RIS Podravje 2020

“Podravje, regija inoviranja”
Regionalni sistem inoviranja Podravja
Delovno gradivo
Nosilec:
Mariborska razvojna agencija
Izvajalec:
IRP, Tovarna podjemov
Vodja priprave študije in avtor: mag. Matej Rus
Recenzent: prof. dr. Miroslav Rebernik
Maribor, oktober 2012
1. Uvod .......................................................................................................................................................... 9 2. Opredelitev invencij, inovacij in inovacijske dejavnosti .................................................................... 15 3. Inoviranje, regionalni razvoj in rast .................................................................................................... 17 3.1 Velike razvojne razlike med regijami ............................................................................................... 17 3.2 Jasna povezava med inoviranjem in gospodarsko močjo ter zadovoljstvom v družbi ..................... 18 4. Nacionalni in regionalni inovacijski sistem ......................................................................................... 22 4.1 Inovacijski sistem in ključni deležniki .............................................................................................. 22 4.2 Zakonodajni okvir inovacijskega sistema ......................................................................................... 25 4.3 Optimalna kombinacija evropskih, nacionalnih in regionalnih inovacijskih politik ........................ 28 5. Pomen učinkovitega upravljanja inovacijskega sistema.................................................................... 32 5.1 Ključni dejavniki uspeha inovacijskega sistema ............................................................................... 34 5.2 Implementacija spleta »pametnih« ukrepov regionalne inovacijske politike ................................... 37 5.2.1 Nabor razpoložljivih instrumentov inovacijske politike ............................................................ 37 5.2.2. Tradicionalni in uveljavljajoči se instrumenti inovacijske politike .......................................... 39 6. Inovacijski in ekonomski potencial Podravske regije v družbi znanja ............................................ 44 6.1 Velika raznolikost inovacijske in ekonomske moči EU regij ........................................................... 44 6.2 Inovacijska in podjetniška aktivnost Slovenije v mednarodnih primerjavah.................................... 47 6.2.1 Global Competitivenes Report................................................................................................... 47 6.2.2 Innovation Union Scoreboard .................................................................................................... 47 6.2.3 Creativity Index ......................................................................................................................... 50 6.2.4 Global Entrepreneurship Monitor .............................................................................................. 52 6.2.5 SME Performance Review......................................................................................................... 54 6.3 Ocena razvojnega položaja Podravske regije .................................................................................... 55 6.3.1 Osnovne razvojne značilnosti Podravske regije ........................................................................ 55 6.3.1.1 Analiza človeškega kapitala Podravske regije ................................................................... 57 6.3.1.2 Analiza raziskovalno-razvojnih vlaganj Podravske regije ................................................ 64 6.3.1.3 Analiza intelektualne lastnine iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti .................... 69 6.3.1.4 Analiza objavljenih znanstvenih člankov iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti ... 72 6.3.1.5 Analiza ustvarjalnosti Podravske regije ............................................................................ 73 6.3.2 Analiza razvojne moči in potenciala gospodarstva Podravske regije ........................................ 78 6.3.2.1 Analiza podjetij Podravske regije po velikostnih razredih ................................................ 79 6.3.2.3 Analiza podjetij Podravske regije po občinah ................................................................... 81 6.3.2.4 Analiza podjetij Podravske regije po dejavnostih .............................................................. 86 6.3.2.4 Analiza inovacijske dejavnosti in razvojne moči podjetij v Podravju ............................... 88 6.3.2.4.1 Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih.............................................................. 90 6.3.2.4.2 Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti .......... 100 6.3.2.4.3 Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih .......................... 102 6.3.2.4.4 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ..... 104 6.3.2.4.5 Analiza podjetij v gradbeništvu ................................................................................ 105 6.3.2.4.6 Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja ............................................ 106 6.3.2.4.7 Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva .......................................... 107 2
6.3.2.4.8 Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil .. 108 6.3.2.4.9 Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva ................................................................... 109 6.3.2.4.10 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom................... 110 6.3.2.4.11 Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih .................. 111 6.3.2.5 Analiza zgodnje podjetniške aktivnosti v Podravski regiji ............................................. 112 6.3.5 Analiza potenciala javno raziskovalnih organizacij v Podravju .............................................. 114 6.3.5.1 Značilnosti javnih raziskovalnih organizacij .................................................................... 114 6.3.5.2 Univerza v Mariboru ........................................................................................................ 116 6.3.6 Analiza potenciala posredniških, razvojnih in podpornih institucij v Podravju ...................... 120 6.3.6.1 Javne agencije na državni ravni ........................................................................................ 121 6.3.6.2 Mariborska razvojna agencija .......................................................................................... 121 6.3.6.3 Posredniške organizacije .................................................................................................. 123 6.3.6.3.1 Znanstveno-tehnološki parki in regionalni podjetniški inkubator ............................ 123 6.3.6.3.2 Podjetniški inkubator Univerze v Mariboru – Tovarna podjemov ........................... 125 6.3.6.3.4 Pisarne za prenos tehologij iz inštitucij znanja ......................................................... 126 6.3.6.3.5 Točke VEM in Enterprise Europe Network .............................................................. 126 6.3.6.3.6 Tehnološki centri....................................................................................................... 127 6.3.6.3.7 Centri odličnosti ........................................................................................................ 130 6.3.6.3.8 Kompetenčni centri ................................................................................................... 132 6.3.6.3.9 Razvojni centri slovenskega gospodarstva ............................................................... 133 6.3.6.3.10 Grozdi...................................................................................................................... 135 6.3.6.3.11 Tehnološke mreže ................................................................................................... 136 6.3.6.3.12 Tehnološke platforme ............................................................................................. 137 6.3.6.4 Druge R&R in podporne organizacije .............................................................................. 137 6.3.6.4.1 Združenja samostojnih inovatorjev ........................................................................... 137 6.3.6.4.2 Design center odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje ................................ 137 6.3.6.4.3 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj .......................................................... 138 6.3.6.4.4 Inštitut informacijskih znanosti ................................................................................. 138 6.3.6.4.5 Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM .................................................................... 138 7. SWOT analiza ključnih deležnikov RIS Podravja ........................................................................... 140 7.1 SWOT analiza krepitve inovacijskih sposobnosti gospodarstva v Podravju .................................. 140 7.2 SWOT analiza javno raziskovalnih organizacij v Podravju ........................................................... 144 7.3 SWOT analiza subjektov inovativnega okolja v Podravju ............................................................. 145 8. Vizija, cilji, programi in ukrepi za gospodarski razvoj Podravske regije z inoviranjem ............. 146 8.1 PRIORITETA 1: Paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v
Podravju ................................................................................................................................................ 147 Ukrep 1.1.: Pospeševanje zasebnih vlaganja v raziskave in razvoj .................................................. 148 PROGRAM 1.1.1: Program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. ... 148 PROGRAM 1.1.2: Program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v
raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo. ...................................................... 149 Ukrep 1.2.: Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij ............................................... 150 PROGRAM 1.2.1: Program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
...................................................................................................................................................... 151 PROGRAM 1.2.2: Program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti
podjetij .......................................................................................................................................... 152 PROGRAM 1.2.3: Program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na
temelju odličnosti in iskanju področij specializacije .................................................................... 153 Ukrep 1.3.: Spodbujanje internacionalizacije (globalne difuzije) podjetij ....................................... 154 3
PROGRAM 1.3.1: Program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije ........ 155 PROGRAM 1.3.2: Program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij ..................... 156 PROGRAM 1.3.3: Program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave ........................ 157 8.2 PRIORITETA 2: Paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju .... 158 Ukrep 2.1.: Spodbude za krepitev inovacijskega ekosistema za komercializacijo znanja v
univerzitetnem okolju ....................................................................................................................... 159 PROGRAM 2.2.1: Program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in
vzpostavitve njegove podporne infrastrukture ............................................................................. 159 PROGRAM 2.2.2: Program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce,
študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru
univerzitetnega inovacijskega ekosistema .................................................................................... 161 Ukrep 2.2.: Spodbude za krepitev ustanavljanja novih inovativnih podjetij v Podravju.................. 162 PROGRAM 2.2.1: Program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za
inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja ............................................... 162 PROGRAM 2.2.2: Program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju
...................................................................................................................................................... 163 Ukrep 2.3.: Spodbude za shemo finančnih subvencij za zagon in začetno delovanje podjetij ......... 164 PROGRAM 2.3.1: Program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju ...... 164 8.3 PRIORITETA 3: Paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo
............................................................................................................................................................... 166 Ukrep 3.1.: Privabljanje tujih naložb v Podravje .............................................................................. 166 PROGRAM 3.1.1: Program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za
privabljanje tujih naložb ............................................................................................................... 166 9. Vzpostavitev izvedbenega modela RIS Podravje.............................................................................. 168 9.1 Načela izvajanja RIS Podravje ........................................................................................................ 168 9.2 Namen izvedbenega modela ........................................................................................................... 168 9.3 Institucionalni okvir izvedbenega modela ...................................................................................... 168 9.3.1 Člani Strateškega sveta RIS Podravje ...................................................................................... 169 9.3.2 Pristojnosti Strateškega sveta................................................................................................... 169 9.3.3 Izvedbeni dokumenti RIS Podravje ......................................................................................... 170 9.3.4 Minimalna vsebina Izvedbenega dokumenta ........................................................................... 171 9.4 Procesi izbire programov/operacij .................................................................................................. 172 9.5 Spremljanje izvedbe programov/operacij in doseganja rezultatov RIS Podravje ........................... 174 9.6 Vrednotenje izvedbe programov/ operacij ...................................................................................... 174 9.7 Določitev izvajalca oz. koordinatorja RIS Podravje 2020 .............................................................. 174 10. Finančni viri za izvedbo .................................................................................................................... 175 11. Literatura in viri ................................................................................................................................ 180 4
SEZNAM TABEL:
Tabela 1: Decentralizacija izvajanja inovacijskih politik v državah OECD
Tabela 2: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces (IIDP)
Tabela 3: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces z vidika dejavnosti/funkcij po fazah
Tabela 4: Statistični podatki za 27 velikih razvojnih osi v primerjavi s preostalimi regijami
Tabela 5: Glavne vrste regionalnih inovacijskih sistemov glede na različne vloge institucij znanja
Tabela 6: Vpliv socio-ekonomskega in zakonodajnega okolja na inovacijske indikatorje
Tabela 7: Nabor instrumentov inovacijskih politik inovacijskega sistema
Tabela 8: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine (indeks talenta, indeks tehnologije in
indeks tolerantnosti)
Tabela 9: Bruto domači proizvod slovenskih regij v letu 2009
Tabela 10: Število prebivalcev in delež aktivnega prebivalstva Podravja, 2009
Tabela 11: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po doseženi izobrazbi, 2010
Tabela 12: Vse osebe zaposlene v R&R dejavnosti, po sektorju zaposlitve, poklicu in spolu, po
statističnih regijah Slovenije, 2008
Tabela 13: Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija po regijah, 2009
Tabela 14: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008
Tabela 15: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009
Tabela 16: Pregled finančnih kazalnikov za R&R dejavnost, Slovenija, 1998-2008
Tabela 17: Dinamika objav domačih in mednarodnih patentov Univerza v Mariboru
Tabela 18: Patentne prijave pri URSIL
Tabela 19: Registrirani modeli pri URSIL
Tabela 20: Registrirane znamke pri URSIL
Tabela 21: Število prijav patentov in njihovih podelitev pri EPO na milijon prebivalcev za Slovenijo in
povprečje EU27
Tabela 22: Podeljeni patenti in prijave patentov R&R enot glede na sektor prijavitelja, 2008 in 2009
Tabela 23: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine po slovenskih regijah
Tabela 24: Indeks tolerantnosti in njegove posamezne sestavine, po regijah
Tabela 25: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011)
Tabela 26: Primerjava podatkov o podjetjih med Zgornjim in Spodnjim Podravjem, 2010
Tabela 27: Osnovni podatki podjetij Zgornjega Podravja po občinah, 2010
Tabela 28: Osnovni podatki podjetij Spodnjega podravja po občinah, 2010
Tabela 29: Podatki o poslovanju Podravskih podjetij (družbe in s.p.) v letu 2010 po dejavnostih
Tabela 30: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011)
Tabela 31: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih predelovalnih dejavnosti
Tabela 32: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja drugih strojev in naprav«
Tabela 33: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovinskih izdelkov«
Tabela 34: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja živil«
Tabela 35: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja motornih vozil«
Tabela 36: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas«
Tabela 37: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov«
Tabela 38: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov«
Tabela 39: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov«
Tabela 40: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kemikalij«
Tabela 41: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovin«
Tabela 42: Intelektualna lastnina podjetij v predelovalnih dejavnostih
Tabela 43: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti
Tabela 44: Podjetja v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Tabela 45: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v informacijskih in komunikacijskih
dejavnostih
5
Tabela 46: Podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
Tabela 47: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z vodo,
ravnanje z odplakami in odpadki
Tabela 48: Podjetja v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki
Tabela 49: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih gradbeništva
Tabela 50: Podjetja v dejavnosti »Gradbeništvo«
Tabela 51: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in skladiščenja
Tabela 52: Podjetja v dejavnostih prometa in skladiščenja
Tabela 53: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti kmetijstvo in
gozdarstvo
Tabela 54: Podjetja v dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo
Tabela 55: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti trgovine,
vzdrževanja in popravila motornih vozil
Tabela 56: Podjetja v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil
Tabela 57: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti gostinstva
Tabela 58: Podjetja v dejavnosti gostinstva
Tabela 59: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z
električno energijo in plinom
Tabela 60: Podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom
Tabela 61: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih kulturnih, razvedrilnih in
rekreacijskih dejavnostih
Tabela 62: Podjetja v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih
Tabela 63: Koeficient motivacije in koeficient smrtnosti po regijah Slovenije
Tabela 64: Struktura zaposlenih na Univerzi v Mariboru po habilitacijskih nazivih
Tabela 65:Vstopne točke VEM v Podravju
Tabela 66: Kvantificirani cilji in kazalniki programa povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v
gospodarstvu
Tabela 67: Vezana sredstva in izplačila po letih za program povečanja števila raziskovalcev in
razvojnikov v gospodarstvu.
Tabela 68: Kvantificirani cilji in kazalniki programa garancijske in revolving sheme za investicije v
raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo
Tabela 69: Vezana sredstva in izplačila po letih za program garancijske sheme in revolving kreditov za
investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo.
Tabela 70: Kvantificirani cilji in kazalniki programa inovacijskega vavčerja
Tabela 71: Vezana sredstva in izplačila po letih za program inovacijskega vavčerja za krepitev
inovacijskih sposobnosti podjetij
Tabela 72: Kvantificirani cilji in kazalniki programa načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih
aktivnosti podjetij
Tabela 73: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja načrtovanja skupnih
raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij
Tabela 74: Kvantificirani cilji in kazalniki programa krepitve povezav Podravskega gospodarstva z
institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije
Tabela 75: Vezana sredstva in izplačila po letih za program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z
institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije
Tabela 76: Kvantificirani cilji in kazalniki programa podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti
internacionalizacije
Tabela 77: Vezana sredstva in izplačila po letih za program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti
internacionalizacije
Tabela 78: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij
Tabela 79: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti
podjetij
Tabela 80: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave
6
Tabela 81: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja vključevanja v mednarodne
raziskave
Tabela 82: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega
ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture
Tabela 83: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja delovanja univerzitetnega
inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture
Tabela 84: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za
raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike v okviru univerzitetnega inovacijskega
ekosistema
Tabela 85: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov, usposabljanj in
svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v
okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema
Tabela 86: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov in usposabljanj ter
svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja
Tabela 87: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter
svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja
Tabela 88: Kvantificirani cilji in kazalniki programa razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega
inkubatorja v Podravju.
Tabela 89: Vezana sredstva in izplačila po letih za program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega
inkubatorja v Podravju
Tabela 90: Kvantificirani cilji in kazalniki programa zagonskih subvencij za zagon podjetja na
regionalnem nivoju
Tabela 91: Vezana sredstva in izplačila po letih za program zagonskih subvencij za zagon podjetja na
regionalnem nivoju
Tabela 92: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja dela strokovno usposobljenega
managementa za privabljanje tujih naložb
Tabela 93: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega
managementa za privabljanje tujih naložb
SEZNAM SLIK:
Slika 1: Povezava uspešnosti inoviranja in nivoja splošnega zadovoljstva v družbi
Slika 2: Pozitivna povezava med skupnim inovacijskim indeksom in dodano vrednostjo na zaposlenega
na primeru držav območja EU-27
Slika 3: Shema inovacijskega sistema
Slika 4: Načini pospeševanja regionalnih inovacijskih potencialov
Slika 5: Pregled vpliva novih tehnologij in znanja na regijo
Slika 6: Geografska razporeditev posameznih tipov EU regij
Slika 7: BDP na prebivalca EU regij, 2007
Slika 8: Evropska inovacijska lestvica 2011
Slika 9: Primerjava inovacijske aktivnosti Slovenije z EU27 po posameznih indikatorjih, 2011
Slika 10: Medletna povprečna rast posameznega indikatorja in države kot celote, 2011
Slika 11: Delež odraslega prebivalstva vključenega v zgodnje podjetniške aktivnosti (GEM, 2011)
Slika 12: Prebivalstvo in ekonomska moč slovenskih regij
Slika 13: Občine Podravske regije
Slika 14: Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z najmanj univerzitetno izobrazbo po regijah, 2011
Slika 15: Delež zaposlenih v R&R dejavnosti (v EPDČ) kot % delovno aktivne populacije, 2008
Slika 16: Delež raziskovalcev po regijah v 2009 (%)*
Slika 17: Število zaposlenih raziskovalcev, izraženo na 1000 zaposlenih, po regijah za leto 2009
Slika 18: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj dela po slovenskih občinah,
2008.
Slika 19: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009
7
Slika 20: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU
Slika 21: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU, 2008
Slika 22: Število podeljenih patentov
Slika 23: Število in vpliv znanstvenih člankov po izbranih državah OECD, 2000-10
Slika 24: Število čistih citacij na osebo
Slika 25: Indeks ustvarjalnosti slovenskih regij po padajočem zaporedju
Slika 26: Indeks tolerantnosti slovenskih regij (vrstni red v skladu s skupnim indeksom ustvarjalnosti)
Slika 27: Matrica trenda razvoja slovenskih regij
Slika 28: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega družb Podravske statistične regije
Slika 29: Prihodki podjetij na domačem in tujem trgu po velikostnih razredih v Podravju, 2010 in 2011
Slika 30: Število podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010
Slika 31: Število zaposlenih v podjetjih po občinah statistične regije Podravje, 2010
Slika 32: Obseg prihodkov podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010
Slika 33: Število zaposlenih po dejavnostih v Podravskih podjetjih, od 2009 do 2011
Slika 34: Število podjetij in zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih dejavnostih
Slika 35: Število zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti
Slika 36: Zgodnja podjetniška aktivnost po razvojnih fazah podjetij v regijah Slovenije
Slika 37: Financiranje Univerze v Mariboru in drugih visokošolskih inštitucij s strani ARRS, 2011
Slika 38: Število prodanih in licenciranih inovacij
Slika 39: Število prodanih in licenciranih patentov in patentnih prijav
Slika 40: Razporeditev dodeljenih sredstev po vseh regijah glede na deleže v projektu
Slika 41: Povezava strateškega sveta RIS Podravje in upravljalskih struktur Podravske regije
Slika 42: Proces priprave štiriletnega izvedbenega načrta
Slika 43: Hierarhija dokumentov
Slika 44: Prikaz izvedbene strukture na nivoju posameznega projekta
8
1. Uvod
Na začetku 21. stoletja se srečujemo z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakršnega
poznamo danes. Kakor lahko sklepamo iz najnovejših podatkov, bo to stoletje zaznamovala Azija, ki
postaja središče svetovne proizvodnje in poglavitna izvoznica. Ob nadaljevanju zdajšnjih trendov bosta
Evropa in ZDA do leta 2025 izgubili vodilno vlogo tudi v znanosti in tehnologiji, Azija pa bo postala
središče raziskav in razvoja poslovnega sektorja. Demografske spremembe v Evropi bodo povzročile
močan porast javnih izdatkov za zagotavljanje potreb starajoče se populacije. Naraščajočim ekonomskim
in političnim migracijam se bodo pridružile okoljske. Svet se bo srečal s pomanjkanjem naravnih virov,
kakršni so energija, hrana in voda, ter z večjimi grožnjami, kot posledica podnebnih sprememb (iz RISS,
Luc Soete et al., World in 2025, 2009).
Nastop globalne krize v letu 2008 je v Sloveniji skoraj izničil napredek v gospodarskem in socialnem
razvoju v preteklem desetletju, ki so ga že tako zavirale stranpoti in zlorabe privatizacije v devetdesetih
letih. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast BDP v Sloveniji preveč
odvisna od nizkotehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost
gospodarstva. V zaostrenih razmerah se mora država pospešeno osredotočiti na doseganje visoke
kohezivnosti družbe in dvig konkurenčnosti gospodarstva, ob sočasni konsolidaciji in prestrukturiranju
javnih financ. Pri tem bi morali graditi na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo
Slovenije za uspešen razvoj v prihodnosti.
Glede na ocene v letu 2010 je kakovost življenja v Sloveniji razmeroma dobra. Indeks človeškega razvoja
nas uvršča med razvite države, na 29. mesto1, medtem ko je prestolnica Ljubljana na lestvici kakovosti
življenja na 81. med 215. mesti2 (Maribora žal ni na lestvici).
Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statističnih podatkih do leta 2008, uvršča Slovenijo med
inovacijske sledilke, z večino kazalnikov blizu evropskega povprečja. Podobno je razvidno s seznama
najinovativnejših držav na svetu, ki postavlja Slovenijo na 24. mesto glede na kazalnik inovacijske
uspešnosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Dosedanji dosežki in
dognanja slovenske znanosti na vseh področjih so spodbudni ter so ustrezno izhodišče za nadaljnji razvoj.
Slovenija je po številu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v raziskave in razvoj nad povprečjem
EU 27, po gospodarskih učinkih znanosti pa žal pod tem povprečjem (RISS, 14).
Zaradi dokazanega pomena inoviranja za uspešen gopodarski razvoj družbe, Evropska komisija, OECD in
druge institucije k analizi inoviranja posameznih držav, regij, sektorjev in njihovih medsebojnih
primerjav pristopajo vse bolj celovito. Kot navaja OECD (2011) so vse države članice OECD angažirane
z raziskovanjem in presojo upravičenosti novih metodologij za zbiranje podatkov, kot je predlagala
najnovejša inovacijska strategija OECD (2010). V EU so prav tako zaradi potrebe po boljšem pregledu
nad inovacijskimi politikami in njihovo uspešnostjo uvedli iniciative, kot sta Regionalni inovacijski
kazalnik (»Regional Innovation Scoreboard«) in Regionalni inovacijski monitor (»Regional Innovation
Monitor«).
Koncept, ki obravnava inoviranje različnih ravni, se imenuje inovacijski sistem. Kljub trendom
globalizacije in regionalizacije v svetu je v Sloveniji temeljni okvir spodbujanja gospodarstva k
inoviranju še vedno na nivoju nacionalnega inovacijskega sistema (NIS). Pri čemer je po menju Wintjesa
in Hollandersa (2011) še nekako najteže določiti »pravo« vlogo nacionalnega nivoja, če želimo logično
utemeljiti razporeditev odgovornosti za vodenje in izvajanje inovacijskih politik na skupnem evropskem,
nacionalnem in regionalnem nivoju. Za spodbujanje temeljnih raziskav je namreč najprimerjejša enotna
evropska raven upravljanja, medtem ko se zdi za izvajanje inovacijske politike najustreznejša regionalna
1
2
Human Development reports, United Nations Development Programme, 2009, http://hdr.undp.org/en/statistics/.
Glej: http://www.mercer.com/home.
9
raven. Kar pomeni, da nacionalna raven nekako »izvisi«, kot neoptimalna, čeprav smo videli, da v
določenih državah (tudi v Sloveniji) še vedno prevladuje. Zato navedena avtorja in tudi drugi
strokovnjaki izpostavljajo potrebo po jasnem osredotočenju na oblikovanje lokacijsko vezanih
regionalnih politik pametne specializacije.
Iskanje področij pametne specializacije je v osnovi podjetniški proces, kjer se ustvarjanje
novega znanja in tehnologij usmerja na področja, ki bi lahko bila obetavna za
specializacijo regije. Pri tem je ključna vloga javnih politik, da spodbujajo podjetnike tako
v zasebnem kot tudi javnem sektorju, predvsem univerze in javne raziskovane inštitute, da
iščejo in razvijajo produkte ter tržne niše, pri čemer jim v tem procesu inoviranja
pomagajo pri njihovi medsebojni koordinaciji in povezovanju.
V Tabeli 1 prikazujemo stopnje decentralizacije izvajanja inovacijskih politik v državah OECD. Vidimo
da so redke države, ki za svoje regije nimajo inovacijske politike, ki bi bila zgrajena na Regionalnem
inovacijskem sistemu posameznih regij.
Tabela 1: Decentralizacija izvajanja inovacijskih politik v državah OECD
Stopnja prenosa pristojnosti in
virov za oblikovanje in izvajanje
inovacijskih politik
Izrazito obvladovanje s strani regij
Delno obladovanje s strani regij
Ni decentralizacije
obvladovanja s
strani regij
Regionalne
inovacijske
strategije
Le posamezni
inovacijski
projekti
Federalne države
(države dežel)
Avstrija, Belgija, Nemčija,
Avstralija, Kanada,
Švica, ZDA, Brazilija
Mehika
Države z voljenimi
regionalnimi oblastmi
Države brez voljenih
regionalnih oblasti/
decentralizirana struktura
razvojnih agencij
Italija, Španija, Velika Britanija
(Škotska, Wels, Severna Irska)
Francija, Nizozemska, poljska,
Švedska (pilotne regije),
Norveška, Danska (avtonomne
regije)
Danska, Slovaška, Turčija,
Češka, Portugalska (avtonomne
oddaljene regije)
Čile, Japonska
Velika Britanija (Anglija),
Koreja, Švedska (razen
obtoječih pilotnih regij)
Madžarska, Irska,
Portugalska (osrednji del)
Grčija, Finska, Luksemburg,
Islandija, Nova Zelandija,
Slovenija
Opomba: Stopnja prenosa pristojnosti in virov za oblikovanje in izvajanje inovacijskih politik je podvržena spremembam.
Informacije v tabeli je OECD zbral glede na stanje v prvi polovici leta 2010.
Vir: OECD, 2011.
Obseg in narava pristojnosti ki jih posamezne centralne vlade prenašajo na regije pa je med državami
različna. Avstrija, Belgija, Kanada, Nemčija, Španija, Švica in ZDA so primeri držav, kjer je regijam
podeljena velika stopnja avtonomije, ki jim omogoča oblikovanje in izvedbo inovacijske politike na subnacionalnem nivoju. Na drugi strani spektra pa so male oziroma zelo centralizirane države, kot Grčija,
Nova Zelandija in Portugalska, kjer njihove regije nimajo skoraj nobenih pristojnosti pri promociji in
izvajanju inovacijskih politik.
Tako države kot njihove regije so zelo raznolike tako glede njihove razvojne stopnje kot tudi glede
njihovega potenciala za nadalnji razvoj. Zaradi te raznolikosti se njihovega kakovostnega razvoja ne da
uspešno podpirati z enotnimi standardiziranimi inovacijskimi politikami “one-size-fits all”, torej po
enotnem modelu za vse regije v državi. K raznolikosti regij vedno bolj prispeva globaliziran kontekst
inoviranja in različne povezave regij z globalnim sistemom. Kljub dokazani povezavi med razvojem in
rastjo regij ter vlaganj v znanost, tehnologije in inoviranje, je ta povezava vse prej kot enostavna in
linearna. Pravzaprav gre za celoten spekter različnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost razvoja regij, pa
ne samo v ekonomskem smislu rasti BDP temveč tudi v širšem smislu kakovosti življenja v regiji. Poleg
10
vlaganj v »trdo« in »mehko« infrastrukturo za potrebe znanosti, tehnologije in inoviranja ter
izobraževanja, so za razvoj inoviranja pomembni tudi drugi dejavniki, saj inoviranje bistveno presega
R&R aktivnosti. Pri tem OECD (2011) navaja sledeče dejavnike:
• kakovost in prilagodljivost delovne sile,
• sposobnost pritegnitve in zadržaja talentov,
• razvoj proizvodov oziroma storitev z visoko dodano vrednostjo in
• kakovost odnosov med deležniki inovacijskega ekosistema v regiji ter njihove mednarodne
povezave.
Za uspešno dinamiko inoviranja v določeni regiji pa je pomembna tudi usklajenost med regionalnimi in
nacionalnimi inovacijskimi politikami, ki morajo omogočati doseganje sinergij ter posledično večjo
uspešnost regije.
Kot navaja OECD (2011) se ob obravnavi regij in njihove inovacijske politike pojavljajo trije različni
vidiki, in sicer:
• institucionalni vidik, oziroma manevrski prostor za delovanje regionalnih institucij, kot to
opredeljujejo nacionalni zakonodajni okvir in obseg prenosa pristojnosti na regije,
• regionalni inovacijski sistem, z obravnavo regionalnih prednosti in slabosti za inovacijske
aktivnosti in odnose v sistemu, ki sooblikujejo aktivnosti inovacijskih politik,
• strateške odločitve sprejete s strani regij, za podporo spremembam v smeri inovacijske in na
znanju temelječe družbe.
Medtem ko vsak izmed navedenih vidikov pomaga pri razumevanju utemeljenosti in polja delovanja
inovacijskih politik, šele njihova kombinacija dejansko sooblikuje regionalno inovacijsko politiko.
Skupaj namreč prinašajo strategijo (t.j. prioritete in cilje) in smeri delovanja (t.j. sestava in intenziteta
spleta urepov inovacijskih politik). Ob sočasnem upoštevanju vseh treh vidikov se povečuje
kompleksnost obravnave regionalnih inovacijskih politik in izkazuje potreba po zahtevnejših pristopih
politike.
Zaradi te kompleksnosti in dolgoročnega učinka izvajanja (ali neizvajanja) regionalne inovacijske politike
se je treba izgradnje regionalnega inovacijskega sistema lotevati načrtno in premišljeno, v več korakih:
• Prvi korak pri izvajanju več-dimenzijskega pristopa je identifikacija vzvodij inovacijske politike
na regionalnem nivoju. Z odpiranjem »črne škatle« in podrobnejše analize regionalnih
inovacijskih politik v povezavi z zastavljenimi cilji le-te, je mogoče identificirati različne
inovacijske aktivnosti in vključene agente, kot tudi najučinkovitejše ukrepe, njihov obseg in
ciljne skupine za akcijo v regiji. Konkretni ukrepi so seveda odvisni od institucionalnega okvirja,
večnivojskosti upravljanja, različnosti možnih regionalnih razvojnih strategij, ki temeljijo na
identificiranih regionalnih prednostih in razpoložljivih virih.
•
Drugi korak je natančno definiranje ciljev regionalne inovacijske politike, ki so odvisni od
nacionalne inovacijske strategije in njene povezave s specifičnimi značilnostmi regije ter lastne
inovacijske strategije regije. Strategija zahteva pristope, ki presegajo posamezne sektorje, saj je
večina izzivov večplastnih in postavitev ustreznih prioritet.
•
Tretji korak je postopno uvajanje izvedbenih aktivnosti za uresničevanje zastavljene regionalne
inovacijske politike in izgradnja sistema kazalnikov, s pomočjo katerih je možno presojati
učinkovitost regionalnega inovacijskega sistema in s tem tudi ustreznost zastavljene regionalne
inovacijske strategije.
Mariborska razvojna agencija se je odločila, da za Podravsko regijo, v okviru EU projekta Inolink
pilotno v sodelovanju s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog
Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki
11
pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem
svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni. S pomočjo
dokumenta bodo pristopili do lokalnih in nacionalnih oblasti ter drugih odločevalcev in poskušali
pridobiti njihovo pozitivno oceno, ki bo omogočila tudi izvajanje načrta s pomočjo nacionalnih in EU
sredstev (predvsem sredstev Kohezijske politike). Regionalna politika ima nameč osrednjo vlogo tudi v
strategiji Evropa 2020 na področju doseganja »pametne rasti« (smart growth), in še zlasti v okviru
realizacije iniciative "Unija inovacij". Regionalna politika je namreč ključno orodje za dejansko izvedbo
prioritet EU na področju inoviranja v praksi. V tem smislu se kot najbolj primerni instrumenti vodenja
inovacijske politike ne izkazujejo več zelo posplošene intervencije na ravni države, temveč bolj
artikulirani mehanizmi in ukrepi, ki upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike
inovacijskih procesov. Gospodarsko razvojna infrastruktura je tako le del inovacijskega sistema, zato je
potrebno analizo prilagoditi omenjenemu konceptu.
Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za inovacije, izobraževanje in raziskave lahko regionalna
politika spodbuja raziskave in razvoj, na znanju temelječe naložbe in tem spodbuja premike
v smeri aktivnosti poslovnih subjektov za večjo dodano vrednostjo. Učinkovita politika na
regionalni ravni lahko odločilno prispeva k uresničevanju izzivov usmerjenih v
povečevanje inovacijske sposobnosti, povečan obseg vlaganj v R&R v podjetjih in k
krepitvi njihove povezave z univerzitetnim okoljem in raziskovalnimi centri. Regije imajo
vlogo glavnega institucionalnega partnerja univerzam, drugim raziskovalnim in
izobraževalnim inštitucijam ter malim in srednje velikim podjetjem, ki so ključnega pomena
v procesu inoviranja in zato še posebej izpostavljena v okviru strategije Evropa 2020.
Iniciativa EU »Unija inovacij« temelji na širokem konceptu inoviranja, ki ne zajema le novih ali
izboljšanih proizvodov in procesov, ampak se nanaša tudi na inoviranje storitev, marketinških pristopov,
inoviranjne trženja blagovnih znamk in metod načrtovanja ter novih oblik poslovne organizacije in
poslovnih odnosov. Inoviranje se vse bolj razume kot odprt sistem kjer različni akterji sodelujejo in
medsebojno vplivajo drug na drugega. V skladu s tem se mora javna podpora za inoviranje prilagoditi
tem spremembam in prizadevanja usmerjena v podporo raziskavam in investicijam v tehnologijo
dopolniti s spodbujanjem odprtega sodelovanja med vsemi ključnimi deležniki.
Takšna podpora je upravičena, saj tržne sile velikokrat ne morejo v celoti zagotoviti ustreznega
dolgoročnega financiranja potrebnih investicij, in sicer zaradi pomembnih razlik med družbenimi in
zasebnimi donosi, negotovih izidov, asimetričnosti informacij in sistemskih napak (npr. neučinkovita
regulativa). Javna intervencija ima pomembno vlogo pri spodbujanju željenih sprememb na področju
inoviranja. Vendar pa je geografska razporeditev inovacij zelo raznolika, s posameznimi regijami, ki
tekmujejo po vsem svetu na tehnološko najvišji ravni in drugimi regijami, ki se borijo le-tem približati ter
znižati "inovacijski razkorak".
Javna podpora inoviranju mora upoštevati nivo razvitosti in stopnje inoviranja posamezne
regije in izbrati najustreznejše in najučinkovitejše strategije in ukrepe za razvoj in rast
posamezne regije.
Da bi dosegli cilje pametne rasti, ki jih navaja dokument Evropa 2020, je potrebno mobilizirati celoten
inovacijski potencial posameznih EU regij. Inovativnost je pomembna za vse regije; za tiste napredne, da
nadgradijo že dosežene uspehe in tiste, ki zaostajajo, da prve poskušajo dohiteti.
Zaloga znanja in inovativna sposobnost posamezne regije je odvisna od mnogih dejavnikov, in
sicer poslovne kulture, sposobnosti delovne sile, izobraževalnih inštitucij, podpornih storitev
za inovacijsko dejavnost, mehanizmov za prenos tehnologije, raziskovalno-razvojne in IKT
infrastrukture, mobilnosti raziskovalcev, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev ter
znanstveno-tehnoloških parkov, novih virov financiranja in lokalnega kreativnega potenciala.
12
Za dosego največjega razvojnega učinka, morajo viri namenjeni raziskavam in razvoju ter inoviranju v
določeni dejavnosti doseči kritično maso, ob tem pa je potrebno sočasno zagotoviti ustrezen nivo
usposobljenosti, izobrazbene ravni kadrov in ustrezno kakovost izobraževalne infrastrukture nasploh.
Nacionalne in regionalne oblasti bi morale v skladu s tem razvijati »strategije pametne specializacije«, ki
omogočajo doseganje ustreznih učinkov regionalne politike v kombinaciji z drugimi politikami na
nacionalni in evropski ravni. Tako imenovane pametne strategije specializacije lahko zagotovijo bolj
učinkovito porabo javnih sredstev in lahko spodbudijo zasebne naložbe. Te pa lahko pomagajo regijam
usmeriti sredstva na ključne prednostne naloge, ne pa na široko razpršiti naložb na vsa področja in
dejavnosti.
Upravljanje slovenskega Nacionalnega inovacijskega sistema (NIS) se je oblikovalo s postopnim
evolucijskim uvajanjem dobrih praks iz tujine. OECD (2012) ocenjuje, da je mogoče slovenski NIS v
celoti opisati kot moderen, s srednje dobro strukturnim vodenjem, s financiranjem na osnovi doseganja
učinkov, z dolgoročnim načrtovanjem, s Svetom za znanost in tehnologijo, z dvema pristojnima
ministrstvoma, s številnimi agencijami z različnimi stopnjami neodvisnosti, s sistemom financiranja, z
več kot 20 individualnimi programi ter s številnimi povratnimi zankami in komunikacijskimi kanali.
Seveda pa so nujne tudi izboljšave posameznih elementov sistema slovenskega NIS. Tako na primer
OECD (2012) Sloveniji priporoča, da bi moralo financiranje temeljiti na bolj podrobnih kazalcih učinkov
in na dolgoročnejšem načrtovanju, ki bi spodbudilo kontinuiteto dejavnosti (tako na primer subjekti
inovativnega okolja in javne agencije sedaj delujejo na osnovi dvoletnih programov, kar je odločno
prekratko obdobje).
Vlada republike Slovenije je oblikovala Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije (RISS), ki je
programski dokument za doseganje družbenih ciljev, kakršna sta izboljšanje življenjskega standarda za
vse in dvig kakovosti življenja, kar lahko uresničimo z vzpostavitvijo sodobnega raziskovalnega in
inovacijskega sistema. RISS temelji na Strategiji razvoja Slovenije in dokumentu Evropa 2020 ter se
smiselno navezuje na Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011–2020 (NPVŠ), s katerim se
povezuje v t. i. »trikotnik znanja«, ki je v središču strateškega premisleka o nadaljnjem razvoju slovenske
in globalne družbe. Pri njegovi pripravi sta bili upoštevani tudi študiji mednarodne skupine strokovnjakov
pod okriljem OECD in skupine v okviru odprte metode koordinacije EU, ki sta v jeseni 2010 proučili
slovensko raziskovalno in inovacijsko okolje ter javne politike na teh področjih, nato pa dali priporočila
za njihovo optimizacijo3. Kot navaja OECD (2012) so primerni okvirni pogoji za inoviranje bistveni vidik
skupnih inovacijskih sposobnosti države. Ti pogoji, ki vplivajo na inovacije, vključujejo
makroekonomsko stabilnost, številne vidike regulatornega okolja in davčnega sistema, pravice
intelektualne lastnine, konkurenco, odprtost za mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe.
Kot del trajnega prizadevanja za upoštevanje njihovega vpliva na inovacije bi morala vlada stalno
spremljati te okvirne pogoje z naslednjimi glavnimi cilji:
• obnoviti in vzdrževati primerne makroekonomske pogoje, vključno s trajno vzdržnostjo javnih
financ, ki je eden od najpomembnejših pogojev za dinamična zasebna in javna vlaganja v
inovacije;
• podpirati živahno konkurenco in
• prilagoditi pravni sistem, da bo prehoden za inovacije;
• nadaljevati prizadevanje za zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja, vključno z novimi
podjetji;
• obdelati vidike finančnega sistema in s tem povezanega pravnega reda, ki bi lahko omejeval
3
Maja Bučar with Andreja Jaklič and Boštjan Udovič, National system of innovation in Slovenia, Faculty for Social Sciences,
Ljubljana, 2010, http://www.mednarodniodnosi.si/cmo/CIR/CIR4National System of Innovation in Slovenia.pdf.
OECD review of Slovenia’s innovation policy: Overall assessment and recommendations, OECD, Pariz, 2012. Policy Mix Peer
Reviews: Country Report – Slovenia, European Union Scientific and Technical Research Committee, Bruselj, 2010.
13
•
•
financiranje inovativnih projektov v zasebnem sektorju;
določiti in obdelati druge vidike okvirnih pogojev, ki zmanjšujejo spodbude ali sposobnosti malih
in srednje velikih podjetij (MSP), da vstopajo v inovacijske dejavnosti, ali jih krepijo;
preiskati in obdelati vidike poslovnega okolja, ki bi lahko zadrževali tuje neposredne investicije
(TNI) na splošno ter še posebej z namenom TNI v raziskave in razvoj (RR) ter druge dejavnosti z
visoko vsebnostjo inovacij.
Za dvig konkurenčnosti si prizadeva tudi Evropska komisija, ki je kot ključni okvir za večanje
konkurenčnosti EU in evropskega gospodarstva do leta 2020 predstavila večletni finančni okvir (MFF),
pravila državnih pomoči in strukturnih skladov ter programa COSME 2014-2020 in HORIZON 2020.
Tako je Evropska komisija v letu 2011 objavila predlog novega okvirnega programa za konkurenčnost
MSP – COSME 2014-2020, ki predstavlja del svežnja za spodbujanje raziskav, inovacij in
konkurenčnosti. Program COSME je usklajen s strategijo Evropa 2020 in je namenjen ustvarjanju
pogojev za napredek evropskih podjetij in zagotovitvi, da bodo MSP lahko v celoti izkoristila ogromen
potencial enotnega trga ter segla tudi preko njegovih meja na globalne trge. Pri tem želi Evropska
komisija predvsem prispevati k izbojšanju okvirnih pogojev za poslovanje in inoviranje z namenom
prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij, izbojšati dostop do financiranja MSP, izboljšati
dostopa MSP do trgov v EU in svetu ter spodbuditi podjetništvo, ki vključuje predvsem spodbujanje
specifičnih ciljnih skupin (potencialnih) podjetnikov.
Nadalje je Evropska komisija pripravila predlog Okvirnega programa za raziskave, inovacije in
tehnološki razvoj – HORIZON 2020, ki predvideva okrepljeno vlogo MSP. Program predvideva proračun
v višini 80 milijard evrov. V skladu s strategijo EU 2020 bodo cilji okvirnega programa predvsem
povezani z iskanjem odgovorov na ključne družbene izzive, spodbujanjem gospodarstva in njegove
konkurenčnosti ter izgradnji odličnosti v znanstvenih raziskavah. V ta namen bodo v okviru HORIZON
2020 poseben poudarek na lažjem vključevanju MSP, kar jih bo spodbudilo k njihovi večji udeležbi v
programih. V ta namen bodo v okviru programa posamezni ukrepi prav ciljno naravnani na MSP in
zagotovljen poseben delež proračuna programa rezerviran za MSP.
Predpogoj za pripravo kakovostne in učinkovite strategije je natančna analiza vseh ključnih razvojnih
interesnih udeležencev in njihovega položaja v regiji. Na ta način se lahko identificirajo ključne
dejavnosti, ki so sposobne zagotoviti ustrezno visoko dodano vrednost oziroma njen dvig, kar bo
omogočilo krepitev regionalne konkurenčnosti, in prav to je namen aktivnosti v okviru priprave
Regionalnega inovacijskega sistema za Podravsko regijo.
14
2. Opredelitev invencij, inovacij in inovacijske dejavnosti
Ko govorimo o inoviranju je pomembno, da definiramo ključne pojme, saj je ustrezno razumevanje
inovacij in inovacijskega procesa ključnega pomena pri spodbujanju inovacijske dejavnosti.
Kot navaja Mulej et. al (2008) je inovacija po mednarodni definiciji 'vsaka novost, koristna po izkušnji in
oceni uporabnikov/odjemalcev'. Pri tem je v praksi pogosto prisotno ozko zajemanje inovacij kot zgolj
obravnava tehničnih izboljšav, ki se dogajajo v proizvodni dejavnosti in je ena od pomembnih ovir pri
spodbujanju inovacijske dejavnosti, saj zožuje polje inovacijske politike in njenih ukrepov. Zato je
pomebno upoštevati vse različne tipe vsebin inovacij (Mulej et. al., 2008), in sicer:
• poslovno programske,
• tehnično-tehnološke,
• organizacijske,
• glede stila vodenja ter
• glede metod vodenja, dela in sodelovanja.
Kot navaja (Mulej et.al., 2008) je zgodovina pokazala, da so najvplivnejše inovacije korenite inovacije
stila vodenja. Če je menedžementski stil zastarel, ni prostora za nobene druge inovacije. Pri tem sodobna
literatura pove izkušnjo, da so inovacije poslovnega stila vsaj tako pomembne kot tehnično-tehnološke,
kajti lažje je s sodobnim poslovanjem uveljaviti pri odjemalcih nekoliko manj sodoben izdelek, kot
uveljaviti sodoben izdelek z nesodobnim poslovanjem (IBM, 2006).
Vse prevečkrat se inovacija zamenjuje z invencijo. Osnovna razlika med njima je v tržnem zanimanju in
ekonomski koristi. Invencija postane inovacija šele, ko jo sprejmejo kupci oziroma, ko ima avtor od
inovacije neko ekonomsko korist. Izum in invencijo lahko enačimo, medtem ko ekonomske koristi
prinašajo le inovacije. Končni cilj inovacije torej ni novost sama po sebi, ampak novost, ki prinaša
ekonomsko korist.
Če želimo inovacijo uspešno komercializirati in doseči poslovni uspeh, jo seveda moramo nujno razširiti
med kupci (proces difuzije inovacij), tako na domačem kot mednarodnih trgih. Zato so za komercialni
uspeh inoviranje pomembne vse tri ključne faze procesa invencija-inovacija-difuzija, kot to prikazuje
Tabela 2.
Tabela 2: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces (IIDP)
Faza
invencijskoinovacijskega
procesa
Ustvarjanje idej,
zlasti invencij
Ustvarjanje
inovacij iz
potencialnih
inovacij
Difuzija inovacij
Osrednji vložki
Običajni izidi
Običajni ekonomski položaj
Ustvarjalni razmislek, čas in
sredstva za raziskovanje
Ustvarjalni razmislek, čas in
sredstva za razvoj potencialne
inovacije v inovacijo, vključno z
vso operativo
Ponudba na trgu inovacij zlasti
dodatnim kupcem (po prvih)
Obetaven domislek iz nekega delčka
raziskovanja, prikrita vednost / znanje
Koristno uporabljen nov trg / izdelek /
storitev / nov poslovni model / metoda /
postopek / stil vodenja / možni trg /
organiziranost
V širših krogih koristno uporabljen nov
trg / izdelek / metoda / postopek / stil
vodenja / možen trg / organiziranost
Stroški dela in sredstev za raziskovanje,
nič prihodka in dobička s trga
Stroški ponudbe, prihodek in morebiten
dobiček od prodanih inovacij (znotraj in/ali
zunaj organizacije)
Stroški ponudbe, prihodek in dobiček od
dodatno prodanih inovacij (znotraj in/ali
zunaj organizacij)
Vir: Povzeto po Mulej et. al, 2008.
Kot prikazuje Tabela 3 invencijsko-inovacijsko-difuzijski procesi zajemajo vrsto znanstvenih,
tehnoloških, organizacijskih, finančnih, poslovnih in drugih gospodarskih aktivnosti. Inovacija temelji na
rezultatih novega tehnološkega razvoja, novih kombinacijah že obstoječih tehnologij ali na uporabi
drugega znanja, ki ga je pridobilo podjetje.
15
Tabela 3: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces z vidika dejavnosti/funkcij po fazah
Ideja 
Nejasen
potencial
Invencija 
Obetavna
= možnost za korist
Sugestija 
Zabeležena
invencija
Potentialna inovacija 
Sposobna omogočiti korist
= uporabna
Innovacija 
Daje korist
= uporabljena
Difuzija
Daje korist mnogim
= množično uporabljena
Znanstveno raziskovanje in uporaben razvoj
Znanstveniki (za temeljno znanje) in tehnologi (za uporabno znanje)
Produkcijski & marketinški management
Podjetniki, managerji in sodelavci, (mnogo) odjemalcev (za
končno ekonomsko korist vseh vključenih deležnikov inoviranja)
Soodvisne kompleksne faze kompleksnega procesa: vse bistvene, nobena samozadostna
Vir: Povzeto po Mulej et. al, 2008.
Ta proces od ideje do uporabne vrednosti za kupca in s tem ekonomske in družbene vrednosti vključuje
inovacijske dejavnosti na različnih področjih, pri tem pa se lahko kot zelo koristna izkaže posodobljena
uporaba klasične klasične Schumpetrove definicije inovacij, ki razpoznava:
• proizvodne ali storitvene inovacije, to je uvajanje novih dobrin, ki jih uporabniki še ne poznajo
ali pa uveljavljanje nove (višje) kakovosti pri obstoječih dobrinah.
• procesne ali postopkovne inovacije, ki pomenijo nove načine proizvajanja izdekov ali storitev,
ki prinašajo bolj učinkovito rabo resursov in/ali povečujejo vrednost izdelka/storitve. Lahko gre
tudi za ustvarjalen prenos in adaptacijo izkušenj iz ene panoge ali dejavnosti v drugo..
• tržne inovacije, ki pomenijo odprtje novega trga ali tržne niše, kjer dotedaj podjetje še ni bilo
prisotno, ne glede na to ali je trg pred tem že obstojal ali ne.
• inovacije virov, ki pomenijo osvojitev novega vira dobave surovin ali ali polizdelkov, prav tako
neodvisno od tega ali je ta vir pred tem že obstojal ali ga je bilo treba najprej ustvariti.
• organizacijske inovacije, ki pomenijo uvajanje novih organizacijskih oblik poslovanja znotraj
obstoječe ali nove panoge in jo zelo pogosto prinašajo s seboj start-upi, to je nova prodorna
tehnološka podjetjaTovrstne inovacije se med seboj prepletajo, saj npr. ni možno uvesti novega
proizvoda, ne da bi pri tem prilagodili način proizvajanja ali doseči nove kakovosti proizvodov
brez spremembe proizvodnih virov, ipd.
Takšno široko razumevanje inoviranja jasno kaže, da inovacijskih procesov ni mogoče prepustiti samo
podjetjem, ampak mora tudi ekosistem podjetja zagotavljati primerne okvire in pogoje, da bi inovacijski
procesi nemoteno potekali. Zato je tudi potrebna primerna inovacijska strategija ne samo na ravni
podjetja, ampak v enaki meri na regionalnem in nacionalnem nivoju.
16
3. Inoviranje, regionalni razvoj in rast
3.1 Velike razvojne razlike med regijami
V preteklosti je bilo mesto posamezne države v mednarodni delitvi odvisno od obilnosti produkcijskih
faktorjev, ki jih je določena država posedovala. S povečevanjem tehnološke zahtevnosti proizvodov, s
hitro dinamiko tehnološkega napredka in s padanjem pomembnosti surovin in cenenega dela je postala
konkurenčna sposobnost določene države odvisna predvsem od sposobnosti inoviranja proizvodov in
storitev. Ob tem je pomembno upoštevati tudi radikalno skrajševanje časa razvoja novih produktov in
storitev, ki je posledica zaostritve konkurenčnega boja in uporabe sodobnih tehnologij, ki so izrazito
pospešile pretok informacij o novih tehnologijah in olajšale kopiranje (copycat economy). To vpliva tudi
na dolžino trajanja konkurenčne prednosti, ki si jo lahko z posamezno inovacijo zagotovi podjetje.
Wintjesa in Hollandersa (2011) sta v svoji raziskavi poskušala osvetliti odnos med spremembami
ekonomije v smeri »na znanju temelječe ekonomije« in regionalnimi razlikami v Evropi. Na eni strani
namreč obstaja bojazen, da se bodo obstoječe razlike med regijami v ekonomski moči in potencialu
znanja še povečale, in sicer zaradi trendov koncentracije na znanju temelječih dejavnosti na določenih
območjih. Po drugi strani pa lahko opažamo tendence, da nove članice EU in njihove regije intenzivno
»lovijo« priključek z bolj razvitimi. Ključna dilema s katero se soočajo raziskovalci, je vprašanje razvoja
dogodkov v prihodnosti, in sicer kakšna bo ekonomska sitacija EU regij čez 20 let, in kakšne nauke lahko
iz naslova teh spoznanj potegnejo današnje razvojne politike. Ključno vprašanje v tem kontekstu je, ali
bodo bodoče inovacije pripomogle k večji polarizaciji ali kohezivnosti regij?
Študija OECD (2011) ugotavlja, da so razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca med
posameznimi regijami OECD držav relativno velike in dokaj trajne. Na osnovi izsledkov raziskav navaja
sklepanje, da so razlike rezultat strukturnih značilnosti in različnih dejavnikov, ki določajo možnosti za
rast in razvoj ekonomske moči posameznih regij.
Določenim regijam je tako uspel preboj in doseganje zavidljivega življenskega standarda, kar lahko
pripisujemo dejstvu, da so uspele postati svetovno privlačen tehnološki in inovacijski center oziroma
“razvojna os” (hub), da so tam zrasla globalna proizvodna podjetja oziroma se tam nahajajo določena
želena naravna bogastva. Nadalje so lahko k uspešnemu razvoju pripomogle tudi kakovostne povezave s
sosednjimi regijami (velikokrat čezmejnimi) oziroma so k razvoju prispevale druge specifične značilnosti
regije, ki so okrepile dinamično rast njenega gospodarstva. Glavna dejavnika mednarodne konkurenčnosti
sta danes postala znanje in sodobna tehnologija in zato tudi govorimo o družbi znanja (»knowledge-based
society«).
Študija OECD (2011) za regije držav OECD je pokazala, da je 27 razvojnih osi po uspešnosti prekosilo
ostale regije, še posebej pri indikatorjih inoviranja, kot so vlaganja poslovnega sektorja v R&R,
patentiranja in skupnih naporov sodelovanja pri inoviranju (Glej Tabelo 4).
17
Tabela 4: Statistični podatki za 27 velikih razvojnih osi v primerjavi s preostalimi regijami
Indikator
27 velikih
regionalnih osi
Vrednost
Gostota mreže avtocest
Delež oseb z osnovnošolsko izobrazbo (% delovno aktivnega prebivalstva)
Delež oseb z visokošolsko izobrazbo (% delovno aktivnega prebivalstva)
Stopnja zaposlenosti
Stopnja brezposelnosti
Dolgoročna stopnja brezposelnosti
Stopnja brezposelnosti med mladimi
Delež aktivnega prebivalstva
PCT patentne vloge na 1 milion prebivalcev
Delež skupnih paletnih vlog v PCT
Skupni izdatki za R&R (PPP)
Skupni izdatki za R&R gospodarstva (kot % deleža BDP)
Skupni izdatki za R&R vladnega sektorja (kot % deleža BDP)
Skupni izdatki za R&R (kot % deleža BDP)
Visoko in srednje-tehnološka podjetja (kot % skupnega števila zaposlenih)
Na znanju temelječe storitvene dejavnosti (kot % skupnega števila zaposlenih)
Skupne invencije znotraj regije
Skupne invencije znotraj države oziroma z drugimi regijami
Skupne invencije z drugimi državami
PISA rezultati iz matematike
PISA rezultat iz branja
0.82
16%
30%
72%
5%
2%
12%
76%
185.41
0.69
9.19
1.69%
0.32%
2.62%
5%
44%
6457
1852
636
516
518
Število zajetih
opazovanih
regij
27
25
25
27
27
8
26
27
27
27
23
25
25
25
25
25
27
27
27
27
27
Ostale regije
OECD
Vrednost
0.78
28%
24%
64%
8%
4%
16%
69%
72.04
0.61
6.23
0.79 %
0.26 %
1.43 %
6%
31%
535
212
109
465
469
Število zajetih
opazovanih
regij
272
266
266
297
303
220
254
303
279
279
215
225
220
225
238
250
286
286
286
308
308
* Podatki so za leto 2008 oziroma še novejši.
Vir: OECD (2011). Po podatkih OECD izdelala Garcilazo in Oliveira M. (2010).
Študija OECD (2011) kaže, da je razvrstitev regij glede na njihov prispevek k agregatni rasti zelo
asimetričena, saj je 4% najboljših OECD regij (14 v absolutnem številu) ustvarilo kar 33% kumultivne
rasti OECD držav v obdobju od 1995 do 2005. Najuspešnejše so bile regije Kalifornija (6,5%), Teksas
(4,5%), Kanto (3,2%) in Florida (3,16%). Ključni izziv ostaja, kako v preostalih 96% odstotkih regij, ki
so k skupni rasti prispevale 67%, aktivirati rast s pomočjo razpoložljivih fizičnih, človeških in naravnih
danosti.
Pri tem imajo po prepričanju strokovnjakov OECD (2001) ključno vlogo inovacije, saj se vlaganja v
človeški kapital, infrastrukturo in razvoj na znanju temelječih dejavnosti kažejo kot ključno gonilo
endogene rasti.
3.2 Jasna povezava med inoviranjem in gospodarsko močjo ter zadovoljstvom v družbi
Številne raziskave dokazujejo, da je mogoče razlike v ekonomski rasti in zadovoljstvu v družbi delno
pojasniti z razlikami v uspešnosti držav na področju inoviranja, kar pomeni, da je inovacijska aktivnost,
skupaj s tehnološkim napredkom eden glavnih virov ekonomske rasti. Ekonomska rast v družbi pa
povečuje zmožnost družbe za zadovoljevanje potreb prebivalcev (dostopnost kakovostne prehrane in
visoko razvite in kakovostne in dostopne storitve, kot na primer šolstvo, zdravstvo, rekreacija,…), kar
posledično povečuje njihovo splošno zadovoljstvo v družbi (glej Sliko 1). Splošno mednarodno sprejeto
merilo za merjenje zadovoljstva v družbi predstavlja t.i. Indeks človekovega napredka (Human
development index - HDI), ki upošteva pričakovano življensko dobo, pismenost, izobrazbo in življenski
standard v posameznih državah sveta (UNDP, 2006).
18
Slika 1: Povezava uspešnosti inoviranja in nivoja splošnega zadovoljstva v družbi
Vir: UNU-MERTI. Hollanders, H. and A. Arundel, "Differences in socio-economic conditions and regulatory
environment: explaining variations in national innovation performance and policy implications", INNO Metrics
2007
report,
Brussels:
European
Commission,
DG
Enterprise,
2007.
Dostopno
na:
http://www.merit.unu.edu/about/profile.php?id=31.
Presojanje držav glede na uspešnost inoviranja pokaže, da najbolj razvite države odstopajo tudi glede
uspešnosti ustvarjanja, difuzije in uporabe inovacij. Države so grupirane v štiri skupine in sicer
• inovacijski voditelji,
• inovacijski sledilci,
• zmerni inovatorji in
• skromni inovatorji.
Za vsako državo so značilne druge posebnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Za večjo uspešnost držav bi
bilo potrebno odpraviti relativne pomanjkljivosti nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov in pa
najbolj pomembno - tudi uravnotežiti uspešnost v vseh kategorijah kazalnikov.
Inovacijska aktivnost države/regije je odvisna od vlaganj v raziskave in razvoj (R&R), od
človeškega kapitala, od izobraževalnega sistema in od celotne socialne infrastrukture
(socialni kapital), saj med znanstvenimi dosežki in konkurenčnostjo ni neposredne
povezave. Sodobne teorije gospodarskega razvoja poudarjajo tako pomen osnovne
infrastrukture (npr. raziskovalni inštituti, univerze, organizacije, ki spodbujajo znanstvenotehnološki napredek) kot pomen medsebojnega sodelovanja vseh relevantnih ekonomskih
agentov (boljše znanje, difuzija znanja). To velja za gospodarsko rast na nacionalni,
sektorski in na regionalni ravni.
Med regijami v Sloveniji in EU so velike razlike v inovacijski aktivnosti. Razlike se kažejo tako v
izdatkih za R&R na prebivalca, kakor tudi s pomočjo drugih kazalnikov. Šele konec 80-ih in predvsem v
90-ih letih so države in tudi EU postale pozorne na regionalne razlike v R&R in inovacijski dejavnosti.
Najprej je analiza temeljila zgolj na razlikah v izdatkih za R&R na prebivalca in v številu raziskovalcev
na prebivalca. Te razlike so dosegle tudi rang 1:7, kar je bilo precej več, kot so bile razlike v BDP per
capita (1:3).
19
Raziskovalci ugotavljajo, da med inovacijskimi potenciali držav in gospodarskimi rezultati merjenimi z
dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca obstaja jasna povezava.
Garcilazo in Oliveira M. (2010) sta pokazala, da lahko razlike v rasti regij pripišemo razlikam v njihovi
inovacijski sposobnosti. Če analiziramo povezavo inovacijske sposobnosti in BDP na prebivalca na
regionalnem nivoju, lahko ugotovimo, da je kar 40 % razlik v bruto domačem proizvodu na prebivalca
(BDP na prebivalca) med EU regijami posledica različne stopnje inoviranja regij. Skupni inovacijski
indeks torej pozitivno vpliva na BDP na prebivalca (Hollanders in Arundel, 2006), saj njegovo povečanje
za 0,1 pomeni povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za preko 17.000 EUR (Glej Sliko 2).
Slika 2: Pozitivna povezava med skupnim inovacijskim indeksom in dodano vrednostjo na zaposlenega
na primeru držav območja EU-27
Pojasnilo: Podatki za vsa podjetja – DV obsega leto 2006, SII 2008 pa obdobje 2006/2007.
Vir: Likar B., 2010
Slovenija, kakor tudi Podravska statistična regija, pri tem odstopata v negativnem smislu. Navkljub zelo
visokemu oziroma ugodnem skupnem inovacijskem indeksu za 2010, ki je bil za Slovenijo le nekoliko
pod evropskim povprečjem (za EU-27 je bil povprečen indeks 0,516 in za Slovenijo 94 % le tega), je
dodana vrednost na zaposlenega (za leto 2006) v Sloveniji relativno nizka (v EU-27 je bila 49.510 EUR
na zaposlenega in v Sloveniji le 58 % te vrednosti). Slovenija pa glede na s skupnim inovacijskim
indeksom 2010 časovno usklajene podatke, zaostaja tudi po BDP na prebivalca, saj je znašal povprečni
BDP na prebivalca v EU-27 23.700 EUR, v Sloveniji pa le 73 % te vredosti).
Večja inovacijska aktivnost družbe torej praviloma pomeni tudi višji bruto domači proizvod na
prebivalca. To še posebej poudarjajo sodobne teorije gospodarskega razvoja (npr. nove teorije rasti, kjer
je koncept tehnološkega razvoja glavni motor gospodarskega razvoja). Pozitivno ali negativno na raven
bruto domačega proizvod na prebivalca vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so zgodovina, geostrateška lega
(npr. države Beneluksa, kjer se opravi 70 % vseh logističnih storitev v EU), konkurenčnost v
neinovativnih dejavnostih, velikost regije.
20
Na osnovi jasno dokazane povezave med inovacijsko aktivnostjo in BDP na prebivalca lahko zaključimo,
da morajo države in regije stopnjevati svoja prizadevanja za krepitev ključnih dejavnikov, ki
opredeljujejo na znanju temelječo družbo in hkrati povečujejo konkurenčnost gospodarstva. Poleg hitrega
razvoja in uporabe sodobnih tehnologij, gre za mnogo širši nabor dejavnikov, ki določajo učinkovitost
prehoda v na znanju temelječo družbo. Poleg izobraževanja so to zlasti raziskave, inoviranje,
vzpodbujanje podjetništva, tehnološki razvoj in uporaba telekomunikacij in informacijske tehnologije v
vseh segmentih gospodarstva in družbe4.
Gospodarski rezultati držav oziroma regij kažejo, da niso uspešne samo tiste države
oziroma regije, ki jim je uspelo razviti nove tehnologije, temveč predvsem tiste, ki so bile
sposobne najhitreje razviti nove izdelke, procese in storitve na podlagi novih tehnologij
ter jih uspešno komercializirati.
Zato je prišlo med raziskovalci gospodarskega razvoja do spoznanja, da je inovacijska sposobnost države
pomembnejša od kateregakoli posamičnega tehnološkega odkritja. Strokovnjaki vključeni v študijo
OECD (2011) ključne specifične značilnosti za uspeh vidijo predvsem v:
•
•
uspešnem načinu oziroma modelu ustvarjanja znanja in tehnologij, njunega komercialnega
izkoriščanja v gospodarstvu in uspešne difuzije tudi na globalnih trgih ter
specializaciji gospodarskega sektorja regije.
Evropski, nacionalni in regionalni organi odgovorni za gospodarski razvoj se morajo zatorej soočiti z
izzivom spodbujanja gospodarskega razvoja preko izgradnje in zagotavljanja učinkovitega delovanja
inovacijskega sistema tako na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki ga v nadaljevanju podrobneje
obravnavamo.
Zaključimo lahko, da kljub jasni povezavi med inoviranjem in gospodarsko uspešnostjo držav tega za
Slovenijo in Podravsko statistično regijo žal ne moremo trditi, zato moramo poiskati boljše rešitve za
povečanje učinkovitosti inovacijskega sistema. Za dvig uspešnosti gospodarskega položaja v Podravski
statistični regiji in Sloveniji je potrebno najprej podrobneje proučiti vzroke za nižjo uspešnost in na
osnovi tega pripraviti predloge za izbojšave nacionalnega in vpeljavo regionalnega inovacijskega sistema.
Preden pa podamo podrobnejšo analizo stanja na področju inovativnosti v Podravski statistični regiji in
Sloveniji, si je treba pojasniti nacionalni in regionalni informacijski sistem.
4
Povzeto in deloma prirejeno po virih: IER 2008, str. 9-14, InPrime 2007, Nared 2007, str. 53 in Asheim, Bjørn T., str. 10.
21
4. Nacionalni in regionalni inovacijski sistem
4.1 Inovacijski sistem in ključni deležniki
V splošnem pod pojmom inovacijski sistem razumemo skupek medsebojno povezanih deležnikov
(inštitucij znanja, podjetij, vladnih organov, posredniških in podpornih organizacij,...) ter pogojev in
ukrepov, ki tako posamično kot tudi skupno prispevajo k tehnološkemu napredku in k učinkovitemu in
uspešnemu prenosu novih tehnologij v gospodarsko prakso (glej Slika 3).
Kot ključne deležnike inovacijskega sistema lahko navedemo (Bučar, 2010):
• Gospodarstvo: raziskovalno-razvojne skupine gospodarskih subjektov.
• Javne institucije znanja: univerze in samostojni javni raziskovalni inštituti.
• Posredniške, razvojne in podporne institucije: javne agencije in regionalne razvojne agencije
ter številne posredniške organizacije, in sicer: znanstveno-tehnološke parke, univerzitetne in
regionalne podjetniške inkubatorje, centre za prenos tehologij, tehnološke centre, združenja
samostojnih inovatorjev,...
• Vladne organe in telesa: vlada je ustanovila številna vladna telesa in direktorate ministrstev, ki
so neposredo in posredno povezani z oblikvanjem inovacijske politike in zakonodaje.
• Druge R&R organizacije: neprofitne R&R organizacije,...
Poleg inštutucij inovacijskega sistema mora država v okviru inovacijskih politik vzpostaviti tudi ustrezen
zakonodajni okvir. Poleg tega se priporoča, da države/regije razvijejo in izvajajo številne komplesne
podporne ukrepe za inoviranje, spodbujajo javne in zasebne R&R aktivnosti ter poleg tega za podporo
inoviranju razvijejo tudi nekatere finančne mehanizme.
Slika 3: Shema inovacijskega sistema
Vir: Zabukovec, 2006, str. 12; povz. po Managing National Innovation System 1999
22
Podjetja (gospodarstvo) predstavljajo ključen prostor tehničnega znanja in veščin ter tako primarne
agente/deležnike pri iskanju inovacij. Pomemben del regionalnega inovacijskega sistema predstavljajo
tudi javne izobraževalno-raziskovalne inštitucije, predvsem univerze in fakultete ter javni raziskovalni
inštituti, ki prispevajo k oblikovanju visoko-tehnološkega prostora, saj ustvarjajo znanje, privlačijo
kapital in visoko-tehnološka podjetja ter usposabljajo kompetentno delovno silo.
V okviru tehnoloških tokov za razvoj inovativne družbe je pomembno dobro sodelovanje gospodarstva z
raziskovalno sfero in sposobnost podjetij, da absorbirajo nove tehnologije. Vlaganje zasebnega sektorja v
raziskave, v katerih so udeleženi raziskovalci iz gospodarstva in javnih raziskovalnih ustanov v okviru
sodelovanja gospodarstva z akademsko sfero, veča odprtost podjetij za nove tehnologije, kar dolgoročno
omogoča pozitiven tok znanja in tehnologij iz javnega sektorja v zasebni sektor. Tam se nato ustvarja
dodana vrednost in BDP, iz katerega se nato ponovno vlaga javna sredstva v znanost (Stres, 2009). Prav
tako pa je pomebno spodbujanje ustanavljanja novih tehnoloških podjetij v regiji in privabljanja tujih
tehnoloških podjetij v regijo (glej Slika 4).
Slika 4: Načini pospeševanja regionalnih inovacijskih potencialov
Pospeševanje inoviranja
in gospodarskega razvoja regije
Pritegnitev novih tehnoloških
podjetij v regijo
(ki so locirana zunaj regije)
Povečanje
absorpcijske sposobnosti in
inovacijske aktivnosti
podjetij lociranih v regiji
Ustanavljanje (visoko)tehnoloških
podjetij na osnovi obstoječega
potenciala v regiji
(JRO, aktivni inovatorji, gospodarstvo,..)
UKREPI:
Povečati privlačnost/dostopnost
regije:
UKREPI:
Motivacija in izboljšanje pogojev za
inoviranje:
UKREPI:
Motivacija in izboljšanje začetnih
pogojev z zagotavljanjem:
- z oblikovanjem tehnološke regije
(image)
- z izboljšanjem inovacijske
infrastrukture (znanstvenotehnološki park tretje generacije)
- z izboljšanjem »mehkih«
lokacijskih dejavnikov (kvaliteta
življenja in prostega časa)
- z oblikovanjem regionalne vizije, ki je
zasnovana na povpraševanju po inovacijah
- s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev
na področju R&R
- z zagotavljanjem pogojev za usposabljanje,
izobraževanje (profesionalne kvalifikacije)
- krepitev sodelovanja z R&R institucijami in
prenos tehnologije v gospodarstvo
- s pogodbenim R&R sodelovanjem JRO in
gospodarstva
- z vspostavljanjem inovacijskih, proizvodnih
in storitvenih mrež
- s selektivnim podpiranjem inovacijskih
projektov gospodarstva in z iskanjem
prednostnih področij specalizacije
-
Strategija, ki temelji na mobilnosti
-
promocije in spodbujanja prenosa
tehnologij preko spin-off oziroma
spin-out podjetij
svetovanja pri ustanavljanju podjetja
razpoložljivega tveganega kapitala
(predvsem semenskega)
razpoložljivost zemljišč in
infrastrukturnih priložnosti (tehnološki
centri)
Endogena razvojna strategija
Vir: Koschatzky (1997: 188). V: Zabukovec, 2006.
23
Je pa učinkovitost inoviranja v inovacijskem sistemu (lokalnem, regionalnem ali nacionalnem) močno
odvisna od dejanske učinkovitosti agentov/deležnikov, kot na primer univerz in razsikovalnih inštitutov,
od okvirnih pogojev za inoviranje (standardizacija, zakonodaja) in dejavnikov, ki kreirajo povpraševanja
na trgu. Še več, OECD (2011) pravzaprav ugotavlja, da sta ključni determinanti uspeha inovacijskega
sistema, intenzivnost in kakovost interakcij med različnimi agenti inovacijskega sistema.
Kot navaja Bučar (2010) sta ključna problema obstoječega inovacijskega sistema v Sloveniji:
pomanjkanje sodelovanja med posameznimi deležniki inovacijskega sistema in netransparentne vloge
posameznih deležnikov v sistemu, kar vodi velikokrat v podvajanje podpore določenim aktivnostim ter
nižji intenzivnosti in kakovosti storitev, kot tudi povezav in sodelovanja med posameznimi deležniki
sistema. Temu bi lahko dodali še problematiko centraliziranega inovacijskega sistema v Sloveniji, ki ne
sledi dobrim praksam razvitih držav, ki so že spoznale in s pridom v praksi implementirale moč
regionalne ravni inovacijskega sistema.
Študija OECD (2012) ugotavlja, da Slovenski sistem inovacij na področju usklajevanja politik kaže znake
“prenasičenosti” in v nekaterih primerih tudi konfliktne značilnosti. Mednje sodijo številna podvajanja v
podpori prenosu tehnologij, podjetništvu, sodelovanju med znanostjo in podjetji ter v financiranju RR
dejavnosti.
Tako OECD (2012) ugotavlja, da nekateri programi in agencije verjetno hkrati
neposredno in posredno financirajo dejavnosti tako končnih uporabnikov kot
posredniških organizacij za prenos tehnologij ali podjetništvo, ki nudijo podobno
podporo.
OECD (2012) tudi opozarja na konfliktnost strateških dokumentov in izvajanja le teh: čeprav RISS
(2011) in NPVŠ načrtujeta povečanje samostojnost JRO, se financiranje raziskovalno-razvojnega dela s
strani ARRS še vedno osredotoča na posamezne raziskovalce »mimo« JRO. Zato je potrebno nujno
poiskati orodja za reševanje in preseganje tega stanja, kjer razprave o združevanju na področju
organizacij za financiranje uporabnih R&R dejavnosti kažejo prave tendence urejanja. Vlada RS mora po
mnenju OECD (2012) izvesti sledeče aktivnosti:
•
preveriti možnost optimizacije sedanjega velikega nabora programov za podporo
inoviranju in zagotoviti njihovo večjo učinkovitost pri poposameznih ciljnih skupinah
uporabnikov. Gre za spodbude za prenos tehnologij, za podjetništvo ter za sodelovanje
javnega in zasebnega sektorja v R&R dejavnosti. Manjše število večjih programov je v
splošnem namreč bolj učinkovito (OECD, 2012: 152);
•
izvesti kritičen pregled trenutnih povezav principal-agent med MIZKŠ, MGRT, ARRS in
prejemniki sredstev, še posebej prevladujočo vlogo bibliometričnih indikatorjev za
financiranje raziskovalcev (oz. skupin), kjer manjka komponenta merjenja učinkov
aplikacije v realnem gospodarstvu (nova podjetja, licence oziroma pogodbene
raziskave);
•
razviti in izboljšati ukrepe s strani povpraševanja, kot je »inovacijsko usmerjeno javno
naročanje«, ter jih vključiti v nabor ukrepov slovenske politike raziskav in inovacij.
Absolutno pa ni potrebno, da so vsi cilji politike prevedeni v programe nepovratnih
sredstev, kar je prevladujoča praksa v Sloveniji;
•
nadaljevati z razvojem uporabe povratnih oblik podpore, kot so lastniški kapital,
mezzanin kapital (dolžniški kapital, ki lahko konvertira v lastniškega), garancije in
krediti, pri čemer so ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke
pomemben element slovenske politike inoviranja.
24
Kot primer dobre prakse lahko navedemo pobudo Tehnološkega parka Ljubljana in partnerjev, ki
so oblikovali iniciativo Start:up Slovenija, ki združuje celovite programe za komercializacijo
tehnologij in znanja preko ustanavljanja, razvoja in rasti startup podjetij, kjer je še poseben
poudarek na spin-off in spin-out podjetjih iz IRO-jev.
4.2 Zakonodajni okvir inovacijskega sistema
Kot smo zapisali že uvodoma, se je Mariborska razvojna agencija odločila, da za Podravsko regijo v
okviru EU projekta Inolink, pilotno v sodelovanj s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije
razvije predlog Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in
kjučni deležniki pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja,
ki je v razvitem svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni.
V Sloveniji je raziskovalna in inovacijska politika v pristojnosti vladnih resorjev, ki pokrivajo visoko
šolstvo, znanost, tehnologijo in gospodarstvo ter delno lokalno samoupravo in regionalno politiko. Kot
navaja OECD (2012: 21) v okviru aktualne vlade pokrivata vsa navedena področja dve ministrstvi, in
sicer:
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT),
• Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ).
MGRT usmerja uresničevanje svojega programa preko Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije
(JAPTI), Javne agencije za tehnološki razvoj (TIA) in Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). MIZKŠ
je prenesel izvajanje večine ukrepov na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije (ARRS). Navedene agencije bodo v letu 2013 podvržene določenemu
prestrukturiranju in združevanju, s ciljem optimizacije njihovega poslovanja in odprave pomanjkljivosti,
na katere opozarja tudi študija OECD (2012). V slovenskem inovacijskem sistemu moramo preseči
razdrobljenost sistema upravljanja raziskav in inovacij, ki vodi k neusklajenosti politik in pristojnosti ter
podvajanju instrumentov, pri čemer gre za očitno nejasno razmejene odgovornosti in nalog med
agencijami in operativnimi organizacijami inovativnega okolja, na kar opozarja OECD (2012).
Področje inovacijskih politik pokrivata tudi dve svetovalni telesi Vlade RS, in sicer:
• svet za znanost in tehnologijo RS in
• svet za konkurenčnost,
ki naj bi ju v skladu s predlogom RISS nadomestil
• svet za raziskave in inovacije,
ki bo povezoval vse ključne deležnike.
Kot navaja strateški dokument vlade Republike Slovenije Drzna Slovenija (2011), je najvišji strateški
dokument na področju raziskav in inovacij resolucija o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije
2011-2020 (RISS). Resolucija izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških dokumentov in določa izhodišča,
cilje in financiranje na teh področjih ter kazalce za spremljanje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja
zastavljenih ciljev in ukrepov. Resolucija je nasledila Nacionalni raziskovalni in razvojni program
(NRRP) za obdobje 2006-2010. Ta se je iztekel konec leta 2010, zato je v skladu z Zakonom o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. l. RS št. 96/02, 115/2005, 22/2006-UPB1, 61/2006-ZDru-1 in
112/2007) bilo potrebno pripraviti novega. Raziskovalna in inovacijska strategija 2011- 2020 je NRRP
nadgradila tako, da le-ta obsega tudi področje inovacij, velja pa za obdobje do leta 2020. Razširitev
področja in obdobja je nujna prilagoditev sodobnim gospodarskim in družbeno-političnim razmeram, ki
omogoča ustrezno horizontalno povezanost politik in institucij, ki skrbijo za celotni inovacijski cikel od
osnovne raziskave do zamisli in difuzije tržnega tehnološkega proizvoda ali na znanju temelječe storitve.
Cilj RISS je vzpostavitev sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo omogočal višjo
25
kakovost življenja za vse: s pomočjo kritične refleksije družbe, učinkovitega reševanja družbenih izzivov
in dviga dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanja več in bolj kakovostnih delovnih mest. RISS
ne skuša narekovati prioritetnih področij, ki jim bo država do 2020 namenjala več pozornosti, ampak
namesto tega s konceptom t.i. »pametne specializacije« opredeljuje demokratičen način in pot, po kateri
se bodo ta področja oblikovala, njihova ustreznost pa sproti preverjala, kar bo omogočalo tudi njihovo
prilagoditev.
Nova strategija je usmerjena k večji avtonomiji javnih raziskovalnih organizacij, ki bodo s povečanim
institucionalnim financiranjem nosile tudi večjo odgovornost pri oblikovanju kadrovske in razvojne
strategije, njihova evalvacija pa bo temeljila na ovrednotenju rezultatov in učinkov v znanosti in v
gospodarstvu. Poudarja tehnološke in netehnološke inovacije in opredeljuje cilje in ukrepe za
vzpostavitev celovite in kvalitetne mreže podpornih institucij za podjetništvo ter posodobitev in večanje
učinkovitosti izvajalskih institucij. Določa vrsto ukrepov za okrepitev človeških virov v gospodarstvu ter
promocijo znanosti, podjetništva in kulture ustvarjalnosti v družbi ter izobraževanju. Z doseganjem ciljev
RISS, se predvideva, da se bo dvignila konkurenčnost gospodarstva, davčno in podporno okolje pa bo
spodbudilo nova in višja vlaganja podjetij v razvoj in več ter predvsem bolj kakovostna delovna mesta. V
tem kontekstu RISS predlaga tudi ukrepe za oblikovanje bolj stimulativnega okolja za komercializacijo
znanja. Inovativna podjetja bodo zaradi lažjega dostopa do kapitala lahko rasla hitreje, posebna pozornost
pa je namenjena tudi skupini hitro-rastočih podjetij. S povečevanjem nalog in odgovornosti, predvsem pa
z ambiciozno zastavljenim načrtom razvoja, novimi instrumenti ter dejavnejšim sodelovanjem v
mednarodnem znanstvenem in inovacijskem okolju se povečujejo tudi obveznosti resornih organov s
področja znanosti, tehnologije in inovacij. Zato se za izvajanje RISS načrtuje ustrezna institucionalna
podpora s krepitvijo visoko usposobljene kadrovske sestave resornih ministrstev in preoblikovanjem
javnih agencij. Te bodo partnerice pri strokovnem usmerjanju in vrednotenju izvajanja politike.
Financiranje in izvajanje različnih programov bosta večinoma preneseni na strokovno usposobljene
izvajalske institucije.
Dosedanjemu krovnemu strateškemu dokumentu, Strategiji razvoja Slovenije 2006-2013, ki je začrtala
vizijo in cilje Slovenije tik po vstopu v evro-atlantske integracije, se izteka veljavnost. Zato je aktualna
Vlada Republike Slovenije v 2011 pričela z nadaljevanjem razprave o Strategiji razvoja Slovenije 2014–
2020. Z njenim oblikovanjem želi intenzivno nadaljevati ter glede vizije in ciljev doseči čim širšo javno
in strokovno soglasje. Nova strategija naj bi predstavljala nov, sodoben krovni dokument, v katerem bo
Vlada, ob upoštevanju globalnih dejavnikov in nacionalnih specifik, prednosti in omejitev, poiskala svojo
formulo za uspeh. Na tej osnovi bodo vse sektorske politike ter ukrepe usmerjali k uresničevanju
zastavljenih ciljev. Za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 je Vlada RS imenovala krovno
skupino, ki usmerja in vodi pripravo dokumenta. Vodita jo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
in direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Za prenos znanja in tehnologij obstaja tudi ustrezna zakonodajna podlaga, saj 21. in 22. člen Zakona o
izumih iz delovnega razmerja (Ur.l. RS, št.15/2007) opredeljuje pogoje prevzema izumov in njihovega
upravljanja v javnih raziskovalnih organizacijah.
Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Ur.l. RS, št. 2/2007) so postavljene pravne podlage za
sovlaganje države v razvoj storitev podpornih institucij, a izvaja se delno in nesistematično. Vloga teh
podpornih institucij v primerjavi z javnimi izvajalskimi agencijami ni jasna, zato se programi in ukrepi
ponekod podvajajo, nekateri nujni pa manjkajo. Prav tako ni vzpostavljen sistem spremljanja in
vrednotenja učinkov.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je januarja 2010 iniciralo javno
razpravo o razvoju slovenskega visokega šolstva. Do nastanka prvega osnutka Nacionalnega programa
visokega šolstva (NPVŠ) 2011–2020 (september 2010) je prek spletne strani in razprav na različnih
forumih svoje premisleke prispevalo štirinajst ekspertov, več visokošolskih deležnikov (Rektorska
26
konferenca RS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Študentska
organizacija Slovenije, nekateri samostojni visokošolski zavodi in drugi) in številni posamezniki. NPVŠ
2011–2020 temelji na Strategiji razvoja Slovenije in dokumentu Evropa 2020. NPVŠ ukrepe za nadaljnji
razvoj visokošolskega prostora, kot enega ključnih deležnikov inovacijskega sistema, obravnava v
dolgoročni perspektivi ter skupaj s strategijo s področja raziskovalne in inovativne dejavnosti in
Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo, saj so petletni programi prekratki za doseganje strateških
ciljev. To se je izkazalo v izkušnjah s preteklimi nacionalnimi programi tako na področju visokega šolstva
kot tudi raziskovalne dejavnosti. V ta namen je ministrstvo oblikovalo predlog programa do leta 2020 in
ponuja pogled v srednjeročno prihodnost. Pri tem upošteva tudi vpliv trenutnih ukrepov v daljši časovni
perspektivi. NPVŠ 2011–2020 se smiselno navezuje na celotno področje terciarnega izobraževanja, ki ga
poleg visokošolskih institucij tvorijo tudi višje strokovne šole. Program prav tako vključuje povezovanje
z gospodarstvom, znanostjo ter znanstveno in kulturno politiko. V slednjem pogledu je komplementaren s
predlagano Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011–2020.
Vlada RS je v aprilu 2012 sprejela “Akcijski načrt” za izvajanje Akta za mala podjetja
(http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/podjetnistvo_konkurencnost_in_tehnologija/akcijski_nacrt_
za_izvajanje_akta_za_mala_podjetja/), ki predstavlja celovit in povezan program ukrepov za ustvarjanje
konkurenčnega poslovnega okolja za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Akcijski načrt podaja
pregled usmeritev Vlade RS in nabor konkretnih ukrepov, s katerimi bomo v Sloveniji spodbujali
nastajanje podjetij, hitrejši razvoj podjetij v začetnih fazah delovanja in njihovo konkurenčnost, rast in
razvoj vseh nadaljnjih fazah razvoja.
Prav tako pa si za dvig konkurenčnosti prizadeva Evropska komisija, ki je je kot ključni okvir za večanje
konkurenčnosti EU in evropskega gospodarstva do leta 2020 predstavila večletni finančni okvir (MFF),
pravila državnih pomoči in strukturnih skladov ter programa COSME 2014-20205 in HORIZON 20206.
Tako je Evropska komisija v letu 2011 objavila predlog novega okvirnega programa za konkurenčnost
MSP – COSME 2014-2020, ki predstavlja del svežnja za spodbujanje raziskav, inovacij in
konkurenčnosti. Program COSME je usklajen s strategijo Evropa 2020 in je namenjen ustvarjanju
pogojev za napredek evropskih podjetij in zagotovitvi, da bodo MSP lahko v celoti izkoristila ogromen
potencial enotnega trga ter segla tudi preko njegovih meja na globalne trge. Pri tem želi Evropska
komisija predvsem prispevati k izbojšanju okvirnih pogojev za poslovanje in inoviranje z namenom
prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij, izbojšati dostop do financiranja MSP, izboljšati dostop
MSP do trgov v EU in svetu ter spodbuditi podjetništvo, ki vključuje predvsem spodbujanje specifičnih
ciljnih skupin (potencialnih) podjetnikov.
Nadalje je Evropska komisija pripravila predlog Okvirnega programa za raziskave, inovacije in
tehnološki razvoj – HORIZON 2020, ki predvideva okrepljeno vlogo MSP. Program predvideva proračun
v višini 80 milijard evrov. V skladu s strategijo EU 2020 bodo cilji okvirnega programa predvsem
povezani z iskanjem odgovorov na ključne družbene izzive, spodbujanjem gospodarstva in njegove
konkurenčnosti ter izgradnjo odličnosti v znanstvenih raziskavah. V ta namen bodo v okviru HORIZON
2020 poseben poudarek na lažjem vključevanju MSP, kar jih bo spodbudilo k njihovi večji udeležbi v
programih. V ta namen bodo v okviru programa posamezni ukrepi prav ciljno naravnani na MSP, zanje
pa bo rezerviran tudi poseben delež proračuna.
5
6
Glej: http://ec.europa.eu/cip/cosme/index_en.htm.
Glej: http://ec.europa.eu/research/horizon2020/index_en.cfm.
27
4.3 Optimalna kombinacija evropskih, nacionalnih in regionalnih inovacijskih politik
V EU in v svetu se najhitreje razvijajo predvsem območja, ki nudijo možnost opravljanja dejavnosti, ki
temeljijo na znanju. Te pa temeljijo na inoviranju, saj je s povečevanjem tehnološke zahtevnosti
proizvodov, s hitro dinamiko tehnološkega napredka ter s padanjem pomembnosti surovin in cenenega
dela, konkurenčna sposobnost določene države, regije, lokalne skupnosti in podjetij odvisna predvsem od
sposobnosti inoviranja. Inoviranje produktov, procesov, organizacije, trženja, poslovnih modelov namreč
omogoča mednarodno konkurenčnost.
Čeprav je spodbujanje inoviranja že vsaj dve desetletji cilj razvitih držav, pa so te spodbujale inoviranje
predvsem na državni ravni, brez regionalne dimenzije in brez upoštevanja regionalnih učinkov
inovacijske politike. Dejstvo pa je, da obstoji sorazmerno jasna povezava med inovacijsko aktivnostjo in
regionalnim okoljem.
S ciljem logičnega razporejanja odgovornoti za vodenje in izvajanje inovacijskih politik na skupnem
evropskem, nacionalnem in regionalnem nivoju, je po menju Wintjesa in Hollandersa (2011) nekako še
najteže določiti »pravo« vlogo nacionalnega nivoja. Za spodbujanje temeljnih raziskav je namreč
najprimerjejša enotna evropska raven upravljanja, medtem ko se zdi za izvajanje inovacijske politike
najustreznejša regionalna raven. Kar pomeni, da nacionalna raven nekako »izvisi«, kot neoptimalna,
čeprav smo videli, da v določenih državah (tudi v Sloveniji) še vedno prevladuje.
Strokovnjaki izpostavljajo potrebo po jasnem osredotočanju na oblikovanje lokacijsko (regionalno)
vezanih politik pametne specializacije. Iskanje področij pametne specializacije je v osnovi podjetniški
proces, kjer se ustvarjanje novega znanja in tehnologij usmerja na področja, ki bi lahko bila obetavna za
specializacijo regije. Pri tem je ključna vloga javnih politik, da spodbujajo podjetnike tako v zasebnem
kot tudi javnem sektorju, predvsem univerze in javne raziskovane inštitute, da iščejo in razvijajo produkte
ter tržne niše, pri čemer jim v tem procesu inoviranja pomagajo pri njihovi medsebojni koordinaciji in
povezovanju.
Za področje dodeljevanja enotnega evropskega raziskovalno-razvojnega denarja pa je poročilo ekspertne
skupine z naslovom “The Role of Community Research Policy in the Knowledge-Based Economy” 7 iz
leta 2009 podalo priporočila za spremembe razpisnih pogojev (Wintjes in Hollanders, 2011). In sicer
priporoča uvedbo več konkuriranja na osnovi referenc o odličnosti (uspehov) ter specalizacije, kar bi
vodilo k večji koncentraciji raziskovalnih naporov in aktivnosti v Evropi. Ob tem poročilo poudarja
negativne posledice, ki bi jih na kohezijsko in inovacijsko politiko lahko imelo »prostorsko slepo« (ang.
»spatially-blind«) Evropsko raziskovalno območje (ERA). V tem okviru je bila podrvžena presoji tudi
prava izbira in učinkovita izvedba inovacijskih politk v okviru kohezijske politike, in sicer s ciljem
iskanja »prave kombinacije« inovacijskih politik, usmerjenih v odličnost oziroma v razvoj posameznih
lokaciji (regij), in sicer s ciljem doseganja pametne specializacije. Prekrivanje tehnoloških in panožnih
prioritet izbranih s strani EU, nacionalnih in regionalnih politik, lahko namreč oteži koncentracijo
odličnosti na nekaj centrov, ki lahko uspešno konkurirajo na globalni ravni. Strokovnjaki verjamejo, da
bo resnično ustvarjanje Evropskih centrov odličnosti na dolgi rok koristno za vse posamezne države, ki
imajo nižje stopnje strokovnega znanja na širšem spektru znanstvenih področij, čeprav le-te na kratek rok
izgubljajo možnosti za sofinanciranje razvoja določenih znanstvenih področij.
Medtem ko na znanstveni odličnosti temelječe politike niso relevantne za vse regije, so na lokacijo
vezane politike specializacije in inoviranja še kako pomembne. Poskus ustvarjanja na znanstveni
odličnosti temelječih evropskih oziroma nacionalnih centrov odličnosti za posamezna specifična
znanstvena področja, torej ni nujno škodljiv iz vidika inovacijsko usmerjene kohezijske politike.
7
http://ec.europa.eu/research/conferences/2009/era2009/speakers/papers/paper_luc_soete.pdf
28
Na odličnosti temelječa konkurenca za evropska raziskovalno-razvojna sredstva je lahko v pomoč pri
odkrivanju področij pametne specializacije saj sili regije, da v konkurenčnem boju z drugimi regijami
iščejo obetavne tržne niše, ki so usklajene z razpoložljivimi specifičnimi resursi regije. Pri tem pa je
obseg pomoči politik odlične znanosti pri iskanju področij pametne specializacije odvisen predvsem od
tega, kako je »odličnost« v raziskavah definirana in merjena: ali je pri ocenjevanju ključno le mnenje
znanstvene stroke ali pa je vljučeno tudi vrednotenje v luči uspešne komercializacije inovacij.
Kljub temu, da ustvarjanje evropskih centrov odličnosti za generiranje novih znanj in tehnologij ne bo
enostavna naloga, bo mogoče še bistveno težji in pomebnejši izziv doseganje dejanskih ekonomskih
koristi iz naslova vlaganj v raziskave (t.j. doseganje cilja monetizacije znanja in tehnologij). Po mnenju
avtorjev Wintjesa in Hollandersa (2011) namreč obstaja velika nevarnost, da bomo priča novemu
evropskemu paradoksu (t.j. dobri uspehi v znanosti in slaba uspešnosti pri inoviranju, torej komercialni
uspešnosti vlaganj v znanost). Prav tako odličnost v generiranju tehnologij še ne pomeni nujno tudi
ekonomskega razvoja regij. Tako bodo tudi tiste regije, ki bodo posebej pridobile na račun politike
koncentracije raziskovalne odličnosti, potrebovale regionalne torej lokalno utemeljene inovacijske
politike, ki bodo spodbudile in okrepile sposobnost za absorpcijo in difuzijo znanja in tehnologij s ciljem
maksimizacije ekonomskega razvoja regije.
Čeprav je uspešna rast vodilnih regij pomembno povezana z vlaganji v raziskave in razvoj ter tehnološki
napredek, se poleg teh dejavnikov za uspeh regij, kažejo tudi drugi pomembni vzorci razvoja in modeli
rasti. Koncept regionalnega inovacijskega sistema (RIS) pomaga opisati razlike v razvoju regij in osvetliti
različne modele in vzorce njihovega razvoja (OECD, 2011). Kot navaja OECD (2011), se je koncept RIS
pričel pojavljati v okviru razvojnih politik konec devedesetih let, kot regionalna različica nacionalnega
inovacijskega sistema (NIS) (Cooke, 1992; Cooke and Morgan, 1998; European Commission, 1998), ki
pa je bil že pred tem v okviru razvojnih politik, širše sprejet koncept (Freeman, 1987; Nelson, 1993;
OECD, 1999). Literatura, ki obravnava problematiko regionalnih inovacijskih sistemov in raznolikost
regij, je relativno obsežna. Nekatere študije se osredotočajo na regionalne razlike v smislu analize
strukture dejavnosti gospodarstva posamezne regije in njegove specializacije. Druge pa se bolj
osredotočajo na analizo poslovnega okolja, v okviru katere analizirajo institucionalne vidike, kjer se
primerno osredotočajo na gostoto in intenzivnost povezav med posameznimi akterji inovacijskega
sistema, kot ključno značilnostjo posameznega RIS-a.
Pomen regionalnega inovacijskega sistema (RIS) krepi tudi dejstvo, da je pri razvoju in komercializaciji
modernih generičnih tehnologij dejavnik prostorske bližine odigral odločilno vlogo. Regionalni
inovacijski sistemi postajajo čedalje pomembnejši pri razvoju visokotehnološkega okolja in njegovi
komercializaciji, pri čemer dejavnik prostorske bližine igra ključno vlogo (primer dobre prakse je
Silicijeva dolina). Zato regionalni inovacijski sistemi postajajo vse pomembnejši v mednarodnem
gospodarstvu. Zmanjšuje se pomen državnih meja, držav in nacionalnih gospodarstev, odločilne pa
postajajo aglomeracije, industrijski grozdi in mreže. Inovacije je treba vključiti v poslovne procese – v
nadgradnjo obstoječih in vključevanje v nove procese, tudi v področje trženja, razvoja in povečevanja
kakovosti proizvodnje in proizvodov.
V tem smislu se kot najbolj primerni instrumenti vodenja inovacijske politike ne izkazujejo več zelo
posplošene intervencije na ravni države, temveč bolj artikulirani mehanizmi in ukrepi, ki upoštevajo
specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike inovacijskih procesov.
Koncept RIS je holističen in poudarja, da je potrebno na inovativnost gledati skozi
poslovno okolje in ne le zgolj skozi prisotnost raziskovalnih organizacij.
V kontekstu RIS je zanimiva tudi teorija, ki sta jo razvila Audretsch in Feldman, in sta jo poimenovala
29
“Industry Life Cycle Theory8”, ki pravi:
“Narava znanja na posameznem območju ima pomemben vpliv na obseg inovacijske
aktivnosti. Največ inovacij je v regijah, kjer se ustvari in izmenja čimveč znanja.
Predvsem sta pomembna »utelešeno« znanje in sodelovanje med akterji v regiji.«
V zgodnji fazi življenjskega cikla posamezne panoge je pomembno, da so stiki osebni (“face to face”),
kar zahteva prostorsko bližino, saj prevladuje pomen utelešenega znanja, ki pa ni lahko prenosljivo. Zato
so radikalne inovacije prisotne predvsem v aglomeracijah in ne na periferiji. To velja predvsem za
panoge, ki temeljijo na znanju. V centralnih regijah so stroški inovacijske dejavnosti predvsem povezani
z R&R, zato je izredno pomembna prisotnost “trojne spirale”, kjer gre za strukturirano sodelovanje med
vlado (lokalnimi oblastmi), podjetji in institucijami znanja. Potreben je stik s svetovnim znanjem, zato
imajo podjetja stik tudi z institucijami znanja v tujini.
V perifernih regijah, kamor spada tudi Podravje, so pomembne predvsem ostale inovacijske aktivnosti.
Inovacije v perifernih regijah so predvsem inkrementalne in temeljijo na prenosu novosti iz centralnih v
periferne regije (na primer prenos proizvodnje iz centralnih v periferne regije, potem ko je proizvodnja že
centralizirana). Periferne regije pa imajo predvsem v standardizirani predelovalni industriji konkurenčno
prednost pred centralnimi regijami, in sicer predvsem zaradi praviloma nižjih stroškov proizvodnje. Za ta
podjetja je značilno, da večino proizvodnje izvozijo v druge regije in v tujino, pomemben vpliv na
njihovo stopnjo inoviranja pa imajo zahteve uporabnikov oziroma kupcev. Zato so v perifernih regijah
locirana predvsem predelovalna podjetja, ki ponavadi niso tesno povezana z lokalnim okoljem. Njihova
inovacijska aktivnost je geografsko bolj razpršena in predvsem temelji na uporabi inkrementalnih
inovacij, razvitih v drugih regijah. Zaradi standardizacije je znanje lažje prenosljivo in zato ni potrebna
prisotnost lokalnih institucij znanja. Tudi na tem področju se torej izkazujejo regionalne razlike in potreba
po primerno ukrojenem dolgoročnem pristopu k vzpostavitvi inovacijskega sistema. V Tabeli 5 so
prikazane glavne vrste regionalnih inovacijskih sistemov in sicer z vidika različnih vlog, ki jih imajo
institucije znanja.
Tabela 5: Glavne vrste regionalnih inovacijskih sistemov glede na različne vloge institucij znanja
GLAVNE VRSTE
RIS-ov
LOKACIJA
INSTITUCIJ
ZNANJA
TOK
ZNANJA
GLAVNE
SPODBUDE ZA
SODELOVANJE
PRIMER V PRAKSI
VRSTE
INOVACIJ
KOMENTAR
Geografsko
locirane
regionalne
inovacijske
mreže
Lokalna univerza –
vendar neustrezna
glede na potrebe
gospodarstva zato
ni tesne povezave
Interaktiven
Geografska,
družbena in kulturna
bližina
Najbolj tipičen primer so
industrijska območja, kjer
imamo tesno mreženje
srednjih in malih podjetij.
Predvsem
inkrementalne
(postopne)
inovacije
Regionalno
mrežen
inovacijski
sistem
Lokalna univerza –
tesno vpeta v
lokalno
gospodarstvo
Interaktiven
Načrtno mreženje
Možnost
radikalnejših
inovacij.
Regionaliziran
nacionalni
inovacijski
sistem
Univerze ni v regiji
Linearen
Posamezniki z isto
izobrazbo in
skupnimi izkušnjami
Najuspešnejša
univerzitetna središča.
Etzkowitzeva in
Leyderssdorfova
regionalna trojna spirala.
Inovacijska dejavnost v
glavnem pomeni
sodelovanje z akterji
izven regije. Lokalne
institucije znanja
sodelujejo z lokalnim
gospodarstvom zgolj
projektno.
Nevarnost je v možnosti
tehnološkega
zaostajanja, saj brez
sodelovanja z
institucijami znanja ni
pričakovati radikalnejših
inovacij.
Idealen RIS.
Inkrementalne
in radikalne
inovacije.
Brez stalnega
sodelovanja ni
medsebojnega učenja,
kar zelo zmanjšuje vpliv
na razvoj območja.
Vir: Andersson, Karlsson, 2002, str. 15.
Med dejavniki uspešnosti razvoja regij poleg obstoječih faktorjev lokacijske privlačnosti pridobivajo na
8
Teorija je analogija teorije življenjskega cikla proizvoda, je pa tudi podobna teoriji polov rasti.
30
pomenu tudi nekateri novi, kot so prisotnost trga, infrastrukture in kakovostne delovne sile. Iz Tabele 5 je
razvidno, da je treba za uspešen regionalni razvoj poleg nujno potrebnih pogojev (npr. infrastruktura)
zagotoviti tudi prisotnost zaželenih pogojev za razvoj. To pa zahteva organizirano delovanje (partnerski
pristop) vseh deležnikov inovacijskega sistema in tudi svoj čas za uresničitev.
Različni elementi igrajo na različnih ravneh različno vlogo. Tako je infrastruktura na regionalni ravni,
predvsem podporne organizacije, veliko bolj pomembna kot na mednarodni ravni, politični sistem je
pomemben predvsem na nacionalni ravni, saj regionalna raven pogosto nima prave politične moči.
Regionalni inovacijski sistem torej predstavlja mehanizem s pomočjo katerega država/regija izvaja
ukrepe za podporo inovacijske dejavnosti in procesov. Pri tem okvir RIS, podobno kot NIS, definira
inoviranje kot komulativen in nelineraren sistemski proces. Glede na pomen inovacijskega sistema tako
nacionalnega kot regionalnega je treba enega in drugega čimbolj učinkovito upravljati, kar je podrobneje
opredeljeno v nadaljevanju.
31
5. Pomen učinkovitega upravljanja inovacijskega sistema
Upravljanje inovacijskega sistema je v preteklih letih prešlo iz linearnega modela, ki upošteva, da
ekonomska učinkovitost sledi raziskovalni, v sistem druge generacije, ki ni več osredotočen na
tehnologijo, temveč temelji na interaktivnem organizacijskem modelu, ki ustvarja možnosti za uspeh.
Toda v zadnjem desetletju se po svetu vse bolj uveljavlja inovacijski sistem tretje generacije, ki je
horizontalen ter zahteva dobro usklajen postopek načrtovanja, izvajanja in vrednotenja politik med vsemi
deležniki, vključenimi v inovacijski sistem, pa tudi sprotno prilagajanje institucij s področij raziskav,
tehnologije in inovacij spremembam v okolju.
Na nivoju vladnih inovacijskih politik se tako na primer dogajajo premiki od politik tehnološkega potiska
(technology push) k politikam potega povpraševanja (demand pull). Poleg tega pri oblikovanju
inovacijskih vladnih politik na pomenu pridobivajo prakse prenosa znanja in njegove uporabe v
gospodarstv, podjetništvo, od uporabnikov spodbujene inovacije, inovacije v storitvenih dejavnostih in
javnem sektorju ter soočanje s ključnimi izzivi človeštva. Regije lahko na primer hkrati podpirajo
inovacije in se sočajo z izzivi klimatskih sprememb ali onesnaževanjem, s svojim povpraševanjem po
zelenih tehnologijah pa lahko postanejo tudi inovatorji ali vsaj eden prvih kupcev le-teh.
V velikem številu regij se dogaja, da večina novih tehnologij prihaja iz drugih regij. Poleg promocije
raziskav in razvoja ter generiranja novih tehnologij obstajajo še številne druge možnosti vladnih politik za
promocijo inoviranja na regionalni ravni. Inovacije moramo zato obravnavnavati v širšem smislu in
preseči linearen, na raziskavah temelječ pristop. Tako OECD (2009, pp.65) predlaga tri možne poglede na
inovacije v širšem smislu:
•
Na rezultatih temelječ pristop, ki opazuje rezultate inoviranja, kot so tehnološke inovacije (novi
produkti oziroma procesi) in netehnološke inovacije (novi načini organizacije, poslovni modeli
oziroma trženjski pristopi).
•
Na vedenju temelječ pristop, ki opazuje nove oblike sodelovanja in podjetništva kot načina, kako
agenti inoviranja sodelujejo in organizirajo proces inoviranja.
•
Na izzivih temelječ pristop, kjer so inovacije ključno orodje za reševanje družbenih izzivov, kot
na primer klimatskih sprememb ali staranja prebivalstva .
Nacionalne in regionalne politike se pogosto odločijo za dve ali tri prioritetna področja razvoja svojega
gospodarstva (npr. nano-tehnologije, informacijske tehnologije in biotehnologije). Čeravno ni dvoma, da
so inovacije eno izmed najpomembnejših gonil nacionalne ekonomske rasti, in so nacionalna vlaganja v
znanost ter na splošno R&R dejavnosti pozitivno korelirana z nacionalno ekonomsko rastjo,pa višina
vlaganj v tehnološke tokove ni nujno sorazmerna z uspehom države na področju inoviranja.
Različni tuji avtorji opozarjajo, da tehnologije niso čudežna palica, s katero se bodo
lokalne ekonomije nenadoma izboljšale. Za razvoj novih tehnologij je potreben čas in še
potem ni zagotovila, da bodo na tržišču uspele, zato je potrebna tudi potrpežljivost.
Poučen primer navaja Stres (2008), ki opozarja na nesorazmernost višine vlaganj z uspehom, ki ga na
področju inovativnosti izkazuje Nizozemska, ki s svojim 1,8% BDP za raziskave in razvoj ne dosega niti
povprečja EU (Stres, 2008). Kljub temu so nizozemski raziskovalci dobili 9 od skupno 105 podeljenih
najprestižnejših štipendij za fizikalne znanosti Evropskega raziskovalnega sveta (European Research
Council - ERC). S tem je Nizozemska postala tretja najbolj uspešna dežela za Anglijo in Francijo, skupaj
z Italijo in Švico ter pustila za sabo Nemčijo, ki premore 5-krat toliko raziskovalcev kot Nizozemska,
32
dobila pa je le 7 štipendij. Za uspeh nizozemskega sistema sta ključnega pomena dva dejavnika, in sicer:
•
•
minimalna birokracija, ki omogoča, da se znanstveniki dejansko posvečajo znanstvenoraziskovalnemu delu, ter
izjemno kompetitiven sistem financiranja, ki je zelo strog pri preverjanju rezultatov projektov na
praktičnem nivoju ter glede porabe sredstev.
OECD (2012) tako na primer za Slovenijo v luči povečanja učinkovitosti inovacijskega sistema svetuje
podrobno analizo “poslovnega modela” glavnih agencij ter odnosa med agencijami in “njihovimi”
ministrstvi. Določeni programi finančne podpore se namreč podvajajo, prav tako pa se podvajajo
določene dejavnosti posredniških organizacij, ki jih financirajo agencije. Bolj zrela kultura evalvacije
učinkov bi lahko prispevala k boljšemu povratnemu učinku in k boljšim komunikacijam. Večja
učinkovitost in uspešnost inovacijskega sistema sta še posebno pomembni v času fiskalne konsolidacije,
ko so na voljo omejena sredstva, zato bi morala vlada po mnenju OECD (2012):
•
dati jasno vlogo novemu svetovalnemu telesu na visoki ravni na področju raziskav in
inovacij (RISS, 2011 predvideva oblikovanje Sveta za raziskave in inovacije, ki naj bi
povezoval ključne deležnike inovacijskega ekosistema;
•
nadaljevati z glavnima strategijama RISS in NPVŠ kot deloma procesa sprememb
družbe, vključujoč politična, akademska in poslovna okolja, kot tudi širšo javnost, z
namenom, da se uskladi izjemno različna mnenja teh okolij o lastnostih in potrebah
slovenskega sistema inovacij;
•
zagotoviti boljše ujemanje strategije in instrumentov Javne agencije RS za raziskovalno
dejavnost (ARRS) za spremembo procesa na univerzah in JRO (kot to navajata RISS in
NPVŠ), kar bo po izkušnjah zelo zahtevna naloga. Pri tem je pomembno, da ARRS
prispeva k organizacijskim spremembam na JRO brez zmanjšanja njihove kakovosti;
•
izboljšati in optimizirati delovanje agencij in njihovih prekrivajočih se področij,
vključenih v podporo inovacijam ob hkratnem zagotavljanju ustrezne organiziranosti in
kadrovske zasedbe za zagotavljanje ustrezne kakovosti in časovne dinamike izvedbe
ukrepov;
•
OECD (2012) svetuje večjo osredotočenost na operativne posrednike izven agencij in
skladov, na širokem področju prenosa tehnologij, podjetništva ter inovacijsko
usmerjenega svetovanja, ki delujejo na terenu v neposrednem stiku z nosilci inovacijske
dejavnosti. Združevanje javnih agencij je lahko rešitev, vendar se pri tem ne sme
pozabiti na manj vidno, a potencialno bolj pomembno izboljšanje programov in
njihovega financiranja operativnih posrednikov ter zmanjšanje prekrivanja le-teh z
aktivnostmi javnih agencij;
•
oceniti možnosti za okrepitev kadrovske zasedbe na ministrstvih na področju znanosti in
tehnologije, glede na prihajajoče naloge, kljub času finančne konsolidacije.
Kot vsaka druga dejavnost, ki zahteva investiranje resursov, je tudi za vlaganja v delovanje
inovacijskega sistema pomebno, da le-ta daje opitmalne učinke in maksimirajo donose vlaganj.
Zato si vlade in strokovnjaki prizadevajo poiskati načine za doseganje optimalnih ekonomskih
učinkov iz naslova inovacijske dejavnosti, kar obravnavamo v nadaljevanju.
33
5.1 Ključni dejavniki uspeha inovacijskega sistema
Odličnost v raziskovanju novih tehnologij žal sama po sebi še ne prinaša tudi monetizacije preko
komercialnega uspeha. Zagotavljanje ekonomskih učinkov iz naslova znanja in novih tehnologij in
inovacij je odvisna od dinamičnega interaktivnega procesa, ki vključuje posameznike, podjetja in
institucije, ki absorbirajo, uporabijo in izvajajo difuzijo tehnologij oziroma znanja. To pomeni, da je za
uspeh inovacijskega procesa, ki je merjen z komercialno uspešnostjo inovacij, pomemben zelo širok
spekter okvirnih dejavnikov.
Kot navajata (Wintjes R. in Hollanders H., 2011) so dejanske koristi družbe od tehnološkega napredka in
inovacij odvisne od številnih socio-ekonomskih in institucionalnih dejavnikov in dejavnosti povezanih z
znanjem. V Tabeli 6 prikazujemo kategorije dejavnikov socio-ekonomskega in zakonodajnega okolja in
njihov vpliv na posamezne inovacijske indikatorje. Merimo jih s posameznimi in skupnim inovacijskim
indeksom, ki so deloma odvisni tudi od socio-ekonomskih in zakonodajnih dejavnikov9.
Tabela 6: Vpliv socio-ekonomskega in zakonodajnega okolja na inovacijske indikatorje
Skupni
inovacijski
indeks
(SII)
POGOJI POVPRAŠEVANJA
Delež mladih
Naklonjenost kupcev novostim
Javna naročila
Zahtevni zakonodajni standardi
SOCIALNI KAPITAL
Zaupanje
Dojemanje korupcije
INSTITUCIONALNI OKVIR
Nizke administrativne ovire
Kakovost izobraževalnega sistema
Zaščita intelektualne lastnine
Stabilnost cen
UČINKOVITOST TRGA
Intenzivnost lokalne konkurence
Omejitve tujega lastništva
Prilagodljivost določanja osebnih dohodkov
Kompleksnost finančnega trga
TEHNOLOŠKI TOKOVI
Beg možganov
Absorbcijska sposobnost podjetij za tehnologije
Sodelovanje gospodarstva in univerz pri R&R
SOCIALNA PRAVIČNOST
Izdatki za socialno zaščito
Enakost dohodkov
Stopnja zaposlenosti
UPRAVLJANJE INOVACIJ
Jasna vizija politike in odgovornost
Politična stabilnost
Vladna učinkovitost
Kakovost zakonodaje
Pravna država
Nadzor korupcije
Spodbujevalci
inovacij
Ustvarjanje
znanja
Inovacije in
podjetništvo
Uporaba
inovacij
Intelektualna
lastnina
+
++
++
+
+++
+++
+++
++
++
+++
+
+
+
++
++
++
+
++
++
+
++
+++
+++
+++
++
++
+
+
+
+
+
+
+
++
+++
+++
++
+
++
+
+++
++
+++
+++
+
+
+
+
+
+
Legenda:
+++: Močna korelacija med variabilnostjo dejavnika in rezultati inoviranja;
++:
Srednje močna korelacija
+:
Šibka korelacija
9
Glej: Hollanders, Hugo in Arundel, Anthony (2007) Differences in socio-economic conditions and regulatory environment.
http://www.proinno-europe.eu/admin/uploaded_documents/eis_2007_Socio-economic_conditions.pdf.
34
Kategoriji, ki imata največji vpliv na razvoj inovativnosti sta po analizi socialni kapital in tehnološki
tokovi. Ti dve kategoriji močno vplivata na inovacijsko sposobnost družbe, in sicer:
•
•
V okviru socialnega kapitala so pomembne politike, ki vzpodbujajo zaupanje in sodelovanje ter
negativno percepcijo korupcije, saj lahko pozitivno vplivajo tudi na stanje inoviranja in
podjetništva.
V okviru tehnoloških tokov je za razvoj inovativne družbe pomembno dobro sodelovanje
industrije z raziskovalno sfero in sposobnost podjetij, da absorbirajo nove tehnologije.
Če pri tem država ne more direktno vplivati, pa lahko kljub temu skrbi za razvoj okolja, v katerem bo
pozitivna vrednota podjetništvo, ki temelji na konkurenčnosti in razvoju novih tehnologij.
Tudi druge kategorije imajo vpliv na skupno stanje inovativnosti v državi, vendar tu povezave niso tako
jasne. Kaže pa, da so za državo pomembni mehanizmi za povečevanje inovacijske sposobnosti vladna
naročila, zakonodajni standardi, stabilnost cen, lokalna konkurenca, prilagodljivost in enakost osebnih
dohodkov. Kot zadnji potencialno vplivni kategoriji omenimo nizke administrativne ovire in kakovost
izobraževalnega sistema. Oba dejavnika sta sicer relativno šibko povezana s kvaliteto inovacijskih
sistemov, vendar velja omeniti možnost, da je njun vpliv bolj dolgoročen.
Če želimo povečati uspešnost regij, moramo znati meriti njihovo uspešnost in predvsem učinkovitosti in
vloge posameznih dejavnikov za uspeh regije. OECD (2011) ugotavlja, da se v okviru kvantitativnih
raziskav RIS študije osredotočajo predvsem na razvrščanje regij po posameznih kriterijih, npr. glede na
njihovo uspešno rast (OECD, 2008) ali na osnovi sestavljenih kazalnikov, kot na primer to počne
evropski Regionalni inovacijski kazalnik (Evropska komisija, 2009).
V okviru evropske raziskave (Wintjes and Hollanders, 2010) so opazovali 21 spremenljivk po petih
dimenzijah:
• zaposlovanje;
• človeški viri;
• inovacijska aktivnost;
• tehnologije;
• ekonomija.
Po mnenju Wintjes R. in Hollanders H. (2011) je razvojni položaj regije in njen odnos do tehnologije in
znanja odvisen predvsem od treh dejavnikov, ki so hkrati tudi ključne dimenzije njunega konceptualnega
modela inoviranja (Glej Sliko 5):
•
Dostopnost do znanja in tehnologij je odvisna od širokega spektra dejavnikov. Razvitost lokalne
infrastrukture, povezljivost regije, bližine trgov, gostota poseljenosti, kakovost upravljanja
regionalnega razvoja in pretoka informacij so ključni dejavniki dostopnosti regije, skupaj z
regionalnimi inštitucijami znanja, aktivnostmi raziskav in razvoja ter inoviranja in poslovnih mrež.
Pri tem so mesta in osrednje regije bistveno bolj dostopne kot vasi oziroma obrobne regije.
•
Sposobnost regijskega gospodarstva za absorbcijo novega znanja in tehnologij je odvisna od
stopnje usposobljenosti sodelavcev, opreme in profesionalnih mrež, ki delujejo v regiji, kot tudi od
razpoložljivosti na znanju temelječih storitev in naklonjenosti podjetij najemanju zunanjih storitev.
Prelivanje znanja (»knowledge spillover«) od bližnjih tehnoloških priložnosti in soodvisnost med
konkurenti na trgu spodbuja absorpcijsko sposobnost. Prevzemanje novih tehnologij je odvisno tudi
od stopnje človeškega kapitala, katerega izgradnjo pa po drugi strani žene prav praktična uporaba
novih tehnologij.
•
Difuzija produktov se najbolj odraža v pretoku visokotehnoloških produktov in opreme, in sicer tako
35
na mednarodnih izvoznih trgih kot tudi v okviru lokalnih omrežjih kupcev in dobaviteljev. K dvigu
produktivnosti lahko pripomore tudi pretok »netrgovanega« znanja. Pri inoviranju v storitvenih
dejavnostih velikokrat difuzije ni mogoče strogo ločiti od absorpcije. Povezave med aktivnostmi
gospodarstva ter zasebnimi in javnimi aktivnostmi raziskav in razvoja imajo pomembno mesto v
procesih difuzije znanja, kar je treba upoštevati tudi pri zasnovah regionalnih inovacijskih sistemov
ter upoštevati, da na sposobnost regije za difuzijo znanja med drugim vplivajo tudi prisotnost tujih
investicij v regiji, vpetost v mednarodno menjavo, sposobnost odkrivanja in osvajanja novih trgov,
mobilnost strokovnjakov preko meja regije in tehnoloških področij.
Slika 5: Pregled vpliva novih tehnologij in znanja na regijo
Nova tehnologija / znanje
Zasebno/ javno
Eksplicitno / nemo znanje
Dostopnost regije
Infrastruktura, povezave
Kakovost institucij
Absorpcijske sposobnosti gospodarstva regije za nova
znanja in tehnologije
Kapital: družbeni, podjetnški, človeški
Kompetence/ raziskave in razvoj/ inovacije
Strokovna usposobljenost in sposobnost učenja
Gospodarska struktura/ ključne dejavnosti
Geografsko
prelivanje
Difuzija znanja in tehnologij ter produktov
Endemična/ hierarhična
Mobilnost proizvodnih faktorjev
Gostota
Mednarodna menjava
Vpliv nove tehnologije na razvoj regije
Prelivanje iz
poslovnih mrež
Vir: Wintjes R. in Hollanders H., 2011.
Raziskava je potrdila pomen uravnoteženosti posameznih dejavnikov na uspešnost regije. Omejitve pri
vsakem izmed posameznih dejavnikov se lahko namreč zelo negativno odrazijo na inovacijski in
posledično gospodarski uspešnosti regije. Regije imajo koristi predvsem od doseženih sinergij med
posameznimi dejavniki in ne toliko od superiornosti posameznega dejavnika.
Konceptualni model dostopnost znanja in tehnologijabsorpcijadifuzija lahko uporabimo na različnih
ravneh, vse do ravni sodelavcev. Seveda pa za različna delovna mesta, podjetja oziroma panoge pomen
dostopa, absorpcije in difuzije ni enako pomemben, prav tako pa se lahko pomen razlikuje glede na
njihove različne faze razvoja.
Tako so npr. lahko visoko izobraženi sodelavci bolj usposobljeni za uporabo oziroma uvajanje novih
tehnologij (absorpcija), vendar je lahko njihov potencial oziroma učinek omejen zaradi omejene
sposobnosti posredovanja oziroma prodaje znanja (difuzija) oziroma zaradi omejenega dostopa do znanja.
36
Zaradi manjših koristi, ki so posledica omejitev pri dostopu do znanja in tehnologij, difuziji ali absorpciji,
je pomembno, da smo znotraj regije sposobni identificirati posamezne omejene sposobnosti, jih z vlaganji
preseči in na ta način doseči bistveno boljše učinke procesa inoviranja. Podobno velja tudi za podjetniško
in panožno raven, kjer je npr. za inoviranje storitvenih MSP v zrelih panogah pomembnejša njihova
absorpcijska sposobnost ter odnos s kupci in partnerji, kot raziskave oziroma dostop do novih tehnologij,
razvitih zunaj podjetja. Obratno potrebo opazimo pri start-up podjetjih v novih panogah, kot na primer v
biotehnologiji, kjer dajejo najprej večji poudarek dostopu do novih tehnologij in šele v naslednjih fazah,
ko nove produkte lansirajo na tržišče, se pokaže potreba po okrepitvi sposobnosti na področju difuzije.
Na ravni regionalnega razvoja perifernih regij se kot zelo pomembna izkaže absorpcijska sposobnost
regije, ki lahko, čeravno praviloma utemeljena na relativno poceni delovni sili, pritegne tuje investicije iz
visoko-tehnoloških proizvodnih panog, ki prispevajo h krepitvi izvoza in difuzije. V naslednji fazi razvoja
regije potem na pomenu pridobita inženirsko znanje ter dostop do raziskav, tako za razvoj novih
produktov in procesnih inovacij, kakor tudi za razvoj lokalnih poslovnih mrež kupec-dobavitelj, ki lahko
nadalje okrepijo regionalno difuzijo in absorpcijsko sposobnost regije.
5.2 Implementacija spleta »pametnih« ukrepov regionalne inovacijske politike
Ko se ključni deležniki v regiji poenotijo glede značilnosti inovacijskega sistema regije, značilnosti in
uspešnosti gospodarstva in inovacijske dejavnosti, resursov in drugih dejavnikov razvoja ter na osnovi
tega sprejmejo smernice inovacijske strategije, sledi opredelitev optimalnih instrumentov inovacijske
politike za dosego zastavljenih razvojnih ciljev (OECD, 2011:92).
Ključni izziv pri tem je, kako naj regija z uporabo različnih instrumentov upravljanja in
razpoložljivimi resursi aktivira ključne deležnike inovacijsko-podjetniškega ekosistema,
da bi dosegla zastavljene cilje inovacijske politike!
Kateri instrumente inovacijske politike naj torej regija uporabi?
Kot ugotavlja OECD (2011) so pri oblikovanju ukrepov nosilci inovacijske politike soočeni z dvema
nasprotujočima si tendencama. Na eni strani je povsem enostavno ostati pri določenih že uveljavljenih
orodjih inovacijske politike oziroma ohraniti že uveljavljene vzorce, četudi si želijo vzpodbuditi
spremembe. Na drugi strani, pa se je mogoče zelo hitro navdušiti nad določenimi najnovejšimi orodji
inovacijske politike, pri čemer le-ti nujno ne ustrezajo povsem potrebam regije. Poleg tega so nosilci
inovacijske politike velikokrat soočeni s predlogi lobističnih skupin za implementacijo določenih
instrumentov, ki niso nujno v javnem interesu.
Zato je kar velik izziv, da se v regiji (tu Podravska regija ni nobena izjema) oblikuje takšen splet
instrumentov inovacijske politike na vseh ravneh upravljana, ki bo lahko zagotovil učinkovito uresničitev
zastavljenih razvojnih ciljev regije. Pri tem je pomembna učinkovita izvedba posameznega instrumenta
kot tudi njihovo povezovanje in sodelovanje s ciljem doseganja sinergijskih učinkov.
5.2.1 Nabor razpoložljivih instrumentov inovacijske politike
Instrumenti inovacijskih politik se lahko osredotočajo na posamezne elemente inovacijskega procesa, in
sicer generiranje znanja in njegovo dostopnost, absorpcijo znanja in tehnologij ali difuzijo produktov in
znanja. Instrumenti za povečanje dostopnosti do znanja in tehnologij vključujejo specifične vzpodbude in
zakonodajne rešitve za ustvarjanje znanstvenega in tehnološkega znanja, vključujoč mehanizme za
37
privabljanje talentov, in specifične spodbude za krepitev R&R aktivnosti v podjetjih. Instrumenti za
povečanje absorbcije znanja in tehnologij ter komercializacijo, ki jih uporablja vse več inovacijskih
sistemov (predvsem regionalnih), vsebujejo ukrepe za povečanje absorpcije znanja in tehnologij v
regionalnem gospodarstvu in tudi ukrepe usmerjene v spodbujanje povpraševanja po inovacijah, kjer
lahko regija služi kot testni poligon za prvo uveljavitev nove inovacije. Storitve za promocijo uporabe
novih tehnologij v gospodarski praksi, poslovna podpora za nova in obstoječa podjetja (poslovno
načrtovanje, poslovni modeli, trženje,...) in podpora na področju razvoja človeških virov v gospodarstvu,
so le nekateri izmed tradicionalnih mehanizmov, ki služijo za povečanje absorpcijske sposobnosti in
spodbujanje inoviranja. Instrumenti za pospešitev difuzije znanja in produktov so v splošnem najbolj z
instrumenti nagovarjano področje inovacijskih politik. Pri razširjanju znanja v okviru inovacijskega
sistema med drugim upoštevajo tudi učinke prostorske koncentracije in bližine (»taking agglomeration
effects and proximity into consideration«).
Ocenjuje se, da so so instrumenti inovacijske politike za spodbujanje ustvarjanja znanja in njegovo
difuzijo še vedno večinoma linearni in osredotočeni na ponudbeno stran.
Instrumente razvojnih politik za inoviranje pa lahko opazujemo tudi iz vidika njihove politične
sprejemljivosti, in sicer jih OECD (2011) razvrstila na tradicionalne, uveljavljajoče in eksperimentalne
instrumente.
•
Pri tem so tradicionalni instrumenti tisti, ki so splošno sprejeti kot vzvodje za podporo
inoviranju.
•
Uveljavljuči se instrumenti vsebujejo nove oblike podpore inoviranju, ki so bili nedavno tega
vpeljani v inovacijske sisteme bolj »naprednih« regij (kot na primer inovacijski vaučer, podpora
razvoju znanstvenih in tehnoloških parkov tretje generacije,...).
•
Eksperimentalni instrumenti so ukrepi, ki so jih podprle določene vlade, katerih upravičenost
oziroma izvedljivost pa še ni na splošno pozitivno ocenjena. Kot primere lahko navedemo
uvajanje javnih naročil za podporo tržnega uveljavljanja inovacij, nadalje čezmejne instrumente,
ki učinke inovacijskih politik razširjajo preko meja.
V okviru inovacijske politike se venomer pojavljajo novi instrumenti, ki uvajajo vse bolj sistematične in
kompleksne pristope, saj želijo znižati meje med ustvaranjem znanja in tehnologij, njihovim
izkoriščanjem in difuzijo, kot posameznimi fazami inovacijskega procesa. Kot primer dobre prakse
OECD (2011) navaja novo generacijo znanstveno tehnoloških parkov, ki se poleg difuzije znanja in
tehnologij med različnimi agenti osredotočajo tudi na ponudbo kompleksnejših storitev za spodbujanje
ustvarjanja znanja in tehnologij ter njihovo komercializacijo.
Novi pristopi tudi poudarjajo ključen pomen in bolj sistematičen pristop k celoviti podpori inovacijskim
procesom v posameznih regijah s strani regionalnih inovacijskih agencij, ki so vedno bolj razširjene v
regijah OECD10.
Po študiji OECD (2011) povzemamo Tabelo 7, ki vsebuje v praksi najbolj razširjene instrumente
inovacijskih politik za uspešno delovanje inovacijskega sistema, razvrščene po posameznih elementih
inovacijskega procesa in dimenzijah njihove uveljavljenosti v okviru inovacijskih politik. Ob tem velja
poudariti, da so za razvoj inovacij pomembni tudi ukrepi in aktivnosti na komplementarnih področjih
izobraževanja, infrastrukture, in podobno, ki vzpostavljajo temeljne pogoje za učinkovito delovanje
inovacijskega sistema.
10
Več v petem poglavju študije OECD (2011).
38
Tabela 7: Nabor instrumentov inovacijskih politik inovacijskega sistema11
Ustvarjanje znanja in njegove
dostopnosti
Tradicionalni
instrumenti
• Tehnološki skladi, spodbude za
R&R
• Podpora znanstvenim
raziskavam in tehnološkim
centrom
• Podpora razvoju infrastrukture
• Človeški kapital za znanost in
tehnologijo
Uveljavlajoči se
instrumenti
• Javno zasebna partnerstva za
inoviranje
• Raziskovalne mreže in centri
•
•
•
•
•
Eksperimentalni
instrumenti
• Čezmejni raziskovalni centri
Absorbcija znanja in njegovo
izkoriščanje
Difuzija znanja in tehnologij
• Inkubatorji
• Znanstveni parki
• Podpora startup podjetjem
• Pisarne za prenos tehnologij in
njihovi programi
• Storitve za podporo inoviranju
(poslovna svetovanja in mentorstva)
• Usposabljanja in promocija pomena
inovacij
• Tehnološki posredniki
• Doktorati za gospodarstvo
• Inovacijski vavčerji
• Sheme za povečanje mobilnosti in
pritegnitev talentov
• Nagrade za inovacije
• Podpora kreativnosti in dizajnu
• Certificiranje/ akreditacije
• Inovacijsko količenje oz. benchmarking
Konkurenčni centri
Kompetenčni centri
Nova generacija znanstvenih in tehnoloških parkov in grozdov
Tvegani in semenski kapital
Garancijske sheme za financiranje inovacij
• Regionalna industrijska politika
• Trgi znanja odprtih virov in odprte
znanosti
• Javna naročila, ki preferirajo inovacije
Vir: Prirejeno po OECD (2011: 93) iz Nauwelaers, C. and A. Primi, “Innovation Policy and Regions: Policy
Spaces, Strategies and Challenges, Regional Development Working Papers”, OECD, Pariz.
5.2.2. Tradicionalni in uveljavljajoči se instrumenti inovacijske politike
A. Tradicionalni instrumenti inovacijske politike
Tradicionalni instrumenti inovacijske politike za podporo inoviranju v regijah v pretežni meri odražajo
linerani pogled na inoviranje in se nagibajo k nagovarjanju posameznih faz inovacijskega procesa, in
sicer ustvarjanja dostopa do znanja in tehnologij, absorpcijo in komercializacijo le-tega v gospodarski
praksi in difuzijo. Se pa v zadnjem času uveljavljajo tudi kompleksnejši instrumenti, ki pokrivajo več faz
inovacijske procesa hkrati (OECD, 2011).
•
Znanstveno-tehnološki parki so v državah OECD že uveljavljen in tradicionalen instrument podpore
inoviranju v gospodarskem sektorju regije in so močno povezani z regionalnimi agencijami in
lokalnimi oziroma regionalnimi oblastmi. Omogočajo ustvarjanje znanja in tehnologij ter difuzijo,
podpirajo nastajanje in izgrajevanje na inovacijah temelječih start-up podjetij, spodbujajo vlaganja v
R&R aktivnosti obstoječih podjetij in njihovo inoviranje. Znanstveno-tehnološki parki ponujajo
infrastrukturo in storitve z dodano vrednostjo v procesu inoviranja ter izvajajo aktivnosti za
spodbujanje vlaganj zasebnih in javnih sredstev v inovacije.
Kot navaja Wessner (2009) je izvajanje storitev parka in njihova učinkovitost odvisna od:
- stopnje aktivnega sodelovanja ključnih deležnikov pri razvoju parka,
- močnega liderstva s strani vodstva parka,
11
V poglavju 6 študije OECD (2011) lahko najdete podrobnejši opis posameznih instrumentov razvojnih politik inovacijskega
sistema.
39
-
ustrezno oblikovanega in trajnostnega financiranja,
obstoja povezovalnih inštitucij, ki delujejo v okolju parka,
ustreznega in stalnega pretoka človeških virov,
ustrezne vpetosti parka v nacionalne in mednarodne mreže,
ustrezne ponudbe infrastrukture in
oblikovanja ustreznih kazalnikov, ki lahko pokažejo in promovirajo učinke parka.
Velika pozornost je v parku namenjena novim dinamičnim podjetjem, zasnovanim na tehnologijah in
izdelkih ali storitvah z visoko vsebnostjo znanja, ki začenjajo gospodarsko izrabljati rezultate R&R
dela. Podjetja vstopajo v znanstveno-tehnološki park zaradi posebej spodbudnega okolja, lažje
izmenjave informacij in znanj, posebej vzpostavljene infrastrukture kot tudi koncentracije razvoja ter
znanj na enem mestu.
Poleg izpolnjevanja vloge inkubatorja in spodbujevalca prenosa znanja in tehnologij, je njihova
naloga tudi skrbeti za regionalni razvoj in sodelovati pri aktivnostih mreženja doma in v tujini.
Podjetja, ki so vključena v take institucije za podporo in razvoj podjetništva, se lahko razvijajo
hitreje, se osredotočijo na tehnologijo in trg ter imajo večje možnosti za preživetje v primerjavi z
ostalimi podjetji. V splošnem so uporabniki storitev nova tehnološka podjetja ali razvojni oddelki
večjih podjetij. Potrebno je, da ima znanstveno-tehnološki park kritično maso prebivalcev in kritično
maso gospodarskih družb. Informacije so zelo različne, število prebivalstva, potrebnega za uspešen
znanstveno tehnološki parka pa se giblje od 200.000 do 500.000 prebivalcev v gravitacijskem
območju.
•
Grozdi (»clusters«)lahko zaradi njihove široke uporabe v praksi in dolgoletne podpore inovacijskih
politik obravnavamo kot tradicionalni instrument (OECD, 2007a). Tovrstna inovacijska politika se
osredotoča na mreže in povezave med podjetji in drugimi akterji inovacijskega sistema, ki so lahko
povezani preko horizontalnega sodelovanja, kot tudi preko vertikalnih povezav.
Inovacijska politika grozdov poudarja prednosti tesnega sodelovanja, ki temelji na vzpostavljenem
zaupanju in ponavljajočih se transakcijah, ki omogočajo rast produktivnosti. V splošnem instrumenti
za razvoj grozdov vsebujejo podporo:
- velikim skupnim programom grozda,
- storitvam za izboljšanje konkurenčnosti posameznih podjetij in posledično skupne in
- aktivnostim, ki spodbujajo kulturo inoviranja.
B. Uveljavljajoči se instrumenti inovacijske politike
•
Tretjo generacijo znanstveno-tehnoloških parkov in nove oblike grozdov štejemo med uveljavlajoče
se instrumente,, ki kombinirajo podporo za fazo ustvarjanja znanja in tehnologij, fazo komercialnega
izkoriščanja le-teh in fazo difuzije. Gre za povezovanja iniciativ za krepitev R&R in znanstvenih
aktivnosti ter njihovo navezavo na komercializacijo v praksi, za investiranje v razvoj raziskovalnih
sposobnosti kot tudi za poslovno podporo.
Dober primer so parki tretje generacije v Koreji, ki ponujajo širok spekter storitev za podjetja in
raziskovalne organizacije. Običajno so le-ti vzpostavljeni in vodeni s strani nacionalne vlade, vendar
z močno navezavo na regionalne oblasti, ki prevzemajo vse pomembnejšo vlogo in odgovornosti pri
njihovem vodenju. Naslednji dober primer so »odprti grozdi«, pri katerih gre za povezovanje
subjektov s sorodnimi kompetencami in delujočih na določenem geografskem področju.
•
Raziskovalni in tehnološki centri veljajo za enega izmed tipičnih instrumentov inovacijske politike
za spodbujanje ustvarjanja znanja in tehnologij v regijah, kjer se je povečini primerov pazilo na
40
enakomerno nacionalno distribucijo le-teh po posameznih regijah oziroma nacionalnem ozemlju.
Kot navaja OECD (2011), na primer v Koreji regionalni raziskovalni centri krepijo vezi med
regionalnimi univerzami in regionalnim gospodarstvom in podpirajo skupno rabo laboratorijske
opreme med univerzo in regionalnimi MSP. Druge države pa recimo podpirajo pristop od zgoraj
navzdol (»topdown«), kjer posebej podpirajo javne raziskovalne inštitute ustanovljene s strani države,
ki delujejo v različnih regijah (na primer CRITT – Centres for Research and technology Transfer v
Franciji). Izkušnje s tovrstnimi raziskovalnimi centri so mešane. Kot navaja OECD (2011) je v Čilu
in Mehiki izvajanje tovrstne strategije pripeljalo do podfinanciranih raziskovalnih centrov, ki jim
manjka kritične mase raziskovalne odličnosti ter izkazujejo premalo povezav in sodelovanja med
raziskovalnimi centri in lokalnimi podjetji.
V zadnjem obdobju so se pojavili tehnološki centri v obliki organizacij javno-zasebnega
partnerstva. Njihov cilj ni le razvoj novih tehnologij, temveč tudi njihovo učinkovito izkoriščanje
preko komercializacije v gospodarstvu, in sicer na temelju učinkovitega sodelovanja in so-ustvarjanja
rešitev med javnim (inštituti v okviru univerz, javni raziskovani zavodi,...) in zasebnim sektorjem
(podjetja, investitorji,...).
•
Iniciative za privabljanje talentov najdemo že v številnih evropskih regijah, saj vse bolj prevladuje
razumevanje pomena zadostne količine talentov. Kot navaja OECD (2011) so na primer številne
španske regije razvile specializirane agencije za privabljanje talentov, katerih cilj je na univerze in
raziskovalne centre v regiji pritegniti mednarodne raziskovalce. Tovrstni mehanizem je pripomogel k
preseganju administrativnih in drugih ovir za rekrutiranje tujega akademskega talenta v javnih
inštitucijah. Tako je na primer katalonska agencija iCrea, rektrutirala preko 210 tujih raziskovalcev in
profesorjev, katerih prihod v regijo je povzročil merljiv prispevek k regionalnemu inovacijskemu
sistemu v smislu uspešnega kandidiranja za različne EU in španske raziskovalne štipendije, kot tudi
na porast števila kakovostnih znanstvenih del. Baskovska regija je razvila podobno iniciativno z
imenom Ikerbasque, ki privablja talente v regijska podjetja.
•
Podjetniški inkubatorji (univerzitetni oziroma regionalni) predstavljajo zelo pomemben element
inovacijskega sistema za podporo komercializacije znanja in tehnologij preko ustanavljanja in
izgradnje startup podjetij, ki ne ponujajo zgolj infrastrukture temveč predvsem svetovalno pomoč pri
razvoju podjetja, organizacijo mentorskih programov in mreženja s potencialnimi partnerji
inkubiranih podjetij.
Univerzitetni inkubatorji so posebna oblika inkubatorjev na univerzah, ki omogočajo realizacijo
podjetniških pobud znotraj univerz ali drugih visokošolskih organizacij, prevzemajo jih iz
predinkubacijske dejavnosti na teh organizacijah in jim nudijo spodbudno okolje, značilno za
podjetniške inkubatorje. Univerzitetni inkubatorji naj bi bili izrazito naravnani na podporo bolj
tehnološko naravnanim podjetjem, skupaj s pisarnami za prenos tehnologij pa naj bi pospeševali
prenos znanja, inovacij in tehnologij na trg prek nastajanja novih podjetij. Število spin-off podjetij, ki
jih ustanovi javni sektor in ima tendenco rasti, relativno skromno v primerjavi s spin-off podjetji, ki
jih ustanovi poslovni sektor. V ZDA in Kanadi javni raziskovalni sektor ustvari precej več spin-off
podjetij kot v ostalih razvitih državah. V Evropi sta pri tem najbolj uspešni Nemčija in Finska.
Slovenija in Podravje morata za boljše rezultate v prvi vrsti ustvariti boljše pogoje za podjetništvo in
tesneje povezati gospodarstvo in univerze.
Podjetniški inkubatorji so pomemben instrument regionalnega razvoja, kar pomeni, da naj bi imeli
takšen inkubator v vsaki statistični regiji. V večjih regijah, kjer obstaja podjetniški potencial za več
inkubatorskih enot, se te enote lahko povezujejo v mrežni inkubator in s sodelovanjem pri
managementu in podpori podjetjem uresničujejo sinergije v zagotavljanju kakovosti storitev in
učinkovitosti izvajanja.
41
•
Sheme certificiranja in akreditiranja, ki so dodeljene nekaterim regijam, prav tako vplivajo na
difuzijo inovacij v določenih sektorjih. Kot dober primer služi uporaba certificiranja v regiji Trentino
v Italiji, ki lajša prehod v trajnostni in zeleno usmerjen socio-ekonomski sistem.
•
Med uveljavljajajoče se instrumente inovacijske politike lahko štejemo tudi različne programe
usposabljanj za razvoj dizajnerskega načina reševanja izzivov, ki se lahko odvijajo znotraj
terciarnega izobraževalnega sistema oziroma so organizirani v okviru programov vseživljenskega
učenja. OECD (2011) navaja, da je kar nekaj regij razvilo programe v okviru dejavnosti dizajna in s
tem promoviralo svojo regijo kot središče inoviranja na osnovah dizajnerskega načina reševanja
izzivov.
•
Centri odličnosti predstavljajo ukrep države za spodbujanje in razvoj visoko kakovostnih
multidisciplinarnih skupin raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, s ciljem zagotavljanja
kritične mase znanja in ustrezne raziskovalne infrastrukture za preboj centra odličnosti v vrh svetovne
znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. Raziskovalni centri odličnosti naj bi
prispevali predvsem k realizaciji naslednjih skupnih ciljev:
- učinkovitejši prenos znanja v produkte, storitve in procese z visoko dodano vrednostjo ter k
pospeševanju zagona in razvoju novih tehnološko usmerjenih dinamičnih podjetij,
- izboljšanje sodelovanja med nosilci znanja (univerza, razvojno raziskovalne in izobraževalne
institucije) ter podjetji,
- povečanje vlaganj v aplikativne raziskave in razvoj na prioritetnih področjih raziskav in
tehnološkega razvoja,
•
Inovacijski vaučer je primer uspešnega eksperimenta inovacijske politike na regionalni ravni, ki se je
uveljavil. Vaučer omogoča podjetjem, da si na trgu poiščejo ponudnika storitev za podporo inoviranju
(celo na čezmejni ravni). Začetki segajo na Nizozemsko, ki je prva uvedla tovrstni vaučer na
regionalni ravni in ga potem zaradi dobrih izkušenj razširila na nacionalno raven (dober primer, kako
je lahko določena regija pravi laboratorij za eksperimentiranje inovacijske politike). V nadaljevanju
so ga prevzele tudi druge države.
•
Omejenost razpoložljivosti tveganega kapitala je ena pomembnejših ovir za inoviranje, še posebej za
visoko-tehnološka in visoko-inovativna startup podjetja. Zaradi visokega tveganja financiranja
inovacij in zaradi visoke asimetrije informacij, lahko javna intervencija bistveno poveča delež
projektov, ki lahko prejme investicijo tveganega kaptala. Po mnenju študije OECD (2011) bi se
morale regije osredotočiti predvsem na podporo ponudbe semenskega kapitala za visoko-tehnološka
startup podjetja v njihovi zgodnji fazi razvoja, kjer je tveganje propada še izredno visoko. Takšni
skladi semenskega kapitala morajo imeti nujno sedež v regiji, torej blizu idejam, medtem ko to za
sklade tveganega kapitala, ki vlagajo večje zneske v manjše število bolj zrelih projektov to ni povsem
logično.
•
Če je le možno, bi morale regionalne oblasti spodbuditi bogatejše zasebnike, da se odločajo za
tvegane angelske investicije v startup podjetja. Pri tem jim lahko regionalna inovacijska politika
pomaga pri organizaciji regionalnega združenja oziroma mreže, katere naloga je predvsem pomoč pri
promociji in identifikaciji potencialnih startup projektov. Poslovni angeli so pomembni, saj v podjetje
ne vložijo le kapitala temveč tudi svoje izkušnje in poslovne povezave (Bonaccorsi, 2010).
•
Regionalne oblasti lahko igrajo ključno vlogo pri ponudbi podpornih storitev inoviranju za splošno
javnost in podjetja s cilje podpore procesom inoviranja. OECD (2011) kot primer dobre prakse na
tem področju navaja regijo Emilijo Romanjo iz Italije. Storitve vključene v ponudbo zajemajo
informiranje, ciljno svetovanje za razvoj posla, pomoč pri vodenju, pomoč pri mreženju in
navezovanju poslovnih povezav, pomoč pri povezovanju ponudbe in povpraševanja po inovacijah,
42
itd.
•
Inovacijski »benchmarking«, ki je instrument za dvig zavedanja o pomenu inoviranja in
komercializacije novega znanja in tehnologij v izbranih podjetjih, saj ob primerjanju z drugimi lahko
laže razpoznamo svoje slabosti in prednosti pa tudi izkoristimo izkušnje, ki so drugim regijam,
panogam ali podjetjem pripomogla k večji uspešnosti. Pogosto so za tovrstne podporne storitve
zadolžene in jih izvajajo regionalne razvojne oziroma inovacijske agencije.
C. Eksperimentalni instrumenti inovacijske politike
Med eksperimentalne instrumente inovacijske politike štejemo kompleksnejše instrumente, o katerih
vsebini in učinkih še ni širšega soglasja.
•
Učinek čezmejnih raziskovalnih centrov in njihove podpore difuziji na temelju paradigme odprtega
inoviranja na meddržavni oziroma medregionalni ravni še ni splošno prepoznan. V zadnjem času se
krepi zavedanje pomena koncentracije specifičnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti na določenem
zaokroženem območju, ki lahko v določenih primerih zajema čezmejni prostor. Zato so bili podprti
izbrani čezmejni raziskovalni centri, ki sledijo logiko delovanja na zaokroženem prostoru po
inovacijski logiki in ne le logiki administrativnih meja. Takšen koncept je še dokaj nov in ni široko
sprejet in potrjen, saj je kljub njegovi logični argumentaciji še vedno v praksi težko izvedljiv.
Sodelovanje subjektov inovacijskega sistema iz različnih regij/držav je namreč zelo težko
sinhronizirati.
•
Javno naročanje s preferiranjem inovacij. Naročanje izdelkov oziroma storitev s strani javnih
organov ali javnih organizacij je lahko orodje z močnim vplivom na dinamiko inoviranja. Njegova
uporaba je dokaj kontroverzna vendar vredna resne obravnave in premisleka. Predpostavlja namreč
vnaprejšno (ex-ante) garancijo za obstoj povpraševanja po inovativnem produktu. Naročniki lahko
namreč v okviru razpisa »prikrojijo« pravila ocenjevanja ponudb na način, da le-ta favorizirajo
določen tip inovativnih rešitev (na primer na osnovi njihovega pozitivnega učinka na okolje) in tako
favorizirjo diseminacijo novih tehnologij v okviru domačega trga, ki lahko tako služi kot testno
oziroma pilotno tržišče. V zadnjem času so javna naročila pridobila ponovno na pomenu pri številnih
oblikovalcih inovacijskih politik, še posebej v navezavi na ekološke inovacije ter doseganje
trajnostnega razvoja, saj so lahko ključno orodje za ustvarjanje zadostnega povpraševanja na trgu po
ekološko sprejemljivejših rešitvah/inovacijah.
43
6. Inovacijski in ekonomski potencial Podravske regije v družbi znanja
6.1 Velika raznolikost inovacijske in ekonomske moči EU regij
Inovacijsko moč EU regij sta v okviru evropske raziskave »Innovation pathways and policy challenges at
the regional level: smart specialization« raziskovala Wintjes and Hollanders (OECD, 2011). Na osnovi
dobljenih rezultatov za EU regije sta v EU identificirala sedem tipov regij, in sicer12:
•
Metropolitanske, na znanju temelječe storitvene regije: 23 evropskih regij v gosto naseljenih
metropolitanskih območjih Zahodne Europe. Za te regije je značilna nadpovprečna uspešnost na
področju absorpcijske sposobnosti, povprečna na področjih difuzije inovacij in dostopa do znanja. Te
regije izkazujejo visoke stopnje urbanizacije, pri čemer je med vsemi evropskimi regijami njihova
ekonomska moč najvišja. Veliko teh regij je hkrati tudi osrednjih nacionalnih regij z glavnim
mestom.
•
Regije absorpcije znanja: 76 evropskih regij, večinoma iz Francije, Velike Britanije, Beneluksa in
severne Španije. Te regije izkazujejo povprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji
inovacij in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je malo nad povprečjem evropskih regij.
•
Javni centri znanja: 16 evropskih regij, večnoma v Vzhodni Nemčiji and metropolitanskih območjih
Vzhodne Evrope. Te regije izkazujejo povprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji
inovacij ter nadpovrečno uspešnost pri dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je blizu
povprečja evropskih regij, ki pa hitro raste.
•
Industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije: 44 evropskih regij v Vzhodni Evropi. Te regije
izkazujejo podpovprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji inovacij ter povrečno
uspešnost pri dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč se hitro izboljšuje iz relativno zelo nizke
začetne ravni, kar pomeni da regije počasi lovijo priključek k bolj razvitim regijam.
•
Visoko-tehnološke regije: 17 raziskovalno-razvojno intenzivnih regij iz Nemčije, Finske, Švedske in
Nizozemske. Te regije izkazujejo nadpovprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji
inovacij in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je nad povprečjem evropskih regij.
•
Tehnološko usposobljene regije: 38 evropskih regij iz Nemčije, Severne Italije in Avstrije. Te regije
izkazujejo povprečno uspešnost pri absorbcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja.
Njihova ekonomska moč je nad povprečjem evropskih regij, pri čemer pa izkazujejo podpovprečne
stopnje rasti.
•
Tradicionalne južne regije: 39 evropskih regij iz Južne Evrope (Portugalska, Italija, Grčija in
Španija). Te regije izkazujejo podpovprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji inovacij
in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je pod povprečjem evropskih regij, pri čemer je
večina regij močno odvisna od kmetijstva in turizma.
Iz Slike 6 lahko razberemo, kako so regije različnih tipov razporejene po državah EU. Raziskava
Slovenijo obravnava kot enotno regijo in jo uvršča med »tehnološko usposobljene regije«, za katere je
značilna povprečna uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja.
12
OECD, 2011: 65. Wintjes, R. and H. Hollanders (2010), “The Regional Impact of Technological Change in
2020”, report to the European Commission, Brussels.
44
Zanimivo bi bilo videti, kam bi uvrstili regijo Podravje, če bi bila obravnavana posebej, saj le-ta bistveno
zaostaja za povprečjem Slovenije.
Glede na značilnosti Podravske regije je verjetno še najbližje značilnostim tipa
»Industrijsko usposobljena vzhodno evropska regija«, za katero je podpovprečna
uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji inovacij ter povrečna uspešnost pri
dostopu do znanja.
Slika 6: Geografska razporeditev posameznih tipov EU regij
Legenda tipov regij:
Roza:
Metropolitanske, na znanju temelječe storitvene regije
Rumena:
Regije absorpcije znanja
Rdeča:
Javni centri znanja
Vijolična:
Industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije
Turkizna:
Visoko-tehnološke regije
Zelena:
Tehnološko usposobljene regije
Modra:
Tradicionalne južne regije
Vir: Wintjes and Hollanders, 2011.
Če opazujemo povezanost posameznih tipov regij in njihovega BDP na prebivalca lahko zaključimo
sledeče:
• Regije s povprečno nizkimi ocenami treh faktorjev (Industrijsko usposobljene vzhodno evropske
regije in tradicionalne južne regije) imajo v povprečju nizek BDP na prebivalca.
•
Regije s povprečno zelo visokimi ocenami treh faktorjev (metropolitanske na znanju temelječe
45
storitvene regije in visoko-tehnološke regije) izkazujejo zelo visoke ravni BDP na prebivalca.
Navedena dejstva kažejo, da lahko regije dosežejo zavidljive rezultate le z uravnoteženim
vzorcem razvoja vseh treh dejavnikov, torej tako dviga nivoja razpoložljivega znanja in
tehnologij, njegove difuzije in absorpcije.
Iz Slike 7 lahko razberemo, kako je ekonomska moč EU razporejena po regijah. Evidentno je, da je v
večini držav zaznati razlike na regionalni ravni. Vzhodno-slovenska kohezijska regija ne dosega 75%
ekonomske moči povprečja EU, merjenega z BDP na prebivalca.
Slika 7: BDP na prebivalca EU regij, 2007
Vir: Wintjes and Hollanders, 2011.
Raznolikost regij glede njihovega razvoja in modelov inoviranja jasno nakazuje potrebo po
regionalno/lokalno prilagojenih inovacijskih politikah, še posebej če izhajamo iz želje po maksimiranju
potenciala na znanju temelječih sektorjev posameznih regij v Evropi. Do sedaj uveljavljene tipologije
46
regij so praviloma le-te razvrščale na visoko in nizko uspešne regije, ter pri tem nakazovale, da so vse
regije pravzaprav na isti razvojni poti (nekatere pač bolj razvite in nekatere, ki zaostajajo). Kot ključni
recept napredka manj razvitih regij so ponujali implementacijo dobrih praks najbolj razvitih regij. Kot
navaja OECD (2011), pa so rezultati študije Wintjesa in Hollandersa pokazali, da se lahko regije s
podobnimi nivoji BDP na prebivalca ali intenzivnostjo vlaganj v R&R na primer razlikujejo v zalogi ali
dostopnosti do znanja oziroma modelih inoviranja.
Te ugotovitve še dodatno podpirajo potrebo po razvoju regionalnih inovacijskih sistemov za posamezne
regije, torej prav tako za Podravsko regijo, ki temeljijo na specifičnih značilnostih regije.
6.2 Inovacijska in podjetniška aktivnost Slovenije v mednarodnih primerjavah
Inovacijsko in podjetniško aktivnost v evropskem in globalnem prostou spremlja več raziskav. Med
tistimi, ki spremljajo tudi Slovenijo, bomo navedli le nekatere, saj se številne med njimi medsebojno
prekrivajo in vzajemno koristijo enake podatke. Pokazali bomo nekaj ugotovitev iz Global
Competitiveness Report, Innovation Union Scoreboard, Creativity index, Global Entrepreneurship
Monitor ter in SME Performance Review.
6.2.1 Global Competitivenes Report
Na lestvici konkurenčnosti držav Svetovnega gospodarskega foruma (t.i. Global Competitiveness report)
je Slovenija zaseda med 142 državami šele 57. mesto (v zadnjih dveh letih je zdrsnila iz 37. na 45. in nato
na 57. mesto).
Med kazalniki Global Competitiveness report 2011-2012 za Slovenijo pozitivno izstopajo:
• visoko šolstvo (21. mesto),
• zdravje in primarno izobraževanje (24. mesto),
• makroekonomsko okolje (35. mesto).
Med kazalniki Global Competitiveness report 2011-2012 za Slovenijo še posebno negativno izstopajo:
• tuje neposredne investicije in prenos tehnologij (122. mesto),
• dostopnost finančnih sredstev (za posojila 107. mesto in za tvegani kapital 84. mesto),
• absorpcijska sposobnost podjetij glede znanja in tehnologij (84. mesto) in
• zagotavljanje naprednih tehnoloških proizvodov s strani vlade (84. mesto).
6.2.2 Innovation Union Scoreboard
Slovenija pa je podpovprečna tudi v evropskem merilu. Po izkoriščenosti svojih inovacijskih potencialov,
merjenih s t.i. skupnim inovacijskim indeksom (SII), je tik pod EU povprečjem. Slovenija kot inovacijska
sledilka v letu 2011 zaseda 12. mesto med državami EU-27 (glej Sliko 8).
Slovenija beleži relativne prednosti pri človeških virih in inovacijskimi dejavnostmi v podjetjih z javnimi
R&R institucijami, med tem ko raziskava kaže na zelo šibke člene pri zaščiti intelektualne lastnine (razen
blagovnih znamk) in pri razvoju storitvenih, procesnih in organizacijskih inovacij.
47
Slika 8: Evropska inovacijska lestvica 2011
Vir: Innovation Union Scoreboard 2011, str. 7.
Stanje inovacijske dejavnosti v posamezni državi se meri s t.i. skupnim inovacijskim indeksom (SII), ki je
izračunan iz 25 inovacijskih indikatorjev, razvrščenih v 5 dimenzij, pri čemer med posamezne analitične
dimenzije spadajo:
• spodbujevalci inovacij,
• ustvarjalci znanja,
• podjetništvo,
• uporaba inovacij in
• intelektualna lastnina.
Države članice EU lahko glede na povprečno uspešnost inovacij razdelimo v 4 skupine, in sicer:
a) Inovacijske voditelje. Danska, Finska, Nemčija in Švedska so po uspešnosti visoko nad
povprečjem EU-27.
b) Inovacijski sledilci. Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska,
Slovenija in Združeno kraljestvo so po uspešnosti blizu povprečja EU-27.
c) Zmerni inovatorji. Uspešnost Češke republike, Grčije, Madžarske, Italije, Malte, Poljske,
Portugalske, Slovaške in Španije je pod povprečjem EU-27.
d) Skromni inovatorji. Uspešnost Bolgarije, Latvije, Litve, Makedonije in Romunije je precej pod
povprečjem EU-27.
Inovacijske voditelje odlikujejo naslednje značilnosti:
• dobri rezultati pri kazalniku izdatki za raziskave in razvoj v podjetjih;
• dobri rezultati pri kazalnikih inovativnosti, povezanih z dejavnostmi družb;
• nadpovprečne vrednosti kazalnika javno-zasebnih so-objav na milijon prebivalcev, kar nakazuje
dobre povezave med znanostjo in gospodarstvom;
• uspešno trženje tehnološkega znanja, kar dokazuje njihova velika uspešnost pri kazalniku
prihodki od licenc in patentov iz tujine;
• uravnotežen nacionalni raziskovalni in inovacijski sistem.
Kot nam kaže Slika 9 pa žal Slovenija sodi v skupino inovacijskih sledilcev, saj v celotnem naboru
inovacijskih indikatorjev dosega podpovprečno uspešnost.
48
Slika 9: Primerjava inovacijske aktivnosti Slovenije z EU27 po posameznih indikatorjih, 2011
Opomba:Vrednosti indikatorjev izražajo indeks Slovenije v primerjavi z EU-27 (EU27=100)
Vir: http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia
Primerjalno gledano izkazuje Slovenija v primerjavi z državami EU-27 relativno dober rezultat na
področju človeškega kapitala in sodelovanja ter povezovanja na področjih inoviranja. Po drugi strani pa
relativno slab rezultat na področju intelektualne lastnine in obsega inovacij.
Pri opazovanju povprečne medletne rasti posameznih indikatorjev za državo in države kot celote (glej
Sliko 10) lahko zasledimo visoko rast pri zaščiti blagovnih znamk in mednarodnih znanstvenih soobjavah. Tudi uspešnost rasti na področju odprtega, odličnega in privlačnega raziskovalnega sistema in
intelektualne lastnine je nadpovprečna.
Močan upad lahko zasledimo pri inovacijskih izdatkih za druge stroške (torej ne stroške R&R)
inovacijskih aktivnosti.
49
Slika 10: Medletna povprečna rast posameznega indikatorja in države kot celote, 2011
Vir: http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia.
Podobno je razvidno s seznama najinovativnejših držav na svetu13, ki postavlja Slovenijo na 24. mesto
glede na kazalnik inovacijske uspešnosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi državami.
Čeprav aktualni skupni inovacijski indeks (SII 2011) izpostavlja med prednostmi Slovenije:
• izobraženost prebivalstva (po visokošolsko izobraženih dosegamo 104% vrednosti EU-27), in
• vložke v R&R dejavnost (116 % vrednosti EU-27),
pa kaže, da slednjega nismo sposobni ustrezno komercializirati, saj se relativno visoke vrednosti indeksa
ne odražajo v višini bruto domačega proizvoda (BDP) in prihodkih iz naslova licenčnin od patentov, ki
dosegajo le 17 % vrednosti povprečja EU-27.
Dosedanji dosežki in dognanja slovenske znanosti na vseh področjih so spodbudni in so torej ustrezno
izhodišče za nadaljnji razvoj. Slovenija je po številu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v
raziskave in razvoj nad povprečjem EU-27, po gospodarskih učinkih znanosti pa pod tem povprečjem14.
6.2.3 Creativity Index
Dodaten pokazatelj uspešnosti družbe je lahko indeks ustvarjalnosti, ki sta ga razvila ameriška avtorja
13
A new ranking of the world’s most innovative countries, Economist Intelligence Unit Limited 2009,
http://graphics.eiu.com/PDF/Cisco_Innovation_Complete.pdf
14
A more research-intensive and integrated European Research Area, Science, Technology and Competitiveness.
Key figures report 2008/2009, EC, 2008, ISBN 978-92-79-10173-1, http://ec.europa.eu/research/era/pdf/key-figures-report20082009_en.pdf.
50
Florida in Tinagli, ko sta se lotila preučevanja ustvarjalnosti v družbi in njenega pomena za gospodarski
in družbeni razvoj (Florida and Tinagli, 2004). Ustvarjalnost sta konkretizirala z natančno opredeljenimi
in merljivimi kazalci, ki sta jih izrazila preko indeksa ustvarjalnosti, ki je sestavljen iz treh sestavin (3T),
ki so tudi indeksi, in sicer: indeks talenta, indeks tehnologije in indeks tolerantnosti. Takšen sestavljen
indeks je zagotovo dober pokazatelj dolgoročne sposobnosti določene regije za konkurenčen nastop v
ekonomiji znanja ter kaže dolgoročni ekonomski potencial za razvoj države ali regije. Po podatkih
svetovne raziskave, se je Slovenija pri skupnem indeksu ustvarjalnosti uvrstila na 14. mesto pred
Portugalsko. Če pa pogledamo indekse talenta, tehnologije in tolerantnosti, vidimo, da je naša država
zavzela pri prvih dveh 12., pri tretjem pa 13. mesto.
•
Pri indeksu talenta je naša uvrstitev v skladu z 11,3 let povprečnega izobraževanja na prebivalca v
starosti od 25 do 64 let (popis prebivalstva 2002). Po tem kazalniku Slovenija zaostaja za okrog 2,5
let za najbolj razvitimi evropskimi državami.
•
Z indeksom tehnologije v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj pri njem veliko bolj zaostajamo za
boljšimi državami EU-14 kot pri indeksu talenta. Relativne razlike so pri tem indeksu zelo velike in
bo zaostajanje zelo težko nadomestiti. Naš največji zaostanek je pri visoko tehnoloških patentih. To je
odraz tradicionalne strukture slovenskega gospodarstva in velikih zaostankov pri uvajanju visokih
tehnologij (npr. biotehnologije, nanotehnologije, strojne in programske računalniške opreme, letalstva
in vesoljske tehnologije, robotike ipd.).
•
Sestavine indeksa tolerantnosti so najbolj heterogene med vsemi. Slovenci smo po vrednotah v
evropskem povprečju, pri stališčih smo precej tolerantni do drugačnih, kar nas je uvrstilo na visoko 4.
mesto med vsemi državami. Vendar to ni bilo dovolj, da bi nevtraliziralo zelo negativen vpliv
samopodobe in samoizražanja naših ljudi. Vrednosti tega elementa so v Sloveniji tako nizke, da so
odločilno prispevale k naši uvrstitvi indeksa ustvarjalnosti na 14. mesto. Očitno bi bilo treba v
Sloveniji pripraviti, sprejeti in izvajati politiko, ki bi izboljšala samopodobo naših ljudi. V zadnjih
letih smo dosegli veliko uspehov in ciljev, ki bi morali dvigniti našo samozavest.
Tabela 8: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine (indeks talenta, indeks tehnologije in
indeks tolerantnosti)
Država
Vrednost
Švedska
Finska
Nizozemska
Danska
Nemčija
Belgija
Velika Britanija
Francija
Avstrija
Irska
Španija
Italija
Grčija
Slovenija
Portugalska
0,91
0,88
0,82
0,67
0,67
0,59
0,58
0,50
0,48
0,44
0,41
0,36
0,34
0,33
0,21
Indeks talenta
11,99
15,00
14,41
9,28
10,32
12,42
12,28
8,41
7,28
11,45
9,69
6,08
8,82
7,77
6,27
Indeks tehnologije
13,95
15,00
11,23
8,89
10,27
6,66
5,94
6,65
6,76
4,11
1,97
3,03
1,00
2,61
1,09
Indeks tolerantnosti
15,00
9,49
11,41
12,09
9,44
7,35
7,70
7,38
7,75
4,22
6,57
7,17
5,58
4,35
1,99
Vir: Malačič et. al., 2005.
51
Kot lahko razberemo iz Tabele 8, se je Slovenija po indeksu ustvarjalnosti med evropskimi državami
uvrstila na predzadnje mesto, med Grčijo in Portugalsko.
6.2.4 Global Entrepreneurship Monitor
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je longitudinalni raziskovalni projekt, ki preučuje odnose med
podjetniško aktivnostjo in nacionalno ekonomsko rastjo. Raziskava GEM se je pričela v letu 1999, vsa
leta pa jo za področje Slovenije pokriva Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na
Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Temeljni cilj GEM je odgovoriti na dve vprašanji,
ki zadevata samo jedro ekonomskega razvoja. Prvič, kako podjetniška aktivnost prispeva k nacionalni in
mednarodni gospodarski blaginji, in drugič, kaj lahko storijo vlade, da bi zvišale raven in kakovost
podjetniške aktivnosti. Spremlja predvsem naslednja pomembna področja:
•
•
•
•
•
•
nacionalne in institucionalne razmere, ki spodbujajo podjetniški sektor,
možnosti za spodbujanje podjetništva, ki jih ima vlada,
razmerja med podjetniško priložnostjo in posameznikovim vključevanjem vanjo,
mednarodne razlike v ravni podjetniške aktivnosti,
ocena prispevka podjetniškega sektorja k nacionalni ekonomski rasti
podjetniško aktivnost zaposlenih (notranje podjetništvo)
Raziskava ugotavlja, da je bilo leta 2011 v zgodnje podjetniške aktivnosti v Sloveniji vključenega zgolj
3,65 % odraslega prebivalstva, kar je našo državo uvrstilo na zadnje mesto med 54 sodelujočimi
državami, in sicer prvič po letu 2002 od kar sodelujemo v tej svetovni raziskavi. Sicer pa podjetniška
aktivnost v Sloveniji pada že tretje leto zapored in je v letu 2008 znašala le še 6,4 %. Za to ne gre kriviti
samo recesije, temveč tudi neurejeno poslovno okolje ter nekatere druge pogoje za poslovanje, ki
pospešujejo ali zavirajo podjetništvo. Malo bolje smo se v Sloveniji odrezali med ustaljenimi podjetniki,
ki jih je bilo leta 2011 med odraslim prebivalstvom 4,8 %, kar nas je uvrstilo na 40. mesto (Rebernik et
al. 2012)
Slika 11: Delež odraslega prebivalstva vključenega v zgodnje podjetniške aktivnosti (GEM, 2011)
52
Podjetnikova usmerjenost v rast se odraža v pričakovanjih glede novih delovnih mest podjetja v
prihodnjih letih. V obdobju med 2009 in 2011 se je v Sloveniji v povprečju 4,7% delovno aktivnega
prebivalstva vključevalo v zgodnje faze podjetništva. Ambicije po rasti zaposlovanja je izkazovalo v
povprečju le 1,9% ljudi.
Raziskovalci ugotavljajo, da delež podjemov, ki imajo inovativni značaj, kar pomeni, da so izdelki ali
storitve novi, da jih nekateri ali celo vsi potencialni kupci ne poznajo ter da hkrati tak izdelek ali storitev
na tržišču ponuja le malo drugih podjetij ali celo nobeno, v povprečju narašča z gospodarsko razvitostjo.
Med evropskimi državami je na vrhu lestvice Danska, ki je leta 2011 beležila v povprečju 54,13%
podjetnikov, ki svojemu izdelku ali storitvi pripisujejo inovativni značaj. Med evropskimi državami ji
sledijo Velika Britanija, Švica, Francija in Irska. Slovenija se s 33,26% uvršča v zgornjo polovico
lestvice, skupaj z večino držav inovacijskega tipa gospodarstva.
Stopnja internacionalizacije, ki jo merimo z usmerjenostjo novih podjetnikov v izvoz, v povprečju
narašča z naraščanjem stopnje gospodarske razvitosti države. V Sloveniji je leta 2010 približno 27%
nastajajočih in novih podjetnikov izkazovalo srednjo ali visoko stopnjo internacionalizacije, saj so menili,
da več kot 25% kupcev njihovih izdelkov in storitev živi zunaj države. Leta 2011 se je ta struktura
nekoliko spremenila, saj je v povprečju 22,5% nastajajočih in novih podjetnikov ocenjevalo svoje
podjeme kot take. S tem se je Slovenija uvrstila na 12. mesto med 54 sodelujočimi državami.
Pomembna komponenta inovacijske naravnanosti države ali regije je razprostranjenost notranjega
podjetništva, to je deleža posameznikov, ki se v obstoječih podjetjih ukvarjajo s snovanjem in
uresničevanjem novih podjemov, ne za sebe ampak za svojega delodajalca. V GEM raziskavi za leto
2011 (Rebernik et al. 2012) je ugotovljeno, da je delež prebivalstva, ki je vključen v podjetniško
aktivnost za svojega delodajalca precej nizek (3,5 %), precejšnja pa je tudi razlika je med tipi
gospodarstev. V faktorskih gospodarstvih jih je le 0,4 %, v učinkovitostnih 2,3 %, v inovacijskih pa 5,8
%. Najvišji delež podjetniško aktivnih zaposlenih imata Švedska (16,2 %) in Danska (15,1 %), najmanj
pa Bangladeš (0 %), Iran in Pakistan (0,2 %). Slovenija se je s 5,1 % odraslega prebivalstva, ki je v
zadnjih treh letih za svojega delodajalca izvajalo podjetniške aktivnosti, uvrstila zelo visoko, in sicer na
11. mesto. Primerjava podjetniških značilnosti notranjih podjetnikov je pokazala, da imajo le-­‐ti višjo
raven zaznavanja in dojemanja podjetništva. Primerjava Slovenije s skupino držav, ki spadajo med
inovacijska gospodarstva, pokaže, da v Sloveniji posamezniki v vseh kategorijah v višjem deležu kot
drugod poznajo nekoga, ki je v zadnjih dveh letih ustanovil podjetje. Zaznavamo precejšnjo razliko med
podjetnimi (72 %) in preostalimi zaposlenimi (41 %). Bolj izrazito kot drugod tudi predpostavljajo, da
imajo za podjetništvo potrebno znanje, veščine in izkušnje. Še zlasti samozavestni so podjetniki, ki tako
menijo v 90 % (v inovacijskih gospodarstvih 79 %). Takšna samozavest je seveda pozitivna, je pa lahko
tudi nevarna, če postane ovira za nadaljnjo osebno rast in razvoj. Večjo prepričanost v lastne podjetniške
sposobnosti izražajo v Sloveniji tudi drugi zaposlenci. Polovica podjetnih posameznikov v inovacijskih
gospodarstvih je bila mnenja, da se bodo v naslednjega pol leta pojavile uporabne poslovne priložnosti; v
Sloveniji je bilo teh le za dobro četrtino. To je lahko odraz gospodarske krize, lahko pa tudi posledica
nezainteresiranosti zaposlenih za iskanje priložnosti. Tudi notranje podjetništvo je namreč povezano s
tveganji ne samo za delodajalca, ampak tudi za zaposlene, ki se za svojega delodajalca lotevajo
podjetniških aktivnosti. (Rebernik et al. 2012)
Raziskava tudi ugotavlja, da v Sloveniji več kot polovica anketiranih zaposlenih, ki se znotraj podjetja
ukvarjajo z novim podjetjem, meni, da s tem svojim delovanjem prevzemajo nase določeno tveganje. V
inovacijskih gospodarstvih je takšnih le tretjina. Od deleža notranjih podjetnikov, ki menijo, da s
podjetniško aktivnostjo prevzemajo tveganje, jih v Sloveniji 53 % ocenjuje, da s tem tvegajo izgubo
položaja, 45 % pa, da bi lahko to negativno vplivalo na njihovo kariero. Povprečje držav inovacijskega
gospodarstva je 46 % oziroma 42 %. Večja razlika se pojavlja pri tveganju izgube zaposlitve, pri čemer je
53
delež tistih, ki so menili, da bi s podjetniškimi aktivnostmi lahko izgubili zaposlitev, 27 %, v Sloveniji pa
je bilo takšnih kar 45 %.
6.2.5 SME Performance Review
Pregled uspešnosti MSP (SME Performance Review) predstavlja eno izmed glavnih orodij, ki jih
uporablja Evropska komisija za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti držav članic pri izvajanju Akta za
mala podjetja. Evropska komisija ga je inicirala v letu 2008 in delno nadomešča opuščen Observatory of
European SMEs. V njem je izčrpen vir informacij o uspešnosti malih in srednjih podjetij v Evropi saj
uporablja širok nabor kazalnikov uspešnosti, osredotoča pa se predvsem na ukrepe v akcijskem načrtu
Akta za mala podjetja, ki predstavlja okvir za določanje politik za MSP v EU v kontekstu strategije
Evropa 2020.
Kot navaja Pregled osnovnih dejstev o MSP (SBA Fact Sheet) za leto 2010/11 je sektor MSP v Sloveniji
na splošno močno podoben tistemu v EU. Največji odmik od evropskega vzorca se kaže v dejstvu, da
MSP v Sloveniji prispevajo k sorazmerno višji dodani vrednosti (63 % v primerjavi z 58 %), obenem pa
imajo razmeroma manjše število zaposlenih — 64,2 % delovne sile v poslovnem gospodarstvu v
primerjavi s povprečnimi 67 % v EU. To pomeni, da je razlika v produktivnosti dela med malimi in
velikimi podjetji v Sloveniji manjša kot v Evropski uniji. Razdelitev slovenskih MSP po sektorjihje prav
tako podobna evropskemu povprečju, le da ima Slovenija za malenkost višje koncentracije MSP v
proizvodnji (15 % v primerjavi z 11 % v EU) in gradbeništvu (19 % v primerjavi s 14 %) ter manjši delež
malih in srednjih podjetij v trgovini (22 % v Sloveniji in 33 % v Evropski uniji).
Profil MSP v Sloveniji, ki ga je oktobra 2011 izdelala Evropska komisija, je pokazal, da Slovenija dosega
boljše rezultate od povprečja EU pri treh od devetih načel Akta za mala podjetja, za katera so na voljo
podatki, in sicer pri načelih podjetništvo, »misli najprej na male« ter enotni trg. Na vseh ostalih področjih
so rezultati enaki ali slabši od povprečja. Primerjava uspešnosti Slovenije s povprečjem EU in preteklimi
rezultati Slovenije jasno kaže, da napredek na področjih, kot so dostop do finančnih sredstev ter državna
pomoč in javno naročanje omejuje pomanjkanje sredstev, kar je posledica padca gospodarske aktivnosti.
Večina preostalih področij politik kaže na to, da napredka ni bilo ali da je ta omejen, največja izboljšanja
pa je mogoče opaziti na področjih odzivna uprava in enotni trg 15.
Sicer pa je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2010 v Sloveniji delovalo 115.134 podjetij, od tega
je bilo mikro podjetij 107.745 (93,6% vseh podjetij), malih 5.937 (5,2%), srednjih 1.223 (1,1%) in velikih
229 podjetij (0,2%). MSP je bilo 114.905 oziroma kar 99,8% vseh podjetij v Sloveniji.
V MSP je delalo 432.979 oseb, kar predstavlja 71,59% vseh oseb, ki so delale v podjetjih leta 2010
(604.804). Največ oseb v MSP je delalo v predelovalnih dejavnostih (116.947), sledita trgovina (86.392)
in gradbeništvo (69.197).
Podatki o ustvarjenemu prihodku pokažejo, da je 99,8% MSP ustvarilo 50,5 milijarde evrov prihodkov,
kar predstavlja 66,2% celotne vrednosti prihodkov podjetij v Sloveniji v letu 2010. V skupini MSP so
največ prihodkov ustvarila srednje velika podjetja (18,9 milijarde evrov), ki jim sledijo mikro podjetja
(16,0 milijarde evrov) in mala podjetja (15,7 milijarde evrov). Največ prihodka med mikro podjetji so
ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 34%, in v dejavnosti trgovina, 39%. Med majhnimi
podjetji je največ prihodka ustvarila trgovina, 43%. Med srednje velikimi podjetji so največ prihodka
ustvarila podjetja v industrijskih dejavnostih, 42%, in v dejavnosti trgovina, 36%.
15
Povzeto po: Akcijski načrt za izvajanje Akta za mala podjetja, 2012.
54
MSP so se v primerjavi z velikimi podjetji relativno slabše odrezala tudi po podatkih o dodani vrednosti.
V letu 2010 so ustvarila 63,7% dodane vrednosti oziroma 11,1 milijarde evrov, od tega srednja podjetja
4,1 milijarde evrov, mikro podjetja 3,7 milijarde evrov in mala podjetja 3,4 milijarde evrov. Med mikro
podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 45%. Tudi med
majhnimi podjetji so ustvarila največ dodane vrednosti podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, in sicer
34%. Med vsemi srednje velikimi podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v industrijski
dejavnosti, in sicer 47%.
6.3 Ocena razvojnega položaja Podravske regije
Če želimo povečati uspešnost Podravske regije, moramo znati meriti njeno uspešnost in predsem
učinkovitost in vloge posameznih dejavnikov za uspeh regije.
Pri oceni razvojnega položaja Podravske regije in njenega odnosa do znanja in tehnologije smo poskušali
v čim večji meri slediti elementom predstavljenega modela Wintjesa in Hollandersa (2011), in sicer
obravnavi dostopnosti do novega znanja in tehnologij v regiji, obravnavi sposobnosti regijskega
gospodarstva za absorbcijo novega znanja in tehnologij ter obravnavi njihove sposobnosti difuzije
produktov iz regije.
Poglejmo si najprej nekaj splošnih značilnosti Podravske regije.
6.3.1 Osnovne razvojne značilnosti Podravske regije
Podravska regije je ena izmed dvanajstih statističnih regij v Sloveniji in sodi v vzhodno slovensko
kohezijsko regijo. Za potrebe izvajanja evropskih politik je namreč Slovenija razdeljena na dve kohezijski
regiji (zahodno in vzhodno).
Podravska regija leži na severovzhodu Slovenije in je glede na število prebivalcev druga največja
slovenska regija. Na tem območju živi približno 16% slovenskega prebivalstva (322.949 v letu 2010 in
323.110 v letu 2009) (glej Tabelo 9 in Sliko 12). Glede na svojo površino (2.170 km2), pokriva približno
dobro desetino slovenskega ozemlja in je tako druga največja slovenska regija. Je tretja najgosteje
naseljena statistična regija – povprečna gostota poselitve je 147 prebivalcev/km2 (gosteje poseljeni sta le
Zasavska in Osrednjeslovenska regija). Najgostejša naseljenost je v okolici mesta Maribora in Ptuja, na
območju Haloz in Slovenskih Goric pa je gostota prebivalstva pod slovenskim povprečjem. Osrednje
mesto je Maribor, drugo največje slovensko mesto. Regija na severu meji na Avstrijo (Štajerska), na jugu
pa na Hrvaško. Naravnogeografsko podobo Podravske regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko
gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno
bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna
zemlja pa za kmetijsko dejavnost.
Slovenija je regijsko zelo raznolika pokrajina, kar se odraža v velikih razlikah v stopnjah razvitosti (glej
Tabelo 9 in Sliko 12). Razvitejše regije so nosilci delovnih mest, medtem, ko se manj razvite regije
spopadajo s problemi brezposelnosti in drugimi strukturnimi problemi. Po višini prispevka k slovenskemu
BDP je bila Podravska regija v letu 2009 na drugem mestu, za Osrednjeslovensko. Navkljub dejstvu, da
je Maribor drugo največje slovensko mesto in drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji, to
Podravski regiji ne pomaga, da bi se po razvitosti uvrstila nad slovensko povprečje.
55
Tabela 9: Bruto domači proizvod slovenskih regij v letu 2009
BDP na preb.
v EUR
BDP regije v mio
EUR
BDP po regijah v
% nacional.
Število
prebivalcev
Delež
prebivalcev
Pomurska
11,359
1,359
3.8%
119,691
5.9%
Podravska
14,452
4,668
13.2%
323,110
15.8%
Koroška
12,958
944
2.7%
72,839
3.6%
Savinjska
15,396
3,998
11.3%
259,741
12.7%
Zasavska
11,488
514
1.5%
44,740
2.2%
Spodnje-posavska
14,805
1,037
2.9%
70,091
3.4%
Jugovzhodna-Slovenija
15,978
2,267
6.4%
141,935
6.9%
Osrednje-slovenska
24,660
12,982
36.8%
526,636
25.8%
Gorenjska
14,189
2,872
8.1%
202,470
9.9%
Notranjsko-kraška
12,518
653
1.8%
52,163
2.6%
Goriška
16,358
1,947
5.5%
119,055
5.8%
Obalno-kraška
18,848
2,070
5.9%
109,864
5.4%
Slovenija
17,295
35,311
100.0%
2,042,335
100.0%
Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012.
Slika 12: Prebivalstvo in ekonomska moč slovenskih regij
Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012.
Podravsko regijo sestavlja 41 občin (glej Sliko 13), in sicer občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane,
Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart,
Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica,
Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica,
Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. Goricah, Sveti Andraž v Slov. Goricah, Sveti
Jurij v Slov. Goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Največja občina
56
gledano po površini je Slovenska Bistrica, največje število in gostoto prebivalcev pa ima Mestna občina
Maribor (glej Sliko 13).
Slika 13: Občine Podravske regije
Tako kot drugod po svetu, ne glede na našo majhnost, tudi slovenske regije vse bolj samostojno nastopajo
na trgu in postajajo samostojne partnerice – tako v državnem kot tudi mednarodnem regionalnem
sodelovanju, pri čemer programiranje in sodelovanje vodijo regionalne razvojne agencije.
Od sposobnosti koriščenja razvojnih potencialov je odvisen bodoči razvoj Podravske regije. Le-te je
potrebno najprej prepoznati in jih nato z instrumenti inovacijske politike okrepiti, da bi se lahko
Podravska regija uvrstila v skupino nadpovprečno razvitih slovenskih regij. Glavni vir priložnosti so
zagotovo inovacije, ki lahko nastanejo v prostoru, ki bolj ciljno spodbuja inovacijsko dejavnost
prebivalcev, organizacij in podjetij.
V nadaljevanju analiziramo podatke o stanju razvojnega potenciala Podravske regije izraženega preko
stanja ključnih dejavnikov uspeha v družbi znanja.
6.3.1.1 Analiza človeškega kapitala Podravske regije
V Podravski regiji je v letu 2009 živelo 323.110 prebivalcev, kar predstavlja 15.8% prebivalcev Slovenije
(glej Tabelo 10). Od tega je bilo delovno aktivnih 38,7% prebivalcev oziroma 124.895 oseb, kar je močno
pod slovenskim povprečjem, ki znaša 42,0% in daleč pod 53,1%, kolikor znaša delež delovno aktivnega
prebivalstva v Osrednje-slovenski regiji.
57
Tabela 10: Število prebivalcev in delež aktivnega prebivalstva Podravja, 2009
Število
prebivalcev
Delež
prebivalcev
Delovno aktivno
prebivalstvo
Delež aktivnega
preb.
Pomurska
119,691
5.9%
41,543
34.7%
Podravska
323,110
15.8%
124,895
38.7%
Koroška
72,839
3.6%
25,945
35.6%
Savinjska
259,741
12.7%
108,140
41.6%
Zasavska
44,740
2.2%
12,826
28.7%
Spodnje-posavska
70,091
3.4%
24,657
35.2%
Jugovzhodna
141,935
6.9%
54,744
38.6%
Osrednje-slovenska
526,636
25.8%
279,692
53.1%
Gorenjska
202,470
9.9%
71,731
35.4%
Notranjsko-kraška
52,163
2.6%
18,424
35.3%
Goriška
119,055
5.8%
48,230
40.5%
Obalno-kraška
109,864
5.4%
47,345
43.1%
2,042,335
100.0%
858,171
42.0%
Slovenija
Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012.
Prebivalci Podravske regije imajo manj ugodno izobrazbeno strukturo od prebivalcev Slovenije in
bistveno manj ugodno od prebivalcev Osrednje-slovenske regije. Po podatkih za leto 2010 (glej Tabelo
11) ima v Podravju višjo ali visokošolsko izobrazbo 16,7% prebivalcev starih nad 15 let, medtem ko je
takšnih prebivalcev v Sloveniji 18,8% in v Osrednje-slovenski regiji 25,6%. Višja izobrazbena raven je v
družbi znanja ključna konkurenčna prednost in tudi ključni gospodarski vir. Je pa pozitivno, da opažamo
izboljševanje deleža visoko izobraženih posameznikov v vseh regijah skozi časovno perspektivo.
Tabela 11: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po doseženi izobrazbi, 2010
Skupaj
Brez izobrazbe,
nepopolna
osnovnošolska
Osnovnošolska
Nižja poklicna,
srednja poklicna
Srednja
strokovna,
srednja splošna
Višješolska,
visokošolska
Pomurska
Število
v 1000
104
Delež
v%
100,0%
Število
v 1000
4
Delež
v%
3.8%
Število
v 1000
35
Delež
v%
33.7%
Število
v 1000
20
Delež
v%
19.2%
Število
v 1000
35
Delež
v%
33.7%
Število
v 1000
9
Delež
v%
8.7%
Podravska
281
100,0%
14
5.0%
56
19.9%
71
25.3%
93
33.1%
47
16.7%
Koroška
62
100,0%
3
4.8%
14
22.6%
18
29.0%
19
30.6%
8
12.9%
Savinjska
223
100,0%
7
3.1%
52
23.3%
58
26.0%
65
29.1%
40
17.9%
Zasavska
39
100,0%
3
7.7%
9
23.1%
11
28.2%
11
28.2%
6
15.4%
Spodnjeposavska
61
100,0%
4
6.6%
14
23.0%
18
29.5%
18
29.5%
7
11.5%
Jugovzhodna Slovenija
121
100,0%
6
5.0%
30
24.8%
34
28.1%
31
25.6%
20
16.5%
Osrednjeslovenska
453
100,0%
14
3.1%
70
15.5%
86
19.0%
167
36.9%
116
25.6%
Gorenjska
172
100,0%
5
2.9%
36
20.9%
44
25.6%
57
33.1%
31
18.0%
Notranjsko-kraška
45
100,0%
5
11.1%
7
15.6%
12
26.7%
14
31.1%
8
17.8%
Goriška
103
100,0%
4
3.9%
24
23.3%
23
22.3%
31
30.1%
21
20.4%
Obalno-kraška
97
100,0%
6
6.2%
18
18.6%
22
22.7%
33
34.0%
18
18.6%
1,760
100,0%
74
4.2%
365
20.7%
416
23.6%
575
32.7%
330
18.8%
SLOVENIJA
Vir: SURS. Statistični letopis, 2011.
Če opazujemo osebe stare med 25 in 64 let, jih je v letu 2011 imelo najmanj univerzitetno izobrazbo v
Podravju 19,9%. Daleč največ oseb z najmanj univerzitetno izobrazbo živi v Osrednjeslovenski regiji
(29,1%), izrazito zaostaja pa Pomurska regija s 15,7%.
58
Slika 14: Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z najmanj univerzitetno izobrazbo po regijah, 2011
Vir: SURS, Regije v številkah, 2012.
V raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji je bilo v letu 2009 zaposlenih 17.045 oseb. V letu 2008 jih
je bilo 16.243 in 14.311 v letu 200716. Med vsemi zaposlenimi osebami v R&R dejavnosti v letu 2008 je
bilo 62,3% raziskovalcev, od tega 35,1% žensk. Tabela 12 prikazuje razporeditev oseb zaposlenih v
raziskovalno-razvojnih dejavnostih po sektorjih v letu 2008. Na ravni Slovenije je bilo v letu 2008 največ
oseb na raziskovalno-razvojnem področju zaposlenih v poslovnem sektorju, ki sta mu sledila višješolski
in državni sektor. Podatki kažejo, da je v Podravju pretežni del oseb v raziskovalno-razvojni dejavnosti
zaposlenih v visokošolskem sektorju in bistveno manjši del v poslovnem sektorju, ki mu sledi državni
sektor. To kaže na podpovprečno raziskovalno–razvojno aktivnost gospodarstva Podravske regije, ki se
kaže tudi v podpovprečnih rezultatih.
Tabela 12: Vse osebe zaposlene v R&R dejavnosti, po sektorju zaposlitve, poklicu in spolu, po
statističnih regijah Slovenije, 2008
Skupaj
Podravje
oba spola
ženske
1,422
482
SLOVENIJA
100.0%
1,006
100.0%
16,243
Raziskovalci
100.0%
10,124
Raziskovalci
Poslovni sektor
100.0%
oba spola
ženske
335
62
6,191
23.6%
143
14.2%
7,394
3,551
45.5%
3,475
324
34.3%
Državni sektor
oba spola
ženske
212
98
2,142
14.9%
169
16.8%
3,640
834
22.4%
2,462
30
24.3%
Visokošolski sektor
oba
spola
873
1,730
61.4%
692
68.8%
5,186
1,090
31.9%
4,164
70
41.1%
ženske
322
Zasebni sektor
oba
spola
2
2,311
0.1%
2
0.2%
23
1,619
0.1%
23
224
ženske
0
0
8
8
0.2%
Vir: SURS, 2010.
16
Več v: SURS, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, 2010.
59
V Podravju je bilo v letu 2009 v R&R dejavnosti zaposlenih 968 oseb izraženo v ekvivalentu polnega
delovnega časa (EPDČ17), kar je predstavljalo 0,78% delovno aktivnih prebivalcev regije, kar je skoraj za
polovico manj od slovenskega deleža, ki je prav tako v letu 2009 znašal 1,45%.
Eurostat je pripravil pregled deleža zaposlenih v R&R dejavnosti (v EPDČ) med delovno aktivno
populacijo za države EU 27. V letu 2008 je tako znašal deleža zaposlenih v R&R dejavnosti v EPDČ od
najmanj 0,31% v Romuniji do največ 2,23% v Luksemburgu. Povprečje v EU-27 je bilo tedaj 1,03%.
Med države z zelo nizkimi deleži zaposlenih v R&R dejavnosti med delovno aktivno populacijo so se
uvrstile Poljska, Ciper, Romunija in Bolgarija (od 0,31% do 0,48%), deleži zaposleni v R&R dejavnosti
med delovno aktivnimi pa so bili zelo visoki na Švedskem, Danskem in Finskem ter v Luksemburgu (od
1,58 % do 2,23 %). Slovenija se je po vrednosti tega kazalnika (1,11%) uvrstila v zgornjo polovico držav
članic EU.
Kot lahko vidimo, se je Slovenija odrezala relativno dobro, kar za Podravje žal ne moremo trditi.
Slika 15: Delež zaposlenih v R&R dejavnosti (v EPDČ) kot % delovno aktivne populacije, 2008
1) Ocena Eurostata.
2) Začasne vrednosti.
3) Ocena vrednosti.
4) Prelom časovne serije.
Vir: SURS, 2010.
17
Obseg časa (število delovnih ur), ki ga zaposleni dejansko porabijo za R&R dejavnost, izražamo tudi z ekvivalentom polnega
delovnega časa (EPDČ), in sicer zato, da preprečimo podcenitev ali precenitev podatkov o zaposlenosti v raziskovalno-razvojni
dejavnosti.
60
Kot kaže Slika 16 so raziskovalci (izraženi v EPDČ – “FTE”), po statističnih regijah precej
neenakomerno razporejeni. Največ raziskovalcev je bilo v letu 2009 zaposlenih v Osrednjeslovenski
statistični regiji, 63,7% vseh raziskovalcev, sledila ji je Podravska s 7,8%, tej pa Gorenjska statistična
regija s 6,7%. Najmanj raziskovalcev je bilo zaposlenih v Pomurski (0,7%), Koroški (0,4%) in
Spodnjeposavski statistični regiji (0,3%).
Slika 16: Delež raziskovalcev po regijah v 2009 (%)*
*Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ).
Vir: SURS, Regije v številkah, 2012.
61
Tabela 13: Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija po regijah, 2009
Raziskovalci
Delež po
regijah 1)
(v %)
št. zap. v
R&R
dejavnosti 1)
delež raziskovalcev
(EPDČ) med delovno
aktivnim prebivalstvom
(v %)
Pomurska
0.7
87
0.21
3
6.1
82.5
Podravska
7.8
968
0.78
21.6
22.8
67.3
Koroška
0.4
50
0.19
2.8
3
93.6
Savinjska
6.2
769
0.71
4.1
6.1
71.7
Zasavska
0.9
112
0.87
3.5
4.4
80.9
Spodnje-posavska
0.3
37
0.15
2.5
16
53.2
Jugovzhodna- Slovenija
3.7
459
0.84
6.1
7.7
72.4
Osrednje-slovenska
63.7
7905
2.83
24.5
22.3
63.7
Gorenjska
6.7
831
1.16
3.7
4
64
Notranjsko-kraška
1.1
137
0.74
0
2.4
45.9
Goriška
4.9
608
1.26
11.8
8.2
47.6
Obalno- kraška
3.6
447
0.94
17.8
21
52.5
Slovenija
100
12,410
1.45
18
18.2
64.1
1)
Delež oseb z
doktoratom med
zaposlenimi v R&R
(v %)
Mladi
raziskovalci 1)
(% vseh
raziskovalcev)
Delež
aplikativnih
raziskav
(v % vseh)
Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ – “FTE”).
Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012.
Po obsegu znanstvenega talenta izraženega z številom zaposlenih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v
Sloveniji močno izstopa Osrednje-slovenska regija (25,7 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) za
katero regija Podravje močno zaostaja (7,4 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) in to kljub
dejstvu, da je Maribor drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji. Kot prikazuje Slika 17 je
Podravje po številu raziskovalcev na 1000 zaposlenih šele na 7. mestu med slovenskimi regijami.
62
Slika 17: Število zaposlenih raziskovalcev, izraženo na 1000 zaposlenih, po regijah za leto 2009
Vir: SURS. (lasten izračun po podatkih SURS).
V družbi znanja pridobivajo na pomenu ustvarjalni poklici. Ustvarjalne poklice opravljajo tisti zaposleni,
ki se ukvarjajo s kreativnimi oziroma snovalskimi aktivnostmi, kot so: znanstveniki, raziskovalci,
managerji, ekonomisti, inženirji, poklici povezani z medicino, pravniki, glasbeniki, umetniki, arhitekti,
ipd.
Podravska regija je po tem kazalcu nad slovenskim povprečjem in torej ne zaostaja veliko za najboljšimi
regijami. Največ delovno aktivnih prebivalcev z ustvarjalnim poklicem je pričakovano v Osrednjeslovenski regiji (Glej Sliko 18).
63
Slika 18: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj dela po slovenskih
občinah, 2008.
6.3.1.2 Analiza raziskovalno-razvojnih vlaganj Podravske regije
Kot kaže Tabela 14 so bruto domači izdatki za R&R dejavnost na ravni Slovenije v letu 2009 znašali
671,0 mio EUR (616,9 milijona EUR v letu 2008) ali 1,9% slovenskega BDP (1,66 v letu 2008). Od tega
se je na Podravsko regijo v letu 2009 nanašalo 42 mio EUR oziroma 0,9% regionalnega BDP.
Tabela 14: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008
BIRR – tekoče cene (v mio EUR)
Regija
SLOVENIJA
Pomurska
Podravska
delež nacionalnih izdatkov (v %)
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
1998
200.4
1.1
14.5
7.2%
1.1
11.4
0.6
0.2
17.5
123.8
22.9
0.7
4.6
1.9
1999
230.3
1.5
15.5
6.7%
1.3
19.7
0.6
0.2
15.5
142.9
23.9
1.0
5.8
2.6
2000
256.4
1.6
16.5
6.4%
1.7
23.2
1.0
0.4
17.7
154.0
30.0
1.3
7.0
1.9
2001
310.4
1.5
19.1
6.2%
1.4
29.6
2.4
0.6
18.8
182.9
41.2
1.6
8.5
2.9
2002
339.9
1.8
21.6
6.4%
1.8
28.6
3.8
0.3
28.9
194.8
41.6
2.2
9.8
4.6
2003
320.7
1.4
18.2
5.7%
0.8
13.9
2.7
0.4
26.1
200.5
44.2
0.7
9.5
2.4
2004
379.9
1.5
19.3
5.1%
0.8
16.3
3.2
0.4
31.5
245.8
45.9
0.6
11.3
3.3
2005
412.8
3.0
24.4
5.9%
1.7
29.3
2.0
0.2
39.5
241.7
49.0
1.5
16.7
3.7
2006
484.3
3.0
26.0
5.4%
2.6
35.4
4.1
1.2
53.8
278.0
51.7
2.1
22.4
4.0
2007
500.5
3.0
29.0
5.8%
3.1
33.6
4.3
1.8
63.0
276.0
52.0
4.6
24.7
5.4
2008
616.9
5.2
36.4
5.9%
2.5
48.0
4.8
2.6
75.8
337.0
54.5
2.0
30.3
17.8
Vir: SURS, 2010.
64
2009
671,0
5,0
42,0
6,3%
4,0
44,0
4,0
3,0
77,0
351,0
52,0
7,0
33,0
27,0
Podravska regija je navkljub prisotnosti Univerze v Mariboru v regiji relativno šibka na področju vlaganj
v raziskave in razvoj, kar precej pove o raziskovalno-razvojni šibkosti gospodarstva in glede na
gospodarsko strukturo, ki jo podrobneje analiziramo v nadaljevanju, niti ne čudi. Od 42 mio EUR
vloženih v raziskovalno-razvojno dejavnost v Podravju je 55,5% investirala država, 35,4% so investirala
podjetja, iz tujine je prišlo 6,0% sredstev, medtem ko je visoko šolstvo samo zagotovilo 2,7% sredstev
(glej Tabelo 15).
Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po statističnih regijah so precej neenakomerno razporejeni (glej
Sliko 19). Največ sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v letu 2008, je bilo porabljenih v
Osrednjeslovenski statistični regiji 52,3% vseh sredstev, z 11,5% ji je sledila Jugovzhodna Slovenija in z
7,7% Gorenjska statistična regija. Te tri statistične regije so v letu 2008 porabile tri četrtine vseh sredstev,
namenjenih za R&R dejavnost v Sloveniji. Podravska regija je bila s 6,3% šele na petem mestu.
Slika 19: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009
Vir: SURS, 2010.
Iz Tabele 14 tudi izhaja, da so izdatki za R&R dejavnost v Podravski regiji od leta 1998 do 2008 rasli
počasneje kot v Osrednjeslovenski regiji, kar kaže na relativno zaostajanje regije in večanje razvojnega
razkoraka (iz 7,2% deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost v letu 1998 se je delež do
leta 2009 zmanjšal na 6,3%). Na ta način se je Podravska regije z 42 mio EUR sredstev za R&R
dejavnost uvrstila v letu 2009 šele na peto mesto med slovenskimi regijami.
Pri tem je delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2009 znašal na
ravni Slovenije 35,7%. Na ravni Podravja je bil delež s 55,5% višji, kar ni posledica višjih sredstev iz
države temveč predvsem posledica relativno nižjih vlaganj gospodarstva (35,4 %) (glej Tabelo 15).
65
Tabela 15: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009
Bruto
izdatki za
R&R
v mio EUR
(2009)
Delež bruto
izdatkov za R&R v
BDP regije
v%
(2009)
Delež vseh
R&R izdatkov
Slovenije
v%
(2009)
Gospod.
družbe
Državni
viri
Viri iz
visokega
šolstva
Zasebne
nepridob.
org.
Viri iz
tujine
Pomurska
5
0.4 %
0.8 %
89.9 %
9.3 %
0%
0%
0.8 %
Podravska
42
0.9 %
6.5 %
35.4 %
55.5 %
2.7 %
0.4 %
6,0 %
Koroška
4
0.4 %
0.6 %
96.9 %
3.1 %
0%
0%
0%
Savinjska
44
1.1 %
7,0 %
79.4 %
15.2 %
0.1 %
0%
5.4 %
Zasavska
4
0.8 %
0.6 %
85.1 %
14.8 %
0%
0%
0.1 %
Spodnje-posavska
3
0.3 %
0.4 %
71.9 %
6.2 %
0%
0%
21.9 %
Jugovzhodna- Slovenija
77
3.4 %
11.7 %
94.9 %
3,0 %
0%
0%
2.1 %
Osrednje-slovenska
351
2.7 %
54.2 %
44,0 %
47.9 %
0.1 %
0%
8,0 %
Gorenjska
52
1.8 %
8%
79.1 %
18.5 %
0.3 %
0%
2.1 %
Struktura virov R&R
Notranjsko-kraška
7
1%
1%
92.7 %
2.6 %
0%
0%
4.7 %
Goriška
33
1.7 %
4.9 %
63.5 %
31.5 %
0.2 %
0%
4.8 %
Obalno- kraška
27
1.3 %
4.2 %
62.3 %
33.6 %
0.5 %
0%
3.7 %
Slovenija
671
1.9 %
100 %
58,0 %
35.7 %
0.3 %
0%
6,0 %
Vir: SURS, 2010.
Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v poslovnem sektorju je v obdobju 2004–2008 nekoliko nihal
(glej Tabelo 16). Kot poroča SURS (2010), je bil v letu 2008 razlog za omenjeno nihanje tudi povečanje
števila v to statistično raziskovanje zajetih poročevalskih enot. Delež teh izdatkov je bil v letu 2008
nekoliko višji kot v letu 2007 (za 0,2 odstotne točke).
Tabela 16: Pregled finančnih kazalnikov za R&R dejavnost, Slovenija, 1998-2008
1998
Bruto domači izdatki za R&R (BIRR)
po virih financiranja (struktura)
• Gospodarske družbe v %
• Državni viri v %
• Viri iz visokega šolstva v %
• Zasebne nepridobitne organizacije v %
• Viri iz tujine v %
Skupaj bruto domači izdatki za R&R v %
Delež bruto domačih izdatkov za R&R
dejavnost po sektorjih (v % BDP)
• R&R izdatki poslovnega sektorja
• R&R izdatki državnega sektorja
• R&R izdatki visokošolskega sektorja
• R&R izdatki zasebnega nepridobitnega
sek.
Delež BIRR (v % BDP)
Bruto domači izdatki za R&R dejavnost
po vrsti stroškov (v %)
• Stroški dela
• Drugi tekoči stroški
• Investicijski stroški
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
52.5
39.9
0.8
0.1
6.7
100
56.9
36.8
0.6
0.1
5.6
100
53.3
40.0
0.4
0.1
6.2
100
54.7
37.1
0.7
0.3
7.2
100
60.0
35.6
0.6
0.1
3.7
100
52.2
37.5
0.4
0.1
9.8
100
58.5
30.0
0.3
0.1
11.1
100
55.3
36.9
0.7
0.02
7.1
100
59.3
34.4
0.3
0.2
5.8
100
58.3
35.6
0.3
0.02
5.8
100
62.8
31.3
0.3
0.01
5.6
100
0.70
0.41
0.22
0.01
0.75
0.39
0.22
0.01
0.78
0.36
0.23
0.02
0.87
0.37
0.24
0.02
0.88
0.34
0.23
0.02
0.81
0.28
0.18
0.003
0.94
0.28
0.18
0.004
0.84
0.35
0.24
0.003
0.94
0.38
0.24
0.003
0.87
0.35
0.23
0.002
1.07
0.36
0.22
0.002
1.34
1.37
1.39
1.50
1.47
1.27
1.40
1.44
1.56
1.45
1.66
55.6
32.9
11.5
60.5
30.3
9.1
59.8
30.5
9.7
56.2
31.4
12.4
58.8
28.6
12.6
53.0
33.2
13.8
51.0
37.0
12.0
56.9
33.4
9.7
54.1
36.4
9.5
55.0
34.6
10.4
53.2
36.8
10.0
Vir: SURS, 2010.
Struktura izdatkov za R&R dejavnost se po sektorjih in državah razlikuje. V večini držav je največ
izdatkov za R&R dejavnost v letu 2008 namenil poslovni sektor. Izjema so bile Bolgarija, Romunija,
Poljska, Latvija, Litva in Ciper, v katerih sta največji delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP namenila
66
visokošolski sektor (Ciper, Litva, Latvija) in državni sektor (Bolgarija, Poljska, Romunija). V to skupino
bi lahko uvrstili tudi Podravsko regijo, kjer je večino sredstev prispevala država (55,5% v letu 2009).
Med državami, v katerih je poslovni sektor namenil za R&R dejavnost največji delež izdatkov v BDP, sta
bili prvi Finska in Švedska, in sicer je poslovni sektor v omenjenih dveh državah namenil za R&R
dejavnost dobrih 2,7 % BDP ali tri četrtine vseh sredstev.
Tabela 16 tudi prikazuje, da je delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v državnem sektorju do leta 2007
naraščal, v letu 2007 in 2008 pa je bil ta delež nižji kot v letu 2006. Delež izdatkov za R&R dejavnost v
BDP v visokošolskem sektorju je bil v letih 2005–2008 stabilen, v letu 2004 pa nekaj pomembnih
poročevalskih enot ni sporočilo podatkov o svoji R&R dejavnosti. Delež izdatkov za R&R dejavnost v
BDP v zasebnem nepridobitnem sektorju je bil v celotnem navedenem obdobju stabilen, čeprav je število
zasebnih raziskovalcev upadalo.
Primerjava deležev izdatkov za R&R dejavnost v BDP med Slovenijo in povprečjema EU-27 in EU-15 v
obdobju od 1998–2008 kaže zaostajanje Slovenije za dolgoletnim povprečjem EU-27 in EU-15. V
primerjavi s povprečjem EU je delež teh izdatkov v BDP v Sloveniji v opazovanem obdobju nihal. V letu
1998 je znašal tako znašal 1,34% in se je v desetih letih povzpel na 1,66%. Za EU-27 je v letu 1998 ta
delež znašal 1,79% in se je do leta 2008 povečal na 1,9%, medtem ko je bil ta delež za EU-15 v letu 1998
1,84%, v letu 2008 pa je znašal 1,99%.
Slika 20: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU
1)
Ocena Eurostata.
Vir: SURS, 2010.
Primerjava deležev izdatkov za R&R dejavnost v BDP po posameznih državah članicah EU v letu 2008
kaže velike razlike. Po podatkih Eurostata se je delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v letu 2008 gibal
od 0,46% BDP na Cipru do 3,75% BDP na Švedskem. Povprečje EU-27 je bilo 1,9% BDP. Med države z
najnižjim deležem izdatkov za R&R dejavnost v BDP so v opazovanem letu sodile Ciper, Slovaška,
Bolgarija, Malta in Romunija (od 0,46% BDP do 0,58% BDP), med vodilne države v Evropi po višini
deleža izdatkov za R&R dejavnost v BDP pa Danska, Nemčija, Avstrija, Finska in Švedska (od 2,63%
BDP do 3,75% BDP).
Slovenija se je z izdatki za R&R dejavnost (1,66% BDP za leto 2008) sicer uvrstila med zgornjo polovico
67
držav po deležu izdatkov za R&R dejavnost, kljub temu pa ni dosegla povprečja EU. V letu 2009 so se
vlaganja povečala, saj so se izdatki na ravni Slovenije dvignili na 1,9% BDP, kar je ravno enako
povprečju EU 27 (sicer podatek za leto 2008).
Povsem drugačna pa je slika vlaganj v R&R dejavnost po posameznih regijah, kjer opazimo velika
razhajanja. V Podravski regiji so tako vlaganja v R&R dejavnost dosegla 0,9% BDP regije, kar je bolj
primerljivo z nivojem vlaganj vzhodno-evropskih držav. Tudi ta podatek spodbuja misel, da se kljub
relativni razvitosti Sloveniji in njeni klasifikaciji med inovacijske sledilce, Podravska regija uvršča med
industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije (glej razdelek 6.1.) Še bistveno slabše po tem
kazalniku so se odrezale Pomurska (0,4%), Koroška (0,4%) in Spodnje-posavska regija (0,3%), ki bi se v
primerjavi z državami EU uvrstile na povsem zadnje mesto.
Slika 21: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU, 2008
1) Ocena Eurostata.
2) Začasne vrednosti.
3) Ocena vrednosti.
Vir: SURS, 2010.
68
6.3.1.3 Analiza intelektualne lastnine iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti
V okviru selekcijskega procesa smo prišli do nabora 250 inovativnih podjetij v Podravski regiji
(podrobneje v razdelku 6.3.2.4, kjer je predstavljena analiza inovacijske dejavnosti in razvojne moči
podjetij v Podravju), za katere lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v
kategorijo inovativnih podjetij. Za vsa identificirana podjetja iz nabora smo zbrali podatke o intelektualni
lastnini objavljeni pri URSIL -Uradu RS za intelektualno lastnino. Analizirana Podravska podjetja (250)
imajo skupaj pri slovenskem uradu zaščitenih:
• 359 blagovnih znamk,
• 24 modelov in
• 59 patentov.
Poleg podatkov o intelektualni lastnini podjetij, smo proučili stanje intelektualne lastnine Univerze v
Mariboru, ki je osrednja inštitucija znanja v Podravski regiji. Iz baze Espacenet (http://si.espacenet.com)
lahko razberemo, da je v mednarodni bazi patentov od leta 1993 do 2012 objavljenih 28 mednarodnih
patentov Univerza v Mariboru za izume njenih zaposlenih sodelavcev (izumiteljev). Dinamiko v letih
2001 – 2011 prikazuje Tabela 17, kjer smo zbrali tudi podatke o patentih Univerze v Mariboru
objavljenih pri URSIL.
Tabela 17: Dinamika objav domačih in mednarodnih patentov Univerza v Mariboru
Leto objave
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Število mednarodno objavljenih
patentov iz baze Espacent
1
4
1
5
4
0
3
3
1
5
0
Število domačih patentov pri URSIL
0
0
2
4
5
2
4
0
3
2
4
Vir: Espacenet (http://si.espacenet.com) in URSIL (http://www2.uil-sipo.si/ ).
Slika 22 prikazuje podatke o podeljenih patentih, ki so jih slovenske univerze objavile v svojih poslovnih
poročilih. Iz poročil za leta 2008, 2009 in 2010 izhaja, da po številu patentov prednjači Univerza v
Ljubljani. Je pa v letu 2010 opazen porast patentov na Univerzi v Mariboru, ki se vse bolj aktivno ukvarja
s področjem prenosa tehnologij v gospodarsko prakso.
Slika 22: Število podeljenih patentov
Vir: Poslovna poročila univerz za 2008, 2009 in 2010.
69
V nadaljevanju prikazujemo podatke o prijavah patentov pri URSIL (Tabela 18), kjer so posebej
prikazane prijave slovenskih prijaviteljev. V Tabeli 19 se nahajajo podatki o modelih in v Tabeli 20
podatki o blagovnih znamkah obravnavanih pri URSIL.
Tabela 18: Patentne prijave pri URSIL
Leto
Nacionalne prijave (slovenski prijavitelji)
Nacionalna faza PCT
Razširitve EP (*)
2001
330 (301)
78
4.677
2002
322 (300)
79
5.362
2003
322 (310)
48
5.111
2004
360 (342)
24
2.961
2005
362 (344)
2
289
2006
299 (287)
-
236
2007
346 (331)
-
200
2008
327 (318)
-
161
2009
399 (387)
-
109
2010
468 (455)
-
ni podatka
(*) Patentno varstvo v Sloveniji je mogoče pridobiti tudi na podlagi pri EPU vložene evropske patentne prijave, v kateri je
Slovenija imenovana. Ta možnost obstaja od 1.12.2002, ko je Slovenija postala polnopravna članica EPO, vendar pa URSIL s
temi podatki žal ne razpolaga.
Vir: URSIL, http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ .
Tabela 19: Registrirani modeli pri URSIL
Leto
Nacionalne registracije
Mednarodna pot
(Haaški
sporazum)
Evropska pot
(model
skupnosti)
Skupaj
prijave
videzi
videzi
videzi
videzi
2001
98
-
1.072
-
-
2002
148
-
1.058
-
-
2003
-
203
4.088
-
4.291
2004
-
259
1.855
53.892
56.006
2005
-
82
1.822
63.648
65.552
2006
-
110
1.792
69.279
71.181
2007
-
86
1.086
77.007
78.179
2008
-
60
589
78.429
79.078
2009
-
64
293
71.468
71.825
2010
-
91
433
73.228
73.752
Opomba: Podatki o registriranem številu videzov po mednarodni poti so iz letnih statistik WIPO; podatke za evropsko pot
spremljamo od 2004 in so iz letnih statistik OHIM, po mednarodnem zgledu pa tudi URSIL od 2003 spremlja število videzov.
Vir: URSIL, http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ .
70
Tabela 20: Registrirane znamke pri URSIL
Leto
Nacionalne
Mednarodna pot
(Madridski
sporazum)
Evropska pot
(znamka
Skupnosti)
2001
1.598
6.577
8.175
2002
1.65
6.809
8.459
2003
1.416
7.776
9.192
2004
2.062
5.26
34.486
41.808
2005
1.558
4.641
59.757
65.956
2006
1.6
3.928
61.573
67.101
2007
1.576
3.629
68.068
73.273
2008
1.75
2.93
81.312
85.992
2009
1.444
2.41
89.969
93.823
2010
1.555
2.003
93.491
97.049
Skupaj
Opomba: Podatki o registriranem številu znamk po mednarodni poti so iz letnih statistik WIPO, podatke za evropsko pot pa
spremljamo od 2004 in so iz letnih statistik OHIM.
Vir: URSIL, http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ .
Podatki o patentnih prijavah kažejo, da po številu patentnih prijav na milijon prebivalcev Slovenija
močno zaostaja za povprečjem EU, vendar je kljub temu najboljša med novimi članicami EU. Tabela 21
prikazuje podatke o številu prijav patentov pri EPO (European Patent Office) za Slovenijo in povprečje
držav EU27. V letu 2000 so slovenski inventorji vložili eno-sedmino povprečnega obsega EU27, v letu
2010 pa že skoraj polovico povprečja EU 27, kar predstavlja kar širikratno rast števila vlog iz Slovenije.
Če pa se Slovenija primerja z EU 27 po številu podeljenih patentov pri EPO, pa rast uspešnosti v
primerjavi z EU 27 ni tako impresivna, saj je leta 2001 število podeljenih patentov predstavljajo četrtino
povprečja EU 27, do leta 2010 pa se je njihovo število le podvojilo in predstavljalo tretjino povprečja EU
27.
Tabela 21: Število prijav patentov in njihovih podelitev pri EPO na milijon prebivalcev za Slovenijo in
povprečje EU27
EU27
št. prijav patentov / milijon prebivalcev
št. podeljenih patentov / milijon prebivalcev
Slovenija
št. prijav patentov / milijon prebivalcev
št. podeljenih patentov / milijon prebivalcev
Absolutno število prijav patentov iz Slovenije
Delež prijav patentov iz področij “organske kemije” in
“farmacije” v %
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
102.8
31.1
101.6
43.3
110.4
53.6
114.7
52.1
118.5
46.6
121.4
53.1
125.2
45.3
130.9
51.5
123.5
44.3
132.6
48.5
14.6
8.0
29
31,0%
15.5
8.0
31
6,5%
23.0
10.0
46
15,2%
27.0
12.0
54
22,2%
43.5
12.0
86
44,2%
44.3
10.5
89
59,6%
57.0
8.4
115
52,2%
63.8
16.3
128
64,1%
58.3
13.7
118
58,5%
65.6
16.1
117
47,9%
Vir: OECD, 2012 iz EPO, http://www.epo.org/about-us/statistics/patent-applications.html.
EPO statistika spremlja patentne prijave ločeno za 35 tehnoloških podpodročij v okviru kemije,
elektronike, strojništva in drugih področij, pri čemer je bilo v letu 2008 kar 64,1% vseh patentnih prijav iz
Slovenije s področij “organske kemije” in “farmacije”.
Bučar (2010) je analizirala podatke IZUM-a (SICRIS) o patentnih prijavah registriranih R&R enot
različnih sektorjev. Kot kaže Tabela 22, so podeljeni patenti približno enako razporejeni med
gospodarstvo, visokošolske inštitucije in javne raziskovalne zavode. Kljub pomanjkljivi pravno-formalni
urejenosti področja zaščite intelektualne lastnine in delitvi potencialnih koristih v okviru visokošolskih
inštitucij in javnih raziskovalnih zavodov, so rezultati dokaj spodbudni. O patentih in patentnih prijavah
71
pa so poročali tudi že centri odličnosti, ki so nastali kot rezultat ukrepov za koncentracijo znanstvenega
potenciala na ključnih raziskovalnih področjih. Ker so bili prvi centri oblikovani v letu 2005, so rezultati
v obliki 33 patentov in 48 patentnih prijav v letih 2008 in 2009 zelo obetavni, kar po mnenju Bučar
(2010) potrjuje pravilnost ukrepov.
Tabela 22: Podeljeni patenti in prijave patentov R&R enot glede na sektor prijavitelja, 2008 in 2009
2008
2009
patenti
patentne vloge
patenti
patentne vloge
Gospodarstvo
80
78
77
73
Visokošolske inštitucije
73
59
87
98
Javni raziskovalni zavodi
96
33
61
132
Centri odličnosti
Skupaj
26
249
7
170
7
225
41
303
Vir: Bučar et al. (2010) na temelju podatkov podatkovne baze IZUM-SICRIS (2010).
6.3.1.4 Analiza objavljenih znanstvenih člankov iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti
Kakovost znanstvenega dela lahko merimo s številom znanstvenih člankov na milijon prebivalcev, kjer
lahko za Slovenijo ugotovimo, da dosega po mednarodnih standardih dobre rezultate (OECD, 2012). Če
smo po količini objavah znanstvenih člankov po mednarodnih standardih primerljivi z najboljšimi
državami, pri njihovem vplivu oziroma citiranosti močno zaostajamo za povprečjem EU 27 ali OECD
držav (Bučar, 2010, 39).
OECD (2012) navaja, da je Slovenija po vplivu znanstvenih člankov, merjenim s številom citatov na
1000 prebivalcev, med 30 najboljšimi OECD državami. V obdobju od 2000 do 2010 je zasedla 22. mesto
in tudi vodi med novimi članicami EU.
Slika 23: Število in vpliv znanstvenih člankov po izbranih državah OECD, 2000-10
Vir: OECD, 2012.
72
Dobre rezultate na področju objav ima Slovenija tudi na račun so-objav, njihovo močno rast prikazuje
metrika PRO INNO (http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia) z
indeksom 141, ki izraža indeks Slovenije v primerjavi z EU27 (EU27=100).
Ob pregledu in primerjavi uspešnosti znanstveno-raziskovalnega dela slovenskih univerz lahko
zaključimo (glej Sliko 24), da je Univerza v Mariboru s 37,51 čistih citacij na osebo zaostaja za Univerzo
v Novi Gorici (44 citacij na osebo) in še posebej za Univerzo v Ljubljani (49,52 čistih citacij na osebo).
Slika 24: Število čistih citacij na osebo
Vir: Podatki SICRIS 2012 po preračunu UM. Upoštevani so citati za zadnjih 10 let.
6.3.1.5 Analiza ustvarjalnosti Podravske regije
V Tabeli 23 so prikazani podatki o indeksu ustvarjalnosti in indeksih 3T za vseh 12 slovenskih
statističnih regij (Malačič et. al., 2005 in Malačič, 2007). Skupni indeks ustvarjalnosti je preračunan na
vrednost 1,00, ki velja za osrednjeslovensko regijo, indeksi drugih regij pa se nahajajo med 0 in 1,00.
Hkrati so vrednosti tega indeksa prikazane tudi na Sliki 25. Grafičen prikaz podatkov nam veliko bolj
nazorno pokaže vtis o relativnih razmerjih med posameznimi regijami, kot je to primer pri številčnih
vrednostih podatkov.
Tabela 23: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine po slovenskih regijah
Regija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Obalno-kraška
Zasavska
Goriška
JV Slovenija
Podravska
Savinjska
Koroška
Spodnjeposavska
Notranjsko-kraška
Pomurska
Točke indeksa
ustvarjalnosti
1
0.67
0.56
0.51
0.49
0.48
0.46
0.46
0.36
0.29
0.28
0.16
Indeks
talenta
12
6.66
6.77
4.49
5.51
5.21
6.74
5.1
4.55
3.58
4.72
3.7
Indeks
tehnologije
12
9.1
2.4
6.98
4.67
8.21
4.36
4.5
1.12
3.25
3.13
0.45
Indeks
tolerantnosti
12
8.27
10.86
7.05
7.59
3.98
5.64
6.81
7.28
3.43
2.27
1.76
Vir: Malačič et al., 2005.
73
Po skupnem indeksu ustvarjalnosti je Podravska regija šele na 8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi
regijami. V primerjavi z Osrednjeslovensko regijo, ki se je odrezala najbolje, ne doseže niti polovice
vrednosti indeksa (0,46 v primerjavi z 1,00). Za Podravsko regijo so se po indeksu ustvarjalnosti uvrstile
le še Koroška, Spodnje-posavska, Notranjsko-kraška in Pomurska regija. To zagotovo ni dober pokazatelj
inovativnega potenciala regije za gospodarski preboj in je tudi odraz splošno slabega gospodarskega
položaja regije v primerjavi z Osrednjeslovensko regijo in drugimi regijami.
Glede na dejstvo, da je središče Podravske regije Maribor, ki je hkrati drugo največje univerzitetno
središče navaja na logičen sklep, da je kakovost univerzitetnega središča in njegovega vpliva na
regionalni razvoj Podravja zelo omejena ter da je prvenstveno pedagoško in raziskovalno usmerjena
univerza in še ni sprejela vloge razvojne univerze, katere temeljno poslanstvo je poleg posredovanja in
ustvarjanja znanja tudi skrb za njegovo aplikacijo v gospodarstvu in širšem družbenem kontekstu.
Slika 25: Indeks ustvarjalnosti slovenskih regij po padajočem zaporedju
Vir: Izdelano po podatkih: Malačič et al., 2005.
Če si ogledamo skupni indeks ustvarjalnosti po regijah v Tabeli 23 in na Sliki 25, nas ne preseneti
dejstvo, da je na prvem mestu Osrednjeslovenska regija, pač pa dejstvo, da praktično vse druge regije
tako zelo zaostajajo. Gorenjska regija, ki je druga, je na ravni dveh tretjin, Obalno-kraška in Zasavska
regija sta nekaj nad polovico, vse preostale regije pa so pod polovico vrednosti Osrednjeslovenske regije
(tudi podravska regija, ki jo posebej proučujemo). Zadnja, Pomurska regija, pa ne dosega niti petine
najvišje vrednosti.
Ustvarjalnost je v Sloveniji preveč koncentrirana v centru, zlasti obrobne in manj
razvite regije pa izrazito zaostajajo.
Indeks tolerantnosti kaže v Pomurski, Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji ter v JV Sloveniji, da
tradicionalne vrednote prevladujejo nad modernimi vrednotami. Okolje je manj naklonjeno novostim in
ustvarjalnosti kot v drugih regijah, kjer prevladujejo bolj moderne vrednote. Takoj naslednja najslabša pa
je Podravska regija, ki je kar za polovico manj tolerantna od Osrednjeslovenske regije. Boljše od nje so
torej vse preostale regije razen prej naštetih.
74
Slika 26: Indeks tolerantnosti slovenskih regij (vrstni red v skladu s skupnim indeksom ustvarjalnosti)
Vir: Izdelano po podatkih: Malačič et al., 2005.
Indeks samoizražanja pa razkriva, da v Sloveniji izrazito dajemo prednost varnosti pred svobodo in
pravico do samoizražanja. To velja za vse regije, razen za Osrednjeslovensko. Le v tej regiji so
preference do svobode in pravice do samoizražanja rahlo pred varnostjo. Verjetno je to povezano z
učinkom glavnega mesta, kjer je več odprtosti in izkušenj z drugačnimi in širšim svetom nasploh. V
nasprotju pa se Podravska regija z univerzitetnim mestom Maribor zelo slabo odreže (kar trikrat slabša
od Osrednjeslovenske regije) ter torej ne ceni najbolj individualne pravice posameznika in njegovega
samoizražanja.
V Podravski regiji prevladujejo zelo tradicionalne vrednote18 (Malačič et al., 2005), ki ovirajo napredek
mesta Maribor in regije. Indeks vrednot (»Values Index«) odraža stopnjo prisotnosti tradicionalnih
vrednot v družbi napram modernim vrednotam. Po metodologiji, ki jo najdemo v Inglehart in Baker
(2000) gre za glavno komponento, dobljeno iz vrednosti odgovorov na vprašanja o veri v boga, vzgajanju
otrok v verskem duhu, odnosu do splava, nacionalni zavesti ter spoštovanju avtoritete. Podatki so
izračunani na podlagi raziskave Slovensko javno mnenje 1999, ki je zajemalo tudi vprašanja za potrebe
Evropske raziskave vrednot. Ker so dobljeni rezultati standardizirane vrednosti, majhna, a pozitivna
vrednost kaže, da imajo v Sloveniji (še posebej v Podravju) tradicionalne vrednote nekoliko manjši vpliv
kot modernejše vrednote. Raven strpnosti do različnih manjšin pa je relativno visoka v vseh regijah in
torej tudi v Podravski regiji.
18
Podatki so sicer stari že desetletje, vendar se vrednote v družbi ne spreminjajo zelo hitro, zato se najverjetneje v zadnjih desetih
letih stanje ni bistveno spremenilo.
75
Tabela 24: Indeks tolerantnosti in njegove posamezne sestavine, po regijah
Osrednjeslovenska
Obalno-kraška
Gorenjska
Goriška
Koroška
Zasavska
Savinjska
Podravska
JV Slovenija
Spodnje-posavska
Notranjsko- kraška
Pomurska
Indeks
tolerantnosti
Povprečje
indeksa stališč,
indeksa
vrednot in
indeksa
samoizražanj
Indeks
stališč
(leto 2000)
Obnašanje
oziroma
strpnost
družbe do
različnih
manjšin
Indeks
vrednot
(obdobje
1997–1999)
Stopnja
prisotnosti
modernih
vrednot
napram
tradicionalnim
vrednotam
Indeks
samoizražanja
(obdobje 1997–
1999)
Koliko družba ceni
individualne pravice
posameznika in
njegovo
samoizražanje
12,00
10,86
8,27
7,59
7,28
7,05
6,81
5,64
3,98
3,43
2,27
1,76
10,55
9,55
7,27
6,67
6,40
6,20
5,98
4,96
3,49
3,02
2,00
1,55
11,56
10,01
9,28
12,00
11,78
11,78
8,95
9,58
8,23
9,81
4,06
10,90
83,08
71,93
66,67
86,21
84,62
84,62
64,29
68,84
59,15
70,48
29,17
78,33
8,08
12,00
5,11
4,29
1,81
6,81
3,21
1,26
2,38
2,37
1,08
7,75
0,70
1,03
0,44
0,37
0,16
0,59
0,28
0,11
-0,20
-0,20
-0,09
-0,67
12,00
6,63
7,43
3,72
5,61
0,00
5,79
4,03
4,63
1,61
3,01
1,49
0,02
-0,49
-0,41
-0,76
-0,58
-1,11
-0,57
-0,73
-0,68
-0,96
-0,83
-0,97
Vir: Malačič et al., 2005.
V citirani raziskavi (Malačič et al., 2005) so izračunali tudi trendni indeks ustvarjalnosti, ki upošteva
hitrost sprememb indeksov, ki jih vključuje indeks ustvarjalnosti. Upoštevali so statistične in druge
podatke za obdobje po letu 1995. Samo ilustrativno si na Sliki 27 oglejmo še matrico razvoja za
posamezne slovenske regije in v nadaljevanju opredelimo značilna področja matrice razvoja. Matrica
razvoja prikazuje razporeditev regij glede na indeks ustvarjalnosti in trendni indeks ustvarjalnosti. V
matrico so vrisali navpično črto, ki kaže povprečno vrednost indeksa ustvarjalnosti, 0,48, ter vodoravno
črto, ki pomeni povprečno vrednost trendnega indeksa ustvarjalnosti, 0,30. S pomočjo nastalih
kvadrantov in diagonale iz zgornjega levega kota v spodnji desni kot lahko razdelimo površino polja na
štiri vsebinske sklope, in sicer:
2. Področje levega zgornjega kvadranta
nad diagonalo je področje
prebijajočih
se regij.
1.
Površina, ki je desno od navpične ločnice
in nad diagonalo, kaže voditelje.
3.
Področje levega spodnjega kvadranta in
levega zgornjega kvadranta pod diagonalo je
področje regij, ki stopicajo zadaj.
4.
Področje
desnega spodnjega
kvadranta pod diagonalo
pa je področje regij, ki
izgubljajo tla pod nogami.
Matrica na Sliki 27 kaže, da praktično polovica slovenskih statističnih regij stopica zadaj. Med voditelje
sodijo razen Osrednjeslovenske še Gorenjska, Zasavska, Obalno-kraška in Goriška regija. Samo ena
regija, Savinjska, je na območju prebujajočih se regij, kar napoveduje, da v prihodnjih nekaj letih ne
moremo pričakovati večjih pozitivnih sprememb.
76
Slika 27: Matrica trenda razvoja slovenskih regij
Vir: Malačič et al., 2005.
Podravsko regijo lahko žal uvrstimo v področje regij, ki stopicajo zadaj. Po skupnem indeksu
ustvarjalnosti je namreč Podravska regija šele na 8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi regijami. Še
bolj zaskrbljujoč pa je trend sprememb v pozitivni smeri, še zlasti ker je položaj regije izrazito neugoden
na področju dejavnikov, ki jih ni mogoče hitro odpraviti (na primer vrednot v družbi se ne da spremeniti
zelo hitro niti z investiranjem ogromnih količin denarja).
77
6.3.2 Analiza razvojne moči in potenciala gospodarstva Podravske regije
Podravje je še pred dvajsetimi leti veljalo za industrijsko močno zastopano in napredno regijo.
Gospodarstvo je slonelo na močni in relativno uspešni industriji in gradbeništvu ter na dobrih trgovskih
povezavah z vzhodnimi in južnimi trgi.
Danes pa je žal slika povsem drugačna - zaznamovana z velikimi gospodarskimi in
socialnimi problemi, kar se odraža v umikanju znanja in kapitala.
Začetek težkega obdobja za Podravsko gospodarstvo sega že v 90-a leta, ki so bila zaznamovana s
številnimi ekonomskimi težavami. Takrat so podjetja začela izvajati programe prestrukturiranja, kar je
imelo za posledico stečaje in prisilne poravnave ter presežne delavce. Ravno teh je bilo največ v
osrednjem mestu Podravja – Mariboru, predvsem v avtomobilski, tekstilni in kovinsko-predelovalni
industriji. Propad teh velikih industrijskih sistemov je povzročil daljše obdobje gospodarske krize, iz
katere se je le redkim uspelo rešiti s prestrukturiranjem.
V regiji je veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, ki so odvisna od dodelavnih poslov ter jih
svetovna gospodarska konjunktura in selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo hitreje
prizadenejo.
Slika 28 kaže nihanje dodane vrednosti na zaposlenega v družbah Podravske statistične regije v zadnjih
petih letih. Dodana vrednost na zaposlenega v povprečni gospodarski družbi Podravske regije je po
podatkih AJPES-a v letu 2011 dosegla 30.400 EUR, kar predstavlja le 81% povprečja slovenskih družb
(37.512 EUR).
Slika 28: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega družb Podravske statistične regije
Vir: Poročila AJPES.
Gospodarski podatki kažejo, da Podravska regija v zadnjih letih več ali manj razvojno stagnira.
Gospodarska struktura je neugodna, saj podjetja ne dosegajo niti povprečja slovenskega gospodarstva, kar
kaže na slabo inovacijsko sposobnost gospodarstva v regiji, ki je deloma povezana tudi z izjemno šibkim
sodelovanjem z izobraževalno-raziskovalno dejavnostjo.
V nadaljevanju predstavljamo celovito analizo podjetij v Podravski regiji, v katero smo zajeli
gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Podatke o njihovem poslovanju zbira AJPES in jih tudi
javno objavlja. V Tabeli 25 prikazujemo podatke AJPES-a o gibanju ključnih gospodarskih kazalcev
podjetij v Podravski regiji v zadnjih dveh letih (2010 in 2011). Ugotovimo lahko, da je skupno število
podjetij naraslo iz 17,745 na 18.176 podjetij. Po številu absolutno prevladujejo mikro podjetja, katerih
78
število se je tudi edino povečalo. V vseh drugih velikostnih razredih se število podjetij zmanjšuje.
Podjetja, v katerih se je v letu 2011 začel stečajni postopek, AJPES-u za to leto niso več predložile letnih
poročil, zato se njihovi podatki v zbirnih rezultatih več ne upoštevajo.
6.3.2.1 Analiza podjetij Podravske regije po velikostnih razredih
V letu 2010 je v Podravju poslovalo 17.226 (97,1%) mikro podjetij (od tega 6.167 mikro gospodarskih
družb in 11.059 mikro samostojnih podjetnikov). V letu 2011 se je število mikro podjetij povečalo na
17,684. Nadalje je bilo v letu 2010 v regiji 353 malih podjetij oziroma 1.9% vseh (v letu 2011 jih je bilo
336), srednjih podjetij v 2010 je bilo 89 oziroma 0,5% (v letu 2011 jih je bilo 83) in velikih 77 oziroma
0,4% v letu 2010 (73 v letu 2011).
V nasprotju z rastjo števila podjetij in rastjo prihodkov, pa se je med letoma 2010 in 2011 število
zaposlenih znižalo iz 72,580 na 70,137. Največ zaposlenih je delo izgubilo v gospodarskih družbah.
Tabela 25: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011)
Velikostni razred podjetja
Leto
Gospodarski kazalec
Število gospodarskih družb
2010
2010
2011
325
Velika
89
77
6,658
11,059
28
0
0
11,087
17,226
353
89
77
17,745
6,472
308
83
73
6,936
Število samostojnih podjetnikov
11,212
28
0
0
11,240
Skupaj podjetij
17,684
336
83
73
18,176
Zaposleni v gospodarskih družbah
18,457
10,543
9,143
25,934
64,077
7,856
648
0
0
8,503
Skupaj zaposleni
26,313
11,191
9,143
25,934
72,580
Zaposleni v gospodarskih družbah
18,981
10,673
9,178
22,985
61,817
7,744
576
0
0
8,320
26,725
11,249
9,178
22,985
70,137
1,574,663
1,222,939
1,175,504
3,830,078
7,803,184
716,741
68,094
0
0
784,835
2,291,404
1,291,033
1,175,504
3,830,078
8,588,019
282,073
264,102
319,435
1,600,826
2,466,436
12.3%
20.5%
27.2%
41.8%
28.7%
1,778,868
1,209,712
1,229,104
3,858,646
8,076,330
755,354
62,994
0
0
818,348
2,534,222
1,272,706
1,229,104
3,858,646
8,894,678
411,484
311,166
365,233
1,789,925
2,877,808
16.2%
24.4%
29.7%
46.4%
32.4%
Zaposleni pri samostojnih podjetnikih
Zaposleni pri samostojnih podjetnikih
Prihodki gospodarskih družb
Prihodki samostojnih podjetnikov
Skupaj prihodki
Od tega prihodki na tujem trgu
Delež prihodkov na tujem trgu
Prihodki gospodarskih družb
Prihodki samostojnih podjetnikov
2011
Skupaj
Srednja
Skupaj podjetij
Skupaj zaposleni
2010
6,167
Majhna
Število samostojnih podjetnikov
Število gospodarskih družb
2011
Mikro
Skupaj prihodki
Od tega prihodki na tujem trgu
Delež prihodkov na tujem trgu
Vir: Preračun IRP po Poročilih AJPES.
Če primerjamo velikostno strukturo podjetij na ravni Slovenije in na ravni Podravske
regije, lahko ugotovimo, da je v Podravju nesorazmerno malo število malih in srednjih
podjetij. Predvsem je zaskrbljujoče malo število srednjih podjetij, ki na nacionalni ravni
predstavljajo močno gospodarsko jedro saj predstavljajo 1,1% vseh podjetij, ki ustvarijo
79
24,8% vseh prihodkov. V Podravski regiji je srednjih podjetij v strukturi gospodarstva le
0,5 %, pri čemer ustvarijo le 13,7% prihodkov.
Skupni prihodki podjetij so v letu 2010 znašali 8,588 mio EUR in se v letu 2011 povečali na 8,895 mio
EUR. Izvoz na tuje trge predstavlja okrog tretjino ustvarjenih prihodkov in se je v letu 2011 okrepil na
32,4% (28,7% v letu 2010). Glavni izvoznik so velika podjetja, ki so v letu 2011 na tujih trgih ustvarila
46,4% prihodkov.
Slika 29: Prihodki podjetij na domačem in tujem trgu po velikostnih razredih v Podravju, 2010 in 2011
Vir: Poročila AJPES.
V nadaljevanju podrobneje analiziramo finančne podatke izbranih inovativnih podjetij po občinah in
dejavnostih. Odločili smo se, da vse nadaljnje analize podatkov izvedemo za leto 2010, saj v bazi AJPES
zaradi obvezne revizije finančnih izkazov velikih podjetij, le-teh za leto 2011 v času izdelave analize še ni
bilo na voljo.
80
6.3.2.3 Analiza podjetij Podravske regije po občinah
Iz podatkov zbranih v Tabeli 26 lahko razberemo, da je v letu 2010 v Podravski regiji poslovalo 17.745
podjetij, od tega 6.658 gospodarskih družb in 11.087 samostojnih podjetnikov, ki so oddali zaključne
izkaze na AJPES. Od tega jih je bilo po številu 82,4 % v Zgornjem Podravju in 17,6 % v Spodnjem
Podravju. Podobeno razmerje je tudi pri številu zaposlenih (83,4 % v Zgornjem Podravju in 16,6 % v
Spodnjem Podravju) in pri ustvarjenih prihodkih (84,7 % v Zgornjem Podravju in 15,3 % v Spodnjem
Podravju).
Tabela 26: Primerjava podatkov o podjetjih med Zgornjim in Spodnjim Podravjem, 2010
Pravna
oblika podjetja
Regija
PODJETJA
ZGORNJEGA
PODRAVJA
družbe
s.p.
Vsa podjetja
PODJETJA
SPODNJEGA
PODRAVJA
družbe
s.p.
Vsa podjetja
SKUPAJ
družbe
s.p.
Vsa podjetja
Podjetja
delež celotne
Podravske
regije
v%
5,720
85.9%
8,896
80.2%
število
14,616
938
2,191
3,129
6,658
11,087
17,745
82.4%
14.1%
19.8%
17.6%
100.0%
100.0%
100.0%
Zaposleni
delež celotne
Podravske
regije
v%
54,238
84.6%
6,261
73.6%
število
60,499
9,839
2,243
12,082
64,077
8,504
72,581
83.4%
15.4%
26.4%
16.6%
100.0%
100.0%
100.0%
Prihodki
znesek v tisoč
delež celotne
EUR
Podravske
regije
v%
6,665,815
85.4%
610,565
77.8%
7,276,380
1,137,367
174,269
1,311,636
7,803,182
784,834
8,588,016
84.7%
14.6%
22.2%
15.3%
100.0%
100.0%
100.0%
Vir: Preračun IRP po iz podatkih Poročil AJPES.
V analizo gospodarstva Podravske regije so zajeta podjetja v vseh 41 občinah regije. Analiza števila
podjetij, števila zaposlenih in ustvarjenih prihodkov podjetij po občinah nam pokaže, da je gospodarska
moč regije skoncentrirana le v nekaj občinah. Posebej izstopa mestna občina Maribor, ki ji sledita Ptuj in
Slovenska Bistrica. Po številu podjetij (družbe in samostojni podjetniki) torej močno vodi mestna občina
Maribor s 7.932 podjetji (podatek za leto 2010), ki so v letu 2010 zaposlovala 39.511 sodelavcev, sledi
Ptuj z 1.569 podjetji in Slovenska Bistrica z 1.421 podjetji.
Slika 30: Število podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010
Vir: Pripravil IRP iz podatkov Poročil AJPES.
81
Občine v katerih je bilo v letu 2010 zaposlenih več kot 1.000 ljudi so naslednje : mestna občina Maribor
(39.511 zaposlenih), Ptuj (6.715 zaposlenih), Slovenska Bistrica (4.486 zaposlenih), Kidričevo (3.216
zaposlenih), Lenart (2.595 zaposlenih), Hoče-Slivnica (2.572 zaposlenih), Ormož (2.489 zaposlenih),
Ruše (1.338 zaposlenih) in Šentilj (1.313 zaposlenih).
Slika 31: Število zaposlenih v podjetjih po občinah statistične regije Podravje, 2010
Vir: Pripravil IRP iz podatkov Poročil AJPES.
82
Slika 32: Obseg prihodkov podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010
Vir: Pripravil IRP iz podatkov Poročil AJPES.
83
Tabela 27: Osnovni podatki podjetij Zgornjega Podravja po občinah, 2010
Pravna
oblika podjetja
Občina
MARIBOR
SLOVENSKA BISTRICA
ORMOŽ
HOČE-SLIVNICA
ŠENTILJ
LENART
PESNICA
RUŠE
RAČE-FRAM
DUPLEK
MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU
KUNGOTA
SELNICA OB DRAVI
POLJČANE
STARŠE
OPLOTNICA
LOVRENC NA POHORJU
BENEDIKT
SVETA ANA
CIRKULANA
SV. TROJICA V SLOV. GORICAH
SREDIŠČE OB DRAVI
SV. JURIJ V SLOV. GORICAH
SVETI TOMAŽ
MAKOLE
CERKVENJAK
SKUPAJ PODJETJA
ZGORNJEGA PODRAVJA
Podjetja
število
Zaposleni
Število
Prihodki
znesek v tisoč EUR
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
3,740
4,192
7,932
444
977
1,421
131
289
420
226
415
641
60
224
284
144
283
427
122
225
347
119
257
376
117
244
361
76
229
305
144
270
414
55
162
217
69
178
247
61
163
224
49
142
191
27
134
161
20
89
109
8
58
66
10
38
48
27
38
65
20
50
70
13
53
66
11
53
64
4
31
35
16
55
71
7
47
54
5,720
8,896
36,954
2,557
39,511
3,882
604
4,486
2,166
323
2,489
2,273
299
2,572
1,135
178
1,313
2,223
372
2,595
648
144
792
1,197
141
1,338
501
193
694
179
147
326
505
206
711
484
141
625
460
108
568
551
102
653
409
107
516
147
132
279
187
53
240
28
104
132
4
36
40
59
44
103
44
45
89
41
57
98
10
51
61
3
7
10
124
25
149
24
85
109
54,238
6,261
4,290,594
237,323
4,527,917
1,007,886
70,772
1,078,658
154,153
24,968
179,121
302,144
27,182
329,326
112,061
17,079
129,140
194,740
35,283
230,023
68,968
14,321
83,289
148,495
11,585
160,080
88,688
20,360
109,048
16,099
14,948
31,047
54,394
23,552
77,946
51,772
13,409
65,181
61,757
9,587
71,344
40,236
11,036
51,272
7,856
10,743
18,599
13,473
15,053
28,526
11,448
5,963
17,411
2,127
8,406
10,533
992
3,210
4,202
2,605
3,127
5,732
3,916
5,794
9,710
13,657
8,814
22,471
8,201
7,548
15,749
261
981
1,242
7,763
2,969
10,732
1,529
6,552
8,081
6,665,815
610,565
Vsa podjetja
14,616
60,499
7,276,380
Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES.
.
84
Tabela 28: Osnovni podatki podjetij Spodnjega podravja po občinah, 2010
Pravna
oblika podjetja
Občina
PTUJ
KIDRIČEVO
VIDEM
MAJŠPERK
GORIŠNICA
MARKOVCI
HAJDINA
DORNAVA
DESTRNIK
JURŠINCI
PODLEHNIK
ZAVRČ
ŽETALE
TRNOVSKA VAS
SKUPAJ PODJETJA
SPODNJEGA PODRAVJA
Podjetja
število
Zaposleni
Število
Prihodki
znesek v tisoč EUR
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
Vsa podjetja
družbe
s.p.
582
987
1,569
78
218
296
23
135
158
25
112
137
39
119
158
42
150
192
61
141
202
21
80
101
18
56
74
10
44
54
16
45
61
7
27
34
3
23
26
7
29
36
6
25
31
938
2,191
5,881
834
6,715
2,823
393
3,216
60
138
198
178
122
300
203
109
312
221
176
397
156
128
284
119
58
177
51
76
127
15
46
61
16
90
106
69
9
78
14
26
40
24
33
57
9
5
14
9,839
2,243
597,226
67,772
664,998
424,615
29,319
453,934
7,508
8,674
16,182
10,319
9,027
19,346
23,817
9,103
32,920
25,334
14,283
39,617
17,903
9,682
27,585
9,173
4,966
14,139
7,962
4,176
12,138
1,154
3,251
4,405
964
9,157
10,121
3,725
788
4,513
1,115
1,725
2,840
3,329
1,783
5,112
3,223
563
3,786
1,137,367
174,269
Vsa podjetja
3,129
12,082
1,311,636
Vir: Preračunan IRP iz podatkov poročil AJPES.
85
6.3.2.4 Analiza podjetij Podravske regije po dejavnostih
V nadaljevanju podajamo podrobnejšo analizo podjetij po najpomembnejših gospodarskih dejavnostih za
regijo. V Tabeli 29 prikazujemo podatke o številu podjetij, številu zaposlenih in prihodkih podjetij v
Podravju v letu 2010, in sicer po posameznih glavnih skupinah dejavnosti po SKD klasifikaciji.
Tabela 29: Podatki o poslovanju Podravskih podjetij (družbe in s.p.) v letu 2010 po dejavnostih
DEJAVNOST
Podjetja
število
A
B
C
D
E
F
G
H
I
J
K
L
M
N
O
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
Rudarstvo
Predelovalne dejavnosti
Oskrba z električno energijo, plinom in paro
Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja
Gradbeništvo
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
Promet in skladiščenje
Gostinstvo
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Poslovanje z nepremičninami
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Druge raznovrstne in poslovne dejavnosti
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne
varnosti
P Izobraževanje
Q Zdravstvo in socialno varstvo
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
S Druge dejavnosti
SKUPAJ
Zaposleni
134
9
2,088
105
39
2,415
3,696
1,116
1,198
792
438
343
2,913
586
delež
v%
0.8%
0.1%
11.8%
0.6%
0.2%
13.6%
20.8%
6.3%
6.8%
4.5%
2.5%
1.9%
16.4%
3.3%
7
284
323
320
939
17,745
število
Prihodki
703
42
26,672
1,306
1,414
9,486
7,934
9,062
2,837
1,679
442
554
4,553
4,179
delež
v%
1.0%
0.1%
36.7%
1.8%
1.9%
13.1%
10.9%
12.5%
3.9%
2.3%
0.6%
0.8%
6.3%
5.8%
znesek v
tisoč EUR
60,860
8,601
3,398,876
701,631
167,674
834,378
1,582,036
554,301
183,239
214,840
84,681
87,574
408,295
182,687
delež
v%
0.7%
0.1%
39.6%
8.2%
2.0%
9.7%
18.4%
6.5%
2.1%
2.5%
1.0%
1.0%
4.8%
2.1%
0.0%
0
0.0%
61
0.0%
1.6%
1.8%
1.8%
5.3%
100.0%
177
689
276
574
72,580
0.2%
0.9%
0.4%
0.8%
100.0%
15,540
40,191
30,150
32,402
8,588,019
0.2%
0.5%
0.4%
0.4%
100.0%
Vir: Poročila AJPES.
Iz podatkov za leto 2010 (zaradi zamude pri oddaji revidiranih letnih poročil so to zadnji celoviti podatki
AJPES) lahko vidimo, da je bilo največ zaposlenih oseb v predelovalnih dejavnostih (36,7%), ki jim je
sledilo gradbeništvo (13,1%), na tretje mestu po številu zaposlenih je bila dejavnost prometa in
skladiščenja (12,5%), sledila je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (10,9%).
Ostale dejavnosti so zaposlovale manj kot deset odstotni delež zaposlenih, in sicer:
• strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (6,3%),
• druge raznovrstne in poslovne dejavnosti (5,8%),
• gostinstvo (3,9%),
• informacijske in komunikacijske dejavnosti (2,3%),
• oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (1,9%),
• oskrba z električno energijo, plinom in paro (1,8%) in
• kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo (1,0%).
Preostale dejavnosti so zaposlovale manj kot eno odstotni delež zaposlenih.
Žal je kriza razkrila tudi vse šibkosti gospodarske strukture, kjer predvsem manjka inovativnih podjetij z
lastnimi produkti in storitvami, predvsem v dejavnostih z visokim razvojnim potencialom. Očitno je, da
je potrebno prestrukturiranje gospodarske strukture tudi v Podravju, kar bi bilo treba storiti tudi ne glede
na gospodarsko krizo. Le-ta je dejansko stanje samo prej razkrila.
86
Slika 33: Število zaposlenih po dejavnostih v Podravskih podjetjih, od 2009 do 2011
Vir: Pripravil IRP iz podatkov poročil AJPES.
87
Tabela 30: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011)
Število zaposlenih
Dejavnost
2009
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
B
Rudarstvo
C
Predelovalne dejavnosti
D
Oskrba z električno energijo, plinom in paro
E
Oskrba z vodo; ravnanje z odpadki; okolje
F
Gradbeništvo
G
2010
Prihodki v tisoč EUR
2011
Število podjetij
2009
2010
2011
2009
2010
2011
694
703
737
57,283
60,860
67,682
134
134
144
82
42
23
9,975
8,601
1,572
8
9
7
26,982
26,672
26,189
2,893,659
3,398,876
3,754,545
2,125
2,088
2,137
1,274
1,414
1,315
674,039
167,674
698,001
70
39
138
1,495
1,306
1,487
142,358
701,631
185,110
40
105
43
10,481
9,486
7,362
978,767
834,378
596,469
2,410
2,415
2,475
Trgovina; vzdrž. in popravila motornih vozil
8,380
7,934
7,648
1,590,545
1,582,036
1,642,151
3,637
3,696
3,718
H
Promet in skladiščenje
9,413
9,062
9,224
542,538
554,301
603,050
1,149
1,116
1,115
I
Gostinstvo
3,006
2,837
2,620
180,275
183,239
190,482
1,174
1,198
1,191
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti
1,646
1,679
1,683
215,080
214,840
234,491
720
792
802
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
420
442
441
94,411
84,681
77,157
415
438
430
L
Poslovanje z nepremičninami
629
554
527
90,200
87,574
83,909
330
343
354
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejav.
4,150
4,553
4,724
381,297
408,295
437,002
2,715
2,913
3,016
N
Druge raznovrstne in poslovne dejavnosti
4,304
4,179
4,448
177,805
182,687
193,900
550
586
619
O
Dejavnost javne uprave
0
0
0
59
0
75
5
0
6
P
Izobraževanje
195
177
182
13,741
15,540
16,680
242
284
326
Q
Zdravstvo in socialno varstvo
647
689
769
36,562
40,191
46,957
284
323
360
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
303
276
252
31,477
30,150
33,162
273
320
349
S
Druge dejavnosti
SKUPAJ
594
574
506
74,695
72,579
70,137
30,542
32,402
32,283
903
939
946
8,140,613
8,588,019
8,894,678
17,184
17,738
18,176
Vir: Preračun IRP po poročilih AJPES.
6.3.2.4 Analiza inovacijske dejavnosti in razvojne moči podjetij v Podravju
Da bi lahko ocenili inovacijski potencial podjetij v Podravju, smo se lotili natančne analize podjetij, za
katere smo v skladu z zastavljeno metodologiji ocenili, da imajo po naravi svoje dejavnosti bolj izrazit
inovacijski potencial. Na osnovi podatkovne baze Bizi.si, ki je predstavljala osnovo za pridobitev
finančnih in drugih podatkov o podjetjih, smo izdelali osnovni nabor potencialnih inovativnih podjetij po
posameznih občinah Podravske regije. Osnovni kriterij za uvrstitev podjetij na seznam potencialno
inovativnih podjetij je bil, da podjetje trži lastne izdelke oziroma izvaja inovativne storitve. V okviru
analize smo opazovali osnove finančne podatke podjetij (število zaposlenih, prihodki iz poslovanja, čisti
dobiček, dodana vrednost na zaposlenega), predvsem pa smo se osredotočili na pregled njihovih spletnih
strani ter drugih dostopnih informacij o podjetjih, kar nam je pomagalo pri bolj kakovostni presoji o
obstoju lastnih izdelkov ali izvajanju inovativnih storitev.
V okviru selekcijskega procesa smo tako prišli do nabora 250 inovativnih podjetij v Podravski regiji (v
letu 2010 so skupaj zaposlovala 27,566 oseb), za katere lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma
storitve in da sodijo v kategorijo inovativnih podjetij, saj je za njih značilno da izpolnjujejo večino
navedenih kriterijev, in sicer:
•
•
•
dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v panogi,
imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka),
imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino,
88
•
•
aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in
aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5% celotnih prihodkov).
Za vsa identificirana podjetja iz nabora smo zbrali tudi razpoložljive kontaktne in finančne podatke za
zadnjih pet let poslovanja. Ugotovimo lahko, da ima
•
•
•
71 od 250 analiziranih podjetij organizirano raziskovalno-razvojno dejavnost (28,4 %)
večina teh podjetij tudi uradno registrirano raziskovalno-razvojno skupino pri ARRS (Javna
Agenciji za raziskovalno dejavnost RS).
250 analiziranih podjetij pri slovenskem uradu skupaj zaščitenih 359 blagovnih znamk, 24
modelov in 59 patentov.
Iz Slike 34 izhaja, da v vzorcu izbranih inovativnih podjetij po številu prevladujejo podjetja iz
predelovalnih dejavnosti (144 podjetij), sledijo podjetja v strokovnih, znanstvenih in tehničnih
dejavnostih (41 podjetij), na tretjem mestu so podjetja iz informacijskih in komunikacijskih dejavnosti
(33 podjetij). Vse ostale dejavnosti so zastopane z manj kot deset podjetji, in sicer:
•
•
•
•
•
•
•
•
Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij).
Dejavnost gradbeništva (7 podjetij).
Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij).
Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (3 podjetja).
Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja).
Dejavnosti gostinstva (3 podjetja).
Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja).
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje).
V nadaljevanju podrobneje analiziramo identificirana inovativna podjetja v Podravju po posameznih
dejavnostih.
89
Slika 34: Število podjetij in zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih dejavnostih
Vir: IRP.
6.3.2.4.1 Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da v Podravski regiji po številu zaposlenih močno prevladujejo
podjetja v predelovalnih dejavnostih, ki so v letu 2010 zaposlovala 26.672 oseb (36,7 % vseh zaposlenih
v regiji) in ustvarila za 3.398.876.000 EUR prihodkov iz poslovanja, pri čemer je v zadnjih treh letih
zaznati trend zmanjševanja števila zaposlenih.
V predelovalnih dejavnostih smo natančneje analizirali 144 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.088
vseh podjetij v predelovalnih dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 17.774 oseb oziroma
66,6% vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih
podjetij uvrstili relativno večja podjetja in da je v predelovalnih dejavnostih še velika množica relativno
majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih).
90
V Tabeli 31 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo
zajetih inovativnih podjetij po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti.
Tabela 31: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih predelovalnih
dejavnosti
Dejavnost po SKD klasifikaciji
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki 2010
Celotni
prihodki 2008
Celotni
prihodki 2006
Čisti
poslovni
izid 2010
Čisti
poslovni
izid 2008
Čisti
poslovni
izid 2006
4,937,157
C10 Proizvodnja živil
9
1,621
1,745
1,764
226,209,252
246,523,002
215,447,965
1,851,134
3,353,518
C11 Proizvodnja pijač
2
33
41
46
5,199,065
4,340,053
4,015,007
-20,609
24,749
-277,295
C13 Proizvodnja tekstilij
4
664
663
656
66,623,185
56,852,079
50,085,185
-9,083,682
2,157,983
3,426,038
C14 Proizvodnja oblačil
3
70
113
112
5,722,844
8,911,334
8,268,602
150,716
188,168
196,784
C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd.
1
1,328
1,194
1,444
103,253,564
102,287,329
176,619,817
-5,555,579
-4,992,290
1,883,509
C16 Obdelava in predelava lesa
7
420
405
388
37,248,632
37,499,302
28,271,949
-198,716
2,006,101
353,947
C17 Proizvodnja papirja
4
865
1,032
1,030
89,783,173
93,267,835
78,807,106
-4,157,296
122,869
-1,088,365
C18 Tiskarstvo
3
143
135
113
57,093,283
49,594,096
33,391,925
3,327,722
1,840,764
2,695,649
C19 Proizvodnja naftnih derivatov
1
30
25
16
6,694,606
8,202,111
3,422,411
-473,498
44,958
0
C20 Proizvodnja kemikalij
6
1,076
1,164
1,046
274,705,080
242,519,894
190,938,423
22,251,865
13,972,870
15,214,816
C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov
1
61
2
0
1,735,690
0
0
-4,649,941
14,886
0
C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas
11
1,407
1,453
1,324
170,356,979
123,074,338
153,564,532
6,848,413
4,078,165
6,265,713
C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd.
6
1,356
412
432
138,568,122
84,801,951
86,366,801
5,753,909
4,352,169
3,656,700
C24 Proizvodnja kovin
3
962
1,125
1,007
259,767,784
339,080,353
366,534,959
1,130,550
756,809
9,270,063
C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov
42
2,331
2,546
1,477
366,262,681
392,971,186
234,787,076
7,435,472
7,273,356
8,929,360
C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd.
4
1,309
1,442
1,447
59,752,862
74,501,562
55,113,987
6,916,698
8,340,665
5,816,463
C27 Proizvodnja električnih naprav
6
131
154
170
15,954,408
18,995,658
19,132,128
442,322
937,650
538,440
C28 Proiz. drugih strojev in naprav
20
2,446
2,946
2,500
266,117,140
371,449,648
280,430,181
4,169,221
10,849,280
5,707,969
C29 Proizvodnja motornih vozil
5
1,419
1,704
1,329
123,597,352
125,666,038
98,524,334
389,774
-565,965
2,216,441
C31 Proizvodnja pohištva
1
23
37
36
918,314
2,001,197
1,918,734
-105,340
-1,019
248
C32 Druge predelovalne dejavnosti
2
36
35
37
7,179,881
6,716,756
5,311,674
115,238
56,332
5,438
C33 Popravila in montaža strojev in naprav
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
(identificirana inovativna podjetja)
3
45
43
33
5,537,677
5,579,210
3,991,722
340,919
694,264
725,610
144
17,774
18,416
16,405
2,288,281,574
2,394,834,932
2,094,944,518
36,879,292
55,506,282
70,474,685
C SKUPAJ VSA PODJETJA V PODRAVJU
2.088
26,672
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES.
Grafični prikaz razvrstitve sektorjev predelovalnih dejavnosti prikazuje Slika 35.
91
Slika 35: Število zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti
Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES.
Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti izhaja, da največ zaposlenih
oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v naslednjih dejavnostih:
• Proizvodnja drugih strojev in naprav, kjer smo identificirali in analizirali 20 inovativnih podjetij
z 2.446 zaposlenimi.
• Proizvodnja kovinskih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 42 inovativnih podjetij z
2.331 zaposlenimi.
• Proizvodnja živil, kjer smo identificirali in analizirali 9 inovativnih podjetij z 1.621 zaposlenimi.
• Proizvodnja motornih vozil, kjer smo identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij z 1.419
zaposlenimi.
• Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, kjer smo identificirali in analizirali 11
inovativnih podjetij s skupaj 1.407 zaposlenimi.
• Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih
podjetij s skupaj 1.356 zaposlenimi.
• Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali le 1 inovativno
podjetje s skupaj 1.328 zaposlenimi.
• Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 4 inovativna
podjetja s skupaj 1.309 zaposlenimi.
• Proizvodnja kemikalij, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s skupaj 1.076
zaposlenimi.
• Proizvodnja kovin, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja s skupaj 962
zaposlenimi.
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 15.255 oseb.
92
V preostalih segmentih predelovalnih dejavnosti je bilo leta 2010 v analiziranih inovativnih podjetjih
zaposlenih še nadaljnjih 2.521 oseb, in sicer:
• Proizvodnja papirja (4 inovativna podjetja s skupaj 865 zaposlenimi).
• Proizvodnja tekstilij (4 inovativna podjetja s skupaj 664 zaposlenimi).
• Obdelava in predelava lesa (7 inovativnih podjetij s skupaj 420 zaposlenimi).
• Tiskarstvo (3 inovativna podjetja s skupaj 143 zaposlenimi).
• Proizvodnja električnih naprav (6 inovativnih podjetij s skupaj 131 zaposlenimi).
• Proizvodnja oblačil (3 inovativna podjetja s skupaj 70 zaposlenimi).
• Proizvodnja farmacevtskih preparatov (1 inovativno podjetje s skupaj 61 zaposlenimi).
• Popravila in montaža strojev in naprav (3 inovativna podjetja s skupaj 45 zaposlenimi).
• Druge predelovalne dejavnosti (2 inovativna podjetja s skupaj 36 zaposlenimi).
• Proizvodnja pijač (2 inovativna podjetja s skupaj 33 zaposlenimi).
• Proizvodnja naftnih derivatov (1 inovativno podjetje s skupaj 30 zaposlenimi).
• Proizvodnja pohištva (1 inovativno podjetje s skupaj 23 zaposlenimi).
V nadaljevanju podajamo podrobnejšo analizo značilnosti največjih deset segmentov predelovalnih
dejavnosti.
• Proizvodnja drugih strojev in naprav, kjer smo identificirali in analizirali 20 inovativnih podjetij z
2.446 zaposlenimi. V tem segmentu predvsem izstopa 8 inovativnih podjetij (glej Tabelo 32), ki
skupaj zaposlujejo 2.013 sodelavcev in vsa dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v
panogi. Slaba stran teh podjetij je sicer, da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so
zmanjšala število zaposlenih za 150 oseb. So pa v letu 2010 na primer ustvarila za 233 mio EUR
prihodkov in 3,2 mio EUR čistega dobička. Za to panogo sicer ni značilna zelo visoka povprečna
dodana vrednost, vendar so podjetja precej stabilna in pretežno usmerjena v izvoz. Ocenjujemo, da bi
z večjimi vlaganju v raziskovalno-razvojno dejavnost s ciljem razvoja in zaščite tehnologij (navedena
podjetja nimajo v Sloveniji objavljenega nobenega patenta) bi lahko navedena podjetja izboljšala svoj
konkurenčni položaj na trgu in dvignila dodano vrednost svojih produktov.
Tabela 32: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja drugih strojev in naprav«
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
MLM d.d.
C28.140 - Proizvodnja pip in ventilov
C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in
transportnih naprav
C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in
transportnih naprav
C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno,
oblačilno in usnjarsko industrijo
C28.250 - Proizvodnja hladilnih in
prezračevalnih naprav, razen za gospod.
C28.290 - Proizvodnja drugih strojev in
naprav za splošne namene
C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in
transportnih naprav
C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno,
oblačilno in usnjarsko industrijo
www.mlm-mb.si
732.0
€72,327,843
-€2,796,473
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
1.00
www.adk.si
626.0
€80,680,282
€3,844,052
1.13
€34,240
www.palfinger.com
367.0
€50,005,020
€1,481,861
1.01
€30,733
www.krebe-tippo.com
73.0
€4,554,780
-€37,821
1.05
€25,606
www2.systemair.com/
60.0
€12,108,387
€337,096
1.84
€52,449
www.goldpack.org
42.6
€4,964,547
€240,510
1.15
€38,392
www.metalna-srm.si
53.0
€4,698,276
€125,259
1.17
€35,563
www.lp-mycron.eu/
59.0
€3,764,397
€36,757
1.04
€31,852
2,013
€233,103,532
€3,231,241
ADK d.o.o.
PALFINGER d.o.o.
KREBE-TIPPO
d.o.o.
SYSTEMAIR d.o.o.
ZLATOROG
OPREMA d.o.o.
METALNA-SRM
d.o.o.
LP MYCRON,
d.o.o.
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
Dodana
vrednost
na zaposl.
€27,282
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov Poročil Ajpes in SURS .
• Proizvodnja kovinskih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 42 inovativnih podjetij z 2,331
zaposlenimi. V tem segmentu deluje večje število malih in srednje velikih podjetij (do 400 zaposlenih)
med katerimi bi lahko izpostavili 10 podjetij prikazanih v Tabeli 33, ki so skupaj v letu 2010
93
zaposlovala 334 sodelavcev in dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi.
Skupno število zaposlenih se od 2006 do 2010 ni praktično nič spremenilo. Kljub relativni majhnosti
merjeno s številom zaposlenih je 10 izpostavljenih podjetij v letu 2010 ustvarilo za 134 mio EUR
prihodkov (nobeno ni poslovalo z izgubo) in 6,5 mio EUR čistega dobička, pri čemer je bila njihova
dodana vrednost močno nad povprečjem panoge. Opazovanih 42 podjetij ima v Sloveniji objavljenih
15 blagovnih znamk, 5 modelov in 9 patentov, kar kaže na njihovo raziskovalno-razvojno aktivnost, ki
bi jo veljalo vsekakor podpreti in še okrepiti. Predvsem bi veljalo podjetja spodbuditi k večji rasti
preko globalne difuzije njihovih produktov, znanja in tehnologij.
Tabela 33: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovinskih izdelkov«
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
MEGA-METAL
d.o.o.
C25.620 - Mehanska obdelava kovin
www.mega-metal.si
METEORIT d.o.o.
VAMAR d.o.o.
RONDAL d.o.o.
STAMPAL SB
d.o.o.
METALNA
IMPRO d.o.o.
OBKOV d.o.o.
HOSPITEXO
d.o.o.
KEV d.o.o.
KALDERA d.o.o.
C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in
njihovih delov
C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in
njihovih delov
C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih
kovinskih izdelkov
C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in
valjanje kovin; prašna metalurgija
C25.290 - Proizvodnja drugih kovinskih
rezervoarjev in cistern
C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih
kovinskih izdelkov
C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih
kovinskih izdelkov
C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih
kovinskih izdelkov
C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
15
€16,513,402
€1,769,215
8.84
€225,646
www.meteorit.si
27.5
€12,081,222
€312,099
5.51
€146,994
www.conatezno.si/
18.6
€2,542,505
€116,442
2.95
€78,784
54
€17,412,368
€1,462,487
1.98
€65,023
www.stampal-sb.si/
30.8
€5,670,107
€719,664
1.33
€59,404
www.impro.si
30.4
€3,418,948
€520,045
2.61
€57,234
www.obkov.si
13
€1,853,337
€192,347
1.48
€48,709
www.meltal.si
81.9
€70,751,728
€1,098,015
1.47
€48,313
www.informacija.net/
13.5
€1,179,701
€182,276
1.34
€44,102
www.kaldera.si
48.8
€2,538,038
€154,271
1.14
€34,202
334
€133,961,356
€6,526,861
www.rondal.si/
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja živil, kjer smo identificirali in analizirali 9 inovativnih podjetij z 1,621 zaposlenimi. V
tem segmentu poleg večjega števila delujočih mikro, malih in srednje velikih podjetij izstopa le eno
veliko podjetje, to je Perutnina Ptuj s 1.155 zaposlenimi v 2010.
V dejavnosti proizvodnje živil smo izpostavili 5 podjetij prikazanih v Tabeli 34, ki so v letu 2010
skupaj zaposlovala 1,506 sodelavcev. Vsa žal niso dosegala nadpovprečne dodane vrednosti na
zaposlenega v panogi, kar kaže na njihovo relativno nizko razvojno moč, so pa ustvarila za 213 mio
EUR prihodkov in 1,7 mio EUR čistega dobička. Skupno število zaposlenih je od 2006 do 2010
malenkost upadlo. Opazovanih 9 podjetij ima v Sloveniji objavljenih 51 blagovnih znamk, 6 modelov
in 3 patente, kar kaže na njihovo intenzivno tržno orientacijo, a relativno skromno tehnološko moč, ki
bi jo veljalo podpreti in okrepiti. Predvsem bi veljalo podjetja spodbuditi k večji mednarodni difuziji
svojih produktov oziroma rasti na izvozne trge in še večjo izrabo ekonomije obsega.
94
Tabela 34: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja živil«
Podjetje
OLJARNA IN
TRGOVINA
PETOVAR
MARJAN S.P.
GEA d.d.
PERUTNINA
PTUJ, d.d.
DOMAČE
MESNINE, d.o.o.
KOŠAKI TMI d.d.
Dejavnost
Spletna stran podjetja
Število
zaposlenih
2010
C10.410 - Proizvodnja olja in maščob
www.oljarna-petovar.si/
10.0
C10.410 - Proizvodnja olja in maščob
www.gea.si
C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa
www.perutnina.com
C10.110 - Proizvodnja mesa, razen
perutninskega
C10.110 - Proizvodnja mesa, razen
perutninskega
Celotni
prihodki
2010
€2,452,414
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
€180,660
1.07
€36,137
103.7
€27,138,807
€437,460
1.05
€35,282
1,154.5
€157,847,782
€1,430,858
0.71
€28,722
www.przlic.si
22.9
€2,149,564
€37,173
0.83
€21,170
www.kosaki.si
214.9
€23,113,463
-€390,338
0.80
€20,341
1,506
212,702,030
1,695,813
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja motornih vozil, kjer smo identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij s 1.419
zaposlenimi. Gre za podjetja, ki so predvsem dobavitelji posameznih komponent avtomobilski
industriji. Izpostaviti želimo tri podjetja (glej Tabelo 35), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 1.364
oseb. Samo eno podjetje je doseglo dodano vrednost na zaposlenega višjo od povprečja v panogi, kar
kaže na njihovo relativno zaostajanje in potencial za močno izboljšanje. K temu sklepu nas usmerja
tudi dejstvo, da imajo identificirana in analizirana podjetja v Sloveniji objavljeno samo 1 blagovno
znamko, nič pa modelov ali patentov, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno moč. Podjetja
bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih
tehnologij in znanja, ki bi ga tudi ustrezno zaščitila ter jim omogočila dvig dodane vrednosti.
Tabela 35: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja motornih vozil«
Podjetje
Dejavnost
CIMOS TAM Ai,
d.o.o.
C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme
za motorna vozila
C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme
za motorna vozila
C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme
za motorna vozila
STARKOM d.o.o.
TBP d.d.
Spletna stran podjetja
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
www.cimos.eu
638
64,255,901
8,699
1.09
€40,267
www.starkom.si/
120
15,552,993
-1,245,390
0.80
€29,616
606
41,476,154
1,628,885
0.67
€24,685
1,364
121,285,048
392,194
www.tbp.si
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, kjer smo identificirali in analizirali 11 inovativnih
podjetij s skupaj 1.407 zaposlenimi. V tem segmentu deluje večje število malih in srednje velikih
podjetij med katerimi izpostavljamo 6 podjetij prikazanih v Tabeli 36, ki so v letu 2010 skupaj
zaposlovala 1.268 sodelavcev. Štiri podjetja so dosegala nadpovprečno dodano vrednost na
zaposlenega v panogi, medtem ko sta bila dva zelo blizu povprečja. Skupno število zaposlenih v
omenjenih podjetjih se je od 2006 do 2010 minimalno povečalo, so pa v letu 2010 ustvarila za 155
mio EUR celotnih prihodkov in 7 mio EUR čistega dobička.
Opazovanih 11 podjetij iz dejavnosti proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ima v Sloveniji
objavljenih 5 blagovnih znamk in 13 patentov. Ključni nosilci intelektualne lastnine so podjetja
Geberit d.o.o. iz Ruš (10 patentov), SavaTech d.o.o. iz Ptuja (2 patenta) in AJM d.o.o. iz Pesnice (1
patent). Omenjena podjetja in tudi druga podjetja v dejavnosti, ki kaže zelo dobre rezultate bi veljalo
še dodatno podpreti in okrepiti njihove raziskovalno-razvojne napore in napore v osvajanje izvoznih
trgov s ciljem rasti.
95
Tabela 36: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas«
Podjetje
GEBERIT Sanitarna
tehnika, d.o.o.
TESNILA
BOGADI D.O.O.
SAVATECH
d.o.o.
SEAL & TRADE
d.o.o.
PLANA d.o.o.
AJM OKNAVRATASENČILA d.o.o.
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
Dejavnost
Spletna stran podjetja
C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz
plastičnih mas
http://www.geberit.si
202.0
€25,633,547
€2,562,423
1.72
€53,809
http://www.bogadi.si
18.2
€1,300,638
€101,238
1.17
€43,137
778.6
€96,120,000
€3,573,000
0.83
€33,749
C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz
gume
C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz
gume
C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz
plastičnih mas
C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz
plastičnih mas
C22.230 - Proizvodnja izdelkov iz plastičnih
mas za gradbeništvo
www.savatech.si
www.seal-trade.si
9.0
€711,549
€57,029
1.06
€32,931
http://www.plana.si
10.0
€2,462,129
€47,987
0.99
€30,910
http://www.ajm.si
250.0
€28,517,398
€639,220
1.08
€30,141
1,268
154,745,261
6,980,897
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih
podjetij s skupaj 1.356 zaposlenimi, med katerimi v Tabeli 37 izpostavljamo 4 podjetja, ki so v letu
2010 skupaj zaposlovala 1.179 sodelavcev. Dve podjetji sta dosegali nadpovprečno dodano vrednost
na zaposlenega v panogi, medtem ko sta bili dve blizu povprečja. V letu 2010 so omenjena štiri
podjetja ustvarila za 125 mio EUR celotnih prihodkov in 7 mio EUR čistega dobička.
Opazovanih 6 podjetij iz dejavnosti proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov ima v Sloveniji
objavljenih 28 blagovnih znamk in nobenega modela oziroma patenta, kar kaže na njihovo nizko
raziskovalno-razvojno moč. Največje podjetje v dejavnosti je SwatyComent d.o.o., ki je nastalo leta
2010 z združitvijo dveh podjetij (Swaty-a iz Maribora in Comet-a iz Zreč) in je v prvem letu skupnega
poslovanja zaposlovalo 947 oseb in ustvarilo 68 mio EUR prihodkov in 5,7 mio EUR čistega dobička.
Je intenzivno izvozno usmerjena družba, saj več kot 80 % prodaje predstavlja izvoz na številna tržišča
po vsem svetu. Ob tradicionalnih trgih Evropske unije, JV Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne
Amerike vse pomembnejšo vlogo dobivajo trgi Južne Amerike, Rusije in Azije.
Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja
lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo dvig dodane
vrednosti in nadaljnjo rast.
Tabela 37: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov«
Podjetje
SILKEM d.o.o.
Wienerberger
d.d.
TLAKOVCI
PODLESNIK
d.o.o.
SWATYCOMET
d.o.o.
Dejavnost
C23.990 - Proizvodnja drugih nekovinskih
mineralnih izdelkov
C23.320 - Proizvodnja strešnikov, opeke in
drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline
Spletna stran podjetja
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
www.silkem.si
143.0
€46,907,919
€810,105
1.63
€49,979
www.wienerberger.si
46.0
€6,868,408
€408,710
0.89
€38,564
C23.610 - Proizvodnja betonskih izdelkov za
gradbeništvo
www.tlakovec.si
43.3
€3,189,385
€2,101
1.16
€31,690
C23.910 - Proizvodnja brusilnih sredstev
www.swatycomet.si
947.0
€67,801,035
€5,726,035
0.89
€24,581
1,179
124,766,747
6,946,951
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
96
• Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali le eno inovativno
podjetje s skupaj 1.328 zaposlenimi, in sicer bolj zaradi razvojnega potenciala kot zaradi trenutnih
poslovnih rezultatov in stanja razvoja (glej Tabelo 38). Podjetje se smelo podaja na zahtevnejše tržne
segmente letalske in drugih industrij, zato tudi intenzivno investira. V letu 2010 je doseglo 104 mio
EUR celotnih prihodkov in 5,6 mio EUR izgube. Dodana vrednost je trenutno zelo nizka, saj znaša le
9,877 EUR na zaposlenega oziroma 24% povprečja panoge. Podjetje je sicer že bilo deležno državne
podpore za svoje razvojne projekte.
Tabela 38: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov«
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
BOXMARK
LEATHER d.o.o.
C15.120 - Proizvodnja potovalne galanterije,
sedlarskih in jermenarskih izdelkov
www.boxmark.com/
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
1,328.0
€103,253,564
-€5,555,579
1,328.0
€103,253,564
-€5,555,579
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
0,24
Dodana
vrednost
na zaposl.
€9,877
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 4 inovativna
podjetja s skupaj 1.309 zaposlenimi, ki jih predstavljamo v Tabeli 39. Tri podjetja dosegajo
nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti, medtem ko je eno praktično tik pod
povprečjem. V letu 2010 so omenjena štiri podjetja ustvarila za 60 mio EUR celotnih prihodkov in 7
mio EUR čistega dobička (od tega daleč največ podjetje Carrera Optyl d.o.o. iz Ormoža, ki je v letu
2010 zaposlovalo 1.287 oseb, ustvarilo 54 mio EUR prihodkov in 6.7 mi EUR čistega dobička).
Opazovana štiri podjetja imajo v Sloveniji objavljeno le eno blagovno znamko in nič modelov
oziroma patentov, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno moč. Podjetja bi morali
spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in
znanja, ki bi jih tudi ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo še dodaten dvig dodane vrednosti in
nadaljnjo rast.
Tabela 39: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov«
Podjetje
ELPRO LEPENIK
& CO. d.n.o.
ENERSIS d.o.o.
TERMO MR
d.o.o.
CARRERA
OPTYL d.o.o.
Ormož
Dejavnost
C26.510 - Proizvodnja merilnih,
preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov
in naprav
C26.110 - Proizvodnja elektronskih
komponent
C26.510 - Proizvodnja merilnih,
preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov
in naprav
C26.700 - Proizvodnja optičnih instrumentov
in fotografske opreme
Spletna stran podjetja
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
www.elpro.si
11.0
€1,141,172
€60,220
1.48
€46,594
www.enersis.si
8.6
€4,004,581
€111,609
1.39
€45,373
www.termo-mr.si
2.2
€248,585
€25,540
1.35
€42,749
1,287.0
€54,358,524
€6,719,329
0.98
€24,093
1,308.8
€59,752,862
€6,916,698
www.carreraworld.com
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja kemikalij, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s skupaj 1.076
zaposlenimi, ki jih predstavljamo v Tabeli 40. Tri podjetja dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na
zaposlenega v dejavnosti, medtem ko tri zaostajajo za povprečjem. V letu 2010 so analizirana podjetja
ustvarila za 275 mio EUR celotnih prihodkov in 22 mio EUR čistega dobička (od tega daleč največ
podjetje Henkel Slovenija d.o.o. iz Maribora, ki je v letu 2010 zaposlovalo 668 oseb, ustvarilo 185
mio EUR prihodkov in 20 mi EUR čistega dobička).
97
Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljenih 82 blagovnih znamk (64 jih ima Henkel Slovenija
d.o.o.), en model in nič patentov, kar kaže na njihovo tržno orientacijo in nizko lastno raziskovalnorazvojno moč pri razvoju novih tehnologij in produktov. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi
lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi
ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo še dodaten dvig dodane vrednosti in nadaljnjo rast.
Tabela 40: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kemikalij«
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
668.0
€184,894,363
€19,957,513
1.07
€65,922
97.1
€25,108,191
€1,822,652
0.98
€60,359
http://www.messer.si
91.9
€14,918,058
€317,605
0.66
€49,771
http://www.pinus-tki.si
121.5
€29,420,113
€86,188
1.26
€46,973
http://www.tdrlegure.si
32.0
€7,265,310
€45,623
1.02
€42,471
http://www.agroruse.si
65.2
€13,099,045
€22,284
0.84
€31,316
1,075.7
€274,705,080
€22,251,865
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
HENKEL
SLOVENIJA
d.o.o.
C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev,
čistilnih in polirnih sredstev
http://www.henkel.si
ECOLAB d.o.o.
C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev,
čistilnih in polirnih sredstev
MESSER
SLOVENIJA
d.o.o.
C20.110 - Proizvodnja tehničnih plinov
PINUS TKI d.d.
TDR LEGURE
d.o.o.
AGRORUŠE
d.o.o.
C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in
drugih agrokemičnih izdelkov
C20.590 - Proizvodnja drugih kemičnih
izdelkov
C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in
drugih agrokemičnih izdelkov
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
http://www.ecolab.com/
Poslovni izid
2010
Dodana
vrednost
na zaposl.
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
• Proizvodnja kovin, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja s skupaj 962
zaposlenimi, ki jih predstavljamo v Tabeli 41. Dva podjetja dosegata nadpovprečno dodano vrednost
na zaposlenega, medtem ko je eno tik pod povprečjem. V letu 2010 so analizirana podjetja ustvarila za
260 mio EUR celotnih prihodkov in 1,1 mio EUR čistega dobička. Opazovana podjetja imajo v
Sloveniji objavljene 3 blagovne znamke in en patent, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno
moč pri razvoju novih tehnologij in produktov. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih
raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi ustrezno
zaščitila. To bi jim omogočilo še dodaten dvig dodane vrednosti in nadaljnjo rast.
Tabela 41: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovin«
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
WIRE d.o.o.
C24.330 - Hladno oblikovanje profilov in
pregibanje
http://www.wire.si
18.4
€8,005,331
€311,291
1.20
€45,308
C24.420 - Proizvodnja aluminija
http://www.talum.si
851.7
€228,217,234
€598,056
1.02
€41,685
C24.530 - Litje lahkih kovin
http://www.impol.si
0.97
€32,203
TALUM,
d.d. Kidričevo
IMPOL LLT d.o.o.
92.0
€23,545,219
€221,203
962.1
€259,767,784
€1,130,550
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
V Tabeli 42 podajamo pregled objavljene intelektualne lastnine podjetij v predelovalnih dejavnostih pri
Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije ter podatke o številu raziskovalno-razvojnih skupin
podjetij.
98
Tabela 42: Intelektualna lastnina podjetij v predelovalnih dejavnostih
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Registrirane
blagovne
znamke
UILRS
Registrirani
modeli UILRS
Registrirani
patenti pri
UILRS
Število
raziskovalnorazvojnih
skupin
C10 Proizvodnja živil
9
C11 Proizvodnja pijač
2
51
6
3
3
8
1
0
C13 Proizvodnja tekstilij
1
4
0
0
0
1
C14 Proizvodnja oblačil
3
3
0
0
2
C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov
1
1
0
0
1
C16 Obdelava in predelava lesa
7
5
1
0
1
C17 Proizvodnja papirja
4
11
3
1
0
C18 Tiskarstvo
3
1
0
0
1
C19 Proizvodnja naftnih derivatov
1
2
2
0
0
C20 Proizvodnja kemikalij
6
82
1
0
2
C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov
1
11
0
0
1
C22 Proizvodnja izd. iz gume in plastičnih mas
11
5
0
13
2
C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
6
28
0
0
3
C24 Proizvodnja kovin
3
3
0
1
1
C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov
42
15
5
9
4
C26 Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov
4
1
0
0
0
C27 Proizvodnja električnih naprav
6
8
3
14
4
C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav
20
7
0
0
6
C29 Proizvodnja motornih vozil
5
1
0
0
2
C31 Proizvodnja pohištva
1
0
0
0
1
C32 Druge predelovalne dejavnosti
2
3
2
2
1
C33 Popravila in montaža strojev in naprav
3
1
0
0
0
144
247
24
43
37
Dejavnost po SKD klasifikaciji
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
C SKUPAJ PODJETIJ V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH V
PODRAVJU
2.088
99
6.3.2.4.2 Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na petem mestu
podjetja v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ki so v letu 2010 zaposlovala 4,553
oseb (6,3 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 408,295,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo natančneje analizirali 41 identificiranih
inovativnih podjetij (od 2,913 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 648
oseb oziroma 14,2 % vseh zaposlenih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. V
Tabeli 43 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih
inovativnih podjetij.
Tabela 43: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih strokovne, znanstvene
in tehnične dejavnosti
Dejavnost po SKD klasifikaciji
M70 Dejavnost uprav podjetij in
poslovno svetovanje
M71 Arhitekturno in tehnično
projektiranje
M72 Znanstveno raziskovalna
dejavnost
M74 Druge strokovne in tehnične
dej.
M STROKOVNE, ZNANSTVENE
IN TEHNIČNE DEJ.
M SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
2
3.0
4.1
1.5
31
560.4
569.8
6
59.5
2
Celotni
prihodki
2010
Celotni
prihodki
2008
Celotni
prihodki
2006
Čisti
poslovni
izid 2010
Čisti
poslovni
izid 2008
Čisti
poslovni
izid 2006
€113,804
€227,882
€118,191
-€19,410
-€7,696
€0
498.5
€61,251,810
€90,421,841
€62,904,420
€3,269,872
€6,733,173
€3,593,627
40.6
20.2
€4,705,797
€2,175,650
€1,045,297
€537,332
€48,211
-€439,712
25.5
25.4
22.3
€5,204,655
€5,287,945
€3,340,019
€98,616
€125,430
€73,340
41
648
640
543
2,913
4,553
71,276,066
98,113,318
67,407,927
3,886,410
6,899,118
3,227,255
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES.
Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti izhaja, da
največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih:
• Dejavnost upravljanja podjetij in poslovno svetovanje, kjer smo identificirali in analizirali 2
inovativni podjetji s 3 zaposlenimi.
• Arhitekturno in tehnično projektiranje, kjer smo identificirali in analizirali 31 inovativnih podjetij
s 560 zaposlenimi.
• Znanstveno raziskovalna dejavnost, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s
60 zaposlenimi.
• Druge strokovne in tehnične dejavnosti, kjer smo identificirali in analizirali 2 inovativna podjetja
s 26 zaposlenimi.
V Tabeli 44 predstavljamo finančne podatke identificiranih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala
648 sodelavcev. Enaindvajset podjetij je doseglo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v
panogi, medtem ko jih je bilo 20 na ali pod povprečjem panoge. V letu 2010 so omenjena podjetja
ustvarila za 71,3 mio EUR celotnih prihodkov in 3,9 mio EUR čistega dobička. Med podjetji se nahaja
tudi nekaj start-up podjetij, katerih dodana vrednost še ni dosegla povprečja panoge, saj se podjetja
nahajajo v fazi intenzivnega razvoja produktov in njihovega začetnega trženja.
Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljenih 16 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov.
Omenjena intelektualna lastnina je žal skoncentrirana le pri nekaj podjetjih, ostala pa izkazujejo nizko
raziskovalno-razvojno moč. Nosilci nacionalnih patentov so Dorsoon (2), EM-Tronic (4) in podjetje
Magnel (1). Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja
lastnih tehnologij in znanja ter njihove ustrezne zaščit. Predvsem pa bi jih veljalo podpreti pri njihovih
naporih za difuzijo inovacij na globalne trge in s tem še okrepiti njihovo rast.
100
Tabela 44: Podjetja v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
Število
zaposlen
ih 2010
M70.220 - Drugo
podjetniško in poslovno
svetovanje
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
3.0
€113,804
Faktor dodane
vrednosti v
primerjavi s
povpreč. panoge
Dodana
vrednost
na
zaposl.
-€19,410
II4, d.o.o.
http://www.ii4.si
2.0
€84,515
-€18,767
0.72
€24,078
ISN, d.o.o.
http://www.isn.si
1.0
€29,289
-€643
0.49
€16,610
560.4
€61,251,810
€3,269,872
http://www.ponting.si
14.6
€2,353,606
€721,281
2.50
€102,216
http://www.zeia.si
1.0
€171,026
€50,191
2.24
€91,402
http://www.epi-spektrum.si
7.9
€601,238
€101,702
1.35
€55,255
http://www.tehnobiro.si
6.9
€562,953
€19,976
1.07
€43,554
http://www.smm.si
94.0
€12,581,077
€378,493
0.90
€36,745
http://www.rti.si
24.8
€1,046,974
€15,721
0.89
€34,375
http://www.doorson.si
36.1
€2,050,466
€20,114
0.65
€26,580
http://www.telem.si
18.0
€1,638,142
€21,050
0.60
€24,459
http://www.pronet.si
5.0
€3,947,904
€158,288
1.70
€69,263
http://www.interexpo.si
6.7
€1,679,388
-€29,564
2.87
€96,400
http://www.bpi.si/
10.9
€2,019,659
€237,871
1.65
€67,384
http://www.lineal.si/
40.5
€5,601,791
€511,185
1.47
€60,049
http://www.la-co.si
15.0
€3,619,822
€59,489
1.07
€43,578
http://www.vgb.si
18.5
€1,531,917
€41,741
1.06
€43,344
www.avl.com/
24.3
€1,261,000
€17,031
0.99
€40,293
http: / /www . em -tronic .si
13.4
€878,158
€19,052
0.79
€32,284
http://www.mdi.si
4.0
€146,661
€403
0.65
€26,579
http://www.ufm-uvera.si/
3.5
€620,015
€14,643
1.20
€49,125
http://www.varinger.si
10.0
€614,870
€71,978
1.02
€39,155
http://www.ates.si
15.0
€1,428,568
€48,282
0.68
€27,871
http://www.projekt.si
27.9
€1,503,205
€29,824
0.86
€39,296
http://www.m-lan.si
2.7
€2,924,172
€84,966
1.76
€71,742
http://www.zim.si/
14.0
€1,521,141
€244,536
1.47
€60,087
http://www.paskal.si
6.6
€429,453
€68,833
1.24
€47,745
http://www.ekosystem.si
18.4
€1,323,698
€73,700
1.17
€45,068
http://www.menerga.si
32.6
€3,895,846
€164,335
0.94
€38,299
http: / /www .zum -mb .si
24.2
€1,032,398
€4,727
0.89
€34,853
http://www.iei.si
37.3
€2,867,356
€93,800
0.88
€35,924
www.deutz-engineering.com
17.9
€726,448
€3,122
0.67
€27,273
http://www.feniks-pro.com
9.0
€672,858
€23,102
0.72
€29,539
http: / /ww w .inpra .si
x
x
x
1.73
x
59.5
€4,705,797
M71.129 - Druge
inženirske dejavnosti in
tehnično svetovanje
PONTING d.o.o.
ZEIA D.O.O.
EPI SPEKTRUM d.o.o.
TEHNOBIRO, d.o.o.
SMM D.O.O.
RTI d.o.o.
DOORSON D.O.O.
TELEM d.o.o.
PRONET d.o.o.
INTER EXPO, d.o.o.
BPI d.o.o.
LINEAL d.o.o.
LA & CO. d.o.o.
VGB MARIBOR d.o.o.
AVL-AST d.o.o.
EM.TRONIC d.o.o.
MD INŽENIRING d.o.o.
UFM-UVERA d.o.o.
VARINGER d.o.o.
ATES D.O.O.
PROJEKTA INŽENIRING PTUJ
M-LAN d.o.o.
ZIM d.o.o.
PASKAL D.O.O.
EKOSYSTEM d.o.o.
MENERGA D.O.O.
ZUM d.o.o.
IEI d.o.o.
DEUTZ ENGINEERING d.o.o.
FENIKS PRO d.o.o.
INPRA ENERGETIKA d.o.o.
M72.190 - Raziskovalna
in razvojna dejavnost na
drugih področjih
naravoslovja in
tehnologije
PIKTRONIK d.o.o.
€537,332
http://www.piktronik.com
11.7
€925,262
€78,422
0.82
€35,817
MAGNEL d.o.o.
http://www.magnel.si/
5.7
€278,370
€5,192
0.62
€26,864
GLOBTEL d.o.o.
http://www.globtel.si/
21.9
€2,148,588
€19,160
1.07
€46,434
EMSISO d.o.o.
http://www.emsiso.com
8.0
€591,592
€41,721
1.02
€44,439
VERSOR d.o.o.
http://www.versor.si/
2.0
€91,998
€1,640
0.39
€17,135
IOS, d.o.o.
http://www.ios.si/igy/
10.2
€669,987
€391,197
1.87
€81,068
25.5
€5,204,655
€98,616
http://www.tbs-team24.com
12.5
€2,704,668
€66,651
1.01
€35,597
http://www.kosic.si
13.0
€2,499,987
€31,965
0.95
€33,513
M74.900 - Drugje
nerazvrščene strokovne
in tehnične dejavnosti
TBS TEAM 24 d.o.o.
DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ
SKUPAJ M IZBOR
648
SKUPAJ M AJPES
4,553.0
71,276,066
3,886,410
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
101
6.3.2.4.3 Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na osmem mestu
podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, ki so v letu 2010 zaposlovala 1,679 oseb (2,3
% vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 214,840,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo natančneje analizirali 33 identificiranih
inovativnih podjetij (od 792 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 544
oseb oziroma 32,4 % vseh zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. V Tabeli 45
podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih
inovativnih podjetij.
Tabela 45: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v informacijskih in komunikacijskih
dejavnostih
Dejavnost po SKD klasifikaciji
J61 Telekomunikacijske dejavnosti
J62 Računalniško programiranje
in svetovanje
J63 Druge informacijske
dejavnosti
J INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAV.
J SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki 2010
Celotni
prihodki 2008
Celotni
prihodki 2006
Čisti
poslovni
izid 2010
Čisti
poslovni
izid 2008
Čisti
poslovni
izid 2006
1
17.0
10.5
8.7
€803,600
€899,642
€711,855
€55,888
€136,916
€189,718
30
424.0
370.2
339.0
€46,843,335
€58,780,725
€57,257,181
€1,966,711
€1,538,952
€1,582,835
2
103.2
94.0
87.0
€11,930,215
€9,402,764
€7,011,943
€65,596
€65,982
€99,075
33
544.2
474.7
434.6
€59,577,150
€69,083,131
€64,980,979
€2,088,195
€1,741,850
€1,871,628
792
1,679
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih informacijskih in komunikacijskih dejavnosti izhaja, da
največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih:
• Telekomunikacijske dejavnosti, kjer smo identificirali in analizirali eno inovativno podjetje s 17
zaposlenimi.
• Računalniško programiranje in svetovanje, kjer smo identificirali in analizirali 30 inovativnih
podjetij s 424 zaposlenimi.
• Druge informacijske dejavnosti, kjer smo identificirali in analizirali dve inovativni podjetji s 103
zaposlenimi.
V Tabeli 46 predstavljamo finančne podatke identificiranih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala
544 sodelavcev. 12 podjetij je doseglo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem
ko jih je bilo 21 pod povprečjem panoge. V letu 2010 so omenjena podjetja ustvarila za 59,6 mio EUR
celotnih prihodkov in 2,1 mio EUR čistega dobička. Med podjetji se nahaja tudi nekaj start-up podjetij,
katerih dodana vrednost še ni dosegla povprečja panoge, saj se podjetja nahajajo v fazi intenzivnega
razvoja produktov in njihovega začetnega trženja.
Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljenih 30 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov.
Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih
tehnologij in znanja ter njihove ustrezne zaščit, kar bi bila osnova za dvig dodane vrednosti. Predvsem pa
bi jih veljalo podpreti pri njihovih naporih za difuzijo inovacij na globalne trge in s tem še okrepiti
njihovo rast.
102
Tabela 46: Podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
Podjetje
Dejavnost
Spletna stran podjetja
J61.900 - Druge
telekomunikacijske
dejavnosti
TELETECH d.o.o.
www.teletech.si
J62.020 - Svetovanje o
računalniških napravah
in programih
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
17.0
€803,600
€55,888
17.0
€803,600
€55,888
424.0
€46,843,335
€1,966,711
Faktor
dodane
vrednosti v
primerjavi s
povpreč.
panoge
Dodana
vrednost
na
zaposl.
0.72
€46,266
ACROS d.o.o.
http://www.acros.si/
5.3
€215,115
€13,564
0.64
€33,547
INTERA, d.o.o.
http://www.intera.si
7.7
€477,728
€35,517
0.60
€21,776
REAL SECURITY d.o.o.
www.real-sec.com/
5.6
€2,832,216
€56,646
1.28
€67,318
MARGENTO R&D d.o.o.
www.margento.com/
58.2
€2,821,679
€524,384
0.86
€34,762
MG-SOFT d.o.o.
http://www.mg-soft.si
14.5
€412,697
-€210,018
0.47
€20,619
ZADRGA, d.o.o.
http://www.zadrga.si
2.8
€520,811
€3,530
1.04
€42,120
ARIES - IT, d.o.o.
3.0
€297,874
€1,584
0.69
€24,904
RIKOM d.o.o.
www.aries-it.com
http://www.rikom.si
31.9
€4,026,760
€93,178
1.02
€41,204
RELIEF d.o.o.
http://www.relief.si/
2.7
€162,565
€21,371
0.81
€42,997
http://www.comtron.si
47.5
€4,665,107
€1,546
0.60
€24,196
http://www.tend.si
19.0
€1,757,235
€3,751
0.54
€28,256
http://www.merus-on.net
4.4
€757,917
€3,162
0.49
€26,055
http://www.inova.si/
8.2
€1,061,290
€319,849
1.78
€77,759
www.garex.si/
6.2
€951,337
€90,147
1.32
€47,696
www.novum-online.si
4.9
€696,977
€188,049
2.17
€95,109
http://www.siing.si
5.8
€518,184
€100,104
1.52
€66,394
www.infobiro.net
1.0
€103,448
€29,961
1.47
€64,569
http://cor.fja.com/si/
23.1
€1,629,574
€225,752
1.28
€56,058
SOFTBASE d.o.o.
http://www.softbase.si
5.7
€446,847
€65,897
1.04
€45,409
E-RAČUNI, d.o.o.
http://www.e-racuni.com
8.0
€491,002
€68,502
1.01
€44,074
Arhides d.o.o.
http://www.arhides.si/
3.4
€1,255,053
€41,507
0.98
€51,508
IMAGINE D.O.O.
http://www.imagine.si/
13.6
€727,304
€98,734
0.95
€41,560
http://www.mips.si/
9.0
€521,503
€43,528
0.86
€37,667
LANCom d.o.o.
http://www.lancom.si
55.7
€12,714,978
€24,640
0.69
€36,220
PRONID, d.o.o.
http://www.pronid.si
4.6
€406,192
€27,271
0.64
€33,903
AGENDA d.o.o.
http://www.agenda.si/
11.6
€731,629
€17,884
0.63
€33,100
I.T.TIM d.o.o.
http://www.it-tim.si
12.8
€1,154,076
€2,142
0.53
€21,324
PINNA, d.o.o.
http://www.pinna.si
9.0
€483,696
€28,531
0.96
€42,205
http://www.tis.si
13.9
€2,450,849
€15,640
0.61
€26,623
http://www.alcad.si
25.3
€1,551,692
€30,358
0.89
€38,825
103.2
€11,930,215
102.7
€11,761,464
€56,999
1.20
€52,227
€168,751
€8,597
0.68
€38,339
COMTRON d.o.o.
ORG. TEND d.o.o.
MERUS, d.o.o.
INOVA IT d.o.o.
GAREX, d.o.o.
Skupina NOVUM IT, d.o.o.
SIING D.O.O.
INFO-BIRO INFORMATIKA d.o.o.
COR&FJA OdaTeam d.o.o.
MIPS PROGRAMSKA OPREMA d.o.o.
TIS d.o.o.
ALCAD d.o.o.
J63.110 - Obdelava
podatkov in s tem
povezane dejavnosti
INFORMATIKA d.d.
MOTIVITI d.o.o.
www.informatika.si/
www.motiviti.com
0.5
SKUPAJ J IZBOR
544
SKUPAJ J AJPES
1,679
€59,577,150
€65,596
€2,088,195
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
103
6.3.2.4.4 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na desetem
mestu podjetja v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, ki so v letu 2010
zaposlovala 1.414 oseb (1,9 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 167.674.000 EUR prihodkov iz
poslovanja.
V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki smo natančneje analizirali 7 identificiranih
inovativnih podjetij (od 39 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 724 oseb oziroma 51,2 %
vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki. V Tabeli 47 podajamo
pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij.
Tabela 47: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z
vodo, ravnanje z odplakami in odpadki
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
E36 Zbiranje, prečiščevanje in
distribucija vode
3
160.9
158.4
153.0
E37 Ravnanje z odplakami
1
235.0
238.0
258.0
Dejavnost po SKD klasifikaciji
E38 Zbiranje in odvoz odpadkov
2
321.2
352.0
350.0
E39 Saniranje okolja
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z
ODPLAKAMI IN ODPADKI
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z
ODPLAKAMI IN ODPADKI VSA
PODJETJA V PODRAVJU
1
7.0
8.0
8.0
7
724.1
756.4
769.0
39
1,414
Celotni
prihodki
2010
€18,529,82
2
€16,234,34
7
€74,087,74
2
€417,066
€109,268,9
77
Celotni
prihodki 2008
€18,210,063
€14,898,788
€58,386,767
€419,900
€91,915,518
Celotni
prihodki
2006
Čisti
poslovni
izid 2010
Čisti
poslovni
izid 2008
€19,166,38
8
€17,271,56
6
€50,348,87
1
€408,393
€87,195,21
8
€2,224,1
71
€1,682,115
€680,686
€61,263
€587,451
€885,793
€18,647
€2,393,977
€1,784,8
29
€3,922
€4,074,1
85
Čisti
poslovni
izid 2006
€12,994
€13,096
€2,301,207
€3,973,552
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES
V Tabeli 48 so prikazani ključni podatki sedmih identificiranih inovativnih podjetij. Štiri so izkazovala
dodano vrednost na zaposlenega nad povprečjem v panogi, medtem ko so tri pod povprečjem. V letu
2010 so opazovana podjetja ustvarila za 109,3 mio EUR prihodkov in 4,1 mio EUR čistega dobička.
Tabela 48: Podjetja v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki
Podjetje
Dejavnost
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
160.9
€18,529,822
€2,224,171
http://www.aquasystems.si
13.2
€7,752,008
€2,002,700
14.50
€474,845
http://www.kp-ormoz.si
77.0
€6,169,319
€245,492
0.94
€30,834
http://www.komunala-slb.si
70.7
€4,608,495
-€24,021
0.72
€23,723
235.0
€16,234,347
€61,263
235.0
€16,234,347
€61,263
0.78
€27,320
Spletna stran podjetja
Število
zaposlenih
2010
E36.000 - Zbiranje,
prečiščevanje in distribucija
vode
AQUASYSTEMS d.o.o.
KOMUNALA ORMOŽ d.o.o.
KOMUNALA SLOVENSKA
BISTRICA d.o.o.
E37.000 - Ravnanje z
odplakami
NIGRAD d.d.
http://www.nigrad.si
E38 Zbiranje in odvoz
odpadkov
Gorenje Surovina d.o.o.
LABOS d.o.o.
Dodana
vrednost
na zaposl.
321.2
€74,087,742
€1,784,829
http://www.surovina.si
315.2
€71,969,120
€1,689,309
1.03
€47,300
http://labos.si
6.0
€2,118,622
€95,520
1.38
€41,873
7.0
€417,066
€3,922
7.0
€417,066
€3,922
1.09
€38,112
724.1
€109,268,977
€4,074,185
E39.000 - Saniranje okolja in
drugo ravnanje z odpadki
IKEMA, d.o.o.
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi
s
povprečje
m panoge
http://ikema.si/index.htm
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
104
6.3.2.4.5 Analiza podjetij v gradbeništvu
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na drugem mestu
podjetja iz gradbeništva, ki so v letu 2010 zaposlovala 9,486 oseb (13,1 % vseh zaposlenih v regiji) in
ustvarila za 834,378,000 EUR prihodkov iz poslovanja, pri čemer je v zadnjih dveh letih zaznati močan
trend zmanjševanja števila zaposlenih.
V gradbeništvu smo natančneje analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.415 vseh podjetij v
gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb oziroma 19,8 % vseh zaposlenih v
gradbeništvu. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večja podjetja in
da je v gradbeništvu še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih).
V Tabeli 49 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo
zajetih inovativnih podjetij po posameznih segmentih gradbeništva.
Tabela 49: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih gradbeništva
Število
podjetij
zajetih
v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki 2010
Celotni
prihodki 2008
Celotni
prihodki 2006
F41 Gradnja stavb
3
284.0
294.0
296.3
€59,973,864
€53,926,035
€31,340,982
-€295,385
€499,697
F42 Gradnja inženirskih objektov
1
20.0
23.0
19.0
€31,722,151
€17,994,683
€11,251,756
€5,473,996
€1,273,725
€369,796
F43 Specializirana gradbena dela
3
175.2
191.7
191.1
€17,806,573
€30,344,445
€22,885,053
€176,415
€937,721
€1,244,209
7
479.1
508.7
506.3
€109,502,588
€102,265,163
€65,477,791
€5,355,026
€2,711,143
€2,052,475
2.415
9,486
Dejavnost po SKD klasifikaciji
F GRADBENIŠTVO
(identificirana inovativna podjetja)
F SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA
Čisti
poslovni izid
2010
Čisti
poslovni
izid 2008
Čisti
poslovni
izid 2006
€438,470
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih gradbeništva izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi
identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih:
• Gradnja stavb, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja z 284 zaposlenimi.
• Gradnja inženirskih objektov, kjer smo identificirali in analizirali 1 inovativno podjetje 20
zaposlenimi.
• Specializirana gradbena dela, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja z 175
zaposlenimi.
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb. V Tabeli 50 so prikazani ključni podatki
identificiranih 7 inovativnih podjetij, ki so vsa razen enega imela nadpovprečno dodano vrednost na
zaposlenega v panogi. Slaba stran teh podjetij je sicer, da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla,
temveč so zmanjšala število zaposlenih za 27 oseb. So pa identificirana podjetja v letu 2010 ustvarila za
109 mio EUR prihodkov in 5,4 mio EUR čistega dobička.
Po uspešnosti še posebej izstopa podjetje HC Hidromontaža, ki deluje v dejavnosti gradnje drugih
objektov nizke gradnje in je po podatkih GZS kar 94 % svojih prihodkov ustvarilo na tujih trgih. V letu
2010 je ustvarilo 5,5 mio EUR čistega dobička in kar 359.395 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. V
dejavnosti inštaliranje električnih napeljav in naprav izstopa podjetje Tenzor, ki je z 51 zaposlenimi v
2010 ustvarilo 4,4 mio EUR prihodkov in 35.071 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. V dejavnosti
gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je v letu 2010 odlično poslovalo podjetje Keter Invest, ki
je ustvarilo za 27,7 mio EUR prihodkov in kar 199,952 EUR dodane vrednosti na zaposlenega.
105
Tabela 50: Podjetja v dejavnosti »Gradbeništvo«
Podjetje
KETER INVEST d.o.o.
GRANIT d.d.
OPIFEX d.o.o.
HC HIDROMONTAŽA
d.o.o.
TENZOR, d.o.o.
MAP-TRADE D.O.O.
TAMES, d.o.o.
Dejavnost
Število
zaposlenih
2010
Spletna stran podjetja
F41.200 - Gradnja stanovanjskih
in nestanovanjskih stavb
F41.200 - Gradnja stanovanjskih
in nestanovanjskih stavb
F41.200 - Gradnja stanovanjskih
in nestanovanjskih stavb
Poslovni
izid
2010
Dodana
vrednost
na zaposl.
www.ketergroup.eu
7.0
€27,674,834
€491,192
10.14
€199,952
http://www.granit.si
271.0
€30,655,847
-€850,868
0.91
€17,878
3.16
€62,305
12.06
€359,395
www.opifex-solar.si
6.0
€1,643,183
€64,291
284.0
€59,973,864
-€295,385
20.0
€31,722,151
€5,473,996
20.0
€31,722,151
€5,473,996
www.tenzor.si
50.6
€4,408,260
€308,314
1.25
€35,071
www.map-trade.si/
38.2
€4,506,079
-€176,095
1.23
€31,033
www.tames.si
86.4
€8,892,234
€44,196
1.01
€28,312
F42.990 - Gradnja drugih objektov
nizke gradnje
/
F43.210 - Inštaliranje električnih
napeljav in naprav
F43.990 - Druga specializirana
gradbena dela
F43.220 - Inštaliranje vodovodnih,
plinskih in ogrevalnih napeljav in
naprav
Celotni
prihodki
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi
s
povprečje
m panoge
175.2
€17,806,573
€176,415
479.1
€109,502,588
€5,355,026
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
6.3.2.4.6 Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na tretjem mestu
podjetja v dejavnostih prometa in skladiščenja, ki so v letu 2010 zaposlovala 9,062 oseb (12,5 % vseh
zaposlenih v regiji) in ustvarila za 554,301,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V dejavnostih prometa in skladiščenja smo natančneje analizirali 6 identificiranih inovativnih podjetij
(od 1,116 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6,495 oseb oziroma 71,7
% vseh zaposlenih v dejavnostih prometa in skladiščenja. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih
podjetij uvrstili relativno večja podjetja in da je v dejavnostih prometa in skladiščenja še velika množica
relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih). V Tabeli 51 podajamo pregled ključnih finančnih
podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij.
Tabela 51: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in skladiščenja
Dejavnost po SKD klasifikaciji
Število
podjetij
zajetih
v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki 2010
Celotni
prihodki 2008
Celotni
prihodki 2006
Čisti
poslovni izid
2010
Čisti
poslovni izid
2008
Čisti
poslovni izid
2006
H49 Kopenski promet
5
214
237
193
€45,429,430
€42,686,339
€32,141,042
-€79,107
€336,128
€848,873
H53 Poštna in kurirska dejavnost
H PROMET IN SKLADIŠČENJE
1
6,281
6,363
6,317
€232,614,889
€244,591,245
€229,302,762
€16,314,604
€18,304,148
€20,879,163
6
6,495
6,600
6,510
€278,044,319
€287,277,584
€261,443,804
€16,235,497
€18,640,276
€21,728,036
1,116
9,062
(ident. inov. podjetja)
H SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih dejavnosti prometa in skladiščenja izhaja, da največ
zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih:
• Kopenski promet, kjer smo identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij z 214 zaposlenimi.
106
•
Poštna in kurirska dejavnost, kjer smo identificirali in analizirali 1 inovativno podjetje 6,281
zaposlenimi.
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6.495 oseb. V Tabeli 52 so prikazani ključni podatki
identificiranih 6 inovativnih podjetij, ki so izkazovala povprečno oziroma nadpovprečno dodano vrednost
na zaposlenega v svoji dejavnosti. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 ohranila nivo
zaposlenih na približno enaki ravni. So pa identificirana podjetja v letu 2010 ustvarila za 278 mio EUR
prihodkov in 16,2 mio EUR čistega dobička.
Po uspešnosti še posebej izstopa podjetje Pošta Slovenije, ki deluje v dejavnosti izvajanje univerzalne
poštne storitve. V letu 2010 je ustvarila 16,3 mio EUR čistega dobička in 28,418 EUR dodane vrednosti
na zaposlenega, kar je enako povprečju dejavnosti. V dejavnosti cestni tovorni promet smo v analizo
zajeli 5 podjetij, ki so vsa dosegla nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti in skupaj v
letu 2010 zaposlovala 214 oseb.
Tabela 52: Podjetja v dejavnostih prometa in skladiščenja
F.A. MAIK d.o.o.
H49.410 - Cestni tovorni promet
http://www.fa-maik.com
50.1
€14,497,516
€179,014
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
1.26
ŽIHER, d.o.o.
H49.410 - Cestni tovorni promet
H49.410 - Cestni tovorni promet
http://www.ziher.si
40.3
€8,707,222
€70,238
1.01
€34,364
http://www.ploj.si
58.6
€11,603,476
-€713,309
1.79
€47,717
S.ROJKO D.O.O.
H49.410 - Cestni tovorni promet
TRANSPORT FRANGEŽ,
H49.410 - Cestni tovorni promet
d.o.o.
http://www.s-rojko.si
32.9
€5,093,128
€183,973
1.34
€35,787
www.sreckofrangez.com
32.0
€5,528,088
€200,977
1.09
€37,282
213.8
€45,429,430
-€79,107
http://www.posta.si
6,281.2
€232,614,889
€16,314,604
1.00
€28,418
6,281.2
€232,614,889
€16,314,604
6,494.9
€278,044,319
€16,235,497
Podjetje
PLOJ d.o.o.
POŠTA SLOVENIJE d.o.o.
Dejavnost
Spletna stran podjetja
H53.100 - Izvajanje univerzalne poštne
storitve
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Dodana
vrednost
na zaposl.
€33,689
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
6.3.2.4.7 Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na enajstem
mestu podjetja v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki so v letu 2010 zaposlovala 703 osebe (1,0 % vseh
zaposlenih v regiji) in ustvarila za 60,860,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od
134 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 148 oseb oziroma 21,1 % vseh zaposlenih v
dejavnosti kmetijstva in gozdarstva. V Tabeli 53 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o
poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij.
Tabela 53: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti kmetijstvo in
gozdarstvo
Dejavnost po SKD klasifikaciji
A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
VSA PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki
2010
Celotni
prihodki
2008
3
148.2
147.5
116.4
€11,248,805
€12,031,171
134
703
Celotni
prihodki
2006
Čisti
poslovni
izid 2010
€7,964,058
€723,567
Čisti
poslovni
izid 2008
€852,220
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
107
Čisti
poslovni
izid 2006
€704,042
V Tabeli 54 so prikazani ključni podatki zajetih identificiranih inovativnih podjetij. Eno je izkazovalo
višjo dodano vrednost na zaposlenega od panoge, medtem ko sta bila dva pod povprečjem. Opazovana
podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 rasla, saj so število zaposlenih povečala iz 116 na 148 oseb. V
letu 2010 so opazovana podjetja ustvarila za 11,2 mio EUR prihodkov.
Tabela 54: Podjetja v dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo
Podjetje
Dejavnost
GG MARIBOR d.d.
ČEBELARSTVO PISLAK
JANKO PISLAK, s.p.
JERUZALEM ORMOŽ
SAT d.d.
A02.400 - Storitve za gozdarstvo
Število
zaposlenih
2010
Spletna stran podjetja
www.gg-mb.si
A01.490 - Reja drugih živali
A01.110 - Pridelovanje žit (razen
riža), stročnic in oljnic
107.2
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
€6,878,705
€268,483
Faktor dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi s
povprečjem
panoge
1.07
Dodana
vrednost
na
zaposl.
€29,812
www.cebelarstvo-pislak.si
7.0
€228,678
€8,179
0.95
€24,831
www.oljarna-sredisce.si
34.0
€4,141,422
€446,905
0.53
€22,022
148.2
€11,248,805
€723,567
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
6.3.2.4.8 Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na četrtem mestu
podjetja v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki so v letu 2010 zaposlovala
7,934 oseb (10,9 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 1,582,036,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo natančneje analizirali 3
identificirana inovativna podjetja (od 3.696 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb
oziroma 0,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. V Tabeli
55 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih
inovativnih podjetij.
Tabela 55: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti trgovine,
vzdrževanja in popravila motornih vozil
Dejavnost po SKD klasifikaciji
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki
2010
Celotni
prihodki
2008
Celotni
prihodki
2006
Čisti
poslovni
izid 2010
Čisti
poslovni
izid 2008
Čisti
poslovni
izid 2006
G46 Posredništvo in trgovina na debelo
2
22.7
22.0
8.7
€11,245,465
€13,107,961
€4,472,876
€192,161
€443,078
G47 Trgovina na drobno
1
33.1
9.4
1.0
€2,228,352
€1,454,314
€21,795
-€176,458
€283,520
€294,827
€75
G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL
G SKUPAJ VSA PODJETJA
PODRAVJA
3
55.7
31.5
9.7
€13,473,817
€14,562,275
€4,494,671
€15,703
€726,598
€294,902
3,696
7,934
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih gradbeništva izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi
identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih:
• Posredništvo in trgovina na debelo, kjer smo identificirali in analizirali 2 inovativna podjetja s
skupaj 23 zaposlenimi.
• Trgovina na drobno, kjer smo identificirali in analizirali 1 inovativno podjetje z 33 zaposlenimi.
Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb. V Tabeli 56 so prikazani ključni podatki
identificiranih 3 inovativnih podjetij, ki so izkazovala nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v
108
panogi. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 hitro rasla, saj so število zaposlenih povečala
iz 10 na 56 oseb. V letu 2010 so opazovana podjetja ustvarila za 13,5 mio EUR prihodkov.
Tabela 56: Podjetja v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil
Podjetje
OPTISIS d.o.o.
STOTINKA d.o.o.
TEHNOSTOR d.o.o.
Dejavnost
Število
zaposlenih
2010
Spletna stran podjetja
G46.520 - Trgovina na debelo z
elektronskimi in
telekomunikacijskimi napravami in
deli
G46.190 - Nespecializirano
posredništvo pri prodaji
raznovrstnih izdelkov
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi
s
povprečje
m panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
http://www.optisis.si/
13.5
€9,526,654
€128,468
2.19
€85,548
http://www.bazenistotinka.si
9.2
€1,718,811
€63,693
1.22
€43,615
22.7
€11,245,465
€192,161
33.1
€2,228,352
-€176,458
1.45
€29,277
33.1
€2,228,352
-€176,458
55.7
€13,473,817
€15,703
G47.302 - Posredništvo pri prodaji
motornih goriv na drobno
http://www.tehnostor.si
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
6.3.2.4.9 Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na sedmem
mestu podjetja v dejavnosti gostinstva, ki so v letu 2010 zaposlovala 2,837 oseb (3,9 % vseh zaposlenih v
regiji) in ustvarila za 183,239,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V dejavnosti gostinstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 1,198 vseh
podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 494 oseb oziroma 17,4 % vseh zaposlenih v dejavnosti
gostinstva. V Tabeli 57 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v
analizo zajetih inovativnih podjetij iz sektorja gostinske nastanitvene dejavnosti.
Tabela 57: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti gostinstva
Dejavnost po SKD klasifikaciji
I55 Gostinske nastanitvene
dejavnosti
I GOSTINSTVO VSA
PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki
2010
Celotni
prihodki
2008
Celotni
prihodki
2006
Čisti
poslovni
izid 2010
3
494.3
501.3
462.7
€54,150,210
€45,612,504
€26,528,888
-€863,969
1,198
2,837
Čisti
poslovni
izid 2008
€183,512
Čisti
poslovni
izid 2006
€1,148,817
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
V Tabeli 58 so prikazani ključni podatki identificiranih 3 inovativnih podjetij. Dva sta izkazovala
nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem ko je eno pod povprečjem. Opazovana
podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 rasla, saj so število zaposlenih povečala za 31 oseb. V letu 2010
so opazovana podjetja ustvarila za 54,2 mio EUR prihodkov.
109
Tabela 58: Podjetja v dejavnosti gostinstva
Podjetje
TERME PTUJ, d.o.o.
ŠPORTNI CENTER
POHORJE d.o.o.
TERME MARIBOR d.d.
Dejavnost
Število
zaposlenih
2010
Spletna stran podjetja
I55.100 - Dejavnost hotelov in
podobnih nastanitvenih obratov
I55.100 - Dejavnost hotelov in
podobnih nastanitvenih obratov
I55.100 - Dejavnost hotelov in
podobnih nastanitvenih obratov
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi
s
povprečje
m panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
http://www.terme-ptuj.si
128.8
€8,060,000
-€626,000
1.21
€31,338
http://www.pohorje.org
103.0
€9,962,780
€81,515
1.79
€51,576
http://www.termemb.si
262.5
€36,127,430
-€319,484
0.80
€22,958
494
54,150,210
-863,969
2,837
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
6.3.2.4.10 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na devetem
mestu podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom, ki so v letu 2010 zaposlovala 1,306
oseb (1,8 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 701,631,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom smo natančneje analizirali 2 identificirana inovativna
podjetja (od 105 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovala 65 oseb oziroma 4,9 % vseh
zaposlenih v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom. V Tabeli 59 podajamo pregled ključnih
finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij iz sektorja oskrbe
s električno energijo in plinom.
Tabela 59: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z
električno energijo in plinom
Dejavnost po SKD klasifikaciji
D35 Oskrba z elektri no energijo in
plinom
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO
ENERGIJO IN PLINOM VSA
PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
Celotni
prihodki
2010
Celotni
prihodki
2008
2
65.4
47.0
49.0
€26,921,782
€10,334,171
105
1,306
Celotni
prihodki
2006
Čisti
poslovni
izid 2010
€8,341,258
€821,334
Čisti
poslovni
izid 2008
€569,270
Čisti
poslovni
izid 2006
€378,747
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
V Tabeli 59 so prikazani ključni podatki dveh identificiranih inovativnih podjetij. Obe sta izkazovali
dodano vrednost na zaposlenega tik pod povprečjem v panogi. Opazovani podjetji sta v obdobju od 2006
do 2010 rasli, saj sta število zaposlenih povečali iz 49 na 65 oseb. V letu 2010 sta opazovani podjetji
ustvarili za 26,9 mio EUR prihodkov.
Tabela 60: Podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom
Podjetje
Dejavnost
KETER ORGANICA
d.o.o.
Energetika Maribor
d.o.o.
D35.130 - Distribucija električne
energije
D35.300 - Oskrba s paro in vročo
vodo
Spletna stran podjetja
Število
zaposlenih
2010
Celotni
prihodki
2010
Poslovni
izid
2010
Faktor
dodane
vrednosti
podjetja v
primerjavi
s
povprečje
m panoge
Dodana
vrednost
na zaposl.
http://keterorganica.com/
16.4
€16,037,035
€271,990
0.93
€58,383
http://www.energetika-mb.si
49.0
€10,884,747
€549,344
0.84
€55,099
65.4
€26,921,782
€821,334
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
110
6.3.2.4.11 Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih
Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na šestnajstem
mestu podjetja v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so v letu 2010 zaposlovala 276
oseb (0,4% vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 30,150,000 EUR prihodkov iz poslovanja.
V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih smo natančneje analizirali eno identificirano
inovativno podjetje (od vseh 320 podjetij), ki so v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb oziroma 50 % vseh
zaposlenih v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. V Tabeli 61 podajamo pregled ključnih
finančnih podatkov izbranega podjetja, ki deluje v dejavnosti prirejanja iger na srečo.
Tabela 61: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih kulturnih, razvedrilnih
in rekreacijskih dejavnostih
Dejavnost po SKD klasifikaciji
R92 Prirejanje iger na sre o
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN
REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA
PODJETJA PODRAVJA
Število
podjetij
zajetih v
vzorec
Število
zap.
2010
Število
zap.
2008
Število
zap.
2006
1
138.0
163.0
0.0
320
276
Celotni
prihodki
2008
Celotni
prihodki 2010
€10,431,638
Celotni
prihodki
2006
€9,367,283
€0
Čisti
poslovni
izid 2010
Čisti
poslovni
izid 2008
Čisti
poslovni
izid 2006
-€3,030,226
-€4,353,003
*Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil.
Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES.
Analizirano podjetje HIT Šentilj d.d. je v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb in ni dosegalo povprečne
dodane vrednosti na zaposlenega v panogi. Gre za relativno mlado podjetje, ki se še uveljavlja na trgu, ki
je v letu 2010 doseglo 10,4 mio EUR prihodkov in kar 3 mio EUR čiste izgube.
Tabela 62: Podjetja v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih
Podjetje
Dejavnost
HIT
ŠENTILJ
d.d.
R92.001 Dejavnost
igralnic
Spletna
podjetja
stran
http://www.mondhitstars.si
Število zaposlenih 2010
Celotni prihodki
2010
Poslovni izid
2010
Faktor dodane
vrednosti podjetja v
primerjavi s
povprečjem panoge
Dodana vrednost na zaposl.
138.0
€10,431,638
-€3,030,226
0.73
€35,327
138.0
€10,431,638
-€3,030,226
Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS .
111
€0
6.3.2.5 Analiza zgodnje podjetniške aktivnosti v Podravski regiji
Raziskovalci EPF UM so v okviru priprave Slovenskega podjetniškega observatorija v letu 2008
obravnavali problematiko zgodnje podjetniške aktivnosti v slovenskih regijah (Podgornik et. al., 2008). S
Slike 36 je razvidno, da se je Podravska regija odrezala dokaj dobro, saj je po zgodnji podjetniški
aktivnosti na tretjem mestu med slovenskimi regijami. Največ nastajajočih podjetnikov je v Notranjskokraški regiji in v Spodnjeposavski regiji, največ novih podjetnikov pa v Notranjsko-kraški regiji in v
Obalno-kraški regiji. Notranjsko-kraška regija še posebej izstopa po številu novih podjetnikov, saj je
njihov delež več kot dvakrat večji kot v vseh drugih regijah.
Slika 36: Zgodnja podjetniška aktivnost po razvojnih fazah podjetij v regijah Slovenije
Vir: Podgornik et. al., 2008.
Na podlagi že izračunanih indeksov TEA so raziskovalci na EPF UM izračunali še dva izvedena
kvalitativna kazalnika stanja zgodnje podjetniške aktivnosti v posameznih regijah Slovenije:
• koeficient motivacije, kot razmerje med deležem podjetnikov iz priložnosti in deležem
podjetnikov iz nujnosti ter
• koeficient smrtnosti, kot razmerje med deležem nastajajočih podjetnikov in deležem novih
podjetnikov.
Rezultati za posamezne regije so prikazani v Tabeli 63.
112
Tabela 63: Koeficient motivacije in koeficient smrtnosti po regijah Slovenije
Statistična regija
Slovenija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Koeficient motivacije(1)
Koeficient smrtnosti(2)
7,6
3,6
8,5
4,3
11,7
1,1
/
11,0
7,3
7,3
/
13,0
4,1
2,0
3,0
1,8
2,1
2,3
4,5
8,3
2,7
2,0
1,4
0,9
2,5
1,7
Legenda:
(1) kvocient med TEA-priložnost in TEA-nujnost, (2) kvocient med TEA-nastajajoča in TEA-nova.
Vir: Podgornik et. al., 2008.
Koeficient motivacije je v Podravski regiji nad slovenskim povprečjem. Prav tako je za Podravsko regijo
relativno ugoden koeficient smrtnosti, ki je nižji od slovenskega povprečja, kar je bolj ugoden rezultat.
Sicer pa imajo najvišjo vrednost koeficienta motivacije in s tem najugodnejšo motivacijsko strukturo
zgodnje podjetniške aktivnosti v Goriški in Savinjski regiji, najnižjo vrednost pa v Zasavski in Pomurski
regiji.
Omeniti je treba še Notranjsko-kraško in Spodnjeposavko regijo, kjer izračun koeficienta motivacije ni
mogoč, ker v vzorcu ni bilo nobenih podjetnikov iz nujnosti – torej imata ti regiji najugodnejšo
motivacijsko strukturo podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti. Pri koeficientu smrtnosti
imata najnižjo in s tem najugodnejšo vrednost Notranjsko-kraška in Gorenjska regija, najvišja
preračunana smrtnost podjetij pa je v Spodnjeposavski in Zasavski regiji, kjer fazo novega podjetja v
povprečju doživi manj kot eno od štirih nastajajočih podjetij.
113
6.3.5 Analiza potenciala javno raziskovalnih organizacij v Podravju
6.3.5.1 Značilnosti javnih raziskovalnih organizacij
Javne raziskovalne organizacije (JRO), so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali druga z
zakonom pooblaščena oseba javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne
dejavnosti. Med JRO tako sodijo javni raziskovalni in infrastrukturni zavodi ter visokošolski zavodi.
JRO so kot glavne nosilke raziskovalne dejavnosti v središču raziskovalno-inovacijskega
sistema, ki se hitro razvija in spreminja.
Odlična znanost je eden od temeljev inovativne družbe znanja. Zato RISS (2011) navaja, da se mora ta
del znanosti odvijati znotraj avtonomnih raziskovalnih organizacij, kjer je edini kriterij za ocenjevanje
znanstvenega dela globalno primerljiva odličnost. Univerze in inštituti samostojno razvijajo področja v
katerih lahko dosegajo najodličnejše prebojne rezultate in s tem prispevajo pomemben del k svetovni
zakladnici znanja.
Slovenska znanost je po oceni OECD (2012) v povprečju dokaj kakovostna, manjka pa ji večja stopnja
odgovornosti do družbe, ki jo večinoma financira.
Po mnenju OECD (2012) posebno pozornost zahtevata upravljanje in prenos tehnologij, ki
kaže na uspešnost znanstveno-raziskovalnega dela s stališča družbe, ki to raziskovalno delo
financira, hkrati pa omogoča večji izkoristek na novo pridobljenega znanja v družbeno
korist.
Pretok znanja in dobro upravljanje intelektualne lastnine sta ključna tudi za uspešno sodelovanje med
javnimi raziskovalnimi organizacijami in neposrednimi uporabniki znanja, ki vodi do novih proizvodov,
procesov in storitev. Znanja s področja prenosa znanja in tehnologij so ključna za ustvarjanje
visokotehnoloških podjetij, izhajajočih iz JRO, ki izkoriščajo rezultate raziskovalnorazvojne dejavnosti
(RISS, 2011: 22).
Pri merjenju uspešnosti JRO je pomebno dodati niz kriterijev, ki se bo nanašal na sodelovanje z
uporabniki, s čimer bomo merili dejansko družbeno relevantnost raziskovalnega dela. Pri vrednotenju
raziskovalnih inštitutov, bodo tako po RISS (2011) v bodoče upoštevani še:
• prihodki od licenc,
• število patentov pri patentnih uradih, ki opravljajo popoln preizkus,
• število novih podjetij, izhajajočih iz JRO in
• aplikativna uspešnost JRO (poslovne povezave ali projekti JRO z uporabniki, število zaposlitev
študentov, mladih raziskovalcev in raziskovalcev v razvojnih oddelkih v gospodarstva, odstotek
raziskav na prednostnih področjih slovenskih tehnoloških platform, odstotek raziskav za podporo
projektom družbenega pomena in drugo).
RISS (2011) navaja, da v Sloveniji prenos znanja iz JRO ni urejen celostno. Dejavnosti po večini
temeljijo na “ad hoc” akcijah različnih akterjev. Največ jih je v nekaterih javnih raziskovalnih zavodih in
visokošolskih zavodih, medtem ko imajo državne institucije večinoma premalo dejavno vlogo. Zdajšnje
stanje se izraža v tem, da je povratek javnega financiranja v gospodarstvo, ki to financiranje omogoča, v
primerjavi z institucijami v tujini nizek. Povedano velja za:
• sodelovanje institucij znanja s podjetji (pogodbene raziskave in raziskave za razvoj polizdelka ali
prototipa) ter
• za licenciranje novonastalega znanja, pridobljenega z javnimi sredstvi, in
• ustanavljanje novih podjetij na podlagi tega znanja.
114
V samostojno enoto za prenos tehnologij sta povezana dva inštituta, in sicer IJS in KI, Univerza v
Mariboru je lastnica TehnoCentra, Univerza na Primorskem deluje prek Univerzitetnega inkubatorja
Primorske, Univerza v Ljubljani pa v okviru Službe za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino. Leta
2009 je bila ustanovljena neformalna slovenska mreža strokovnjakov za prenos tehnologije SI.TT.
Kot navaja OECD (2012) javni raziskovalni sektor v Sloveniji – univerze in raziskovalni inštituti – ni
doživel globokih sprememb, ki so potekale v drugih sektorjih v zadnjih dveh desetletjih. Kot posledica
tega Slovenija vstopa v vedno bolj živahno mednarodno konkurenco za talente in znanstveno-inovacijske
rezultate z zastarelim (in zato dragim oziroma manj učinkovitim) modelom organizacije javnih raziskav.
Študija OECD (2012) poudarja nujnost celovite reforme javnega raziskovalnega sektorja v skladu s
smernicami že izdelane strategije »Drzna Slovenija« (2011), to je RISS in NPVŠ, s ciljem:
•
•
•
povečanja mednarodne konkurenčnosti, ki se kaže v bolj privlačnih delovnih mestih,
mednarodnem izboru kardov in v vzpostavljanju kritične mase.
izboljšanja vodenja, ki vključuje pooblastila rektorjem, direktorjem, ustreznim odborom in
vodjem na vseh ravneh tako glede organizacijskih kot finančnih zadev, obenem pa povečuje
njihovo odgovornost.
definiranja jasnejše vloge in organizacijskih zagotovil, ki bi dopolnila prizadevanja za večjo
avtonomijo in omogočala, da avtonomija deluje.
Za organizacije javnega raziskovalnega sektorja to pomeni temeljito revizijo sedanjih pristopov k
znanstvenim raziskavam, potrebam uporabnikov in kritični masi (njenemu pomanjkanju).
Trenutno imajo javne raziskovalne organizacije (univerze in javni raziskovalni inštituti) veliko majhnih
skupin ter pokrivajo številna področja. Visoka in rastoča produktivnost raziskav, podprta z instrumenti na
osnovi kakovosti, gre skupaj z dokaj povprečnim mednarodnim vplivom znanstvenih raziskovanj.
Ustanovitev kompetenčnih centrov, centrov odličnosti in razvojnih centrov zato predstavja velik korak v
smeri tesnejšega povezovanja vlaganj v infrastrukturo in programov. Programi centrov lahko pomagajo
graditi kritično maso in prispevati tako k odličnosti kot tudi h gospodarski/družbeni relevantnosti
slovenskih raziskav. Slovenija si mora prizadevati doseči kritično maso vsaj na nekaj področjih.
Slovenski raziskovalni sistem je v različnih vidikih dobro vpet v mednarodne raziskovalne dejavnosti.
Sodelovanje v okvirnih programih EU je na primer močno. Slovenija se dejavno vključuje v mednarodno
RR dejavnost, vendar je internacionalizacija slovenskega sistema inovacij šibka v drugih elementih.
Število tujih raziskovalcev na univerzah in javnih raziskovalnih inštitutih je majhno. To velja tudi za
število študentov iz tujine. Zato je vir talentov omejen. Pomanjkanje privlačnosti Slovenije kot lokacije za
mednarodno RR dejavnost ne izhaja samo iz velikosti države. Pravzaprav je tu kar nekaj ovir. Te segajo
od izključne uporabe slovenskega jezika za poučevanje in (delno nejasnih ali preveč ostrih) postopkov
izbire do neprivlačnih modelov razvoja akademnske kariere ter določil o plači in vprašanja šolnin.
Vlada bi morala po menju OECD (2012):
•
•
poskusiti uvesti bolj drzen pristop k akademski odprtosti, nad povezovanjem domačih
raziskovalcev in evropskih projektov; v tem kontekstu je primerno premisliti o možnostih glede
odpiranja akademskega trga dela in o močnejšem mednarodnem profilu domačih univerz kot
privlačnega kraja za visokošolsko izobraževanje tujcev, po vzoru številnih tujih primerov dobre
prakse;
spodbujati podjetja, univerze in JRO, da nadgradijo svoje strateške sposobnosti in postanejo bolj
ambiciozne v izbirah svoje udeležbe v mednarodnih, še posebej programih EU; to priporočilo je
tesno povezano z uspehom reforme univerz ter JRO; ta bo zahtevala premik od majhnih
nestrateških projektov k bolj zahtevnim ukrepom, kot je European Strategy Forum on Research
115
•
Infrastructures (ESFRI) za infrastrukturo, skupno programiranje, sodelovanje v drugem pozivu v
okviru European Institute of Innovation and Technology (EIT), vloga države v prihajajočih
“velikih izzivih”, itd.;
V nadaljevanju posebej analiziramo Univerzo v Mariboru, ki je največja in praktično edina in osrednja
javno raziskovalna organizacija v Podravju.
6.3.5.2 Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi 17-ih fakultet.
Raziskovalno delo se odvija v 46 raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu
(Računalniški center UM, Botanični vrt UM in Univerzitetni center za elektronsko mikroskopijo pri UM
FS), od tega je Univerza v Mariboru nosilka 29 raziskovalnih programov in sodeluje pri 17 raziskovalnih
programih kot partnerska raziskovalna organizacija. Univerza v Mariboru v letu 2011 poroča, da se
znanstveno-raziskovalno delo razvija tudi v 14 temeljnih projektih, 15 aplikativnih projektih, 3
podoktorskih projektih in 13 ciljnih raziskovalnih projektih. V mednarodnem prostoru je bila v letu 2011
prisotna s 50 bilateralnimi znanstveno-raziskovalnimi sodelovanji, 97 partnerstvi projektov 7. Okvirnega
programa ter 83 drugih raziskovalnih projektih (npr. ERANET, EUREKA itd.). V Tabeli 64 podajamo
pregled 1.061 zaposlenih raziskovalcev na Univerzi v Mariboru po habilitacijskih nazivih.
Tabela 64: Struktura zaposlenih na Univerzi v Mariboru po habilitacijskih nazivih
Habilitacijski naziv
Število
Delež
Asistenti
450
42.4%
Docenti
242
22.8%
Izredni profesorji
135
12.7%
Redni profesorji
158
14.9%
Znanstveni sodelavci
27
2.5%
Višji znanstveni sodelavci
17
1.6%
Znanstveni svetiniki
13
1.2%
Razvijalci
8
0.8%
Višji razvijalci
5
0.5%
Razvojni sodelavci
1
0.1%
Samostojni sodelavci
1
0.1%
Strokovni sodelavci
1
0.1%
Strokovno-raziskovalni svetniki
1
0.1%
Višji razvojni sodelavci
1
0.1%
Višji strokovni raziskovalni asistenti
1
0.1%
Skupaj
1.061
100.0%
*Opomba: Upoštevani so samo raziskovalci Univerze v Mariboru, ki so zavedeni v SICRIS.
Vir: Univerza v Mariboru.
116
Slika 37: Financiranje Univerze v Mariboru in drugih visokošolskih inštitucij s strani ARRS, 2011
Vir: ARRS in Univerza v Mariboru.
V študijskem letu 2011/2012 so članice Univerze v Mariboru izvajale:
• 26 bolonjskih visokošolskih strokovnih in
• 69 univerzitetnih (13 starih in 56 bolonjskih) študijskih programov,
• 53 (lani 35) študijskih programov 2. stopnje ter
• 57 doktorskih študijskih programov, od tega 32 študijskih programov 3. stopnje.
V študijskem letu 2011/2012 je bilo na Univerzo v Mariboru po podatkih skupaj vpisanih 13.192
dodiplomskih študentov brez absolventov (leto prej 14.598 in dve leti prej 16.059). Od tega je 11.445
rednih dodiplomskih študentov (leto prej 12.326 ). V študijskem letu 2011/2012 je bilo vpisanih 3.544 oz.
3.064 podiplomskih študentov brez absolventov. To pomeni skupaj 20.025 študentov (leto prej 20.990 in
dve leti prej 22.798). Na osnovi podatkov o številu vpisanih študentov v letih od 1990/1991 do 2011/2012
je razvidno, da je skupno število vpisanih študentov do leta 2005/2006 naraščalo, od tega leta naprej pa je
začelo upadati. V zadnjih letih na Univerzi v Mariboru opažajo, da se število vpisanih dodiplomskih
študentov zmanjšuje, povečuje pa se delež rednih študentov in število vpisanih na podiplomskem študiju.
Število vpisanih dodiplomskih izrednih študentov v študijskem letu 2011/2012 se je v primerjavi s
študijskim letom 2010/2011 zmanjšalo za 30 %, v primerjavi s študijskim letom 2007/2008 pa kar za 263
%. Na dodiplomskem študiju je bilo v letu 2011 podeljenih skupaj 3.623 diplom (v letu 2010 3.673, v letu
2009 3.133 diplom). Diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa si je v letu 2011
pridobilo 1.454 študentov, na univerzitetnih programih (starih in novih skupaj) pa je bilo leta 2011
podeljenih 2.169 diplom. Na specialističnih študijskih programih je bilo v letu 2011 podeljenih 22
diplom, magisterij znanosti je pridobilo 122 študentov. V letu 2011 je bilo promoviranih 78 novih
doktorjev znanosti.
Delovanje univerze je treba opazovati v širšem institucionalnem kontekstu v povezavi z različnimi
lokalnimi, regionalnimi in tehnološko razvojnimi agencijami ter izobraževalnimi in drugimi institucijami.
Univerze se morajo povezovati z gospodarstvom, da bi lahko izkoristile vse možnosti uveljavljanja svojih
raziskovalnih dosežkov in da bi lahko presegle ovire, ki so na poti do komercializacije. Prav sodelovanje
z gospodarstvom je Univerzi v Mariboru, pod okriljem programa EUREKA, doprineslo k objavi
vrhunskih znanstvenih rezultatov v SCI reviji na prvem mestu SCI lestvice s področja biomaterialov – t.j.
117
Europen Cells and Materials z IF= 9.65 v najelitnejšem časopisu, pod pokroviteljstvom AU Research
Institute iz Davosa (Švica). To je tudi prva tovrstna slovenska objava.
Žal pa iz Slike 38 in Slike 39 izhaja, da Univerzi v Mariboru v zadnjih treh letih ni uspelo prodati in
licencirati nobenih inovacij oziroma patentov ali patentnih prijav.
Slika 38: Število prodanih in licenciranih inovacij
Vir: Poslovna poročila univerz za 2008, 2009 in 2010.
Slika 39: Število prodanih in licenciranih patentov in patentnih prijav
Vir: Poslovna poročila univerz za 2008, 2009 in 2010.
Neizogibno dejstvo je, da se univerze, tako tudi mariborska, pospešeno pojavljajo v mednarodni areni, kar
nosi s seboj nekaj pomembnih posledic:
•
naraščajočo mednarodno konkurenčnost, kjer se pojavljajo multinacionalna podjetja, ki želijo
vzpostavljati sodelovanje z njimi. V odvisnosti od tega, kako uspešne so posamezne “lokalne”
univerze, bodo tudi različno pridobivale raziskovalne kooperacijske pogodbe s temi velikimi
podjetji;
118
•
•
univerze tudi vse bolj sodelujejo med seboj v mednarodnem prostoru, delijo informacije in znanje
in delujejo kot lokalni agenti za svojo domačo državo;
ekonomske koristi komercializacije univerzitetnega raziskovanja ne moremo gledati zgolj
lokalno, ampak tudi kot enega od temeljnih mehanizmov za uveljavljanje posamezne nacionalne
ekonomije v mednarodnem prostoru.
V razvitih državah je pedagoško usmerjeno univerzo že zdavnaj nadomestila raziskovalno usmerjena
univerza. Še več, najuspešnejše sodobne univerze so tiste, ki so vpete v regionalno, nacionalno in
globalno gospodarstvo ter izvajajo ob pedagoški in raziskovalni tudi razvojno funkcijo. Podobno kot je v
ZDA pred desetletji to storil Bayh-Dolov zakon, je treba tudi v Sloveniji in podravski regiji vzpostaviti
pravo razmerje med zagotavljanjem storitev vsem odjemalcem na enakopravni podlagi (dodiplomsko in
podiplomsko izobraževanje) in komercializacijo raziskovalnih dosežkov, s katerimi univerza prispeva k
razvoju svojega ožjega (regionalnega) in širšega (nacionalnega in globalnega) okolja.
Univerza v Mariboru je v letu 2012 pripravila pravilnik o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na
UM. Hkrati si je UM zadala za cilj dvig inovacijske kulture med zaposlenimi in študenti s ciljem
izboljšanja inovacijske aktivnosti in povečanje njene odprtosti za sodelovanje z gospodarstvom ter s tem
povezanih ključnih kazalnikov. Zato bo ciljno organizirala ozaveščanje raziskovalcev, drugih zaposlenih
in študentov o pomenu zaščite intelektualne lastnine, informirala raziskovalcev o R&R potrebah v
gospodarstvu in izvedla vsaj enega projekta za izgradnjo inovacijske kulture in prenos izkušenj od drugod
(Slovenija in tujina).
Prav tako si je UM zadala za cilj krepitev vloge Pisarne za prenos tehnologij in zagotovitev celostne
informacijske podpore in nadzora nad dejavnostjo prenosa tehnologij in R&R dejavnostjo na splošno. V
okviru tega, si bo UM prizadevala tudi za ureditev sistemskega financiranja dejavnosti prenosa tehnologij
na univerzah s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter za okrepitev
podpore visoko tehnoloških inovativnih startup podjetij (spin-off in spin-out) in mikro ter MSP.
Terciarno izobraževanje se spopada z različnimi problemi, vključno z dolgim časom, ki ga študentje
porabijo za dokončanje študija. Delež diplomantov terciarnega izobraževanja raste, vendar ni na ravni
povprečja OECD. Število študentov ter diplomantov znanosti in tehnologije ne sme voditi v
samozadovoljnost glede na demografska gibanja in spremembe navad. Poleg tega je treba nadgraditi
kvalifikacije industrijskih raziskovalcev, saj se tehnološka dovršenost slovenskih podjetij povečuje.
Domače talente je mogoče negovati z ambicioznimi politikami za razvoj sposobnosti, ki so usmerjene v
delovno aktivno prebivalstvo, vključno z vseživljenjskim učenjem. Z odstranjevanjem obstoječih ovir in
izkrivljenih spodbud bi lahko stopnje dokončanja študija rasle, trajanje študija pa bi se lahko skrajšalo.
OECD (2012) svetuje okrepitev obsega človeških virov tudi z aktivno internacionalizacijo in s
povečanjem prehodnosti med industrijo in javnim raziskovalnim sektorjem. Vlada bi morala po mnenju
OECD (2012) predvsem:
•
uporabiti ukrepe za povečanje števila raziskovalcev in drugih kadrov, ki prispevajo k inovacijski
sposobnosti gospodarstva v različnih vrstah podjetij ter z različnimi stopnjami formalne
izobrazbe; to vključuje nadaljevanje programov za financiranje mladih raziskovalcev v podjetjih,
ki v splošnem deluje dobro;
•
oceniti uvajanje spodbud za prehod osebja iz raziskovalnih organizacij v podjetja ter izboljšati
podporo za zaposlitev več kadrov z višjimi akademskimi nazivi v podjetjih s ciljem povečanja
inovacijske in absorpcijske sposobnosti podjetij;
•
zagotavljati pobude vseživljenjskega učenja za delovno aktivne;
119
•
spodbuditi razvoj novih modelov razvoja kariere na JRO (univerze in javni raziskovalni inštituti),
ki bodo bolj stimulirali mobilnost ključnega osebja v gospodarstvo in nazaj;
•
ohraniti ambicije Slovenije glede dualnega izobraževanja in ustanavljanja politehnik/tehničnih
visokih šol, pri čemer je potrebno izkoristiti izkušnje drugih držav ter v procese aktivno vključiti
lokalna podjetja s ciljem razvoja specifičnih vsebin ter zadovoljevanja realnih potreb po kadrih;
•
država mora nujno zmanjšati eksplicitne in implicitne ovire za delo v Sloveniji za visoko
usposobljene talente iz tujine.
6.3.6 Analiza potenciala posredniških, razvojnih in podpornih institucij v Podravju
Podporno okolje za inovacije tvorijo vse ustanove, ki pri izvedbi inovacijskega procesa nudijo inventorju
(izumitelju invencije)/inovatorju pomoč, same pa ne ustvarjajo inovacij.
V Podravski regiji je že nekaj organizacij, ki na različne načine podpirajo inovacijsko dejavnost. V okviru
priprave RIS Podravske regije smo sestavili seznam aktivnih subjektov podpornega okolja za inovacije v
Podravski regiji. S ciljem večje preglednosti ter da bi v seznamu subjektov podpornega okolja za
inovacije vzpostavili vsebinsko strukturo, smo subjekte podpornega okolja razvrstili glede na več
kriterijev. Obravnavali smo jih glede na vsebino storitev, ki jih nudijo na poti od ideje do prodora na tuje
trge, zanimal pa nas je tudi čas delovanja posameznih subjektov.
Cilj podpornega okolja za inovacije v Podravski regiji in Sloveniji je razvoj inovativnega okolja. Da bi v
podpornem okolju za inovacije uspešno pokrili vse možne situacije, v katerih se znajde ideja od porajanja
do internacionalizacije uspešnega podjetja, raziskovalci subjekte podpornega okolja za inovacije
obravnavajo glede na vsebinska področja, ki jih pokrivajo subjekti podpornega okolja za inovacije (Stres,
2008).
Slovenija je preteklosti razvila sorazmerno široko paleto raznih oblik gospodarsko-razvojne infrastrukture
kot podpornega sistema spodbujanja podjetništva, katerega del deluje tudi v Podravski regiji. V Sloveniji
in posledično v Podravski regiji se je parcialno podpiral razvoj različnih oblik posrednikov za razvoj in
prenos znanja (tehnološki centri, parki, inkubatorji, grozdi, tehnološke mreže, centri odličnosti, ...), ki
zaradi pomanjkanja celovitega sistema podvajajo svoje delo. Vsako ministrstvo je sofinanciralo sebi
lastne oblike gospodarsko-razvojne infrastrukture in vsak minister je spreminjal obstoječi način razvojnih
spodbud. Zato je ključna naloga razvojne politike, da gospodarsko-razvojno infrastrukturo poenoti in
celovito uredi način spodbujanja, kar bo vodilo k večji uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti. To bo
zahtevalo medresorsko usklajevanje, sodelovanje z zasebnim sektorjem in ostalimi deležniki (znanost,
lokalne skupnosti, regionalna raven), kakor tudi večjo koncentracijo ukrepov (manjše število podprtih
institucij, večja sredstva) ter dolgoročne programe podpore (5-7 let) z močno funkcijo kontrole,
spremljanja in vrednotenja (Stres, 2008).
Kot smo že navedli ob pregledu zakonodajnega okvirja inovacijskega sistema, se je Mariborska razvojna
agencija odločila, da za Podravsko regijo v okviru EU projekta Inolink, pilotno v sodelovanju s ključnimi
deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog Regionalnega inovacijskega sistema Podravja
(RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski
preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje
inovacijske politike na regionalni ravni.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo analizo obstoječih oblik podpornega okolja v Podravju in
podajamo predloge za izboljšave. V analizi izpuščamo poslovne cone in se osredotočamo na razvojne
agencije, tehnološke centre, tehnološke parke, inkubatorje in na ostale posredniške institucije (centre
odličnosti, tehnološke mreže, grozde, tehnološke platforme).
120
6.3.6.1 Javne agencije na državni ravni
V skladu z zakonodajnim okvirom inovacijskega sistema, MGRT usmerja uresničevanje svojega
programa preko Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Javne agencije za tehnološki
razvoj (TIA) in Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). MIZKŠ pa je prenesel izvajanje večine ukrepov
na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Predvidevamo, da bodo navedene agencije v letu 2013 podvržene določenemu prestrukturiranju s ciljem
optimizacije njihovega poslovanja in odprave pomanjkljivosti. V nadaljevanju na kratko predstavljamo
trenutne naloge javnih agencij.
Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije je izvajalska institucija Ministrstva
za gospodarski razvoj in tehnologijo. JAPTI je postal ključna razvojno implementacijska nacionalna
agencija za izvajanje razvojne politike na področju razvoja podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji ter
za izvajanje programov s področja spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije.
Agencija deluje z namenom ustvarjanja konkurenčnega gospodarstva in inovativnega okolja, delovanja na
področju podjetništva in podjetniškega okolja, privabljanja tujih neposrednih investicij, pospeševanja
internacionalizacije slovenskih podjetij, razvoja in pospeševanje finančnega okolja, partnerstva med
akademsko in gospodarsko sfero, znanja za gospodarstvo ter zagotavljanja informacij, znanja in virov
financiranja za podjetja. JAPTI je leta 2008 pričel voditi evidenco subjektov inovativnega okolja v skladu
s Pravilnikom o vodenju evidence inovativnega okolja, ki je podrejeni predpis Zakonu o podpornem
okolju za podjetništvo (ZPOP-1).
TIA izvaja naloge na področju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, v skladu s sprejeto
Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020 (RISS). Naloge in ukrepi, ki jih izvaja TIA
sledijo temeljnemu cilju RISS, to je vzpostavitvi sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema in
prednostnim ciljem povečevanja vlaganj v raziskave in razvoj za konkurenčnost gospodarstva,
povečevanja zaposlovanja raziskovalcev in visokokvalificiranega kadra v gospodarstvu, krepitvi
povezovanja gospodarstva in raziskovalnih institucij ter vključevanja v mednarodne programe in verige
vrednosti.
Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom
izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za različne razvojno - poslovne projekte mikro, malih in srednje
velikih podjetij vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in mikrofinanciranje v RS Sloveniji.
Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finančno podporo podjetniškemu sektorju v
Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije za MSP, pri tem pa tesno
sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, SID
banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) opravlja strokovne, razvojne in
izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v
okviru veljavnega proračunskega memoranduma in državnega proračuna, ter druge naloge pospeševanja
raziskovalne dejavnosti, skladno z namenom ustanovitve. ARRS opravlja z zakonom določene naloge v
javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in
projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.
6.3.6.2 Mariborska razvojna agencija
Mariborska razvojna agencija je nepridobitna strokovna organizacija, ki opravlja naloge regionalne
razvojne agencije Podravske regije. Učinkovitost svojega delovanja zagotavlja z oblikovano mrežo
lastnih in zunanjih ekspertov za regionalni in trajnostni razvoj, pospeševanje razvoja podjetništva in
121
človeških virov ter internacionalizacijo poslovanja podravskih podjetij. Od leta 1993 naprej organizira in
koordinira regionalno razvojno strategijo, kamor sodijo sledeče prednostne aktivnosti:
1.
2.
3.
4.
5.
priprava in izvajanje Regionalnega razvojnega programa Podravske regije,
spodbujanje regionalnega pristopa k obravnavi razvojnih vprašanj Podravske regije,
privabljanje novih gospodarskih razvojnih iniciativ v regijo,
promocija trajnostnega razvoja ter razvoja turizma in podeželja,
priprava in izvedba projektov teritorialnega sodelovanja (čezmejno sodelovanje z Avstrijo in
Hrvaško) ter medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja,
6. sodelovanje z občinami in strokovnimi institucijami, ki skrbijo za prihodnost regije.
Temeljna načela delovanja Mariborske razvojne agencije so:
•
•
•
•
•
•
•
Koriščenje komparativnih prednosti regije;
Spodbujanje lokalnih iniciativ, inovativnosti in podjetništva;
Oblikovanje sodobne gospodarske infrastrukture;
Upoštevanje strokovnih spoznanj in izkušenj drugih regij oz. področij;
Krepitev tehnoloških, ekoloških in kadrovskih resursov;
Pospeševanje procesov oblikovanja novih kvalitetnih delovnih mest;
Varovanje naravnega bogastva in ohranjanje kulturne dediščine.
Cilji delovanja Mariborske razvojne agencije so:
•
•
•
spodbujati lokalne in regionalne iniciative na področju projektnega sodelovanja ter pripraviti
lokalno in regionalno okolje na kohezijsko obdobje 2014- 2020 in posledično uresničevati tri
temeljne cilje kohezijske politike EU: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter
teritorialno sodelovanje;
skozi pridobivanje sredstev na različnih domačih in mednarodnih razpisih vplivati na izboljšanje
ekonomsko-socialnega stanja v lokalnem in regionalnem okolju;
pospeševati odpravljanje razvojnega zaostanka v lokalnem in regionalnem okolju, ob upoštevanju
načel trajnostnega razvoja, inovativnosti, konkurenčnosti in socialne varnosti prebivalstva.
MRA kot regionalna razvojna agencija opravlja naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo
v javnem interesu, spremlja in poroča o Regionalnega razvojnega programa 2007 - 2013, ki jih v skladu s
Pravilnikom o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije le-ta opravlja v
okviru razvojne regije. Te naloge so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
priprava regionalnega razvojnega programa,
strokovne naloge pri usklajevanju regionalnega razvojnega programa z državnimi dokumenti
razvojnega načrtovanja,
priprava izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa in njegovo usklajevanje z
državnimi in občinskimi proračuni,
spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja regionalnih razvojnih programov in območnih
razvojnih programov, vključno z izdelavo ocen vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti,
informiranje in svetovanje ter pomoč pri pripravi regionalnih projektov,
usklajevanje dela območnih in lokalnih razvojnih organizacijskih oblik ter enot nacionalnih in
regionalnih javnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju regionalnega razvojnega
programa,
splošne, informativne, svetovalne in pospeševalne naloge pri spodbujanju razvoja regije,
promocija razvojne regije in investicij v razvojni regiji,
tehnična, strokovna in administrativna podpora delovanju zveze in regionalnega razvojnega sveta,
122
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sodelovanje pri pripravi Strategije regionalnega razvoja Slovenije in Državnega razvojnega
programa,
svetovanje in pomoč pri prijavi projektov na razpise za dodeljevanje regionalnih spodbud,
administrativne, strokovne in tehnične naloge pri pripravi in izvedbi skupnih razvojnih projektov
iz regionalnih razvojnih programov,
izvajanje razpisov za projekte iz izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa,
vzpostavljanje regijske garancijske in mikro kreditne sheme ter drugih regijskih finančnih shem,
vzpostavljanje regijskih poslovnih con in pripadajoče poslovne infrastrukture,
vzpostavljanje regijskih štipendijskih shem ter regijskih višje in visokošolskih študijskih središč v
povezavi s potrebami gospodarstva v regiji,
organiziranje in koordinacija drugih nalog v javnem interesu s področja regionalne politike po
predhodni potrditvi s strani organa, pristojnega za regionalni razvoj,
uskladitev izvedbenih načrtov regionalnega razvojnega programa 2007-2009 v okviru regije
vključno s pripravo predlogov za seje regionalnega razvojnega sveta in sveta regije,
usklajevanje projektnih predlogov s strokovnimi službami pristojnih ministrstev,
strokovno administrativna podpora lokalnim skupnostim pri pridobivanju soglasja Ministrstva za
finance, v kolikor je to potrebno,
spremljanje in poročanje o izvajanju,
sodelovanje v projektnih skupinah, izoblikovanih za izvedbo projektov, vključenih v Resolucijo o
nacionalnih strateških projektih do leta 2023,
tehnična, strokovna in administrativna podpora delovanju Regionalnega razvojnega sveta, Sveta
regije in odborov.
Glavni cilj regionalnega razvoja je zmanjšanje razvojnega zaostanka regije za slovenskim in evropskim
povprečjem, istočasno pa tudi zmanjševanje razvojnih razlik znotraj regije. Operativen cilj je priprava
skupnih projektov regijskega značaja na področju javne infrastrukture in varovanja okolja in skupnih
regijskih shem.
Dolgoročen cilj je oblikovanje skupnega regijskega fonda sredstev, ki bodo namenjena pripravi podlag in
predlogov skupnih projektov, kot osnove za kandidiranje na različne razpise evropskih strukturnih
skladov.
Mariborska razvojna agencija je članica Evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network), Mreža
ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in
tehnologij ter sodelovanju v programih EU.
6.3.6.3 Posredniške organizacije
6.3.6.3.1 Znanstveno-tehnološki parki in regionalni podjetniški inkubator
Kot smo že navedli pri opisu instrumentov inovacijskih politik so znanstveno-tehnološki parki prostorsko
urejeni kompleksi, ki nudijo ustrezno infrastrukturo in poslovne storitve pri izvajanju projektov. V njem
ponavadi najdemo raziskovalne inštitute, tehnološke inkubatorje, tehnološke centre, v neposredni bližini
naj bi bila univerza. Prav povezanost z univerzami in visokošolskimi zavodi ter drugimi raziskovalnimi
organizacijami je ključnega pomena, saj je v njih največja vsebnost R&R dejavnosti.
Leta 1994 je v Podravju (Pesnica pri Mariboru) nastal Štajerski tehnološki park, ki je bil v prvi fazi
razvoja intenzivno povezan s raziskovalno-razvojnimi skupinami na Univerzi v Mariboru, ki so v okviru
parka tudi pridobile specifično infrastrukturo za komercializacijo invencij. Zaradi upada interesa primarne
skupine pobudnikov z Univerze v Mariboru, od mestnega središča in univerze oddaljene in razvojno
omejene lokacije parka in predvsem neurejenih odnosov med ključnimi deležniki, se park ni razvijal po
poti značilni za sodobne znanstveno-tehnološke parke. V letu 2006 je bil podpisan dogovor med
123
ključnimi deležniki inovacijskega okolja Podravja, in sicer Mestno občino Maribor, Univerzo v Mariboru,
Mariborsko razvojno agencijo, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tovarno podjemov –
podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru, Štajerskim tehnološkim parkom in Znanstvenim
parkom Univerze v Mariboru, da se lotijo koordinirane izgradnje celovitih mehanizmov inovativnega
okolja (Glej Priloga 1). Dogovor je opredeljeval vlogo Štajerskega tehnološkega parka, kot regionalnega
podjetniškega inkubatorja, ki je bil tako vpisan tudi v evidenco subjektov inovativnega okolja pri JAPTI,
vendar to vlogo opravlja v omejenem obsegu. Navkljub dogovoru je le ohranjal zatečeno stanje in
stagniral. Mariborska razvojna agencija, kot lastnica ŠTP v letu 2012 načrtuje prestrukturiranje
regionalnega inkubatorja, pri čemer je potrebno upoštevati tudi zahteve lastnikov MRA, tj. šestih lokalnih
skupnosti.
Sočasno z zapleti okrog ŠTP (kar bi ne nazadnje lahko pripisali tudi načinu sofinanciranja podjetniškega
okolja v R Sloveniji, predvsem spreminjanja: od začetnega sofinanciranja glede na fizično infrastrukturo,
pa do programskega sofinanciranja in njegovega ukinjanja in sofinanciranja podjetij v inkubatorjih), so v
mestu Maribor in v Podravju nastajale druge pobude za ustanovitev novega podjetniškega inkubatorja in
tudi znanstvenega parka, ki pa so se prav tako izjalovile oz. so v letu 2012 ponovno v fazi »velikega
načrta«.
Tako se je leta 2006 Univerza v Maribor zavezala k izgradnji sodobnega znanstveno-tehnološkega parka
v sodelovanju z Mestno občino Maribor in drugimi ključnimi deležniki. V okviru čezmejnega projekta
Slovenije in Hrvaške so nastali načrti za izgradnjo moderne infrastrukture na lokaciji poslovne cone
Tezno, ki so bili v lasti Mestne občine Maribor. Žal se Univerza v Mariboru in Mestna občina Maribor
nista mogli dogovoriti glede finančnih vložkov in lastništva parka, kar je privedlo do nerealizacije
načrtov. Sledili so novi načrti univerze na lokaciji poleg tehniških fakultet, kjer pa niso uspeli prodobiti
sofinanciranja države v okviru izvedenega razpisa. Ob menjavi vodstva na Univerzi v Mariboru so se
aktivnosti za vzpostavitev znanstveno-tehnološkega parka ponovno obudile. Najprej so razmišljali o
lokaciji na Studencih, ki pa so jim sledila razmišljanja o mrežnem konceptu parka, ki bi ga tvorili
komplementarno povezani subjekti inovativnega okolja v okviru RAZ:UM-a, ki ga je ustanovila Univerza
v Mariboru. Smo torej pred novim poskusom nastanka sodobnega znanstveno-tehnološkega parka v
okviru konzorcija pod vodstvom RAZ:UM-a. Konzorcijska pogodba »Inovacijski ekosistem«, ki so jo
parnerji konzorcija podpisali v septembru 2012, je naloge med podpisnike konzorcijske pogodbe razdelila
na naslednji način:
•
Univerza v Mariboru bo določala pravila delovanja za zaposlene in študente Univerze v
Mariboru za področje intelektualne lastnine, seznanjala zaposlene in študente UM z dejavnostmi
ostalih konzorcijskih partnerjev in jih vključevala v svoje aktivnosti in odločala o pravnih
vprašanjih vsebin tega konzorcija.
•
CIMRS bo skrbel za izvajanje projektov, ki so vsebinsko povezani z razvojem inovacijskega
okolja Univerze v Mariboru.
•
RAZ:UM bo skrbel za implementacijo politike zaščite intelektualne lastnine na Univerzi v
Mariboru pri nastajanju univerzitetnih spin-off in start-up podjetij študentov, raziskovalcev in
profesorjev, upravljal z nepremično lastnino mehanizmov inovacijsko okolja Univerze v
Mariboru, pridobljeno od nastanka konzorcija dalje, skrbel za implementacijo raziskovalne in
inovacijske strategije Univerze v Mariboru (RISUM) v delu, ki se nanaša na prenos znanja in
tehnologij v okolje in kreiral ter skrbel za celostno podobo inovacijskega ekosistema Univerze v
Mariboru.
•
TehnoCenter UM bo zagotavljal strokovne storitve s področja upravljanja s pravicami
industrijske lastnine na UM v skladu s pravili, ki jih določi UM, vodil postopke za upravljanje s
pravicami industrijske lastnine za zunanje partnerje, spremljal in evidentiral sodelovanje UM z
gospodarstvom.
124
•
IRP (Tovarna podjemov) bo skrbel za inkubacijo univerzitetnih startup podjetij študentov,
raziskovalcev in profesorjev Univerze v Mariboru v skladu s pravili UM, zagotavljal pravno
pomoč in svetovanje študentom, raziskovalcem in profesorjem Univerze v Mariboru pri
ustanavljanju univerzitetnih start-up podjetij ter promocijo podjetništva.
V ta namen bodo partnerji konzorcija združevali kadre, sredstva in opremo za izvedbo skupnih ciljev.
6.3.6.3.2 Podjetniški inkubator Univerze v Mariboru – Tovarna podjemov
Kot smo že navedli pri opisu instrumentov inovacijskih politik so univerzitetni inkubatorji posebna oblika
inkubatorjev na univerzah, ki omogočajo realizacijo podjetniških pobud znotraj univerz ali drugih
visokošolskih organizacij, prevzemajo jih iz predinkubacijske dejavnosti na teh organizacijah in jim
nudijo spodbudno okolje, značilno za podjetniške inkubatorje. Univerzitetni inkubatorji naj bi bili izrazito
naravnani na podporo bolj tehnološko naravnanim podjetjem, skupaj s pisarnami za prenos tehnologij pa
naj bi pospeševali prenos znanja, inovacij in tehnologij na trg prek nastajanja novih podjetij.
V letu 2001 ustanovljena Tovarna podjemov je po pogodbi z Univerzo v Mariboru nosilec razvoja in
izvajanja dejavnosti podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru ter član konzorcija RAZ:UM. Ideja
za razvoj podjetniškega inkubatorja v okolju univerze se je pričela rojevati v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja in je bila logična nadgradnja podjetniškega poučevanja v okviru Ekonomsko-poslovne fakultete,
ki se je pričelo razvijati leta 1993. Med številnimi aktivnostmi so bile tudi tradicionalne ekskurzije na
najboljše univerze v ZDA, kjer je bila dejavnost univerzitetnih inkubatorjev že zelo razvita, kot recimo na
Berkeleyu in Stanfordu. V okviru iskanja možnih rešitev za realizacijo te ideje je tako nastal neprofitni
zavod IRP, ki je ob moralni podpori Univerze v Mariboru in s pomočjo razpisov Evropske unije ter
sponzorjev iz gospodarstva uspešno oblikoval in zagnal program Tovarne podjemov.
V okviru delovanja Tovarne podjemov je bilo podprtih preko 400 poslovnih idej v predinkubacijski fazi.
Omenjenim poslovnim idejam je bilo zagotovljeno splošno in specialistično svetovanje, mentorstvo ter
mreža povezav s ciljem učinkovite nadgradnje idej v poslovne načrte in kasneje v inovativna startup
podjetja. Podjetniške ekipe namreč potrebujejo hitre in učinkovite odgovore na številne poslovne izzive,
še posebej s področja pridobivanja finančnih virov, gverilskega marketinga, izbire pravih pravnoorganizacijskih rešitev, ustrezne podpore na področju računovodenja in tako dalje. Najbolj inovativne
podjetniške skupine ustanovijo podjetje in si ob tem v inkubatorju pod posebno ugodnimi pogoji
pridobijo prve poslovne prostore v sodobno opremljenih prostorih ter poslovno svetovanje in mentorstvo,
ki lahko veliko pripomore k uspehu mladega podjetja in k izogibanju usodnim napakam.
V Tovarni podjemov se je od njene ustanovitve kalilo že več kot 50 mladih inovativnih podjetij (med
najuspešnejše štejejo: Inova IT d.o.o., G-1 d.o.o., Intelius d.o.o., Ortotip d.o.o., Sfera IT d.o.o., Versor
d.o.o., Semantika IT d.o.o. in druge), ki so danes prerasla v uspešna inovativna podjetja, ki zaposlujejo
visoko izobražen kader ter na mednarodnih trgih tržijo produkte z visoko dodano vrednostjo. Omenjena
podjetja so za svojo rast in razvoj pridobila več kot 1 milijon evrov tveganega kapitala, kar dokazuje
njihovo prodornost, inovativnost in razvojni potencial na globalnem trgu. Žal med startup podjetji ni bilo
veliko pravih spin-off ali spin-out podjetij Univerze v Mariboru, saj do nedavnega pravila igre niso bila
povsem jasno določena s pravilniki. Ravno zaradi tega se je vodstvo Univerze v Mariboru, kot smo to že
opisali ob opisu značilnosti univerze, lotilo priprave in sprejemanja pravilnika o upravljanju s pravicami
industrijske lastnine na UM. Hkrati si je UM zadala za cilj dvig inovacijske kulture med zaposlenimi in
študenti s ciljem izboljšanja inovacijske aktivnosti in povečanje njene odprtosti za sodelovanje z
gospodarstvom ter komercializacije znanja preko ustanavljanja spin-off oziroma spin-out podjetij. V tem
kontekstu je še posebej pomebna je tudi krepitev vloge Pisarne za prenos tehnologij, ki jo bo po
konzorcijski pogodbi vodil Tehnocenter Univerze v Mariboru.
125
Tovarna podjemov je poleg svoje osnovne dejavnosti zasnovala in skupaj s Tehnološkim parkom
Ljubljana, JAPTI-jem, Slovenskim podjetniškim skladom, Ministrstvom za gospodarstvo in tehnološki
razvoj ter RC IKT izvaja nacionalno tekmovanje start-up podjetij Start:up Slovenija. Slednje je skupaj z
mednarodno konferenco PODIM postalo eden izmed najprepoznavnejših nacionalnih programov na
področju inovativnega podjetništva v Sloveniji. V letu 2011 so sklenili strateško partnerstvo s
Tehnološkim parkom Ljubljana pri razvoju njihovega start-up centra in programa za globalno rast
Go:global Slovenija. V letu 2012 pa so se pri razvoju navedenih dveh programov strateško povezali še z
Razvojnim centrom za informacijske in komunikacijske tehnologije iz Kranja. Posebej so ponosni na
sodelovanje z Novo KBM d.d., s katero jim je uspelo vzpostaviti storitve Podjetniškega centra Nove
KBM, ki med drugim za inovativne podjetniške ideje ponuja t.i. Start-up kredit. Za podjetnike s področja
informacijskih tehnologij pa so razvili specialistično podporo v okviru Microsoftovega centra za
inovacije. Močno vpetost v lokalno in nacionalno okolje dokazujejo številna partnerstva, s pomočjo
katerih v Tovarni podjemov krepijo vlogo inovativnega podjetništva v slovenski družbi in uresničujejo
svoje poslanstvo (med razvojnimi partnerji velja posebej omeniti: Univerzo v Mariboru, RAZ:UM,
TehnoCenter Univerze v Mariboru, Javno agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Tehnološki park
Ljubljana, Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije, Ministrstvo za gospodarstvo
in tehnološki razvoj, Slovenski podjetniški sklad, Novo KBM s Podjetniškim centrom, Microsoft
Slovenija z Microsoftovim inovacijskim centrom, RSG Kapital, različne medije ter druge).
Mestni svet Mestne občine Maribor je Tovarni podjemov v letu 2012 podelil »Listino mesta Maribor«,
kot priznanje za pomemben prispevek h krepitvi vloge inovativnega podjetništva.
6.3.6.3.4 Pisarne za prenos tehologij iz inštitucij znanja
Pisarna za prenos tehnologij ponujajo celovito paleto storitev, s katerimi zagotavljajo učinkovit prenos
znanja in tehnologij iz inštitucije znanja:
-
Pomoč pri realizaciji inovativnih idej. Svetujejo v času raziskav ter nudijo pomoč pri prenosu novosti
in tehnologij v gospodarsko prakso in pri pridobivanju finančnih sredstev za aplikativne raziskave in
razvoj.
Zaščita intelektualne lastnine. Zagotavljajo pomoč in svetovanje pri odločanju za zaščito izumov in
drugih oblik intelektualne lastnine ter pomoč pri pridobivanju sredstev za zaščito.
Komercializacija. Da se razkriti izumi pretvorijo v tržno uspešne inovacije, izvajajo tudi naslednje
aktivnosti: ocenitev potenciala izuma na osnovi tržne analize, identifikacijo primernih partnerjev iz
gospodarstva, pogajanja za prodajo patentov ali sklenitev licenčnih pogodb ter pomoč pri
ustanavljanju in razvoju t.i. odcepljenih (spin-off) podjetij.
Na Univerzi v Mariboru, ki je osrednja inštitucija znanja v okviru konzorcija RAZ:UM navedene storitve
zagotavlja Tehnocenter Univerze v Mariboru. Storitve so namenjene v osnovi vsem na Univerzi v
Mariboru, od raziskovalcev do študentov, podjetjem, ki potrebujejo pomoč glede raziskovalno-razvojne
dejavnosti, tudi drugim, ki povprašujejo po njihovi pomoči.
6.3.6.3.5 Točke VEM in Enterprise Europe Network
„Vstopne točke VEM” so osnovna oblika podpornih institucij, ki potencialnim in obstoječim podjetnikom
(inovatorjem) zagotavljajo možnosti registracije podjetja in sprememb njegove statusne organiziranosti,
nudijo začetne informacije ob ustanovitvi in delovanju podjetja, jih usmerjajo pri svetovalnih storitvah in
povezujejo z drugimi podpornimi institucijami. Država preko izvajalske agencije JAPTI zagotavlja
sredstva za izvajanje celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za podjetniško naravnane
126
ciljne skupine na območju RS. V Podravju deluje pet točk VEM (glej Tabelo 65), pri katerih poleg
izvajanja postopkov registracije podjetnik prejme tudi celovite podporne storitve (svetovanje in
mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o
aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.).
Tabela 65:Vstopne točke VEM v Podravju
Točke VEM
Ekonomski institut Maribor d.o.o.
HALO-EDIL ING gospodarsko interesno
združenje za razvoj podjetništva in turizma
Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica
EGIDA, center za lokalni razvoj, svetovanje in
storitve, d. o. o.
Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj
Naslov
Razlagova ulica 22,
2000 Maribor
Cirkulane 56,
2282 Cirkulane
Trg svobode 5,
2310 Slovenska Bistrica
Grajenščak 39b,
2250 Ptuj
Slovenski trg 6,
2250 Ptuj
Pričetek delovanja
1990
Spletna stran
www.eim-mb.si
2003
www.halo.si
2000
www.ric-sb.si
1991
http://www.egida-vita.si
1994
www.bistra.si
Mrežo Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednje velikim podjetjem ustanovil Direktorat
za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem
poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij in sodelovanju v programih EU.
Enterprise Europe Network na enem mestu ponuja storitve, ki sta jih do sedaj ločeno opravljali bivši
mreži Euro Info Centrov (EIC) in Inovacijskih Relejnih Centrov (IRC). V Sloveniji je mreža prisotna v
konzorciju šestih partnerjev (od tega dva v Podravju):
•
•
•
•
•
•
Instituta "Jožef Stefan",
Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru,
Gospodarske zbornice Slovenije,
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije,
Univerze na Primorskem Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter
Mariborske razvojne agencije (koordinator modula mednarodnega poslovnega sodelovanja).
Enterprise Europe Network s 500 centri v več kot 40 evropskih državah in približno 4.000 izkušenimi
strokovnjaki nudi strokovno znanje in storitve podjetnikom, univerzam, raziskovalnim organizacijam,
tehnološkim centrom ter drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. S svojim znanjem in številnimi
stiki mreža pomaga podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev v drugi državi članici, svetuje kako razviti
inovativno idejo ali pomaga pri kandidiranju na sredstva v programih EU.
Pomoč podjetjem pri povezovanju stikov s partnerji v EU je usmerjena na:
•
•
•
•
•
•
iskanje poslovnih partnerjev,
organiziranje kooperacijskih srečanj doma in v tujini,
udeležbo na mednarodnih sejmih in ostalih poslovnih dogodkih,
promocijo in povezovanje grozdov in podjetniških mrež,
individualne storitve in pomoči na področju poslovnega sodelovanja,
borzo poslovnih priložnosti in ponudb tujih podjetij (http://een.mra.si).
6.3.6.3.6 Tehnološki centri
Tehnološki center predstavlja skupno razvojno raziskovalno enoto več gospodarskih družb, ki s svojim
delovanjem zagotavlja racionalno izrabo razvojno raziskovalne infrastrukture, spodbuja trajnejše
povezovanje razvojno raziskovalne sfere oziroma znanosti in gospodarstva ter gospodarskih organizacij
med seboj. Kot smo že navajali ob pregledu nabora instrumentov inovacijskih politik, spadajo tehnološki
127
centri v skupino uveljavjajočih se instrumentov in se pojavljajo v obliki organizacij javno-zasebnega
partnerstva.
Njihov cilj je poleg razvoja novih tehnologij, temveč tudi njihovo učinkovito izkoriščanje preko
komercializacije v gospodarstvu, in sicer na temelju učinkovitega sodelovanja in so-ustvarjanja rešitev
med javnim (inštituti v okviru univerz, javni raziskovani zavodi,...) in zasebnim sektorjem (podjetja,
investitorji,...). Pri tem lahko tudi malim in srednje velikim podjetjem lahko tehnološki centri omogočajo
lažji dostop do kvalitetnega znanja, najnovejših tehnologij in raziskovalnih rezultatov, ki jih za
uporabnike razvije tehnološki center sam oziroma je znanje pridobljeno v sodelovanju z zunanjimi
izvajalci.
Država podpira razvojno raziskovalne projekte, projekte razvoja novih storitev in razvoja podpornih
dejavnosti tehnoloških centrov za podjetja, kot npr. razvoj informacijskih povezav, razvoj meritev in
certificiranja itd.
Trenutno je v Sloveniji aktivnih znatno število tehnoloških centrov (več kot 30), ki predstavljajo skupno
raziskovalno razvojno enoto več gospodarskih družb, prisotni pa so v različnih panogah (orodjarstvo,
tekstilno predelovalna industrija, elektrotehnična industrija, kmetijsko živilska industrija, gradbeništvo,
nanotehnologija, informacijska tehnologija itn.).
V Podravski regiji smo identificirali tri delujoče tehnološke centre, in sicer :
• Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo
• TECES, Tehnološki center za električne stroje
• Infrastrukturni center za energetske meritve – tehnološki center
V preteklosti je deloval tudi Tehnološki center za področje medicinske tekstilije n. p., o katerem žal
nismo našli aktualnih informacij o delovanju. Prav tako pa smo zasledili, da je bil Tekstilni inštitut
Maribor pripojen Institutu informacijskih znanosti.
•
Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo (http://www.rtc.si/)
RTC, Zavod za avtomobilsko industrijo (Razvojno Tehnološki Center) je neprofitna organizacija, ki so jo
leta 2000 ustanovila podjetja s področja avtomobilske industrije v Sloveniji. Kot navajajo v centru,
zaposlujejo vrhunske strokovnjake z znanjem iz sodobne računalniške tehnologij, skupaj s
specializiranimi dobavitelji in raziskovalnimi ustanovami svetujejo, razvijajo, konstruirajo, izdelujejo
prototipe, testirajo in uvedejo izdelke v proizvodnjo po željah naročnika. Med njihove stranke med
drugimi sodijo:
• UNIOR Strojna oprema, d.d., http://www.unior.si/
• Gorenje Orodjarna, d.o.o., http://www.gorenje-orodjarna.si/
• EMO-TECH, d.o.o., http://www.emo-tech.si/
• EMO - Orodjarna d.o.o., http://www.emo-orodjarna.si/
• Cimos d.d., http://www.cimos.si
• Automet – Poljska http://www.automet.pl/
• NEOMAN – Nemčija http://www.man-mn.com/
• AVL GmbH – Avstrija http://www.avl.com/
• SOLBUS – Poljska http://www.solbus.com.pl/
• Johnson Controls-NTU http://www.randburg.com/si/johnson.html
• Kutsenits – Avstrija http://www.kutsenits.at/
RTC ima poslovne povezave z Univerzama v Mariboru in Ljubljani in institucijami znanja, kar omogoča
stalen pretok znanj preko RTC v podjetja na različne načine : izobraževanje, skupni projekti, konkretne
128
R&R naloge in prenosi v prakso. RTC ima registrirano tudi R&R skupino - Projektiranje in
konstruiranje, šifra 1721-001, ki sodeluje z institucijami znanja kot tudi z drugimi registriranimi
razvojnimi skupinami.
•
TECES, Tehnološki center za električne stroje (http://www.teces.si/)
TECES, Tehnološki center za električne stroje, ki je bil kot zavod ustanovljen leta 2001, združuje
svetovno uveljavljena slovenska podjetja in izobraževalno-raziskovalne institucije na področju električnih
pogonov. Izraba sinergijskih učinkov je bila ključen povod za ustanovitev TECES kot stične točke
industrije in institucij znanja na področju električnih pogonov na ozemlju celotne Slovenije.
Njegovi ustanovitelji so:
- Bartec Varnost, d.o.o.
- BSH Hišni aparati, d.o.o.
- Domel, d.o.o.
- Hidria Rotomatika d.o.o.
- Indramat elektromotorji, d.o.o.
- Iskra Avtoelektrika, d.d.
- Kolektor Group d.o.o.
- UL FE
- UM-FERI
Partnersko sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih pod okriljem TECES vključenim podjetjem
zagotavlja krepitev R&R zmogljivosti, s čimer se dosega potrebni kritični obseg resursov za zagotavljanje
stalnega in hitrega inoviranja ter prilagajanja spremembam v poslovnem okolju. Sinergijsko delovanje
dviguje razvojni potencial in konkurenčne sposobnosti posameznega partnerja in partnerjev kot celote,
zaradi česar se krepi znanje na področju celotnega življenjskega cikla izdelka, od ideje do njegove
proizvodnje, kar rezultira tržnemu plasiranju visoko tehnološko zahtevnih izdelkov z visoko dodano
vrednostjo.
•
Infrastrukturni center za energetske meritve – tehnološki center (http://www.icem-tc.si)
Zavod ICEM - TC s sedežem v Mariboru in laboratorijem na Dravskih elektrarnah Maribor je bil
ustanovljen leta 2001. Ustanovitelji tehnološkega centra so:
• Eti Elektroelement, d.d.
• Iskra MIS, d.d.
• Iskra Zaščite, d.o.o.
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Dejavnost zavoda obsega aplikativno, raziskovalno, razvojno, svetovalno, izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, publikacijsko, promocijsko delo ter testiranje in merjenje na področjih v energetiki,
telekomunikacijah, merilni in stikalni tehniki. Njihove glavne aktivnosti so:
• redno izvajanje meritev in preskusov,
• izvedba in vodenje raziskovalno-razvojnih projektov,
• priprava laboratorija na akreditacijo,
• sodelovanje s šolskimi zavodi pri izvedbi laboratorijskih vaj, obveznih praks in diplomskih nalog.
Iz analize izhaja, da v Podravju delujejo le trije tehnološki centri, pri čemer je le eden, in sicer Razvojno
tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo, vpet v sodelovanje s podjetji iz regije ter torej tvori
sinergijsko povezavo inštitucij znanja (tako Univerze v Mariboru kot Univerze v Ljubljani) in podjetij v
regiji na področju proizvodnje motornih vozil. Gre za podjetja, ki so predvsem dobavitelji posameznih
komponent avtomobilski industriji in smo v Podravju tudi identificirali in analizirali 5 inovativnih
podjetij.
129
Največji in zelo uspešno delujoče je TECES, Tehnološki center za električne stroje, ki pa je nastal v
Mariboru zaradi močne vloge in kompetenc s področja električnih strojev razvith v okviru Univerze v
Mariboru. Žal pa na tem področju nimamo močnih oziroma inovativnih podjetij iz Podravja, ki bi se
lahko vključevala v aktivnosti centra in koristila sinergijske učinke skupnih raziskovalno-razvojnih
aktivnosti.
Tudi zavod ICEM – TC ima sedeže v Mariboru, kljub temu da gospodarske družbe, ki so center
soustanovile niso iz Podravja.
Iz analize izhaja, da podjetja iz dejavnosti z identificiranim inovacijskim potencialom niso združena
oziroma vključena v tehnološke centre ter na ta način ne koristijo sinergij sodelovanja. To je najverjetneje
posledica dejstva, da je njihova raziskovalno-razvojna moč zelo omejena, ki je v preteklosti niso mogla
nadgradti s skupnim sodelovanjem. Zagotovo bi veljalo izvesti napor v smeri povezave raziskovalnorazvojnih jeder na Univerzi v Mariboru in inovativnih podjetij iz identificranih inovatinih dejavnosti v
Podravju in jih spodbuditi k okrepitvni medsebojnega sodelovanja v okviru vzpostavitve skupnih
tehnoloških centrov (npr. na področjih proizvodnje drugih strojev in naprav, proizvodnje kovinskih
izdelkov, proizvodnje živil, proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnje nekovinskih
mineralnih izdelkov, proizvodnje kemikalij,...).
6.3.6.3.7 Centri odličnosti
Centri odličnosti predstavljajo ukrep države za spodbujanje in razvoj visoko kakovostnih
multidisciplinarnih skupin raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, s ciljem zagotavljanja
kritične mase znanja in ustrezne raziskovalne infrastrukture za preboj centra odličnosti v vrh svetovne
znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. Kot smo to že navajali pri pregledu
instrumentov inovacijskih politik, centri odličnosti spadajo med uveljavlajoče se instrumente in nimajo
posebne formalne organizacijske strukture. Delujejo v okviru matičnih institucij, imajo odgovornega
vodjo in programske/projektne skupine.
Sodijo v sklop aktivnosti za spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, razvojne infrastrukture in pogojev
za vzpostavljanje različnih oblik povezovanja podjetij in institucij znanja, ki bodo pospešile in povečale
učinkovitost prenosa znanja v produkte, storitve in procese ter okrepile prepoznavnost Slovenije kot
razvojnega partnerja.
Deset centrov odličnosti je organiziranih na področjih, ki so bila kot prioritetna določena v razpisu:
- Informacijsko komunikacijske tehnologije (1)
- Novi materiali (4)
- Biotehnologija in farmacija (2)
- Tehnologije za vodenje procesov (1)
- Tehnologije za trajnostno gospodarstvo, zlasti okoljske tehnologije (2).
Skupno število partnerjev v centrih je 138, od tega je 51 partnerjev s strani javnih raziskovalnih in
izobraževalnih institucij ter 87 partnerjev iz zasebnega sektorja, podjetij in zasebnih zavodov.
Povprečno to pomeni štirinajst partnerjev na posamezni center, vendar so dejansko razlike med centri v
smislu števila partnerjev izredno velike: na eni strani zelo razvejana struktura partnerjev v CO
Nanoznanosti in nanotehnologije (27), CO IKT (21) ali CO Sodobne tehnologije vodenja (21), na drugi
strani pa centri z le tremi nosilnimi partnerji, kot na primer CO Študije struktur in interakcij v
biotehnologiji in farmaciji (3) ali CO Superkritični fluidi (3).
130
Nosilci projektov centrov odličnosti so javne raziskovalne in izobraževalne institucije. Inštitut Jožef
Štefan nastopa kot nosilec kar v štirih centrih, sodeluje pa še pri nekaterih. Ob njem se med inštituti kot
nosilec pojavljata še Kemijski inštitut in Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. Univerza v
Ljubljani je nosilec dveh centrov, na Fakulteti za elektrotehniko in na Medicinski fakulteti, enega centra
odličnosti pa še Znanstveno raziskovalni center SAZU.
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologije je nosilec enega centra odličnosti,
in sicer CO Superkritični fluidi, kjer sodelujejo tudi podjetja:
- Pinus TKI, d.d iz Rač,
- Vitiva, d.o.o. iz Markovcev
- Zavod za zdravstveno varstvo Maribor iz Maribora in
- Splošna bolnišnica Maribor iz Maribora.
Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko Fakultete za kemijo in kemijsko
tehnologijo Univerze v Mariboru sodi med vodilne centre visokotlačnih tehnologij v svetu.
Vendar je bila žal v okviru zadnjega razpisa njegova vloga za center odličnosti za visokotlačne in
SCF tehnologije, inovativne produktne in procesne tehnologije (»SCF & ProTech«) zavrnjena.
Projetna ekipa Univerze v Mariboru ni soglašala z ocenami po merilih o oceni relevance
programa centra odličnosti, saj so bili mnenja, da so z raziskavami v preteklosti dokazali, da so
njihove raziskave relevantne v evropskem in svetovnem merilu, hkrati pa ustvarjajo tudi
visokokvalificirana delovna mesta v Sloveniji. Prav tako je vloga temeljila na vseh ključnih ciljih
javnega razpisa za razvoj centrov odličnosti za obdobje 2009-2013 in je upoštevala koncentracijo
znanja na enem od ključnih prednostnih tehnoloških področij. Ta primer nazorno kaže
problematiko ustreznega ocenjevanj in izbora “pravih” centrov odličnosti, kjer se lahko ocene
podeljujejo zelo subjektivno in velikokrat na škodo manj vplivnih in tudi manj razvitih okolij,
kamor spada tudi Podravje. Takšne projekte bi veljalo zato podpreti v okviru regionalnih
kohezijskih sredstev seveda, če bodo v operacije ustrezno vključena obstoječa podjetja iz
Podrajvja oziroma bodo nastala nova spin-off oziroma spin-out podjetja.
-
Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, sta
vključena v center odličnosti »CO PoliMaT«, ki bo povezal doslej razpršene kapacitete vodilnih
slovenskih raziskovalnih skupin javne sfere in razvojno uspešnih malih, srednjih in velikih
podjetij na področju polimernih materialov.
-
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je partner v centru odličnosti za integrirane pristope v
kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP), ki povezuje znanje, izkušnje in tehnologije vrhunskih
slovenskih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z raziskovanjem lastnosti in funkcije proteinov.
Koordinator centra je Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo z Instituta Jožef
Stefan, kot vodilna slovenska raziskovalna skupina na tem področju. Center odličnosti vključuje
organizacije iz centralne in severovzhodne Slovenije, med njimi tudi majhna, srednja in velika
podjetja.
-
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sodeluje v centru odličnosti
NAMASTE. Center spada neposredno v prednostno področje opredeljeno v okviru Nacionalnega
razvojno-raziskovalnega programa med »Napredne (nove) sintetične kovinske in nekovinske
materiale in nanotehnologije« ter »Zdravje in znanost o življenju«.
Prikazali smo tiste delujoče in na razpisih uspešne centre odličnosti, v katerih sodeluje Univerza v
Mariboru. Žal v okviru zadnjega razpisa ni bil uspešen center odličnosti za visokotlačne in SCF
tehnologije. Ravno ta primer nakazuje na potrebo oziroma možnostt, da se tovrstne kakovostne pobude
podpre v okviru regionalnih kohezijskih sredstev.
131
Centri odličnosti bi lahko nastali v povezavi odličnih laboratorijev Univerze v Mariboru in identificiranih
oziroma novih inovativnih podjetij Podravske regije ter tako okrepili raziskovalno-razvojno delo. Seveda
pa nastanek centrov odličnosti ni povezan samo z denarno podporo temveč predvsem z odličnostjo
projektnih predlogov, ki morajo dati ustrezne rezultate v praksi. Najboljši centri odličnosti bi lahko bili
temelj dolgoročne krepitve določenih specialnih področij, kot to predvideva startegija pametne
specializacije, se pa morajo ob podpori regije izgraditi od “spodaj navzgor”, in sicer na pobudo
raziskovalcev zz Univerze v Mariboru in podjetij iz regije. Prav center odličnosti Superkritični fluidi,
kaže na tovrstno regionalno sodelovanje v zelo perpektivni dejavnosti, ki je tudi sicer zelo močno prisotna
v regiji. Pri drugih centrih odličnosti pa pogrešamo večjo vlogo regionalnega gospodarstva, ki žal v veliki
večini primerov zaradi svoje nizke absorpcijske sposobnosti oziroma nizke raziskovalno-razvojne moči ni
konkurenčno niti na nacionalni, kaj šele na evropski ravni.
6.3.6.3.8 Kompetenčni centri
Kompetenčni centri so opredeljeni kot razvojno-raziskovalni centri, ki jih vodijo industrijski partnerji,
povezujejo pa partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja ter so usmerjeni v krepitev
sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in
procesov na prednostnih področjih tehnološkega razvoja. Instrument je komplementaren z instrumentom
centrov odličnosti in skupaj tvorita zaključeno celoto na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti.
V okviru Javnega razpisa za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013 je bilo v Sloveniji
izbranih 7 kompetenčnih centrov, in sicer:
•
Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja (KC STV). Področje dela Kompetenčnega
centra za sodobne tehnologije vodenja je tehnologija vodenja, ki združuje avtomatizacijo,
informatizacijo in kibernetizacijo procesov in sistemov. Gre za »skrito tehnologijo«, ki je
prisotna v vsaki nekoliko zahtevnejši napravi, sistemu ali proizvodnemu procesu, zato predstavlja
enega od ključnih razvojnih faktorjev v svetu in je zelo pomembna za nadaljnji razvoj Slovenije.
Partner iz Podravja je le inštitucija znanja, in sicer FERI UM.
•
Kompetenčni center napredni sistemi učinkovite rabe električne energije (KC SURE). Osnovni
namen programa kompetenčnega centra KC-SURE »Napredni sistemi učinkovite rabe električne
energije« je, da s celovitim obravnavanjem problematike aktivnih omrežij od proizvodnje
električne energije, njene distribucije ter porabe vzpostaviti koncept aktivnega omrežja Smart
Grid, ki bo omogočal verifikacijo rešitev in potrdil ustreznost novo razvitih izdelkov partnerjev
na področju naprednih sistemov učinkovite rabe električne energije. Partner iz Podravja je le
inštitucija znanja, in sicer FERI UM.
•
Kompetenčni center biomedicinska tehnika (KC BME). Dolgoročna skupna strategija
kompetenčnega centra je trajna vzpostavitev velike virtualne raziskovalno-razvojne skupine
podjetij in akademske sfere s področja biomedicinske tehnike, ki bo imela ustrezno kritično
maso znanja in kadrovskih ter materialnih pogojev za hitre prenose ugotovitev raziskav v
prodajne izdelke in revolucionarne tehnološke preboje na globalnem trgu. Partner iz Podravja je
le inštitucija znanja, in sicer FERI UM.
•
Kompetenčni center trajnostno in inovativno gradbeništvo (KC TIGR). Trajnostno gradbeništvo
lahko definiramo kot »prepletene dejavnosti raziskovalcev, investitorjev, gradbenih podjetij in
industrije, servisov in ostalih dejavnikov s ciljem doseganja trajnostnega razvoja, upoštevaje
okoljska, socio-ekonomska in kulturološka vprašanja«. V kompetenčnem centru ni partnerjev iz
Podravja.
132
•
Kompetenčni center za biotehnološki razvoj in inovacije (KC BRIN). Strategija partnerstva centra
temelji na združevanju moči podjetij z odličnim poznavanjem tržnih zahtev na področju
funkcionalne hrane in zdravja ter vodilnih razvojnih podjetij in javnih raziskovalnih organizacij,
ki obvladujejo najzahtevnejše in najsodobnejše metode za razvoj in analizo novih biotehnoloških
postopkov. V kompetenčnem centru sodeluje podjetje Vitiva iz Markovcev.
•
Kompetenčni center storitve podprte z računalništvom v oblaku (KC CLASS). Računalništvo v
oblaku (ang. cloud computing) je eno od najhitreje rastočih področij v sektorju IKT in eno
najpomembnejših področij omrežnih sistemov. Z razvojem kompetenc na tem področju je možno
povečati konkurenčnost tako sodelujočih partnerjev na projektu kot – s pomočjo dostopa do
najnovejših tehnologij in znanja na tem področju – tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
V kompetenčnem centru sodelujeta FERI UM in startup podjetje InovaIT.
•
Kompetenčni center odprta komunikacijska platforma za integracijo storitev (KC OPCOMM).
Cilj kompetenčnega centra je razvoj znanja, tehnologije ter procesov, ki bodo v naslednjem
srednje ročnem obdobju ponudili rešitve za tri ključne izzive in probleme družbe: (1) prepočasno
širjenje širokopasovnega dostopa in interneta in s tem posledično zaostajanje pri izkoriščanju
prednosti, ki jih ponuja Internet bodočnosti (Future Internet), kar je posledica predrage opreme in
neekonomičnih poslovnih modelov, ki so pri gradnji omrežij v uporabi danes; (2) preobilica
podatkov, informacij ter vsebin in nezmožnost njihove učinkovite uporabe v celovitih aplikacijah
za posamezna področja življenja (pametna mesta, pametna logistika, pametno zdravstvo, pametna
energija in »smart grids«, pametne zgradbe in pametni dom); (3) porast števila pametnih naprav,
ki jih bo do leta 2020 povezanih v internet več deset milijard po svetu in bo komunikacija med
napravami samimi predstavljala preko 95% vsega prometa in pretoka informacij po sodobnih
komunikacijskih omrežjih. V kompetenčnem centru sodelujeta dvepodjetji iz Podravja, in sicer
startup podjetje InovaIT in Globtel.
Iz analize kompetenčnih centrov v Sloveniji lahko ugotovimo, da v njih sodelujejo le tri podjetja iz
Podravja (eno v dveh) in ena inštitucija znanja, in sicer FERI UM (partner v štirih kompetenčnih centrih).
Navedeni rezultati kažejo na relativno zelo nizko vključenost Podravskih podjetij in inštitucij znanja v
raziskovalno-razvojne projekte na nacionalni ravni, kar je najverjetneje posledica nekonkurenčnosti
oziroma včasih tudi nenaklonjenosti ocenjevalcev projektom z manj razvitih območij. Vsekakor bi bilo
potrebno izkoristiti kohezijska sredstva in v Podravju podpreti več kompetenčnih centrov iz regije.
6.3.6.3.9 Razvojni centri slovenskega gospodarstva
Država je izpeljala razpis za spodbuditev vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov slovenskega
gospodarstva z namenom dolgoročnega razvoja na opredeljenih vsebinskih področjih. Gre za podporo
projektom, ki vključujejo tako razvojno delo kot potrebno opremo in ostalo infrastrukturo, ki omogoča
razvoj podjetij, njihovih kompetenc in dolgoročnih temeljev za rast in razvoj gospodarstva, ki omogoča
tehnološki preboj na področjih, kjer v Sloveniji že obstaja kritična masa znanj.
Na razpis je prispelo 42 vlog. Skupna vrednost prijavljenih projektov je bila 967.055.664 EUR,
pričakovana višina sofinanciranja pa 386.966.291 EUR. Na osnovi kvalitete posameznih vlog in
razpoložljivih sredstev je država podprla 17 projektov, v skupni vrednosti projektov 425.483.576 EUR
oz. pričakovano vrednostjo sofinanciranja 179.581.344 EUR.
133
Slika 40: Razporeditev dodeljenih sredstev po vseh regijah glede na deleže v projektu
Med prijavljenimi projekti, ki niso uspeli na tem razpisu, je bilo po oceni MGRT veliko kakovostnih, ki
bi jih veljalo tudi podpreti. Konkretno priložnost MGRT vidi v razvojnih sredstvih, ki jih imajo na voljo v
okviru regionalnih spodbud. Drugo možnost pa vidijo v finančni podpori s strani SID banke.
V Podravski regiji je bil podprt razvojni center SIMIT - sodobni materiali in inovativne tehnologije. V
okviru razpisa so si partnerji pod vodstvom družbe Talum Tovarna aluminija d.d. iz Kidričevega pridobili
16,7 mio EUR. Člani konzorcija so še: Cimos d.d., Iskra d.o.o., LTH Ulitki d.o.o., SwatyComet d.o.o.,
Unior d.d., Amit Tehnologija naprednih materialov d.o.o., Telkom–OT d.o.o., Ortotip d.o.o., Roboteh
d.o.o., HTS IC d.o.o., TC livarstvo d.o.o., Razvojni center orodjarstva Slovenije in Zavod livarske
industrije.
Podjetja iz Podravske regije sodelujejo le še v enem razvojnem centru, in sicer podjetje Mariborska
livarna Maribor d.d. v okviru Razvojnega centra avtomobilske industrije Si.Eva, ki participara s 4,5 %
sredstev.
Žal iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, ali je bilo na razpis prijavljenih še kaj drugih projektov iz
Podravja. Zagotovo pa relativno nizka udeležba v črpanju sredstev (6,65 %) za raziskovalno-razvojne
aktivnosti kaže na nizko moč gospodarstva v Podravski regiji. Zagotov bi bilo smiselno spodbuditi in
podpreti pobude sodelovanja gospodarstva v Podravski regiji v okviru v analizi identificiranih inovativnih
podjetij in njihovih dejavnosti.
134
6.3.6.3.10 Grozdi
Kot smo že navedli pri opisu instrumentov inovacijskih politik lahko grozde zaradi njihove široke
uporabe v praksi in dolgoletne podpore inovacijskih politik obravnavamo kot tradicionalni instrument.
Gre za spodbujanje mreženja in povezovanja med podjetji in drugimi akterji inovacijskega sistema, ki so
lahko povezani preko horizontalnega sodelovanja, kot tudi preko vertikalnih povezav.
Grozdi so zemljepisne koncentracije medsebojno povezanih podjetij, specializiranih dobaviteljev,
dobaviteljev storitev, podjetij in z njimi povezane industrije ter pridružene institucije na posebnih
področjih, ki tekmujejo in tudi sodelujejo. Glede na velikost zemljepisnega območja pa grozde delimo na
podjetniške, regionalne in nacionalne, ki imajo različno stopnjo tržne naravnanosti, vpliv javnega sektorja
pa se povečuje sorazmerno z velikostjo grozda. Grozdi so največkrat multisektorska omrežja (vertikalna
in/ali horizontalna), sestavljena iz neenakih in komplementarnih podjetij, ki so v verigi vrednosti
specializirana okrog baze znanja. Temeljna razlika med grozdi in tehnološkimi mrežami je v razvoju
določenih tehnologij in uporabi le-teh v različnih panogah, podjetjih oziroma izdelkih. Pri grozdih pa gre
za povezovanje različnih tehnologij, ki se povezujejo pri proizvodnji kakega izdelka (Avsec, 2007, str.
43).
Grozdi, ki so trenutno prisotni v Sloveniji, so po podatkih TCI (The Competitiveness Institute - www.tcinetwork.org; 27. 10. 2010):
- Grozd URE & OVE, je zavod za trajnostni razvoj energetike in ekologije v katerega so vključeni
redni člani in podporne institucije. V grozd niso vključena podjetja iz Podravja. Vključena pa je
Univerza v Mariboru.
- Gradbeni grozd – GIZ, je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu razvoju,
konkurenčosti in trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih trgih.
Slovenski gradbeni grozd, gospodarsko interesno združenje (SGG) so gradbena podjetja in R&R
organizacije ustanovile leta 2004 z namenom pospešiti razvojno sodelovanje na številnih perečih
področjih sektorja. V grozd je vključena Univerza v Mariboru. Ni pa podjetij iz Podravja.
- GIZ Geodetskih izvajalcev Slovenija, GIZ GI združenje več kot 80 najpomembnejših geodetskih
podjetij v Sloveniji in skupaj zaposluje več kot 600 zaposlenih. Vizija združenja je zagotavljati
vsem svojim članom pogoje za uspešno poslovanje na področju geodezije in sorodnih področij
dela. Osnovno načelo združenja še vedno ostaja povezovanje geodetskih podjetij zaradi lažjega
doseganja skupnih ciljev. V grozdu dejujejo tudi geodeti iz Podravja.
- Grozd HVAC, Slovenski grozd za klimatizacijo, gretje in hlajenje, kjer sodeluje Univerza v
Mariboru. Kljub temu, da imamo na tem području pomembna podjetja v Podravju v grozd niso
aktivno vključena.
- Inovativni tekstilni grozd iz Maribora v likvidaciji.
- GIZ grozd Plasttehnika, Grozd plasttehnika združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče
institucije iz področja industrije plastike. Članice obvladujejo tudi najsodobnejše tehnologije in
so optimalni partnerji za osvajanje novih izdelkov in komponent od zasnove izdelka, izdelave
orodja do proizvodnje.Poleg inštitucij znanja iz Podravja (Fakulteta za strojništvo UM, Fakulteta
za kemijo UM in EPF UM) v grozdu poleg številnih podjetij sodelujejo tudi podjetja iz Podravja,
in sicer: AVTO NAD d.o.o. iz Maribora, GEBERIT d.o.o. iz Ruš, PLANA d.o.o. iz Maribora,
POLYCHEM d.o.o. iz Hoč, ROSINA d.o.o. iz Maribora in TBP d.d. iz Lenarta. Podjetja delujejo
na področjih ekstrudiranja, brizganja, trženja in materiala ter opreme.
- Slovenski transportno logistični grozd.
- Slovenski ekološki grozd. Slovenski ekološki grozd se pri svojih projektih usmerja predvsem na
varovanje voda in zraka ter izrabe odpadkov. Grozd ravno sedaj razvija čistilno napravo za
komunalno-odpadne vode za manjša naselja, ki bo v prihodnje predstavljala zanimivo področje.
Večji projekt pa je tudi nadaljevanje razvoja termične izrabe odpadkov, kjer se odpirajo številne
možnosti. V razvitih državah odpadke ne samo uničujejo, temveč jih tudi izkoriščajo z namenom
pridobitve toplotne energije.
135
-
-
Lesarski grozd, V grozdu ni članov iz Podravja, čeprav v panogi deluje nekaj podjetij.
Slovenski orodjarski grozd. Kot navaja Semolič (2004), se je grozd oblikoval leta 2001, z
namenom povečati konkurenčno sposobnost sodelujočih podjetij in organizacij, povečati obseg
poslovanja, prispevati k zniževanju stroškov poslovanja ter vzpostaviti regionalno mrežo
povezanih in specializiranih podjetij. Slovenski orodjarski grozd je združenje slovenskih podjetij
in raziskovalno-razvojnih ustanov, ki so aktivna na področju izdelave ročnega orodja. Grozd se
financira s prispevki članov in soustanoviteljev, ki morajo letno prispevati določeno članarino.
Slovenski orodjarski grozd sestavlja 16 podjetij orodjarske verige, 21 raziskovalno-razvojnih
organizacij ter 11 poslovnih partnerjev. Iz Podravja najdemo le podjetje Mariborska livarna
Maribor d.d. PE Alutec-Orodjarna.
Slovenski avtomobilski grozd. ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih dobaviteljev
avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil. Povezali so se v grozd za krepitev svoje
konkurenčne sposobnosti in povečevanje dodane vrednosti. GIZ ACS je osrednja komunikacijska
točka avtomobilskega grozda, podprta z infrastrukturo. ACS podpira svoje člane pri vključevanju
v svetovno industrijo motornih vozil s skupno promocijo in z izdelki višje tehnološke
zahtevnosti. V ta namen pospešuje učinkovitost poslovanja članov z ustreznimi raziskavami in
povezovanjem s strokovnimi razvojnimi in znanstvenimi institucijami doma in v tujini. Člani
ACS iz Podravja so:
- Mariborska livarna Maribor d.d.
- FERI, Univerza v Mariboru
- Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru
- Cimos d.d. (sedež sicer ni v Mariboru, kjer pa ima Cimos svoje podjetje)
Ob analizi grozdov lahko ugotovimo, da le nekateri res aktivno izvajajo svojo funkcijo. V večini
primerov je bil njihov nastanek spodbujen s strani države. Po prenehanju državne finančne podpore se je
pokazalo, da vsi niso nastali na osnovi dejanskega interesa po povezovanju. Žal je v delujoče nacionalne
grozde vključenih zelo malo podjetij iz Podravja. Iskanje pravih motivov in modelov sodelovanja med
podjetji je namreč dolgoročen proces, ki bi ga v Podravski regiji vsekakor veljalo ciljno vzpodbujati.
Nekaj se na področju grozdenja že trudi Mariborska razvojna agencija, ki ga
Adriatic Danubian Clustering (A.D.C.), kjer gre za aktivnosti podpore
transnacionalne podjetniške grozde v Jadransko – Donavski regiji. Posebna
namenjena podjetjem, ki se ukvarjajo s sodobno gradnjo in notranjo opremo,
živilsko-predelovalno industrijo.
podpira v okviru projekta
povezovanju podjetij v
pozornost povezovanja je
logistiko, mehatroniko ali
6.3.6.3.11 Tehnološke mreže
Tehnološka mreža predstavlja novo obliko povezovanja posameznih podjetij, raziskovalnih institucij in
vladnih agencij. Potreba po povezovanju je posledica velike razdrobljenosti raziskovalne sfere in
organizacijske togosti, pa tudi potreba po vse večji specializaciji in koncentraciji raziskovalnih skupin,
institucij in podjetij. Povezovanje vseh nosilcev znanja na posameznem tehnološkem področju, vodilnih,
tehnološko usmerjenih podjetij in univerz ter razvojno-raziskovalnih institucij pomeni povečevanje
sposobnosti za ustvarjanje, prenos in uporabo najnovejših tehnologij; s tem predstavlja pomemben
element za doseganje dolgoročne dinamične gospodarske rasti. Namen tehnoloških mrež je preseganje
enosmernega pretoka znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, razdrobljenosti razvojnih skupin in
vlaganj v razvoj.
Tehnološke mreže so nastale na podlagi definiranja temeljnih (prednostnih) tehnoloških področij
Slovenije. Ustanovljene so bile štiri tehnološke mreže:
1. Tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov (TVP).
136
2. Tehnološka mreža informacijsko komunikacijske tehnologije (ICT).
3. Tehnološka mreža Inteligentni polimerni materiali in pripadajoče tehnologije (IPMT).
4. Tehnološka mreža za Biotehnologijo in Farmacijo (MBF).
Trenutno še aktivno delujejo prve tri tehnološke mreže. Konkurenčni položaj podjetij na trgu velikokrat
preprečuje kakovostno sodelovanje podjetij med seboj. Še posebej je oteženo sodelovanje med podjetji,
katerih ciljni trgi so pretežno v Sloveniji, saj je občutljivost prepota informacij izjemna. Pri izvozno
usmerjenih podjetjih je interesa in odprtosi za sodelovanje bistveno več.
6.3.6.3.12 Tehnološke platforme
Pobudo za oblikovanje nacionalnih tehnoloških platform sta leta 2005 dala Gospodarska zbornica
Slovenije in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slovenske tehnološke platforme bi naj
zrcalile obstoječe tehnološke platforme na evropski ravni na področjih, kjer ima Slovenija zadostno
kritično maso znanja, sposobnosti in gospodarskega potenciala. Nacionalne platforme so posrednik med
EU platformo in domačo državo, obenem pa imajo možnost vpliva na aktivnosti in razmišljanje EU
platforme. Tako posredno in neposredno vplivajo na povečanje konkurenčnosti domačega gospodarstva
na določenem tehnološkem področju. Platforme spodbujajo ciljno usmerjene investicije na področju R&R
in s tem učinkovitejši dostop inoviranju, hkrati pa spodbujajo tudi koordinirano delovanje evropskih in
nacionalnih raziskovalnih programov. Podpirajo nenehen razvoj ustreznega znanja v povezavi s
posameznim tehnološkim področjem in uporabo novih tehnologij, v vsem tem pa je poudarjena iniciativa
gospodarstva. Vključujejo vse ključne deležnike od gospodarstva prek inštitutov, univerz, javnih
zavodov, vključno z državo. V Sloveniji je po navedbah GZS trenutno oblikovanih 24 tehnoloških
platform. Načeloma so odprte za vse zainteresirane organizacije ali posameznike. Njihova aktivnost je po
naši oceni zelo omejena.
Za Podravje so zanimive predvsem tiste tehnološke platforme, kjer so Univerza v Mariboru in predvsem
podjetja v Podravju močna. Določena področja na katera bi veljalo staviti, razkriva analiza centrov
odličnosti in analiza inovativnih podjetij v Podravju, ki delujejo na prioritetnih področjih, ki jih pokrivajo
tehnološke platforme. V Poodravju bi mogoče lahko izpostavili priložnosti na področju Tehnološke
platforme kemija in tehnološke platforme gorivne celice.
6.3.6.4 Druge R&R in podporne organizacije
6.3.6.4.1 Združenja samostojnih inovatorjev
Inovatorji posamezniki so še vedno zelo številčna skupina. V Sloveniji prijavijo kar 40% patentov. Toda
zaradi številnih ovir, zlasti finančne narave, ki jih posameznik težko premaguje na svoji poti, velika
večina njihovih idej nikoli ne zaživi na trgu, ali pa zaživijo šele takrat, ko posameznik ne more več
vzdrževati patentnih pravic. Zavod Inovatorski center ASI - »Aktivni slovenski inovatorji«, ki je nastalo
leta 2005, inovatorjem omogoča, da lahko izmenjujejo izkušnje med seboj in jim skuša pomagati, da bi se
njihov izum začel čimprej proizvajati. Člani združenja so v preteklih letih dosegali izredne uspehe. Prejeli
so mnoge najvidnejše nagrade na mednarodnih inovacijskih sejmih. Med člani so tudi uspešni inovatorji
iz Podravja.
6.3.6.4.2 Design center odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje (v zasnovi)
Silovit razmah kreativnih industrij in učinkovita komercializacija vrhunskega znanja postajata vse
pomembnejši dejavnik konkurenčnosti nacionalnih gospodarstev. Ustvarjalna uporaba najsodobnejšega
znanja terja neprestano inoviranje in iskanje novih rešitev v obstoječih podjetjih kakor tudi prenos znanja
preko ustanovitve novih inovativnih start-up podjetij. V okviru univerzitetnih središč po vsem svetu so se
137
oblikovali mehanizmi za prenos novosti v poslovno prakso, pospešeno pa se uveljavlja tudi sodoben
dizajnerski način razmišljanja pri aplikaciji novosti, ki lahko uspejo na trgu, in danes je metodologija
dizajnerskega razmišljanja vpeljana v številnih študijskih programih širom sveta.
Da bi uveljavili dizajnerski način razmišljanja tudi na Univerzi v Mariboru so Laboratorij za industrijsko
oblikovanje Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Katedra za podjetništvo in ekonomiko podjetja
Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in podjetniški inkubator Univerze v Mariboru v
okviru RAZUM-a izdelali predlog implementacije metodološkega koncepta d.School v okolje Univerze v
Mariboru, ki bi ga lahko uveljavili z vzpostavitvijo in delovanjem Design centera odličnosti Maribor za
inovativno prototipiranje (D.COMP).
Načrtovan center bo rezultat konzorcijskega sodelovanja partnerjev, njegova osrednja vsebina delovanja
COD pa bo v tej fazi »popoldanski« program dizajnerskega načina reševanja problemov. Vanj se bodo
lahko vključili vsi zainteresirani študentje in visokošolski sodelavci ter raziskovalci, ki bodo izrazili željo
po ustvarjalnem reševanju konkretnega stvarnega problema. Program se osredotoča na izdelavo
poizkusnih vzorčnih modelov, prototipov, iteracij tehnoloških rešitev do izdelave funkcionalnega
prototipa. Ključni element programa dizajnerskega načina razmišljanja pri reševanju problemov bo
njegova interdisciplinarnost, saj se bodo v procesu izvajanja programa oblikovale interdisciplinarne
skupine, kjer bo vsak član ekspert s svojega področja (oblikovalci, inženirji, tržniki, ekonomisti,
sociologi, zdravniki,…). Ključni cilj sodelovanja udeležencev (inovatorjev, podjetnikov, študentov,
razkovalcev,...) v programu COD je razvoj prototipa za rešitev določenega problema (rapid prototyping).
S prototipiranjem se skuša izdelati proizvode, storitve ali procese, ki imajo določeno vidno dodano
vrednost in jih je možno uspešno plasirati na trg. Namen prototipa je predvsem ta, da lahko ustvarjalci
lažje nadalje izgrajujejo svojo podjetniško idejo.
6.3.6.4.3 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj
ZRS Bistra Ptuj predstavlja podporni steber razvojnega okolja regije, namenjenega lokalnim skupnostim
ter podjetjem. Ustvarja kreativni raziskovalni prostor med gospodarstvom in akademskim okoljem.
Bistvo njihovega delovanja je:
• skrb za pospeševanje razvojne odličnosti lokalnega okolja Spodnjega Podravja na mednarodno
primerljivem nivoju,
• povezovanje in prenos znanj iz univerz in inštitutov v gospodarstvo in drobno gospodarstvo ter
• soustvarjanje razvojnih idej podjetij in prenos le-teh v raziskovalne institucije.
6.3.6.4.4 Inštitut informacijskih znanosti
Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot
informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja.
Skupaj z drugimi nosilci
informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost Slovenije v tokove informatizacije sodobnega
sveta. Če je s tem označeno njegovo poslanstvo, pa so njegove funkcije konkretizirane v ustanovitvenem
aktu. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti je opredeljen kot javni infrastrukturni zavod in
registriran tudi kot raziskovalna organizacija. Po Zakonu o knjižničarstvu je opredeljen kot knjižnični
informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.
6.3.6.4.5 Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM
Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) je certifikacijski organ in nosilec
javnega pooblastila s strani MKGP za izvajanje postopka certificiranja ekološkega kmetijstva, integrirane
pridelave in zaščitenih kmetijskih pridelkov oz. živil. Njihova dejavnost je usmerjena v korist vsakogar,
138
ki je povezan s kmetijskimi pridelki in živili z namenom krepitve zaupanja potrošnikov v te pridelke in
živila. IKC izvaja tudi aktivnosti kontrolnega organa po standardu Global G.A.P. Osnovna dejavnost IKC
UM je neodvisno preverjanje (kontrola) in potrjevanje (certificiranje) skladnosti postopkov pridelave,
predelave, skladiščenja in označevanja kmetijskih pridelkov in izdelkov na učinkovit in dostopen način.
Njihova želja je krepitev in širitev trajnostnih načinov kmetijske pridelave in predelave, ki v najboljši
meri prispevajo k ravnovesju v okolju in v prehrani ljudi.
139
7. SWOT analiza ključnih deležnikov RIS Podravja
7.1 SWOT analiza krepitve inovacijskih sposobnosti gospodarstva v Podravju
Prednosti
Slabosti
Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statističnih podatkih
do leta 2008, uvršča Slovenijo, katere del je Podravje, med
inovacijske sledilke, z večino kazalnikov blizu evropskega
povprečja.
Skupni prihodki podjetij podjetij v Podravju kljub krizi rastejo,
saj so se med letoma 2010 in 2011 zvišali iz 8,588 mio EUR
na 8,895 mio EUR.
Gospodarski podatki kažejo, da Podravska regija v zadnjih letih
več ali manj razvojno stagnira.
V letu 2011 se je okrepil izvoz na tuje trge na 32,4% (28,7% v
letu 2010).
Skupno število podjetij v Podravju je naraslo iz 17,745 v letu
2010 na 18.176 podjetij v letu 2011.
V Podravju imamo v okviru RIS jasno identificirane ključne
dejavnosti in inovativna podjetja, ki so sposobna zagotoviti
ustrezno visoko dodano vrednost oziroma njen dvig.
V predelovalnih dejavnostih smo identificirali številna
inovativna podjetja:
• Proizvodnja drugih strojev in naprav (20 inovativnih
podjetij z 2.446 zaposlenimi).
• Proizvodnja kovinskih izdelkov (42 inovativnih podjetij z
2.331 zaposlenimi).
• Proizvodnja živil (9 inovativnih podjetij z 1.621
zaposlenimi).
• Proizvodnja motornih vozil (5 inovativnih podjetij z 1.419
zaposlenimi).
• Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (11
inovativnih podjetij s skupaj 1.407 zaposlenimi).
• Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (6 inovativnih
podjetij s skupaj 1.356 zaposlenimi).
• Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov (1 inovativno
podjetje s skupaj 1.328 zaposlenimi).
• Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov (4 inovativna
podjetja s skupaj 1.309 zaposlenimi).
• Proizvodnja kemikalij (6 inovativnih podjetij s skupaj 1.076
zaposlenimi).
• Proizvodnja kovin (3 inovativna podjetja s skupaj 962
zaposlenimi).
V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
smo identificirali 41 inovativnih podjetij (od 2,913 vseh podjetij
v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 648
oseb
V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo
identificirali 33 inovativnih podjetij (od 792 vseh podjetij v teh
dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 544 oseb.
V dejavnosti gostinstva smo identificirali 7 inovativnih podjetij
(od 39 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 724
oseb.
Vztrajen zaostanek v produktivnosti za povprečjem Slovenije,
EU in OECD držav. Navkljub dejstvu, da je Maribor drugo
največje slovensko mesto in drugo največje univerzitetno
središče v Sloveniji, to Podravski regiji ne pomaga, da bi se po
razvitosti uvrstila nad slovensko povprečje.
Dodana vrednost na zaposlenega v povprečni gospodarski
družbi Podravske regije je po podatkih AJPES-a v letu 2011
dosegla 30.400 EUR, kar predstavlja le 81% povprečja
slovenskih družb (37.512 EUR).
V Podravju je zaskrbljujoče malo število srednjih podjetij, ki na
nacionalni ravni predstavljajo močno gospodarsko jedro saj
predstavljajo 1,1% vseh podjetij, ki ustvarijo 24,8% vseh
prihodkov. V Podravski regiji je srednjih podjetij v strukturi
gospodarstva le 0,5 %, pri čemer ustvarijo le 13,7% prihodkov.
V nasprotju z rastjo števila podjetij in rastjo prihodkov se je med
letoma 2010 in 2011 število zaposlenih v podjetjih v Podravju
znižalo iz 72,580 na 70,137.
Gospodarska struktura je neugodna, saj podjetja ne dosegajo
niti povprečja slovenskega gospodarstva, kar kaže na slabo
inovacijsko sposobnost gospodarstva v regiji, ki je deloma
povezana tudi z izjemno šibkim sodelovanjem z izobraževalnoraziskovalno dejavnostjo. V regiji je veliko podjetij v
predelovalnih dejavnostih, ki so odvisna od dodelavnih poslov
ter jih svetovna gospodarska konjunktura in selitve proizvodnje
v države s cenejšo delovno si lo hitreje prizadenejo.
Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je
rast BDP v Podravju in Sloveniji preveč odvisna od
nizkotehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo
konkurenčnost gospodarstva.
V Podravski regiji je delovno aktivnih le 38,7% prebivalcev
oziroma 124.895 oseb, kar je močno pod slovenskim
povprečjem, ki znaša 42,0% in daleč pod 53,1%, kolikor znaša
delež delovno aktivnega prebivalstva v Osrednje-slovenski
regiji.
Prebivalci Podravske regije imajo manj ugodno izobrazbeno
strukturo od prebivalcev Slovenije in bistveno manj ugodno od
prebivalcev Osrednje-slovenske regije. Po podatkih za leto 2010
ima v Podravju višjo ali visokošolsko izobrazbo 16,7%
prebivalcev starih nad 15 let, medtem ko je takšnih prebivalcev
v Sloveniji 18,8% in v Osrednje-slovenski regiji 25,6%.
Podatki kažejo, da je v Podravju pretežni del oseb v
raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih v visokošolskem
sektorju in bistveno manjši del v poslovnem sektorju (samo
23,6% v Podravju v primerjavi z 45,5% v Sloveniji), ki mu sledi
državni sektor. To kaže na podpovprečno raziskovalno–
razvojno aktivnost gospodarstva Podravske regije, ki se kaže
140
V gradbeništvu smo identificirlai 7 inovativnih podjetij (od 2.415
vseh podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj
zaposlovala 479 oseb.
V dejavnostih prometa in skladiščenja smo identificirali 6
inovativnih podjetij (od 1,116 vseh podjetij v teh dejavnostih),
ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6,495 oseb.
V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo identificirali 3
inovativna podjetja (od 134 vseh podjetij), ki so v letu 2010
skupaj zaposlovala 148 oseb.
V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil
smo identificirali 3 inovativna podjetja (od 3.696 vseh podjetij),
ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb.
V dejavnosti gostinstva smo identificirali 3 inovativna podjetja
(od 1,198 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala
494 oseb.
V dejavnosti gostinstva smo identificirali 2 inovativna podjetja
(od 105 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovala 65
oseb.
V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih smo
identificirali eno inovativno podjetje (od vseh 320 podjetij), ki
so v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb.
tudi v podpovprečnih rezultatih.
V Podravju je bilo v letu 2009 v R&R dejavnosti zaposlenih 968
oseb izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ),
kar je predstavljalo 0,78% delovno aktivnih prebivalcev regije,
kar je skoraj za polovico manj od slovenskega deleža, ki je v
istem letu znašal 1,45%.
Od 42 mio EUR vloženih v raziskovalno-razvojno dejavnost v
Podravju je 55,5% investirala država, le 35,4% so investirala
podjetja, iz tujine je prišlo 6,0% sredstev, medtem ko je visoko
šolstvo samo zagotovilo 2,7% sredstev.
Izdatki za R&R dejavnost v Podravski regiji so od leta 1998 do
2008 rasli počasneje kot v Osrednjeslovenski regiji, kar kaže na
relativno zaostajanje regije in večanje razvojnega razkoraka (iz
7,2% deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost
v letu 1998 se je delež do leta 2009 zmanjšal na 6,3%).
Po obsegu znanstvenega talenta izraženega z številom
zaposlenih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v Sloveniji močno
izstopa Osrednje-slovenska regija (25,7 raziskovalca za 1000
zaposlenih v letu 2009) za katero regija Podravje močno
zaostaja (7,4 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009).
Slovenija se je z izdatki za R&R dejavnost (1,66% BDP za leto
2008) uvrstila med zgornjo polovico držav po deležu izdatkov za
R&R dejavnost, kljub temu pa ni dosegla povprečja EU. Povsem
drugačna pa je slika vlaganj v R&R dejavnost v Podravski regiji,
kjer so vlaganja v R&R dejavnost dosegla le 0,9% BDP regije,
kar je bolj primerljivo z nivojem vlaganj vzhodno-evropskih
držav.
Globalna kriza je v Podravju in Sloveniji skoraj izničila napredek
v gospodarskem in socialnem razvoju v preteklem desetletju, ki
so ga že tako zavirale stranpoti in zlorabe privatizacije v
devetdesetih letih.
Glede na značilnosti Podravske regije je ta verjetno še najbliže
značilnostim tipa »Industrijsko usposobljena vzhodno evropska
regija«, za katero je podpovprečna uspešnost pri absorpcijski
sposobnosti in difuziji inovacij ter povrečna uspešnost pri
dostopu do znanja.
Kljub trendom globalizacije in regionalizacije v svetu je v
Sloveniji temeljni okvir spodbujanja gospodarstva k inoviranju še
vedno na nivoju nacionalnega inovacijskega sistema (NIS), kjer
ne obstraja jasen nacionalni načrt za sistematično uvajanje RISov.
Financiranje spodbujanja R&R aktivnosti in komercializacije v
Sloveniji ne temeljijo na dovolj podrobnih kazalcih učinkov in na
dolgoročnejšem načrtovanju, ki bi spodbudilo kontinuiteto
dejavnosti (tako na primer subjekti inovativnega okolja in javne
agencije sedaj delujejo na osnovi dvoletnih programov, kar je
odločno prekratko obdobje).
Ključna slabost obstoječega inovacijskega sistema v Sloveniji in
Podravju je pomanjkanje sodelovanja med posameznimi
deležniki inovacijskega sistema in netransparentne vloge
posameznih deležnikov v sistemu, kar vodi velikokrat v
podvajanje podpore določenim aktivnostim ter nižji intenzivnosti
in kakovosti storitev, kot tudi povezav in sodelovanja med
posameznimi deležniki sistema.
Po skupnem indeksu ustvarjalnosti je Podravska regija šele na
8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi regijami.
Okolje v Podravju je manj naklonjeno novostim in ustvarjalnosti
kot v drugih regijah, kjer prevladujejo bolj moderne vrednote.
Podravska regija je kar za polovico manj tolerantna od
Osrednje-slovenske regije.
Indeks samoizražanja razkriva, da v Podravju izrazito dajemo
prednost varnosti pred svobodo in pravico do samoizražanja,
saj se Podravska regija z univerzitetnim mestom Maribor zelo
slabo odreže (kar trikrat slabša od Osrednjeslovenske regije) ter
torej ne ceni najbolj individualne pravice posameznika do
samoizražanja.
141
Priložnosti
Nevarnosti
Glavni vir priložnosti Podravske regije so zagotovo inovacije, ki
lahko nastanejo v prostoru, ki bolj ciljno spodbuja inovacijsko
dejavnost prebivalcev, organizacij in podjetij.
Podjetja v Podravju bi morala bolj ciljno graditi na
ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo za
njihov uspešen razvoj v prihodnosti.
Neuspešni poskusi za dvig produktivnosti regijskega
gospodarstva lahko vodijo v znižanje njegove konkurenčnosti.
V zaostrenih razmerah se mora regija v sodelovanju z državo
pospešeno osredotočiti na doseganje visoke kohezivnosti
družbe in dvigu konkurenčne sposobnosti gospodarstva.
Neuspešni poskusi prestrukturiranja Podravskega gospodarstva
v hitro se spreminjajočem globalnem gospodarskem okolju in
neuspešni poskusi razvoja gospodarskih dejavnosti z visoko
dodano vrednostjo
Demografske spremembe v Podravju in Sloveniji bodo
povzročile močan porast javnih izdatkov za zagotavljanje potreb
starajoče se populacije.
V Podravju je opazen trend izboljševanja deleža visoko
izobraženih posameznikov skozi časovno perspektivo.
Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za inovacije, izobraževanje in
raziskave lahko regionalna politika spodbuja raziskave in
razvoj, na znanju temelječe naložbe in tem spodbuja premike v
smeri aktivnosti poslovnih subjektov za večjo dodano
vrednostjo. Obstajajo dobri izhodiščni pogoji za spodbuditev
inovacij s ciljem pomika navzgor po verigi vrednosti
Priložnost inovacijskih politik, da spodbujajo podjetnike tako v
zasebnem kot tudi javnem sektorju, predvsem univerze in
javne raziskovane inštitute, da iščejo in razvijajo produkte ter
tržne niše.
Naraščajočim ekonomskim in političnim migracijam se bodo
pridružile okoljske.
Srečujemo se z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje
sveta, kakršnega poznamo danes.
Jasno osredotočenje na oblikovanje lokacijsko vezanih
regionalnih politik pametne specializacije, ki lahko poda
bistveno boljše rezultate inovacijskih politik. Gre za priložnost
za izvedbo RIS Podravje s pomočjo črpanja kohezijskih
sredstev.
Priložnost razvoja »strategije pametne specializacije« z
uresničevanjem RIS v Podravju, ki omogočajo doseganje
ustreznih učinkov regionalne politike v kombinaciji z drugimi
politikami na nacionalni in evropski ravni.
Udejanjanje RIS Podravje v praksi lahko odločilno prispeva k
uresničevanju izzivov usmerjenih v povečevanje inovacijske
sposobnosti, povečan obseg vlaganj v R&R v podjetjih in k
krepitvi njihove povezave z univerzitetnim okoljem in
raziskovalnimi centri.
Priložnost izboljšati okvirne pogoje, ki zmanjšujejo sposobnosti
malih in srednje velikih podjetij (MSP), da vstopajo v
inovacijske dejavnosti.
Večja integracija Podravskih podjetij v druga evropska in
svetovna tržišča s ciljem preseganja slabosti majhnega
nacionalnega trga.
Kompaktnost Podravske regije in gospodarstva je lahko
priložnost iz vidika fokusa, organizacijske učinkovitosti in
sposobnosti razvoja nišnih strategij ter hitre reakcije na nove
tržne priložnosti.
Priložnost za izboljšanje finančnega sistema in s tem
povezanega pravnega reda, ki bi lahko omejeval financiranje
inovativnih projektov v zasebnem sektorju.
Priložnost za MSP podjetja iz Podravja ponujata načrtovana
EU program HORIZON 2020 in COSMO.
Priložnost za bistveno večje sodelovanje Podravskega
gospodarstva z čezmejno Avstrijo.
Priložnost za razvoj regije temelji na jasno dokazani povezavi
med inovacijsko aktivnostjo in BDP na prebivalca. Ker ključno
priložnost za razvoj Podravja predstavljajo inovacije, je
potrebno okrepiti vlaganja v človeški kapital, infrastrukturo in
razvoj na znanju temelječih dejavnosti kažejo kot ključno
gonilo endogene rasti.
Priložnost predstavlja oblikovanje konsenza v regiji, da je
inovacijska sposobnost regije pomembnejša od kateregakoli
posamičnega tehnološkega odkritja.
V perifernih regijah, kamor spada tudi Podravje, predstavljajo
priložnost predvsem inkrementalne inovacije, ki temeljijo na
prenosu novosti iz centralnih v periferne regije.
Priložnost predstavlja jasen odmik inovacijskih politik od
Obstaja nevarnost da se nosilci inovacijskih politik v regiji in
državi zelo hitro navdušijo nad določenimi najnovejšimi orodji
inovacijske politike, pri čemer le-ti nujno ne ustrezajo povsem
potrebam Podravske regije.
Obstaja nevarnost, da se bodo obstoječe razlike med regijami v
ekonomski moči in potencialu znanja še povečale, in sicer
zaradi trendov koncentracije na znanju temelječih dejavnosti na
določenih območjih.
Nosilci inovacijske politike so lahko soočeni s predlogi
lobističnih skupin za implementacijo določenih instrumentov, ki
niso nujno v javnem interesu.
Močno različni pogledi različnih deležnikov inovacijskega
ekosistema v Podravju o stanju inovacijskega sistema in
potrebnih reformah lahko ovirajo njihovo implementacijo.
142
posplošene intervencije na ravni države, in osredotočenje na
bolj artikulirane mehanizme in ukrepe na regionalni ravni, ki
upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske
vidike inovacijskih procesov.
Priložnost za okrepitev podjetništva v regiji, kot pozitivne
vrednote, ki temelji na konkurenčnosti in razvoju novih
tehnologij.
Inovacijske politike bi morale vzpodbujati zaupanje in
sodelovanje ter odpravljati negativno percepcijo korupcije, kar
lahko pozitivno vpliva na stanje inoviranja in podjetništva v
Podravju.
Priložnost okrepitve razvoja inovativne preko spodbujanja
tehnoloških tokov v okviru sodelovanja industrije z
raziskovalno sfero in krepitve sposobnosti podjetij, da
absorbirajo nove tehnologije.
Priložnost za identifikacijo in preseganje omejitev pri dostopu
do znanja in tehnologij, difuziji ali absorpciji, kar lahkov
Podravju dosežemo z vlaganji in na ta način dosežemo
bistveno boljše učinke procesa inoviranja.
Priložnost da za Podravje ob podpori države in EU oblikujemo
takšen splet instrumentov inovacijske politike na vseh ravneh
upravljana, ki bo lahko zagotovil učinkovito uresničitev
zastavljenih razvojnih ciljev regije.
Priložnost za prestrukturiranje gospodarske strukture v
Podravju v času krize.
Priložnost za optimizacijo sedanjega velikega nabora
programov za podporo inoviranju in zagotoviti njihovo večjo
učinkovitost pri poposameznih ciljnih skupinah uporabnikov.
Priložnost razviti in izboljšati ukrepe s strani povpraševanja,
kot je »inovacijsko usmerjeno javno naročanje«, ter jih vključiti
v nabor ukrepov politike raziskav in inovacij.
Priložnost uporabe povratnih oblik podpore, kot so garancije in
revolving krediti, kot dopolnitev ukrepom Slovenskega
podjetniškega sklada (SPS) in SID banke, ki jih izvajata na
nacionalnem nivoju.
Priložnost za izboljšanje in optimizacijo delovanja agencij in
njihovih prekrivajočih se področij, vključenih v podporo
inovacijam ob hkratnem zagotavljanju ustrezne organiziranosti
in kadrovske zasedbe za zagotavljanje ustrezne kakovosti in
časovne dinamike izvedbe ukrepov.
Priložnost za večjo osredotočenost na operativne posrednike
izven agencij in skladov, na širokem področju prenosa
tehnologij,
podjetništva
ter
inovacijsko
usmerjenega
svetovanja, ki delujejo na terenu v neposrednem stiku z nosilci
inovacijske dejavnosti.
Priložnost za izoblikovanje ugodnejšega okolja za tuje
neposredne investicije (TNI) na splošno ter še posebej z
namenom TNI v raziskave in razvoj (R&R) ter druge dejavnosti
z visoko vsebnostjo inovacij.
143
7.2 SWOT analiza javno raziskovalnih organizacij v Podravju
Prednosti
Slabosti
Raznolik nabor inštitutov in laboratorijev na področju znanosti,
tehnologije in inovacij v okviru Univerze v Mariboru.
Število vpisanih dodiplomskih izrednih študentov v študijskem
letu 2011/2012 se je v primerjavi s študijskim letom 2010/2011
zmanjšalo za 30 %, v primerjavi s študijskim letom 2007/2008
pa kar za 263 %.
Iz poročil za leta 2008, 2009 in 2010 izhaja, da po številu
patentov v Sloveniji prednjači Univerza v Ljubljani, ki je
bistveno pred Univerzo v Mariboru.
Ob
pregledu
in
primerjavi
uspešnosti
znanstvenoraziskovalnega dela slovenskih univerz lahko ugotovimo, da je
Univerza v Mariboru s 37,51 čistih citacij na osebo zaostaja za
Univerzo v Novi Gorici (44 citacij na osebo) in še posebej za
Univerzo v Ljubljani (49,52 čistih citacij na osebo).
Gospodarski učinki znanosti v Podravju so žal pod povprečjem
razvitih držav, kakor tudi Osrednje-slovenske regije.
Predanost in fokus na inovacije v okviru Univerze v Mariboru, ki
se odraža v oblikovanem konzorciju inovacisjkega ekosistema
pod vodstvom RAZ:UM.
Dosedanji dosežki in dognanja slovenske znanosti, kjer deluje
tudi Univerza v Mariboru, so na vseh področjih spodbudni ter
so ustrezno izhodišče za nadaljnji razvoj.
Sodelovanje z gospodarstvom je Univerzi v Mariboru, pod
okriljem programa EUREKA, doprineslo k objavi vrhunskih
znanstvenih rezultatov v SCI reviji.
V študijskem letu 2011/2012 je bilo na Univerzo v Mariboru po
podatkih skupaj vpisanih 13.192 dodiplomskih študentov.
Na dodiplomskem študiju je bilo v letu 2011 podeljenih skupaj
3.623 diplom.
V letu 2010 opazen porast patentov na Univerzi v Mariboru, ki
se vse bolj aktivno ukvarja s področjem prenosa tehnologij v
gospodarsko prakso.
Slovenija, katere del je tudi Podravje, je po vplivu znanstvenih
člankov, merjenim s številom citatov na 1000 prebivalcev, med
30 najboljšimi OECD državami.
Pomemben dvig obsega in kakovosti znanstvenih objav
(publikacij).
Uspešno sodelovanje v okvirnih programih EU.
Obstaja konfliktnost strateških dokumentov in izvajanja le teh
na področju JRO. Čeprav RISS (2011) in NPVŠ načrtujeta
povečanje samostojnost JRO, se financiranje raziskovalnorazvojnega dela s strani ARRS še vedno osredotoča na
posamezne raziskovalce »mimo« JRO.
Vpliv univerzitetnega središča na regionalni razvoj Podravja je
zelo omejena. Univerza je prvenstveno pedagoško in
raziskovalno usmerjena in še ni sprejela vloge razvojne
univerze, katere temeljno poslanstvo je poleg posredovanja in
ustvarjanja znanja tudi skrb za njegovo aplikacijo v
gospodarstvu in širšem družbenem kontekstu.
Dokaj različni pogledi različnih deležnikov ekosistema, na
primer med znanstveno odličnostjo in aplikativno uporabnostjo
raziskav.
Omejena strateška orientacija in pomanjkljiva operativna
organiziranost za inoviranje na strani Univerze v Mariboru v
preteklosti, ki lahko kljub novemu poskusu v okviru
inovacijskega ekosistema pod vodstvom RAZ:UM zaradi
inercije prepreči hitro pospešitev inovacijke dejavnosti v
univerzitetnem okolju.
Močne razlike v zaznanih prioritetah za znanost (temeljne
raziskave) in tehnologijo (aplikacije za gospodarsko rabo).
Univerzi v Mariboru v zadnjih treh letih ni uspelo prodati in
licencirati nobenih inovacij oziroma patentov ali patentnih prijav.
Relativno visoka vlaganja v znanstveni talent in visoka raven
kulture raziskovanja v univerzitetnem okolju.
Priložnosti
Nevarnosti
V Podravju bi morali bolj ciljno graditi na ustvarjalnosti in
znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo za uspešen razvoj
regije v prihodnosti.
Priložnost za zagotovitev boljšega ujemanje strategije in
instrumentov ARRS za spremembo procesa na univerzah.
Zakoreninjena in šibka organiziranost Univerze v Mariboru
kotosrednjega JRO v Podravju na področju inoviranja z majhno
tendenco za izvedbo potrebnih reform.
Relativno širok spekter raziskovalne aktivnosti univerze lahko
rezultira v nižji osredotočenosti, kakovosti in konkurenčnosti v
globalnem okolju.
Neustrezno razvite in ne-integrirane platforme za tehnološki
transfer in povezave med gospodarstvom in raziskovalnim
sektorjem lahko vodijo k nižjim donosom vlaganj v R&R v
univerzitetnem okolju.
Priložnost za izvedbo kritičnega pregleda trenutnih povezav
principal-agent med MIZKŠ, MGRT, ARRS in prejemniki
sredstev, še posebej prevladujočo vlogo bibliometričnih
indikatorjev za financiranje raziskovalcev, kjer manjka
komponenta merjenja učinkov aplikacije v realnem
gospodarstvu (nova podjetja, licence,...).
Povečanje prispevka močnega raziskovalnega jedra Univerze v
Mariboru, kot osrednjega JRO v Podravju, k družbenemu in
gospodarskemu razvoju regije.
Priložnost za razvoj inovacijskega ekosistema RAZ:UM in s tem
univerzitetnega mesta Maribora v prepoznaven inovacijski HUB
oziroma vozlišče v okviru Slovenije in EU.
Priložnost za učinkovito navezavo inovacijskega ekosistema
RAZ:UM na že tradicionalne in nastajajoče globalne inovacijske
HUB-e oziroma vozlišča (EU, Amerika, Azija,...).
144
7.3 SWOT analiza subjektov inovativnega okolja v Podravju
Prednosti
Slabosti
Predanost in fokus na inovacije v okviru Univerze v Mariboru, ki
se odraža v oblikovanem konzorciju inovacisjkega ekosistema
pod vodstvom RAZ:UM.
Kakovostni programi podjentiškega inkubatorja Univerze v
Mariboru Tovarne podjemov
Neenakomerna
stopnja
internacionalizacije
deležnikov
inovacijskega
sistema
v
Podravju
od
popolnoma
internacionaliziranih do zelo zaprtih delov sistema.
V regiji imamo samo en razvojni center gospodarstva s
sedežem v regiji. V regiji pa ni sedeža nobenega centra
odličnosti oziroma kompetenčnega centra
Nerazvita struktura neformalnih zasebnih investitorjev oziroma
»poslovnih angelov« v regiji
Načelen dogovor med ključnimi deležniki v regiji o
koordiniranem razvoju mehanizmov za prenos novosti v
podjetniško prakso
Aktivna pobuda Mariborske razvojne agencije, da organizira in
koordinira RIS Podravja
Vzpostavljena pisarna ze prenost tehnologij v okviru UM, katere
dejavnost izvaja TehnoCenter UM
Vključenost posameznih laboratorijev UM v centre odličnosti in
kompetenčne centre
Ponudba storitev VEM točk v Podravju
Mlada generacija je vse bolj usmerjena v podjetniško aktivnost
Priložnosti
Priložnost za razvoj inovacijskega ekosistema RAZ:UM in s tem
univerzitetnega mesta Maribora v prepoznaven inovacijski HUB
oziroma vozlišče v okviru Slovenije in EU.
Priložnost za učinkovito navezavo inovacijskega ekosistema
RAZ:UM na že tradicionalne in nastajajoče globalne inovacijske
HUB-e oziroma vozlišča (EU, Amerika, Azija,...).
Priložnost za prestrukturiranje ŠTP s ciljem razvoja močnega
regionalnega mrežnega podjetniškega inkubatorja
Z novimi spodbudami in podporo raziskovalcem v
univerzitetnem okolju se lahko bistveno poveča inovacijska
aktivnost, ki se bo odražala v hitri rasti zaščite intelektualne
lastnine, ustanavljanju spin-off in spin-out podjetij ter
licenciranju tehnologij
Okrepitev deovanja posameznih subjektov inovativnega okolja
ter njihovega medsebojnega sodelovanja v okviru RIS Podravje
Neprisotnost skladov tveganega kapitala v regiji
Slabo delujoča in šibka obstoječa garancijska shema v
Podravju
Šibki podjetniški programi za inovativna podjetja v Podravju
Nevarnosti
Nevarnost, da država in občine zaradi krize ne bodo investirale
v inovativno okolje, kar bo še poslabšalo razvojne perspektive
Podravske regije.
Nevarnost zasledovanja parcialnih interesov posameznih
deležnikov inovacijskega sistema, ki ne bodo pipravljeni tvorno
sodelovati pri izgradnji komplementarnih institucij podpornega
okolja
Pomanjkanje ustreznih finančnih instrumentov za uspešen
zagon novih inovativnih podjetij
145
8. Vizija, cilji, programi in ukrepi za gospodarski razvoj Podravske regije z
inoviranjem
Kot smo že ugotavljali v okviru priprave regionalne strategije inoviranja predstavljajo podjetja
(gospodarstvo) ključen prostor tehničnega znanja in veščin, predvsem pa so glavni ponudnik izdelkov in
storitev, ki jih tržijo na domačem in tujem trgu in s tem ustvarjajo dodano vrednost. Od njihove
sposobnosti inoviranja je pomembno odvisen njihov konkurenčni položaj na trgu in sposobnost doseganja
nadpovprečne dodane vrednosti. Poleg dodane vrednosti je pomembna tudi rast podjetij, saj si tako
krepijo tržni položaj in predvsem zagotavljajo dodatna delovna mesta.
Gospodarski rezultati podjetij Podravske regije in visoka brezposelnost so jasno izpostavili potrebo po
dvigu konkurenčnosti gospodarstva v Podravju, vključno s krepitvijo podjetniških in inovativnih
sposobnosti. Pomemben del prizadevanja bo torej v prihodnosti moral iti v nadgrajevanje podjetij ter
sektorjev na področju zaostalih ravni produktivnosti, s pomočjo sprotnih in pragmatičnih programov.
Obenem je treba pospeševati nadaljnji razvoj najbolje delujočih sektorjev.
Pomemben del Podravskega regionalnega inovacijskega sistema predstavljajo javne izobraževalnoraziskovalne inštitucije, kjer dominira Univerza v Mariboru. Univerza v Mariboru lahko v bodoče
prispeva bistveno več k oblikovanju visoko-tehnološkega prostora v Podravju, saj ustvarja znanje, lahko
pritegne kapital in visoko-tehnološka podjetja ter usposablja kompetentno delovno silo. Pogoj zato je
seveda njena bistveno večja vpetost v gospodarski razvoj regije. Za razvoj inovativne družbe je namreč
pomembno dobro sodelovanje gospodarstva z raziskovalno sfero, kakor tudi sposobnost podjetij, da
absorbirajo nove tehnologije. Vlaganje zasebnega sektorja v raziskave, v katerih so udeleženi
raziskovalci iz gospodarstva in javnih raziskovalnih ustanov v okviru sodelovanja gospodarstva z
akademsko sfero, veča odprtost podjetij za nove tehnologije, kar dolgoročno omogoča pozitiven tok
znanja in tehnologij iz javnega sektorja v zasebni sektor.
Poleg spodbujanja inovacijske dejavnosti obstoječih podjetij, je mogoče še pomembneje spodbujanje
ustanavljanja novih podjetij na temelju vrhunskega znanja in tehnologij raziskovalnih organizacij, kakor
tudi novih inovativnih podjetij podjetnih posameznikov iz celotne Podravske regije. Poleg razvoja lastnih
obstoječih in novih podjetij je za Podravsko regijo pomembno, da pritegne tuja podjetja in investitorje, ki
bi v regijo pripeljalo nove programe in delovna mesta, ki temeljijo na tehnološko zahtevnejših in na
znanju temelječih poslovnih procesih.
VIZIJA RAZVOJA PODRAVJA, KI BO TEMELJILO NA INOVIRANJU:
V Podravju si bomo prizadevali vzpostaviti pogoje, da bomo s pomočjo inoviranja do leta 2020 postali
nadpovprečno razvita slovenska regija in nadoknadili razvojni zaostanek za primerljivimi regijami v EU.
Podravje bo do leta 2020 tako postala regija prepoznavna po tem, da:
1. investira v inoviranje,
2. spodbuja nastajanje novih inovativnih podjetij ter rast podjetij
3. spodbuja nastajanje vrhunskega znanja in tehnologij ter njihove komercializacije v praksi in
4. ponuja stimulativno okolje za delo in življenje inovativnih posameznikov.
Pri razvoju regije v Podravju stavimo na znanje in potencial ljudi, ki jih bomo podprli, da izrazijo svoj
inovacijski potencial, ter prispevajo k uspešnemu razvoju regije ter blagostanju vseh njenih prebivalcev.
V nadaljevanju predstavljamo cilje RIS Podravje s predlaganimi ukrepi in programi za spodbujanje
inoviranja ključnih deležnikov inovacijskega sistema Podravja. Vsi ukrepi in programi so predstavljeni po
posameznih prioritetah ter tudi finančno ovrednoteni.
146
8.1 PRIORITETA 1: Paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti
obstoječih podjetij v Podravju
Obstoječa podjetja v Podravju predstavljajo veliko neizkoriščeno možnost za rast regionalnega
gospodarstva in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Podjetja morajo sistematično razvijati in uvajati nove
poslovne modele, organizacijske rešitve, inovativne proizvode ter obvladovati nove poslovne povezave in
trge, tako pa krepiti svoje inovacijske sposobnosti. Le tako lahko tekmujejo v globalnem okolju ali so
celo korak pred konkurenco. Pri tem gre za krepitev menedžerskih, organizacijskih in tehnoloških
sposobnosti, s katerimi podjetja ohranjajo in povečujejo svoje konkurenčne prednosti ter predvsem
pospešujejo rast, ki prinaša nova delovna mesta.
Pri tem bi se osredotočili na podporo identificiranim inovativnim podjetjem oziroma dejavnostim, ki
izkazujejo željo po inoviranju kot tudi objektivne možnosti za rast.
Oceno učinkov teh ukrepov lahko temeljimo na rezultatih vseslovenske raziskave o inoviranju (Likar,
2011), ki kaže, da za vsak v inoviranje vloženi evro inovativna nizko- (in srednje nizko) tehnološka
podjetja prinese kar 14,3 evrov dodatnih prihodkov, visoko- (in srednje visoko) tehnološka pa le 7,7
evrov. Seveda pa prihodki niso vse. Šteje predvsem ustvarjena dodana vrednost, ki omogoča kakovostno
rast in razvoj ter prispeva k krepitvi BDP. Raziskava prihaja do sklepa, da je za državo/regijo nujna
usmeritev tudi v intenzivno spodbujanje inoviranja v nizko- (in srednje nizko) tehnoloških ter v
storitvenih panogah, saj bi izboljšanje inovativnosti v teh panogah močno doprineslo k BDP
države/regije. Ne smemo namreč pozabiti, da je inovacijsko/gospodarske rezultate bistveno laže doseči v
nizko- kot v visoko-tehnoloških panogah. Na osnovi analize inovacijskega potenciala podjetij Podravske
regije lahko ugotovimo, da so v Podravski regiji visoko-tehnološka podjetja zelo redka. Večino
inovativnih podjetij v Podravju uvrščamo v segment srednje-tehnološko zahtevnih in na znanju
temelječih storitvenih podjetij.
Kot prvo prioriteto smo zato postavili krepitev inovacijske sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v regiji
s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva v regiji ter odpiranja novih kakovostnih delovnih mest v
višjih plačnih razredih. Pri tem ima sprostitev inovacij v gospodarstvu kratkoročno in dolgoročno
komponento, in sicer:
•
Kratkoročne izboljšave je mogoče pridobiti skozi inovacije, pridobljene z obstoječimi tehnologijami
domačega in tujega izvora. Izboljšanje produktivnosti je mogoče doseči z uporabo obstoječega znanja
in obstoječih praks s premikom od slabo profitne prakse do mednarodnega povprečja ter do najboljše
svetovne prakse. Pri tem gre primarno za nakup znanja in tehnologij na trgu.
•
Dolgoročne izboljšave na izgrajeni sposobnosti inovacijskega sistema, da bi sam generiral in uporabil
novo znanje ter tehnologije, kar je ravno tako, ali še bolj pomembno kot navedene kratkoročne
izboljšave.
Dodaten napredek je mogoče doseči s stalnim povečevanjem dovršenosti podjetij v Podravju z izboljšano
produktivnostjo ter z identifikacijo in uporabo tržnih niš. Druge države/regije so uspešno uporabile ta
pristop ter so dosegle visoko raven produktivnosti in izvozno usmerjeno, na inovacijah utemeljeno
konkurenčnost.
Za realizacijo se bomo v Podravski regiji organizirali v skladu z zasnovanim izvedbenim modelom RIS
Podravje, se angažirali za zagotovitev potrebnih sredstev iz lokalnih proračunih občin in dosegli, da se
naloge uvrstijo v ustrezne operativne programe za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. Na ta način
bomo zagotovili stalno podporo izvajanju ukrepov na regionalni ravni za celotni čas izvajanja programa.
Regionalna strategija opredeljuje ključne ukrepe za spodbujanje krepitve inovacijske sposobnosti in rasti
obstoječih podjetij v regiji s področja predelovalnih in storitvenih dejavnosti s potencialom rasti in
147
prodora na globalni trg s „paketom za spodbujanje razvoja obstoječih podjetij“. Glavni cilj je okrepiti
inovacijske sposobnosti podjetij v regiji, kot pogoj za povečanje dodane vrednosti, ustvarjanje
kakovostnih delovnih mest in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Za uresničitev tega cilja
potrebujemo ustrezne spodbude:
Ukrep 1.1.: Pospeševanje zasebnih vlaganja v raziskave in razvoj
Vlaganje v raziskave in razvoj so eden ključnih dejavnikov za konkurenčno sposobnost podjetij. Zato je
ustvarjanje stimulativnega okolja in pogojev za povečevanje zasebnih vlaganj prednostna naloga regije. V
okviru raziskave položaja regije smo pokazali, da Podravska podjetja močno zaostajajo po vlaganjih v
raziskovalno-razvojno aktivnosti. Država je že sprejela ukrepe za spodbujanje zasebnih vlaganj, saj je
uvedla davčne spodbude za naložbe v raziskave in razvoj, vendar je njihov delež v Sloveniji še vedno
manjši kakor v večini najuspešnejših držav. Prav tako so vlaganja v raziskave in razvoj v zasebnem
sektorju omejena le na nekatere sektorje dejavnosti in manjšo skupino podjetij, medtem ko pretežna
večina, zlasti majhnih podjetij, vlaga v razvoj precej pod povprečjem in je podpovprečno sposobna
izkoriščati prednosti inovacijskih dejavnosti. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri zagotavljanju
dostopa do povratnih virov financiranja za vlaganje v raziskave in razvoj ter projekte z višjim tveganjem,
ki ga finančni trg praviloma ne sprejema.
PROGRAM 1.1.1: Program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu.
Program za spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih in krepitev raziskovalno-razvojnih
sposobnosti v gospodarstvu. Stroški delodajalcev v regiji za raziskovalce in razvojnike v podjetjih morajo
postati sprejemljivejši zato predlagamo subvencioniranje delovnih mest raziskovalcev za določeno
obdobje. Oblikovali bomo celovit sistem spodbujevalnih mehanizmov za povečanje mobilnosti kadrov
med Univerzo v Mariboru in drugimi JRO ter gospodarstvom ter za zaposlovanje raziskovalcev v
podjetjih in krepitev raziskovalno-razvojnih sposobnosti v gospodarstvu. Poseben poudarek bo na kadrih
v naravoslovju in tehniki, vključno s spodbujanem študija teh področij na terciarni ravni.
Tabela 66: Kvantificirani cilji in kazalniki programa povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v
gospodarstvu:
Vrsta raziskovalca
Prehodi raziskovalcev z univerze v gospodarstvo
Angažiranje raziskovalcev-razvojnikov
Število
raziskovalec
let
60
25
Pričakovani rezultati/ izložki
Raziskava
(magisterij, doktorat
na konkretnem
izzivu)
60
0
Razvoj novega
produktastoritve
Izboljšava
obstoječega
produkta/ storitve
10
15
30
10
Podjetje lahko na osnovi predloženega programa raziskovalno-razvojnih izzivov pridobi možnost
sofinanciranja mladih raziskovalcev iz univerzitetnega okolja oziroma že izkušenih raziskovalcev za
obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Skupna dolžina subvencioniranega angažiranja raziskovalca je
lahko maksimalno 5 let. Pri tem lahko sredstva porabijo za naslednje upravičene stroške do določene
maksimalne višine:
a) sofinanciranje mobilnosti mladih kadrov med Univerzo v Mariboru in drugimi JRO ter
gospodarstvom v Podravju. Predmet sofinanciranja so stroški zaposlitve mladega raziskovalca v
podjetju, materialni stroški raziskovalno razvojnega dela ter stroški plačila dela raziskovalnega
mentorja z univerze za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Delež stroškov sofinanciranja je
priznan v višini do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 20.000 EUR na leto.
Podjetje lahko pridobi več raziskovalcev hkrati, vendar mora za vsakega vložiti posebno vlogo in
148
predlog individualnega raziskovalno-razvojnega programa.
b) sofinanciranje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih v Podravju s ciljem krepitve raziskovalnorazvojnih sposobnosti v gospodarstvu. Predmet sofinanciranja so stroški zaposlitve raziskovalca v
podjetju za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Delež stroškov sofinanciranja je priznan v višini
do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 15.000 EUR na leto. Podjetje lahko pridobi
več raziskovalcev hkrati, vendar mora za vsakega vložiti posebno vlogo in predlog individualnega
raziskovalno-razvojnega programa z utemeljitvijo pričakovanih rezultatov.
Višina sredstev za program: 1.669.500 EUR (glej tabelo 67)
Tabela 67: Vezana sredstva in izplačila po letih za program povečanja števila raziskovalcev in
razvojnikov v gospodarstvu.
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
4
6
8
10
12
10
10
60
2
4
4
4
5
4
2
25
Vezana sredstva po letih
Subvencije za raziskovalce
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
110.000
94.500
204.500
180.000
220.000
260.000
315.000
260.000
230.000
180.000
220.000
260.000
315.000
260.000
230.000
0
0
0
1.575.000
94.500
1.669.500
Izplačila po letih
Subvencije za raziskovalce
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
0
0
0
110.000
10.500
120.500
180.000
10.500
190.500
220.000
10.500
230.500
260.000
10.500
270.500
315.000
10.500
325.500
260.000
10.500
270.500
130.000
10.500
140.500
80.000
10.500
90.500
20.000
10.500
30.500
1.575.000
94.500
1.669.500
Prehodi raziskovalcev z
univerze v gospodarstvo
Angažiranje raziskovalcevrazvojnikov
2021
2022
2023
SKUPAJ
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 94.500 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 1.1.2: Program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalnorazvojno infrastrukturo in tehnološko opremo.
Program je odgovor na otežen dostop do povratnih dolgoročnih finančnih virov za vlaganja v raziskave in
razvoj ter projekte z višjim tveganjem, katerega bo olajšala regionalna inovacijska garancijska shema.
Prav tako je v zadnjem času zelo oteženo kratkoročno tekoče financiranje primanjkljaja likvidnih sredstev
podjetij, ki zavira razvoj podjetij. Za ta namen bomo oblikovali revolving shemo, kjer bomo lahko
podjetju odobrili kredit v določeni višini, ki ga potrebuje za premoščanje financiranja EU in drugih
projektov, kjer prihaja do zamika plačil. Prednost revolving kredita je v tem, da lahko črpano glavnico
kredita podjetje kadar koli predčasno poplača, lahko tudi v delnem znesku, s čimer podjetje stroškovno
učinkovito uravnava svojo likvidnostno situacijo. Z obema instrumentoma bomo olajšali dostop do virov
financiranja za raziskovalno-razvojno dejavnost.
149
Tabela 68: Kvantificirani cilji in kazalniki programa garancijske in revolving sheme za investicije v
raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo:
Vrsta inštrumenta
Število
Pričakovani rezultati/ izložki
Garancije za podjetja
20
Obseg investicij v
raziskovalno-razvojno
opremo
10 mio EUR
Revolving krediti
100
0
Povečan obseg
raziskovalno-razvojne
aktivnosti
0
2 mio EUR
Podjetje lahko na osnovi predloženega programa vlaganj v raziskovalno-razvojno razvojno dejavnosti
pridobi možnost pridobitve garancije za vlaganja v raziskovalno-razvojno opremo oziroma v pridobitev
revolving kredita za tekoče financiranje raziskovalno-razvojnega dela podjetja, in sicer:
a) Garancijo je mogoče pridobiti za do 50 % vrednosti investicije do maksimalne višine 200.000 EUR.
S tem si podjetje olajša pridobitev investicijskega kredita pri komercialni banki oziroma SID banki.
Odobritev kredita je odvisna od kakovosti predloženega investicijskega načrta podjetja ter njegove
raziskovalno-razvojne komponente.
b) Revolving kredit v maksimalni višini 100.000 EUR za potrebe financiranja raziskovalno-razvojnega
dela podjetja. Revolving kredit se odobri za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Odobritev
kredita je odvisna od kakovosti predloženega raziskovalno-razvojnega načrta podjetja.
Višina sredstev za program: 14.840.000 EUR (glej tabelo 69)
Tabela 69: Vezana sredstva in izplačila po letih za program garancijske sheme in revolving kreditov za
investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo.
Leto/Namen
Garancije za podjetja
Revolving krediti
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
6
4
2
2
2
2
2
20
14
14
14
14
14
15
15
100
Vezana sredstva po letih
Garancije in krediti
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
2.600.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000
840.000
3.440.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000
0
14.000.000
840.000
0 14.840.000
Izplačila po letih
Garancije in krediti
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
1.400.000 1.500.000 1.550.000 1.600.000 1.650.000 1.800.000 1.850.000 400.000 450.000
0
93.333
93.333
93.333
93.333
93.333
93.333
93.333 93.333
1.400.000 1.593.333 1.643.333 1.693.333 1.743.333 1.893.333 1.943.333 493.333 543.333
500.000 12.700.000
93.336
840.000
593.336 13.540.000
0
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 840.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
Ukrep 1.2.: Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
Kot smo že zapisali, so Podravska podjetja pretežno nizke in srednje tehnološke zahtevnosti in so premalo
razvojno in inovacijsko dejavna ter konkurirajo na globalnem trgu večinoma tam, kjer je precej
konkurence in kjer so cenovni pritiski zato veliki. Druga težava je, da je v strukturi proizvodov
150
sorazmerno majhen delež končnih celovitih izdelkov, prevladujejo predvsem posamezne komponente in
sklopi ter dodelavni posli. To pomeni, da so številna podjetja sposobna obvladovati le posamezne dele
inovacijske dejavnosti, poudarek je na procesnih in manj na produktnih inovacijah.
Na drugi strani pa je v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo velik del gospodarstva v Podravju
nezadostno izkoriščena inovacijska zmogljivost. Večina podjetij v Podravju zaradi neustreznih poslovnih
modelov in premalo razvojno usmerjenega upravljanja še zmeraj posluje po ekonomiji obsega, pri kateri
je poudarek na količini in manj na dodani vrednosti. Zato je pomembno intenzivno spodbujanje
inoviranja poslovnih modelov podjetij. Podjetja v Podravju je potrebno spodbujati ostalim tipom inovacij,
ki bodo pomenili prestrukturiranje poslovnih modelov, proizvodnih strategij in sistemov vodenja, kar
postajajo čedalje pomembnejši dejavnik konkurenčnosti. V tem okviru morajo biti ukrepi usmerjeni h
krepitvi menedžerskih, organizacijskih in tehnoloških sposobnosti podjetij. Še posebno je potrebno
spodbujati različne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v dobaviteljskih verigah,
tehnoloških mrežah in grozdih.
PROGRAM 1.2.1: Program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
Namenjen je krepitvi sposobnosti MSP Podravja za uspešen nastop na trgu. Namen programa je nuditi
oporo tako urbanim kot tudi ruralnim MSP pri razvoju konceptov oziroma idej za tržne produkte oziroma
storitve z namenom povečanja konkurenčnih prednostih, tako na domačih kot na tujih trgih.
Tabela 70: Kvantificirani cilji in kazalniki programa inovacijskega vavčerja:
INOVACIJSKI VAVČER 2014 - 2020
Število podeljenih vavčerjev do 15.000 EUR
Število podeljenih vavčerjev do 50.000 EUR
Število
podeljenih
vavčerjev
46
36
Pričakovani rezultati/ izložki
Razviti
prototipi
Laboratorijska
preverjanja
Zaščita
intelektualne
lastnine
20
30
20
Študije
46
Podjetje lahko na osnovi predloženega programa prestrukturiranja, pridobijo inovacijski vavčer, ki ga
lahko porabijo za sledeče upravičene stroške do določene maksimalne višine:
a) sofinanciranje plačila zunanjih strokovnjakov v maksimalni višini 15.000 EUR za storitve ocene
tržne priložnosti, ki vsebuje naslednje dejavnike:
• Tehnološka izvedljiva (vpogled v tehnologijo),
• Tržna izvedljivost (4S: marketing),
• Operacionalizacija (potrebna infrastruktura, oprema, outsourcing ipd. za uspešno
komercializacijo tehnološke inovacije),
• Človeški viri (potreba po zaposlenih, njihovih kompetencah, veščinah ipd., potrebnih za
komercializacijo tehnološke inovacije),
• Strategija (prikaz trenutne strategije MSP in prikaz opcij za maksimalni tržni uspeh) in
• Specializirane storitve, potrebne za poslovni razvoj in mentoriranje pri naprednih tehnologijah;
razvoj manjših prototipov; ocena intelektualne lastnine ali storitev za zaščito intelektualne
lastnine.
b) sofinanciranje plačila zunanjih strokovnjakov (ponudnikov storitev) v maksimalni višini 50.000
EUR, in sicer za razvoj prototipov, testiranje, certificiranje in demonstracije, potrebne za prenos
tehnologije produkta in/ali storitev na trg; zaščito intelektualne lastnine; razvoj novih poslovnih
načrtov in marketinških raziskav za inovativne produkte in storitve za katere že imajo izdelano oceno
tržnih priložnosti; specializirane storitve, potrebne za pridobitev semenskega ali tveganega kapitala za
nove in inovativne visokotehnološke produkte in storitve, ki lahko vključujejo zaposlovanje in
151
vzpostavitev novih podjetij.
Posamezno podjetje lahko pridobi za vsako posamezno opcijo zgolj en vavčer. Skupno lahko torej
pridobi dva vavčerja v skupni maksimalni višini 65.000 EUR.
Višina sredstev za program: 2.639.400 EUR (glej tabelo 71)
Tabela 71: Vezana sredstva in izplačila po letih za program inovacijskega vavčerja za krepitev
inovacijskih sposobnosti podjetij
Leto/Namen
Število vavčerjev 15.000
EUR
Število vavčerjev 50.0000
EUR
Vezana sredstva po letih
Vavčerji
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Vavčerji
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
6
6
6
7
7
7
7
46
2
4
6
6
6
6
6
36
190.000
149.400
339.400
290.000
390.000
405.000
405.000
405.000
405.000
290.000
390.000
405.000
405.000
405.000
405.000
0
0
0
190.000
16.600
206.600
290.000
16.600
306.600
390.000
16.600
406.600
405.000
16.600
421.600
405.000
16.600
421.600
405.000
16.600
421.600
2.490.000
149.400
2.639.400
205.000 150.000
16.600 16.600
221.600 166.600
50.000
16.600
66.600
2.490.000
149.400
2.639.400
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 149.400 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 1.2.2: Program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti
podjetij
S tem programom bomo spodbujali različne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v
dobaviteljskih verigah, tehnoloških mrežah in grozdih. Podpirali bomo izdelavo študij izvedljivosti s
ciljem sklenitve sporazumov o sodelovanju med podjetji v identificiranih inovativnih dejavnostih, ki
imajo potencial za razvoj in rast ter lahko prerastejo v področja specializacije regije.
Tabela 72: Kvantificirani cilji in kazalniki programa načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih
aktivnosti podjetij:
Število sofinanciranih študij
izvedljivosti
10
Pričakovani rezultati/ izložki
Študije izvedljivosti
10
Število podpisanih
sporazumov
10
Ustanovitev skupnega
tehnološkega centra
2
Ustanovitev
GIZ grozda
1
Podjetja lahko na osnovi izražene namere o oblikovanju povezave pridobijo subvencijo za sofinanciranje
stroškov izdelave študije izvedljivosti s ciljem podpisa sporazuma o sodelovanju, in sicer v višini 50 %
upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 40.000 EUR. Podjetja lahko študijo
izvedejo z lastnimi kadri, kjer so upravičen strošek stroški dela zaposlenih oziroma z zunanjimi
strokovnjaki (ponudniki storitev).
Višina sredstev za program: 424.000 EUR (glej tabelo 73)
152
Tabela 73: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja načrtovanja skupnih
raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij
Leto/Namen
Število subvencij za
načrtovanje povezav
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
4
1
1
1
1
1
1
160.000
24.000
184.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
0
0
0
400.000
24.000
424.000
0
0
0
160.000
2.667
162.667
40.000
2.667
42.667
40.000
2.667
42.667
40.000
2.667
42.667
40.000
2.667
42.667
40.000
2.667
42.667
20.000
2.667
22.667
20.000
2.667
22.667
0
2.664
2.664
400.000
24.000
424.000
10
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 24.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 1.2.3: Program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju
odličnosti in iskanju področij specializacije
Močne povezave so odločilne za delovanje inovacijskega sistema. RIS Podravja je prepoznal potrebo po
takih povezavah, še posebej med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami v Podravju (predvsem
Univerzo v Mariboru). Slovenska vlada je na tem področju uvedla različne sheme za sodelovanje znanosti
in podjetij, kjer so ključni instrumenti že predstavljeni programi kompetenčnih centrov, razvojnih centrov
gospodarstva in centrov odličnosti, ki niso samo inštrumenti za krepitev povezav med akterji na področju
inovacij, temveč so tudi pomemben katalizator za spremembo upravljanja inovacijskega sistema. Kot smo
prikazali v analizi stanja, so podjetja in inštitucije znanja iz Podravja zelo slabo vključene v nacionalne
programe, saj zaradi svojega razvojnega zaostanka niso povsem konkurenčne. Kot smo navedli, je so že
resorna ministrstva ugotovila, da so prejela več kakovostnih projektov kot je bilo razpoložljivih sredstev
na razpisu. Zato so predlagala aktivnosti za sofinanciranje teh projektov iz naslova kohezijskih sredstev
regij. Naš cilj je podpreti kakovostne regionalne projekte kompetenčnih centrov, razvojnih centrov
gospodarstva in centrov odličnosti, v katerih sodelujejo pretežno podjetja in inštitucije znanja iz Podravja.
Program ne bo izbiral prioritetnih vsebin projektov od zgoraj navzdol, kar bi izvedla politika, ampak bo
izbral projekte na osnovi izvedenskih mnenj strokovnjakov o tržnem potencialu prijavljenega
raziskovalno-razvojnega projekta. Na ta način bo v Podravju razvoj področij pametne specializacije
vzpostavljen kot stalen in odprt proces, ki vključuje vse ključne deležnike. Izbor in razvoj izbranih
prednostnih področij bosta podvržena domačim in tujim evalvacijam, ki lahko vodijo do spremembe
namenske podpore posameznim področjem.
Tabela 74: Kvantificirani cilji in kazalniki programa krepitve povezav Podravskega gospodarstva z
institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije:
Število
sofinanciranih
centrov
5
Pričakovani rezultati/ izložki
Število mednarodnih
patentnih prijav s
popolnim preizkusom
Število
spin-off
podjetij
5
2
Delež prihodkov iz
naslova novih
produktov po preteku
projekta
vsaj 30%
Povišanje dodane vrednosti
na zaposlenega sodelujočih
podjetij v obdobju trajanja
projekta
vsaj 20 %
Število novih
visoko-tehnoloških
delovnih mest
vsaj 50
153
Skupina podjetij in javno raziskovalnih organizacij predloži projekt s predlaganim načrtom skupnega
sodelovanja na področju raziskovalno-razvojnega dela z opredeljenimi pričakovanimi rezultati.
Predmet sofinanciranja so upravičeni stroški za aktivnosti, ki vključujejo:
• upravljanje in razvoj razvojnih centrov, kompetenčnih centrov oziroma centrov odličnosti;
• raziskovalno-razvojno delo raziskovalcev (stroški dela iz zaposlitve in zunanjih sodelavcev);
• izboljšanje pogojev za raziskovalno-razvojno delo (npr. nabava raziskovalne opreme, sklenitev
dogovorov za gostovanje na opremi v drugih raziskovalnih organizacijah) ter
• izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov, kjer bodo aktivnosti pomenile razvojni preboj v
center vključenih podjetij na konkretnem področju specializacije,
• mednarodna zaščita intelektualne lastnine.
Izbran konzorcij lahko za aktivnosti v okviru centra pridobi subvencijo za sofinanciranje v višini 50 %
upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 1.000.000 EUR in sicer za maksimalno
5 let delovanja.
Višina sredstev za program: 5.300.000 EUR (glej tabelo 75)
Tabela 75: Vezana sredstva in izplačila po letih za program krepitve povezav Podravskega
gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije
Leto/Namen
Število subvencij za
izbrane centre
specializacije
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2
2
1
2.000.000 2.000.000 1.000.000
300.000
2.300.000 2.000.000 1.000.000
0
0
0
500.000
33.333
533.333
700.000
33.333
733.333
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
5
0
0
0
0
900.000
33.333
93.333
800.000
33.333
833.333
800.000
33.333
833.333
600.000
33.333
633.333
0
5.000.000
300.00
424.000
400.000 200.000 1.000.000
33.333 33.333
33.336
433.333 233.333 1.033.336
5.000.000
300.000
5.300.000
0
0
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 300.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
Ukrep 1.3.: Spodbujanje internacionalizacije (globalne difuzije) podjetij
Inovativnost in internacionalizacija podjetij sta dve medsebojno tesno povezani determinanti rasti in
konkurenčnosti. Internacionalizacija in uspešen nastop na tujih trgih je pogojena z inovacijsko
sposobnostjo podjetij. In obratno, delovanje na tujih trgih in povezovanje v mednarodnih verigah krepi
inovacijsko sposobnost podjetij. Inovativna in hitro rastoča podjetja so velika neizkoriščena možnost za
rast gospodarstva in ustvarjanje dodane vrednosti. So tudi ključni dejavnik strukturnih sprememb in vir
dinamike v mnogih sektorjih. Razvojne možnosti gospodarstva v Podravju so omejene z možnostjo
trženja domačih izdelkov in storitev ter premajhnim deležem prodaje končnim kupcem. Slovenija je za
gospodarstvo Podravja ne predstavlja zadostnega notranjega trga, kar večinoma omejuje razvoj novih
izdelkov in tehnologij ter otežuje prodor na globalne trge. Zato bomo na ravni regije oblikovali program
154
za spodbujanje internacionalizacije in krepitev mednarodnih povezav Podravskih podjetij za nastop
podjetij na globalnih trgih.
PROGRAM 1.3.1: Program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije
Internacionalizacija poslovanja podjetja je velik izziv in hkrati priložnost. Osvajanje novih tržišč v tujini
je tvegano in povezano z visokimi začetnimi stroški, ki jih ni mogoče takoj pokriti s prihodki od prodaje.
V okviru programa bomo sofinancirali aktivnosti podjetij, ki jih izvajajo v okviru programa
internacionalizacije na izbrana tuja tržišča.
Tabela 76: Kvantificirani cilji in kazalniki programa podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti
internacionalizacije:
INOVACIJSKI VAVČER 2014 - 2020
Sofinanciranje sejemskih aktivnosti
do 10.000 EUR/vlogo
Sofinanciranje tržnih analiz in raziskav tujih trgov
do 10.000 EUR/vlogo
Število
odobrenih
vlog
100
50
Pričakovani rezultati/ izložki
Sejemski
nastop v
tujini
Pridobitev
novih izvoznih
naročil
100
300
Vzpostavljena
nova
partnerstva na
tujih trgih
100
Študije
50
Podjetje lahko na osnovi predloženega programa aktivnosti internacionalizacije na izbrana tuja tržišča
pridobi možnost sofinanciranja aktivnosti. Pri tem lahko sredstva porabijo za sledeče upravičene
stroške do določene maksimalne višine:
a) sofinanciranje sejemske aktivnosti v tujini, ki predstavlja učinkovito trženjsko orodje za pospeševanje
izvoza in predstavljajo tudi enega izmed pomembnih virov informacij. Udeležba na sejmih omogoča
predstavitev produktov podjetja in tako neposredno oziroma osebno komunikacijo s potrošnikom
oziroma poslovnim partnerjem. Hkrati omogoča tudi možnost informiranja o izdelkih konkurenčnih
podjetij ter morebitnih inovacijah na trgu. Namen sofinanciranja dejavnosti sejemske predstavitve je
podjetjem iz Podravja omogočiti prodor na tuje trge s pomočjo predstavitve na sejmih ali razstavah v
tujini, kakor tudi splošna promocija Podravskega gospodarstva na tujih trgih. Finančna pomoč je
namenjena podjetjem iz Podravja, pri njihovem prvem vstopanju na tuje trge, oziroma širitvi in
diverzifikaciji svojega poslovanje na tujih trgih. Iz programa bomo podjetjem sofinancirali
upravičene stroške najema razstavnega prostora, stroške postavitve in ureditve razstavnega prostora
in stroške upravljanja razstavnega prostora. Delež stroškov sofinanciranja je priznan v višini do 50
% upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 10.000 EUR na leto. Podjetje lahko vsako leto
prijavi maksimalno en predlog za subvencioniranje aktivnosti sejemskih nastopov v tujini.
b) sofinanciranje tržnih analiz in raziskav tujih trgov, kjer lahko podjetja pridobijo subvencijo za
sofinanciranje upravičenih stroškov svetovalnih storitev, vezanih na pripravo analize oziroma
raziskave tujih trgov, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci z ustreznimi referencami. Delež stroškov
sofinanciranja je priznan v višini do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 10.000
EUR na leto. Podjetje lahko vsako leto prijavi maksimalno en predlog za subvencioniranje aktivnosti
tržnih analiz in raziskav tujih trgov.
Višina sredstev za program: 1.590.000 EUR (glej tabelo 77)
155
Tabela 77: Vezana sredstva in izplačila po letih za program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti
internacionalizacije
Leto/Namen
Sofinan. sejemskih akt.
do 10.000 EUR/vlogo
Sofinan. tržnih analiz in
raziskav tujih trgov
do 10.000 EUR/vlogo
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
10
15
15
20
20
10
10
100
8
8
8
8
8
5
5
50
180,000
90,000
270,000
230,000
230,000
280,000
280,000
150,000
150,000
230,000
230,000
280,000
280,000
150,000
150,000
0
0
0
1,500,000
90,000
1,590,000
0
0
0
180,000
10,000
190,000
230,000
10,000
240,000
230,000
10,000
240,000
280,000
10,000
290,000
280,000
10,000
290,000
100,000
10,000
110,000
100,000
10,000
110,000
50,000
10,000
60,000
50,000
10,000
60,000
1,500,000
90,000
1,590,000
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 90.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 1.3.2: Program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij
S tem programom bomo spodbujali različne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v
dobaviteljskih verigah, tehnoloških mrežah in grozdih. Podpirali se bodo povezave podjetij v
identificiranih inovativnih dejavnostih, ki imajo potencial za razvoj in rast preko izvoza na tuje trge ter
lahko prerastejo v področja specializacije regije.
Tabela 78: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti
podjetij:
Število skupnih trženjskih
aktivnosti na tujih trgih
10
Pričakovani rezultati/ izložki
Skupni nastopi na
sejmih
Število delovnih skupnih obiskov v
tujini
10
10
Skupni promocijski materiali za
tuje trge (katalogi, brošure,
digitalne predstavitve)
20
Podjetja lahko na osnovi izražene namere o oblikovanju povezave pridobijo subvencijo za sofinanciranje
stroškov aktivnosti skupnih nastopov na mednarodnih sejmih oziroma stroškov izvedbe skupnih
aktivnosti delovnih obiskov v tujini in stroškov priprave skupnih promocijskih materialov, in sicer v
višini 50 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 20.000 EUR.
Višina sredstev za program: 424.000 EUR (glej tabelo 79)
156
Tabela 79: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja skupnih trženjskih
aktivnosti podjetij
Leto/Namen
Število subvencij za skupne
trženjske aktivnosti
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
4
3
3
3
3
2
2
80,000
24,000
104,000
60,000
60,000
60,000
60,000
40,000
40,000
60,000
60,000
60,000
60,000
40,000
40,000
0
0
0
400,000
24,000
424,000
0
0
0
80,000
2,667
82,667
60,000
2,667
62,667
60,000
2,667
62,667
60,000
2,667
62,667
60,000
2,667
62,667
30,000
2,667
32,667
30,000
2,667
32,667
10,000
2,667
12,667
10,000
2,664
12,664
400,000
24,000
424,000
20
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 24.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 1.3.3: Program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave
V okviru programa bodo podjetniki deležni svetovanja in sofinanciranja aktivnosti priprav mednarodnih
raziskovalno-razvojnih konzorcijev za prijave skupnih mednarodnih projektov na centralizirane EU
programe (Horizont 2020 in COSMO). Mednarodno sodelovanje je v kombinaciji z visoko absorpcijsko
sposobnostjo ključnega pomena za uspeh gospodarstva majhne regije na področju inovacij.
Tabela 80: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja vključevanja v mednarodne
raziskave:
Vrsta podpore
Svetovanje pri izgradnji konzorcijev in pripravi
projektov podjetij za Horizont 2020 in COSMO
Subvencioniranje stroškov izgradnje konzorcijev in
priprave projektov podjetij za Horizont 2020 in COSMO
Število
odobrenih
vlog
100
25
Pričakovani rezultati/ izložki
Priprava opisa
raziskovalnorazvojnega projekta
podjetja
Število povezav
s potencialnimi
partnerji
100
150
Oblikovan
mednarodni
konzorcij za
prijavo na
Horizont 2020 in
COSMO
25
25
Podjetje lahko na osnovi predloženega programa raziskovalno-razvojnih izzivov pridobi možnost
brezplačnega svetovanja izvajalca svetovanja (MRA v sodelovanju s podizvajalci) s ciljem priprave opisa
raziskovalno-razvojnega projekta podjetja, ki je osnova za povezovanje z identificiranimi potencialnimi
mednarodnimi projektnimi partnerji za skupno prijavo na programa Horizont 2020 in COSMO.
Povprečna vrednost svetovalnih storitev na podjetje je ocenjena na 2.000 EUR in zajema 40 svetovalnih
ur na podjetje. Ključni cilj svetovalnih aktivnosti izvajalca je pomoč pri oblikovanju mednarodnega
konzorcija za pripravo projektne vloge.
Podjetja, ki bodo v okviru svetovanja uspela oblikovati oziroma se priključiti mednarodnemu konzorciju
za pripravo in prijavo skupnega projekta na razpis Horizont 2020 oziroma COSMO, bodo lahko pridobila
subvencijo za sofinanciranje stroškov priprave vloge, in sicer v višini 50 % upravičenih stroškov do
maksimalne višine subvencije v višini 5.000 EUR. Podjetja lahko aktivnosti izvedejo z lastnimi kadri,
157
kjer so upravičen strošek stroški dela zaposlenih oziroma z zunanjimi strokovnjaki (ponudniki storitev).
Višina sredstev za program: 344.500 EUR (glej tabelo 81)
Tabela 81: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja vključevanja v mednarodne
raziskave
Leto/Namen
Število podjetij vključenih v
svetovanje
Število subvencij priprave
projektnih vlog
Vezana sredstva po letih
Vrednost svetovanja
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Vrednost svetovanja
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
10
30
25
20
10
5
0
100
2
10
6
5
1
1
0
25
20,000
10,000
19,500
49,500
60,000
50,000
50,000
30,000
40,000
25,000
20,000
5,000
10,000
5,000
0
0
110,000
80,000
65,000
25,000
15,000
0
0
0
0
0
20,000
10,000
2,166
32,166
60,000
50,000
2,166
112,166
50,000
30,000
2,166
82,166
40,000
25,000
2,166
67,166
15,000
4,000
2,166
21,166
5,000
3,000
2,166
10,166
0
0
0
200,000
125,000
19,500
344,500
5,000
2,000
2,166
9,166
5,000
1,000
2,166
8,166
0
0
2,172
2,172
200,000
125,000
19,500
344,500
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 19.500 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
8.2 PRIORITETA 2: Paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v
Podravju
Okolje za inovacije se spreminja. V preteklosti je inovacijska politika poudarjala naložbe v raziskave in
razvoj, zdaj pa je nujno upoštevanje celotnega invencijsko-inovacijskega procesa. Inovacije niso le
znanost in tehnologija, prav tako obsegajo nove trženjske metode ter spremembe v načinu organiziranja
podjetij in njihovih poslovnih praks in odnosov z zunanjimi deležniki. V tem okviru ustanavljanje start-up
podjetij s spodbujanjem podjetništva in inovacijami dobiva osrednjo vlogo.
Ker večinoma vstopajo z novimi produkti in tehnologijami ter v veliki meri na globalni trg, se še bolj kot
druga mala podjetja srečujejo z ovirami pri dostopu do zunanjih virov financiranja ter do informacij in
povezav s trgi. Pomen start-up podjetij v inovacijskem procesu se povečuje, saj učinkoviteje razvijajo in
uvajajo nove proizvode. Izkoriščajo tehnološke in poslovne priložnosti, ki jih že ustanovljena podjetja
pogosto spregledajo. Poleg tega se laže prilagajajo zahtevam na trgu, pokrivajo še neizkoriščene niše in
omogočajo komercializacijo znanja, ki se ustvarja na visokošolskih in raziskovalnih institucijah. Nova in
inovativna podjetja sodelujejo tudi v pretoku znanja, hkrati pa so uporabniki ter vir znanja in prodornih
poslovnih zamisli.
Za lažje ustanavljanje podjetij je Slovenija na nacionalni ravni naredila velik napredek z vzpostavitvijo in
financiranjem dejavnosti točk VEM, ki zagotavljajo dobro lokalno/regionalno pokritost in zagotavljajo
splošno obveščanje podjetnikov. Pri tem uporabljajo tudi spletni sistem e-VEM, ki omogoča hitro in
poceni registracijo podjetja.
158
Na nacionalni ravni je oblikovan tudi instrument v podporo visoko inovativnim start-up podjetjem v
najzgodnejših stopnjah razvoja v obliki zagonske subvencije P2. Za spodbujanjem brezposelnih oseb v
samozaposlitev so na voljo spodbude za samozaposlovanj, kjer pa po večini ne gre za inovacijsko aktivna
podjetja.
Kljub napredku v zadnjih letih pa slovensko okolje še ne spodbuja dovolj prevzemanja tveganja,
podjetništva in odgovornosti za uresničitev podjemov. Zato sta delovanje in razvoj start-up, še zlasti
visoko-tehnoloških podjetij iz sfere javnih raziskovalno-razvojnih organizacij (v primeru Podravja
predvsem iz Univerze v Mariboru) zelo šibka. To se izraža v manj kakor 5-odstotnem deležu visokotehnološkega izvoza in od dva- do trikrat nižji dodani vrednosti na zaposlenega od primerljivih držav EU
(Finska, Irska, Nizozemska in Avstrija). Slovenija sicer dosega precej visoko raven znanja raziskovalcev
v javnem sektorju, ki pa se ne komercializira v zadostnem obsegu. Sorazmerno veliki začetni vložki v
visoke tehnologije pa otežujejo nastanek novih inovativnih podjetij.
Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo so postavljene pravne podlage za sovlaganje države v
razvoj storitev podpornih institucij, a izvaja se delno in nesistematično. Zaradi pomanjkanja spodbud ter
le delno urejenih mehanizmov za prenos novosti v prakso se raziskovalci in drugi posamezniki ne
odločajo za prevzemanje tveganja in ne ustanavljajo visoko-tehnoloških podjetij. Dodatno k temu pasivno
prispevajo javne raziskovalne organizacije, ki niso zadosti spodbujane v komercializacijo rezultatov
svojih raziskav in dejavno upravljanje pravic intelektualne lastnine.
Glavni cilj ukrepov bo okrepiti nastajanje novih visoko-in srednje-tehnoloških oziroma na znanju
temelječih podjetij iz JRO (predvsem Univerze v Mariboru), kakor tudi spodbujanje izgradnje inovativnih
podjetij v celotni Podravski regiji.
Za realizacijo se bomo v Podravski regiji organizirali v skladu z zasnovanim izvedbenim modelom RIS
Podravje, se angažirali za zagotovitev potrebnih sredstev iz lokalnih proračunih občin in dosegli, da se
naloge uvrstijo v ustrezne operativne programe za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. Na ta način
bomo zagotovili stalno podporo izvajanju ukrepov na regionalni ravni za celotni čas izvajanja programa.
Za uresničitev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude:
Ukrep 2.1.: Spodbude za krepitev inovacijskega ekosistema za komercializacijo znanja v univerzitetnem
okolju
S tem ukrepom želimo pospešiti prenos znanja iz Univerze v Mariboru, kot osrednje javne raziskovalnorazvojne inštitucije v Podravju, kar bomo dosegli s sledečimi programi:
PROGRAM 2.2.1: Program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in
vzpostavitve njegove podporne infrastrukture
S sofinanciranjem aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru bomo okrepili
njegovo delovanje in mednarodno vpetost. S tem želimo prispevati k vzpostavitvi celovitega in
preglednega sistema za uspešen prenos znanja in tehnologij iz univerzitetnega okolja.
Prav tako bomo sofinancirali naložbe v razširitev inovacijske infrastrukture inovacijskega ekosistema
Univerze v Mariboru namenjenega eksperimentalnemu razvoju, prototipiranju, start-up podjetjem
(predvsem spin-off in spin-out podjetij Univerze v Mariboru), kakor tudi vsem podpornim
aktivnostim inovacijskega ekosistema.
159
Tabela 82: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja delovanja univerzitetnega
inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture:
Vsebina sofinanciranja
Pričakovani rezultati/ izločki
Sofinanciranje aktivnosti konzorcija
inovacijskega ekosistema UM
Sofinanciranje naložb v vzpostavitev in razširitev
podporne infrastrukture inovacijskega ekosistema UM
Prihodki UM
od licenc v
obdobju
trajanja
projekta
vsaj
1 mio EUR
Nova spin-off in
spin-out
podjetja UM v
obdobju trajanja
projekta
vsaj 20
Število mednarodnih
patentnih prijav UM s
popolnim preizkusom
v obdobju trajanja
projekta
vsaj 30
Novi opremljeni
prostori za
dejavnosti
inovacijskega
ekosistema UM
5.000 m2
V okviru sofinanciranja aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru bomo
sofinancirali vzpostavitev in izvajanje sistema varstva intelektualne lastnine, kar bo pospešilo smiselno
pridobivanje in izkoriščanje novih patentov v raziskovalno-razvojnem sektorju s ciljem komercializacije
v okviru spin-off oziroma spin-out univerzitetnih podjetij, preko licenciranja oziroma pogodbenega
sodelovanja z gospodarstvom v Podravju in širše. Subvencija za sofinanciranje navedenih aktivnosti bo
znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 400.000 EUR/letno
v okviru programskega obdobja, kjer se kot upravičeni stroški štejejo stroški dela, stroški zunanjih
sodelavcev oziroma ponudnikov storitev in materialni stroški povezani z izvajanjem dejavnosti.
V okviru sofinanciranja aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru bomo
sofinancirali naložbe v izgradnjo ali nakup prostorov za potrebe delovanja inovacijskega ekosistema UM
s potrebno opremo (LAB:UM, univerzitetni inkubator, pisarna za prenos tehnologij in drugih dejavnosti
konzorcija inovacijskega ekosistema UM) v skupnem obsegu do 5.000 m2. Subvencija za sofinanciranje
naložb bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 10 mio
EUR.
Višina sredstev za program: 13.568.000 EUR (glej tabelo 83)
Tabela 83: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja delovanja univerzitetnega
inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture
Leto/Namen
Vezana sredstva po letih
Subvencije za aktivnosti
konzorcija
inovac. ekosistema UM
Sub. za naložbe v
infrastrukturo inovac.
ekosistema UM
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Subvencije za aktivnosti
konzorcija
inovac. ekosistema UM
Sub. za naložbe v
infrastrukturo inovac.
ekosistema UM
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
2,800,000
0
0
0
10,000,000
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
500,000
4,500,000 4,000,000 1,000,000
768,000
1,668,000 4,900,000 4,400,000 1,400,000
0
400,000
400,000
400,000
0
500,000
4,500,000 4,000,000 1,000,000
0
0
0
0
85,333
985,333
85,333
85,333
85,333
4,985,333 4,485,333 1,485,333
85,333
485,333
85,333
485,333
2021
0
2022
0
250,000 150,000
0
2023
SKUPAJ
768,000
0 13,568,000
0
2,800,000
0
0 10,000,000
85,333 85,333
335,333 235,333
85,336
768,000
85,336 13,568,000
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
160
Predvideni stroški tehnične pomoči: 768.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 2.2.2: Program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente
in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovacijskega
ekosistema
S sofinanciranjem promocijskih dogodkov in strokovnih usposabljanj oziroma delavnic s področja
podjetništva, dizajnerskega načina reševanja problemov in inoviranja, bomo okrepili podporo
raziskovalcem, študentom in drugim inovativnim posameznikom, ki načrtujejo ali že razvijajo start-up
podjetje (še posebej želeno je spin-off ali spin-out podjetje) v okviru univerzitetnega inovacijskega
ekosistema. Gre za vzpostavljanje stalne promocije in strokovne podpore nastajanju novih visoko- in
srednje-tehnoloških podjetij oziroma na znanju temelječih storitvenih podjetij v okviru univerzitetnega
okolja.
Tabela 84: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj
za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike v okviru univerzitetnega inovacijskega
ekosistema:
Vsebina sofinanciranja
Sofinanciranje programa
univerzitetnega inkubatorja
Pričakovani rezultati/ izložki
Število študentov,
raziskovalcev, visokošolskih
učiteljev in drugih inovativnih
posameznikov vključenih v
promocijske dogodke v
obdobju trajanja projekta
28.000
Nova inkubirana startup podjetja v
univerzitetnem
inkubatorju v obdobju
trajanja projekta
70
Število novih
visokotehnoloških
delovnih mest
podprtih start-up
podjetij v zadnjem
letu projekta
350
Obseg prihodkov
podprtih start-up
podjetij v zadnjem
letu projekta (pretežno
na tujih trgih)
vsaj 10 mio EUR/leto
V okviru sofinanciranja aktivnosti programa, katerega aktivnosti v okviru konzorcija inovacijskega
ekosistema UM izvaja univerzitetni inkubator, bodo sofinancirane aktivnosti strokovnega svetovanja na
področjih presoje vrednosti idej, poslovnega načrtovanja, poslovnih modelov, izgradnje podjetja, razvoja
produktov in trženja. Posebna pozornost bo namenjena programom za podporo start-up podjetjem, ki
vstopajo na globalne trge (t.i. BornGlobals), ki bo temeljil na povezavah z globalnimi inovacijskimi
središči, mednarodnimi mrežami in potencialnimi partnerji. Subvencija za sofinanciranje navedenih
aktivnosti bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini
280.000 EUR/letno v okviru programskega obdobja, kjer se kot upravičeni stroški štejejo stroški dela,
stroški zunanjih sodelavcev oziroma ponudnikov storitev, obratovalni stroški, materialni stroški, stroški
zakupa medijskega prostora, stroški pogostitev na dogodkih, stroški najema opreme in drugi stroški
povezani z izvajanjem dejavnosti.
Višina sredstev za program: 2.077.600 EUR (glej tabelo 85)
161
Tabela 85: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov, usposabljanj in
svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v
okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
Subvencije za aktivnosti
konzorcija
inovac. ekosistema UM
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
117,600
397,600
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
0
0
0
117,600
2,077,600
Subvencije za aktivnosti
konzorcija
inovac. ekosistema UM
0
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000 280,000
0
0
1,960,000
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
0
0
13,067
293,067
13,067
293,067
13,067
293,067
13,067
293,067
13,067
293,067
13,067 13,067
293,067 293,067
13,067
13,067
13,064
13,064
117,600
2,077,600
Vezana sredstva po letih
1,960,000
Izplačila po letih
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 117.600 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
Ukrep 2.2.: Spodbude za krepitev ustanavljanja novih inovativnih podjetij v Podravju
Paket programov bo namenjen spodbujanju nastajanja in razvoja novih inovativnih podjetij na področju
Podravja. Paket sicer spodbuja samozaposlovanje (in zaposlovanje) v podjetniškem sektorju, vendar
bistveno odstopa od ukrepov za spodbujanje samozaposlovanja, ki so namenjeni (samo) brezposelnim
osebam, ne glede na predvideno dejavnost, tržne potenciale in potenciale bodočih podjetnikov. Podjetja,
ki jim bo namenjen paket, bodo izbrana na podlagi dogovorjenih meril. Na voljo jim bo vse, kar
potrebujejo za uspešni zagon in dozorevanje podjetja v času (povprečno) 3,5 leta, vključno z lokacijo za
začetek poslovanja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja (prestrukturiran ŠTP, ki je v
lasti MRA).
PROGRAM 2.2.1: Program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana
podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja
S sofinanciranjem organizacije promocijskih dogodkov in usposabljanj s področja podjetništva in
inoviranja v ključnih mestih Podravske regije, bomo okrepili aktivnosti spodbujanja inovativnih
posameznikov v Podravju za ustanavljanje inovativnih podjetij (tako proizvodnih kot storitvenih).
Program bo koordinirano izvajala podjetniška podporna mreža v Podravju (VEM točke in regionalni
mrežni inkubator), ki v regiji že obstaja, in je dovolj kakovostna in obsežna za izvedbo teh nalog.
Tabela 86: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov in usposabljanj ter
svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja:
Vsebina sofinanciranja
Sofinanciranje skupnega
programa VEM točk in
regionalnega mrežnega
inkubatorja Podravja
Pričakovani rezultati/ izložki
Število inovativnih
posameznikov v Podravju
vključenih v promocijske
dogodke v obdobju trajanja
projekta
28.000
Nova inovativna
podjetja v Podravju v
obdobju trajanja
projekta
Število novih delavnih
mest v podprtih
inovativnih podjetjih v
zadnjem letu projekta
140
700
Obseg prihodkov
podprtih inovativnih
podjetij v zadnjem
letu projekta (pretežno
na tujih trgih)
vsaj 20 mio EUR/leto
162
V okviru sofinanciranja aktivnosti programa, katerega aktivnosti bodo koordinirano izvajale VEM točke
in regionalni mrežni inkubator Podravja, bodo sofinancirane aktivnosti strokovnega svetovanja na
področjih presoje vrednosti idej, poslovnega načrtovanja, poslovnih modelov, izgradnje podjetja, razvoja
produktov in trženja. Sofinanciran program regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja bo inkubiranim
podjetjem zagotavljal strokovno pomoč na področju managementa, izgradnje podjetja, zaščite
intelektualne lastnine, razvoja produktov, trženja in prodor na tuje trge. Subvencija za sofinanciranje
navedenih aktivnosti bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v
višini 450.000 EUR/letno v okviru programskega obdobja, kjer se kot upravičeni stroški štejejo stroški
dela, stroški zunanjih sodelavcev oziroma ponudnikov storitev, obratovalni stroški, materialni stroški,
stroški zakupa medijskega prostora, stroški pogostitev na dogodkih, stroški najema opreme in drugi
stroški povezani z izvajanjem dejavnosti.
Višina sredstev za program: 3.339.000 EUR (glej tabelo 87)
Tabela 87: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter
svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
Subvencije za aktivnosti
skupnega programa
VEM točk in
regionalnega mrežnega
inkubatorja Podravja
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
189,000
639,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
0
0
0
189,000
3,339,000
Subvencije za aktivnosti
skupnega programa
VEM točk in
regionalnega mrežnega
inkubatorja Podravja
0
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000 450,000
0
0
3,150,000
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
0
0
21,000
471,000
21,000
471,000
21,000
471,000
21,000
471,000
21,000
471,000
21,000 21,000
471,000 471,000
21,000
21,000
21,000
21,000
189,000
3,339,000
Vezana sredstva po letih
3,150,000
Izplačila po letih
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 189.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
PROGRAM 2.2.2: Program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju
Gre za sofinanciranje naložb v vzpostavitev infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju,
in sicer v večjih mestnih središčih Podravske regije. Infrastruktura bo namenjena naseljevanju novih
inovativnih podjetij in/ali podaljšanje bivanja.
Tabela 88: Kvantificirani cilji in kazalniki programa razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega
inkubatorja v Podravju:
Vsebina sofinanciranja
Sofinanciranje naložb v vzpostavitev in razširitev podporne
infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja
Pričakovani rezultati/ izložki
Novi opremljeni prostori za dejavnosti regionalnega mrežnega inkubatorja
8.000 m2
163
V okviru sofinanciranja aktivnosti regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju bomo sofinancirali
naložbe v izgradnjo, nakup in prenovo prostorov za potrebe delovanja regionalnega mrežnega inkubatorja
v Podravju, in sicer v večjih mestnih središčih Podravske regije. Infrastruktura bo namenjena naseljevanju
novih inovativnih podjetij in/ali podaljšanje bivanja. Cilj je zagotavljanje infrastrukture v skupnem
obsegu do 8.000 m2 na različnih lokacijah v Podravju. Subvencija za sofinanciranje naložb bo znašala do
100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 12 mio EUR.
Višina sredstev za program: 12.720.000 EUR (glej tabelo 89)
Tabela 89: Vezana sredstva in izplačila po letih za program razvoja infrastrukture regionalnega
mrežnega inkubatorja v Podravju
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
6,500,000 4,000,000 1,000,000
0
0
0
720,000
1,220,000 6,500,000 4,000,000 1,000,000
0
0
0
0
0
720,000
0 12,720,000
Vezana sredstva po letih
Sub. za naložbe v
infrastrukturo inovac.
ekosistema UM
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
500,000
12,000,000
Izplačila po letih
Sub. za naložbe v
infrastrukturo inovac.
ekosistema UM
0
500,000
6,500,000 3,000,000
800,000
800,000
400,000
0
0
0 12,000,000
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
0
0
80,000
580,000
80,000
80,000
6,580,000 3,080,000
80,000
880,000
80,000
880,000
80,000
480,000
80,000
80,000
80,000
80,000
80,000
720,000
80,000 12,720,000
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 720.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
Ukrep 2.3.: Spodbude za shemo finančnih subvencij za zagon in začetno delovanje podjetij
Dosedanji ukrepi zagonskega financiranja z nepovratnimi sredstvi so se sicer izkazali za učinkovite,
vendar še vedno ne zadostujejo, saj številna start-up podjetja iz Podravja kljub dobri ideji in ekipi ne
uspejo pridobiti spodbude.
PROGRAM 2.3.1: Program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju
Oblikovali bomo regionalni zagonski sklad za podeljevanje zagonskih subvencij novim podjetjem, ki
bodo inkubirana v okviru univerzitetnega in regionalnega mrežnega inkubatorja in na nacionalni ravni ne
bodo uspela pridobiti nacionalne zagonske subvencije P2.
Tabela 90: Kvantificirani cilji in kazalniki programa zagonskih subvencij za zagon podjetja na
regionalnem nivoju:
Skupina podjetij
Zagonske subvencije za start-up podjetja v
univerzitetnem inkubatorju
Zagonske subvencije za nova inovativna podjetja v
regionalnem mrežnem inkubatorju v Podravju
Število
odobrenih
vlog
Pričakovani rezultati/ izložki
Število novih
inovativnih produktov
na trgu
Število novih
delovnih mest
50
Vpostavitev
podjetja in razvoj
produkta do
trženja
50
100
vsaj 250
100
100
200
vsaj 500
164
Nova podjetja, ki so inkubirana na osnovi strokovnih kriterijev za vstop v univerzitetni inkubator oziroma
regionalni mrežni inkubator v Podravju, se lahko potegujejo za zagonsko subvencijo za sofinanciranje
stroškov, ki so namenjeni razvoju podjetja in uspešnemu prenosu razvojnih idej podjetnih posameznikov
in skupin v tržno uspešne podjeme. Gre za inovativna podjetja, ki jih odlikujejo podjetni timi,
specializirana ekspertna znanja, visoka vsebnost znanja v proizvodih in storitvah, potencial hitre rasti in
nastop v globalni tržni niši. Podjetja lahko pridobijo subvencijo v maksimalni višini do 50.000 EUR v
dveh fazah, in sicer:
o
o
Prvo leto razvoja, lahko podjetje pridobi subvencijo v maksimalni višini 15.000 EUR, kjer
se sofinancira do 100 % zagonskih stroškov.
Drugo leto razvoja, lahko podjetje pridobi subvencijo v maksimalni višini 35.000 EUR, kjer
se sofinancira do 80 % zagonskih stroškov. Za dodatno subvencijo bodo morala podjetja
pridobiti pozitivno poslovno oceno za prvo leto razvoja (doseganje zastavljenih ciljev,
ustrezno sodelovanje z investitorji, pozitivna ocena s strani univerzitetnega oziroma
mrežnega regionalnega inkubatorja v katerega je vključeno podjetje.
Nova podjetja, ki pridobijo zagonsko subvencijo na nacionalni ravni ne morejo ponovno kandidirati na
regionalna sredstva za zagonsko subvencijo.
Višina sredstev za program: 7.950.000 EUR (glej tabelo 91)
Tabela 91: Vezana sredstva in izplačila po letih za program zagonskih subvencij za zagon podjetja na
regionalnem nivoju
Leto/Namen
Število subvencij za prvo
obdobje
Število subvencij za drugo
obdobje
Vezana sred. po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
20
22
24
26
28
30
0
150
0
20
22
24
26
28
30
150
300,000
450,000
750,000
0
0
0
2021
2022
2023
1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000
1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000
300,000
50,000
350,000
1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000
50,000
50,000
50,000
50,000
50,000
1,080,000 1,180,000 1,280,000 1,380,000 1,480,000
SKUPAJ
0
0
7,500,000
450,000
7,950,000
550,000 500,000
50,000 50,000
600,000 550,000
0
50,000
50,000
7,500,000
450,000
7,950,000
0
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 450.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
165
8.3 PRIORITETA 3: Paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v
Podravsko regijo
V nasprotju z drugimi srednje- in vzhodno-evropskimi državami so se neposredne tuje investicije v
Podravju in tudi Sloveniji širile zelo počasi. To zmanjšuje priložnosti za učenje ter za pridobivanje
tehnoloških in organizacijskih znanj. Zato omejuje potencial za prelivanje ugodnih učinkov R&R
dejavnosti.
Zato želimo okrepiti privabljanje tujih naložb - srednje velikih in (pogojno) malih podjetij iz drugih delov
Slovenije in iz drugih držav. Prednost bodo imela uspešna industrijska in storitvena podjetja (proizvodi z
visoko dodano vrednostjo, storitve z velikim deležem znanja), ki bodo sposobna odpirati delovna mesta
(vključno z delovnimi mesti za zaposlovanje brezposelnih iz regije), s poudarkom na kakovostnih
delovnih mestih za ljudi s srednjo ali višjo stopnjo izobrazbe in plačami, ki bodo presegale minimalne
plače. Okoljsko problematične dejavnosti se ne bodo privabljale, trgovina ne sodi v program ukrepov,
razen pod posebnimi pogoji, ki so manj ugodni od pogojev za prednostne dejavnosti.
Podjetja se bodo naseljevala v conah regije. Cone tekmujejo za naseljevanje podjetij z drugimi regijami
Slovenije, pri privabljanju tujih naložb pa tudi na globalnem trgu. Podjetja se bodo naseljevala predvsem
na območjih, kjer bodo imela poleg ustreznih mednarodnih tržno konkurenčnih pogojev (dostopnost,
infrastruktura, cene, dostop do kakovostnih in učinkovitih upravnih storitev, povezanih z naselitvijo in
zagonom dejavnosti, spodbude) zagotovljene tudi druge pogoje, na primer možnost sodelovanja s
podjetji, ki delujejo v območju in/ali možnost sodelovanja z institucijami znanja.
Za realizacijo se bomo v Podravski regiji organizirali v skladu z zasnovanim izvedbenim modelom RIS
Podravje, se angažirali za zagotovitev potrebnih sredstev iz lokalnih proračunih občin in dosegli, da se
naloge uvrstijo v ustrezne operativne programe za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. Na ta način
bomo zagotovili stalno podporo izvajanju ukrepov na regionalni ravni za celotni čas izvajanja programa.
Za uresničitev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude:
Ukrep 3.1.: Privabljanje tujih naložb v Podravje
PROGRAM 3.1.1: Program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje
tujih naložb
Sofinancirani skupni profesionalni management za privabljanje naložb na ravni regije, ki ga bo vodila
MRA v sodelovanju s podizvajalci, bo enakopravno promoviral vse cone iz regije.
Tabela 92: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja dela strokovno usposobljenega
managementa za privabljanje tujih naložb:
Vrsta podpore
Pakete za privabljanje podjetij
Pričakovani rezultati/ izložki
Število identificiranih podjetij
z resnim namenom za
ustanovitev podjetja in
naložbo v Podravju
140
Število ustanovitev
tujih podjetij in
naložbo v Podravju
Število novih delovnih
mest tujih podjetij v
Podravju
14
1.400
Delo bo temeljilo na predhodno izdelanem akcijskem načrtu privabljanja tujih naložb (najmanj 10 let), ki
bo zajemal „pakete za privabljanje podjetij“, merila za izbor podjetij ter izhodišča za sklepanje pogodb s
podjetji, ki se bodo naseljevala v regiji in koristila spodbude, ki so namenjena vsem inovativnim
podjetjem v Podravju. Delo bo izvajala MRA v sodelovanju s podizvajalci.
166
Višina sredstev za program: 1.409.800 EUR (glej tabelo 93)
Tabela 93: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja dela strokovno
usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb
Leto/Namen
Število identificiranih tujih
podjetij
Število tujih naložb v
Podravje
Vezana sredstva po letih
Vrednost svetovanja
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
Izplačila po letih
Vrednost svetovanja
Tehnična pomoč
Skupaj izplačila
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
20
20
20
20
20
20
20
140
2
2
2
2
2
2
2
14
190,000
79,800
269,800
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
0
0
0
1,330,000
79,800
1,409,800
0
0
0
190,000
8,867
198,867
190,000
8,867
198,867
190,000
8,867
198,867
190,000
8,867
198,867
190,000
8,867
198,867
190,000
8,867
198,867
100,000
8,867
108,867
90,000
8,867
98,867
0
8,864
8,864
1,330,000
79,800
1,409,800
Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija.
Predvideni stroški tehnične pomoči: 79.800 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij.
167
9. Vzpostavitev izvedbenega modela RIS Podravje
9.1 Načela izvajanja RIS Podravje
Izvajanje RIS Podravja bo sledilo sledečim načelom:
•
•
•
•
Načelo učinkovitosti: model mora zagotoviti učinkovito izvajanje in nadzor nad vsemi ključnimi
točkami izvajanja RIS Podravje in posameznih projektov.
Načelo izvedljivosti: model mora delovati v realnem času začetka izvajanja RIS Podravje, ker bo
največ skupnih aktivnosti potrebno izpeljati v fazi identifikacije, presoje in strukturiranja
projektov.
Načelo podrejenosti: posamezne izvedbene funkcije naj se izvajajo na tisti točki modela, ki je za
to funkcijo najbolj usposobljen.
Načelo racionalnosti: celotno izvajanje programa mora potekati s čim nižjimi stroški in
optimalno uporabo obstoječih institucij ter znanja.
Namen izvedbe strategije, ki poteka v zaporedju:
priprava => izvedba => spremljanje => poročanje => nadzor => prilagajanje
je namenjena nenehnemu induciranju in spremljanju razvoja ter dejanskega napredka skupnosti
Podravske regije.
Uspešnost strateškega načrtovanja se meri s prožnostjo in odzivnostjo struktur, predvsem pa z ustrezno
vpetostjo reprezentativnih družbenih skupin, deležnikov, odločevalcev in zainteresiranih javnosti
Podravja. Zato ni pomembno zgolj, koliko sredstev bo namenjeno za inoviranje, tj. razvojne programe in
projekte, temveč kako bodo zagotovljeni ustrezni okvirji za njihovo pripravo in tudi ustrezno pravnoformalno izvedbo. Zato predlagamo in v nadaljevanju predstavljamo Izvedbeni model RIS.
9.2 Namen izvedbenega modela
Namen izvedbenega modela je zagotoviti učinkovito pripravo in izvedbo operacij/programov, skladnih z
RIS Podravje 2014–2020. Model vsebuje naslednje elemente:
• institucionalni okvir izvedbe operacij/programov,
• procesni vidik izbire in izvedbe operacij/programov,
• spremljanje izvedbe operacij/programov in
• vrednotenje izvedbe operacij/programov.
9.3 Institucionalni okvir izvedbenega modela
Direktor Mariborske razvojne agencije kot strateškega organa v regiji imenuje Strateški svet za izvedbo
RIS Podravje 2014–2020. Strateški svet RIS Podravje (v nadaljevanju Strateški svet) je posvetovalno telo
Razvojnega sveta regije in Sveta regije ter usmerja izvedbo RIS Podravje kot razvojnega dela Podravje
2020 (RRP Podravske razvojne regije 2014–2020). Predsednik Strateškega sveta za izvedbo RIS Podravje
2014 – 2020 je član Razvojnega sveta regije ter član Kohezijske regije.
168
Slika 41: Povezava strateškega sveta RIS Podravje in upravljalskih struktur Podravske regije
Kohezijska regija
Svet regije
Strateški razvojni svet
RRP Podravske razvojne regije 2014 - 2020
Strateški svet RIS Podravje 2020
PRIORITETA I: INOVIRANJE KOT PODLAGA RAZVOJA
9.3.1 Člani Strateškega sveta RIS Podravje
Člani Strateškega sveta so mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja inoviranja ter predstavniki
regijske razvojne mreže :
•
•
•
•
•
predstavnik strokovne javnosti za področje inovacijskih sistemov
predstavnik gospodarstva Podravske regije
predstavnik inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru
predstavnik subjektov inovativnega okolja
predstavnik Regijske razvojne mreže (ena izmed pogodbenih ključnih razvojnih institucij za
uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne
regije).
Predsednik se izvoli izmed članov Strateškega sveta.
9.3.2 Pristojnosti Strateškega sveta
Naloga Strateškega sveta je nadzorovanje delovanja RIS, tj. doseganja merljivih ciljev, rezultatov ter
učinkov.
Strateški svet pripravlja ocene in priporočila ter daje soglasje k dogovoru za razvoj regij, in sicer v delu,
ki se nanaša na regionalno inoviranje oziroma na I. razvojno prioriteto: Inoviranje kot podlaga razvoja.
Dogovor za razvoj regije je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje regionalni razvojni
program tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri
financiranja, pri čemer imajo prednost pri uvrščanju v dogovor projekti za doseganje razvojne
specializacije regije. Strateški svet preverja predvsem skladnost predlaganih projektov z RIS Podravje in
prispevek k doseganju ciljev RIS Podravje.
Strateški svet lahko pri obravnavi specifičnih področij zaprosi za mnenje tudi zunanje strokovnjake s
posameznih obravnavanih področij.
169
9.3.3 Izvedbeni dokumenti RIS Podravje
Za učinkovito in uspešno izvedbo RIS Podravje je potrebno opredeliti izvedbene dokumente in ti so:
• štiriletni izvedbeni načrti (kot del dogovora za regije) za katerega je potrebno pripraviti
• predhodno vrednotenje izvedbe,
• vmesno vrednotenje izvedbe (po 2,5 letih) in
• končno vrednotenje izvedbe.
Štiriletni izvedbeni dokument se usklajuje z alokacijsko politiko za razvoj regij 2020.
Slika 42: Proces priprave štiriletnega izvedbenega načrta
osnutek soglasje sprejetje •  MRA pripravi osnutek načrta •  Strateški svet poda soglasje k izvedbenemu dokumentu •  Razvojni svet regije uvrs< dokument v "dogovor za regijo" •  Svet regije potrdi dokument Vir: Mariborska razvojna agencija, 2012
Izvedbeni dokument RIS Podravje 2020 predstavlja usmeritev in orodje za načrtovanje javnih financ in
tako vpliva na povračila iz evropskega, državnega in občinskih proračunov ter hkrati zagotavlja
transparentno rabo in merjenje absorpcijske sposobnosti regije. Hkrati predstavlja polje, kjer se križajo
lokalni, regionalni kot tudi nacionalni sektorski programi in strategije, ki se izvajajo v Podravju.
170
Slika 43: Hierarhija dokumentov
RRP Podravje 2020
RIS PODRAVJE 2020
I. Razvojna prioriteta
Inoviranje, kot podlaga razvoja
II. razvojna prioriteta
III. razvojna prioriteta
Vir: Mariborska razvojna agencija, 2010
MRA uskladi izvedbeni načrt I. razvojne prioritete z deležniki Regijske razvojne mreže. Usklajen
dokument posreduje v potrditev Strateškemu svetu. S potrjenim dokumentom se seznani Razvojni svet
regije, in dokument (z ali brez dopolnil) pošlje v javno obravnavo.
Razvojni svet regije pošlje v javno obravnavo celoten dokument (RIS Podravje tako predstavlja I.
razvojno prioriteto: Inoviranje kot podlaga razvoja).
Javno obravnavo (e-konzultacije) izvede MRA in o rezultatih sproti obvešča Strateški svet. Ta, na podlagi
rezultatov konzultacij, sprejme dopolnitve Izvedbenega dokumenta. Osnutek dopolnjenega dokumenta
pripravi MRA in ga posreduje v potrditev na Razvojni svet regije.
Potrjeni dokument je podlaga za izvedbo dogovora regije, in sicer za prvo razvojno prioriteto. Izvedbeni
dokument je štiriletni.
9.3.4 Minimalna vsebina Izvedbenega dokumenta
Minimalna vsebina Izvedbenega dokumenta so opredeljeni ključni regijski in sektorski projekti za
premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja, pri čemer imajo prednost pri uvrščanju v dogovor
projekti za doseganje razvojne specializacije regije:
• predlagani programi in/ali projekti po razvojnih prioritetah,
• opredeljene ciljne skupine,
• kazalniki (rezultatov, izložkov in vplivov),
• opredelitev stroškov,
• opredelitev virov financiranja.
Izvedba dogovora za razvoj regij, I. razvojne prioritete, Inoviranje kot podlaga razvoja, se spremlja s
pomočjo minimalne vsebine posameznega delovnega programa, ki se pripravlja na letni ravni (sumarno
poročilo), sprotno (brez časovnih zamikov) pa se spremlja realizacija posameznih projektov.
Minimalna vsebina posameznega delovnega programa je:
• Opis izvedenih aktivnosti in doseženih rezultatov v predhodnem obdobju (n-1)
171
•
•
Opis aktivnosti, ki se izvajajo v obdobju (n)
Napoved aktivnosti, ki se bodo izvedle v obdobju (n+1).
Delovne programe pripravlja Mariborska razvojna agencija.
9.4 Procesi izbire programov/operacij
Pred uvrstitvijo v Izvedbeni načrt I. razvojne prioritete »Inoviranje kot podlaga razvoja«, pripravi MRA
javni poziv za predložitev projektnih vlog. Izbor izvede strokovna komisija na podlagi vnaprej
opredeljenih in javno objavljenih kriterijev. Strokovno komisijo imenuje direktor MRA.
172
Slika 44: Prikaz izvedbene strukture na nivoju posameznega projekta
START
VPIS V E-BAZO
PROJEKTNI PREDLOG NIMA
PODPORE
1
VNOS PROJEKTNEGA PREDLOGA V
I. IZVEDBENO PRIORITETO
2
PROJEKT, PRIPRAVLJEN NA IZVEDBO (preverjanje
formalnih kriterijev: obstoj dovoljenj, študij izvedljivosti,
ocene stroškov in koristi ipd.)
3
OCENA STROKOVNE KOMISIJE
4
OBRAVNAVA NA STRATEŠKEM SVETU I.
RAZVOJNE PRIORITETE
5
OBRAVNAVA NA RAZVOJNEM SVETU REGIJE
6
JAVNA RAZPRAVA
7
POTRDITEV NA SVETU REGIJE
(DOGOVOR ZA REGIJO)
8
PODPIS DOGOVORA ZA REGIJE IN
ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH VIROV
9
IZVEDBA PROJEKTA
Vir: MRA, 2012
173
Projekt se vpiše v e-bazo RIS Podravje na podlagi zagotovljenih finančnih virov. Posamezen projekt
vsebuje naslednje dokumente:
• Projektni predlog (standardiziran: 1. Naslov projekta; 2. Razvojno politiko; 3. Ukrep; 4. Ciljno
skupino; 5. Institucionalni okvir izvedbe; 6. Ozadje, cilje, predvidene rezultate in aktivnosti s
kazalniki ter tveganji (logični okvir); 7. Finančne vire; 8. Terminski načrt; 9. Poročanje);
• Študije izvedljivosti (obvezno pri investicijskih projektih);
• Študijo stroškov in koristi (obvezno pri investicijskih projektih);
• Tehnično dokumentacijo (obvezno pri investicijskih projektih);
• Dovoljenja (obvezno pri investicijskih projektih);
• Postopke javnega naročanja (vsi projekti);
• Poročila o izvedbi (vsebinska in finančna).
Izvajalske institucije (projektni ali programski nosilci) so razvojne institucije, odgovorne za pripravo in
izvedbo posameznih programskih paketov in/ali projektov. Izvedba posameznega projekta bo odvisna od
sodelovanja med različnimi deležniki, predvsem od ustrezne (učinkovite in uspešne) komunikacije z
ministrstvi (za regionalni razvoj, finance, gospodarski razvoj), podpornimi javnimi institucijami (javnimi
agencijami in skladi), nepridobitnimi in nevladnimi organizacijami ter zasebnim sektorjem.
9.5 Spremljanje izvedbe programov/operacij in doseganja rezultatov RIS Podravje
Pregledovanje poročil in zahtevkov posameznih operacij/programov izvaja MRA. Spremljanje izvedbe
programov/operacij izvaja MRA s pomočjo podprtega računalniškega sistema spremljanja izvajanja
posameznih operacij/programov in tako doseganja posameznih ciljev RIS Podravje.
Spremljanje izvedbe RIS Podravje 2020 poteka s pomočjo kazalnikov, in sicer:
• na nivoju posamezne razvojne politike (kazalniki učinkov),
• na nivoju posameznega ukrepa (kazalniki izložkov in rezultatov).
9.6 Vrednotenje izvedbe programov/ operacij
Vrednotenje: predhodno, vmesno in končno se izvaja v okviru celotnega RRP Podravje 2020. Rezultate
vrednotenja predstavi MRA Strateškemu svetu.
9.7 Določitev izvajalca oz. koordinatorja RIS Podravje 2020
Odgovorni izvajalec oziroma koordinator izvedbe RIS Podravje 2020 je Mariborska razvojna agencija.
174
10. Finančni viri za izvedbo
Mariborska razvojna agencija se je odločila, da za Podravsko regijo, v okviru EU projekta Inolink
pilotno v sodelovanju s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog
Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki
pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem
svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni. S pomočjo
dokumenta bodo pristopili do lokalnih in nacionalnih oblasti ter drugih odločevalcev in poskušali
pridobiti njihovo pozitivno oceno, ki bo omogočila tudi izvajanje načrta s pomočjo nacionalnih in EU
sredstev (predvsem sredstev Kohezijske politike). Regionalna politika ima nameč osrednjo vlogo tudi v
strategiji Evropa 2020 na področju doseganja »pametne rasti« (smart growth), in še zlasti v okviru
realizacije iniciative "Unija inovacij". Regionalna politika je namreč ključno orodje za dejansko izvedbo
prioritet EU na področju inoviranja v praksi. V tem smislu se kot najbolj primerni instrumenti vodenja
inovacijske politike ne izkazujejo več zelo posplošene intervencije na ravni države, temveč bolj
artikulirani mehanizmi in ukrepi, ki upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike
inovacijskih procesov.
V okviru priprave regionalne strategije inoviranja za gospodarski razvoj Podravja z inoviranjem smo
pripravili ukrepe in programe po treh prioritetah in ocenili potrebno višino javnega sofinanciranja, in
sicer:
•
•
•
paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v Podravju (obseg
predvidenega javnega sofinanciranja 22.355.400 EUR)
paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju (obseg predvidenega
javnega sofinanciranja 39.654.600 EUR) in
paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo (obseg
predvidenega javnega sofinanciranja 1.409.800 EUR).
Vsi trije sklopi prioritet z ukrepi in programi so ocenjeni na skupno vrednost javnega sofinanciranja v
višini 63.419.800 EUR.
175
PRIORITETA 1:
Paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v Podravju
SKUPNA VREDNOST UKREPOV PRIORITETE 1: 22.355.400 EUR
Ukrep 1.1.: Pospeševanje zasebnih vlaganja v raziskave in razvoj
PROGRAM 1.1.1: Program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu.
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sredstva po letih
Subvencije za raziskovalce
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
110.000
94.500
204.500
180.000
220.000
260.000
315.000
260.000
230.000
180.000
220.000
260.000
315.000
260.000
230.000
2021
2022
0
0
2023
SKUPAJ
0
1.575.000
94.500
1.669.500
PROGRAM 1.1.2: Program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalnorazvojno infrastrukturo in tehnološko opremo.
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
Vezana sredstva po letih
Garancije in krediti
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
2.600.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000
840.000
3.440.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000 0
2022
0
2023
SKUPAJ
0
14.000.000
840.000
14.840.000
SKUPAJ Ukrep 1.1.: 16.509.500 EUR
Ukrep 1.2.: Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
PROGRAM 1.2.1: Program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sredstva po letih
Vavčerji
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
190.000
149.400
339.400
290.000
390.000
405.000
405.000
405.000
405.000
290.000
390.000
405.000
405.000
405.000
405.000
2021
2022
2023
SKUPAJ
2.490.000
149.400
2.639.400
PROGRAM 1.2.2: Program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti
podjetij
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
160.000
24.000
184.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
40.000
2021
2022
0
0
2023
SKUPAJ
0
400.000
24.000
424.000
PROGRAM 1.2.3: Program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju
odličnosti in iskanju področij specializacije
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
2.000.000 2.000.000 1.000.000
300.000
2.300.000 2.000.000 1.000.000 0
2018
0
2019
0
2020
0
2021
0
2022
0
2023
SKUPAJ
0
5.000.000
300.00
424.000
SKUPAJ Ukrep 1.2.: 3.487.400 EUR
176
Ukrep 1.3.: Spodbujanje internacionalizacije (globalne difuzije) podjetij
PROGRAM 1.3.1: Program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
180,000
90,000
270,000
230,000
230,000
280,000
280,000
150,000
150,000
230,000
230,000
280,000
280,000
150,000
150,000
2021
0
2022
2023
SKUPAJ
0
0
1,500,000
90,000
1,590,000
2022
2023
SKUPAJ
PROGRAM 1.3.2: Program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij
Leto/Namen
2014
Število subvencij za skupne
4
trženjske aktivnosti
Vezana sredstva po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
80,000
24,000
104,000
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
3
3
3
3
2
2
20
60,000
60,000
60,000
60,000
40,000
40,000
60,000
60,000
60,000
60,000
40,000
40,000
0
0
0
400,000
24,000
424,000
2022
2023
SKUPAJ
0
200,000
125,000
19,500
344,500
PROGRAM 1.3.3: Program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sredstva po letih
Vrednost svetovanja
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
20,000
10,000
19,500
49,500
60,000
50,000
50,000
30,000
40,000
25,000
20,000
5,000
10,000
5,000
0
0
110,000
80,000
65,000
25,000
15,000
0
2021
0
0
SKUPAJ Ukrep 1.3.: 2.358.500 EUR
177
PRIORITETA 2:
Paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju
SKUPNA VREDNOST UKREPOV PRIORITETE 2: 39.654.600 EUR
Ukrep 2.1.: Spodbude za krepitev inovacijskega ekosistema za komercializacijo znanja v
univerzitetnem okolju
PROGRAM 2.2.1: Program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in
vzpostavitve njegove podporne infrastrukture
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
SKUPAJ
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
400,000
2,800,000
4,500,000 4,000,000 1,000,000 0
0
0
10,000,000
4,900,000 4,400,000 1,400,000 400,000
400,000
400,000
Vezana sredstva po letih
Subvencije za aktivnosti
400,000
konzorcija
inovac. ekosistema UM
Sub. za naložbe v
infrastrukturo inovac. 500,000
ekosistema UM
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
768,000
1,668,000
0
0
0
768,000
13,568,000
PROGRAM 2.2.2: Program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente
in druge s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovac. ekosistema
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
280,000
2021
2022
2023
SKUPAJ
Vezana sredstva po letih
Subvencije za aktivnosti
280,000
konzorcija
inovac. ekosistema UM
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
117,600
397,600
1,960,000
0
0
0
117,600
2,077,600
SKUPAJ Ukrep 2.1.: 15.645.600 EUR
Ukrep 2.2.: Spodbude za krepitev ustanavljanja novih inovativnih podjetij v Podravju
PROGRAM 2.2.1: Program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana
podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
450,000
2021
2022
2023
SKUPAJ
Vezana sredstva po letih
Subvencije za aktivnosti
skupnega programa
450,000
VEM točk in
regionalnega mrežnega
inkubatorja Podravja
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
189,000
639,000
3,150,000
0
0
0
189,000
3,339,000
178
PROGRAM 2.2.2: Program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
6,500,000 4,000,000 1,000,000 0
0
0
6,500,000 4,000,000 1,000,000 0
0
0
2021
2022
2023
SKUPAJ
Vezana sredstva po letih
Sub. za naložbe v
infrastrukturo inovac. 500,000
ekosistema UM
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
720,000
1,220,000
12,000,000
0
0
0
720,000
12,720,000
SKUPAJ Ukrep 2.2.: 16.059.000 EUR
Ukrep 2.3.: Spodbude za shemo finančnih subvencij za zagon in začetno delovanje podjetij
PROGRAM 2.3.1: Program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sred. po letih
Subvencije
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
300,000
450,000
750,000
1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000
2021
1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000 0
2022
0
2023
SKUPAJ
0
7,500,000
450,000
7,950,000
SKUPAJ Ukrep 2.3.: 7.950.000 EUR
PRIORITETA 3:
Paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo
SKUPNA VREDNOST UKREPOV PRIORITETE 3: 1.409.800 EUR
Ukrep 3.1.: Privabljanje tujih naložb v Podravje
PROGRAM 3.1.1: Program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje
tujih naložb
Leto/Namen
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Vezana sredstva po letih
Vrednost svetovanja
Tehnična pomoč
Skupaj vezana sredstva
190,000
79,800
269,800
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
190,000
2021
0
2022
0
2023
SKUPAJ
0
1,330,000
79,800
1,409,800
SKUPAJ Ukrep 3.1.: 1.409.800 EUR
179
11. Literatura in viri
1. Andersson, Martin and Karlsson, C. 2004. Regional Innovation Systems in Small & Medium-Sized
Regions, A Critical Review & Assessment. JIBS, CESIS.
2. Baković, Tomislav. 2010. Managing innovation systems in transition economies. FEB- Working
paper series. [online] Dostopno na: http://web.efzg.hr/repec/pdf/Clanak%2010-01.pdf
3. Bonci, Sara in Veneri, G. 2011. Regional Innovation Network Guidelines. Etruria Innovazione.
4. Bosma, N. in Levie, J. 2010. GEM executive report 2009. Babson College, London Business School,
and Global Entrepreneurship Research Consortium.
5. Bučar, Maja, Jaklič, A. in Udovič B. 2010. National system of innovation in Slovenia. Ljubljana:
Fakulteta za družbene ved. [online] Dostopno na: http://www.mednarodni-odnosi.si/cmo/ciranalyses.htm
6. Byers, Tom. Technology- based Innovation and Entrepreneurship Education. Stanford Technology
Ventures program.
7. Cohen W.M. in Levinthal, D.A. 1990. Absorptive capacity: A new perspective on learning and
innovation. Administrative Science Quarterly , 35 (1), 128-152.
8. Colombo, M.G. in Piva, E. 2008. Strengths and weaknesses of academic start-ups: a conceptual
model. IEEE Transactions on Engineering Management, 55 (1), 37-49.
9. Cope, J. 2003. Entrepreneurial Learning and Critical Reflection. Management Learning 34 (4), 429450.
10. Cook, Philip in Memedovic, O. 2003. Strategies for Regional Innovation systems: Learning Transfer
and Applications. UNIDO.
11. Commission of the European communities. 2009. Design as a driver of user-centred innovation.
European Commision. [online] Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/_getdocument.cfm?doc_id=2784
12. Committee of the Regions. 2011. How to assist regions in developing smart specialisation
strategies?. European Commission.
13. Davidsson, P., Achtenhagen, L., Naldi, L. 2009. Research on small firm growth: A review. European
Institute of Small Business. Dostopno na:
http://eprints.qut.edu.au/.../1/EISB_version_Research_on_small_firm_growth.pdf .
14. Delišimunović, Ana. 2009. Izobraževanje in ustvarjalnost ter njun vpliv na razvoj gorenjske regije.
Diplomsko delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
15. Di Anselmo, Andrea, Antauer, I., Bučar, M., Fink, T., Koman, K., Kulašič, S., Lesjak, I., Mihelič, A.,
Piry, I., Pučnik, J., Rangus, V., Rebec, A., Rudolf, R., Stanič, U. in Stanovnik, P. 2004. Regional
Innovation Strategy of Slovenia as an EU region: Action plan »National system of Innovation«.
SLORITTS.
180
16. Dreger, Christian, Erber, G. 2006. Regionale Innovationssysteme der EU im Prozess der
Globalisierung.
17. EC Green Paper (2003) Entrepreneurship in Europe, Brussels, 21.01.2003, COM(2003) 27 final,
dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/green_paper/green_paper_final_en.pdf.
18. EC Eurostat (2010). Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/.
19. EC SBA (2010). Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/.
20. Etruria Innovazione. 2011. Regional Innovation Networks Guidelines. Inolink
21. Eurada. Studies and benchmarks for S3.
22. Eurada. 2011. SMART (REGIONAL) SPECIALISATION STRATEGY What does it mean for RDAs?
The Eurada - European Association of Development Agencies [online] Dostopno na:
http://www.eurada.org/site/files/Smart%20Regional%20Specialisation-E.pdf
23. Eurada. 2011. The S3 Platform. How to assist regions in developing smart specialisation strategies?
Eurada - European Association of Development Agencies [online] Dostopno na:
http://www.eurada.org/site/files/S3%20Replies%20to%20enquiry.pdf
24. European Commision. 2010. Europe 2020 Flagship Initiative Innovation Union. European
Commision. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/research/innovation-union/pdf/innovationunion-communication_en.pdf
25. European Commission. 2010. Communication from the commission to the european Parliament, the
council, the european economic and social Committee and the committee of the regions. Regional
Policy contributing to smart growth in Europe 2020. [online] Dostopno na:
http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/official/communic/smart_growth/comm2010_55
3_en.pdf
26. European
Commission
(2010),
Small
Business
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/.
Act.
Dostopno
na:
27. European Commision. 2011. Innovation Union Competitiveness report 2011. European Union.
28. Evropska komisija. 2002. Sistem inovacijskih kazalnikov: skupni rezultati. ESIK.
29. Fatur, Peter in Likar, B. 2009. Ustvarjalnost zaposlenih za inovativnost podjetja: sistemski vidiki
managementa idej kot gradnika uspešne organizacije. Znanstvena monografija: Fakulteta za
management Koper.
30. Foray, Dominique, David, P.A. in Hall, B. 2009. Smart Specialisation: The Concept. Knowledge
Economists Policy Brief n°9.
[online]
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/invest-inresearch/monitoring/knowledge_en.htm.
31. Geoghegan-Quinn, Máire. (2010). Elements for the setting-up of headline indicators for innovation in
support of the Europe 2020 strategy. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/commission_20102014/geoghegan-quinn/hlp/documents/20101006-hlp-report_en.pdf
181
32. Hae Seo, Joung. 2006. Regional Innovation System and Industrial Cluster: Its Concept, Policy Issues
and Implementation Strategies. Kyungpook National Univerity, School of Business Administration.
33. Hollanders, Hugo in Arundel, Anthony. 2007. Differences in socio-economic conditions and
regulatory environment: explaining variations in national innovation performance and policy
implications. INNO-Metrics Thematic Paper.
34. Hollanders, Hugo, Tarantola, S. in Loschky, A. 2009. Regional Innovation Scoreboard (RIS) 2009.
Pro Inno Europe. [online] Dostopno na: http://www.proinno-europe.eu/page/regional-innovationscoreboard.
35. Inštitut za ekonomska raziskovanja. 2008. Študija dobrih praks partnerskega vzpostavljanja
gospodarsko razvojne infrastrukture in možnost prenosa le teh v okvir izvajanja evropske kohezijske
politike v Sloveniji. [online] Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/ostalo/studije-in-vrednotenja-zaprogramsko-obdobje-2007-2013/jzp-gospodarsko-razvojna-infrastruktura.pdf
36. Kovač, Zdenka. 2009. Podjetništvo in regionalni razvoj, Globalna kriza je tu! Ali je nastopil čas za
prevetritev vseh politik spodbujanja razvoja?
37. Korenčan, Aleš. 2007. Pomen inovacij in inovacijskih sistemov za konkurenčnost – primer Slovenija.
Diplomski delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
38. Likar, Borut. 2011. Referenčni model inoviranja: Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega
projekta. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. online] Dostopno na:
http://www1.fmkp.si/visintapl/datoteke/REFEREN%C4%8CNI%20MODEL%20INOVIRANJA_FINAL_HiRes.pdf
39. Maastrichtski center za ekonomske in socialne raziskave in usposabljanje na področju inovacij in
tehnologije na področju inovacij in tehnologije (UNU-MERIT). 2010. Sistem kazalnikov uspešnosti
za raziskave in inovacije za program Unija inovacij. [online] Dostopno na: http://www.proinnoeurope.eu/metrics.
40. Maastricht Economic and social Research and training centre on Innovation and Technology. 2011.
The Innovation Union's performance scoreboard for Research and Innovation. INNOVATION
UNION SCOREBOARD 2010.
41. Malačič, Janez. 2007. Ustvarjalnost slovenskih regij in njen vpliv na oblikovanje pokrajin. Univerza v
Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
42. Markič, Mirko in Likar, B. 2006. Regionalni vidiki inoviranja kot osnova konkurenčnosti podjetja
znotraj države in EU. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
43. McCann, Philip in Ortega-Argilés, R. 2011. Smart Specialisation, Regional Growth and Applications
to EU Cohesion Policy. Economic geography working paper 2011: faculty of spatial Sciences,
University of Groningen. [online] Dostopno na:
http://www.rug.nl/staff/p.mccann/McCannSmartSpecialisationAndEUCohesionPolicy.pdf
44. META Group Strategy Lab. 2011. Smart specialization the future of European regional innovation
policy. [online] Dostopno na:
http://www.meta-group.com/strategylab/Strategy_Lab_format_and_contents.pdf
182
45. META Group Ltd. Smart Specialization: The future of European Regional Innovation Policy. Meta
Group Strategy Lab.
46. MRA. 2011. Activity plan: local working group: Slovenia/Podravje/MRA.
47. Mulej, Matjaž. 2006. Zakaj v Sloveniji še ni dovolj inoviranja – gospodarsko in kulturno razvojni
razlogi. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
48. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 2011. Resolution on Research and
Innovation
Strategy
of
Slovenia
2011-2020.
[online]
Dostopno
na:
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/01.06.2011_dalj
e/01.06._RISSdz_ENG.pdf [10.11.2011].
49. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 2011. Raziskovalna in inovacijska
strategija Slovenije 2011 – 2020 predlog za obravnavo. [online] Dostopno na:
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/RISS/Resolucija_RISS.pdf
50. NanoBioNet. 2011. A study on regional innovation systems in the EU. [online] Dostopno na:
http://www.nanobionet.de/
51. Nared, Janez, Perko, D., Ravbar, M., Horvat, A., Hren, M., Juvančič, L., Piry, I. in Rončević, B.
2007. Regionalni razvoj1: Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Geografski inštitut
Antona Melika ZRC SAZU.
52. OECD. 1997. National Innovation Systems.
53. OECD. 2005. Innovation Policy and Performance. A cross-country comparison.
54. OECD. (2011). OECD Reviews of Regional Innovation Regions and Innovation Policy. OECD
Publishing. [online] Dostopno na: http://dx.doi.org/10.1787/9789264097803-en
55. Potočnik, Amna. 2010. Razpotja regionalnega razvojnega načrtovanja: Aplikacija DTS. Magistrska
naloga: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna Fakulteta.
56. Priedl, Irma. 2011. Lower Austria’s Innovation Policy under the perspective of Smart Specialisation.
Regional Government of Lower Austria, Department for Innovation and Technology.
57. Plaskan, Mojca. 2005. Analiza konkurenčnosti visokotehnoloških dejavnosti v Sloveniji in primerjava
z evropsko unijo. Magistrska naloga: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
58. Ploštajner, Boštjan. 2005. Slovenski inovacijski sistem – stanje in problemi. Diplomsko delo:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
59. Pučnik, Božidar, Keuc, B., Pavuna Stanko, D. in Gorjup Janžekovič, V. 2011. Prikaz stanja na
problemskem območju podravske regije, Problemska območja: Mestna občina Maribor, Občina
Pesnica in občina Ruše. MRA.
60. Radosevic, Slavo. 2000. Regional Innovation Systems in Central and Eastern Europe: Determinants,
Organizers
and
Alignments.
SpringerLink.
[online]
Dostopno
na:
http://www.springerlink.com/content/u7mt57m65w86405w/
183
61. Rašković, Matevž, Pustovrh, A. 2010. Slovenska visokotehnološka podjetja na prepihu inovativne in
razvojno tehnološke prebojnosti: Analiza stanja in potreb slovenskih visokotehnoloških podjetij.
COBIK.
62. Rebernik, M. in Bradač, B. 2009. From Making the State to Institutionalising Entrepreneurship
Policy. Handbook of Entrepreneurship Policy in Central and Eastern Europe, Edward Elgar.
63. Rebernik, M., Tominc, P. in Pušnik, K. 2009. Rast podjetniške aktivnosti v Sloveniji, GEM Slovenija
2008. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
64. Rebernik, M., Tominc, P. in Pušnik, K. 2010. Slovensko podjetništvo v letu krize, GEM Slovenija
2009. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
65. Rebernik, M., Tominc, P. in Crnogaj, K. 2011. Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do
podjetništva, GEM Slovenija 2010. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
66. Saarland State Government. 2003. Innovation Strategy Saarland. [online] Dostopno na:
http://www.saarland.de/dokumente/thema_innovation/innovation_strategy_saarland.pdf
67. Sachsen-Anhalt. 2011. Innovationsstrategie Sachsen-Anhalt 2013.
http://www.sachsen-anhalt.de/index.php?id=16089
[online]
Dostopno
na:
68. Schulz, Julian, Wastendorf, H. and Martin, R. 2006. Theoretische Grundlagen zum Konzept des
Innovationssystems: Sektorale, nationale und regionale Innovationssysteme, Erklärungen zur
internationalen Arbeitsteilung und dem Außenhandel.
69. SVLR. 2003. Predstavitev službe.
70. SVLR. 2010. Program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v obdobju 2010 – 2015.
71. Stahlecker, Thomas, Kroll, H. in Baier, E. 2010. Regional Innovation Monitor. Thematic Paper 1
Conceptual layout of the Regional Innovation Monitor. European Commision. [online] Dostopno na
http://www.rim-europa.eu/index.cfm?q=p.file&r=1af6fe073c0cd889436df93980d38dd4
72. Stres, Špela, Trobec, M. in Podobnik, F. 2009. Raziskava o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji s
predlogom aktivnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v slovenskem
gospodarstvu.
73. Širec, K. 2007. Vpliv poslovnih priložnosti, sposobnosti podjetja in osebnih lastnosti podjetnika na
rast malih in srednjevelikih podjetij. Doktorska disertacija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta,
UM.
74. Širec, K., Rebernik, M. 2010: Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja. Slovenski podjetniški
observatorij 2009/2010, Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
75. Technologiestiftung Innovationszentrum Berlin (TSB). 1999. Methodology Approach of the Study
and results of the Project. Final report.
76. Topolšek, Janez. 2010. Vpliv sosednjih urbanih središč na regionalno strukturo Slovenije. Magistrsko
delo: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
184
77. Vlada republike Slovenije. 2008. Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007 –
2013.
78. Walendowski, Jacek. 2011. Regional Innovation Monitor Thematic Paper 2 Policies and Processes of
Smart Specialisation: Realising New Opportunities. European Commision. [online] Dostopno na:
http://www.rim-europa.eu/index.cfm?q=p.file&r=8a7c0835b2cf142ae9940f48c7c2132b
79. Zabukovec, Saša. 2006. Nacionalni in regionalni inovacijski sistem in konkurenčnost držav na
primeru Slovenije in Irske. Magistrsko delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
185