Sabiki naveza je
lahko speljana skozi palico, utež
pa bo ustavila sabiki, da bi ušla
skozi. V naši pisarni se lahko
oskrbite z nekaj različnimi sabikiji. Če pa imate kakšno posebno
željo ali zahtevo, pa vam navežem sabiki po vaši zamisli.
Ne pustite, da bi se ribe
predolgo premetavale po palubi.
Žive vabe ne bodo zdržale dolgo,
če bodo pod stresom zato jih
čimprej pospravite v primerne
posode.
Sama sem odločno proti uporabi živih vab pri športnem ribolovu. Le to pa oprostim vsakemu,
ki mi prinese svežega pagarja,
lepo škrpeno, morsko žabo ali
spako… Sem dvolična?
Nihče ni popoln.
O
IA
Sabiki
bikija, turške panule, tirol holza
in vodne kroglice. Celo podpovprečen ribič je zmožen izprazniti
muharsko vodo z uporabo teh
metod. To pa je daleč od bistva
muharjenja.
Ribolov na morju ima svoja
pravila. Poklicni ribiči uporabljajo
sabiki, da si nalovijo ribe za vabo.
Za parangal s stotimi trnki pač
potrebujejo sto vab. Nekako jih
je potrebno naloviti ali pa kupiti.
Sabiki je poceni. Mnogim ribičem
je to edina dostopna oblika ribolova. S sabikijem z malo večjimi
muhami se da odlično loviti skuše
in plavice. In če se vam na vaš sabiki zaleti jata plavic morate imeti
kar močno palico in čvrsto roko,
da jih spravite v čoln. S sabikijem
boste ujeli dovolj za vabo ali za
gradele in brodet. Zlasti danes, ko
je že vsak ribiški čoln opremljen z
ribiškim sonarjem.
Za uspešen lov manjših ribic,
ki jih boste uporabili za vabo
potrebujete nekaj sabiki navez,
ribiško palico z ribiškim kolescem moči primerne ribam, ki jih
lovite in posodo za shranjevanje
ulova.
Najprej poiščite jato živih vab.
Pogosto se zbirajo okrog označevalcev ali boj. Poiščite primerno
mesto, se zasidrajte in začnite
loviti. Vabe lahko poiščemo tudi
s sonarjem. Veliko črno območje
na sonarju lahko pomeni jato
rib. Tudi ptice, ki se poganjajo v
vodo so lahko pokazatelji, da je v
bližini prisotna jata.
Ko boste našli jato, uporabite
utež, da se bo naveza spustila
VEN
Vsem tečajnikom
podarimo knjigo Muharjenje!
julij 2011 29
»Barjaktarka«
V prvi polovici junija letos se nas je majhna odprava
iz Zadra odpravila proti Jabuki. Edina želja – dober
ribolov. In smo ga doživeli. Že na poti smo zapeli lepo
tuno, prava ribiška pravljica pa se nam je razodela ob
pravljičnem otoku Jabuki. Lovili smo kanjce, škarpene, pagarje, tabinje, ugorje, osliče, smokve, bukve,
skuše, kneze, okane, Matjaž je ujel celo čudovitega
raroga. Vseh rib, ki smo jih ujeli se niti ne spomnim
več. Za ribo, ki ji Igor Zdenjak pravi barjaktarka, pa
v knjigah nisem našel ne imena ne slike. Na spletu je
nekaj ljudi trdilo, da so takšne ribe ujeli v črnogorskem primorju in da jim tam pravijo kokot. Kokot na
hrvaškem imenujejo drugo ribo.
Iskal bom naprej. Če mi lahko pomagate vam bom
hvaležen.
S TA N E O M E R Z U
FOTO: IGOR ZDENJA K
30
VODE IN MI 58
julij 2011
31
Ž A R K O B E N Č IĆ ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
PAGAR
Pagrus pagrus L.
Pagar je sorodnik ribona in zobatca. Spada k
družini šparov, ljudje pa ga imenujejo tudi fag,
hvag, pagrum, parag, pagra itd. Zelo je podoben ribonu, samo da je rubinasto rdeče barve,
na trebuhu pa srebrnkast. Plavuti so po robovih modrikaste. Zraste do 70 cm in doseže težo
do 10 kg, kar je seveda redko. Navadno ujamemo pagre od 0,50 do 1 kilograma
Pagar je riba južnega dela Jadrana in Mediterana. Najdemo ga južneje od Kornatov in
okrog dalmatinskih otokov. Redek je v Istri in
Hrvatskem primorju, kjer ga pogosto zamenjujejo za arbuna, posebno manjše primerke. Pagar je zelo cenjena riba pri športnih ribičih, ker
je ulov 4-5 kilskega pagra športna trofeja, s katero se lahko vsak ribič pohvali. Živi izključno
na kamnitem in koralnem dnu, največ okrog
podvodnih grebenov in ob otokih, na globinah
10-100 metrov. Najpogosteje ga najdemo na
globini 20-50 metrov, kjer ga je najlažje ujeti.
Kot večino njegovih sorodnikov, lovimo pagra
na dnu ali tik nad dnom. Ker se lahko zgodi, da
zagrize večji primerek, moramo loviti z malo
močnejšim priborom, s takšnim, kot smo ga
opisali za lov na orado, a z enim dodatkom!
Meter od trnka moramo privezati stransko
vrvico z laksom za 0,05 tanjšim od glavnega laksa. Trnki so iste velikosti 10 ali 20 (po »Mustadu). Stranska vrvica mora biti dolga 20-30 cm.
To storimo zato, ker pagar zgrabi trnek tudi če
ni na samem dnu. Tunjo ali povraz vrzite čim
dlje, tako da laks pada poševno proti dnu pod
kotom 30-60 stopinj, tako bo zgornji trnek na
stranski vrvici 20-30 cm nad dnom.
Za vabo vzemite črva Eunice, svežo sardelo,
lignja, gavuna ali majhno sipo. Na spodnji trnek
je najbolje natakniti črva, na zgornjega košček
lignja ali sipice, lahko tudi sardele ali gavuna.
32
VODE IN MI 58
Najboljši čas za pagra je zjutraj in zvečer,v
času polne lune in ponoči. Lov na pagra se
začne že na polovici pomladi in traja do pozne
jeseni. Pozimi ga je težje ujeti, ker se preseli v
večje globine in se manj premika.
Glede na dno, nad katerim lovimo pagra,
obstaja možnost, da ujamete tudi zobatca in
vrsto drugih ribjih vrst, ki živijo na tem in
na podobnih terenih, zato obvezno vzemite
s seboj sak in kavelj. Dobri poznavalci pagra
pravijo, da ga je težko ujeti z obale, razen na
mestih, kjer strmo pada v morje na globino 20
metrov in več.
Ker je pagar redek ulov, vzemite s seboj tudi
pribora za fratra ali arbuna, ki živita povsod,
kjer živi tim »bela riba« ali »riba s kamna«.
Najmanjša mera za lov na pagra ni predpisana.
julij 2011
33
S TA N E O M E R Z U ; F oto : blaž melik
Morska sablja
Lepidopus caudatus
Močan veter nas je pregnal z Jabuke. Odlično smo lovili, vendar si nihče ni želel neurja
pričakati na odprtem morju. Po debelem morju
nas je dobro premetavalo in zalivalo. Zavlekli
smo se med otoke in se zasidrali na vzpetini,
ki se je dvigala z dna. Igor je rekel: »Ispod nas
je lijepi brak. Uživajte.«, in šel spat. Svoje vabe
smo spustili na dno in začela se je pojedina.
Najprej so naše sardele napadli kanjci. Kmalu
za njimi so sledili okani in za njimi kantarji. Tu
in tam še kakšna plavica, škrpena in ugor. Okoli enajste ure zvečer so začele prijemati tabinje.
Veselili smo se vsakega prijema posebej in posebej vsake ribe. Kot da vsega lepega še ni bilo
dovolj, me je presenetil odpor zapete ribe, ki se
je močno razlikoval od utrujanja vseh do sedaj
ujetih rib. Kaj je pa zdaj to? Pod gladino se je
srebrno bleščalo in zvijalo. Ni bil ugor. Ugor je
močnejši in težji.
Na palubo sem potegnil dolgo srebrno belo
ribo neobičajnega izgleda. Na glavi sem najprej
opazil veliko oko in kup ostrih zob, ki so štrleli
iz velikih ust. Pri odpenjanju trnka sem jih dobro začutil v svoji roki. Štirje zobje od spodaj
in še dva ostra zoba, rahlo navznoter ukrivljena, štrlita iz zgornje čeljusti. Igor, naš kapetan
in vodič je zavpil za mano: »Nisi valjda i kaiša
ulovio! Jedan na milijon su šanse, da se to ulovi!« Potem mi je razložil, da ima riba zelo ostre
zobe, s katerimi največkrat pregrizne vrvico še
preden ribo spravite do čolna. O njenih zobeh
sem že imel lastno izkušnjo, me je pa zanimalo
več o tej fascinantni ribi. Povedal mi je, da ribi
pravijo zmijičnjak repaš in da spada v družino
Trichiuridae, da jo večkrat ujamejo v mreže, ki
jih vlečejo globoko po dnu (koče), da velikokrat nagaja ribičem, ki lovijo lignje, ker baje že
zapete lignje odnaša s puščami vred. Riba naj
bi zrasla tudi preko dveh metrov v dolžino in
dosegla težo treh kilogramov. Hrvaški ribiči ji
pravijo tudi sablja, morski mač, pila in šegac.
Včasih jo ribiči ujamejo na parangal, vendar
gospodarskega pomena ta riba nima. Meso je
užitno, vendar o njegovi okusnosti nekih podatkov ni. Pogostejša je v južnem in srednjem
Jadranu, kljub temu pa je to relativno redka
riba in ulov sablje velja med športnimi ribiči za
izjemno doživetje.
V želji da bi izvedel kaj več o okusnosti
mesa sem ribo v hladilni torbi prinesel domov. Na nagovor našega preparatorja Milana
Rajšpa, jo bom odstopil Naravoslovnemu
muzeju, da bo kot preparat na ogled vsem ljubiteljem življenja v morju in narave. Ker sem
optimist, upam, da vam bom kmalu lahko
pripovedoval tudi o okusnosti mesa sablje ali
zmijičnjaka repaša.
Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!?
Prodaja kart za ribolov na
slovenskem morju
Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za
ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za
ribolov na slovenskem morju. Cena 7€.
Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi
Greys-ovimi navezami za ribolov na morju!
34
VODE IN MI 58
Knjige lahko naročite na tel.:
01 43 77 315, 041 707 711
julij 2011
35
D U Š A N G A B E R C ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Šnjur
Našega šnjura so latinsko poimenovali Trachurus
trachurus. Ob navadnem ali širokem šnjuru v
Jadranu živita še mediteranski šnjur (pučinar) ali
Trachurus mediterraneus in veliki šnjur ali Trachurus picturatus. Šnjuri spadajo v družino Carangidae. Na hitro jih celo ribiči težko ločijo med sabo.
Šnjuri ali šaruni, kot jim še pravijo zrastejo do 40
cm v dolžino in dosežejo težo 1,8 kg. Povprečen
ulovljen šnjur tehta le 0,16 kg. Spoznamo ga po
pobočnici, ki je vsa pokrita z ostrimi nazaj obrnjenimi luskami.
Najdemo ga povsod po Jadranu, največ pa ga je
na zunanji strani hrvaških otokov. Top poziciji za
lov šnjurov pa sta prav gotovo Blitvenica in zahodna obala Istre. Najraje se zadržuje na globini 80
do 100 metrov, če prav ga najdemo tudi na globini
500 m. Če prav je šnjur plava riba, riba odprtega
morja, se kljub temu drži bolj pri dnu. Raje ima
kamnito dno kot mivko, če prav ga najdemo tudi
nad blatnim dnom.
Drsti se konec jeseni in pozimi. Samice poležejo
3 000 do 139 000 iker. Mlajše ribe se držijo obalnega področja, odrasli osebki pa v manjših jatah
36
VODE IN MI 58
krožijo po odprtem morju. Je odličen plavalec in
neusmiljeno preganja manjše ribice, predvsem
sardele in inčune. Mladi šnjuri menda uničujejo
meduze v njihovi zgodnji razvojni fazi. Njihova
življenjska doba ni znana.
Šnjur je za Hrvaško pomembna gospodarska
riba, kljub temu, da ga skoraj v celoti pojedo doma.
Lovijo ga na vse načine z vsemi dovoljenimi mrežami. Športni ribiči lahko na šnjura vijačijo, muharijo, ga lovijo z navadno ali turško panulo. Rad bo
popadel vsako naravno vabo, od kosa sardelice do
lignja, zapet na trnku pa nudi krepak upor.
Šnjur je okusna riba, še zlasti če ga spečemo
na gradelah. Najboljši je seveda svež, zelo okusen
pa je tudi sušen. Najokusnejši so šnjuri poleti, ko
se intenzivno hranijo in se tudi močno zredijo.
Odličen je v brodetu in ribiški juhi, poznavalci pa
ga znajo hraniti tudi v soli.
Meso šnjurev je odlična vaba na parangalu.
In če imate na čolnu turiste je prav da veste, da
Angleži šnjuru pravijo Atlantic horse-mackerel,
Francozi Chinchard d'Europe, Italijani Sorello in
Nemci Bastardmakrele ali Stocker.
julij 2011
37
M I TJ A O M E R Z U ; foto : stane omerzu
Bukva
Boops boops L.
Pred kratkim sem imel srečo in sem se udeležil ribiške odprave na Jabuko. To je najbolj
oddaljen otok na Jadranskem morju. Okoli
njega je globoko morje polno najrazličnejših
rib. Opisal vam bom bukvo, ki sem jo tokrat
prvič ujel, je pa sicer dokaj pogosta riba v Jadranskem morju. Zlasti veliko jo je na zunanji
strani otokov in na odprtem morju.
Bukva spada v družino Sparidae in jo boste
težko zamenjali s katero drugo ribo. Podolgovato telo je modrikasto sivo do olivno zeleno,
na bokih pa prehaja v srebrnkasto sivo. Ob
straneh ima 3 do 4 zlate proge. Oko je veliko
in bistro. Bukva zraste do 40 cm in tehta do
pol kilograma. Največje primerke najdemo
v zalivih in pristaniščih. Največ jih ulovijo v
srednji Dalmaciji. Bukva se hrani noč in dan,
najbolj uspešno pa jo boste lovili ob sončnih
38
VODE IN MI 58
zahodih. Sam sem jih ujel na kos sardele, če
prav za bukvo priporočajo meso dagnje, testo s
sirom, kozice ali kos velikega črva. Lovimo jih
s palico in ribiškim kolescem ali pa kar iz roke.
Pomembno je da vrvica ni debelejša kot 0,30
mm.. Bukva je odlična vaba za druge vrste rib.
Neredko jo uporabilo tudi za brumanje.
Bukva pa je okusna in priljubljena tudi na
ribiški mizi. Jedo jo nasoljeno kakor sardelo,
izredno okusna je nasoljena in posušena ali dimljena. Dobra je kuhana in topla postrežena z
olivnim oljem, peteršiljem in česnom. Odlične
so večje bukve pečene na gradelah, vendar jih
moramo med pečenjem lepo mazati z olivnim
oljem. Bukvo poseben okus loči od drugih rib.
Preverite! Dober prijem in dober tek.
julij 2011
39
B ojan K ajfež ; F O T O : B L A Ž M E L I K
Okan
Pagellus bogaraveo BRUN.
po noči po vsakem vremenu. Dobro
se počuti na skalnem in blatnem
dnu. Najbolje ga bomo lovili pred
mrak na kos sveže sardele, prime pa
tudi na lignja, kos girice, šnjura ali
plavice.
Hrvati mu pravijo okan, okonja, rumenac-blijedac, Angleži mu
rečejo Breize, Nemci mu pravijo
Nordische Seebrasse, Italijani ga kličejo Occhialone, Francozi pa Pagel
centrodonte.
Drsti se konec jeseni ali v začetku zime. V slovenski literaturi ga
najdemo zelo redko.
Potaplja{ka
oprema
Podvodni
ribolov
GPS aparati
Noži
Daljnogledi
40
VODE IN MI 58
CIT YPARK / Ljubljana
BTC dvorana D - (pritli~je
Emporiuma), tel.: 01 585 17 41
Okana le malo naših ribičev pozna. Gre za ribo iz
družine sparidov in bližnjega sorodnika ribona, kateremu je tudi najbolj podoben. Radi imajo globoko
morje, najdemo jih tudi na globini 500 m. Nedorasle
ribe se neredko približajo obali, odraslega okana pa
ne boste srečali plitveje od 50 m. Odlična riba za lov
iz čolna. Zapet nudi krepak upor, zlasti večji primerki, ki jih je potrebno iz globine potegniti do čolna.
Takrat dodobra izmučijo športnega ribiča. Še zlasti,
ko se pod čolnom znajde jata lačnih rib in prijemajo
ena za drugo. Okan zraste do 60 cm in doseže težo 5
kg. Ribiči so jih na trnku zelo veseli, zlasti tisti, ki ga
znajo skuhati na lešo ali v brodetu, prav tako dober je
tudi na gradelah.
Kakor je okan na severnem Jadranu redek ji v južnem dokaj pogosta riba. Lovimo ga lahko podnevi in
julij 2011
41
R O M A N Z E M L J IČ ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Bodika ali škarpena
42
VODE IN MI 58
Škarpena je ena najbolj zaželenih rib. Veseli so
je profesionalni ribiči z mrežami in parangali,
športni trnkarji in podvodni ribiči. Razširjena
je po vsem Jadranu, zlasti med otoki. Ljubi
skalno dno in ker je slaba plavalka išče zavetje
med skalami in kamnitimi ploščami. Kakor je
v kašeti vpadljiva in po svoji barvi in izgledu
močno izstopa od drugih rib, je na morskem
dnu čisto neopazna. Spodaj prevzame vlogo
obraslega kamna in se s svojo obliko, barvo in
izrastki na glavi popolnoma zlije z okoljem.
Škarpena ima močno telo z veliko glavo in
velikimi usti. Na glavi ima bodice in številne
kožne izrastke. Pozor! Hrbtna bodica in bodici
na škržnih poklopcih so strupene. Vbod sicer
ni smrtno nevaren, je pa zelo, zelo boleč. Živo
rdeča do rjava marmorirana in spackana barva
te ribe nas opozarja na grozečo nevarnost.
Strup je termo labilen in razpade že pri 50 stopinjah Celzija. Spretnejši ribiči jo zato primejo
s palcem v usta in kazalcem pod njimi. Manj
vešči naj raje uporabljajo klešča. Ujeto ribo je
potrebno hitro usmrtiti, da pri skakanju po palubi in premetavanju ne bi koga zbodla. Strup
je nevaren tudi pri mrtvi ribi in razpade šele pri
kuhanju ali pečenju te morske poslastice.
Ta okusna riba zraste do 66 cm in največje
lahko dosežejo tudi 6 kg. Povprečen ulov pa
govori o štirih škarpenah v kilogramu. Najpogosteje jo lovimo na 20 do 60 metrov globine,
če prav jo najdemo že na petih metrih pa vse
do 400 metrov globoko. Drsti se spomladi,
nisem pa našel podatkov kdaj spolno dozori in
kako dolga je njena življenjska doba. Ima pa
škarpena najmanjšo lovno mero. Na hrvaškem
ne smete upleniti ali trgovati s škarpeno manjšo od 25 cm.
Škarpena se hrani z drugimi ribami. Lovite
jo lahko podnevi in ponoči, vendar je ponoči aktivnejša. Raje ima večje vabe. Pogosto
vabo požre in se na tem mestu ustavi, tako da
prijema sploh ne zaznamo. Vabo zato pogosto
globoko požre, zato previdno pri odpenjanju.
Zapeta na trnku se ne brani preveč, odpor
tvorijo njena široko razprta usta. Ko vlečemo
škarpeno iz vode, se pri navijanju ne smemo
ustavljati, kajti ravno v trenutku, ko bomo
želeli spočiti roko, se bo odpela in odplavala
nazaj proti dnu.
Bodika je slovensko ime za to ribo, ki ji vsi
pravimo škarpena ali škrpena. Verjetno ker jo
največ lovimo na hrvaškem. Tam ji rečejo škrpina, zasledil pa sem še nekaj lokalnih imen,
kot so bodeljka crvena, jaukovica, škrpoć, logrnja, dorinka in morska kokoš. Latinsko ime za
bodiko je Scorpaena scrofa in spada v družino
Scorpaenidae. V jadranu živi tudi rjava škarpena ali škrpun (Scorpaena porcus), ki živi v priobalnih plitvinah in zraste le do 30 cm. Ravno
tako je strupen in okusen. Najdemo pa ga le do
50 m globoko. V literaturi pa sem zasledil še
malo škarpeno, ki pa jo eni avtorji navajajo kot
Scorpaena ustulata drugi pa kot Scorpaena notata. Gre za manjšo sorodnico, prav tako rdečo,
vendar s črno pego na hrbtni plavuti. V Jadranu živi tudi rdeča bodika Scorpaena elongata,
ki pa se od navadne bodike razlikuje po tem,
da na spodnji čeljusti nima kožnih izrastkov.
Če se boste o svojem ulovu želeli pohvaliti
pred tujci ali pa jo kupiti na tržnici v tujini vedite, da bodiki ali škarpeni Angleži rečejo scorpionfish, Nemci Grosser Drachenkopf, Italijani
Scorpena rossa, Francozi pa Roscasse rouge.
Zaradi svojega izjemnega izgleda je bodika
ali škarpena, tako kot vse njene sorodnice, zanimiva akvarijska riba. Zahteva pa izkušenega
in previdnega akvarista.
Škarpena ima precejšen gospodarski pomen. Kljub temu, da ni redka riba, na trgu zaradi svojega čvrstega, okusnega, belega mesa,
dosega visoko ceno. Najboljša je kuhana! Z
ugorjem sta gospodarja brodeta. Tudi pečena je
odlična in če škarpeno pečemo celo jo zarežemo vzdolž hrbta in jo v pečico ali pod peko
postavimo na trebuh. Škarpena je ena dražjih
rib, če iščemo svežo jadransko škarpeno. V
trgovini boste pa našli globoko zamrznjene,
že obglavljene škarpene iz daljnih morij, ki so
veliko cenejše, pa se jih tudi da zelo okusno
pripraviti. Škarpeno z užitkom jedo tudi tisti,
ki sicer rib ne marajo.
julij 2011
43
Skuša
A L D O I VA N I Š E V IĆ ; P revod : E va U ršič ; foto : stane omer z u
44
VODE IN MI 58
Med ljudmi se uporablja veliko imen za skušo,
od katerih so najpogostejši: skušej, škombar,
škambra, škumbar, vrnut, golčić (mlada skuša), nekje jo imenujejo tudi lokarda. Od prave
lokarde se skuša, kljub zelo veliki podobnosti,
vseeno razlikuje in zato sta to dve ločeni ribji
vrsti. Skuša, s strokovnim imenom Scomber
scombrus L, je modre ali temno modrikasto
zelenkaste barve. Na zgornjem delu telesa ima
do trideset prečnih, valovitih, jasno izraženih
črnih prog. Po spodnjem delu telesa je belosrebrne barve, včasih kovinskega odtenka, kdaj
pa tudi rožastega preliva. Zraste do 45 cm in
doseže težo od 0,90 kg. Povprečen ulovljeni
primerek skuše tehta 7 dag.
Telo skuše je zelo podolgovato, tako da je
dolžina njenega telesa več kot šestkrat večja
od njene višine. Telo ji prekrivajo zelo majhne
luske. Na bočni strani jih je mogoče našteti več
kot dvesto. Ima zašiljeno glavo z razmeroma
velikimi očmi. Kot pri drugih sorodnikih (tune,
palamide, luci itd.) je tudi njen koren repne
plavuti zelo ozek.
Značilna zgradba telesa skuši omogoča zelo
hitro gibanje. Vedno je lačna in malo plena
ji lahko ubeži. V globino se spušča do 250
metrov, včasih tudi globlje. Ko se morje otopli v sredini pomladi, se približa plitkejšemu
priobalnemu morju. Takrat skušo lahko lovimo
tudi z obale.
Skuša se v glavnem drži odprtega morja,
prav tako pa jo najdemo v kanalih in zalivih
vzdolž obale. Ne moti je morje nad ali pod
povprečno slanostjo. Je družabna riba, zato so
njene jate mnogo številčne. Drsti se v pozni jeseni in zgodnjih zimskih mesecih v globokem
morju.
Skuša ni izbirčna glede hrane in lovi vse, za
kar meni da je hranljivo. Največkrat se hrani z
mladimi ribami.
Skuši je zelo podobna lokarda (plavica,
ljulja, lancarda in dr.), Scomber ponicus GM po
obliki telesa in po drugih značilnostih. Tisto,
po čemer se jih lahko razlikuje je v povezavi s
progami na zgornjem delu telesa. Medtem ko
so te proge pri skuši jasno opazne, so pri lokardi neizrazite po barvi in opaznosti. Zato je telo
lokarde od bočne linije pa do trebuha pokrito
z vidnimi, čeprav ne preveč močno izraženimi
točkastimi pegami. Slednja razlika med skušo
in lokardo je v velikosti oči. Oči lokarde so
močno izbočene in vidno večje kot skušine.
Ostale razlike (v zgradbi plavuti in dr.) so
težko opazne na prvi pogled. Treba je poudariti, da skuša in lokarda dosežeta različno težo
(lokarda 1,1 kg, skuša pa 0,90 kg). Vendar obe
dosežeta enako največjo velikost (45 cm), zato
lahko iz tega zaključimo, da je lokarda težja
in ima manj elegantno obliko telesa kot skuša.
Razlikujeta se tudi povprečni lovni teži, saj
lokarda ponavadi tehta okoli 0,20 kg, skuša pa
več kot dvakrat manj. Skuša je pelagijska riba,
ki se ne približuje morskemu dnu, vabo ji je
treba ponuditi med dnom in površino morja.
To praktično izloči trnke z vabo pri morskem
dnu, obtežene s težkim svincem. Prav tako je
važno, da se ji ponudi vaba v gibanju, saj to odgovarja njenemu naravnemu načinu hranjena.
Skušo lovimo s tunjo, ribiško palico z
ribiškim kolescem in panulo. Lahko se jo lovi
z obale ali iz čolna. Drugi način je pogostejši
in bolj izdaten. Za lov na skuše uporabljamo
najlonsko vrvico debeline 0,30 do 0,40 mm
(osnovna vrvica) oziroma 0,20 do 0,25 (predvrvica). Za izdelavo panule se uporablja do 1
mm debel najlon. Trnki morajo biti št. 13 do
16, odvisno od tega, koliko so veliki primerki,
ki se jih lovi.
Z obzirom na skušino požrešnost, izbor
vabe ni odločilen za uspeh v ribolovu. Uporabljajo se različne umetne vabe, od naravnih pa,
katere se na Jadranu še vedno pogosto uporabljajo, so najprimernejši kosi sardel, gavuna,
lignja, sipe in druge razpoložljive vabe. Če se
naleti na jato skuš, je lahko ulov zelo bogat
ne glede na to katero vabo boste uporabili.
Če je ribolov tako uspešen, da ribiču zmanjka
vab, so dobra rešitev tudi kosi mesa skuše ali
kakšne druge ulovljene ribe. Jata skuše je nenehno v gibanju, v iskanju hrane. Zato je lahko
pri lovu na skuše brumanje v veliko pomoč, da
se jato privabi in zadrži na mestu ribolova. Za
brum se uporablja zmleta sardela ali kakšna
druga manjša riba.
Za lov na skušo je potrebno mirno morje.
Najuspešneje se lovi predvsem zelo zgodaj
zjutraj do 9 ali 10 ure, za ribolov pa je najugodnejši čas v toplem obdobju leta. Skuša se
namreč v glavnem drži globokega morja, le v
poletju priplava bližje obali in površini morja.
Tudi ponoči je lov uspešen, najbolj v nočeh z
mesečino.
julij 2011
45
Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih!
Iglica
B L A Ž M E L I K ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Cena posameznega filma je 10€.
Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo!
Pokličite takoj!
Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju.
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
Iglico ne morete zgrešiti. Riba, igličaste oblike z dolgimi sabljastimi čeljustmi, po hrbtu zeleno modre barve, predrepna
in hrbtna plavut sta močno pomaknjene proti repu. Trebuh
srebrnkasto bel. Je riba odprtega morja, ki pa se v času drsti
približa obali. Hrani se z manjšimi ribicami in rakci, predvsem pa je okusen zalogaj večjim plenilcem, ki jo neusmiljeno preganjajo. Drsti se jeseni in pozimi. Spolno zrela je
v drugem letu starosti pri dolžini 45 cm. Doseže dolžino 80
cm in težo 1,2 kg. V času drsti na plavajoče predmete prilepi
od 1000 do 35 000 iker s posebnimi nitmi. Razvoj ikre traja 5
tednov, življenjska doba iglice pa je 5 let. Je odlična plavalka
in pogosto izda svojo prisotnost s skoki iz vode. Mlade iglice
se držijo obale, odrasli osebki odplavajo na odprto morje. Na
Jadranu jo najdemo praktično povsod. Najbolje jo lovimo v
mrzlem delu leta.
Športni ribiči jo lovimo z lahko panulo, rada prime tudi na
posebno belo ali rumeno volno v katero se zaplete s svojimi
zobmi, pa tudi s plavajočimi parangali, na vodno kroglico ali
turško panulo. Tudi na košček sardele ali lignja bo rada prijela. Odlični so majhni ozki voblerji do 5 cm dolžine z majhnimi trojčki.
Iglice lovijo tudi z mrežami in jih v Jadranu ulovijo relativno veliko, tako da je iglica tudi gospodarsko precej pomembna riba. Večino prodajo na domačem tržišču. Ima značilen
okus in pečeni se kosti obarvajo zeleno. Odlična je na gradelah, ocvrta ali v brodetu. Za panulo na zobatca je ni boljše
vabe od žive igle.
julij 2011
47
D R . M . M . P O C R N J A ; foto : stane omerzu
MD TNT Jerk
Zakaj prav leseni jerki?
V primerjavi s plastičnimi umetnimi vabami
imajo naše kar nekaj velikih prednosti. Lesena duša naših vab vsebuje na tisoče drobnih
vlaken, ki v sebi zadržujejo veliko vzgonske
sile. Večina plastičnih vab, ki jih danes lahko
najdete na tržišču, imajo kot edini vzgonski
faktor, mehurčke zraka zalite v plastiko. Nikakor ne trdimo, da se s plastičnimi vabami ne da
ujeti ribe. Vprašanje pa se postavi pri trajnosti
uporabe plastične vabe in njene lovnosti. Že
pri prvi poškodbi plastična vaba izgublja zrak
in s tem vzgonsko silo, ki ji omogoča pravilno
delovanje. Plastični vabe so nadvse občutljive
že pri menjavi originalnih trnkov. Lažji, manjši, težji ali večji trnki jih vržejo iz ravnotežja in
usodno vplivajo na akcijo vabe.
Zahvaljujoč hidrodinamični formi in odlični
uravnoteženosti, naše jerke lahko uporabljate
pri klasični vleki iz čolna na jezerih ali pa pri
hitri vleki panule pri lovu pelagčnih vrst rib na
morju. V našem timu smo prepričani, da bodo
prav posebne lastnosti naših jerkov, v veliki
meri pomagale ribičem do trofejnih ulovov
in nepozabnih trenutkov na vodi, kakor tudi
popularizaciji te izredno zanimive in učinkovite ribolovne tehnike, ki pa je pri nas še vedno
malo zapostavljena. Naši testni ribiči so po širnih morjih sveta nadvse uspešno lovili številne
roparice, kot so lica, hama, giant travelly, stripped bass, amber jack in mnoge druge, katerih
slike si lahko ogledate v našem katalogu, na
naših spletnih straneh ali reviji Vode in mi.
MD tim je nekaj let testiral vzdržljivost in
lovnost naših jerkov na skalnatih obalah Baltika. Kljub mnogim silovitim trkom ob skale in
številnih prijemih velikih ščuk, naši jerki niti
najmanj niso izgubili ne na plovnosti, ne na
lovnosti. Pri naših jerkih lahko mirno zamenja-
48
VODE IN MI 58
te trnke po lastni želji in potrebi. Številka trnka
gor ali dol prav nič ne vpliva na akcijo naših
lesenih jerkov.
Pri konstrukciji naših jerkov smo upoštevali vse mogoče faktorje, ki bi lahko vplivali
na pravilno delovanje naših vab. Ob klasični
»walk the dog« akciji je zelo pomembna tudi
tako imenovana »belly flash« akcija, oziroma
obračanje vabe po svoji vzdolžni osi. Ker smo
dosegli odlično uravnoteženost vabe v kombinaciji z odličnimi ropotuljicami, se našim
jerkom predatorji sladkih in slanih voda ne
morejo upreti.
Artikel
Dolžina
Teža
Akcija
TNT S
10 cm
cca 30 g
toneči
TNT F
10 cm
cca 30 g
plavajoči
TNT Jerk je ena naših prvih umetnih vab, obenem
pa tudi ena naših najuspešnejših vab. Ravno ta
vaba je našemu timu prinesla številna evropska in
svetovna odličja. TNT Jerk je dolg 10 cm in tehta
30 g. Že pri najmanjšem premiku vrha palice začne
TNT Jerk z zapeljivim cik-cak gibanjem vključno s
čudovitim »Belly flash« efektom. Njegove lastnosti
omogočajo širok spekter uporabe. Z njim lahko lovimo tako v jezerih kakor tudi v rečnem toku. Mirno
ga lahko mečete tudi proti toku. Dasi ravno relativno majhna vaba, pa je TNT Jerk že do sedaj prevaral nešteto kapitalnih ščuk. Na razpolago vam je v
plavajoči in toneči izvedbi. Sami si izberite barvni
dekor, ki bo po volji vam in vaši ščuki.
BLUEFISH (BF)
MAKREL (M)
BLEULING (BE)
BLIX (BLI)
L AX (LX)
TONGLOCKE ( TGL)
C R A P P I E (C R )
H A S S E ( H S)
F IRE T IGER (F T )
C L O W N D E V I L (C D)
HOT T IGER (H T )
RED HEAD (RH)
BLU EGIL L (BG)
BIT TERLING (BL)
S I LV E R P E R C H (S P )
R O A C H ( R O)
BL ACK MAMBA (BM)
julij 2011
49
Lovski literarni kotiček
Brata Jaka in Jože Avsenik iz Toronta in jaz
smo se odpeljali na Sever, kajti vsakoletni lov
na losa je postal nekako obvezen za slovenske
lovce, živeče v Kanadi. Res pa je tudi, da nas
vsako leto obišče vse več lovcev, prijateljev in
znancev iz naše rodne domovine Slovenije.
Lov na losa je bil že mnogokrat opisan v
raznih publikacijah, a je vsaka zgodba zanimiva, ker lovec doživi lov na losa povsem osebno
in zato imajo zgodbe toliko različnih odtenkov.
Los je največji in najmogočnejši lopatar v družini jelenov in zato vžge posebno lovsko strast
v naših lovcih ter zahteva zelo oseben pristop.
Sezona za odstrel se odpre sredi septembra.
Že nekaj dni prej je na avtocestah, ki vodijo
proti severu, opaziti vozila, ki na prikolicah
vlečejo terenska vozila in čolne, pozneje v
sezoni pa tudi motorne sani.
Zanimivo je, da so skoraj vsako leto uspešni
isti lovci, kar kaže, da sta najpomembnejša iznajdljivost lovca in njegov način lova. Sam sem
najbolj uspešen v kanuju, ko počasi in mirno
veslam in ob času ruka kličem tega mogočnega
lopatarja.
Do preteklega leta sem si nespametno domišljal, da sem v čolnu nepremagljiv. Zanemaril
sem osnovna pravila narave in se zato znašel
v brezupnem položaju, v katerem sem skoraj
izgubil življenje.
Jaka je po kosilu z obale pri taboru lovil
ribe, Jože pa je legel v šotor, da si odpočije od
'težkega dela', medtem ko sem se jaz s 'šibrenico' v roki usedel v kanu in odveslal na jezero, da za večerjo uplenim divjo gos ali raco.
Bilo je okrog dvajsetega septembra. Vreme
je bilo hladno, kajti pihal je mrzel severni veter
in voda v zalivih je začela zmrzovati. Približno
dva kilometra od tabora so proti meni, sedečemu v zadnjem delu kanuja, letele tri race.
Dvignil sem puško in dvakrat ustrelil. Za tretji
strel sem se za 180o obrnil nazaj, tako da mi je
pol telesa viselo nad vodo. Ko sem pritisnil na
petelina, je sunek puške prevesil moje ravnotežje in že sem plaval v ledenomrzli vodi. Kanu
je bil prevrnjen in skoraj potopljen. Le s težavo
se mi je posrečilo, da sem ga v vodi preobrnil.
Ob njem je ležalo veslo in napol potopljen bencinski rezervoar, ki je bil še vedno priključen
na motor kanuja. Zgrabil sem za veslo in ročaj
rezervoarja ter tako čoln tudi kontroliral. Na
mojo srečo je kakih sedem metrov od mene iz
vode štrlela koničasta, piramidi podobna skala.
Začel sem se motoviliti proti njej in z rezervoarjem za seboj vlekel tudi čoln. Nekaj zraka se
je sicer ujelo v moj dežni plašč, ampak v nekaj
minutah se je vsa moja obleka s škornji vred
napila ledeno mrzle vode. Skala je bila mokra
in spolzka, tako da sem se brez uspeha skušal
povzpeti nanjo. Uvidel sem, da moram spremeniti taktiko, zato sem čoln delno porinil na
skalo, z motorja odpel iz umetne mase narejen
pokrov in z njim iz kanuja pričel metati vodo,
tako da sem ga napol izpraznil. Vanj sem vrgel
veslo in rezervoar ter se s skrajnimi močmi
tudi sam uspel med skalo in stranico čolna
povzpeti na rob. Od tam sem se prekucnil na
dno kanuja v mrzlo vodo, ki sem jo nemudoma
izplal. Pričel sem veslati proti obali. Od mrzle
vode sem bil popolnoma izčrpan. Zrak je bil še
hladnejši od vode in pričel sem se nekontrolirano tresti. V svoje neizmerno olajšanje sem
zagledal Joeja, ki mi je z motornim čolnom
prihajal na pomoč.
19,90 €
24 €
SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK
VEČNA LOVIŠČA
Šola v vodi
Omenil sem že, da je Jaka z obale lovil ribe. Opazil je,
da se je nekaj dvignilo iz vode. Segel je po daljnogledu
in z grozo ugotovil, da sem to jaz, ki sem se z zadnjimi
močmi boril za svoje življenje. Takoj je poklical Joeja, ki
mi je nemudoma pohitel naproti. Brez zadržkov lahko
rečem, da je bil res skrajni čas, saj je moja telesna temperatura še posebno zaradi ledenega vetra padla tako nizko,
da sem pričel izgubljati zavest. Kretnje mojega telesa so
postajale počasne in toge, zato nisem tvegal, da bi prestopil v njegov čoln. Moj kanu je navezal na svoj čoln in
me tako vlekel proti taboru. Da bi se vsaj malo ogrel, sem
skušal veslati, pa bi mi veslo skoraj padlo iz rok. Joe je
pospešil hitrost in začel sem se še bolj tresti. Zdelo se mi
je, da je bilo šklepetanje mojih zob glasnejše od motorja.
Iz žepa sem potegnil mokro rokavico in jo vtaknil med
zobe, da si jih ne bi polomil.
Pomislil sem na panjsko končnico, na kateri je uprizorjen pogreb lovca. Pričel sem se spravljati sam s seboj
in se tolažil, da ima pač vsako živo bitje svoj čas in da se
moj pač izteka.
Ko je Jože pristal na obali, naju je tam že čakal Jaka in
me spraševal, če mi lahko kaj pomaga.
“Daj mi vročega rdečega vina in aspirine!”
Zavlekel sem se v šotor in se skušal sleči. Zlezel sem
v spalno vrečo, medtem pa mi je Jaka prinesel vino in
aspirine.
V mislih so se mi vrteli pomembni dogodki mojega
življenja in spomnil sem se, da sem imel pred dobrim
mesecem in pol operacijo na odprtem srcu. Če bi svojemu zdravniku povedal, da bom šel na lov, bi me skoraj
zagotovo poslal v umobolnico. Pošteno sem si priznal, da
sem popolnoma sam kriv, da sem se znašel v tako resnih
težavah.
Čutil sem, kako mi je toplo vino teklo po grlu. Kar
pol litra sem ga pogoltnil in tri aspirine. V trenutku sem
oživel in vedel sem, da sem ušel smrtnemu objemu. Kot
kaže, je le res, kar sem že dostikrat slišal, da Bog le dobre
ljudi pokliče k sebi, tiste, ki so pripravljeni za nebesa,
ostalim pa da priložnost, da se še poboljšamo.
Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem si v
šotoru nabiral novih moči, medtem ko sta si moja gorenjska prijatelja v mislih že delila v taboru visečega losa.
Preden smo se vrnili v civilizirano mestno območje,
smo si obljubili, da ne bomo nikoli več šli v čoln ali kanu
brez rešilnih pasov in upam, da se tudi vi, dragi bralci,
lovci, ribiči in vsi, ki uživate v vodnih športih, držite
osnovnih pravil in spoštujete naravo, ki nam nudi neizmerne užitke.
VEČNA
LOVIŠČ A
Janez Černač
M I R O R A K ; ilustracija : jurij mikuletič
30 €
20 €
28 €
40 €
50
VODE IN MI 58
julij 2011
51
M I TJ A O M E R Z U ; foto : L idija in stane omerzu
IZ MORJA V KOTLIČEK
minut. Vmes večkrat premešamo in po potrebi
zalijemo. Dodamo očiščenega in narezanega
ugorja, repke kozic in meso školjk. Vse skupaj
kuhamo še približno 10 minut. Vmes večkrat
na lahko pomešamo, po potrebi dosolimo in
dolijemo tekočino.
Kotliček s školjkami
Kotliček z darovi morja
Čas priprave približno 40 minut.
Čas priprave približno 70 minut.
Potrebujemo: 150 g mesa dagenj, 150 g mesa
kapesant, 150 g mesa vongol, 8 dl ribje osnove,
30 g oljčnega olja, 30 g drobtin, 2 stroka česna,
100 ml belega vina, sol, poper in peteršilj.
Potrebujemo: 200 g ugorja (očiščenega in narezanega), 100g lignjev (narezanih na kolobarje), 100g repkov kozic (olupljenih), 100g mesa
dagenj, 30g oljčnega olja, 1 čebulo, 1 korenček
(nariban), rezino gomolja zelene (naribana),
2 velika paradižnika (narezana na krhlje),
200ml belega vina, 3 stroke česna, 20 g drobtin, limonina lupina, sol, poper, peteršilj,
lovorjev list in rožmarin.
Juha s kozicami
Čas priprave približno 50 minut.
Potrebujemo: 500 g repkov kozic (olupljenih),
30 g oljčnega olja, 100 g šalotke, 4 stroke česna,
2 velika paradižnika (narezana na kocke), 1
majhno rdečo papriko (narezano na kocke),
20 g drobtin, 100 ml belega vina, sol, poper,
rožmarin, baziliko, origano in peteršilj.
V kotličku na oljčnem olju prepražimo sesekljano šalotko. Dodamo olupljene repke kozic,
sesekljan česen, na kocke narezan paradižnik
in rdeča papriko. Pražimo približno 10 minut.
Primešamo drobtine, zalijemo z belim vinom
in približno 7 dl tekočine. Solimo, popopramo
in dobro premešamo. Juha naj vre približno 10
minut. Primešamo sesekljana zelišča in kuhamo še približno 10 minut. Po potrebi popopramo in zalijemo s tekočino.
52
VODE IN MI 58
Na oljčnem olju na hitro prepražimo drobtine
in sesekljan česen. Zalijemo z ribjo osnovo in
vinom. Kuhamo približno 15 minut. Dodamo
meso školjk, sesekljan peteršilj, solimo, popopramo, premešamo in kuhamo še približno 15
minut. Juho lahko ponudimo z naribanim parmezanom in opečenimi kruhovimi rezinami.
Brancin v kotličku
Čas priprave približno 120 minut.
Potrebujemo: 2 brancina, 1 korenček (narezan
na kocke), 1 manjšo papriko (narezano na kocke), 1 manjši paradižnik (narezan na kocke),
1 manjši por (narezan na rezine), jušno žlico
riža, sol, poper, peteršilj, 150 g jušne zelenjave
in lovorjev list.
Brancina očistimo, oluskamo in filiramo.
Filejem odstranimo kožo in jih zrežemo na
kose. Iz ribjih kosti, glav in kože skuhamo ribjo
osnovo. V kotliček nalijemo približno 1 liter
vode. Vanjo položimo pod tekočo vodo sprane
ribje kosti, glavi in kože. Dodamo približno 150
g očiščene in oprane jušne zelenjave ter lovor
in počasi kuhamo približno 1 uro. Pazimo, da
osnova ne vre premočno. Če kuhamo doma za
štedilnikom juho precedimo, če kuhamo zunaj
v kotličku samo poberemo iz juhe ribje ostanke in kosti. Korenček, papriko, paradižnik in
por očistimo, operemo in narežemo na kocke.
Ribjo osnovo zavremo in ji primešamo riž in
narezano zelenjavo ter vse skupaj kuhamo približno 15 minut. Solimo, popopramo in primešamo narezane ribje fileje. Na majhnem ognju
kuhamo približno 10 minut.
Na olju dobro prepražimo čebulo, korenje in
zeleno. Dodamo narezan paradižnik, stroke
česna, drobtine in pražimo še približno 10
minut. Vmes večkrat premešamo. Solimo, popopramo ter zalijemo z vinom in približno 6 dl
tekočine. Dodamo lovor, rožmarin in peteršilj.
Kuhamo približno 10 minut. Doma kuhano
juho pretlačimo s paličnim mešalnikom in postavimo nazaj na ogenj, ko kuhamo v kotličku
zunaj, tega ne počnemo. V juho damo očiščene in narezane lignje. Kuhamo približno 30
julij 2011
53
Vse DVD-je VSP
lahko naročite v uredništvu
revije Vode in mi
po ceni 18€
Cenjene goste
vabi kolektiv nočnega bara
CLUB ROYAL
v Kidričevem pri Ptuju.
M O N A R C H - D O K
M. Ivanića 121
32100 Vinkovci, HRVATSKA
tel. +385 32 360 047
fax. +385 32 360 047
e-mail: [email protected]
www.monarch-dok.com
Za podrobnejše informacije
smo dosegljivi:
02 796 98 01
(21.00 do 05.00)
Vljudno vabljeni!
Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in
mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju.
Naročam revijo
VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica.
Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................
Naslov: ...........................................................................................................................................
Pošta: ..............................................................................................................................................
Podpis: ...................................................... Telefon: ....................................................................
Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana.
Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098
ali po e-mailu: [email protected]
Brajnikova 31,
1000 Ljubljana
tel.: h.c. 01 /583 83 30
fax: 01/583 83 33
E-mail: [email protected]
Skladišče:
Rožna dolina c. VI/40,
1000 Ljubljana
tel.: 01/256 03 06
www.belatrade.si
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI
Sejem se bo odvijal v nedeljo 28. avgusta 2011
na igrišču pred gasilskim domom v Senožetih.
Namen sejma je predstaviti možnosti aktivnega in kakovostnega preživljanja prostega
časa v naravi ter predstaviti bogato naravno
in kulturno dediščino naše občine. Vsako
leto pa povabimo tudi nekaj gostov iz drugih
krajev, ki še dodatno obogatijo ponudbo našega ekološko naravnanega Poletnega sejma.
Sicer bogato ponudbo slovenskih jedi s poudarkom na divjačini, gobah in ribah, bodo
aktivi kmečkih žena popestrili še z dobrotami iz medu. Gostili bomo vrsto priznanih
kulturnikov in glasbenikov tako, da bo veselo
vse do večera. Poskrbljeno je tudi za otroške
delavnice. Čebelarji pripravljajo razstavo o
čebelarstvu, gospod Andrej Piltaver pa bo
predstavil gobe naših krajev. Lovci in ribiči
letos obljubljajo še posebej bogat jedilnik. Li-
dija Omerzu vas bo s prijatelji naučila vezati
umetne muhe, pripravljamo pa tudi delavnico prekajevanja rib. Posebna atrakcija bo
živi keltski tabor. K sodelovanju smo povabili
tudi Slovensko zvezo za sokolarstvo in zaščito ptic ujed. Seveda bomo tudi letos pripravili
tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, ribje
čorbe in gobove juhe. V občini Dol pri Ljubljani živimo gostoljubni, zdravi in veseli ljudje, ki se močno zavedamo pomena zdravega
življenjskega okolja.
Dobrodošli V naravi ob Savi v Senožetih!
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi od 8h - 16h na:
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana,
E-mail: [email protected]
Tel.: 01 43 77 315
Mob.:041 707 711.
Faks: 01 43 79 137,