Medvedja šapa Sulčelov Jezero Joca Kantarji Korbel
Številka 54 Letnik 9 Cena 3,95 € Medvedja šapa Podust pozimi Sulčelov Pacifiški losos Jezero Joca Kantarji Korbel Umetni kaplji Za divjimi svinjami Ostriži Fotolov Ugor Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011 Občina Dol pri Ljubljani Mongolija Romunija Madžarska Srbija Hrvaška Bosna in Hercegovina Madagaskar Španija Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] Vsebina UDK: 639.2 ISSN: 1581-6028 Letnik: 9 Številka 54 Ljubljana, januar 2011 Izdaja: Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon Svet revije: dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar, Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc., Primož Zupančič Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu Sodelavci: Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo, mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak, Urban Dermastia, Srđan Despot-Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser, Ivan Dragojlović, Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič, univ. dipl. ing., Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ. dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri, dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer, Jurij Mikuletič univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic, mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Jure Ramovž, Aljoša Savič, Srđan Savulov, inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Aleksandra Zaman, Igor Zdenjak, Roman Zemljič, Blaž Zidarič univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o. Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o. Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu Naslov uredništva: Racoon Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137 E-pošta: [email protected] Uvodnik Sulčarska sekcija Ribolov v februarju Sulec na potezanko Lovsko-ribiški slovar »Akvakultura i ribarstvo« Korbel ali ombrina Zabava s kantarji Zakaj loviti ugorje Jezero Joca Alex za sulca Wriggle mend Umetni kaplji Ostriži – kam, kdaj in s čim? Podusti pozimi Dobre vibracije za lahko vijačenje Pacifiški losos Ribiške vrvice zebco Privabimo ribo pod svoj plovec Smuč je kralj ribje kuhinje Februarja za divjimi svinjami Fotografiranje iz skrivališč Slovenski medved 2 4 6 8 10 12 16 19 20 22 26 28 30 32 34 36 38 40 42 46 48 50 52 http://www.racoon-slovenia.com Transakcijski račun: SI 02044-0016200210 V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI. Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €. Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine. Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade! Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih. Še vedno lahko naročite vezane letnike revije Vode in mi od 2005 do 2010! 6,00 € REBEKA BRATOŽ GORNIK FOTO: STANE OMERZU Letnik 8 2010 cena 31,60 € Številka 46 Letnik 8 Cena 3,95 € Črna mamba Sulčelov na Bledu, Kolpi in Drini Podusti na krožniku Domačija Novak Kenguru Letnik 2008potezanke cena 27,65 hrvaški € Največji krap Španski somi Beličarke Občina Dol pri Ljubljani Številka 47 Letnik 8 Cena 3,95 € Sulčelov na Kolpi, Savi in Ljubljanici Beličarjenje na dnu Krapolov na reki Potezanke Jegulja Smuč Luc Občina Dol pri Ljubljani Številka 48 Letnik 8 Cena 3,95 € Dimljenje rib Muharski met Otvoritev muharske sezone Etiopija Jesetri Uniqua Lov krapov na reki Jerk Letnik 2009 cena 31,60 € Številka 38 Letnik 7 Cena 3,95 € Mongolska kuhinja Amurska ščuka Burjati Lov v Mongoliji Šamanizem Lipani Suhcagan Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Številka 39 Letnik 7 Cena 3,95 € Mali Zvornik Društvo rejcev vodnih živali Hutovo blato Bistrica ob Sotli Etiopija Življenski krog žuželk Vodnjan Jez Bistvo muharjenja Sulec Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Občina Dol pri Ljubljani Številka 40 Letnik 7 Cena 3,95 € Oljčno olje Majske muhe Kormorani Vezanje muh Tajska Krapolov Jerk Posočje Klen 2009 Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Številka 49 Letnik 8 Cena 3,95 € Občina Dol pri Ljubljani Številka 41 Letnik 7 Cena 3,95 € Unikatni voblerji 1. Simpozij akvakulture v Sloveniji Somi iz Španije Vijačnice Lokostrelstvo Savinja Unac in Una VHS Gof Občina Dol pri Ljubljani 7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI V SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI POSTRVI Sale Valentić KOI herpes Boiliji Salina Šaši Ebro VSP Jedi iz postvi Roll cast Kamenjarka Baja Ur Akvarij v Barceloni Dimljenje rib Slivniško jezero Soška velikanka Kraparski triki Postrvnik Zimske vabe za krapa Sulec Lignji Halhingol Trofejni revir na Savinji Bio park Nivo Švedska Sulčelov na Ljubljanici Kraparske palice Cigani Slivniško jezero Ščuka Kočevsko in Gebarija Sipe Azil Hubertus Na Savinji Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani športnega ribolova Center za promocijo in pospeševanje in ribiškega turizma Racoon d. o. o. 77 315, GSM: 041 707 711 Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 [email protected] www.racoon-slovenia.com, e-mail: Beidron voblerji Ebro Soška rekorderka Ciril Mlinar - Cic Številka 45 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 44 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 43 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 42 Letnik 7 Cena 3,95 € Jadranska podust Romunska ribja kuhinja Cerkniško jezero Mica pelič Foto: Stane Omerzu House of Hardy Vabe za luce Naše kače Vegov zbornik 2 2010 Džingis Kan Mongolija Tajmen Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Beli morski psi Gladstone Snovik 2010 Nepal Dr. Boris Skalin Prazgodovina noža Kočevska gozdnata in skrivnostna Somovijada Belly Boat Kazahstan Vabe za rečne krape Argentina Jegulja Aljaska Krapolov na reki Naši stari lovci Župan in raziskovalec Keltsko pleme Muharjenje z Vjero Mujović Številka 53 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 52 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 51 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 50 Letnik 8 Cena 3,95 € Muharska delavnica na Savinji Rečni krapi Naši stari lovci Vabe za ščuko Keltsko pleme Sipe Big Game na Jadranu Smuč Mongolija Aljaska Rečni krapi Vabe za ščuko Sipe Big Game na Jadranu Smuč Aljaska Mongolija Dvodelni Alexi Jerk Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani SL IA Občina Dol pri Ljubljani OV EN Občina Dol pri Ljubljani REBEKA BRATOŽ GORNIK Foto: Stane Omerzu 20,86 € 20,86 € 23,70 € 27,65 € športnega ribolova Center za promocijo in pospeševanje in ribiškega turizma Racoon d. o. o. 77 315, GSM: 041 707 711 Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 [email protected] www.racoon-slovenia.com, e-mail: 31,60 € 31,60 € S TA N E O M E R Z U ; F O T O : stane l es j a k Po čem se bom spominjal lanskega leta en Ko si sreč in ko srečo delil rad bi še z nekom! Vedno v akciji ! Vsi, ki karkoli kupijo v letu 2011 pri Racoonu, kot tudi vsi naročniki revije Vode in mi, sodelujejo v nagradnem žrebanju za cel kup lepih nagrad! Do 1. marca Prva misel, ki šine skozi glavo, je recesija. Kriza! Zajela je tudi deželo na sončni strni Alp. Res je promet v trgovini upadel, na cesti je več delavcev, kot običajno in na TV ekranih so polna usta politikov, ki ne najdejo izhoda. Zakaj se bolje prodajajo časopisi s slabimi novicami, aferami in zločini? Kakšni smo to ljudje? Se vam zdi 45 let dolga doba? Meni to predstavlja celo življenje. V vsem tem času nisem bil enkrat samkrat lačen, ni me zeblo in niti v trenutku nisem bil resneje ogrožen. Imam tri zdrave otroke, ki se šolajo in imajo topel dom. Če kolo zgodovine malo zavrtimo nazaj, lahko vidimo, da živimo v izjemnem času in na ravno pravi geografski širini. Si predstavljate življenje brez kopalnice ali radiatorja, brez zobne ščetke ali ščipalca za nohte? Se vam sanja kako visok odstotek prebivalstva na tem planetu tega nima? O krizi govorijo tisti, ki jim je več do novega avta, kot do poštenega stiska roke, tisti, ki bi radi novce in ovce, strižejo pa nas. V zavest ljudi se je zajedel strah po izgubi vsega blagostanja, ki ga uživajo. V brezumnem strahu, tisti revni na duhu grabijo, brez vsakega sramu, ne glede na posledice. Kaj ostane revnemu na duhu, ko mu zmanjka denarja? Zelo malo ali nič. Zato razumimo njihovo stisko. Vendar pa nikar ne pozabimo na stiske ljudi, ki so ostali na cesti, naj si bo zaradi brezobzirnosti ali nesposobnosti ljudi, ki nas vodijo. Bolj kot kriza kaže svoje mišice, bolj sem ponosen na svoje prijatelje, ki v tem času pišejo knjige, izdajajo ribiške časopise, snemajo filme o lepotah našega planeta in se pri nas pogosto zadržujejo. Velik poznavalec življenja divjadi in ljudi in izreden pisatelj Janez Černač je v svoji zadnji knjigi Večna lovišča zapisal: »Slab konec je lahko tudi dober začetek«. Konec leta ni konec sveta. Z novim letom 2 VODE IN MI 54 25% popusta na vso opremo za vijačenje in kra polov! Samo pri Raco onu ! pustimo krizo za sabo in dobro začnimo. Sicer bomo sami sebe oropali raja na Zemlji. Živite vsak dan posebej, kajti vsak je lahko zadnji. Ne jezite se zaradi stvari na katere nimate vpliva. Dajte vse od sebe, da izpolnite sleherno željo sebi in svojim bližnjim. Enkrat se živi! Tudi v večnih loviščih ni čisto vse tako, kot si predstavljate. Zato se sam letos odpravljam v Mongolijo, še prej v Romunijo, Španijo, Italijo, Srbijo, Madžarsko… Izkoristil bom vsako priložnost in užival v naravi. Lanskega leta se bom spominjal po poplavljeni Ljubljani, Kostanjevici, odličnem ribolovu na Savinji, po nebeški gobovi juhi, ki mi jo znajo skuhati sinovi, po nekaj izrednih puncah z ribiškega koledarja in par izjemnih umetnih muhah moje Lidije. Zapomnil si ga bom po snemanju filma v Kočevju in ob Kolpi s srbskimi televizijci in po izidu filma, ki smo ga posneli na Ebru z Igorjem Pavičičem in SHS ekipo. Težko si bom odpustil, da lani nisem bil v Mongoliji, zamudil pa sem tudi Festival fiš paprikaša v Baji. Ne ponavljajte mojih napak. Raj je na Zemlji in mi že živimo v raju! Svoboden duh in čisto srce vam omogoči tak pogled. Otresite se strahu in bodite pozorni. NAGRAJENCI ZA 2010 ž Mataušič 1. Tečaj vezanja umetnih muh Lidija Fly: Toma om: Ines Petković 2. Ribiški vikend na Zvorničkem jezeru s Čirot m Dragojlovićem: Miha Fink 3. Tečaj muharjenja po sistemu EFFA z Ivano ič, Gorazd Kebe, s Golub, Petar Ivović, Janez Luznar, Franjo Ljub 4. Veliki ribiški koledar: Elvis Markovič, Deni n Urbas. Rok Kodak, Matej Nastran, David Homar, Simo Tomašković, n, Miha Urh, Tone Klepec, Jure Višnar, Tomislav 5. Naročnina na revijo Vode in mi: Zlatko Križa . Perih , Bernard Mauer, Klemen Baldomir Svetličić, Ivan Marjanović, Jakica Jesih Saša Ravnik, jezero: Blaž Melik, Slavko Centa, Brina Vranc, 6. Dnevna ribolovna dovolilnica za Cerkniško Trtnik, Miloš Mokotar, Vlado Tomašković. Jure Osolin, Roman Zemljič, Petra Knez, Luka Bojan Kajfež, Jošt nem ob Savinji: Janez Adamič, Matjaž Sivka, 7. Dnevna dovolilnica za muharjenje v Ljub Goršič, Mario Kapš. i: Melita Rak. 8. Ogled Planinske jame do konca za dve oseb ć, Robert Vodopivec, žaj, Rok Kocjančič, Darko Gales, Tomaž Alagi Podr Rok , Bulič Miha je: arjen Muh a Knjig 9. Resnik. Srečko Kobilšek, Edi Šircelj, Saša Kladnik, Uroš ik, Gorazd Mlakar, rza, Peter Klančar, Marko Krivec, Bojan Križn 10. DVD Lov i ribolov: Luka Španič, Nejc Ome Iztok Križman. Matej Prestor, Silvo Erbežnik, Srečko Špilak, v uredništvu. Nagrade vas bodo čakale do 1. 5. 2011 Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] M I H A F I N K , P R E D S E D N I K S U L Č A R S K E S E K C I J E ; foto : stane omerzu Pristopna izjava s kodeksom Sulčarske sekcije Sulčarska sekcija Spodaj podpisani ................................................., pristopam k Sulčarski sekciji Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon V naših rekah živi sulec, najplemenitejša riba sladkih voda Že misel na sulca, to čudovito in plemenito ribo, me vznemiri. Dneve in dneve sem sposoben gaziti sneg ob mrzli reki in premetavati umetne vabe v upanju, da ga ukanim. Utrujenost mi ne pride do živega, ne mraz. Pred očmi se mi vrstijo srečni obrazi tistih, ki so dočakali svojo trofejo in se z njo ponosno postavili pred objektiv fotoaparata. Trdno sem prepričan, da enako čutijo vsi, ki enkrat zvejo 4 VODE IN MI 54 za obstoj te čudovite ribe. Za takšno ribo bo pravi ribič obkrožil Zemljo, kar pa danes res ni več problem. Marsikateri slovenski ribič je bil že nekajkrat v Španiji na Ebru, samo Stane Omerzu je v Romunijo odpeljal 23 skupin ribičev. Reke ribičev se vsak dan peljejo ali letijo na ribolov na Hrvaško, v Bosno, Srbijo, Madžarsko, Romunijo, Španijo, Madagaskar, Mongolijo, Novo Zelandijo, Kanado… Nobena od rib, ki jih lovimo po svetu se ne more primerjati z našim sulcem in našo soško postrvjo. in sprejmem cilje Sulčarske sekcije za svoje. Poglavitni cilji Sulčarske sekcije so: Čeprav imamo polna ušesa besed o razvoju ribiškega turizma, me obhaja slabost ko gledam kar se dogaja in s strahom se sprašujem, kam vse to pelje. Sulca, ki krasi grb nacionalne ribiške organizacije lahko relativno poceni kupite v ribarnicah, podmerske sulce si lahko privoščite v boljših gostilnah. S tem seveda ni nič narobe, če odmislimo, da je sulca, naš nacionalni ponos izredno težko ujeti. Še zlasti težko ga je ujeti v izvzetih vodah oziroma vodah posebnega pomena, ki jih upravlja Zavod za ribištvo Slovenije. Sava od sotočja z Ljubljanico do Litije je bila vedno elitni sulčarski revir. Danes to zagotovo ni. Športni ribolov je najmasovnejša oblika športnega udejstvovanja na našem planetu. Samo v Evropi je registriranih 40 milijonov športnih ribičev. Ali je res problem potržiti nekaj majhnih čudovitih, še vedno čistih vodotokov? Nekaj tu ne štima! Država se je znova izkazala kot najslabši gospodar. Obnaša se, kot bi ji smrdel denar od prometnega davka na prodane ribolovne dovolilnice, denar od koncesij, � zaščita sulca (Hucho hucho L.) kot vrste � � dvig ribiške kulture � � propagiranje športnega ribolova in ribiškega turizma � � zbiranje podatkov o ulovih, revirjih in pogojih ribolova � � pospeševanje kontrolirane vzreje in vlaganje sulca v naše vode � � usposabljanje ribiških vodnikov � � mednarodna izmenjava informacij in izkušenj � � izdajanje knjig, prospektov, organizacija razstav o sulcu in sulčelovu � � organizacija skupinskih izletov � Spoštoval bom bogato tradicijo sulčelova v naših krajih in širil glas o bogastvu, ki ga premorejo naše vode. Prizadeval si bom za ohranitev in boljše poznavanje sulca kot ribje vrste ter športnejšo sulčjo lov. Direktor: Stane Omerzu Predsednik: Nenad Radovan Podpis člana: denar od davka na dohodek, ki bi ga ustvarjali ribiški turisti. Je to država, ki ščiti interese svojih državljanov? Mi je žal, če se kdo ob mojem pisanju nelagodno počuti, ampak tudi jaz sem državljan te dežele in tudi jaz sem davkoplačevalec. Da pa ne bom samo nergal, bom po svojih močeh poskušal prispevati svoj delež k ohranitvi sulca v naših vodah in razvoju ribiškega turizma. Za začetek bom organiziral postavitev spletne strani Sulčarske sekcije. Še prej pa bomo Sulčarsko sekcijo, naša stališča in poglede predstavili tudi na Facebooku. Zakaj sem prevzel predsedstvo Sulčarske sekcije? Rad lovim to ribo in živim v deželi, ki si jo ta plemenita žival ni slučajno izbrala za svoje domovanje. Rad bi svoje proste dneve preživel ob lepi čisti reki v družbi prijateljev, ki znajo ceniti, kar nam narava nudi. S kakšno pravico mi sme kdo prekrižati pot? januar 2011 5 iz »stare g a ri b iča « ; i l ustraci j a : j uri j mi k u l etič Ribolov v februarju Pogoji za športni ribolov v februarju so dokaj neugodni. Oster mraz običajno pritiska do 20. februarja, potem pa počasi pojenjuje. Sončni žarki dobivajo z vsakim dnem večjo moč. Zato je vreme nestalno in se temperatura hitro menja. Če je snežna odeja debela, le-ta ovira športnemu ribiču dostop k vodi. Ob bregovih je videti malo sledov in še ti so verjetno od zapoznelega sulčarja, ki se mu v sezoni še ni nasmehnila sreča, da bi uplenil »viteza« naših voda. Sulca je moč loviti do 15. februarja. Če v tem času nastopi južno vreme, se bo lahko še marsikateri sulčar temeljito oznojil pri krotenju te plemenite ribe. Voda je v tem mesecu največkrat zelo nizka in čista. Belice se držijo v tolmunih. Prijem je zelo redek. Podust tu in tam še prime na kruh, vendar tako rahlo, da se komaj zazna na plovčku. Platnice se v nekaterih vodah proti koncu februarja že pripravljajo na drst, zato tudi njen prijem popušča. Da mi ne bi kdo od izkušenih ribičev očital, da sem črnogled, poudarjam, da so tudi februarja mogoča presenečenja. Dogodilo se mi je že, da sem v hudem februarskem mrazu prav dobro lovil podusti. Če mrtvice in zatoni niso zmrznjeni in če je toplejše vreme, bo športni ribič konec februarja uspešen pri lovu črnook. Lovimo jih na košček kompostnega črva. Predvrvica mora biti čim tanjša, trnek št. 12 do 14. Na tako vabo bomo gotovo dobili tudi ostriža in morda celo rdečeperko. Pri drugih belicah uspeha prav gotovo v tem mesecu ne bo, ali pa bo le slučajen. Držijo se namreč dna in nimajo teka. Ščuka uživa v nekaterih vodah lovopust, saj je zaščitena že od 1. februarja. Približuje se čas 6 VODE IN MI 54 njene drsti. Dober opazovalec bo lahko hitro našel posamezna drstišča in ocenil, koliko in kako veliki komadi so še v vodi. Nasprotno od športnega ribiča pa imajo ribiška društva in družine v tem času polne roke dela. Običajni zbori družin (in mogoče tudi občni zbor posameznega društva) so že za nami. Komisije upravnega odbora proučujejo in analizirajo delo v minuli sezoni ter delajo načrte za prihodnje gospodarsko leto. Do pomladi je treba marsikaj pripraviti, od ribolovnih dovolilnic do podrobnega načrta vlaganja ribjega naraščaja v posamezne revirje. Zbirajo in sestavljajo statistike o ulovu rib po revirjih v minulem letu ter na osnovi te ugotavljajo stalež in potrebo po vlaganju. Tista društva, ki imajo svoje ribnike, pripravljajo vse potrebno za pomladansko vlaganje krapjih mladic. V tem času je glavna sezona za postrvje ribogojce in vališča. Valilniki so polni dragocenih postrvjih iker. Ribogojci imajo dela čez glavo z rednim čiščenjem in sortiranjem iker ter drugimi nalogami. Majhna nepazljivost lahko povzroči pri ikrah, zlasti pa pri izvaljenemu zarodu, občutno škodo. Zato je treba posvetiti pravilni negi iker in pozneje zarodu kar največjo pozornost, če hočemo, da bomo vzgojili zdrav in krepak zarod. Na splošno lahko rečemo, da je mesec februar, zlasti če je zima ostra in dosti snega, za športnega ribiča čas počitka. Z raznimi popravili ribiškega pribora, prebiranjem ribiške in druge literature, s pogostejšim obiskom in večjo pomočjo pri delu matične organizacije, bo našel dovolj razvedrila, ki naj mu v tem mesecu nadomesti športno izživljanje na vodi. Zelo zaželeno pa je tudi, da športni ribič malo pobrska bodisi o tem, kaj je v minuli sezoni videl in doživel, bodisi kako je ribaril in kaj je novega dognal pri opazovanju vode in njegove okolice. Narava mora biti za športnega ribiča vedno odprta knjiga iz katere se nenehno uči. Tudi naši »nasveti« za ribolov v posameznih mesecih, ki jih dajemo več ali manj po lastnih opažanjih in izkušnjah, bi se s takimi prispevki zelo izpopolnili in dejansko služili, zlasti mlajšim članom, kot orientacija pri športnem ribolovu. 19,90 € januar 2011 7 j ure vi š nar Sulec na potezanko »VLADARI VIROVA« Igor Pavičić je jeseni na Ebru posnel film o lovu soma na tej španski reki. Fantje so ujeli dober termin in odlično lovili. Mednarodna ekipa je posnela odličen film in se pri tem še odlično zabavala. Ribiški film vreden ogleda! Po 23. letih muharjenja in cca 10. letih razmišljanja o muharjenju na sulca se je končno tudi meni nasmehnila sreča. Sulca sicer nisem detajlno pomeril, ker sem v preteklosti prevečkrat videl ribe trpeti zaradi naših centimetrov. Ujet je bil v blejski Savi Bohinjki, z muharico teže 10# in streamerjem, vezanem na 28g jigu. Muha z brezzalustnikom je sama padla iz ribjega gobca, ko sva ga po nekaj posnetkih nepoškodovanega vrnila nazaj, kjer bo upam da še nekaj let strah in trepet vsem manjšim ribam v istem tolmunu. Prav tako bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu dogodku, najbolj pa hvala tebi Dejan, saj se po starem izročilu riba deli na dva dela, ker pa sva jo izpustila, je pol tega sulca pripadlo tebi. Hvala! 8 VODE IN MI 54 Vse DVD-je VSP lahko naročite v uredništvu revije Vode in mi po ceni 18€ januar 2011 9 dr . j an k o l o k ar za l ovce , ri b iče in l j u b ite l j e s l ovens k e g a j ezi k a Lovsko-ribiški slovar Predgovor Slovensko lovsko izrazoslovje sem imel po večini zbrano že leta 1926. Takrat se Slovensko lovsko društvo v Ljubljani ni moglo odločiti za izdajo, češ da se bo izdalo skupno s srbskimi in hrvatskimi lovskimi društvi jugoslovansko izrazoslovje. Od tedaj se je mnogo izpremenilo. Naš jezik se je izoblikoval v vseh panogah in povsod se opaža stremljenje po njegovem čiščenju in uveljavljenju. Tudi lovci nismo brez tega pogona. Vendar streljamo še kapitalne (teh naši ljudje ne poznajo!) srnjake s »platšusi«, jih vabimo na »platl« in dokazujemo jakost rogov z »izlogo«(Auslage). Še 24. novembra t.l. sem bral v nekem našem dnevniku oglas slovenskega lovca: » Lovskega psa, najraje foršt, kupim.« Izdaja slovenskega lovskega izrazoslovja ni torej niti danes odveč. Zbral pa nisem samo slovenskih lovskih izrazov, ampak sem šel korak dalje. S tolmačenjem posameznih izrazov podajam neke vrste lovski realni slovar. Naši lovski izrazi so me zanimali od mladega. Lovil sem skoro po vseh slovenskih kra- 10 VODE IN MI 54 jih, tako da mi je prilično znano naše lovsko izražanje. Največji vpliv na naš lovski jezik so imeli Nemci, pri katerih smo se učili lova in od katerih smo s pojmi prevzemali tudi besede. Še danes ocenjuje naš izobraženec vrednost slovenskega izraza po tem, ali in v koliko odgovarja nemškemu. To je seveda krivo, kakor se nam utegne maščevati opičarjenje glede lovskih predpisov. Nemške in naše razmere so preveč različne! Samorodnih besed čujemo danes malo med našimi preprostimi lovci. Vse posnema mesto, ki se hrani z nemško literaturo. Tudi nimamo več lovskih hiš, pri katerih bi prehajala n.pr. čuvajska služba od roda na rod in z njo tudi naši domači lovski izrazi. Potreba pa je, da pridemo tudi mi do svojega lovskega jezika, četudi ne bo nikdar segal tako v potankosti kot nemška Weidmannssprache, kajti široke plasti našega naroda se radi socialnogospodarskih razmer niso v taki meri udejstvovale pri lovu kot pri Nemcih. Izgovor, da to ali one besede drug ne bo razumel,češ da je vajen tuje spakedranke, ne more veljati pri zavednih lovcih. Rabi povsod naš izraz in kaj hitro se bo udomačil! Pridejal sem ribiško izrazoslovje, ker večina naših lovcev tudi ribari.Ponekod sem pristavil nemško besedo, in sicer tam, kjer je pri nas zelo udomačena. Tudi po dva slovenska izraza za isti pojem se nahajata v slovarju, če sta oba dobra. Kjer razlage nisem smatral za potrebno, stoji izraz sam. Kdor hoče slovar s pridom uporabljati, ga mora najprej vsega prečitati, da bo vedel, kako je snov razvrščena in prirejena. V Ljubljani, 1. decembra 1937. januar 2011 11 V. MEDNARODNA KONFERENCA IN SEJEM TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH DOSEŽKOV »AKVAKULTURA I RIBARSTVO« v organizaciji INŠTITUTA ZA ZOOTEHNIKO, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO BEOGRAD – SRBIJA Prvo obvestilo, poziv za sodelovanje in prijavo del 5. RIBOGOJSTVO ODPRTIH VODA - Kvaliteta vode v ribolovnih vodah - Gospodarski ribolov - Športni in rekreativni ribolov - Zaščita ribolovnih voda - Ribogojstvo in ohranjevanje biodiverzitete - Pravna regulativa, politika in normativi v akvakulturi - Reintrodukcija vrst 1.-3. Junij, 2011 Fakulteta za kmetijstvo, Beograd – Zemun www.agrif.bg.ac.rc e-mail:[email protected] www.rosa.agrif.bg.ac.rc/konferencija/konferencija.html Spoštovane sodelavke in sodelavci, v veselje nam je, da Vas lahko povabimo k sodelovanju na 5. mednarodni konferenci in sejmu Tehnika in tehnološki dosežki Akvakultura i ribarstvo, ki bo od 1. do 3. junija 2011, na Fakulteti za kmetijstvo, Univerze v Beogradu – Zemun. To bo naše peto srečanje v Beogradu. Za Beograd pravijo, tako obiskovalci kot njegovi prebivalci, da je najlepši prav v tem obdobju. Zelene avenije, Donava in Sava, Ada Ciganlija in Kalemegdan, Beograjčani, raziskovalna ekipa iz območja akvakulture in ribištva Fakultete za kmetijstvo, vas bodo srčno pričakali. Vaš obisk in sodelovanje bo prispevalo, da bo ta manifestacija akvakulture in ribištva naredila še en korak k večjemu znanju, boljšim tehnologijam, izboljšanju poslovnih odnosov in še večjim prijateljstvom in sodelovanju. 12 VODE IN MI 54 4. AKVAKULTURA - Kvaliteta vode v ribnikih - Proizvodnja rib in drugih vodnih organizmov - Vzdrževanje akvakulture - Bolezni, preventiva in zdravljenje rib in drugih vodnih organizmov - Akvakultura in ohranjanje biodiverzitete - Hidrotehnika v akvakulturi - Oprema in tehnika v akvakulturi - Izobraževanje, svetovanje in transfer tehnologije v akvakulturi - Pravna regulativa, politika in normativi v akvakulturi - Sledilnost in certifikacija 6. PREHRANA RIB, RIBJA HRANA IN ADITIVI V HRANI TEME V. MEDNARODNE KONFERENCE »AKVAKULTURA I RIBARSTVO« 1. STANJE AKVAKULTURE IN RIBIŠTVA 2. TRENDI AKVAKULTURE IN RIBIŠTVA - Ekosistemski pristop k akvakulturi in ribištvu - Akvakultura, ribištvo in klimatske spremembe - Recirkulacijski sistemi - Integrirana multitrofična akvakultura - Ostali inovativni pristopi v akvakulturi in ribištvu 3. VODNI ORGANIZMI - Vodne rastline - Vodni nevretenčarji - Vodeni vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci, ki se gojijo v vodnih (eko)sistemih) 7. MORSKA AKVAKULTURA IN RIBOGOJSTVO 8. KAKOVOST, RAZVRŠČANJE IN PREDELOVANJE RIB 9. EKONOMIJA V AKVAKULTURI IN RIBIŠTVU SEJEM TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH DOSEŽKOV – »AKVAKULTURA I RIBARSTVO« Sejem tehničnih in tehnoloških dosežkov »Akvakultura i ribarstvo« in konferenca se bosta izvajala istočasno. Namen organizatorja je, da na enem mestu zbere proizvajalce rib in ribjih izdelkov, proizvajalce in uvoznike hrane in zdravil za ribe, proizvajalce in uvoznike opreme za ribištvo, trgovce z ribami in opremo, projektna podjetja iz področja ribištva, poslovneži in strokovnjaki s področja ribištva, znanstvene in strokovne inštitucije, ki v svojih osnovnih ali vzporednih dejavnostih zastopajo ribištvo ali spremljevalne dejavnosti ribištva, gospodarske in športne ribiče ter njihove ribiške družine, kot vse, ki jih zanima to področje in se na ta način izboljša poslovna komunikacija. Vsi zainteresirani – podjetja, organizacije in posamezniki iz različnih območij akvakulture, ribištva in spremljajočih dejavnosti (opreme, založništva, kreditiranja, zavarovanja, projektiranja, varnosti, transporta...), so dobrodošli kot razstavljalci na sejmu. SPLOŠNE INFORMACIJE Čas in kraj izvajanja sejma: od 1. do 3. junija 2011, Fakulteta za kmetijstvo, Univerza v Beogradu. Organizator: Inštitut za zootehniko, Fakulteta za kmetijstvo, Univerza v Beogradu ZNANSTVENA IN STROKOVNA DELA Poleg predavanj, ki jih bodo izvajali domači in tuji strokovnjaki iz več različnih dežel sveta, lahko svoja dela prijavijo tudi ostali zainteresirani. Uradni jezik: angleščina, srbščina (kot tudi bosanski, hrvaški, makedonski, črnogorski, slovenski jezik). Simultani prevod ustne predstavitve dela bo zagotovljen. Prijava dela: naslove del (v angleščini in srbščini), naziv avtorja in način predstavitve (ustna ali plakatna predstavitev) in jezik v katerem bo delo predstavljeno, pošljite po elektronski pošti do 28.02.2011. Dostava napisanih del: dela v angleščini s podaljšanim abstraktom v srbščini (dve strani) poslati do 31.03.2011, (po priloženih navodilih) po e-mailu. Pregledana dela bodo natiskana in objavljena v zborniku del. Dela bodo razvrščena v štiri kategorije: poročilo, znanstveno, kratko sporočilo in strokovno delo. Predstavitev dela: ustna in plakatna predstavitev. Znanstveni odbor bo prinesel končno odločitev o predstavitvi dela. Prijave in dela poslati na naslov: Institut za zootehniku, Poljoprivredni fakultet, Nemanjina 6, januar 2011 13 11080 Beograd – Zemun, z oznako za Konferenciju Akvakultura i ribarstvo, ali na e-mail: [email protected] Kotizacija Poleg sodelovanja na konferenci kotizacija vključuje: Zbornik dela, knjigo »Akvakultura i Ribarstvo u Srbiji«, reklamni material, skupno svečano večerjo, ekskurzijo na zaščiteno naravno okolje »Zasavica«, kosila za vse tri dni, zakuske in osvežitve. Kotizacija vplačana do 28.02.2011 stane 4000 dinarjev, po 1.03.2011 pa 5000 dinarjev. Kotizacijo lahko vplačate na žiro račun Fakultete za kmetijstvo: 840-1872666-79 s sklicem na številko 02 290 ali pri registraciji udeleženca z vnaprejšnjo prijavo prisotnosti. Ostale informacije (program konference, pogoji namestitve in drugo) bo dostavljeno v naslednjem obvestilu (po pošti ali e-mail-u).Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani fakultete: www.rosa.agrif.bg.ac.rs/konferencija/konferencija.html in www.agrif.bg.ac.rs, e-mail:[email protected], telefon : 011 316 8499, 011 2615 – 315/lok. 290 in 289 Rezervacije za udeležbo pošljite po e-mail-u, telefonu, po pošti na naslov Ribarstvo, Institut za zootehniku, Poljoprivredni fakultet, Nemanjina 6, 11080 Beograd – Zemun, faks 011 316 8499. Telefon: +381 11 316 84 99, +381 11 2615 315/ lok. 290,289 teresirana podjetja, posamezniki in družine. NAVODILA ZA PRIPRAVO DELA Rokopisi v angleščini s podaljšanim abstraktom (2 strani) v srbskem jeziku, morajo biti pripravljeni na formatu A4, margini: zgoraj, spodaj, levo in desno 2,5 cm, dvojni razmik, font Times New Roman. Število strani naj bo parno – največ 8 strani. Znanstveno delo mora vsebovati: naslov, podaljšan abstrakt v angleščini, (v srbščini, če je delo v angleščini), ključne besede, uvod, material in metode, rezultate, diskusija (možni rezultati in diskusija), zaključek, zahvala, literatura. NASLOV DELA (VELIKE ČRKE 12 POINTS, BOLD, CENTRIRANO) (ena prazna vrsta) Avtor (ime in priimek z velikimi črkami, naslov, ime institucije italic, centrirano) Knjiga »AKVAKULTURA I RIBARSTVO U SRBIJI« (dve prazni vrsti) V sklopu priprave konference in sejma, smo predvideli pripravo in tisk IV. izdaje knjige »Akvakultura i Ribarstvo u Srbiji«. Knjiga predstavlja preurejeno in dopolnjeno izdajo knjige od leta 2007 do 2009. Namen organizatorja je, da knjiga vključuje informacije o stanju akvakulture in ribištva v Srbiji, informacije o proizvajalcih rib in ribjih izdelkov, društvih in uporabnikih ribolovnih področij, ki se ukvarjajo z gospodarskim, športnim in rekreativnim ribolovom, proizvajalci in uvozniki hrane in zdravil za ribe, proizvajalci in uvozniki opreme za ribištvo, trgovci opreme in rib za ribi, trgovine za akvaristiko, ribje restavracije, projektna podjetja, znanstvene in strokovne inštitucije, založbe in mediji in vse druge institucije, ki imajo v svojih osnovnih ali dopolnilnih dejavnostih tudi področje akvakulture in ribogojstva, znanstveni delavci iz akvakuture in ribogojstva, ter da se na ta način seznani bralce o stanju ribogojstva v Srbiji in izboljša poslovna komunikacija v sektorju akvakulture in ribogojstva. Podaljšan abstrakt dve strani z naslovom: 12 points, italic, obojestranska poravnava, tekst: 12 points, normal, obojestranska poravnava Latinska imena pisati z ležečo pisavo. Po abecedni vrsti napisati reference, na naslednji način: (ena prazna vrsta) Ključne besede: 12 points, italic, tekst: 12 points, italic, do 5 besed. Ruane, N.M., Huismana, E.A., Komena, J.(2002): The influence of feeding history on the acute stress response of common carp (Cyprinus carpio). Aquaculture 210,1-4,245-257. (dve prazni vrsti) UDELEŽENCI, KOMERCIALNE PREDSTAVITVE IN RASTAVLJALCI Sodelujejo lahko vsi zainteresirani. V okviru programa je predvidena tudi možnost oglaševanja (film, ustno, power point predstavitve in podobno). Pravico razstavljanja in predstavljanja na sejmu tehničnih in tehnoloških dosežkov iz območja ribištva in spremljevalne dejavnosti imajo zain- 14 VODE IN MI 54 Naslove poglavij (UVODNI DEL, MATERIALI IN METODE, REZULTATI, RAZPRAVA, ZAKLJUČKI, ZAHVALA, LITERATURA) velike črke 12 pts (po naslovu poglavij ena prazna vrstica) Tekst cele vrstice (vključno z literaturo) mora biti napisan s fontom 12 points, obojestranska poravnava (justified) Citiranje knjig: ime avtorja, leto objave, naslov, izdaja, referenčne strani, ime in mesto izdajatelja objave, na primer: Pillay, T.V.R. and Kutty, M.N (2005): Aquaculture – Principles and Practices. Blackwell Publishers. Oxford. 624 pp. Pregled dela, strokovna dela in kratka sporočila morajo biti v formi znanstvenih, ali brez poglavij, ki se zahtevajo za znanstvena dela. januar 2011 15 S TA N E O M E R Z U Korbel ali ombrina Umbrina cirrosa »Stane, veliko ribo sem ujel. Na morju lovim. Take še nisem videl. Nobeden je ne pozna. Nek gospod mi je rekel, da je to korbel in da je silno redka riba. Še danes jo peljem Milanu Rajšpu nagačit. Dolga je 86 cm, tehta pa 6,2 kg. Izjemna riba! Se ti oglasim takoj ko pridem v Ljubljano.« Tako mi je Andrej Pintar iz Sodražice po telefonu vse povedal v eni sapi. Korbel? Hm. In sem se zakopal najprej v svojo knjižnico potem pa še na splet. Pri nas jo je ujel, pa da je ne poznam. Nemogoče! Zanimivo. Najprej sem ugotovil da gre za ribo iz družine Sciaenidae. Gre za družino rib izredno bogato po obliki in barvah. Skoraj škoda je, da v jadranu živijo samo tri vrste iz te velike in pestre družine morskih vran. Andrej Pintar je ujel korbela ali ombrino, v Jadranu pa najdemo še kavala ali konja in hamo. Korbel je izredno redek, hama je skoraj iztrebljena, konj pa je pogosta in zelo cenjena riba. Za vse ribe iz te družine je značilno, da proizvajajo zvok in pa po mineralnih otolitih, ki se nahajajo v njihovih glavah. Največja med njimi je hama (Argyrosomus regius), ki lahko preseže 100 kilogramov in je izraziti ropar, ki preganja ribe, glavonošce in večje rake. Najpogosteje se zadržuje ob izlivih rek v morje. V braktično vodo pozno spomladi prihajajo na drst. Po drsti se vrnejo na odprto morje. Mlajše ribe se več let zadržujejo na isti lokaciji, starejše pa so povržene migracijam v iskanju novih delt. Zelo rade se zadržujejo okoli potopljenih ladij. Ponekod celo načrtno potapljajo stare ladje, da bi privabili te mogočne predatorje. Na žalost je hama v Jadranu tako rekoč iztrebljena. Nekoč so se na drst zbirale velike jate ham v deltah Cetine, Neretve in Bojane, vendar je bil vpliv človeka za njihovo populacijo usoden. Danes še kakšno ujamejo v delti Neretve, vendar gre predvsem za slučajne ulove. Samci spuščajo neverjetne glasove, ki jih je na odprtem morju moč zelo dobro slišati. Oglašanje je podobno brnenju, stari pomorščaki pa so v svoji nevednosti v kombinaciji z bujno domišljijo zvoke povezovali z morskimi deklicami – sirenami. Hama je velika riba sivo bakrene barve. Bakrena barva je zlasti izrazita pri živi ribi. Po smrti običajno zbledi. V vseh deželah hama velja za veliko ribiško trofejo. Največje hame lovijo ribiči ob zahodni afriški obali, čeprav jo najdemo po vsem Mediteranu. Hami je uspel prehod skozi Sueški kanal tudi v Rdeče morje. V Italiji in Franciji jo že dolgo poskušajo gojiti tudi v ribogojnicah. Zadnje čase jih je žal več ob kletkah v preži na zalogaj iz ribogojnice. Hama (Argyrosomus regius) 16 VODE IN MI 54 Korbel ali ombrina (Umbrina cirrosa)je precej manjši od hame. Prav tako ljubi braktično vodo. V manjših jatah korbeli preiskujejo peščeno dno, kjer se hranijo z nevretenčarji. Na sever Jadrana zaidejo redko. Na kakšni lokaciji se pojavijo in kmalu spet izginejo. Najpogosteje jih najdemo v delti Neretve, pojavljajo pa se tudi ob zahodni obali Istre in celo pri nas na slovenski obali, še zlasti spomladi ko se drstijo. Korbel lahko zraste do 10 kilogramov, je čudovito obarvan v rjavo vijoličastih niansah, na beli podlagi in zlatimi progami po hrbtnem delu. Naseljuje Mediteran, v Atlantiku ga najdemo samo do Biskajskega zaliva, zadnje čase pa jim je uspel prehod tudi v Rdeče morje. Redko ga ujamejo tudi v vodah južnega Maroka. Naseljuje plitke vode, najraje se nahaja na globinah do 20 metrov, neredko pa zaide tudi do sto metrov globoko. V mediteranskem morju najdemo zraven korbela Umbrina cirrosa, še dve sorodni vrsti in sicer Umbrina ronchu, ki naseljuje predvsem zahodni Mediteran in pa Umbrina canariensis, ki jo najdemo v Indijskem oceanu. Korbel je zaradi svoje redkosti za športne ribiče nezanimiv. Slučajni ulovi pa povzročijo veliko veselje, zaradi solidne velikodsti, ki jo doseže, lepote, izredno okusnega mesa in pa seveda redkosti. Pojav korbela na ribji tržnici povzroči veliko senzacijo in za- nimanja. Tako je hrvaški strokovnjak za morske ribe v hrvaški literaturi našel kar 51 imen za to redko ribo. S toliko imeni se ne ponaša nobena riba, pa naj bo še tako razprostranjena po vsej hrvaški obali. Zaradi zanimivosti jih bom naštel nekaj: korbel, korbelj, koraf, krb, pešekavalo, lumbrela, salamun, grb, bijeli konj, krap, bradavičar, šarac, som, govno… Korbela boste prepoznali po veliki glavi, značilni obarvanosti telesa in po tipalki na spodnji čeljusti podobni brku. Zan je značilno tudi precej okorno plavanje. Zraste do 73 centimetrov v dolžino in doseže 10 kilogramov, vendar tehtajo povprečni ujeti korbeli okrog kilograma. Vsi ti podatki samo govorijo v prid izjemnega ulova našega športnega ribiča. Ki bo svojim gostom znal prav gotovo veliko povedati o tej zanimivi ribi. Prepričan sem, da bi jo ribiči biloi veseli razstavljene na ribiškem sejmu, da bi si jo lahko vsi od blizu v živo ogledali. Vendar pa korbel vseeno ni tako neznana riba. Na hrvaškem deluje celo firma z imenom te ribe, ukvarja pa se z marikulturo. Kljub temu, da je to redka riba, se najdejo ribiči ki se jo spravijo loviti tudi na slovenski obali, predvsem pozimi. Nekaj jih ujamejo profesionalni ribiči v svoje mreže, najspretnejši pa jih znajo ujeti tudi z ostmi pod lučjo. Korbela lovimo izključno na dnu. Uporabljamo vrvico od 0,25 do 0,38mm in nekoliko tanjšo predvrvico, trnke pa št. 10 do 13. Priporočajo meter dolgo predvrvico in uporabo vrtivke in drsnega svinca. Najboljša vaba za korbela je prstac. Glede na to, da je ta školjka zaščitena, bomo pač izbrali eno, ki je ni na seznamu zaščitenih vrst. Treba pa je povedati, da korbela ni lahko prepričati h prijemu. Korbel pač rije po peščenem mulju s svojim bradavičastim brkom na spodnji čeljusti in se ne da kaj dosti januar 2011 17 T on ć i Ž an k o – T ona ; P R E V O D : E VA U R Š IČ motit. Prijem korbela lahko pripičemo sreči v vsaj tako veliki meri kot znanju in potrpežljivosti športnega ribiča. Zapet nudi soliden odpor, ki pa se po pripovedovanju redkih ribičev, ki so ga doživeli, ne more primerjati z odporom gofa ali zobatca enake velikosti. V 80-ih letih prejšnjega stoletja so poskušali korbele umetno vzrejati tudi v mrežastih kletkah v sečoveljskih solinah. Rezultati raziskav potrjujejo, da je korbel primerna riba za mediteransko akvakulturo. Za konec pa poglejmo še statistiko ulova na slovenski obali. Podatke so začeli zbirati leta 1998. Od 1998 do 2002 niso zabeležili ulova korbelov. Leta 2002 je bilo zabeleženih 567 ujetih korbelov, leto za tem 452, leta 2004 ni bilo registriranega ulova, leta 2005 so jih ribiči ujeli 28, leta 2006 le 15, leta 2007 pa 29. Leta 2008 so ribiči ujeli 403 korbele, leta 2009 pa 292 rib te vrste. Za lani še nimamo podatka. Na kratko naj omenim še najštevilnešega korbelovega sorodnika iz družine Sciaenidae ali morskih vran v Jadranu. To je konj ali kaval, kavala (Sciaena umbra) (V slovenski literaturi: Jadranske ribe – Miroslav Zei, sem našel latinsko ime Corvina nigra). Ta riba ni odvisna od braktične vode in pritokov sladke vode v morje. Najdemo jo povsod po Jadranu, najpogosteje v plitki vodi in na kamnitem dnu na globini Konj (Sciaena umbra) do 40 metrov. Je izrazit ropar in neusmiljeno preganja manjše ribice in rakce. Zaradi mehkega, belega, sočnega in okusnega mesa pa tudi njega preganjajo. In to s trnki, mrežami, še zlasti priljubljena tarča pa je podvodnim ribičem s puško. V hrvaških ribarnicah je pogosta in ne predraga riba. Boki in hrbet konja so sivi do 18 VODE IN MI 54 Zabava s kantarji skorajda črni, plavuti so tudi črne in belo obrobljene, na obeh spodnjih plavutih ima močne bodice. Hrbet je močno vzbočen, trebuh skoraj raven. Hrbtna plavut je v prvi tretjini močno zarezana. Zraste do 50 centimetrov, povprečni primerki pa so veliki okoli 30 centimetrov. Konja smo vam opisali, ker se boste po vsej verjetnosti z njim veliko prej srečali kot s korbelom. Vsekakor iskrene čestitke srečnemu uplenitelju, ki je glede na vse napisano, ujel res izjemno ribo. Samo ozaveščenosti ribiča se lahko zahvalimo, da je izjemen ulov registriran, dokumentiran, objavljen in prepariran, tako, da bo še dolga leta pričal o izjemni pestrosti življenja v naših vodah in seveda, spretnosti našega športnega ribiča. V literaturi sem naletel na veliko različnih podatkov. Med njimi sem se odločal po svojih izkušnjah. Preučil sem v glavnem navedke strokovnjakov Miroslava Zeia, Josipa Basiolija, Branka Šuljića, Morena Bartolića, Statističnega urada RS in MKGP. Vonj usmrajene ribe za lov na ugorja je postal tako težak, da me je začel preganjati, še posebej ko smo v mreže dodali novo pošiljko kač. Po kasnemu zajtrku in par piv, je Ante odšel v kabino, jaz pa zopet na morje! Vse v meni je govorilo – pojdi leči! Morje me je vseeno malo zbistrilo. Odplaval sem do vedra, zgrabil nekaj sinočnjih lignjev in krenil v akcijo. Med dvema mestoma občutim serijo prijemov na lignje. Izvlečem panulo, vendar na njej ni ostalo skoraj ničesar. Mali košček lignja je bil dokaz temu, da je enkrat obstajal. Nastavim novo vabo in nadaljujem. Spet naletim na jato kantarjev in ostanem brez vabe. Grizejo s kratkimi udarci na katere skoraj ne moreš reagirati, vendar tako vsak odnese košček lignja. Pojejo ga v trenutku. Odpeljem se malo dalje, spustim naslednjo in po niti petdesetih metrih zopet napadejo. Ugotovim, da je nekakšna nora ura kantarjev in da mi ne preostane drugega kot loviti jih. Odvežem predvrvico z velikimi trnki in nastavim majhne na parangal. Privežem jih v treh nizih, filiram zadnjega lignja na trake, nataknem in spustim. Spet sem bil pred tistim obetajočim mestom. Približam se malo hitreje kraju, kjer se skala dviga iz globine. Udarec, vendar tokrat ostane! Gor, dol, gor, dol, v eni uri sem napolnil košaro s prekrasnimi primerki kantarjev. Ko je začel pihati maestral, so tudi oni prenehali jesti. Zmračilo se je. Velika riba se je igrala pod površino in za seboj puščala na gladini male kroge podobne redkim dežnim kapljam. V daljavi, v smeri doma se je dvignil velik tun. Kako lepa slika. Prizor me je napolnil z zadovoljstvom. Prijatelj je prišel po mene. Gremo na lignje. Brez predaha! Plan je bil, da zvečer lovimo lignje, zjutraj poberemo mreže in krenemo proti domu. Takoj sem začel razmišljati o tem, kako uteči od mrež, kako izkoristiti zadnjo priliko za svoje zadovoljstvo. Dovolj imam pokore! Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!? Prodaja kart za ribolov na slovenskem morju Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov na slovenskem morju. Cena 7€. Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi Greys-ovimi navezami za ribolov na morju! NOVO !!! Knjige lahko naročite na tel.: 01 43 77 315, 041 707 711 januar 2011 19 R O M A N Z E M LJ IČ ; foto : tonči žan k o Zakaj loviti ugorje Vse več ribičev se ozira po morju. Malo je tu želje po spremembi okolja in klime, malo po sptremembi tehnike ribolova in ribjih vrst, malo po novih dogodivščinah, malo je pa tudi ekonomike, ki se seveda ne izide vedno. Pa vendar, če lovimo z obale našega Jadrana, ribolovne dovolilnice ni treba plačati. Kljub majhnosti naša obala ponuja številne možnosti za športni ribolov na morju. Vsi ribiči sanjamo velike ribe, ob enem pa iščemo možnosti za čim cenejši ribolov. Za ribolov iz čolna je na našem morju treba odšteti 7 € za dnevno dovolilnico. Potrebno je imeti čoln ali si ga izposoditi. Poznati je treba ribolovna mesta, če ne se nam hitro lahko zgodi da ves dan namakamo v »mrtverm« morju. Pod predpostavko, da ste začetnik, strasten ribič, ki ga je prizadela recesija in si želite novih ribiških izkušenj z velikimi morskimi ribami začnite pri ugorju. Zakaj? Ugor (Conger conger) je na prvi pogled podoben jegulji. Vendar samo na prvi pogled človeka, ki rib ne pozna. Od jegulje ga zlahka ločimo po barvi, po hrbtni plavuti, ki se pri ugorju, vleče po vsem hrbtu in se na repu združi s skoraj tako dolgo trebušno plavutjo. Ugor ima precej večje oči kot jegulja, spodnjo čeljust ima daljšo kot zgornjo. Telo ima valjasto, v repnem delu sploščeno. Barva je v veliki meri odvisna od okolja v katerem ugor živi in od njegove starosti. Mladi ugorji so sivorjave barve, pri starejših pa prevladujejo temnejše nijanse. Trebuh je svetlejši, neredko pa ribiči ujamejo tudi zeleno sive ali zelenorjave ugorje. Povprečno ugorji tehtajo ¾ kg, zmožni pa so doseči tudi 50 kilogramov! Samo toliko, da boste vedeli kaj lovimo. 20 VODE IN MI 54 Zdaj pa kje ga najdemo? Živi praktično po vsem Jadranu. Rad ima kamnite plitvine ob obali in vznožja strmih sten in pečin. Zelo dobro se počuti med skalnimi razpokami, kjer si podnevi poišče skrivališče, ponoči pa preži na manjše ribice. Nikakor pa ugorja ne boste našli na ravnem peščenem dnu. Ugorja najdemo tudi na velikih globinah. Hrani se najraje ponoči. Njegova osnovna hrana so manjše ribice, vendar se lačen loti tudi rakov, glavonožcev, mrhovine. Celo kanibalizem se mu ne upira. Z vabo zato ne boste imeli težav: mrtev špar, ušata, cipel, sveža ali nasoljena sardela, košček sipe ali lignja… Celo na mesni narezek se ga da ujeti. Ugor je vedno lačen in požrešen, zato za vabo in njeno montažo ni preveč občutljiv. Izkušenejši riibiči vabo montirajo tako, da konica trnka gleda iz nje. Po Jadranu ugorje največ lovijo s parangali. Za naš ribolov na ugorja bo odlično služila tudi kraparska oprema. Uporabljamo robustnejši pribor, ker bomo ob kamnito dno večkrat zapeli, vrvica mora biti odporna na prečne poškodbe. O uporabi najlonske ali pletene vrvice pa se ribiči ne morejo zediniti. Vsi pa uporabljajo trnke št. 4 do 8. Če nimate kraparskih palic, bodo uporabne tudi druge palice za talni ribolov dolžine vsaj 3 metre. Ugor se počasi giblje po morskem dnu, napade pa silovito, vabo globoko požre in se običajno dobro zapne. Pri lovu oziroma iskanju hrane sledi predvsem vonju. Kot sem že napisal, zna ugor doseči precejšno maso. Pogost ulov so ugorji težki 5 do 6 kilogramov, vsakega večjega se ribiči izredno razveselimo, tisti nad 15 kilogramov pa predstavljajo pri nas že vrhunsko trofejo vredno strokovne foto seanse, prostora na ribiški steni in dolgega proslavljanja v ribiški druščini. Ko začutite prijem s kontro ne hitite preveč. Dajte požeruhu čas, da se dobro zapne. Takoj po zategu pa ne popuščajte več. Ugorja je sama mišica, je zelo močan in nudi silovit odpor. Na vsak način se želi dokopati svoje luknje. Kamenje na dnu ali skale bodo hitro kos vaši vrvici. Čim prej ga je potrebno potegniti proč od skal ali dna. Če bi v Laškem vedeli, koliko piva se spije ob ribiških zgodbah, bi vsaki gajbi dodali še dnevno ribolovno dovolilnico. Ugor je zelo sluzast, na to bodite pripravljeni, ko boste na suho potegnili prvega. Čuvajte se ostrih zob, ribo z udarcem po glavi takoj usmrtite in ji spustite strupeno kri. Sveža kri ima namreč toksične učinke, vendar se ti s kuhanjem ali pečenjem izgubijo oziroma izničijo. Najboljše meso ima ugor od vrata do zadnjične odprtine. Nižje je poln strti. Najpogosteje ga pripravljajo v brodetu ali na gradelah. Ugorjeva samica spusti 15 milijonov iker. Največji zabeležen ulov na jadranski obali z obale je tehtal 31 kg, v Združenih državah Amerike pa je zabeležen največji ulov iz čolna in sicer 60,4 kg. Najbolje se ugorja lovi spomladi in jeseni, če prav ga dobro lovijo tudi v poletnih nočeh. Za ribolov je najboljše deževno vreme in noči brez mesečine. Dober prijem! januar 2011 21 JEZERO JOCA REVIR UJEMI IN SPUSTI Tukaj je ščuka doma. Bomo uspeli ohraniti ta revir pred mesarji, ki bi na vsak način radi odnesli ribo domov? Če bi mi lani kdo govoril , da bomo pri nas v Srbiji, v deželi kmetov na hribovitem Balkanu, lahko lovili po sistemu ujemi in spusti na tako bogati vodi, kjer lahko na dan ujamete tudi nekaj čudovitih kapitalk, bi pripoved uvrstil med ribiške zgodbe, pripovedovalca pa med lažnivce ali vsaj med enega „tistih“ ribičev. In zmotil bi se! Tam rastejo debele! Nedaleč od Belog Blata, blizu Zrenjanina ali natančno 4 kilometre vožnje na plastu sena na traktorski prikolici, po blatu, ki ga lahko najete le v Vojvodini, se nahaja pozabljeni ribnik, kjer so nekoč redili vodne pujske ali krape, rastejo danes največje in najdebelejše ščuke daleč naokoli. Nikar me ne razumite narobe. Ko rečem ribnik, nikakor ne mislim štirikotnega bazena, kjer plavajo od prenaseljenosti in manipulacije poškodovani primerki določene vrste, ki čakajo na nož. Jezero Joca je divje, zelo zaraščeno jezero, ki kipi od podvodne vegetacije in trske okoli in okoli vode. Srečanje s krokodilom. Na jezero Joca smo se odpravili, kljub opozorilom domačinov, da riba v teh dneh ni najbolj ješča. Na jezero nas je gnala že sama zavest, da so tu ujete ščuke do 11 kilogramov in da so spuščene nazaj. Baje je nekega starejšega ribiča skoraj kap, ko je zapel enega teh velikih „krokodilov“. Razvrstili smo se po čolnih, sestavili pribor, kaj pa zdaj? Kam? Kje začeti metati? Kamor koli po- 22 VODE IN MI 54 D ar k o Bo k ani ć - R i b o l ovač k i ma g azin F oto : D ra g an Bo j anić – Ga g i , N ič k o gledaš, voda obeta. Pravi raj za ščuke. Ustavili smo se pred zajedo v trski, ki je skrivala pol drugi meter globoko kotanjo. Na njenem začetku se je končal pas košene trstike v nekem času, ko je vodostaj bil nižji. Tu mora ležati tavelika! Vrgel ji bom vabo direktno v spalnico! Če je ni tu, je ni nikjer! Čoln sva zasidrala deset metrov pred kotanjo in zamahnil s svojo vijačnico. A se boš premaknil? Pozicija kot izmišljena za ščuko. Iz nahrbtnika sem potegnil ves asortiman vab, ki jih premorem. To bo priložnost da preizkusim vsemogoče vabe, ki so mi jih poslali iz dežele Maskyjev. XXL Spinerji, BuzzBait-i, silikonci... Ma, kot iz onih oddaj starega Ala Lindnerja iz začetka 80-ih. Vztrajno sem metal vabe po kotanji, da sem pozabil na čas. Prijatelj iz drugega čolna me je zdramil iz moji misli. Ko je zavpil name: „Se boš že premaknil s tega mesta?“ Seveda se bm premaknil, vendar samo za nekaj metrov, da spremenim smer vodenja vabe. To mesto preveč obeta, da bi ga zapustil brez prijema. Metal sem in metal. Preizkusil sem že vse favorite med svojimi vabami, ki sem jih celo noč skrbno izbiral in pripravljal. Mogoče bi pa „dama“ raje kaj bolj debelega, mogoče ima raje ropotajoočega? Pa poglejmo. Imam jo! Milina za pogledat! Prvi met z debelim ropotajočim voblerjem, s katerim sem pozimi preganjal sulca na Uni, je bil namenjen, kraju, ki sem ga na prvi pogled ocenil za ščukin dom že ob samem prihodu na jezero. Vobler je padel na sam rob trske, srečno se je prebil čez meter čiste vode, na samem robu trstike pa se je zgodilo! Čudovit prijem. Voda je popolnoma bistra, tako, da sem vse skupaj lahko dobro videl. Ščuka se je tresla, vlekla, otepala z glavo sem in tja, vse v želji, da se osvobodi reči v gobcu, ki ji niti malo ni bila po godu. Prekrasna riba, temen širok hrbet, čudovita glava, toda... Šok in mehke noge. Vaba je zunaj gobca, zadnji trnek pa nežno zapičen za rob spodnje čeljusti. Popustim zavoro, ribo utrujam veliko nežneje in v strahu, da se odpne. Saj znam. Riba je kmalu utrujena na boku ob čolnu. Ne morem se je nagledati. Na trebuhu skoraj nima beline. Vsa je maskirana v svojem kamuflažnem vzorcu. Nebeški prizor! Moja je! Ocenim jo na dobrih pet kilogramov. Vaga potrdi mojo oceno – 5,5 kg, meter pa pokaže 81 cm. Fotografija na hitro in riba je zaplavala nazaj proti svojemu domu. Super! Zdaj imamo svoj „Ujami in spusti“ revir za resnične ribiške užitke. Ga bomo znali uspešno braniti pred ribiči, ki ribo morajo ubiti? Pred tistimi, ki vijačiti ne znajo z drugo vabo, kot z mepsovo trojko, ki se ponavadi zadre globoko v škrge ščuke. Kako ga bomo zaščitili pred tepci, ki lovijo ščuko brez ustreznega pribora za odpenjanje zapete ribe? Bomo videli. Res si želim, da bi nam uspelo. Če je ribič kje lahko srečen, je lahko to tu na jezeru Joca. januar 2011 23 JOCA LAKE IN RIBOLOVAČKI MAGAZIN GALERIJA ULOVOV Z JEZERA JOCA Z željo po negovanju pravilnega odnosa do rib in športnega ribolova in promoviraja načina „Ujemi in spusti“, so se uredništvo revije Ribolovački magazin in lastniki jezera Joca dogovorili o objavljanju fotografij z ribolova na tem jezeru. Prosimo vse vas, ki na jezeru Joca lovite, da nam svoje fotografije ujetih rib pošljete na elektonski naslov: [email protected] Pošljite nam fotografije vseh rib, ki ste jih ujeli v jezeru Joca. Veseli bomo fotoigrafij somov, krapov, babušk ... Najboljše vaše fotografije bomo objavili tudi v Ribolovačkem magazinu. Vidimo se na jezeru Joca in na straneh Ribolovačkega magazina! 24 VODE IN MI 54 januar 2011 25 M I H A F I N K ; foto : stane omerzu Alex za sulca Če koga, krasi sulčarje vztrajnost. Mnogi med njimi upajo, da je sulec res riba tisočerih metov. Če bi to bilo čisto res, bi bil sulčelov bolj dolgočasen kot pa vznemirljiv. Za lov sulca je potrebna vztrajnost, dobra oprema in pa seveda kanček sreče ne sme manjkati. Na srečo ne gre zares računati, dasi ravno brez nje ne gre. Sreči je pri sulčelovu potrebno precej pomagati. Vztrajnost je na prvem mestu. ker čutimo vsak njegov gib. Vlečemo ga lahko čisto počasi pa bo še vedno izzivalno migal, še zlasti s Tangom dosežemo tudi najbolj globoke dele tolmunov. Ni predimenzioniran, z lahkoto ga natančno in daleč vržemo tudi z lažjo vijačnico. Barvna paleta bo zadovoljila še tako izbirčnega sulčarja. Rok uporabe pa Alexom ne zapade z iztekom sulčarske sezone. Rade ga bodo napadale ščuke, smuči, somi, uporaben pa je tudi na morju. Ker vem, da revijo bere cela družina, si lahko privoščim tudi to priporočilo: če imate radi svojega ribiča in mu želite le najboljše, mu kupite par Alexov. Ne samo za sulca. Odlični so tudi manjši modeli. Čas do prvega prijema znamo drastično skrajšati, če lovimo z dobrim voblerjem, točneje, če ima naš vobler ta pravo vibracijo. In ko je vobler lepo uglašen mora napad sulca še zdržati. Trnki morajo biti ostri in čvrsti. Dobro je, če sta trojčka med sabo povezana z žico. Tako se nam sulec ne bo odpel tudi če močna čeljust podivjane ribe leseno telo voblerja zdrobi. Pa tudi, če se sname, riba ne bo odplavala s trojčkom v gobcu. Na trgu je danes precej dobrih voblerjev. Alexi so še vedno izredno učinkoviti. Tako Tango kot Costa sta idealna. Costo dobite celo v dveh verzijah – globoko in srednje globoko tonečega. Najbolj domišljen vobler odlikuje v prvi vrsti morilska vibracija, enostavno ga vodimo 26 VODE IN MI 54 januar 2011 27 E F FA F C I V e l j k o A ndri ć in E F FA F C I I van D ra g o j l ović ; foto : stane omerzu To je eden od koristnejših in zelo enostavnih predstavitvenih metov. Predstavljajte si da stojite v hitri vodi in ste obrnjeni nizvodno ali vzporedno na vodni tok in da želite servirati svojo najljubšo muho. Takšno situacijo smo že opisali z meti, ki se ponavadi izvajajo, vendar želimo, da se vaše znanje o »flycastingu« razširi z različnejšimi tehnikami, s ciljem, da pridete do učinkovitejšega, lepšega in boljšega ribolova. Za ribo, ki se hrani v hitri vodi, pred ali nizvodno od vas, je dobro uporabiti met Wriggle Mend. S tem metom lahko uporabite tudi Reach Cast ali Slack-line cast, ki sta skupaj z Wriggle Mend, v isti skupini predstavitvenih metov. 28 VODE IN MI 54 Rešitev je v blagih in harmoničnih gibih po prednjem stopu. V prejšnjih člankih smo povedali, da je osnovni met sestavljen iz prednjega in zadnjega meta. Ko naredite prednji stop in ko se vrvica počasi izravna v zraku z vašo roko (s katero držite palico), premikajte vrh palice levo – desno in vaša vrvica bo v vijugah padla na vodno gladino (Slika 1). V osnovi obliki tega meta so kretnje po stopu enakomerne, harmonične, enakih amplitud in frekfenc, pri čemer boste dobili enake in lepe vijuge na vodni gladini (Slika 2, gledano od zgoraj). Potem, ko smo tako izvedli met, bo vodni tok lahko izravnal vašo vrvico in vaša muha bo plavala naravno po vodnem toku. Enako velja tudi če ste obrnjeni nizvodno. To je še eden od predstavitvenih metov, ki vam bo pomagal pri morebitnih nevšečnostih pri ribolovu. V osnovnem tečaju vezanja umetnih muh se boste naučili vezanja umetnih muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki se ne bodo bistveno razlikovale od tistih, ki ste jih do sedaj morali kupovati. Ves potrebni material in orodje, ki ga boste na tečaju potrebovali, zagotovi organizator. V enem terminu sprejmemo le 5 tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji potekajo praviloma ob torkih in četrtkih od 17.00 do 20.30. Možen je tudi drugačen dogovor. Cena sedemurnega tečaja je 75 €. Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in potezanke), na katere boste zelo ponosni. Na tečaj se lahko prijavite na sedežu Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098 SL Kako izvajamo Wriggle Mend? Če obvladate osnovni met in osnovno gibanje meta, ki smo ga prej opisali, potem se boste z lahkoto naučili tudi meta Wriggle Mend. Ko opazite, da se riba hrani pred vami v vodnem toku in če izvedete popoln met, bo voda zelo hitro odnesla vašo vrvico navzdol, kar bo vzrok nenaravnem plavanju vaše muhe oziroma muha bo zarazila. Bi radi spoznali občutek, ko ribo prevaraš na svojo muho? O IA Wriggle Mend Tečaj vezanja umetnih muh VEN Vsem tečajnikom podarimo knjigo Muharjenje! januar 2011 29 G R E G O R D I N G H A U S E R ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Umetni kaplji Kapelj je bil prva riba, ki so jo naši starši našli v vodi, ko so prevračali kamne naših bistrih rek in potokov. V času našega otroštva je kapelj skoraj izginil. Kapelj pač ne prenese onesnaževanja. Zdaj se v naše vode spet vrača. Ni več redek, ne ogrožen. Življenjski prostor si deli s salmonidi. Je huda groza in prekletstvo za postrvje mladice, vendar pa za odrasle postrvi ni ljubšega posladka. Ne oprostijo mu postrvi, niti sulec. Sulec naj bo še tako sit in še tako velik, kaplju se ne bo odpovedal. In sulec je roparica, mi smo pa sulčarji, ki bi storili vse, da kralja ukanimo. Torej se bo v naši torbi z umetnimi vabami vedno našel pre- 30 VODE IN MI 54 dal za umetnega kaplja. Vendar pa se postavlja vprašanje, kateri kaplji so najboljši. Na trgu najdemo imitacije kapljev v obliki voblerjev, silikonskih ribic na jig trnku, potezank in spužvastih kapljev. Najboljši vobler, ki imitira kaplja je Goldy trodelni kapelj, ki so ga ročno izdelali v zelo majhni seriji za podjetje Racoon v Ljubljani. Izjemen vobler tako za sulca kot za soško postrv v spodnjem delu Soče. Starejši ribiče se spomnijo prvega spužvastega voblerja in spužvastih kapljev ravno tako iz Užic, pod imenom Tadijana. Stari Tadija jih je izdeloval v nekaj dolžinah. Na trgu jih ni več. Ne vem zakaj. Mogoče zato, ker ribiči najraje posegajo za spužvastim kapljem, ki so si ga izmislili bosanski ribiči. Nekateri so celo prepričani, da je spužvasti kapelj najboljša stvar, ki so si jo Bosanci kdaj izmislili. V rokah spretnega ribiča je spužvasti kapelj dolžine 1o cm najboljša vaba za sulca. Tudi spužvaste kaplje najboljše naredijo užiški ribiči ali točneje Saša Zekavičić. Storm in Byron prodajata silikonske kaplje na obteženem trnku. Orka iz Rume ponuja kaplje v kombinaciji z jig sankami – posebno obliko obtežitve na jig trnku. Po lovnosti se vsi skupaj ne morejo primerjati s spužvastimi. Zelo lovne so lahko tudi potezanke za sulca. Nekateri ribiči jih zaradi tega in pa zaradi njihove teže mečejo kar z vijačnicami. Ob naših vodah pa vse bolj pogosto srečujemo ribiče, ki poskušajo z močnejšimi muharicami, celo dvoročnimi. Ne brez uspeha! Se spomnite na dveh natečajih nagrajenega Lidijinega dvodelnega kaplja? Ne pozabite, kapelj je posladek za vse salmonide. Krtačnik ali graševec je muha, ki jo učijo vezati v osnovnem tečaju vezanja umetnih muh. Mogoče pa sulec zaradi travm iz rane mladosti iz maščevanja preganja kapljev rod. Z umetnim kapljem, ga boste podučili, da maščevanje ni najboljša rešitev. januar 2011 31 m AT I C O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Ostriži – kam, kdaj in s čim? Slovenski ribiči smo bolj kot vsi drugi nagnjeni k uporabi velikih voblerjev. To se odraža tudi v naši ribiški zakonodaji. Tudi pri zaščiti salmonidov smo bili bolj papeški od samega papeža. Sulec je nesporno kralj, vendar gospodarji njegovih rek skrbijo, da se »plemstvo« ne bi preveč razbohotilo. Vsi sanjamo o veliki ščuki in mečemo velike voblerje s pretežkimi palicami in navijamo prevelika ribiška kolesca. Obremenjenost z velikostjo nas zato mnogokrat oropa užitka. Spomnite se velikega Einsteina. Vse je relativno. Tudi velikost. Relativno majhna riba – ostriž, je eden največjih roparjev sladkih voda. Športnemu ribiču lahko nudi največji ribiški užitek, pod pogojem, da le ta uporablja primeren pribor in da ga zna poiskati. Ostriž je razširjena riba in ne kaže znakov ogroženosti. Res pa raste zelo počasi. Njegovo trofejnost po centimetrih lahko primerjamo z lipanom. Sam bi raje zapel ostriža kot pa lipana nad 50 cm. Si predstavljate preparat na steni v ribiški sobi? In olajšanje manjših ribic v soseski uplenjenega razbojnika. Ostriž je tako hud ropar, da ga je narava, v svojo bran, morala omejiti z velikostjo. Ostriža najdete posamično ali v jatah v stoječih in počasi tekočih vodah, najpogosteje ob obali, lahko pa tudi sredi glavnega toka reke. Rajši ima mirnejše dele vodotokov, ker njegova telesna zgradba ni ustvarjena za dolgotrajno premagovanje močnejšega rečnega toka. Za svoj obstoj potrebuje dovolj kisika v vodi, zato ima najraje mirne dele vode blizu toka in sotočja. Rad se skriva za podvodnimi preprekami, kamni in vejami, v glavnem se drži dna. Zelo rad se drži ob skalah ali ob betoniranih nasipih počasi tekočih rek. Pogosto ga ribiči lovijo tudi ob škarpah skozi mesta tekočih rek. S svojim tokom reka oblikuje dno. Ostriži se razporedijo po jamah na dnu, kjer oprezajo za plenom. Lovimo ga lahko na vse načine. Na dnu, s plovcem ali pa nanj vijačimo. Prime tudi na potezanko ali nimfo. Najbolj atraktivno je seveda vijačenje. Tudi pri vijačenju se nam odpira široka paleta možnosti za preigravanje. Silikonski tvisterji različnih velikosti, oblik, barv in teže glave na jigu, številni voblerji, spinerji, žličke, spiner baiti… Pomembno je predvsem, da imate lahko vijačnico, čim tanjšo vrvico in čim manjše vabe. 32 VODE IN MI 54 Seveda se bo požrešnež zagnal tudi za nesorazmerno veliko vabo, vendar, če želite uživati v številnih prijemih, uporabljajte manjše! Najboljši so majhni voblerji srbskih proizvajalcev kot so legendarni Grdi raček, Alex in Goldy. Ostriž je nepredvidljiv. Ko jih boste izsledili, lahko uživate v prijemih in utrujanju nekaj rib zapored. Potem bodo prijemi ponehali. Pomislili boste, da ste polovili vse. To bo zmota. Ostriži pač iz nekega njim znanega razloga prenehajo preganjati ponujeno jim vabo. Za kratek čas se umaknejo iz dosega vaše vijačnice in se potuhnejo. To je čas, ko bi morali zamenjati vabo in prečesati še področja, kamor prej niste metali. Če lovite na reki bodite pozorni na dele reke, kjer voda nanaša mulj. Tu je tok očitno slabši in te kraje ljubijo številne roparice nižinskih voda. Zaradi neravnega dna in številnih ovir je na reki najlažje in najlepše loviti iz čolna. Ostrižem najljubši prostor na reki so mrtvice in počasi tekoči pritoki. Zaradi svoje velikosti in požrešnosti ostriž ni deležen posebne zaščite. Pri nas ga lahko lovite praktično povsod od Bohinjskega in Cerkniškega jezera do Drave in Mure. Dobro je vedeti, da pa ostriž ni samo lep in divji. Je tudi ena najokusnejših rib sploh. Še ribiči, ki lovijo smuča, se prijema lepega ostriža močno razveselijo. Ostrižu damo lahko mir le aprila, v času drsti. Ves preostali čas nam je na voljo. Zlasti zanimiv je lov ostriža pozimi. Severnjaki jih množično lovijo pod ledom. Vsak dober ribič ve, da je ostriž »velika« riba, ki jo lovimo z nežnim priborom. januar 2011 33 B O J A N K A J F E Ž ; F O T O : S TA N E O M E R Z U Podusti pozimi Kje jih iskati in kako loviti Vse premalo se zavedamo pomena podusti za naše vode in naš športni ribolov. Mnogi ribiči v svoji ošabnosti na to ribo niti ne pomislijo, kljub temu, da je podust najosnovnejši in najbolj pogost del jedilnika našega kralja sulca. Podust pa je tudi velika ljubezen mnogih beličarjev, ki živijo ob naših večjih rekah. Mnogi med njimi trdijo, da postaneš ribič šele takrat, ko znaš loviti podust. Pozimi boste podust zaman iskali na istih krajih kot poleti. V hitri vodi, brzicah in na plitvinah ne boste našli ene ribe. Vse podusti se pozimi zberejo v jate in se preselijo v mirnejšo vodo, v daljše tolmune, kjer je voda bolj globoka. Tu se zbirajo tudi mrene in platnice. Takim mestom na reki ribiči pravijo zimovniki. Ali je ribolov v zimovnikih še športen ali ne se ribiči težko zedinijo. Riba je tu, prijema in ni v drsti. Še dobro, da mraz doma zadrži večino ribičev. Vendar tudi v tolmunih podust ne zasede najglobjega dela. Najraje se zadržuje v delu, kjer voda v tolmun priteče in pa v zadnjem delu tolmuna, preden se voda prelije naprej po strugi. Podust tudi v tolmunu išče malo hitrejši tok in ne pregloboko vodo. Zato ga nikar ne lovite v najpočasnejšem in najbolj globokem delu tolmuna, niti ne tam, kjer voda vrtinči ali kroži v povratnem toku. Tudi če na teh mestih zaznate njegovo prisotnost ne. Poskušajte ga zvabiti tja, kjer ima reka enakomeren pretok, ki rahlo pospešuje, voda pa ni globja od 2,5 metra. Kako? S hrano seveda. Obstajajo številne hrane, ki jih lahko že pripravljen uporabite za privabljanje podusti. V recesijskih časih pa bomo hrano malo razredčili in prilagodili, oziroma uporabili nekoliko cenejše sestavine, ki pa so za rekreativni ribolov čisto dovolj učinkovite. Saj nismo na tekmovanju. 34 VODE IN MI 54 Pripravimo si torej hrano za privabljanje podusti. Odločimo se za vrečko kakovostne ribje hrane iz trgovine in ji dodajmo pet štruc starega belega kruha. Lahko so tudi žemlje, vendar pazimo, da razmerje kruh : kupljena hrana ne preseže razmerja 5 : 1. Kruh in hrano zmešamo, zmočimo in zgnetemo ter oblikujemo krogle velikosti mandarine, katerim za obtežitev dodamo še kamen. Na vodi lahko svoji doma pripravljeni hrani dodate še kakšnega črva, ravno toliko, da bo vaša hrana za nianso boljša od kolegove oziroma sosedove. S tako pripravljeno hrano se bodo podusti prikovali na dnu hranjenega mesta, še zlasti na prodnatem dnu ali na podlagi iz debelejšega mulja. Na skrbno izbrano mesto pred ribolovom vrzite 10 do 20 krogel hrane. Na ta način si ustvarite lovno traso v dolžini 5 do10 metrov in širini nikakor širši kot 2 metra. Ko se riba »usede« na hrano in začne prijemati, uživajte. Ne krmite več. Takoj, ko se aktivnost podusti umiri, mesto dohranite s še nekaj kroglami hrane. Včasih že zvok, ki ga povzroči padec krogle na vodo ribe sprovocira, da pridejo nazaj na hranjeno mesto in začnejo aktivneje iskati hrano. Če pa kljub obilnemu hranjenju pri podusti še niste vzbudili teka, se morate zadeve lotiti resneje. Iz kupljene hrane naredite kroglice velikosti oreha in jih nekaj vrzite približno deset metrov nad hranjeno mesto. Te kroglice se hitro topijo in ustvarijo dišečo sled v vodi, ki se ji podusti iz širše okolice ne bodo mogle upreti. Če kljub vsemu še vedno ni uspeha pomeni, da ste slabo izbrali mesto za ribolov, da ne poznate steza katerih se podusti držijo med hranjenjem in pa urnika dnevnih migracij podusti. Tudi pri ribolovu je znanje ključ do uspeha. Edino o vabi še nismo nič povedali. Ko gre za zimski ribolov ni nobene dileme. Vaba številka ena je ribiški francoski kruh. Na trnek daste košček »francoza« in vozite svoj plovec po mili volji brez bojazni, da bo vaba padla s trnka ali da ribe ne boste zapeli zaradi slabo montirane ali pretrde vabe. »Francoz« v vodi lepo nabrekne in nežno miglja, tako da skoraj že spominja na živo vabo. Če kruhu dodamo še kakšno aromo se mu riba zagotovo ne bo mogla upreti. Aromo na kruh nanesite večer pred ribolovom, tako bo dlje držala. Kapljica ali dve olja konoplje, maka ali anisa zna podvojiti ulov. »Francoza« pa lahko tudi barvate. Znano je, da ribe v kalni vodi raje prijemajo na živo rumeno barvo vabe, za ribolov v bistri vodi pa priporočamo zeleno barvo vabe. Vendar so to že finese. Če riba »dela« ni treba menjati ničesar. Ko riba ni aktivna je čas za eksperimente. Tako zbrane izkušnje vas bodo naredile ponosnega, ko boste lahko svetovali mlajšim ali manj izkušenim kolegom. 19,90 € januar 2011 35 D U Š A N G A B E R C ; foto : stane omerzu Goldy - dobre vibracije za lahko vijačenje Ne gre za predstavitev, bolj za osvežitev spomina. Modeli, o katerih pišem so bili eni prvih voblerjev, ki so jih serijsko začeli proizvajati v podjetju MB Star iz Užic. Prvi Goldyji so bili dolgi 3,5 cm, 4,5 in 5 cm. Odlikuje jih drobna živahna vibracija in lepa paleta prav tako lovnih dekorjev. Najmanjši model iz te serije je dolg 3,5 cm in tehta ravno toliko gramov in ga je možno dobiti le v plavajoči izvedbi. Izjemno uporaben je za lov roparic, ki posegajo za manjšim plenom. Odlično so se pokazali pri lovu bolena, klena, ostriža, jeza in postrvi. Tako kot vse ostale modele iz te serije krasi 10 dekorjev. Goldy dolg 4,5 cm je težak 4,5 g, izdelujejo ga samo v toneči varianti. Namenjen je preizkovanju nižjih vodnih slojev, zato so najbolj primerni za lov smučev in ščuk, odlično pa se je obnesel tudi pri lovu bolena v hitri vodi. Pri lovu s tem voblerjem naj vas ne preseneti prijem katerekoli roparice. Goldy petica je narejen kot plavajoč vobler. Namenjen je lovu smuča in ščuke, ribiči pa so nam pripovedovali o številnih ulovih zelo velikih bolenov. Vse voblerje iz te serije krasi izredna naravna vibracija. Fascinanto je, da ko katerega izmed teh voblerjev potegnemo skozi jato ribic, jih ta ne splaši. Zahvaljujoč močni vibraciji voblerja le tega čutimo ves čas lova, kar je izredno pomembno za pravočasno kontro. Voblerji odlično delujejo že v počasni vodi ali pri zelo počasnem navijanju, velikokrat vse namesto nas opravi že vodni tok. To nam je v veliko pomoč če lovimo iz čolna v toku. Vobler pa je tako dodelan, da smo bili zelo uspešni, ko smo vabo metali proti toku in vijačili z voblerjem po toku navzdol. Seveda mora biti vobler za nianso hitrejši od rečnega toka. Ta metoda zna biti sila učinkovita, vendar le z vrhunsko dodelanimi voblerji. 36 VODE IN MI 54 Da pa boste v vodi imeli dobrega lovskega partnerja morate upoštevati nekaj osnovnih pravil. Za učinkovito vodenje uporabljajte vrvico med 0,16 in 0,20 mm. Obvezno uporabljajte karabinček primerne velikosti, če vam jih pa kdaj zmanjka uporabite rapalin vozel. Še o barvah. Goldy voblerje krasijo izjemni naravni dekorji, ki so značilni za najpogostejši plen roparic. To so male potočnice in šarenke, ostriž, klen, mrenica z močno povdarjenimi očmi, plavutmi… Do uspeha vas bo pripeljalo nenehno eksperimentiranje z barvami, velikostjo, tehniko in taktiko vodenja vabe. Ko pogruntamo dobitno kombinacijo, uživajmo v njej! januar 2011 37 J I M T E E N Y; P R E V O D : V I L M A Š U Š TA R Š IČ ; F O T O : S TA N K O P O P O V I Ć Pacifiški losos Losos in jeklenoglavka naseljujeta reke, ki se stekajo v porečje severnega Pacifika. Prav tu živijo nekatere od muharjem najbolj zanimivih rib. V plitvinah in brzicah teh mrzlih rek se zbirajo tisoči največjih salmonidov v jate in se proti toku odpravljajo na drst. Muhar se na ta ribolov mora dobro pripraviti. Spoznati mora značilnosti vode, obnašanje rib, obvladati mora tehniko ribolova in imeti ustrezen pribor. Atraktivnosti ribolova pripomore neokrnjena in divja narava in čudovite reke. Sockeye ali rdeči losos Oncorhynchus nerka Modro-zelen hrbet in srebrna barva bokov oceanskega lososa hitro zbledita, ko riba zapusti morje in se poda po rekah navzgor na drst. Samci po straneh postanejo opečnato rdeči, glava pa se jim obarva v temno zeleno. Samice se obarvajo bolj temno, pogosto dobijo olivnozelene boke. Pri samcih se čeljusti povečajo, spodnja se ukrivi navzgor v kljuko in postanejo polne ostrih zob. Med vsemi fazami odraščanja losos počasi izgublja črne madeže, vendar se včasih še vedno v manjšem številu pojavljajo na hrbtnih plavutih ali na vrhu hrbta. Mladice lososa preživijo od enega do tri leta v sladkih vodah preden se odpravijo proti oceanu in lahko ostanejo tam tudi do dve leti na hranjenju v morju. Velikost odraslega lososa ostaja relativno konstantna med 2-3,5 kg (48lb). Vsaka riba preko 4,5kg (10lb) je trofejna riba. Ujeti so bili tudi izjemni primerki. Poročajo o največjem ulovu, ki je dosegel 6,8 kg (15lb). Odvisno od področja, se lososa lovi od junija do oktobra. Čeprav so takrat manjše ribe, so zaradi svoje moči in borbenosti najver- 38 VODE IN MI 54 jetneje najbolj spektakularne od vseh pacifiških lososov. Ko plima doseže reke, bo losos prišel na površino, da ulovi ali pobere muho. Meče se proti toku, ker je to v bistri vodi še edini način da losos muho pobere. Dlje ko so lososi v reki in višje ko po njej pridejo, manj so ješči in težje jih je pripraviti k prijemu. Pri načrtovanju ribolova na rdečega lososa je pomembno najeti najboljšega vodiča in poznavalca reke, kajti rdeči lososi pridejo in odidejo. V različnih rekah ob različnem času. Žalosten je ribič, ki pride do reke, še zlasti tisti, ki pride z drugega kontinenta, lososi pa so že šli. Zaradi obilice hrane lososi v morju zelo hitro rastejo in si dobro poskrbijo za rezervo energije, ki jo bodo potrebovali za naporno pot do drstišča. Ribiči, jih v rekah lovijo na vsemogoče vabe in muhe. Losos pa vabo napada bolj zaradi razdraženosti, kot zaradi lakote oziroma hranjenja. Poskusite to upoštevati pri selekciji muh, ki jih boste dali v svojo škatlo, ko se boste odpravljali na pacifiške losose v te kraje. januar 2011 39 BL A Ž M E L I K Ribiške vrvice Zebco Ribiška vrvica sodi med osnovni ribiški pribor. Ni je večje žalosti, kot je tista, ko vam zaradi slabega pribora ali opreme odplava velika riba še preden ste se fotografirali z njo. Tudi če ne marate slikanja, pomislite na ribo, ki je odplavala z vašim trnkom v gobcu. Ribolov ni nežen šport. Napravimo ga kar se da človeškega. Da se izognemo grenkim izkušnjam, uporabljajmo dobre ribiške vrvice. Zlasti je pomembno, da spremljamo obrabo na spodnjem delu, da ne uporabljamo stare vrvice in da je imamo dovolj na ribiškem kolescu. Danes Vam predstavljam cenovno zelo ugodno serijo Zebco ribiških vrvic, ki je na naših vodah že zelo dobro preizkušena in jo ribiči z velikim pridom uporabljajo. SOM Sivkasto zelena maskirna barva Topic som vrvice je prilagojena življenjskemu okolju teh velikih rib. Za ulov teh rib mora imeti kar največjo nosilnost, maksimalno moč na vozlu, odporna mora biti proti površinski obrabi in ostati prožna. Ø/mm 0.40 0.45 0.50 0.55 0.60 40 NOSILNOST 12.3 kg 14.9 kg 18.1 kg 21.5 kg 23.4 kg VODE IN MI 54 DOLŽINA 240 m 180 m 180 m 150 m 130 m ŠČUKA Topic ščuka najlonska vrvica je maskirno zelene barve, da je kar najmanj opazna v vodi. Vrvico odlikuje minimalna razteznost, kar omogoča zanesljiv zateg in nadzor pri utrujanju tudi na zahtevnih terenih. Ø/mm NOSILNOST 0.25 5.0 kg 0.28 5.9 kg 0.30 6.9 kg 0.35 9.2 kg 0.40 12.3 kg 0.45 14.9 kg DOLŽINA 540 m 500 m 450 m 315 m 245 m 180 m KRAP Topic krap najlonska vrvica je s svojo blatno rjavo barvo prilagojena habitatu velikih, sramežljivih in sumničavih krapov. ZEBCO je zato razvil mehko, prožno linijo velike elastičnosti z optimalno trdnostjo na vozlu in odpornostjo proti obrabi. Na voljo vam je v dveh barvah. Ø/mm NOSILNOST 0.22 4.2 kg 0.25 5.0 kg 0.28 5.9 kg 0.30 6.9 kg 0.32 7.5 kg 0.35 9.2 kg 0.38 11.0 kg 0.40 12.3 kg DOLŽINA 540 m 540 m 500 m 450 m 450 m 315 m 315 m 245 m POSTRV Topic postrv najlonska vrvica mora biti kos vsem situacijam, ki nas doletijo pri lovu salmoniodov. Zagotavlja najboljši nadzor nad vabami, mehkobo in prožnost. Prožnost je bistvenega pomena za vse skoke in pobege v brzice divjih postrvi. Dimno siva barva pa se odlično obnese v čisti in kalni vodi. Ø/mm NOSILNOST 0.18 2.9 kg 0.20 3.6 kg 0.22 4.2 kg 0.25 5.0 kg 0.28 5.9 kg 0.30 7.5 kg DOLŽINA 540 m 540 m 540 m 540 m 500 m 450 m barva: črna Ø/mm NOSILNOST 0.22 4.2 kg 0.25 5.0 kg 0.28 5.9 kg 0.30 6.9 kg 0.32 7.5 kg 0.35 9.2 kg barva: rjava DOLŽINA 540 m 540 m 500 m 450 m 450 m 315 m COOL PLETENA VRVICA Cenovno ugodnejša pletena vrvica prihaja kot alternativa za RHINO BRAID. Kljub svoji nizki ceni ima visoko nosilnost, tesno je vpletena in ima majhno raztegljivost. Pleteno vrvico obvezno uporabimo pri jiganju, odlično pa se obnese za vse vrste vijačenja, za panulo na morju, za različne predvrvice… Ø/mm NOSILNOST 0.15 7.5 kg 0.20 10.2 kg 0.25 16.3 kg 0.30 21.0 kg 0.35 27.0 kg DOLŽINA 300 m 300 m 300 m 300 m 300 m januar 2011 41 BL A Ž M E L I K ; foto : stane omerzu Privabimo ribo pod svoj plovec Browning No. 1 Najbolj vsestranska hrana med izdelki Champions Choice. No. 1 se lahko uporablja kot osnova ali pa se meša z ostalimi izdelki CC. Uporabimo jo lahko kot zelo suho eksplozivno hranilo ali pa vlažno v jezerih in rekah. Browning Team jo uspešno uporablja že vrsto let. Temna barva prihaja izključno od uporabe naravne moke. Rahlo grenka aroma pa dolgo časa privablja ribe. Zrnatost srednja do fina. GRAND SLAM Rjava hrana mamljiva zlasti za ploščiče. Sladkost, ki je tako intenzivno privlačna, zelo lepljiva zaradi česar je najbolj primerna za mešanje z drugimi krmami različne zrnatosti. Grand Slam je posebno uspešen če ga uporabljamo v kombinaciji z narezanimi črvi. Za Grand Slam je značilna groba zrnatost. M7 Legendarna hrana za uporabo na jezerih in rekah. Za mirne vode moramo M7 prepojiti z vodo 1h pred pričetkom ribolova. Za reke pa moramo M7 namočiti večer pred ribolovom. S tem si zagotovimo, da se bo hrana lepo ulegla na dno. Pred ribolovom navlaženo hrano presejemo skozi srednje veliko sito. Hrana je zelo nasitna in ima sladek vonj in okus. Groba zrnatost. RIVER Močno lepljiva in dolgo učinkovita hrana, primerna za tekmovanja, odlična za privabljanje vseh velikih rib, zlasti ploščičev. Njena edinstvena mešanica arom je praktično nepremagljiva. Z dodatkom malo vode pa jo lahko mečemo tudi na daljše razdalje. Srednja zrnatost. 42 VODE IN MI 54 ETANG Kot že ime pove, je idealna hrana za uporabo na ribnikih, jezerih in počasi tekočih vodah. Hrana je zelo dejavna v vodi in vsebuje zdrobljeno konopljo. Aroma neustavljivo privlači ploščiče in rdečeoke. Posebej primerna je za uporabo s črvi. Hrana bo v vodi delala ure in ure. Fina zrnatost. CANAL Canal ima izrazito aromatičen vonj, ki je nepremagljiv za velike platnice, ploščiče in babuške. Hrana je izdelana iz krušnih drobtin s posebno aromo in ima nizko nasičenost. Najbolj primeren je za uporabo s črvi, saj jih ne poškoduje, ker ne vsebuje soli. Rjava barva je prilagojena za uporabo v vseh vrstah kanalov. Srednja zrnatost. BIG FISH Težka, svetlo rumena hrana za velike ribe kot so ploščič, linj in krap. Močna vezljivost dolgotrajen učinek in vonj mandljev tvorijo zmagovalno kombinacijo za velike ribe. Big Fish je primeren za uporabo na velikih rekah in jezerih. Groba zrnatost. BLACK MAGIC Vaba za najtežje pogoje ribolova. Zelo temna, skoraj črna barva je kot nalašč za ribolov v čisti vodi. Black Magic privablja ribe naravnost do mesta hranjenja. Izbrana kombinacija atraktorjev naredi vonj in okus privlačen za vse vrste belih rib. Srednja zrnatost. GARDONS Razvit posebej za lov večjih rdečeok v kanalih in rekah. Gardons s svojo srednjo lepljivostjo in značilnim vonjem zmletih začimb zagotovi dolgotrajen učinek, ki zadrži rdečeoke na mestu hranjenja. Groba zrnatost. RED ROACH Hrana bogata z rdečo barvo, ki nevrjetno obarva vodo. Vonj konoplje v kombinaciji s posebno mešanico visoko kakovostnih dodatkov nezadržno privabljajo rdečeoko in ploščiča. Srednja zrnatost. januar 2011 43 FRITURE Ko je vaš cilj manjša riba in imate malo časa je Friture popolna hrana. Zamotitveni učinek je popoln tako na stoječih vodah kot na tekočih. TENCH Ta edinstvena mešanica najboljše ribje moke, ribje arome z nežnim pridihom sladkih piškotov je posebej izdelana za privabljanje linja, odlično pa deluje tudi na velike ploščiče in krape v jezerih in počasi tekočih vodah. Srednja zrnatost. EASY CHEESY Razvit za ribolov na mrene na velikih rekah. Izrazitemu vonju parmezana se mrena ne more upreti. Easy cheesy vsebuje velike rdeče delce, ki se počasi sproščajo v tok kar privablja tudi bolj oddaljene ribe. Groba zrnatost. SWEET BREAMS Živo rumene barve hrana za privabljanje ploščiča. Sweet Breams odlikuje edinstven mandljev vonj, ki se mu ploščiči enostavno ne morejo upreti. Predvsem ga priporočamo za uporabo v poletnih mesecih v jezerih in rekah. Groba zrnatost. UK STYLE CARP GROUNDBAIT Tri mešanice posebej razvite za privabljanje krapov. Vse tri vsebujejo ribjo moko, talne alge in so fino mlete. Sestavljene so izključno iz naravnih sestavin, kar pomeni, da ne predstavljajo grožnje za okolje in ribe. 44 VODE IN MI 54 januar 2011 45 M I TJ A O M E R Z U ; foto : stane omerzu Smuč je kralj ribje kuhinje Smuč na krompirju Smuč v omaki Potrebujemo: 1,5 do 2 kg smuča, 2 dl olja, strok česna, vejico peteršilja, ¼ l kisle smetane, sok cele limone in eno limono. Potrebujemo: 1 kg smuča, 1 l vode, 4 žlice kisa, 5 zrn popra, 1 čebula, 5 dag korenja. Za omako: 1 vrečko majoneze, 5 dag kisle smetane, čajna žlica gorčice, vejico peteršilja. Smuča očistimo in natremo s soljo in česnom. Na tanke rezine narezan in osoljen krompir spečemo v pečici, v posodi, v katero smo nalili 1,5 dl olja, vendar le do polovice. Na pol spečen krompir potegnemo iz pečice in nanj položimo smuča, le tega pa obložimo z rezinami limone in prelijemo z zmesjo kisle smetane, limoninega soka in pol dl olja. Pečemo pol ure v pečici na 150 stopinj. Po pol ure ribo spet prelijemo s kislo smetano in pečemo še pol ure. V večjo plitko posodo nalijemo vodo, ji dodamo kis, solimo, poper, očiščeno čebulo in korenček ter kuhamo na zmernem ognju 15 minut. Zmanjšamo ogenj, dodamo na kose narezanega smuča, pokrijemo in kuhamo še 15 minut. Omako pripravimo tako, da zmešamo kislo smetano, majonezo in gorčico, malo pogrejemo, solimo, popramo in primešamo sesekljano vejico peteršilja. Ribo vzamemo iz vode, jo odcedimo in položimo na ogrete krožnike ter prelijemo s pripravljeno omako. Kot prilogo postrežemo na kose narezan krompir začinjen z maslom in posut s sesekljanim peteršiljem (o vinu se posvetujte z urednikom). V naši družini krepko štrlimo iz slovenskega povprečja porabe ribjega mesa. Ribji paprikaš je družinska jed, radi imamo dimljene ribe, pogosto preizkušamo nove načine za pripravo jedi, tekmujemo na kuharskih tekmovanjih v pripravi ribjih jedi. Nekaj osvojenih medalj mi kljub mladosti daje pravico napisati ta kuharski nasvet. Mami zna pripraviti skoraj vse ribe. Radi imamo krapa, ščuko, lipana, linja. Oče pravi, da je najokusnejši menek, takoj za njim pa sta ostriž in smuč. Smuč je na mizi ob največjih praznikih. Pri nas ga je težko uloviti, niti kupiti ga ni enostavno. Na trgu ga redko dobite in sodi med najdražje ribe. Po prvem zalogaju v vaših ustih boste na ceno smuča pozabili. Smuč je zdrav, nebeško okusen, brez odvečnih kosti. Smuč je kralj ribje kuhinje. 46 VODE IN MI 54 januar 2011 47 Lovski literarni kotiček Za divjimi svinjami Proti sredi februarja se je sneg polegel in zmrznil. Vendar ni bil toliko trd, da bi držal sren. Kdor pozna hojo po snegu, ki eno stopinjo drži in dveh ne, ve, kaj se to pravi. Ali tudi svinj ni držal. Zato so porabljale kolikor mogoče stare gazi. Predla jim je trda za hrano. Sneg se pod rilcem ni vdal kar tako, še manj pa zemlja. Močvirja pa je pokrival debel led. To zimo je zamrznila Donava tako močno, da so vozili s sanmi preko leda. Logar mi je pripovedoval, da je naletel v Szarvashatu na trop svinj, ki so ležale v zapuščeni drvarski kolibi, kjer je bilo kopno. Ker nisem preveč verjel, sem se odločil, da pogledam sam in se prepričam. Malo pred sredino februarja sva telovadila z lovcem preko zmrzlega snega do tiste bajte. Svinj sicer ni bilo, ali sveža ležišča so pričala o njihovi prisotnosti. Sklenil sem, da obiščem to kolibo. Tako sem tudi 15. februarja 1922 prišel na ogled te koče. Z logarjem sva že vedela za gazi, ki so držale tja. Po skoraj enourni naporni hoji sva prišla na kraj, kjer so šle štiri izglajene gazi čez mrtev donavski rokav proti koči. Sneg je bil trd in samo v srežu sva mogla za silo ločevati stare sledi od svežih. V eni stečini sva po daljšem preiskovanju ugotovila, da drže sveži sledovi proti koči. Ugibala sva, kako bi zastavila, da dobiva več svinj, ako ne vse v roke. Če se približava oba ležišču, ubijeva vsak eno morda na ležišču in potem še vsak eno ali pa tudi ne. V tem slučaju bodo prhnile po prvem strelu na vse strani in Bog zna, kako bo izpadlo. Slednjič se odločiva, da ostanem jaz tostran mrtvega rokava na preži, tako da obvladam s svojo repetirko vse stečine, ki vodijo preko rokava. To je bilo kakih sto korakov od bajte. Lovec pa obide bajto in se mi približa z nasprotne strani. Ako leže, upali s svojo točo med nje. Svinje 48 VODE IN MI 54 bodo bušile v sneg, ali nerodne hoje bodo kmalu poiskale stečine in po teh pridejo meni na muho. To pot se je račun dobro obnesel. Lovec jo je mahnil v velikem krogu, da dobi ležišče, jaz pa sem se naslonil na debel, visok vrbov štor, ki me je dobro kril pred pogledom. Potisnil sem šest nabojev v repetirko in čakal - čakal. Začel je že lizati jelen moje noge. Zelo dolgo se mi je zdelo, ali bilo ni niti pol ure. Uverjen sem že bil, da je ležišče prazno. Kar poči strel, da sem se prijetno presenečen zdrznil in vrgel puško v prežo. Nekaj hipov po strelu sem videl, da beže svinje, ali ne proti meni. Dvignil sem že puško, da bi brez upa zmage počastil njihov beg. Tedaj pa vidim, da se velika, črna svinja nenadoma obrne in se vrže z brega v donavski rokav ter mi izgine iz vidika. Srce je udarjalo krepkeje in roka je nehote bolje stisnila repetirko. Čez nekaj hipov se prikaže črna pošast na stečini, petdeset 19,90 € 24 € SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK VEČNA LOVIŠČA Februarja korakov od mene, v hitrem teku. Križ v puškinem daljnogledu sem ji nameril v glavo - rezek pok - in krmača je omahnila v gaz. Komaj sem repetiral, že je druga svinja pridrvela po isti gazi. Podrl jo je drugi strel, komaj pet korakov od prve. Še preden sem imel pri licu puško, je močan merjasec pribrundal, ali po drugi gazi, ki je bila nekoliko dlje od mene. Zelo se mu je mudilo, tako da so opletale dolge ščetine na visokem hrbtu. Na mestu se je zgrudil. Ko pa sem ustrelil na četrtega, se je merjasec pobral in začel bežati. Drugi strel mu je pregnal veselje za vedno. Zarenčal je, udaril z glavo v zrak in se zvrnil. Kmalu za tem je prišel logar, ki je tudi ubil eno svinjo s šibrami na ležišču. Na deset korakov je upalil v kočo. Da bi videl, je pravil, kako so te črne mrcine skočile. Vsa bajta da se je zmajala in čisto ga je zmedel ta polom, da niti ni vedel, da je kaj ubil. Ko je hitel k meni, je v gazi našel svojo trofejo. Med tem pripovedovanjem se skloni proti krmači, da bi jo pogledal. V tem hipu hlastne ta pošast proti njemu in besno zarenči, tako da je lovca kar odneslo. Ali v naslednjem hipu ji je strel zdrobil glavo. Ko se okreneva proti merjascu, zapaziva hkrati, da kakih sto petdeset korakov od naju gazi še eno »svinjče« po snegu. Gotovo sem ga prezrl, ko sem imel opravka z merjascem in je neopaženo izginilo za kakim grmom. Naslonil sem se na bližnjo vrbo in ko se je svinjče malo obrnilo in pokazalo pleče, je tudi to nehalo gibati. Imela sva jih šest! Merjasec je bil suh kakor plot, a je navzlic temu tehtal 140 kg. Da bi bil rejen, bi ga dva stota komaj dvignila. Zopet je bilo za ene sani lovskega blagra, in to zadnjega te zime. Kmalu za tem je jug pregnal meni tako naklonjeno Morano in z njo tudi sneg. Velike mlake snežnice so se razlile po ravninah namesto snega. Na Donavi je počil led, ki ga je veletok v ogromnih ploščah drvel nizdol. Vsi rokavi so se napolnili z vodo, močvirja so narastla. Prvi dih pomladi je priplaval na mehkem vetru. Jaz pa sem skrbno osnažil puško ter jo poslal v kot na zaslužen dopust, da se odpočije do jeseni. VEČNA LOVIŠČ A Janez Černač I N G . M I R K O Š U Š TA R Š I Č ; i l ustraci j a : andre j mi l itarov 20 € 30 € 28 € 40 € januar 2011 49 J A N E Z PA P E Ž Fotografiranje iz skrivališč Velikokrat me prijatelji sprašujejo, kako mi uspe narediti fotografije živali, da le-te ne vedo, kje sem bil, ko sem fotografiral, oziroma da ne zbežijo. Odgovor je zelo preprost. Spremeniti se moraš v delček narave, se z njo stopiti in z njo živeti tiste trenutke. Malce težje pa je to storiti ... Največkrat je za fotografiranje v naravi uporabljena preža, še posebej za fotografiranje divjih živali. Prednost preže je velika, saj imaš veliko prostora, ponavadi te žival ne dobi v nos, lažje se zavaruješ pred mrazom, dežjem ali snegom, pa še bolj varna je, še posebej v naših krajih, kjer imamo medveda in ostale zveri. Do sedaj sicer še nisem zasledil primera pri nas, da bi medved nadlegoval kakšnega fotografa. Mene pa je že prišel pogledat, ko sem sedel v koču, vendar sva se pametno razšla. Ima pa fotografiranje iz preže svoje pomanjkljivosti. Preže so narejene za opazovanje in plenjenje divjadi, ne pa za fotografiranje. Zato je ponavadi fotografirani objekt predaleč, če pa je dovolj blizu, so posnetki narejeni s ptičje perspektive. V teh primerih se zgodi, da je telo živali veliko, noge pa kratke oz. celo skrite pod telo. Take fotografije niso uporabne za kaj drugega, kot za dokumentarno fotografijo. Če hočemo iztisniti iz fotografije več, moramo fotografirati s tal, lahko bi rekli - iz oči v oči. Pri tem uporabljamo maskirne šotore, platna oz. naravno narejene koče. Lovci, ki so hodili poslušat ali celo loviti ruševca, tak način poznajo, saj ponavadi koč naredijo v rušju. Prednost takega koča je, da ga je žival navajena, saj se v naravi ni nič spremenilo. Pri postavljanju maskirnega šotora pa moramo paziti na več dejavnikov. Najprej na veter, katerega hitro preizkusimo z obliznjenim prstom, enako kot pri lovu. Postavljamo ga 50 VODE IN MI 54 v bližini kraja, kjer žival izstopa, se pase ipd. Vedno skrbimo za to, da je za šotorom grm, drevo ali strnjen gozd, saj je tako šotor manj opazen, mi pa imamo manj dela s postavitvijo in maskiranjem. Kljub temu, da je šotor maskirni, je potrebno odlomiti še kakšno vejico ter jo pritrditi nanj. V šotor jemljemo le najnujnejšo opremo, objektiv ali dva, filme ponavadi zložimo v žep telovnika. Zapomniti si moramo le, na kateri strani imamo poslikane filme, na kateri pa neposlikane. Tako se nam filmi ne mešajo. V trenutkih, ko imamo možnost fotografiranja, pa je to zelo pomembno. Nepogrešljivo je stojalo. Na enemu zadnjih fotolovov je prijatelj vprašal profesionalnega fotografa, ki je bil z nami: „Katero stojalo je najboljše za fotolov?“ Odgovor je bil zelo jasen in kratek: »Tisti, ki je tako težak, da ga ne moreš nesti!« Dejansko je stojalo pomemben dejavnik v fotografiji; težje kot je, bolj je zanesljivo in stabilno. Objektivi z daljšimi goriščnimi razdaljami pa sploh zahtevajo uporabo stojala. S stojalom lahko tudi uporabljamo daljše čase pri fotografiranju. Včasih je čakanje v šotoru ali koču vse prej kot prijetno. Po dobri uri sedenja že ne moremo biti več pri miru, pričnemo se presedati. Enkrat zaspi leva noga, potem desna. Ker smo omejeni s prostorom, jih je težko tako stegniti, da krči popustijo. Ko smo rešili noge, začne boleti križ. Če tako čakanje traja nekaj ur, so vsi posnetki, ki jih naredimo, več kot zasluženi. Včasih uporabljam še drugo vrsto šotora, namreč maskirni šotor, ki sem ga kupil v Ljubljani, izdeluje pa ga neko kanadsko podjetje. Sestavljeno je iz dežnika, ki ga manjka skoraj ena četrtina. Ta četrtina je prirejena tako, da objame drevo. Dežnik pritrdimo z vijakom, ki ga privijemo v deblo v višini, ki nam odgovarja oz. tako visoko, da lahko pod dežnikom bodisi stojimo, bodisi sedimo. Tudi če med čakanjem vstanemo, smo še vedno neopazni. Na dežnik so pripeta pregrinjala v maskirnih barvah, ki nas zakrivajo. Od daleč je videti kot deblo in je v določenih primerih še boljše kot sam šotor. Seveda je pogoj, da smo tudi mi oblečeni po lovsko, torej zeleno ali čimbolj temno. Meni je na tak način uspelo fotografirati skupino jelenjadi v ruku. Jelena sem imel tako blizu, da so mi stale dlake pokonci, ko je rukal; vsakokrat, ko sem sprožil, pa sem na jelenu videl, kako je trznil. Ugoden veter in dobro maskiranje sta poskrbela, da jelena škljocanje ni motilo in se je nanj hitro privadil. Uporabljal sem enonožni stativ, ki sem ga dvignil toliko, da sem imel fotoaparat pri očesu, ko sem stal pod dežnikom in pregrinjalom. Ker je za menoj bilo deblo, je bilo ozadje temno in sem bil praktično neopazen. Iz pregrinjala je gledal le objektiv, ki sem ga zelo previdno obračal. Malce težav mi je povzročalo le ostrenje, kajti skoraj nikoli ne uporabljam avtomatskega ostrenja (avtofocus); v naravi je vedno pred objektivom kakšna vejica ali kaj podobnega, zato mi je lažje ostriti ročno. To je seveda izbira vsakega posameznika. Omenjeni način pa je primeren za fotografiranje tudi v slabem vremenu, saj dežnik poskrbi tudi za to, da nismo mokri v primeru dežja ali snega. Verjetno bo tu kak pomislek, da v slabem vremenu verjetno ne hodimo fotografirati divjadi. Ravno nasprotno. Divjad se giblje in prehranjuje tudi takrat, saj je tak njen način življenja. Vsekakor je v teh primerih še boljša svetloba, kot ob polnem soncu. Tudi v gozdu je tedaj večji mir, saj ni sprehajalcev s psi ... Opisal pa bom še dogodek, kako zna biti maskiranje in uporaba šotora zanimiva. Lansko leto me je prijatelj opozoril, da ima pod leseno barako na smučišču lisica mlade. Tri mlade lisičke se zjutraj sončijo in igrajo pred barako, čez dan pa da jih ni videti. Zato sva si skupaj ogledala kraj, jaz pa sem si izbral mesto, kjer bom postavil šotor in kjer bom prihodnje dni ob jutrih malce popazil na lisičke in skušal narediti kakšen posnetek. Postavil sem šotor morda le 15 metrov od mesta, kjer se lisičke sončijo, in ga skrbno zamaskiral še z vejami. Sam sem bil nad mestom in maskiranjem kar navdušen. Pričel se je delati dan, ura je bila malo čez šesto, ko na sredini smučišča zagledam lisico, ki je nesla v gobcu precej velikega zajca. Srce mi je zaigralo. Če ga bo pustila pred luknjo, bom imel krasen motiv za fotografiranje. Pripravil sem se, pregledal vse ukaze na fotoaparatu, preveril svetlobo in baterije, kajti sedaj sem še imel čas za zamenjavo, in potipal žep, v katerega sem pripravil filme. Lisica bi morala priti vsak čas. Tedaj se na cesti pod mano ustavi rdeča „petka“, iz nje pa izstopita dve planinki, si oprtata nahrbtnike, v roke vzameta pohodne palice in zakleneta avto. Skoraj bi me kap. Pa ne ravno sedaj, ko bi morala lisica vsak čas priti k mladim. Na moje še večje presenečenje zakoračita točno proti šotoru, kajti postavil sem ga ravno ob planinski poti, ki pelje na Mestni vrh - hrib nad Kočevjem. Dekleti živahno ubereta pot v hrib. Nisem vedel, ali naj se potuhnem, ali bi kar vstal ali kaj bi naredil. Planinki sta bili v dobri minuti ob mojem šotoru. Ob živahnem razgovoru ena zapiči pohodno palico v rob mojega šotora tako, da sem ga kar malce poprijel, da mi ga ni odnesla. Stopinje se oddaljujejo, pogovor se nadaljuje. Pa kaj je mogoče, da me sploh nista opazili? Ja, je mogoče! Na moje veliko razočaranje lisice potem nisem dočakal, čeprav sem sedel še polni dve uri. Prišel pa sem do spoznanja, da sem se dobro skril, kajti človeške oči me niso zaznale. januar 2011 51 Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih! Slovenski medved Sled je bila najdena v gozdu blizu Cerknice. V Sloveniji je medved simbol neokrnjene narave. Medvedja šapa pa je zaščitena blagovna znamka s poslanstvom ohranjati neokrnjeno naravo, kakršne je pri nas še veliko, in o tem ozaveščati širšo javnost. V Sloveniji živi najzahodnejša še ohranjena populacija rjavega medveda v osrednji Evropi. To je najmočnejša evropska zver, je vsejed in tehta do 350 kilogramov. Mir, veliki strnjeni gozdovi in hrana so pogoj za njegovo ohranitev, tega pa je v Sloveniji še v izobilju. 52 VODE IN MI 54 Biroservis Klančar k.d. Selanov trg 6 1000 Ljubljana m. 051 670 670 t. 01 512 81 60 Cena posameznega filma je 10€. Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo! Pokličite takoj! Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju. Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] januar 2011 53 OBČINA DOL PRI LJUBLJANI Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim in zgodovinskim utripom. Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda. Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko ponudbo v Senožetih. V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina tega območja. Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek, v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma. Brajnikova 31, 1000 Ljubljana tel.: h.c. 01 /583 83 30 fax: 01/583 83 33 E-mail: [email protected] Skladišče: Rožna dolina c. VI/40, 1000 Ljubljana tel.: 01/256 03 06 www.belatrade.si Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011 GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« Rore 25, Ljubno ob Savinji Prenočišča in odlična kuhinja ob samem trofejnem revirju na Savinji Tel. (03) 838-12-63 Faks (03) 838-12-64 GSM 031-882-431 e-mail: [email protected] Cenjene goste vabi kolektiv nočnega bara CLUB ROYAL v Kidričevem pri Ptuju. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi: 02 796 98 01 (21.00 do 05.00) Vljudno vabljeni! Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju. Naročam revijo VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica. Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................ Naslov: ........................................................................................................................................... Pošta: .............................................................................................................................................. Podpis: ...................................................... Telefon: .................................................................... Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana. Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098 ali po e-mailu: [email protected] Vse za uspešen piknik v naravi! Bakreni kotlički, servirna posoda, peke ... Za ljubitelje in profesionalc e! Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] Z ZNANJEM DO RIBE VAŠIH SANJ a, udije lištu vog d rš, oje ama, e nke Hrvatski pijor, Ričica Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected] lea marinčič ; foto: stane omerzu adi e
© Copyright 2024