1. No category

Vsebina
UDK: 639.2
ISSN: 1581-6028
Letnik: 9
Številka 56
Ljubljana, april 2011
Izdaja:
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega
turizma Racoon
Svet revije:
dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar,
Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc.,
Primož Zupančič
Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu
Sodelavci:
Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo,
mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak,
Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser,
Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič,
univ. dipl. ing., mag. Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ.
dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri,
dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer,
Jurij Mikuletič, univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic,
mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu,
Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur,
Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Aljoša Savič, Srđan Savulov,
inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić,
Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel,
Dieter Weiler, Aleksandra Zaman, Igor Zdenjak, Roman Zemljič,
Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona
Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o.
Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o.
Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu
Kaj čakamo?
Uživajmo z Ano Marijo Strmljan
Reševanje na Cerkniškem jezeru
Otvoritev muharske sezone na Savinji
Ste pripravljeni na postrvnika? Ribolov pod polnočnim soncem
Tension Cast
Kenguru potezanke
Sedla in skalpi farme Whiting Majska muha
Nove Hardy muharice
Lovite več in bolje, lovite z jerki!
Sebile za ščuke
Biedron
Daj ščuki žlico, DAM ščuki žlico
Železna doba še ni mimo
Feeder ribolov spomladi
Panula v morju
Kako začeti peči pod peko
Juhe z dimljeno ribo
2
4
6
11
12
16
22
24
26
28
30
32
34
36
38
42
46
48
50
52
Naslov uredništva:
Racoon
Center za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma,
Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana
Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137
E-pošta: [email protected]
http://www.racoon-slovenia.com
Transakcijski račun:
SI 02044-0016200210
V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI.
Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €.
Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine.
Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade!
Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične
navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih.
Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011
Še vedno lahko naročite vezane letnike
revije Vode in mi od 2005 do 2010!
Letnik 8
2010
cena 31,60 €
Številka 46
Letnik 8
Cena 3,95 €
Črna mamba
Sulčelov na Bledu,
Kolpi in Drini
Podusti
na krožniku
Domačija Novak
Kenguru
Letnik 2008potezanke
cena 27,65 hrvaški
€ Največji
krap
Španski somi
Beličarke
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 47
Letnik 8
Cena 3,95 €
Sulčelov na Kolpi, Savi
in Ljubljanici
Beličarjenje na dnu
Krapolov na reki
Potezanke
Jegulja
Smuč
Luc
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 48
Letnik 8
Cena 3,95 €
Dimljenje rib
Muharski met
Otvoritev
muharske sezone
Etiopija
Jesetri
Uniqua
Lov krapov
na reki
Jerk
Letnik 2009
cena 31,60 €
Številka 38
Letnik 7
Cena 3,95 €
Mongolska
kuhinja
Amurska
ščuka
Burjati
Lov v
Mongoliji
Šamanizem
Lipani
Suhcagan
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Številka 39
Letnik 7
Cena 3,95 €
Mali Zvornik
Društvo rejcev
vodnih živali
Hutovo blato
Bistrica
ob Sotli
Etiopija
Življenski
krog žuželk
Vodnjan
Jez
Bistvo
muharjenja
Sulec
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 40
Letnik 7
Cena 3,95 €
Oljčno olje
Majske muhe
Kormorani
Vezanje muh
Tajska
Krapolov
Jerk
Posočje
Klen
2009
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Številka 49
Letnik 8
Cena 3,95 €
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 41
Letnik 7
Cena 3,95 €
Unikatni voblerji
1. Simpozij
akvakulture
v Sloveniji
Somi iz Španije
Vijačnice
Lokostrelstvo
Savinja
Unac in Una
VHS
Gof
Občina
Dol pri Ljubljani
7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI
V SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI
POSTRVI
Sale Valentić
KOI herpes
Boiliji
Salina
Šaši
Ebro
VSP
Jedi iz postvi
Roll cast
Kamenjarka
Baja
Ur
Akvarij
v Barceloni
Dimljenje
rib
Slivniško
jezero
Soška
velikanka
Kraparski
triki
Postrvnik
Zimske vabe
za krapa
Sulec
Lignji
Halhingol
Trofejni revir
na Savinji
Bio park Nivo
Švedska
Sulčelov
na Ljubljanici
Kraparske palice
Cigani
Slivniško jezero
Ščuka
Kočevsko
in Gebarija
Sipe
Azil Hubertus
Na Savinji
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
športnega ribolova
Center za promocijo in pospeševanje
in ribiškega turizma Racoon d. o. o.
77 315, GSM: 041 707 711
Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43
[email protected]
www.racoon-slovenia.com, e-mail:
Beidron
voblerji
Ebro
Soška rekorderka
Ciril Mlinar - Cic
Številka 45
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 44
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 43
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 42
Letnik 7
Cena 3,95 €
Jadranska podust
Romunska
ribja kuhinja
Cerkniško
jezero
Mica pelič
Foto: Stane Omerzu
House of Hardy
Vabe za luce
Naše kače
Vegov
zbornik 2
2010
Džingis Kan
Mongolija
Tajmen
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Beli morski psi
Gladstone
Snovik 2010
Nepal
Dr. Boris Skalin
Prazgodovina
noža
Kočevska gozdnata
in skrivnostna
Somovijada
Belly Boat
Kazahstan
Vabe za
rečne
krape
Argentina
Jegulja
Aljaska
Krapolov na reki
Naši stari lovci
Župan
in raziskovalec
Keltsko pleme
Muharjenje z
Vjero Mujović
Številka 53
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 52
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 51
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 50
Letnik 8
Cena 3,95 €
Muharska delavnica
na Savinji
Rečni krapi
Naši stari lovci
Vabe za ščuko
Keltsko pleme
Sipe
Big Game
na Jadranu
Smuč
Mongolija
Aljaska
Rečni krapi
Vabe za ščuko
Sipe
Big Game
na Jadranu
Smuč
Aljaska
Mongolija
Dvodelni
Alexi
Jerk
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
SL
IA
Občina
Dol pri Ljubljani
OV
EN
Občina
Dol pri Ljubljani
REBEKA BRATOŽ GORNIK
Foto: Stane Omerzu
20,86 €
20,86 €
23,70 €
27,65 €
športnega ribolova
Center za promocijo in pospeševanje
in ribiškega turizma Racoon d. o. o.
77 315, GSM: 041 707 711
Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43
[email protected]
www.racoon-slovenia.com, e-mail:
31,60 €
31,60 €
S TA N E O M E R Z U ; f oto : l idi j a omerzu
Kaj čakamo?
Začela se je muharska
sezona, letos nekoliko
pozneje, ker se je zima nekoliko zavlekla. Nestrpno
smo muharji pripravljali
sleherni kos muharskega pribora. Najbolj smo
ponosni na pribor, ki izvira
iz Anglije. Angleži znajo
muharit. Svoj hobi so povzdignili v visoko umetnost.
Kraljeva družina ima roko
čez najstarejše in najbolj
prestižno muharsko podjetje na svetu House of
Hardy oziroma danes samo Hardy. Po mnenju
gospoda Richarda Sandersona, direktorja te
prestižne firme, sodi muharjenje v Sloveniji, zraven lova na lososa na Koli Peninsuli in
morskega muharjenja na Karibih, med prve
tri najatraktivnejše muharske destinacije na
našem planetu. In Angleži se na muharjenje
spoznajo. Makedonije ni omenjal, čeprav prav
od tam izvirajo prvi zapisi o muhah in muharjenju. Rimski zgodovinar jih je opisal v času,
ko smo začeli šteti leta po našem Gospodu. V
Makedoniji celo reke ni več na kateri so takrat
muharili, Makedonci pa se ukvarjajo z golim
preživetjem.
Slovenija predstavlja s svojimi vodami pravi
ribiški raj v svetovnem merilu. Iz vseh koncev
sveta ribiči pišejo reportaže in snemajo filme o
lepoti Soče, Savinje, Bohinjke, Krke… Italijani
in Hrvati so že pred desetletji tiskali vodnike
po slovenskih vodah, sam sem s srbskimi televizijci posnel preko dvajset televizijskih oddaj
o naših vodah in ribolovu pri nas.
Deset let tiskam revijo, da bi opomnil na
luknjo v naši zavesti. Počasi mi pohajajo moči.
2
VODE IN MI 56
Majska muha ali enodnevnica, najlepša
muha je simbol čiste vode in neokrnjenega
ekosistema. Pri nas živi 75 vrst enodnevnic,
v vsej Veliki Britaniji pa le 48. Zakaj so tuji
muharji pripravljeni plačati tako visoko ceno
dnevnih ribolovnih dovolilnic pri nas? Se zavedate, da imamo soško postrv in sulca skoraj
samo še mi? Zakaj smo še vedno na repu porabnikov ribjega mesa? Zakaj so ribiške trgovine danes na robu preživetja in zakaj ribiški del
sejma v Gornji Radgoni ne zaživi, kot bi moral,
glede na to s kakšnim naravnim bogastvom
razpolagamo. Kako dolgo bomo še skregani z
belim kruhom?
In če citiram našega, sedaj že bivšega kmetijskega ministra, profesorja doktorja Milana
Pogačnika: »Prav trajnostni razvoj slovenskega
ribištva je eden ključnih ciljev Operativnega
programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 – 2013 (OP 2007-2013). … Program
smo oblikovali v soglasju s socialnimi partnerji
strokovnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami ter tako postavili zanesljiv finančni
in zakonodajni okvir za obdobje 2007 – 2013,
v katerem je za razvoj slovenskega ribištva
namenjenih dobrih 28 milijonov evrov.
Razvoj ni mogoč brez investicij in podjetniškega duha. Pri tem je nujno združevanje
znanja in kapitala, pobude za to pa morajo
prihajati tudi z lokalne ravni.«
In kdaj bomo dosegli cilj in kako bomo
vedeli da smo ga?
»Tam, kjer je ribiški turizem razvit, so vode
čiste, polne zdravih avtohtonih rib, ljudje ob
teh vodah pa so gostoljubni, srečni, bogati in
ob vsaki priložnosti pripravljeni z vsem sredstvi
zaščititi nedotaknjenost svojega naravnega okolja, od katerega živijo in jim omogoča blaginjo.«
Vedno v
akciji !
Vsi, ki karkoli
kupijo v letu 2011
pri Racoonu, kot
tudi vsi naročniki
revije Vode in
mi, sodelujejo
v nagradnem
žrebanju za cel kup
lepih nagrad!
en
Ko si sreč
in ko srečo
delil
rad bi še
z nekom!
Akcij
a!
Nagrade za leto 2011
Ob na
kupu 5
jerkov
podar
imo kn
v
jigo »Š am
č
u
ka«!
Ob na
k
vab za upu 5 katerih
ščuko
koli
DVD o vam podarim
lovu š
o
čuke.
Tečaj vezanja umetnih muh
Lidija Fly
Ribiški vikend na Zvorniškem
jezeru s Čirotom
Ogled Planinske jame do konca
za dve osebi
5 x Dnevna dovolilnica za mu
harjenje v Ljubnem ob Savinji
10 x Dnevna ribolovna dovolilnica
za Cerkniško jezero
10 x Veliki ribiški koledar
10 x naročnina na revijo Vode
in mi
10 x knjiga Muharjenje
20 x DVD Lov i ribolov
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
b l a ž me l i k ; f oto : stane omerzu
Uživajmo
z Ano Marijo Strmljan
Na TV Piki smo ribiči z užitkom spremljali turistično oddajo Uživajmo in z velikim zanimanjem in nestrpnostjo pričakovali vaše ribiške
prispevke. Žal živimo v deželi, kjer se le malo
ljudi zaveda bogastva naših voda in priložnosti za trženje le teh ter športnega ribolova na
njih. Si voditeljica in urednica oddaje Uživajmo. Kaj je zdaj z vašo oddajo?
Ana Marija: Oddajo Uživajmo lahko sedaj gledate na TV Veseljak, na novi frekvenci
nekdanje TV Paprikain sicer vsak četrtek ob 21.
uri, ponovitev pa si lahko ogledate v nedeljo
ob 22.00. Zagotavljam vam obilico užitkov v
naravi, kulinariki, adrenalinskih športih, predstavili bomo reportaže z zanimivih potovanj po
svetu, napovedali bomo turistične dogodke in
prireditve ter poročali z njih. Seveda boste tudi
ribiči prišli na svoj račun.
Si naša najmlajša voditeljica, pa imaš že cel
svet za sabo in pa toliko televizijskih oddaj.
Kako zmoreš delo uskladiti s šolskimi obveznostmi?
Ana Marija: Res sem študentka pravne fakultete in ni dolgo tega kar sem proslavila svojo
polnoletnost. Ljubezen do novinarskega dela in
talent sem podedovala po očetu, ki me je v delo
tudi uvedel in mi zelo veliko pomaga, za kar
sem mu neizmerno hvaležna. Zavedam se da
je priložnost za tako delo velika priložnost in
nagrada. Dala bom vse od sebe, da šola ne bo
trpela in da bo vsaka oddaja Uživajmo še boljša
in lepša od prejšnje. Ke pa ste ribiči velikokrat
na ob vodi, na ribolovu in se vam zlahka zgodi, da kakšno oddajo tudi zamudite, ravno ta
trenutek intenzivno delamo na tem, da si boste
vsako našo oddajo v miru lahko ogledali na
portalu, kadarkoli boste za to imeli čas.
4
VODE IN MI 56
Oddaja Uživajmo je edina turistična oddaja, v
kateri redno poročate tudi o ribiških dogodkih
oziroma spremljate ribiško sezono.
Ana Marija: Stane Omerzu je naš prijatelj in
sodelavec in z njegovim Centrom za promocijo
in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma odlično sodelujemo že od samega
nastanka naše oddaje. Kot urednica turistične
oddaje enostavno ne morem mimo lepote in
izjemnosti naših voda in njihovega bogastva.
Ne da se enostavno ignorirati strasti in ljubezni
35 000 ribičev, ki se predajajo užitkom športnega ribolova na slovenskih rekah. In štirideset
milijonov registriranih športnih ribičev v Evropi? Mar oni niso turisti? Kdo si lahko privošči
ignoranco takšne publike, kdo si lahko privošči
ignoranco tolikšne poslovne priložnosti? Športni
ribolov je najbolj množičen šport na svetu! Milo
rečeno, vsaj nenavadno je to, da ob takšnih
vodah, kot jih ima Slovenija, nimamo tedenske
ribiške oddaje na nacionalki v najudarnejšem
terminu. In če pomislim, kako lepo mi je vedno
z vami ob vodi, mi ni jasno, da ob vodi ni večje
gneče.
Hvala za prijaznost in razumevanje. Med ribiči si vedno dobrodošla. Hvala za tvojo pomoč
pri promociji našega športa, ki pa ni samo
šport. Marsikomu je športni ribolov način
življenja, mnogim bi bil lahko tudi kruh. Pa
ne takšen s sedmimi skorjami.
Ana Marija: Vsem ribičem želim dober prijem.
Boljši kot smo ga imeli mi ob otvoritvi sezone
na Radovni. Če pripravljate dogodek za turiste,
nas obvestite, povabite in če bomo le lahko, vas
pridemo posnet. Vidimo se v četrtek ob 21.00 ali
v nedeljo ob 22.00 na TV Veseljak (Paprika).
Uživajmo!
april 2011
5
M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E I N M I TJ A O M E R Z U
Reševanje na Cerkniškem jezeru
6
VODE IN MI 56
Cerkniško jezero je geografski fenomen, ki
se mu čudi in ga občuduje strokovni in laični svet. Ko se razlije, je Cerkniško jezero po
površini največje v Sloveniji, ko pa presahne,
ga pa komaj najdemo med zelenimi travniki in
suhimi požiralniki. Kaj pa ribe?
Ribe so se navadile na nestanoviten dom.
Kljub muhavosti stvarnika jih večina le preživi. Kako? Zato ker imajo domačini radi svoje
jezero, ker ribiči skrbijo in blažijo posledice
poroznosti tal na Notranjskem. Vedno je kdo
od ribičev na preži. Iz izkušenj vedo, kdaj bo
kakšen konec jezera presahnil. Vedno so pripravljeni ribam priskočiti na pomoč. Reševanja
potekajo skozi vse leto, v sončni pripeki, pod
zvezdnatim nebom ali pod ledom. Visoki škornji ne zadržijo blata, voda zateka za škornje,
domov pa se odpravijo šele, ko je zadnja mlaka
pregledana in sleherna ribica rešena.
Obiskovalec ali naključni mimoidoči se
bo ob takšni priložnosti nagledal rib. Velike
in majhne ščuke, mogočni krapi, ki žarijo od
zdravja, moči in lepote, čudoviti linji kakršne
boste drugje težko našli, debeloglavi kleni, in
pa morje rdečeperk, ki za svoje domovanje
ne bi mogle najti ustreznejšega življenjskega prostora. Še predobro so se udomačile v
Cerkniškem jezeru. Stare debele rdečeplavute
lepotice niso več srebrne, kot jih poznamo
v drugih slovenskih vodah. Svojo tolstost so
obarvale zlato rumeno. So čudovit partner in
družba beličarju, ki se bo zvečer, utrujen od
vsega lepega, s težkim srcem odpravil domov.
Ribiči pa najprej poskrbijo za menke. Kljub
temu, da jih v Cerkniškem jezeru ni malo, so
to izjemno občutljive ribe. Tudi sam sem jih
nekaj rešil. Ta čas sem dobil tudi odgovor na
vprašanje, ki se mi je ves čas porajalo. Kako, da
se toliko ribičev vedno znova in znova zbere v
blatu ob požiralnikih in rešuje ribe. Niti najmanj lahko ni prenašati vedra rib po spolzkem
blatu v naglici, ki določa usodo ujetih rib. Vsi
hitijo, vsi rešujejo in vsi so zadovoljni ob dobro
opravljenem delu. Poznam občutek pri ribolovu »ujemi in spusti«. Občutek na Cerkniškem
jezeru »reši« je še močnejši.
Če prav sem tisti dan rešil le nekaj menkov,
ščukic, ostrižev in linjev, se še danes odlično
počutim. Počutim se kot boter. Vem, da v Cerkniškem jezeru plava tudi nekaj »mojih« rib.
Upam, da jim prija visoka voda danes, upam,
da se uspešno skrivajo pred večjimi ščukami
in upam, da pridno rastejo. Zanesem se na
cerkniške ribiče, ker vem, da tudi ob naslednji
suši, rib ne bodo pustili na cedilu.
april 2011
7
8
VODE IN MI 56
april 2011
9
Otvoritev muharske
sezone na Savinji
l i d i j a O m e r z u , F o t o : B l a ž M e l i k , l i d i j a i n s ta n e o m e r z u
Z enim najlepših muharskih revirjev v Sloveniji gospodari RD Ljubno ob
Savinji. Njen predsednik Janez Podkrižnik Matic ima največ zaslug, da
poznavalci njihovo družino in način dela postavljajo za vzor vsem ostalim. Matic je med elito muharskega športa postal živa legenda zaradi svoje
pridnosti, zagnanosti, pokončne drže, ljubezni, vedrega duha, prijateljskega odnosa, predvsem pa zaradi rezultatov dela. Savinja je nedvomno
sanjska voda za vsakega muharja. Čista alpska reka polna postrvi in lipanov. Kamor koli se ozrete, se počutite kot v pravljici. Brežine so čiste, čuvajska služba urejena, gostinci nadvse prijazni. Vsi po vrsti od Kegljišča
do Prodnika. Vsi se zavedajo pomena čistega okolja in ribiških gostov.
Priznati moram, da se mi zdi revir RD Ljubno ob Savinji še najbližji definiciji ali idealu ribiškega turizma, kot jo je postavil moj mož:
»Tam, kjer je ribiški turizem razvit, so vode čiste, polne zdravih avtohtonih rib, ljudje ob teh vodah pa so gostoljubni, srečni, bogati in ob
vsaki priložnosti pripravljeni z vsem sredstvi zaščititi nedotaknjenost svojega naravnega okolja, od katerega živijo in jim omogoča blaginjo.«
10
VODE IN MI 56
april 2011
11
A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU
Ste pripravljeni na postrvnika?
S čedalje večjo izbiro kabelskih in satelitskih
programov s posebnimi ribiškimi oddajami
smo nezavedno postali del globalne popularizacije športnega ribolova na postrvnika.
Postrvnik je popolnoma spremenil ribolov in
ribolovno industrijo 20. stoletja ter postal vse
bolj pogosta izbira in vse večji izziv marsika-
12
VODE IN MI 56
terega ribiča. V svetu je več kot 50
% celotne proizvodnje ribiškega
pribora, vab in opreme, namenjeno prav ribolovu te ribe. Obstajajo pa tudi ribiški turnirji v lovu
postrvnika, katerih nagradni skladi
neredko presegajo tudi nekaj sto
tisoč ameriških dolarjev. To je
postrvnika naredilo tako popularnega, da so turnirji in lige prišle na
koledar nacionalnih in svetovnih
ribolovnih zvez.
Koliko sploh vemo o postrvniku, od kod izhaja, kdaj, kako
in zakaj se je tako razširil tudi po
Evropi in Balkanu. Postrvnik ali
postrvji ostriž izvira iz Severne
Amerike, predvsem iz Velikih
jezer, porečja reke Mississippi s
pritoki in jezeri, Floride in Mehike. Na Hrvaškem ga najpogosteje
najdemo v Podravini, ter v jezeru
Borovik v Slavoniji. V Srbiji ga
najdemo v Vojvodini v kanalih Donava-Tisa-Donava. Postrvnik je v
Evropo prišel konec 19. stoletja in
intenzivno so ga naselili v ribnikih
zaradi izredne kakovosti mesa, ter
dobrega prirasta. Na Hrvaškem so
ga prvič zasledili v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, v
Podravini, s poribljavanjem ali po naravni poti
reke Drave. V Srbiji poribljavajo vojvodinske
kanale po vzoru Madžarov.
Za razliko od svoje pradomovine, je prirast
postrvnika v Evropi pogojevana z različnimi
faktorji, od klimatskih pogojev, nekontroliranega izlova, do rasti. V Ameriki nekateri primerki
zrastejo tudi do deset kilogramov, na našem
prostoru pa so ulovljeni primerki težki do dveh
kilogramov že kapitalni. Povprečni postrvniki
pri nas tehtajo od 400 do 1500g.
Micropterus salmoides (lat.), je riba izredno
velike glave in velikih ust, ima dve hrbtni plavuti od katerih je prva prepoznavna s čvrsto in
izraženo bodico, druga pa je bolj mehka. Trebušne in prsne plavuti so mehke in lomljive,
repna plavut je močna in plitva. Postrvnik je
riba, ki spreminja barvo glede na prostor, kjer
prebiva in je lahko zelene, olivno zelene, pa do
skoraj črne barve, predvsem po hrbtu in bokih, medtem ko je trebuh precej svetle barve.
Osnovna karakteristika je temno zelena proga
ali črna barva po celi bočni dolžini telesa.
Postrvnik se razmnožuje zelo hitro, seveda če za to obstajajo določeni pogoji. Samec
pripravi gnezda in samica položi jajca, in ne
samo v določeno gnezdo, temveč včasih kar v
več različnih, približno 3500 jajc. Samec pazi
na gnezdo vse dokler mladice ne zrastejo do
velikosti 2-3 cm. Takrat je samec najlažji plen
svojem najhujšem sovražniku - somu.
april 2011
13
Prehrana pri postrvniku je zelo zanimiva, zaradi njegove zunanje podobe bi lahko
rekli, da je izraziti plenilec, resnica pa je čisto
nasprotna. Postrvnik se hrani tudi z drugimi
vrstami, posebej v času svoje okornosti in slabega vida, oziroma pri večji količini fitoplanktona. Takrat se pri postrvniku na očeh naredi
neke vrste filter, zaradi dviganja temperature
in razvoja alg in takrat je vse, od rakcev, glist,
črvov, polžev… Postrvnik začne aktivno iskati
hrano, ko je temperatura vode okoli 10°C in ko
temperatura vode raste, je tudi postrvnik bolj
aktiven. Ko pa je temperatura vode nad 25°C,
njegova aktivnost spet pada in spet raste, ko
temperatura pada. Seveda, prav med tem nihanjem temperature je najboljši čas za ribolov.
Kje, kako in kdaj ga loviti, je vprašanje na katero je težko in hkrati lahko dati odgovor. Vse je
odvisno od vode in ovir v njej do izbire umetne
vabe za lov te čudovite ribe. Za postrvnika so
proizvajalci razvili na tisoče različnih modelov
in barvnih vzorcev umetnih vab. Ne obstaja pravilo ali določena »hit« vaba kot pri lovu ščuke,
soma ali smuča, vendar prav takšne stvari naredijo ribolov še bolj zanimiv. Zaradi široke palete
14
VODE IN MI 56
svojega jedilnika, veliko strokovnjakov na svetu
vsak dan kreira nove modele vab - od silikonskih wormov (gliste, črvi, rakovice, glavonožci),
do raznih kovinskih vab s posebno zaščito za
zaraščene terene, do vseh mogočih vrst plastičnih in lesenih voblerjev. Vobler je najbolj
kompletna vaba, ki se velikokrat kombinira
za ribolov drugih vrst in je hkrati tudi najbolj
priljubljena vaba športnih ribičev. Uporabljamo
različne oblike voblerjev - od tistih iztegnjenih,
hruškastih, plitvo, srednje ali globoko potapljajočih, plavajočih in tonečeih. Seveda postrvnika
lahko lovimo tudi na muho ali potezanko.
Pri izbiri palice in ribiškega kolešca za
vijačenje je vse odvisno od tega ali greste na
ribolov postrvnika občasno ali redno. Tistim
manj zahtevnim čisto zadostuje palica za vijačenje dolžine 2,70m in težine meta 40-50g, en
dober ribiški kolešček za vijačenje in najlonska
vrvica premera 0.25mm. Tisti bolj zahtevni
se bodo prilagodili velikosti, terenu, letnemu
času in glede na to kombinirali pribor. In da ne
boste mislili, da postrvnik ni borec. Nasprotno!
Zaradi svoje borbenosti in nepredvidljivosti je
postal najbolj športna riba na svetu.
Mednarodno tekmovanje
v vijačenju
IFC Predator Cup
Vransko jezero
27. - 29. 5. 2011
www.wallertours.com
april 2011
15
D r . Jo ž e O c vir k
Ribolov pod polnočnim soncem
V poznem večeru je čoln brzel po mirni
morski gladini fjorda otoka Frøya v Norveškem
morju. S Sašom sva tokrat sama šla sama na
ribolov. Dušan in Milena, druga dva člana naše
ekipe, sta nekje med otočki in čermi z Rogerjem, managerjem ribiškega centra lovita tjulne.
V dobrih dvajsetih minutah sva prispela v zaliv, kjer sva že dan pred tem imela lepe trenutke na ribolovu. Čoln ustavim lučaj pred strmo
obalo. Sonar pokaže globino osmih metrov, ki
se proti sredini zaliva nagiba vse globlje in se
spusti tja do 40 metrov. 250 gramski pilker, ki
je hkrati tudi utež, v nekaj sekundah povleče
vabe do dna. Nad njim sta na vrvici še dva črva
iz mehke plastike.
Lahen vetrič naju počasi odnaša od brega.
Sonar pokaže globino 16 metrov in jato manjših
rib med tremi in sedmimi metri. Spet je jata
skuš pod nama. Prve dni smo jih bili prav veseli, zdaj so nam v napoto. Dostikrat se zgodi, da
vse tri vabe popadejo polkilske skuše še predno
vaba doseže dno. Mi pa lovimo večje ribe.
Na 21 metrih globine sonar pokaže silhueto
večje ribe malo nad dnom. „Zdaj bo veselo“,
rečem Sašu. Ko sonar pokaže večjo ribo to ne
pomeni, da je sonar zaznal zgolj eno samo
ribo. Gre za jato vsaj nekaj deset rib. Dvigava
in spuščava najine vabe. Jigava. Napetost raste
iz sekunde v sekundo v pričakovanju prijema.
Prej kot v minuti Sašo sune s palico navzgor.
Ribnica se ukrivi, njena gornja tretjina že vibrira. Riba, ena ali več, je zapeta. Multi kolesce
zapoje, pet, šest dodatnih metrov vrvice izgine
v modrino vode. A ribičev pritisk ne popušča.
Počasi skrajšuje razdaljo med lovcem in plenom. S pogledom sledim vrvici. Kmalu se rjavo
rumeno zasveti bok močne ribe pod čolnom.
Še nekaj obratov ročice na kolescu in kakšni
dve kili težka polenovka začofota na gladini. S
16
VODE IN MI 56
prijemom za gornjo polovico pilkerja, na katerega je riba prijela, jo Sašo rutinirano položi na
dno čolna.
Sam v tem času jigam dalje. Trenutek ali
dva zatem, ko bi pilker spet moral potegniti
vabo proti dnu, vrvica ohlapi. Zategnem in
tudi sam imam ribo na trnku. Prav tako ali še
močnejša je, kot Sašova. Palica zvita skoraj v
polkrog kroti pobeg ribe. Nekaj minut traja, da
jo pripeljem na površino. Šele ko se umiri na
površini, jo prepoznam. Ni polenovka, temveč
malo bolj redka riba. Polak. Blizu tri kg ima.
Obe ribi spustiva, saj rib razen tistih za hrano,
ne potrebujemo.
Vetrič naju je v tem času zanesel že preblizu
nasprotne obale zaliva. Vžgem motor in vrnem
čoln na izhodiščno mesto. Spet so vabe v vodi
in midva jigava dalje. Enajst zvečer je že mimo.
Sonce je še za ped ali dva nad obzorjem, ki
izginja za tanko črto nizkega, komaj vidnega
otočja kakšnih deset kilometrov daleč. Ribe pa
prijemajo. Glavni plen so polenovke, poleg njih
tudi saj in še kakšen polak. Skuš pa niti štejeva
ne več.
Malo čez polnoč se sonce pogrezno za
verigo nizkih otokov na obzorju. Še vedno je
dovolj svetlo, da bi lahko bral. Nam neznana
svetlobna kombinacija med mrakom nas zavije. Vse se umiri. Še kričavi galebi, ki nas stalno
budno spremljajo v pričakovanju kakšnega
zalogaja, so izginili. Narava si tudi zdaj vzame
svoj čas za predah. Le ribe prijemajo. Še bolj,
kot pred sončnim zahodom.
Prej kot v uri in pol po sončnem zahodu,
nekoliko bolj severno, prične žareti nebo. In
kmalu zatem se počasi, kot se sončnemu božanstvu spodobi, rumeno žareča krogla prične
dvigati iz morja. Vse več je svetlobe, čeprav
prave teme tudi prej ni bilo. Z višanjem svetlobne jakosti popušča intenzivnost prijemov
rib. Še vetrič je ugasnil. In ob dveh zjutraj zaključiva ribolov. V dobrih štirih urah sva ujela
51 rib. Največja riba je bil 82 cm velik saj. Vse
ribe sva spustila.
Ob pol šestih zjutraj sta se vrnila tudi lovca.
In naju seveda prebudila. A sva imela kaj videti. Uplenila sta vsak svojega tjulna.
Ribolov na morju me je vedno zanimal.
„Na srečo“ me daje morska bolezen. Po nekaj
poskusih pretentanja organizma na Jadranu,
ki se je na zibanje ob dolgih valovih odzival
z vrtoglavico in težavami z želodcem, sem se
morskemu ribolovu odpovedal. In se toliko
bolj posvetil ribolovu v sladkih vodah. Pot na
Norveško me je leta 2005 zanesla tudi med
te otoke pred Trondheimom. V juniju smo
lovili losose na svetovno znani reki Gauli. Z
običajnim uspehom. To pomeni, da smo ujeli
nič, kot bi dejal naš prijatelj, pokojni Edgar
Pitzenbauer. Ko smo bili že tu, se je ponudila
še prilika za ribolov na morju v fjordih otokov
Hitra in Frøya. In glej čudo, tu nisem imel nobene morske bolezni. Morski ribolov pa je bil
neverjetno bogat. Sledil je razumljiv sklep: ta
morski ribolov je treba ponoviti.
Za idejo sem navdušil prijatelja Saša in
Dušana. In tudi Mileno, mojo ženo. Tako smo
ob koncu junija prileteli v Trondheim in po
ogledu mesta po dveh dneh nadaljevali pot naprej na otok Frøya. Že pred tem sem spoznal
managerja enega od teh ribolovnih centrov.
Tako odločitev, kam bomo šli lovit, sploh ni
bila težka.
Razgibana norveška zahodna obala s številnimi otočki, čermi, podvodnimi grebeni in
fjordi je bogato ribolovno področje. Športni
ribolov v tem delu sveta ima dolgoletno tradicijo. Že vrsto let številni športni ribiči s celine tu
preživljajo svoj dopust. V ta namen so podjetni domačini uredili ribiške centre, ki poleg
namestitve nudijo tudi vso potrebno opremo in
pribor za morski ribolov.
Izhodišče za ta ribolov sta otoka Hitra in
Frøya in še nekaj podobnih lokacij ob obali
višje proti polarnemu krogu. Lovnih je več kot
dvajset vrst rib, ki dosežejo zavidljivo velikost
in težo deset kg in več. Večini so nam (iz ribarnic) poznane skuša, polenovka, oslič, morda še
18
VODE IN MI 56
sled, mnogo manj pa saj, vahnja, polak, rdeči
okun, da ne naštevamo še celo vrsto drugih.
Sezona lova je od sredin marca do konca septembra. V tem času je dan najdaljši, v juniju pa
je svetlo dejansko 24 ur na dan. Najštevilnejši
gostje so Nemci, ki združijo prijetno s koristnim in z veseljem odnesejo s sabo dovoljenih
20 kg ribjega mesa; največkrat v obliki zamrznjenih filetov.
Teden dni smo bivali v enem od devetih
apartmajev v ribiškem centru. Glede na velikost je namenjen trem, štirim, v največjem je
prostora za spanje osmih gostov. Poleg ene ali
dveh sob s pogradi so še velik dnevni prostor
s kuhinjskim kotom ter kopalnica in sanitarije.
Med opremo je seveda tudi hladilnik in še pomivalni stroj. Kuhamo si sami, kar pač želimo.
Največkrat ribe.
Vsakemu apartmaju pripada 6,6 metrski čoln s 40 KS motorjem in prej navedeno
opremo. Center ima opremljeno klavnico za
čiščenje rib s potrebno opremo. Prav tako je
v hladilnici tudi zamrzovalna omara za vsak
apartma posebej.
Lovimo s po eno ribiško palico na globinah
med deset in sto metri v fjordu in njegovih
zalivih. Najprimernejša je vijačnica z multi
kolescem. Lovimo z umetnimi vabami. Najnižja vaba je pilker (blestivka) teže 200 – 600
g. Nad njim sta na isti vrvici navezana dva
velika trnka enojčka. Hrbet trnka je oblečen v
plastično cev bele, črne, rdeče, modre barve.
Prav tako ali pa še bolj učinkovite vabe so črvi,
ribe, rakci na bazi silikona. Dovoljene so tudi
naravne vabe.
Ribolovni pribor in vso potrebno opremo za
uspešen in varen ribolov si je možno izposoditi.
Najem ustrezne ribiške palice je 100 NOK/dan
oz. 500 NOK za teden (cca. 12,5 oz. 62 €). Enaka cena je tudi za izposojo zaščitne obleke (floa-
april 2011
19
ting dress). Ob tem prodajajo ustrezne vabe,
trnke, ribiške vrvice in osnovni ribiški pribor.
S čolnom se odpeljemo na ribolovna mesta,
ki nam jih prvi dan na terenu razkaže oskrbnik
centra. Ali pa označi na mapi in jih s pomočjo
GPS poiščemo. Običajno lovimo tik nad dnom,
oziroma na globini, na kateri nam sonar pokaže ribje jate. Pilker s svojo težo hitro potegne
ves sistem vab do dna. Namesto pilkerja lahko
uporabimo tudi kakšno drugo težko vabo
zlasti še, če ne lovimo na večjih globinah. Vabo
dvignemo kakšen meter od dna in ji s kratkimi
cukanjem dahnemo življenje. Prijem ribe je
močan in ga ni moč zgrešiti. Gre za razmeroma
velike ribe, saj je najmanjša mera npr. za polenovko celih 45 cm.
Kot rečeno, ulov rib je neomejen. Pri uplenu
pa je treba upoštevati najmanjše mere za posamezne vrste. Vsak gost pa lahko odnese s sabo
20 kg rib. Ribe, ki jih pojemo za hrano v času
20
VODE IN MI 56
bivanja, ne štejejo. A mnogi med gosti, predvsem Nemci, ki pridejo s svojimi avtomobili, se
domov vračajo s polnimi hladilniki rib ter si na
ta način poplačajo del dopusta.
Ob doplačilu je možen je tudi ribolov na
odprtem morju - Atlantiku, kjer gostje ujamejo
največje ribe. Seveda, če to vreme dopušča.
Lovi se s kutterja (15 m ribiška ladja) na globinah med sto in dvesto metri. Najpogostejši
uplen so polenovke; med njimi primerki celo
do 20 kg teže. Za ribiče, občutljive na morsko
bolezen, ne priporočam tega ribolova!
Poletje, zlasti druga polovica junija in cel
julij, je na Norveškem čas najlepšega vremena.
V tem času je dan najdaljši, v juniju pa je svetlo
dejansko 24 ur na dan. Kljub temu pa je treba
biti pripravljen tudi na kakšen dan z vetrom in
dežjem. Temperature zraka so do 25, morja pa
le 12 ° Celzija.
Kar prehitro je prišla sobota. Dan menjave
gostov. Prideš v soboto in naslednjo odideš.
Mnogi med ribiči so tu stalni gostje in se vračajo leto za letom v to, z ribami bogato morsko
polje. Tudi mi smo do sedaj tu bili že trikrat. In
letos v drugi polovici julija gremo spet. Kajti,
kot je rekel Dušan, tu v enem dnevu ujameš
več rib, kot na Jadranu v celem letu.
april 2011
21
GOSTIŠČE
Tension Cast
»KEGLJIŠČE«
V E LJK O A N D R I Ć ; P R E V O D : L I D I J A O M E R Z U
f oto : emi l wa l dvo g e l
Večina naših manjših in večjih rek je obraščenih z drevjem
in grmovjem in velikokrat klasičen muharski met zaradi tega
ni izvedljiv. V takšni situaciji potrebujemo poseben pristop in
tehniko meta, še zlasti če uporabljamo obteženo potezanko ali
nimfo.
Predstavljajte si, da lovite z nimfo v kratkem in ozkem tolmunu nad katerim visijo veje drevesa. Po prvem metu voda odnese našo muho po toku navzdol, če pa želimo nimfo ponuditi
ribi, ki je nasproti nas, jo moramo metati navzgor proti toku in
pustiti, da voda pripelje nimfo točno pred želeno ribo. No, to
bi najbrž uspelo, če ne bi imeli težav z ozkimi in poraščenimi
predeli. Tukaj je pomembna tudi majhna razdalja - vsak meter.
In kaj naredimo v takšnem primeru?
Obstaja veliko metov, ki lahko dobro rešijo takšno situacijo
in eden izmed njih je tudi Roll-cast, o katerem smo že govorili
v eni od prejšnjih številk. Vendar je problem pri tem metu, da
potrebujemo prostor nad nami, ki pa ga v opisanem primeru
nimamo. Ena vrsta Roll casta se izvaja tudi s strani in poleg
tega je tu še Tension-cast, ki je v takšnih situacijah najbolj
primeren. Tokrat bomo opisali prav Tension-cast.
Kako izvajamo Tension cast:
1. Na koncu meta, vrvica je izravnana nizvodno (slika 1), palica je blizu vodne gladine.
2. Počasi pospešimo (brez naglih trzljajev), naravnost in paralelno z vodno gladino premaknemo palico navzgor proti
toku in naredimo stop, enako kot pri osnovnem metu, ki
smo ga že opisali.
3. Po stopu v zraku se formira loop (slika 2), ki bo premaknil
cel sistem navzgor proti toku (slika 3) in met je končan.
Prednosti tega meta so zelo opazne, na koncu predvrvice je
navezana muha obtežena s svinčeno žico ali tungsten glavo in
vse se dogaja zelo hitro in kratko, s ciljem premakniti muho v
lovno zono. Če težko nimfo držite konstantno v zraku, njena
teža onemogoča kontrolo v teku meta, zato lahko pride do
tega, da z njo zapnete kakšno vejo, ki visi nad vašo muho.
Ta met največ uporabljajo tekmovalci, zaradi časovno kratkega izvajanja in ker omogoča manipulacijo z večjimi in težjimi
sistemi, ki se pogosto uporabljajo na muharskih tekmovanjih.
22
VODE IN MI 56
GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE«
Rore 25, Ljubno ob Savinji
Prenočišča in odlična kuhinja
ob samem trofejnem revirju
na Savinji
Tel. (03) 838-12-63
Faks (03) 838-12-64
GSM 031-882-431
e-mail: [email protected]
april 2011
23
Kenguru potezanke
M I H A F I N K ; f oto : stane omerzu
Lanskoletne otvoritve muharske sezone na Savinji ne bom
pozabil vse življenje. Takrat sem se prvič srečal z zares velikimi postrvmi. Svojo muharico sem izpostavljal skrajnim
naporom. Da nebi sprožal vala zavisti, raje ne bom napisal kaj vse in koliko sem tiste dni ujel. Le toliko, da sem
užival, kot še nikoli z muharico v roki. Razigrane postrvi
so prijemale na nimfe in potezanke. Na suho muho so se le
redko dvigale, če prav jih je bil poln tolmun in curek. Najraje so pobirale drobne nimfe pri dnu, ne glede na njihovo
velikost. Največje sem ujel na potezanko. Opazil sem tudi,
da so se za potezankami pogosteje poganjale potočnice
kot pa šarenke. Najlepše ribe sem ujel na kenguru potezanko na jigu. S to potezanko imam najboljši občutek pri
vodenju, z lahkoto jo spustim na dno in lepo zapeljem čez
curek. Potezanka oponaša kaplja, kengurujeva dlaka pa ga
v vodi naredi živega. Sivorjava dlaka kaplja ne uspe skriti
pred ostrim plenilskim očesom. Prijemi so siloviti in sledi
jim boj, ki ga nikomur nebi odstopil. Komaj spet čakam 1.
aprila in Savinje. Kengerujeve potezanke so lepo zložene v
škatlicah in počesane čakajo. Sivorjave na Savinjo, bele pa
na Sočo in Idrijco. Hvala Lidija.
24
VODE IN MI 56
april 2011
25
M AT I C O M E R Z U
Lovski literarni kotiček
Kako ocenjujejo sedla in skalpe
na farmi Whiting
19,90 €
Whiting suha sedla so ocenjena na podlagi števila muh, ki jih lahko naredimo iz njih. Ocene ne označujejo velikosti trnkov umetnih
muh kot se včasih zdi. Da določimo količino muh, ki naj bi jih
dobili iz vsakega petelinjega sedla, izvedemo naslednje korake:
SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK
VEČNA LOVIŠČA
24 €
VEČNA
LOVIŠČ A
Janez Černač
1. približno število uporabnih peres za vezanje se šteje na obeh straneh krzna (primer: 95 jih je na eni in 100 jih je na drugi strani, se
pravi da imamo 195 uporabnih peres za vezanje).
2. Potem je izmerjena povprečna dolžina peres (primer na sliki
nam kaže povprečno dolžino 8 inčev).
3. Vezalna velikost peres je določena. Večina sedel ima 2 prevladujoči velikosti (#12&#14 ali #14&#16), z enakimi peresi prevladujoče velikosti.
4. Izračunano je končno število muh, ki jih lahko naredimo iz
enega krzna.
(8 inčno pero velikosti 14*bo dovolj za 4 muhe;195 uporabnih
peres pomeni najmanj 780 muh, *če pa spremenimo velikost
trnka se bo tudi število muh spremenilo).
5. Krzneno sedlo je uvrščeno v razred po številu muh, ki jih lahko
naredimo iz njega.
Bronasto - zvežemo lahko najmanj 500 muh.
Srebrno - zvežemo lahko najmanj 800 muh.
Zlato - zvežemo lahko najmanj 1100 muh.
Platinasto - zvežemo lahko najmanj 1500 muh.
30 €
20 €
Polovična sedla zadoščajo za približno polovico teh količin,
četrtinska pa za približno četrtino teh količin.
Farma Whiting velja za najboljšega pridelovalca petelinjih peres
za vezavo muh na Svetu.
28 €
40 €
26
VODE IN MI 56
april 2011
27
majska muha
28
VODE IN MI 56
Bi radi spoznali občutek,
ko ribo prevaraš
na svojo muho?
V osnovnem tečaju vezanja umetnih
muh se boste naučili vezanja umetnih
muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki
se ne bodo bistveno razlikovale od tistih,
ki ste jih do sedaj morali kupovati.
Ves potrebni material in orodje,
ki ga boste na tečaju potrebovali,
zagotovi organizator.
V enem terminu sprejmemo le 5
tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje
prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji
potekajo praviloma ob torkih in četrtkih
od 17.00 do 20.30. Možen je tudi
drugačen dogovor.
Cena sedemurnega tečaja je 75 €.
Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in
potezanke), na katere boste zelo ponosni.
Na tečaj se lahko prijavite na sedežu
Centra za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na
telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098
SL
Enodnevnice so žuželke, ki jih ribiški pisatelji opisujejo z največ ljubezni. Romantično
zaneseno pisanje je razumljivo le ribičem muharjem in pa nekaterim lovcem na some na
reki Tisi. Romantiki pišejo, da živijo le en dan in nato umrejo v romantični igri strastne
ljubezni. Trezni biologi pa bi vam znali razložiti, da se enodnevnicam po latinsko reče
Ephemeroptera, kar bi pomenilo en dan trajajoče krilo (Ephemeros - traja en dan, pteros –
krilo). Ti isti biologi se ne strinjajo tudi s kratko življenjsko dobo teh žuželk. Enodnevnice
so žuželke z nepopolno preobrazbo. Čas življenja odrasle žuželke traja eno uro do nekaj
tednov, večinoma pa res le en dan. V razvoju od jajčeca do subimaga se ličinke večkrat
levijo, tudi dvajset in večkrat. Se pravi, da te srečne žuželke večino svojega burnega
življenja preživijo kot otroci in mladostniki, če se nekoliko romantično spet izrazimo. V resnici gre pri enodnevnicah za zelo staro skupino žuželk, saj so njihove fosile odkrili v 275
milijonov let starih plasteh iz karbona. In od takrat se te enkratne žuželke niso bistveno
spremenile. Od kar štejemo leta po Kristusu, je ribičem znano, da jih ribe obožujejo.
Odkar pa smo ljudje začeli nadvse nemarno pacati svoj planet in ob tem tudi naše reke,
nam je postalo jasno, da majske muhe ljubijo čisto vodo. Čisto vodo pa ljubijo tudi postrvi
in tudi druge ribe. Človek, ki je bežal nazaj v naravo, da bi ušel stresu industrializiranega
okolja, je nežno majsko muho sprejel za simbol svojega duševnega miru, simbol čistoče,
miru in nebeškega užitka, ki ga nudi prijem divje postrvi ali lipana.
Tečaj vezanja
umetnih muh
O
IA
L I D I J A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
V Sloveniji najlepše rojijo majske muhe na Planinskem polju
ob Unici. 15. Maja se tam odpre sezona lova na lipana. Ob čudoviti reki ni ene same hiše, ni ene same kanalizacijske cevi.
Tolmuni pod starimi drevesi skrivajo orjaške postrvi in lipane
dolge tudi čez petdeset centimetrov. Ribiške sanje, ki stanejo
tujega ribiča 100 € na dan, domačega pa nekaj manj. Toliko so
muharji pripravljeni odšteti za družbo lipanov in postrvi pod
starimi drevesi, ob kamnitem mostu, ki buri spomine in pod
roji majskih muh. Zvečer se oblak enodnevnic roji nad Unico
in samičke iz roja izvabljajo samce. Sledijo najslajši trenutki v
življenju enodnevnic in sladki zalogaji, zaradi katerih lipani in postrvi pozabljajo na previdnost. Medtem, ko nori od
požrešnosti hlastajo po umirajočih enodnevnicah še sladkih
od ljubezni, jim ponudite svojo majsko muho. Ali pa mojo.
Dovolj sem jih navezala čez zimo za vse vas, ki si muharjenje
na Unici še lahko privoščite. Pohitite, dokler so ribe še v tej
čudoviti kraški lepotici. Tudi Krka je kraška, pa je rib manj in
manj in Radovna je čudovita, pa si deli usodo s Krko. Žal mi
ribiči vsak dan pravijo te žalostne zgodbe. Vse kaže, da hudi
časi niso prizadeli samo ljudi. Tudi naše reke so ogrožene in
to najbolj boli tiste, ki živimo z njimi. Danes je Bog krivičen,
kajti vse nas je kaznoval s praznino. Enim je namenil pomanjkanje v žepu, drugim uboštvo na duhu. Slednji danes vladajo
z neznansko lahkoto.
VEN
Vsem tečajnikom
podarimo knjigo Muharjenje!
april 2011 29
b l a ž me l i k ; f oto : stane omerzu
Nove Hardy muharice
PROAXIS
Proaxis je 1 ali 4 delna muharska palica ki je
bila razvita s strani Hardya v sodelovanju s svetovno priznanimi morskimi vodiči in ribiči.
Naša razvojna skupina vodena s strani petkratnega zmagovalca Tarpon Gold Cup Grand
Champion Andy Milla je potisnila Hardy-jevo
novo Sintrix tehnologijo do skrajnih meja in
končni rezultat je viden tako v zmogljivosti kot
vzdržljivosti.
Te hitre palice so opremljene z vrhunskimi
značilnostmi kot so majhna teža, zaščita pred
slano vodo, vodila iz titana in seveda Hardy-ev
revolucionaren Sintrix material. Proaxis palice
so lažje, močnejše bolj odporne na udarce in
sposobne prenesti veliko večje obremenitve kot
navadne grafitne palice.
Torej z manjšo možnostjo poškodb palice
lahko mečemo dlje, lovimo več časa in se lažje
borimo z velikimi morskimi vrastami rib.
Proaxis 1-delna muharica
Proaxis 1-delna muharica je bila razvita za
profesionalne morske muharje. Enodelna palica
nudi odlično konbinacijo za ekstremne izive in
pritiske sladkovodnega ribolova. Narejena in
proizvedena s Sintrix (the latest in silica reinforced matrix resins) te palice lahko dajo do 60%
porast v moči enodelno dizajn izboljša prenos
moči. Izboljšana razporeditev teže dodatno
povečuje odlično ravnovesje palic Proaxis.
Proaxis 4-delna muharica
Z vsemi lastnostmi 1 delne palice je 4 delna palica Proaxis razvita da ponudi revolucionarno
30
VODE IN MI 56
palico za morsko muharjenje. Vendar v 4 delni
izvedbi za lažji transport.
- izdelana in razvita v sodelovanju z Andy
Mill-om
- izdelana z Hardy & Greys SINTRIX materialom (kar do 60% povečana moč)
- neverjetno razmerje med močjo in težo
- visoka zmogljivost in hitra akcija
- najboljša titan vodila iz REC-a in FUJI-a
- Hardy designed two part skeletal reel seat
Proaxis
ZENITH
Zenith serija palic uporablja nevrjetne lastnosti
Hardy & Greys SINTRIX materiala v ultra naprednem 4 delnem dizajnu da proizvedemo
linijo palic ki so uporabniku prijazne hkrati pa
so visoko zmogljive.
SINTRIX palice imajo nevrjetno razmerje
med močjo in težo in prihaja z titan vodili and
superb skeletal reel seat.
-
-
-
-
-
SINTRIX kar do 60% povečana moč
nevrjetno razmerje med močjo in težo
visoka zmogljivost in hitra akcija
najboljša titan vodila iz REC-a in FUJI-a
Stunning Hardy designed two part skeletal
reel seat
MODEL
Proaxis 1pc 8' 10« #8
Proaxis 1pc 8' 10« #9
Proaxis 1pc 8' 10« #10
Proaxis 1pc 8' 10« #11
Proaxis 1pc 8' 10« #12
Proaxis 4pc 9' #6
Proaxis 4pc 9' #7
Proaxis 4pc 9' #8
Proaxis 4pc 9' #9
Proaxis 4pc 9' #10
Proaxis 4pc 9' #11
Proaxis 4pc 9' #12
KODA ART.
HROPRO8108
HROPRO8109
HROPRO81010
HROPRO81011
HROPRO81012
HROPRO906
HROPRO907
HROPRO908
HROPRO909
HROPRO910
HROPRO911
HROPRO912
DOLŽINA (ft / m) TEŽA A.F.T.M.
8'10 / 2.69
#8
8'10 / 2.69
#9
8'10 / 2.69
#10
8'10 / 2.69
#11
8'10 / 2.69
#12
9 / 2.74
#6
9 / 2.74
#7
9 / 2.74
#8
9 / 2.74
#9
9 / 2.74
#10
9 / 2.74
#11
9 / 2.74
#12
DELI
1
1
1
1
1
4
4
4
4
4
4
4
ROČAJ
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
Zenith
MODEL
Zenith 8' #4 4pc
Zenith 9' #4 4pc
Zenith 8'6 #5 4pc
Zenith 9' #5 4pc
Zenith 9' #6 4pc
Zenith 9'6 #6 4pc
Zenith 10' #6 4pc
Zenith 9'6 #7 4pc
Zenith 10' #7 4pc
Zenith 9'6 #8 4pc
Zenith 10' #8 4pc
KODA ART. DOLŽINA (ft / m) TEŽA A.F.T.M. DELI TEŽA (oz / g)
HROZEN804
8 / 2.44
#4
4
2.5 / 71
HROZEN904
9 / 2.74
#4
4
2.8 / 81
HROZEN865
8'6 / 2.59
#5
4
2.7 / 78
HROZEN905
9 / 2.74
#5
4
2.9/84
HROZEN906
9 / 2.74
#6
4
2.9 / 84
HROZEN966
9'6 / 2.89
#6
4
3.2 / 91
HROZEN106
10 /3.05
#6
4
3.3 / 96
HROZEN967
9'6 / 2.89
#7
4
3.4 / 99
HROZEN107
10 / 3.05
#7
4
3.5/100
HROZEN968
9'6 / 2.89
#8
4
3.3 / 94
HROZEN108
10 / 3.05
#8
4
3.5/102
ROČAJ
RHW
RHW
RHW
RHW
RHW
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
FW+EH
april 2011
31
D U Š A N G A B E R C ; f oto : stane omerzu
Lovite več in bolje,
lovite z jerki!
Nekaj let nazaj mi je Stane pripovedoval o
čudežni vabi za lov ščuk, ki jo je videl na delti
Donave pri nekem Švicarju. »Ribič je s svojo
vabo ujel sedem ščuk na vsako našo.«, mi je
pripovedoval. Ja na kaj je pa lovil za vraga?
Odgovoril mi je s tujko, ki je takrat nisem razumel. »Jerk!«
Danes cel svet lovi z jerki, le slovenski ribiči
se še vedno držijo, kot sem se sam pred leti
ob Stanetovih zgodbah. Prelepo, da bi bilo
res, si tudi vi mislite, ne? Če so pred leti z jerki
uspešno lovili na severu Evrope, se je jerk kot
epidemija razširil po vsem svetu. Gremo v Wastervik na Švedsko. Kaj rabimo? Jerk! Lovimo
na Joci v Srbiji. Na kaj prijemajo? Jerk! Na kaj
so v Ameriki ujeli največjo ščuko? Jerk! S čim
boste letos ščuko lovili na Cerkniškem jezeru
ali pa kje drugje po Sloveniji?
Mnogi ribiči, ki lovijo z jerki se danes sprašujejo, kako so kdaj sploh lahko ujeli kakšno
ribo pred prihodom jerkov. Jerki imajo danes
prednost v proizvodnji umetnih vab. V svojih
prodajnih programih jih imajo vsi proizvajalci
in ponudniki ribiške opreme: DAM, Sebile,
Prologic, Salmo, Zebco, Rapala…
Za lov z jerk vabami potrebujete kratko,
trdo vijačnico, čvrsto predvrvico, škatlo z jerki
in ribiško dovolilnico. Ne pozabite fotoaparata.
Zdaj ga boste pa res potrebovali.
V želji, da bi res uživali v lovu ščuke vam v
Racoonu za vsakih pet kupljenih jerkov podarijo njigo Ščuka. Tam vam bodo tudi najbolje
svetovali glede izbire, ker imajo definitivno
najboljšo izbiro jerkov v deželi.
Kaj še čakate? Ščuka se v Sloveniji odpre 1.
maja, pri sosedih jo pa že ves mesec lovijo.
Dober prijem!
32
VODE IN MI 56
april 2011
33
D R A Š K O KL A Č A R ; F O T O : J O VA N S I M O N O V IĆ
Sebile za ščuke
Pred kratkim sem prišel do izjemnih Sebile
umetnih vab ameriškega proizvajalca, ki jih je
kreiral razvpiti francoski ribiški novinar Patrik
Sebile, dobitnik nekaj prestižnih nagrad za inovacije na Eftexu.
Sebile izstopajo med vsemi drugimi umetnimi vabami. Odlikuje jih edinstven design
in kvaliteta izdelave. Vse Sebile so opremljene
z najboljšimi Ownerjevimi trojčki. Novostim
iz Sebile hitro sledijo posnemovalci in ponarejevalci. Originalne Sebile v ZDA stanejo od
21 do 43 dolarjev. Slovenci jih lahko dobite pri
Racoonu po promocijskih cenah. Sam živim
od proizvodnje ribiških vab. Nad Sebilami sem
več kot navdušen. Odlično izbalansirane vabe,
ki jih z lahkoto plasirate kamorkoli si zaželite,
v vodi se obnašajo prav kakor se takšne vabe
morajo in kaj je najpomembnejše, ribe se jim
ne morejo upreti!
Modeli ki sem jih preizkušal so: Magic
swimmer 95,125 in165mm, Koolie minnow
90 in 118mm, Stick shadd 90,114 in 128mm in
Bonga jerk114mm.
Pobarvani so tako izjemno in izbira je neverjetna. Število barvnih kombinacij neizkušenega ribiča hitro lahko zmede. Sam sem pristaš
naravnih dekorjev ali pa izjemno živih barv
Vso lansko sezono sem lovil s Sebilami.
Odlična sezona je za mano. Veliko sem lovil,
ujel sem veliko ščuk in ne malo zelo velikih.
Tudi letošnja sezona veliko obeta. Dokler imam
Sebile, se z ribolova ne bom vračal razočaran.
Voda na kateri sem lani najpogosteje lovil
je relativno plitka in precej zaraščena. Veliko
je v njej lokvanjev, trave, potopljenih vej. Kot
ustvarjena za lov s Sebila jerki. Sebilo lahko
vržeš kamor želiš, ne obrača se v zraku, vabo
zapelješ kakor želiš tudi po najtežjem tere-
34
VODE IN MI 56
nu. Lahko trdim, da si niti predstavljate ne, s
kakšno lahkoto lovite s >Sebilo na najtežjih
terenih, kjer se po navadi tudi skrivajo največje
ščuke. Še zlasti odlične izkušnje imam z jerki
Magic swimmer in Stick shadd.
Magic swimmer je vaba z neverjetno akcijo,
kot bi lovil na živo ribico. Še mrtva ščuka bi
jo napadla. V vročih sončnih dneh je v bistri
plitki vodi celo ščuko težko prepričati k prijemu. Takrat se je izkazal Stick shadd. Ta ima, za
razliko od Magic swimmer-ja, bolj leno akcijo.
Tako kot druge jerk vabe ga moramo sunkovito
a kratko potezati z vrhom palice. Nekajkrat
kratko potegnem pa zastanem. Največkrat
je ščuka vabo napadla, ko je ta obmirovala.
Seveda ima vsaka voda vsak dan in vsako uro
drugačne zahteve glede barve uporabljene
vabe. Zato se ne podajajte na ščuko z eno vabo
ali ne prisegajte na eno barvo. Uspešni lovci na
ščuke imajo v svoji skatli z vabami celo paleto
različno obarvanih različnih modelov.
Sebile vam toplo priporočam, ker sem se
sam prepričal v njihovo uporabnost in lovnost.
Pri lovu ščuke bodo postale vaš favorit. Če ste
pazljivo prebrali članek, sem vam podal ključ
do uspeha v lovu na ščuke. Dober prijem ali
Bistro po naše.
april 2011
35
R O M A N Z E M LJ IČ ; f oto : stane omerzu
Biedron
Pa smo dočakali. Biedron voblerje lahko kupite tudi v Sloveniji. Kje?
Saj veste kje najdete najboljše voblerje in kje izveste kaj je novega v
svetu vijačenja. Sezona lova na ščuko se začne šele čez 14 dni, sam
pa imam že pripravljeno torbo z novimi vabami. Pokupil sem vse modele, ki so prišli k tisti živali z očali in progastim repom. Ta pa zna dražit.
36
VODE IN MI 56
1. maja je škatla za voblerje lahko veliko lažja kot
lani. Če vam zaupam, da ima Biedron vobler »The
Original« tri očesa za pripenjanje če je dolg 15 cm,
če 11 cm dolg pa samo dve. Če vobler s karabinom
pripnemo za zgornjo oko dobimo živahno akcijo in
vobler tone globje, če ga zapnemo nižje pa dobimo
subtilnejšo akcijo in vobler lahko vodimo plitveje.
Se pravi da imamo v enem voblerju kar dva ali tri
modele za preiskovanje različnih slojev vode in različne akcije. Biedron The Original je moj dvodelni
favorit za ščuko in za morje. Samo videti ga morate
pa vam bo vse jasno. Zdaj je vprašanje samo ščuka
ali barakuda. Tudi enodelni počasi toneči Swanky
Jack ima odlične lastnosti, ki ga odlikujejo med
letom pri metu in pri vodenju po zaraščenih terenih
polnih preprek. Na razpolago so vam 9 in 13 cm
dolgi voblerji v šestih dekorjih (Firetiger, Brown
trout, Rainbow trout, Iceman, Lemon Ice in Super
Perch). Super posebnež plavajoči Tri Burner ima
kar štiri očesca za pripenjanje. Dvodelne posebneže Tri Burner izdelujejo 8 in 13 cm dolge v štirih
barvnih dekorjih (Firetiger, Red Pirat, Star Wars in
Dark Knight). Dva Štajerca sta me prehitela, da bi
bil edini srečnež z Biedron Tri Burnerji za vodo ob
otvoritvi letošnje sezone. Občutek imam, da bodo
največje skakale prav na mojega Rdečega pirata.
Naslednji favorit za letošnji lov roparic je Biedron
serija počasi tonečih Belly Dancer dvodelnih voblerjev. Te so izdelani v štirih dolžinah (4, 6, 11 in 14
cm) in v desetih barvnih kombinacijah. Že naštetim
bi dodal samo še Bull head, Arctic Devil, Smolt
Master in Bloody Mary. Originalna izvedba obljublja izvirno akcijo, ki je ne ribiči ne ribe še nismo
vajeni. Pustimo se presenetiti. Sam sem že malo
preizkušal. Obetavno, obetavno, obetavno!!!
To seveda niso vse Biedronove kreacije. Nabavil
sem še nekaj takšnih z žličkami oz. spojlerji ali
pakto po srbsko. Tudi ti imajo več očes za pripenjanje voblerjev. O teh pa ob neki drugi priložnosti.
Privoščite si nov zorni kot za pogled na lov roparic.
Pred kratkim sem nekje slišal, da inovativnost omogoča napredek. Kaj pa vi mislite o tej teoriji?
april 2011
37
G R E G O R D I N G H A U S E R ; F O T O : D R A Š K O KL A Č A R
Daj ščuki žlico, DAM ščuki žlico
38
VODE IN MI 56
Lov ščuke z žlico velja za eno najstarejših
metod vijačenja. Živa klasika, ki pa kljub vsem
novim vabam in tehnikam še ni zgodovina. In
tudi nikoli ne bo. Ne samo zaradi old fasion
boys, vijačenje z žlico je učinkovito, predvsem
pa ima svoj čar.
V evropskem prostoru smo si edini, da so
DAM-ove žlice vedno bile garancija za uspeh
pri lovu ščuk. Naši dedje so težko prišli do njih,
in če so jo v vodi zapeli za oviro se je marsikakšen ribič slekel in spustil v vodo vse do zapete
žlice. DAM-ova žlica je bila dragocena vaba in
je pričala o odličnosti njenega imetnika.
Effzett Standard žlica je najbolj klasična
žlica kar jih obstaja. Desetletja so jo kopirali in
ponarejali, vendar vedno brez pravega uspeha.
Pa vendar, posnemanje je najvišja oblika občudovanja. Effzett Standard vam je na voljo v
naslednjih dimenzijah: 6g/32mm, 16g/45mm,
22g/55mm, 30g/65mm, 45g/80mm in
60g/100mm. Na voljo so vam v 7 barvnih različicah: Gen.Silver coated, Silver/Copper, Gold,
Copper, Prisma, Silver/Gold in Glitter. Za to
kolekcijo žlic je DAM dobil prestižno nagrado
za najboljšo vabo leta BLINKER AWARD 2008.
Effzett Scales je žlica, ki bo s svojim sjajem
in luskasto narebranostjo presenetila še tako
izkušeno »profesorico«. Na voljo so vam v srebrni, srebrno zlati in srebrno bakreni izvedbi
in sicer: 6g/32mm, 16g/45mm, 22g/55mm,
45g/80mm in 60g/100mm.
Effzett Weedless spoon je namenjena lovu
ščuk v zaraščenih vodah. Opremljena je z
izredno ostrim dvojčkom, ki pa je zaščiten z
žičnim ščitnikom, ki preprečuje zapenjanje ob
ovire. Ščuko bosta dodatno izzivali še rdeče in
rumeno pero, s katerim je žlica opremljena.
Zelo priljubljen model na Cerkniškem jezeru.
Na voljo vam je v srebrni in srebrno zlati izvedbi in sicer 16g/45mm in 22g/55mm.
Effzett Twin je žlica, ki je s svojo privlačnostjo in učinkovitostjo v hipu osvojila svet
in prodaja je hitro presegla milijonsko naklado. Tudi ta model izdelujejo v dimenzijah:
6g/32mm, 16g/45mm, 22g/55mm, 45g/80mm
in 60g/100mm in v barvnih kombinacijah srebrni, srebrno bakreni in srebrno zlati barvi. Če
veste kje ščuka leži se je najprej lotite s to žlico. Ali pa z eno iz serije Super Natural Blinker.
Izbirate lahko med enakimi dimenzijami kot
med prejšnjimi modeli, posebnost te serije so
naravni barvni dekorji, ki posnemajo šarenko,
potočnico, ščuko, ostriža, krapa in smuča.
Effzett Slim Standard je žlica ustvarjena
za dolge mete ali lov v hitri vodi. Odlično
se obnese pri lovu lososa in morske postrvi
kot pri lovu smuča in ščuke. Na razpolago
so vam 8g/50mm, 16g/65mm, 24g/80mm in
32g/95mm v barvah: srebrna, srebrno zlata,
bakrena, luskasto narebrena srebrno bakrena
in zlata.
Original Heintz Spoon, legendarna žlica
z dvema trojčkoma s posebno samo zanjo
značilno akcijo. Poznamo jo v treh barvnih
različicah: srebrno zlati, srebrni in srebrno bakreni. Na voljo so vam dimenzije: 21g/70mm,
28g/90mm, 45g/110mm in 60g/130mm.
Clasic Heinz Spoon je klasična stara žlica,
ki nikoli ni izgubila svojega slovesa najboljše
žlice za lov velikih ščuk. Uporabna je tudi za
vleko za čolnom, namenjena pa največjim sladkovodnim roparjem. Legenda, ki živi in lovi.
Bliža se dan, ko boste, bolj kot karkoli drugega, želeli ujeti ščuko. Imate vse potrebno?
april 2011
39
40
VODE IN MI 56
april 2011
41
A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU
Železna doba še ni mimo
V svojih skoraj petdesetletnih ribiških izkušnjah, sem vsaj tretjino časa vijačil po rekah
in jezerih v nekdanji Jugoslaviji in številnih
drugih državah po svetu. Pogosto sem potoval
in zaradi službenih dolžnosti preživel daljša
obdobja v različnih krajih, vendar sem imel
v avtu vedno ribiško palico za vijačenje in
škatle z vabami. Prvi stik z novim okoljem je
bil tak, da sem s pogledom najprej iskal reko
ali jezero. Leta so minevala in moja škatla z
vabami je bila vse večja. V njej sem imel vedno
poseben predal s kovinskimi vabami. Dejstvo
je, da takrat, ko sem se šele začel ukvarjati z
vijačenjem, ni bilo toliko voblerjev, silikonskih
vab in prav nekaj posebnega je bilo moje prvo
srečanje z vabo, ki je bila, seveda, kovinska in
celo ročno izdelana. Štirideset let kasneje se
moja ljubezen do kovinskih vab še ni zmanjšala, še posebej pri lovu ščuke, soma, postrvi,
sulca in bolena. Več let sem kupoval po različnih trgovinah z ribiško opremo različne spinerje, žlice in miši, svetovno znanih znamk. Ene
so zelo mi ljube, druge sem morda le zmočil,
imel pa sem tudi takšne, ki jih nisem nikoli niti
pomočil v vodo. Moj prijatelj in znani hrvaški
lovec na roparice Mirko Hanžeković – Hanža,
mi je podaril nekaj kosov kovinskih vab narejenih v delavnici g. Ivana Ilijanića – Idre, v Karlovcu. Testiral sem jih na reki Dravi in potem
na Vranskem jezeru. To je popolnoma spremenilo mojo izbiro kovinskih vab, moje mnenje in
način ribolova s kovinskimi vabami. V primerjavi s poceni kitajskimi vabami, ki so predelane
v vse mogoče modele, so Idrine vabe videti kot
Mercedes proti Fičku. Primerjal in testiral sem
tudi vabe svetovno znanih blagovnih znamk in
vedno so prav v vsem, zmagal Idre.
Zelo zanimiva ekipa ribičev iz Hrvaške,
Slovenije in Srbije, pod vodstvom Staneta
42
VODE IN MI 56
Omerzuja in ostalih članov, Igor Pavičič, Tomo
Šestak , Miodrag Ćirić in Miha Fink, je lovila
na reki Ebro. Od tam sem dobil zelo osupljive
fotografije lova soma in smuča na modele Ebro
blestivk, nastalih v delavnici mojstra g. Ivana.
Koncem poletja 2010, je ustanovljen IFC Mediteran in s svojo izbrano ekipo so testirali vabe
na Vranskem jezeru in med njimi so bile tudi
Idra vabe. Rezultati so bili več kot odlični. Nisem poznal odgovora na vprašanje kako lahko
skupino inženirjev v velikih svetovnih družbah
po vsem svetu premaga majhno družinsko
podjetje iz Karlovca. Odgovor je prišel hitro od
samega avtorja:
»Poslušam, sprašujem in gledam in nato na
podlagi predlogov in pripomb delam. Vabe se
testirajo, potem dobim mnenje, če je potrebno
se še kaj dodela in šele takrat delamo za prodajo. Kakovost in obdelava vabe in trnkov mora
biti vrhunska, vaba pa najbolj lovna, ker samo
tako smo lahko uspešni in boljši od drugih.
Danes na tržišču ne smeš narediti napake«.
IFC Mediteran je širila in pod svojim okriljem
zbirala sama »velika« imena hrvaških ribičev in
tudi ribičev s prostora bivše Jugoslavije v vijačenju. Sodelovanje med IFC in IDRO je postajalo
vse večje in močnejše, tako da je IDRA postala
sponzor IFC in sponzor IFC Predator cup. Kmalu smo lahko videli nove prototipe vab, imenovane serija IFC, ki dobivajo imena krajev in del
Vranskega jezera. Vsak od prototipov je potreboval ure in dneve pogovorov, razprav, drugih
mnenj. Kako bo vaba delala, kako se bo obnašala v dani situaciji, kako se bo potopila, katera
velikost in gramatura, oblika in barva, je prava?
Ali je boljše srebro ali medenina ali celo oboje?
Pogovori in razprave so rezultirali več kot deset
prototipov pripravljenih za testiranje. Sledili so
popravki in izbira najboljših.
april 2011
43
Oktober leto 2010, Vransko jezero, poletje
nas še ni zapustilo, temperatura zraka še vedno
raste čez 25°C, temperatura vode je še vedno
čez 20°C in izkušen ribič bi rekel, da je to daleč
od pogojev za dober ribolov.Vozim čoln v smeri
trsa na meji z Ornitološkim rezervatom, Hanža
odpira škatlico z vabami in izbral je model KK10. Na mestu kjer sva se ustavila je bila globina
vode približno 4 m in skozi mirno vodo jezera
opažamo oblake mulja, ki ga je dvignila ščuka
v pobegu. KK leti okoli petdeset metrov daleč,
Hanža ga počasi dviguje in spušča, vodi podobno kot pri jig vabah, pada skozi vodo in v enem
trenutku sledi ostra kontra in »Vranska metrašica« se je ujela na močan WMC trojček. Niti
pol minute pozneje z druge strani čolna, še ena
metrska ščuka vrti dril zavore na Oskarjevem
koleščku, tokrat na miš številka 6 težkem 35g.
Neverjetno, vse se dogaja opoldne, po največji
vročini in v čisto bistri vodi jezera.
Po fotografiranju ulovov smo se odločili
zamenjati vabe in odločim se za legendarno
vabo Ješkovo, ki je manjša in lažja, dolga samo
5,5cm. Vodim jo po dnu med travami z naglimi
spremembami smeri in nisem dolgo čakal, pomislim samo kako je šele, ko temperatura vode
pade in se barva vode spet spremeni . . .
44
VODE IN MI 56
Doma me je čakalo sporočilo od prijatelja
Miodraga Ćirića iz Malega Zvornika, le z enim
samim stavkom in lepimi fotografijami: »Neverjetno, ko na nobeno vabo riba ne prijema, na
IDRO prijema kot bi bil sodni dan. To je čudež.«
Sredi februarja sta brata Drakulić, Đorđe
in Sašo, obiskala Drino in IDRA vabe so se
zopet pokazale kot odlične v dvoboju z drinskimi lepoticami, ki so navezale z njimi zelo
tesen stik. Pred mnogimi leti se je vrtela neka
reklama za bombone: »Bilo kuda . . .« jaz
pravim »IDRA svuda«. Uspešen ribolov na
vseh teh področjih, je vsekakor dobro narejena
vaba, oziroma cela paleta odličnih vab. Vrnil
se bom spet čez nekaj mesecev, nazaj v Knin,
na svetovno prvenstvo v lovu postrvi. IDRA je
sponzor Hrvaške spin reprezentance. Tekmovalci najraje lovijo na Idrine spinerje z imenom Boras, poimenovanem po ribiču, ki je dal
idejo zanjo in je postala najbolj iskana vaba na
tekmovanju. Konec maja je eno od največjih
tekmovanj v vijačenju letos, kamor bodo prišla
le najbolj znana imena v vijačenju iz Evrope IFC Predator Cup. IDRA je ena od treh uradnih
tekmovalnih vab. Le kakšno presenečenje nas
čaka tam ...
Vse DVD-je VSP
lahko naročite v
uredništvu revije
Vode in mi
po ceni 18€
april 2011
45
B O J A N K A JF E Ž ; f oto : stane omerzu
Feeder ribolov spomladi
46
VODE IN MI 56
S toplejšimi spomladanskimi dnevi se dvigajo
tudi temperature naših voda. Bela riba počasi
zapušča zimovnike in se razhaja po celotnem
rečnem toku. Tudi v ribnikih se počasi greje
voda kar vpliva na ribji živelj v stoječih vodah.
Ribe se prebujajo iz zimske otopelosti, krapi so
porabili veliko tolšče katero so si nabirali celo
poletje in jesen. Da bodo s čim manj porabljene energije preživeli dolgo zimo. Nekatere
vrste rib so se že zdrstile druge se pripravljajo
na drst a vse so veliko bolj previdne pri spomladanskem hranjenju kot poleti. Moti jih vse,
predebela predvrvica, prevelik in pretežak
plovček, vaba jim je prevelika. Sedaj je nastopil najboljši čas za ribolov s feeder tehniko.
Feeder tehniko oziroma feeder ribiške palice
izvirajo iz Velike Britanije. Tamkajšnji ribiči so
jo izdelali za ribolovna dnu pri katerem se za
pokazatelj oziroma indikacijo prijema uporabljajo občutljivi vrhovi na palici katere lahko
prilagajamo vrsti ribe in moči rečnega toka kjer
lovimo. Feeder palice uporabljamo predvsem
med 3,3 – 4,5 metra, imamo pa tudi daljše,
njihova akcija se giblje od 20 – 60 gramov pa
vse do 200 gramov, te palice so predvidene za
ribolov na večjo daljavo s težkimi optežilniki in
hranilniki. Pri vseh feeder palicah je pa identično, da so opremljene z več dodatnimi vrhovi,
ponavadi so v kompletu trije. Vrh št.1 zelo fin
vrh za ribolov v mirni vodi brez močnega toka,
ki nas opozarja na zelo fine prijeme, katerih
pri normalnem talnem ribolovu ali ribolovu na
plovček verjetno sploh ne bi zaznali. Vrh št. 2
je malo močnejši in primeren za bolj močan
tok reke in lov večjih rib kot so večji primerki
platnice, ploščiča in mrene. Vrh št. 3 je pa primeren za zelo močne in velike ribe kot so krap,
amur in druge. Feeder palice imajo podoben
način akcije kot bolonesi, samo, da niso tako
občutljive in so bolj žilave, primerne so za lov
s tanjšimi najloni od 0,18 – 0,20 in še tanjšimi predvrvicami. Pogoj za uspešen ribolov s
feeder palico je dobra in zanesljiva mašinica
s kvalitetno zavoro, da bo popustila pri drilu
večje ribe, ko bo to potrebno. Pri feeder ribolovu se dobro izkaže drsni hranilnik, montiramo
ga na glavni najlon za njim pa damo plastično
10 €
25 €
25 €
35 €
ali gumijasto perlo, da se nam hranilnik ne
zatika za vrtljivko ali nam ne zdrsne na predvrvico. Poznamo več vrst in oblik hranilnikov;
odprte, pol odprte in zaprte z luknjicami ti so
namenjeni predvsem za kostne črve in manjše
kompostnike. V bolje založenih trgovinah z ribiško opremo imajo pestro ponudbo priznanih
proizvajalcev praškaste hrane za prosto hranjenje ali polnjenje hranilnikov. Hrane se ločijo
po granulaciji, sestavinah in okusu tako, da so
prilagojene za lov določene vrste rib.
Ker je bila pred nami dolga zima in smo vsi
sanjali o pravem ribolovu vam svetujem, da
čim prej obrišete prah s svojega ribiškega stolčka in za vodo sedite nanj, se skoncentrirate na
vrh svoje feeder palice pa zagotovo ne boste
ostali brez ulova.
V prihajajoči sezoni vam želim veliko ribiških užitkov.
Pa dober prijem!
april 2011
47
T O N Ć I Ž A N K O – T O N A ; P R E V O D : E VA U R Š IČ
Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih!
Panula v morju
Hitro smo bili na poziciji za lov zobatca. Nismo
dolgo čakali! Obšli smo mesto in na globini
približno 33 metrov doživeli udarec. Povlečem
ga za nekaj metrov, vendar uteče. Adrenalin
je začel delovati. Novi ligenj na panuli, ista
rutina. Petdeset metrov dalje od prvega udarca, zdaj drugi. Ugrizne enkrat, spusti, drugič
zopet spusti … Tretjič povleče meter najlona in
kontriram. Tokrat si moj! Takoj, ko na malega
lignja zobatec večkrat ugrizne, pomeni, da ni
tisti pravi, ki vzbuja strahospoštovanje med
ribami in predstavlja izziv ribičem. Vendar, kakorkoli rečeno, pri zobatcu nisi prepričan vse
dokler se ne znajde na ladji. Tega smo izvlekli,
veliko večjega, seveda nismo! Iztaknil se je
nekje na pol poti. Predvrvica je nepoškodovana, nič ni pregrizeno. Kdo ve kako se je ulovila. Poskušamo prevarati še katerega. Obstali
so, ne delajo več. Zmagali so z 3:1 vendar ni
važno. Samo da grizejo!
- Tona, gremo na Žirje! – reče Igor.
- Gremo na Kornate? – vprašam.
- Ne – odgovori, nato nadaljuje – gremo na
Žirje … Tam je vedno mir. Na Kornatih se
zopet počutim kot drugorazredni prebivalec.
- Kako? – vprašam.
- Lepo, takoj ko pridem tja moram plačati
vstopnico, če želim loviti pa še dovolilnico.
Nič nimam proti, plačal bi tudi več da bi
lahko lovil v nedotaknjenem morju, vendar je tam vse polno sinjal!? Vsepovsod so
mreže, parangali, sinjal pri sinjalu! Bil sem
to leto na Smokvici. Opazil sem, da je dno
polno smeti. Okoli divjajo tujci in domačini, in enostavno na to nihče ne pazi. Zato
V. Mednarodna konferenca
AKVAKULTURA IN RIBOGOJSTVO
Beograd, 01. - 03. junij 2011
nočem v Kornate! Nočem, da še kdo dela iz
mene budalo! Nekdo lahko ima v nacionalnem parku posest, hišo, meče mreže in na
vsemu temu bogati, jaz pa bom plačeval!
Ampak, ne! Žirje je bližje Kornatov kot
Murtera, vendar mora Žirjan vse plačati če
želi tam loviti! Pa kje mi živimo! Spet so vsi
ljudje enaki, samo da so nekateri bolj enaki
od drugih!
- Dobro, dobro … Ne gremo na Kornate, pojdimo na Žirje! – pomirim svojega ribiškega
tovariša v katerem ni niti trohice tolerance
za neumnosti.
Tramontana je vse bolj razpihovala valove. V
popoldanskih urah smo že vlekli okoli prvih
brakov. Imeli smo srečo. Spuščali smo se niz
tramontane mimo neke manjše brake in panule
sploh še nismo pošteno spustili, ko smo doživeli udarec! Igor ne daje ribi veliko prostora, že
jo vleče z minimalnim popuščanjem. Riba se
ne da brez nekaj kontriranja, vendar se vseeno
hitro preda. Gof približno petih kilogramov je
v čolnu, panula pa je zopet v morju. Vračamo
se po isti poti in v spuščanju niz nasprotne
strani braka, paralelno s čolnom skoči nekaj
preplašenih iglic. V istem trenutku udari na
panulo. Ta je manjši in zato hitro odide. Ostali
smo brez iglic. Vozimo do prvega otočka. V
manj kot desetih minutah imamo dve in se že
vračamo. Sledilo je večurno kroženje, bližje in
dalj od braka, globoko in plitveje, vendar brez
rezultata. Resnično smo imeli srečo in zadeli
trenutek, ko se riba prehranjuje. Bili smo ob
pravem času na pravem mestu!
Cena posameznega filma je 10€.
Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo!
Pokličite takoj!
Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju.
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: [email protected]
april 2011
49
S E B A S T I J A N ; f oto : stane omerzu
Kako začeti peči pod peko
Vas kar vidim. Pri Racoonu ste kupili odlično
litoželezno posodo za peko pod žerjavico ali
peko in nestrpni ste, ker bi radi zakurili. Pa
veste kako? Ste kaj preslišali? Nekje na jugu ste
nekoč že jedli jagnjetino ali hobotnico izpod
peke. Takih dobrot človek ne pozabi. O peki
je sicer res težko govoriti, ker vam že ob sami
misli nanjo, usta zalije slina in naenkrat vas
obide neverjetna lakota in želja po mesu in
neverjetno okusni zelenjavi. Že sam krompir
pečen pod peko je nebeški.
Za uspešen začetek je pomembno to, da
nove peke ne operete z vodo. Pred prvo uporabo kompletno peko nekoliko ogrejemo, notranjo steno sklede in pokrova dobro namažemo
z oljem ali jedilno mastjo. Ko smo notranjost
peke dobro namazali, peko spet segrejemo
tako, da se maščoba dobro vpije v gus in zapeče. Peka je tako pripravljena za uporabo.
In še kratko navodilo za vzdrževanje. Po
uporabi peko operemo s toplo vodo in dobro
posušimo. Osušeno peko celo premažemo z
jedilno maščobo. Tako je peka pripravljena za
hrambo.
Podarjam vam nasvet za pripravo moje najljubše jedi pod peko:
V peko zložimo v tem vrstnem redu: večje kose
mesa, olupljen krompir, cel ali narezan na
polovice, paradižnik, papriko, čebulo, česen,
peteršilj, začimbno mešanico, vino in sol.
Dodajte še začimbe po svojem okusu. Vse to
prelijemo z 1 do 2 dl vode, dodamo 1 do 2 žlice
masti. Tako naloženo skledo peke položimo na
50
VODE IN MI 56
pripravljeno žerjavico ali šamotno ploščo. Peko
pokrijemo s pokrovom in pokrov zasujemo
z žerjavico. Po dvajsetih minutah pokukamo
pod pokrov peke in preverimo pečenje. Od
tod naprej je vse odvisno od vaše spretnosti in
izkušenosti. Pokrijte peko in jo znova zasujte z
žerjavico. Če vam je žerjavica pogorela, dodajte nekaj lesa na peko. Malo ognja ne škodi,
pazimo pa, da ogenj ni premočan in da les ni
smolnat. Samo pečenje pod peko traja 1 do 2,5
ure, vse je odvisno od velikosti kosov in vrste
mesa. Pod peko lahko pečete tudi kruh, pogačo, razne štrudlje, gibanice… Ko mislite, da je
jed gotova, odstranite žerjavico in prisotnim
razdelite prtičke. Vse prisotne lepo prosite, naj
se ne prerivajo, kajti, če ste kupili dovolj veliko
peko, bo za vse zadosti. Naslednji teden si rezervirajte za sprejemanje pohval in odgovarjanja na vprašanje, kdaj se spet zberemo ob peki.
Ko boste že čisto brez moči in mesa, prijatelje lepo pošljite k Racoonu, naj si kupijo
svojo peko.
Dober tek.
april 2011
51
M I TJ A O M E R Z U ; f oto : stane omerzu
Juhe z dimljeno ribo
Ribja kuhinja je nadvse zdrava in okusna. To
že vsi vemo. Zna biti pa tudi sila preprosta.
Svoje goste boste očarali z nečim posebnim,
nevsakdanjim in lepo postreženim. Pa na hitro
mora biti pripravljeno. Poskusite z zelenjavnimi juhami z dodatkom dimljene ribe. Presenečeni boste. In če kuhate za dva in ob prijetni
glasbi, na lepo pogrnjeno mizo ob namiznem
kotličku postavite še svečnik, večera ne boste
nikoli pozabili.
Grahova z dimljeno postrvjo
Čas priprave: približno 50 minut
Potrebujemo: 300 g oluščenega graha, 20 g
pora (narezanega na kolobarje), 20 g gomolja zelene (narezane), 20 g rumene kolerabe
(narezane na kolobarje), 2 stroka česna, 20 g
masla, 20 g moke, 0,5 dl kisle smetane, sol,
muškatni orešček in ½ fileja dimljene postrvi.
V večji kozici na maslu svetlo prepražimo
moko, dodamo očiščeno in narezano zelenjavo, grah in strt česen ter vse skupaj dobro
prepražimo. Prilijemo približno 8 dl tekočine.
Uporabimo vodo ali čisto zelenjavno osnovo.
Solimo, popopramo in na zmernem ognju
kuhamo približno 30 minut. Dodamo kislo
smetano in nastrgan muškatni orešček. Juho
pretlačimo s paličnim mešalnikom. Servirani
juhi dodamo košček dimljene postrvi.
Porova juha z dimljenim lososom
Čas priprave: približno 50 minut
Potrebujemo: 20 g masla, 1 paradižnik (narezana na kocke), 1 korenček (drobno nariban),
400 g pora (narezanega na kolobarje), 2 stroka
česna, 100 ml belega vina, sol, poper, peteršilj
in 4 rezine dimljenega lososa.
V kozici na maslu prepražimo na kocke narezan paradižnik in drobno naribano korenje. Pražimo toliko časa, ta tekočina izhlapi.
Dodamo na kolobarje narezan por in sesekljan
česen. Pražimo približno 10 minut. Solimo,
popopramo, dodamo sesekljan peteršilj in
zalijemo s približno 8 dl tekočine. Premešamo in kuhamo približno 15 minut. Po potrebi
dosolimo in dolijemo tekočino. Na vsak krožnik juhe položimo rezino dimljenega lososa
in postrežemo.
Ob takšnih večerjah vas v trebuhu ne bo tiščalo. In če boste ubrali prave takte se še dolgo
v noč ne bo nikomur zehalo. Uživajte.
19,90 €
52
VODE IN MI 56
april 2011
53
Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!?
Prodaja kart za ribolov na
slovenskem morju
Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za
ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za
ribolov na slovenskem morju. Cena 7€.
Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi
Greys-ovimi navezami za ribolov na morju!
Knjige lahko naročite na tel.:
01 43 77 315, 041 707 711
Cenjene goste
vabi kolektiv nočnega bara
CLUB ROYAL
v Kidričevem pri Ptuju.
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI
Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege,
med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim
in zgodovinskim utripom.
Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save,
Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno
vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno
najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda.
Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in
je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se
skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili
že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko
ponudbo v Senožetih.
V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina
tega območja.
Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek,
v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma.
Za podrobnejše informacije
smo dosegljivi:
02 796 98 01
(21.00 do 05.00)
Vljudno vabljeni!
Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in
mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju.
Naročam revijo
VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica.
Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................
Naslov: ...........................................................................................................................................
Pošta: ..............................................................................................................................................
Podpis: ...................................................... Telefon: ....................................................................
Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana.
Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098
ali po e-mailu: [email protected]
Brajnikova 31,
1000 Ljubljana
tel.: h.c. 01 /583 83 30
fax: 01/583 83 33
E-mail: [email protected]
Skladišče:
Rožna dolina c. VI/40,
1000 Ljubljana
tel.: 01/256 03 06
www.belatrade.si
15. – 17. april 2011
od 9. do 18. ure
Gornja Radgona
Mednarodni sejem lovstva, ribištva,
aktivnosti in oddiha v naravi
Ulovite najlepša doživetja, nova spoznanja
in ugodne nakupe!
Zanimive razstave!
Zavod FORUM LOV
Lovska zveza Slovenije
Lovska zveza avstrijske
Štajerske
Predstavitev naravnega okolja s
prepariranimi gozdnimi živalmi,
vrhunske trofeje…
Ribiška zveza Slovenije
130 let organiziranega sladkovodnega ribištva v Sloveniji, prikaz
vezanja umetnih muh…
Planinska zveza Slovenije
Novi priročniki in zemljevidi in
spletna aplikacija za lažje obiskovanje gora…
Zavod za gozdove Slovenije
Mednarodno leto gozdov 2011,
lovišča s posebnim namenom…
Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed
Predstavitev dejavnosti sokolarjev,
opreme za sokolarstvo in živih ptic
ujed…
Center za promocijo in
pospeševanje športnega
ribolova in ribiškega turizma
RACOON d.o.o.
Ribiško knjižno in video založništvo
ter ribiške avanture v tujini…
Jamarsko društvo Planina
Jamarstvo in jamarska oprema…
G2O d.o.o., Danijel Gospič
Razstava avtohtonih vrst rib, oprema za sodobno ribogojstvo…
Skupina za ekologijo živali,
Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
Projekt LIFE+ SloWolf za dolgoročno ohranjanje populacije volkov…
Inštitut za ohranjanje naravne
dediščine LUTRA
Predstavitev vidre, njenega življenja
in naravnega okolja…
Predstavitev portala, dela z
mladino, tekmovanj ter video in
foto del…
Lovska zveza Županije Zala
Silvaprodukt d.o.o.
Rekonstrukcija pravega kolišča po
vzoru mostiščarjev z Ljubljanskega
barja…
Ekolos
Razstava o tem, kako vgraditi naravo v človeška bivališča in njihovo
okolico…
Puškarstvo Skobir
Predstavitev izdelovanja pušk…
Aktivni oddih v naravi
Zdravilišče Radenci, Zavod za turizem in šport Radenci, LTO Prlekija
Ljutomer, Kulprotur in TIC Gornja
Radgona, TIC Moravske Toplice,
TIC Apače...
Strokovno, tekmovalno,
radoživo in družabno
dogajanje!
PETEk, 15.4.
10.00 / oder v hali A
Svečano odprtje sejma z nastopom
Lovskega pevskega zbora Medvode
11.00 - 17.00 / razstavni prostor
Zavod Forum Lov, hala A
Modra sova - interaktivni kviz za
mlade
13.00 / pred halo A1
Predstavitev Policijske konjeniške
enote Kamnica
14.00 / prireditveni oder v hali A
Nastopi lovskih rogistov in lovskih
pevskih zborov
16.00 uri / prireditveni oder v hali A
Predstavitev lovskih psov s strokovnim komentarjem
SOBOTA, 16.4.
9.00 - 17.00 / hala B
Državna razstava psov vseh lovskih
pasem – CAC
9.00 - 16.00 / maneža
Mednarodna tekma v AGILITY-u
za pokal Pomurskega sejma
9.00 / dvorana 2
Seminar za mentorje mladih ribičev
9.30 / prireditveni oder v hali A
Posvet: Nosna zoljavost pri srnjadi
10.00 - 14.00 / razstavni prostor
Zavod Forum Lov, hala A
Predstavitev literarnih in likovnih
del mag. Janeza Černača
10.00 - 17.00 ure (na vsako polno
uro) / razstavni prostor SOM.si,
hala A
Tekmovanje v vezanju ribiškega
trnka
11:30 - 12:30 / prireditveni oder
v hali A
Nastopi lovskih rogistov in lovskih
pevskih zborov
13.30 / prireditveni oder v hali A
Priprava hrane za privabljanje
rib – predavanje in praktična
predstavitev
15:00 - 16:00 / prireditveni oder
v hali A
Nastopi lovskih rogistov in lovskih
pevskih zborov
13.00 / prireditveni oder v hali A
Priprava hrane za privabljanje
rib – predavanje in praktična
predstavitev
14.00 – 15.00/ prireditveni oder
v hali A
Nastopi lovskih rogistov in lovskih
pevskih zborov
15.00 / prireditveni oder v hali A
Predstavitev oponašanja jelenjega
ruka
NEDELJA, 17.4.
9.00 – 16.00 / pred halo A1
Tekmovanje v kuhanju lovskega
golaža, ribje čorbe in gobove juhe
s pokušnjo za obiskovalce po
13.00 uri
9.30 / prireditveni oder v hali A
Posvet: Krvosledništvo v praksi in
delo po strelu
10.00 - 17.00 (na vsako polno uro)
/ razstavni prostor SOM.si, hala A
Tekmovanje v vezanju ribiškega
trnka
11.00 / prireditveni oder v hali A
Predstavitev lovskih psov s strokovnim komentarjem
11.30 – 12.00/ prireditveni oder
v hali A
Nastopi lovskih rogistov in lovskih
pevskih zborov
11.30 / maneža
Nastop Radenske konjenice – snemanje sejemskega venčka
12.00/ prireditveni oder v hali A
Predstavitev oponašanja jelenjega
ruka
• Premična tehnična dediščina
• Različna vozila od začetka
dvajsetega stoletja do leta 1986
zbirateljev iz Slovenije, Avstrije,
Nemčije, Madžarske, Hrvaške
in Srbije
• Radioaparati in miniaturna vozila
• Izdelki in storitve, ki ljubiteljem
tehniške dediščine pomagajo pri
vzdrževanju jeklenih konjičkov
• Prodaja starin (antikvariat)
Zagledani v naravo!
Organizator si pridržuje pravico do
morebitnih sprememb.
Več informacij:
www.pomurski-sejem.si