Poskusno delo ali popravni izpit za popravljanje slabega izbora
Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka POSKUSNO DELO ALI POPRAVNI IZPIT ZA POPRAVLJANJE SLABEGA IZBORA Lejla Mahmutović [email protected] POVZETEK Izbira in zaposlovanje zaposlenih je izjemno zahtevna in pomembna poslovna odločitev. »Cena« za napačno odločitev je lahko visoka. Pri tem ne gre samo za denar, ampak tudi za čas, ki smo ga vložili v postopek. Pravilno izbran kandidat bo prispeval k uspešnosti organizacije. Napačna odločitev nam lahko povzroči težave, nam vzame dodaten čas in za seboj potegne negativne posledice. Zakon o delovnih razmerjih pri sklepanju pogodb ponuja možnost začetnega preizkusnega obdobja oziroma poskusnega dela. V tem času lahko delodajalec preizkusi in oceni ali ima zaposleni vsa potrebna znanja in sposobnosti za delo, zaposleni pa presodi ali mu ponujeno delo ustreza. Ključne besede: poskusno delo,izredna odpoved, Zakon o delovnih razmerjih 1 Uvod Čeprav je večkrat poudarjeno, da so zaposleni najpomembnejši vir vsake organizacije, se hkrati sprašujemo, kako ta vir odkriti, ga razviti in izkoristiti. S to tematiko se ukvarja posebna znanost, imenovana kadrovski management (angl. Human resource management), ki jo tvorijo različne metode, dejavnosti, postopki in programi, katerih namen je uspešno ravnanje z zaposlenimi za čim boljše poslovanje organizacije. Pri kadrovskem managementu gre za proces, v katerem organizacija s svojo poslovno strategijo integrirano in sistematično načrtuje potrebe po zaposlenih, razvija, zaposluje, vrednoti svoje zaposlene, jih nagrajuje in z njimi izgrajuje uspešno in zdravo organizacijo, katere glavni namen je obojestransko zadovoljstvo. Prava izbira zaposlenih je torej temelj, na katerem z ostalimi dejavnostmi kadrovskega managementa gradimo uspešno organizacijo. Poskusno delo je ena od metod po končni izbiri kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta, ki je namenjeno predvsem preizkusu znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega sta se delavec in delodajalec dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. 2 Opredelitev poskusnega dela 165 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka Ko organizacija izbere kandidata, ki ustreza njihovim merilom in bo zasedel prosto delovno mesto, običajno izbrani kandidat mora opraviti poskusno delo. Pri tem lahko delodajalec dalj časa zaposlenega spremlja pri dejanskem opravljanju dela (po zakonu največ 6 mesecev). Poskusno delo je namenjeno preizkusu znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega sta se delavec in delodajalec dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec tako v določenem začetnem preizkusnem obdobju delovnega razmerja ugotovi, ali delavec ustreza njegovim pričakovanjem glede opravljanja dela. Prav tako poskusno delo tudi delavcu omogoča, da v poskusnem obdobju preveri in oceni, ali mu delo ustreza (Bečan in drugi 2008, 592). V poskusni dobi je posebej poudarjen pomen preverjanja skladnosti novega človeka z delom. To se v praksi namreč izjemno redko uresničuje. Namesto da bi se v tem času resnično preverilo, ali bo zaposlitev na neko delovno mesto dobra odločitev tako za organizacijo kot kandidata samega, je poskusna doba večinoma gola rutinska formalnost (Cimerman in drugi 2003, 160). V času poskusnega dela se ugotavljajo predvsem odnos do dela in sodelavcev, organizacijske sposobnosti, (samo)iniciativnost delavca ipd. Obdobje poskusnega dela ni namenjeno preverjanju strokovnega znanja. Strokovno usposobljenost delavca dokazuje šolsko spričevalo, mogoče pa jo je preveriti tudi s preizkusom znanja pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. 3 Zakonska podlaga poskusnega dela V slovenski pravni ureditvi je uveljavljena tradicija, da obstaja temeljni zakon, ki obsežno in sistematično obravnava najširši krog vprašanj delovnih razmerij, Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ob tem pa se pojavljajo še drugi zakoni, ki urejajo razmerja med katerimi posebnimi kategorijami delodajalcev in zaposlenih (Možina in drugi 2002, 353). ZDR je najpomembnejši zakon za vse zaposlene, saj ureja njihove najpomembnejše pravice in obveznosti. Ker je zaposleni zmeraj v podrejenem položaju v odnosu do svojega delodajalca, je osnovni namen zakona zaščita minimalne ravni pravic zaposlenih (Zorko in Cerar 2008, 3). Po določbi 125. člena ZDR, se delodajalec in delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, pri čemer je z zakonom določena tudi zgornja meja njegovega trajanja in sicer šest mesecev. Podaljša se lahko v primerih delavčeve začasne odsotnosti z dela. Zakon navaja tudi izjemo in sicer sme poskusno delo za člana posadke ladij trgovske mornarice dolge plovbe trajati več kot šest mesecev, vendar le do vrnitve ladje v slovensko pristanišče (220. člen ZDR). Zakon dopušča, da delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom v času trajanja poskusnega dela. 166 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka Po določbi 67. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki tudi ureja poskusno delo in sicer velja določba, da predstojnik lahko odloči o sklenitvi delovnega razmerja pod pogojem, da javni uslužbenec uspešno opravi poskusno delo, razen v primeru, ko je javni uslužbenec predhodno že opravil preizkus usposobljenosti. Poskusno delo lahko traja največ šest mesecev. Določbe o poskusnem delu vsebuje tudi 15. člen Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike lahko za zdravnika znaša največ štiri mesece. Zdravnika na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki odloča o tem ali je zdravnik poskusno delo uspešno opravil ali ne. Tudi 25. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja vsebuje določbe glede poskusnega dela. Delavca na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. 4 Poskusno delo kot ena od oblik »seznanjanja« z zaposlenim Kadrovanje je izbira najustreznejših ljudi za proste položaje, opravila, dela v organizaciji (Merkač - Skok 2005, 107). Kadrovanje je skupek aktivnosti za pridobivanje in izbiranje posameznikov za položaje v organizaciji na tak način, ki naj zagotovi doseganje organizacijskih ciljev (Bartol in Martin 1995, 350). Pridobivanje pravega kadra je časovno zahteven postopek, ki zahteva veliko dragocenega časa in sredstev. Zato se je potrebno nanj dobro pripraviti in mu nameniti ustrezno pozornost, če želimo, da se nam bo obrestovalo. Pravilna izbira dolgoročno vpliva na produktivnost in finančni uspeh organizacije, lahko rečemo, da je ključ do uspeha. Poskusno delo mora biti dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, ki mora vsebovati jasni in nedvoumni določbi, da je dogovorjeno delo poskusno in kako dolgo traja. V času poskusnega dela je delavec redno zaposlen pri delodajalcu, je torej v delovnem razmerju, zato mu v celoti pripadajo vse pravice, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. Ob nastopu dela mora delodajalec imenovati komisijo, ki bo ocenjevala delavca. Med poskusnim delom delavca nadzoruje predhodno imenovana tričlanska komisija, nadrejeni, kadrovska služba... Ocena o poskusnem delu mora biti podana v pisni obliki in z njo mora biti seznanjen delavec, pred potekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravljeno. Zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, mora biti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi natančno naveden razlog za to. Za neuspešno opravljeno poskusno delo gre vselej, kadar delavec ne izpolni pričakovanj delodajalca. 167 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka 5 Izredna odpoved - posledica neuspešno opravljenega poskusnega dela Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je po ZDR predvidena in dopustna le za določene izredne primere. Delavec ali delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi določeni z zakonom. V času trajanja poskusnega dela lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delodajalec med trajanjem poskusnega dela ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca, ali prisilne poravnave. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela (111. člen ZDR) in sicer ob koncu poskusnega dela. Ker gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavec ni upravičen do odpovednega roka (delovno razmerje mu preneha z dnem vročitve odpovedi). V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela, mora delodajalec pravilno določiti poskusno delo, kar pomeni, da bo moral pogoj poskusnega dela navesti v razpisu za prosto delovno mesto, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pogoj poskusnega dela zapisati v pogodbo o zaposlitvi, pravilno določiti čas trajanja poskusnega dela, določiti osebo, ki bo spremljala delo delavca v času poskusne dobe, ter pripraviti oceno poskusnega dela s poročilom (Krašovec 2008, 392-393). Vrhovno sodišče RS se doslej ni ukvarjalo s presojo utemeljenosti negativne ocene poskusnega dela, pač pa je soglašalo s presojo o nezakonitosti izredne odpovedi iz tega razloga, ker tožena stranka tožniku pred odpovedjo ni omogočila zagovora (Robnik 2007, 257). V takem primeru je možna poenostavitev postopka, kar pomeni možnost izredne odpovedi brez izvedbe zagovora. Delodajalec po zaključenem poskusnem obdobju preveri uspešnost delavca in če ugotovi, da delavec v tem obdobju ni bil uspešen, mu izredno odpove pogodbo. Pri tem delavcu ni potrebno omogočiti zagovora, saj je bil o njegovem znanju in usposobljenosti že opravljen v postopku ocenjevanja poskusnega dela (Čujovič 2008, 19). Zaključimo lahko, da je neuspešno opravljeno poskusno delo okoliščina, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Zoper oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu ima delavec pravico, da vloži pravno sredstvo zoper delodajalca. Prav tako pa ima delavec, ki je prejel izredno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, na podlagi 63. člena Zakona o urejanju trga dela pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. 6 Zaključek V času ekonomske krize je ponudba delovnih mest majhna glede na število iskalcev zaposlitve, ki jih je po zadnjih podatkih več kot 115.965 (www.ess.gov.si). Pri tem pa so izvzeti tisti, ki so zaposleni, vendar konstantno iščejo drugo zaposlitev – pasivni iskalci 168 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka zaposlitve. Pasivni kandidat je oseba, ki sicer ne išče zaposlitve, vendar je pripravljen zamenjati delovno mesto, če se mu za to ponudi prava priložnost (zaradi boljših delovnih pogojev, statusa, plače ipd). Delodajalci stremijo k zniževanju števila zaposlenih predvsem zaradi posledic finančne krize in ekonomskega stanja. Mogoče je zaključiti, da so težki časi za iskanje zaposlitve. Kot delodajalec pa ne moremo govoriti o težkih časih iskanja zaposlenih, kar pa ne pomeni, da je lahko dobiti ustreznega kandidata. Dogaja se, da je za kandidata določeno delo, v danem trenutku le zasilni izhod za zagotovitev osnovne socialne varnosti ali varna priložnost za čakanje boljše zaposlitve. Delo je za človeka velikega pomena in ga razumemo kot sistematično delovanje telesnih in duševnih moči človeka. Opredeljujemo ga tudi kot smotrno in zavestno človeško dejavnost, ki omogoča posameznikom, da si zagotavljajo sredstva za preživljanje. Slovenija je pravna in socialna država (2. člen Ustave Republike Slovenije), kar pomeni, da je dolžnost države zagotoviti vse pogoje za uveljavljanje tega cilja (Šinkovec 1997; Vodovnik 2006; Brejc 2004). Pravico do dela, ki je bila včasih ustavna pravica je v veljavni Ustavi nadomestila pravica posameznika do »zaposljivosti« (Možina in drugi 2002). Ustrezen zaposleni je nekdo, ki je za delovno mesto primeren, pomeni, da ima potrebne lastnosti, kot so znanje, izkušnje, sposobnost, volja, motiviranost in podobno, s katerimi lahko dobro in uspešno opravlja svoje delo. Glavno vprašanje za delodajalca pa je, kako najti ustreznega zaposlenega oziroma kako izmed množice kandidatov izbrati najbolj primernega. S tem vprašanjem se je ukvarjalo in se ukvarja veliko strokovnjakov, ki nam s pomočjo svojega znanja in izkušenj ponujajo različne metode glede izbire ustreznega zaposlenega. Lahko pa rečemo, da ni preprostega odgovora na zastavljeno vprašanje. Izbiranje kadrov je ena od najbolj kritičnih aktivnosti v celotnem postopku zaposlovanja (Ivanuša – Bezjak 2006, 70). Izbirni postopek si lahko zamislimo v obliki vedno gostejših sit, skozi katera prehajajo kandidati, pri čemer jih na vsakem nekaj ostane. Cilj je, da najboljši kandidati pridejo skozi najgostejše sito. Iščemo zaposlene, ki imajo vse nujne, nobene nezaželene in čim več želenih lastnosti, ki jih zahteva prosto delovno mesto (Svetlik 2002, 143). Za vse zaposlene ne moremo uporabiti enakih metod, prav gotovo pa je poskusno delo metoda, ki jo lahko uporabimo na vseh področjih. Za poskusno delo lahko rečemo, da je čas, ko delodajalec ugotavlja ustreznost zaposlenega. Z njim kandidata spremljamo v dejanskem delovnem okolju in pri opravljanju konkretnih delovnih nalog. Potrebno pa je poudariti, da poskusno delo ni metoda izbire (če se na eno prosto delovno mesto prijavi več kandidatov, se je potrebno odločiti le za enega), saj se uporablja potem, ko je kandidat že izbran in je z njim sklenjeno delovno razmerje. S strani delodajalca je poskusno delo nekakšen popravni izpit za popravljanje slabega izbora. 169 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka Poskusno delo ima prednosti in slabosti. Prednost poskusnega dela je, da delodajalec bolj celovito preizkusi ustreznost delavca in da popravi napako pri izbiri, da se ni dobro odločil. Kot slabost poskusnega dela pa je, če je slabo organizirano, bo ocena vprašljiva ali zgolj formalna. Ob dobri organizaciji bo zahtevalo precej časa za sistematično spremljanje in ocenjevanje delavca ter administrativni postopek. Dogaja pa se, da se želi delavec prikazati v čim boljši luči in dela z maksimalnim naporom, ki ga kasneje ne bo zmogel. Ko poskusno delo uspešno prestane, pa se njegovo razvijanje hitro spremeni (Belčič 2002, 172). Zaključimo lahko, da je poskusno delo čas v katerem, delodajalec ugotavlja, ali izbrani delavec ustreza njegovim pričakovanje, prav tako pa v tem času lahko delavec ugotovi ali mu delo pri delodajalcu ustreza in če mu ne ustreza, lahko še pred iztekom obdobja poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa traja odpovedni rok le 7 dni, ne da bi pri tem moral navesti razlog odpovedi. 7 - - - Literatura Bartol, K.M. in D.C. Martin.(1995). Management. A Paciffic Rim focus, New York, Bečan, Irena, Aleksej Cvetko, Etelka Korpič Horvat, Mitja Novak, Janez Novak, Zvone Vodovnik, Darja Senčur Peček, Nataša Belopavlovič in Miran Kalčič. 2008. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba, Belčič, Franc. (2002). Proces zaposlovanja kadrov, Založba moderna organizacija, Brejc, Miha. 2004. Ljudje in organizacija v javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za upravo, Cimerman, Mitja, Sandi Jerman, Roman Klarič, Borut Ložar in Zoran Sušanj. 2003. Manager, prvi med enakimi: knjiga o slovenskem managementu z mislimi 50 vodilnih direktorjev. Ljubljana: GV Založba, Čujovič, Vojko. (2008). Novela zakona o delovnih razmerjih. Industrijska demokracija. ŠCID, Kranj, Ivanuša Bezjak, Mirjana. 2006. Zaposleni – največji kapital 21. Stoletja. Maribor: ProAndy, Kavčič, Igor. (1999). Ustavna ureditev Slovenije, GV Založba, Krašovec, Darko. (2008). Veliki komentar zakona o delovnih razmerjih. Založniška hiša Primath, Ljubljana, Merkač Skok, Marjana. 2005. Osnove managementa zaposlenih. Koper: Fakulteta za management, Možina in drugi. (2002). Management kadrovskih virov, Fakulteta za družbene vede, Kranj, Svetlik, Ivan. (2002). Pridobivanje, izbiranje in uvajanje delavcev, Fakulteta za družbene vede, 170 Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 29.–31. marec 2012 · Koper – Celje – Škofja Loka - Šinkovec, Janez. 1997. Pravice in svoboščine. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, Vodovnik, Zvone. 2006. Poglavja iz delovnega in socialnega prava. Ljubljana: Fakulteta ta upravo. 6 Ostali viri - Franca, Valentina. (2006). Članek – Pasti in prednosti poskusnega dela Franca, Valentina. (2006). Članek – Kako zaposlovati drugače Franca, Valentina. (2006). Članek – Kako uspešno zaposliti novega sodelavca Franca, Valentina. (2006). Članek – Poskusno delo: osredotočite se na delovno uspešnost Franca, Valentina. (2006). Članek – Zaposlovanje za določen čas omejeno Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Robnik, Ivan. (2007). Pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavci in delodajalci. Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami. Dostopno prek: www.zakonodaja.gov.si. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/02 s spremembami in dopolnitvami. Dostopno prek: www.zakonodaja.gov.si. Zakon o javnih uslužbencih. Dostopno prek: www.zakonodaja.gov.si. Zakon o urejanju trga dela. Dostopno prek: www.zakonodaja.gov.si. Sodstvo Republike Slovenije. (2009, 2010, 2011). Sodna praksa http://www.sodisce.si/ http://zakonodaja.gov.si/ http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm www.gzs.si www.ess.gov.si http://www.stat.si/ http://www.gvzalozba.si/si/revije/pravna-praksa/iz-zadnje-stevilke/ http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201080&stevilka=4304 171
© Copyright 2024