Latinska Amerika Gospodarstvo sr in j Amerika kolonizirali latinski narodi gospodarska zaostalost izkoriščanje(rudniki, plantaže) glavni vir kokaina, heroina in drugih drog velika revščina, veliko kriminala, zadolženosti… Tržno Prebivalstvo pestro močna delitev na indijansko in priseljeno Indijanci: Ekvador, Peru, Bolivija, Paragvaj, Gvatemala belci: Argentina, Urugvaj, J. Brazilije, Kostarika, Portoriko črnci: Karibsko otočje(brez Portorika), osrednja vzhodna Brazilija večinsko prebivalstvo so mestici(belci+Indijanci) mulati(črnci+belci) zambi(1 zambo)(Indijanci+črnci) kulturna raven: nizka nepismenost: visoka bolezni: veliko eksplozija prebivalstva priseljevanje v mesta ⇒ revščina v mestih, marginalne četrti(favele) Največja mesta Mexico citiy (No1 svet; med 20 in 25 mio) Sao Paulo (20 mio) Rio de Jenerio ( 15 mio) Buenos Aires (12 mio) nosilci: tuje družbe onesnaževanje okolja rušenje naravnega ravnovesja neenakomeren regionalni razvoj Kulturne rastline iz Latinske Amerike: krompir kakav koruza tobak arašidi paradižnik Evropejci so prinesli: kava pšenica sladkorni trs konj govedo Dejstva 75% kave No 1 v proizvodnji sladkornega trsa 10% bombaža Rudarstvo nafta (Karibi, Mehika, Venezuela, Kolumbija) baker (Čile, Peru, Mehika, Kuba) srebro (Peru, Mehika, Bolivija) boksit (Jamajka, Gvajane) železo (Brazilija, Venezuela) NI PREMOGA Srednja Amerika izrazito prehodno območje Mehika + medmorska Amerika + Karibsko otočje močna tektonika ⇒ velike višinske razlike hurikani politično razdrobljena Klima in Rastje pasatni vetrovi iz SV se navlažijo ⇒ obilne padavine ⇒ tropska vegetacija klimatsko vegetacijski pasovi: • Tierra caliente • Tierra templada • Tierra fria • Tierra helada • Tierra nevada Prebivalstvo Indijanci povsod belci: Portoriko, Kostarika mestici povsod črnci prevladujejo na večini Karibskih otokov Medmorska Amerika Karibsko otočje 7 majhnih držav • Belize • Gvatemala • Salvador • Honduras • Nikaragva • Kostarika • Panama V obala: nizka, zamočvirjena, tropski deževni gozd Z obala: sušnejša (pozitivno), bolj razgibana Večina prebivalcev je mesticev in živi na Z obali, na planotah in v kotlinah. Gospodarstvo: izvoz kmetijskih pridelkov (kava, bombaž, kakav, banane) V 20. stol so te države dobile neslavno ime bananske države. Finančno in politično odvisne od ZDA. večji del je nastal kot posledca tektonike, gubanj, vulkanizma in tvorbe koral. večinsko preb.: črnci veliki Atili: • Kuba • Jamajka • Hispaniola • Portoriko mali Atili: • Antigva • Borbuda • Dominika • Barbados • Trinidad in Tobago • Aruba Bahami (San Salvador, …) Španci so hitro iztrebili prvotno prebivalstvo. Večji otoki so bili med prvimi in zelo bogatimi kolonijami. Zapostavljeni so postali, po odkritju srebra v Mehiki in Peruju. V 17. stol se je razvilo plantažno poljedelstvo s črnci iz Afrike. Vzponi in padci zaradi tropskih viharjev, gospodarskih in političnih kriz, gospodarske odvisnosti od tujega kapitala… sladkorni trs in tobak v zadnjem času tudi turizem Mehika največja država Srednje Amerike ima obliko velikega trikotnika, ki se lijakasto zoži v Tahuantepeški zemeljski ožini pretežno gorata na V je Vzhodna Sierra Madre na Z je Zahodna Sierra Madre prečno poteka prečno vulkansko gorovje(nastalo na stiku 4 litosferskih plošč[S Ameriška, Kokos, Karibska, Tihomorska]), tu je glavno mesto, gorovje se v stopnjah spušča proti Jukatanu, ki ima kraške značilnosti široke obalne ravnine k Mehiki sodi tudi Kalifornijski polotok Ciudad de Mexico / Mexico city, grezanje zaradi lege na posušenem jezeru neustrezna komunalna opremljenost in razvitost prometa favele rastejo onesnaženost (lega v kotlini) Gospodarstvo Rudarstvo srebro baker svinec zlato uran mangan žveplo cink nafta V letu 1960 močan razvoj, zaradi zadolžitve v tujini, kar danes hromi njen razvoj. Prebivalstvo Poljedeljstvo 100 mio 60% mesticev 30% Indijancev v osrednjem gorovju: Nahuji (potomci Aztekov) na Jukatanu: potomci Majev ostalo: potomci Špancev, črnci, mulati boom prebivalstva visoka stopnja urbanizacije glavno mesto je podvrženo divji (stihijski) rasti: primanjkuje stanovanj, delovnih mest Zemljo od veleposestnikov so razdelili vaškim skupnostim, ta zemlja je ejidos fižol koruza kava bombaž sladkorni trs tobak južno sadje V S Mehiki je potrebno namakanje. Živinoreja v sušnejših območjih svinjereja govedoreja Industrija skoncentrirana je v mestih(Ciudad de Mexico, Guandalajara, Monterrey) črna (železo, jeklo) in barvna (barvne kovine) metalurgija (predelava kovin) petrokemična (predelava nafte) prehrambena tekstilna tobačna Močno sodelovanje z ZDA, množično odhajanje v ZDA, tudi ilegalno. Američani so začelo ob meji na Mehiški strani graditi tovarne in zaposlovati Mehiško ceneno delovno silo, z namenom, da bi zajezili Mehiške priseljence. Mesta ob meji so začela hitro rasti. Po letu 1992: območje proste trgovine med Mehiko, ZDA in Kanado(NAFTA). To je povezano z Severnoameriškim kapitalom. Odpravljene naj bi bile carine in druge dajatve. 2. Največje tako območje, takoj za EU. Južna Amerika 18 mio km2 Nižavja Orinoško del, Llamos, spada med savanske pokrajine, zaradi gorskih pregrad; slabo gospodarsko izkoriščeno Amazonsko najobsežnejše nižavje vlažno tropski gozd JZ del je selvas plovna do Squitos nenadzorovano krčenje gozda ⇒ rušenje naravnega ravnovesja Lapatsko reke: Parana Paragvaj Urugvaj loči se: S – Gran Chaco J – Pampe Višavja Brazilsko in Gvajansko višavje sta sestavljena iz starih predkambrijskih kamnin (brazilski ščit), na debelo prekritih s preperino. veliko rudnega bogastva stari gorski uravnavi do 2700 m Gvajansko: vlažno tropski gozd Brazilsko: svetlo tropski gozd, v notranjosti savana. Andi mladonagubano gorstvo vulkanski izbruhi Alpidska orogeneza »hrbtenica« J Ameriškega kontinenta in Inkovske civilizacije težko prehodno strmo se spušča proti morju Aconcagua 6960 m Klima in rastje Večina J Am je v tropskem pasu. Na J sega v subtropski in zmerno topli pas. Amazonija: vlažno tropska klima, tropski deževni gozd (kavčuk in druge dragocene vrste lesa) Vlažno tropski gozd porašča Gvajansko višavje in ovlažane JV dele Brazilskega višavja, do subtropskih širin; v notranjosti: savana Llamos, Campos, Pampe: bujna stepa Patagonija: sušnejše polpuščavsko podnebje; močni vetrovi Sr Čile: oceanska klima Skrajni J: subpolarna klima Tropski Andi: klimatsko vegetacijski pasovi Prebivalstvo 300 mio zgoščeno na obrobju, na obalah (posledica kolonialnih odnosov, in težnji k čim cenejšem prevozu svojega blaga na svetovni trg) ogromna notranja prostranstva so ostala slabo poseljena in slabo gospodarsko izkoriščena Indijanci: Ekvador, Paragvaj, Peru, Bolivija; stare Indijanske civilizacije in odmaknjenost od prvotnega naseljevanja in življenje v gorah belci: Argentina, Urugvaj, Brazilija; klima je podobna evropski in relief je primeren za evropsko kmetijstvo Regije • • • • Karibski del (Kolumbija, Venezuela, Gvajane) Andsko-Indijanski del (Ekvador, Peru, Bolivija, Paragvaj) Najmanj urbanizirane države; veliko Indijancev, ki so delovna sila belim gospodarjem; revščina; kmečki delavci brez zemlje (peoni), Brazilija Južna Amerika srednjih geografskih širin (Argentina, Urugvaj, Čile) Kolumbija Bogota [8 mio] Z del obsega S del Andov med gorstvi so široke doline, kjer živi večina gospodarstvo: kava (No 2), plantažne kulture, orhideje, nafta, premog, smaragdi vzhodni savanski del: skoraj neposeljen, slabo gospodarsko izkoriščen kokain; poskušajo zajeziti z ZDA; neuspešni Venezuela Caracas nafta (No 5), Maracaibski zaliv zlato, diamanti, železo, boksit, premog živinoreja turizem savana na J: slabo izkoriščena Gvajane edini del JA, nekoloniziran od latinskih narodov Z: Britanska Gvajana ⇒ Gvajana Sr: Nizozemska Gvajana ⇒ Surinam V: Francoska Gvajana ⇒ še danes pod francozi, ne osamosvojena malo prebivalstva revne veliko Azijcev plantažne kulture Ekvador obalni pas – costa gorovje – sierra nižavje – selvas Quito: prijetna klima (večna pomlad) kava, kakav, banane (eden večjih izvoznikov) rud ni nekaj nafte v V delu Peru costa, sierra in selva največja država v regiji Lima obalni pas: puščava (zaradi mrzlega toka) Ata-kama; ribolov, industrija Območje stare poselitve: Andske doline, kotline, planote; Indijanci; revna prst, malo padavin [ 500-600 mm], močni vetrovi, oster mraz) Na meji Peru-Bolivija: najvišje plovno jezero Titicaca, eno rojstnih krajev Inkov; sladkovodno, tektonskega nastanka; iz trsja ob njem delajo čolne in hiške gospodarstvo: rudarstvo: baker, svinec, srebro V del (selvas) se je konec 20.stol začel razvijati z izkoriščanjem naravnih virov (lesa, rud, nafte, plinov) ⇒ priseljevanje ⇒ tu živi 1/6 prebivalstva Bolivija La Par (3600 m) najvišje ležeče velemesto ni coste ⇒ to muči gospodarstvo Andi se precej razširijo, vmes je planota Altiplana, skupaj z Titicaca srce Inkovske civilizacije velik boj za preživetje baker, kositer(1/5 svetovnih zalog), svinec, srebro, (nafta, zemeljski plin); v tujih rokah Paragvaj predvsem nižinski Asuncion zelo revna država pogoji za kmetijstvo, vendar neizkoriščeni živinoreja v Gran Chaco Brazilija 9 mio km2 gl. m: Brasilia, v notranjosti, 3 mio federacija 26 držav 5 regij Prebivalstvo spominja na preb. ZDA 1/2 belcev 1/10 črncev ostalo mulati, drugi mešanci močna Brazilska zavest 3/4 v mestih, 1/3 od tega v favelah socialno razslojena ⇒ kriminal, nasilje Gospodarstvo deli hiter gosp razvoj, deli zaostajajo razkorak moderna:tradicionalna Brazilija se veča gospodarska velesila čeprav(tropi, manj rodovitne prsti) je pomembna izvoznica hrane No1 kava No1 pomaranče govedoreja tropske kulture nafta rude (predvsem železo, nova nahajališča v Amazoniji najbolj industrializirana država JužAmer Severovzhod prva Portugalska kolonizacija gospodarstvo razvilo sredi 16. stol s sladkornim trsom (na obalah) notranjost, gorati deli: živinoreja najbolj črnsko zelo revno prenaseljeno pogoste lakote zaradi suš in polfevdalnih odnosov 1/3 preb Brazilije je tu 1/2 revnih v državi je tu Jugovzhod jedro današnje Brazilije tu so največja mesta sprva so sem prihajali zaradi zlata konec 19. stol ⇒ kava (danes No1) plantaže selijo proti Z zaradi izčrpanosti prsti soja južno sadje pomarančni koncentrat po 2. sv. vojni so zgradili ogromen metalurški kompleks v Volta Redonda, kjer so našli ogromne zaloge železove in manganove rude No1 izvoznik železa velika mesta: močna industrija sem doseljevanje od povsod ⇒ neenakomeren regionalni razvoj ⇒ kopičenje preb. in ind. v velikih mestih ⇒ notranjost manj izkoriščena in poseljena Jug najpremožnejši del otepajo se revnih podnebje: hladnejše ⇒ beli priseljenci odlične možnosti za Evropski način kmetovanja (Portugalci: riž; Nemci: krompir, koruza, živinoreja; Italijani: vinogradništvo) premog Parana: hidroelektrarna Srednji zahod osrednji del Brazilskega nižavja dobiva velik del razvojnih sredstev nova prestolnica (1960s) Brasilia, da bi bil bolj enakomeren gospodarski razvoj regij ⇒ neka zlata mrzlica takrat, ni prinesla kakšne večje poselitve, po 90 je začela z večjim gospodarskim razvojem Sever