Analiza inovativnega potenciala podjetij ter R&D inštitucij na
1 Analiza inovativnega potenciala podjetij ter R&D inštitucij na slovenskem območju (podravskopomursko območje) projekta SPRINT Urednik in vodilni avtor dokumenta: mag. Matej Rus, IRP Partnerji projekta in so-avtorji dokumenta: ZRS Bistra Ptuj TehnoCenter Univerze v Mariboru TECES Razvojni center Murska Sobota Januar, 2013 2 KAZALO: 1. Managerski povzetek slovenskega dela analize ...................................................................... 4 2. Uvod v študijo ............................................................................................................................ 6 2.1. Izhodišča............................................................................................................................... 6 2.2. Cilji študije ........................................................................................................................... 6 2.3. Metodologija ........................................................................................................................ 6 2.3.1. Uporaba statističnih podatkov ....................................................................................... 6 2.3.2. Podatki javno dostopnih baz podatkov.......................................................................... 6 2.3.3. Intervjuji po podjetjih .................................................................................................... 7 3. Statistični podatki o gospodarski in inovacijski dejavnosti v Sloveniji ................................ 8 3.1. Podatki o podjetjih v Sloveniji ............................................................................................. 8 3.2. Raziskovalno-razvojna dejavnost v Sloveniji ...................................................................... 9 3.2.1. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost .................................................................. 9 3.2.2. Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti ............................................................... 9 3.2.3. Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost ........................... 10 3.3. Inovacijska dejavnost v predelovalnih in storitvenih dejavnostih v Sloveniji ................... 11 3.3.1. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega predelovalnega sektorja ........................... 12 3.3.2. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega storitvenega sektorja ............................... 14 3.4. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji ............................................................ 15 4. Rezultati analize za podravsko-pomursko obmejno območje............................................. 20 4.1. Zaključki na osnovi statističnih podatkov .......................................................................... 20 4.1.1. Statistični podatki o podjetjih ...................................................................................... 20 4.1.1.1. Število podjetij ..................................................................................................... 20 4.1.1.2. Število oseb, ki delajo .......................................................................................... 21 4.1.1.3. Prihodek podjetij .................................................................................................. 25 4.1.1.4. Bruto investicije v osnovna sredstva .................................................................... 25 4.1.2. Statistični podatki o raziskovalni dejavnosti ............................................................... 30 4.1.2.1. Število raziskovalcev............................................................................................ 30 4.1.2.2. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj ........................................................ 31 4.2. Zaključki na osnovi seznama inovativnih podjetij ............................................................. 33 4.2.1. Število podjetij po dejavnostih .................................................................................... 34 4.2.1.1. Industrija............................................................................................................... 34 4.2.1.2. Gradbeništvo ........................................................................................................ 35 4.2.1.3. Trgovina ............................................................................................................... 35 4.2.1.4. Ostale storitve ....................................................................................................... 35 4.2.2. Starost podjetij............................................................................................................. 36 4.2.3. Velikost podjetij .......................................................................................................... 37 4.2.4. Rast števila zaposlencev 10/06 .................................................................................... 39 4.2.4.1. Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih ....................................................... 39 4.2.4.2. Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ..... 41 4.2.4.3. Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ...................... 42 4.2.4.4. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 43 4.2.4.5. Analiza podjetij v gradbeništvu............................................................................ 43 4.2.4.6. Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja ....................................... 44 4.2.4.7. Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva ...................................... 45 4.2.4.8. Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ........................................................................................................................................... 46 3 4.2.4.9. Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva............................................................... 47 4.2.4.10. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom .............. 47 4.2.4.11. Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ............. 48 4.2.4.12. Analiza podjetij v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih........................... 48 4.2.5. Prihodki podjetij v 2010 .............................................................................................. 50 4.2.6. Rast prihodkov 10/06 .................................................................................................. 53 4.2.7. Čisti poslovni izid podjetij v 2010 .............................................................................. 56 4.2.8. Rast čistega poslovnega izida 10/06............................................................................ 59 4.2.9. Sredstva podjetij .......................................................................................................... 62 4.2.10. Dodana vrednost na zaposlenega v 2010 .................................................................. 63 4.2.11. Rast dodane vrednosti na zaposlenega 10/06 ............................................................ 64 4.2.12. Delež podjetij z lastnimi izdelki/storitvami/tehnologijami ....................................... 65 4.2.13. Delež podjetij z zaščiteno intelektualno lastnino ...................................................... 65 4.2.14. Delež podjetij, ki so vsaj 5 % prihodkov ustvarila na tujih trgih .............................. 67 4.2.15. Delež podjetij, ki ima lastno raziskovalno skupino ali so njihovi zaposleni vključeni v zunanjo raziskovalno skupino ............................................................................................ 68 4.2.16. Delež podjetij, ki zadovoljuje vseh 6 postavljenih kriterijev za inovativnost ........... 68 5. Seznam akterjev inovativnosti v obmejnem območju ......................................................... 69 5.1. Seznam izbranih inovativnih podjetij ................................................................................. 69 5.2. Seznam raziskovalnih in izobraževalnih institucij ............................................................. 75 5.3. Seznam podpornih institucij ............................................................................................... 78 6. Rezultati izvedenih intervjujev po podjetjih ter raziskovalnih in izobraževalnih institucijah.................................................................................................................................... 86 6.1. Seznam v intervjuje vključenih podjetij ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij ..... 86 6.2. Poročila o intervjujih .......................................................................................................... 88 6.3. Zaključki na osnovi intervjujev po podjetjih - kvalitativni dejavniki ................................ 92 6.3.1. Zaznane potrebe v podjetjih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo ............................ 92 6.3.2. Kaj lahko podjetja ponudijo potencialnim partnerjem ................................................ 94 6.3.3. Zaščitena intelektualna lastnina .................................................................................. 96 6.3.4. Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju .................................................... 99 6.3.5. Organiziranost na področju raziskav in razvoja ........................................................ 101 6.4. Zaključki na osnovi seznama raziskovalnih institucij in intervjujev po institucijah........ 104 6.4.1. Obstoječi načini in oblike sodelovanja pri razvoju inovacij ..................................... 104 6.4.2. Vrste akademskih storitev za gospodarstvo .............................................................. 108 6.4.3. Potrebe in pričakovanja od sodelovanja z gospodarstvom........................................ 111 6.5. Primerjava ponudbe in pričakovanj v zasebnem in javnem sektorju ............................... 112 7. Sklep ....................................................................................................................................... 113 8. Viri .......................................................................................................................................... 114 4 1. Managerski povzetek slovenskega dela analize Projektni partnerji so si v okviru projekta SPRINT zastavili nalogo, da s pomočjo opredelitve enotne metodologije ter izvedbe analize inovativnega potenciala na čezmejnem področju poenotijo svoja prizadevanja na področju inoviranja. S skupnim delovanjem bodo dosegli razvojne sinergije, ki bodo omogočile učinkovitejše doseganje razvojnih ciljev v čezmejnem območju s pomočjo inoviranja. Drugo poglavje dokumenta je namenjeno predstavitvi ciljev študije in uporabljene metodologije. Cilj študije, ki je bil izdelati celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju projekta SPRINT, ki bo podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem območju na slovenski strani meje. V analizi smo uporabili javno dostopne podatke Statističnega urada RS, Urada za intelektualno lastnino RS, Izvoznega imenika GZS in druge javno dostopne baze podatkov. Za potrebe priprave baze podatkov potencialnih inovativnih podjetij in njihov izbor smo koristili podatke AJPES, in sicer posredno preko uporabe podatkovnih baz Bizi.si in GV-IN, ki predstavljata osnovo za pridobitev finančnih in drugih podatkov o podjetjih. Na osnovi pridobljenih podatkov smo lahko izdelali osnovni nabor potencialnih inovativnih podjetij po posameznih občinah Podravske in Pomurske regije. Pri izdelavi nabora podjetij smo si pomagali tudi s podatki in informacijami Mariborske razvojne agencije, ki je izdelala RIS Podravja (2012). S pomočjo izvedbe intervjujev po podjetjih smo pridobili kvalitativne podatke o značilnostih inovacijske dejavnosti podjetij, morebitnih ovirah za inoviranje ter predlogih za izboljšanje stanja. Vsak partner je iz seznama izbranih inovativnih podjetij za svoje območje izbral najmanj pet podjetij, v katerih je opravil intervju oz. t.i. »screening« sestanek, na katerem je pridobil podatke, ki jih je zahteval SPRINT vprašalnik. V tretjem poglavju študije smo najprej analizirali ključne statistične podatke o gospodarski in inovacijski dejavnosti v Sloveniji. Proučili in analizirali smo podatke o podjetjih v Sloveniji, o raziskovalno-razvojni dejavnosti ter inovacijski dejavnosti v predelovalnih in storitvenih dejavnostih v Sloveniji ter doseženi bruto dodani vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Raziskovalci ugotavljajo, da med inovacijskimi potenciali držav in gospodarskimi rezultati merjenimi z dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca obstaja jasna pozitivna povezava. Slovenija, kakor tudi Podravska in Pomurska statistična regija, pri tem odstopata v negativnem smislu. V okviru četrtega poglavja smo predstavili rezultate analize inovacijskega potenciala podravskopomursko obmejnega območja. Iz podatkov lahko razberemo, da je v letu 2010 v Podravski regiji poslovalo 17.745 podjetij, od tega 6.658 gospodarskih družb in 11.087 samostojnih podjetnikov, ki so oddali zaključne izkaze na AJPES. V istem letu je v Pomurski regiji poslovalo 4.918 podjetij, od tega 1.579 gospodarskih družb in 3.339 samostojnih podjetnikov. V dokumentu podrobneje predstavljamo analizo podjetij glede na lokacijo, število zaposlenih in ustvarjene prihodke. Prav tako smo analizirali bruto investicije v osnovna sredstva in statistične podatke o raziskovalni dejavnosti. Da bi lahko ocenili inovacijski potencial podjetij v Podravju in Pomurju, smo izdelali natančno analizo podjetij, za katere smo v skladu z zastavljeno metodologijo ocenili, da imajo po naravi svoje dejavnosti bolj izrazit inovacijski potencial. Osnovni kriterij za uvrstitev podjetij na 5 seznam potencialno inovativnih podjetij je bil, da podjetje trži lastne izdelke oziroma izvaja inovativne storitve. V okviru analize smo opazovali osnove finančne podatke podjetij (število zaposlenih, prihodki iz poslovanja, čisti dobiček, dodana vrednost na zaposlenega), predvsem pa smo se osredotočili na pregled njihovih spletnih strani ter drugih dostopnih informacij o podjetjih, kar nam je pomagalo pri bolj kakovostni presoji o obstoju lastnih izdelkov ali izvajanju inovativnih storitev. Prav tako smo si pomagali z ocenami njihovih inovacij v okviru posameznih izborov inovacij (nagrade GZS, Slovenski forum inovacij, Tehnovacije,...). V okviru selekcijskega procesa za Podravsko regijo smo prišli do nabora 250 inovativnih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 27.566 oseb. Za Pomursko regijo pa smo prišli do nabora 38 inovativnih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 4.339 oseb. Celoten seznam podjetij je objavljen v dokumentu. Za izbrana podjetja lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v kategorijo inovativnih podjetij, saj je za njih značilno da izpolnjujejo večino navedenih kriterijev, in sicer: da dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v panogi, da imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka), da imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino, da aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in da aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5 % celotnih prihodkov). Na osnovi zbranih podatkov v seznamu inovativnih izbranih podjetij v obmejnem področju Podravja in Pomurja in statističnih podatkov smo izvedli celovito analizo inovativnega potenciala v obmejnem območju. Poleg podjetij smo izdelali tudi natančen seznam raziskovalnih in izobraževalnih institucij v Podravju in Pomurju, kakor tudi seznam podpornih institucij (razvojnih agencij, znanstvenotehnoloških parkov, univerzitetnih inkubatorjev, pisarn za prenos tehologij iz inštitucij znanja, točke VEM in članov Enterprise Europe Network, tehnološki centri, centri odličnosti, kompetenčni centri, razvojni centri slovenskega gospodarstva, grozdi in druge podporne inštitucije v Podravju in Pomurju). V šestem poglavju smo predstavili rezultate izvedenih intervjujev po podjetjih ter raziskovalnih in izobraževalnih institucijah. Intervjuji v identificiranih nosilcih inovativne dejavnosti podajajo kvalitativne vidike raziskave inovativnega potenciala v podravsko-pomurski obmejni regiji. Posebno pozornost smo namenili značilnostim inovacijske dejavnosti izbranih podjetij, morebitnim oviram za inoviranje, ki jih ta podjetja zaznavajo, ter predlogom za izboljšanje stanja. Na osnovi spoznanj iz intervjujev smo izdelali zaključke, ki predstavljajo skupek koristnih spoznanj in predlogov za izboljšave inovacijskega potenciala podjetij in inštitucij. Projektni partnerji ocenjujemo, da smo v okviru izvedbe študije dosegli vse začrtane cilje, saj smo izdelati celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju projekta SPRINT, ki je podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem območju na slovenski strani meje ter je odlična podlaga za diskusijo in oblikovanje ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja inovacijske dejavnosti v območju projekta SPRINT. 6 2. Uvod v študijo 2.1. Izhodišča Projektni partnerji so si v okviru projekta SPRINT zastavili nalogo, da s pomočjo opredelitve enotne metodologije ter izvedbe analize inovativnega potenciala na čezmejnem področju poenotijo svoja prizadevanja na področju inoviranja. S skupnim delovanjem bodo dosegli razvojne sinergije, ki bodo omogočile učinkovitejše doseganje razvojnih ciljev v čezmejnem območju s pomočjo inoviranja. 2.2. Cilji študije Po dogovoru med partnerji, bodo hrvaški partnerji analizirali inovativni potencial na hrvaški strani, slovenski partnerji pa na slovenski strani. Cilj študije je izdelati celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju projekta SPRINT, ki bo podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem območju na slovenski strani meje. Prav tako pa bo predstavljala osnovo za ovrednotenje s strani zunanjega strokovnjaka. Ugotovitve obeh vzporednih analiz bodo združene v skupen trijezični dokument. Partnerji bodo pripravili tudi skupno publikacijo »Povzetek analize inovativnega potenciala na čezmejnem območju«, ki bo na voljo v angleškem, hrvaškem ali slovenskem jeziku. Skupna bo tudi publikacija »Povzetek predlogov ukrepov za spodbujanje inovativnih in tehnoloških podjetij«, ki bo prav tako na voljo v angleškem, hrvaškem ali slovenskem jeziku. 2.3. Metodologija 2.3.1. Uporaba statističnih podatkov V analizi bomo uporabili javno dostopne podatke Statističnega urada RS, Urada za intelektualno lastnino RS, Izvoznega imenika GZS in druge javno dostopne baze podatkov. 2.3.2. Podatki javno dostopnih baz podatkov Za potrebe priprave baze podatkov potencialnih inovativnih podjetij in njihov izbor bomo koristili podatke AJPES, in sicer posredno preko uporabe podatkovnih baz Bizi.si in GV-IN, ki predstavljata osnovo za pridobitev finančnih in drugih podatkov o podjetjih. Na osnovi pridobljenih podatkov bomo lahko izdelali osnovni nabor potencialnih inovativnih podjetij po posameznih občinah Podravske regije. Pri izdelavi nabora podjetij si bomo pomagali tudi s podatki in informacijami Mariborske razvojne agencije, ki je izdelala RIS Podravja (2012). 7 2.3.3. Intervjuji po podjetjih S pomočjo izvedbe intervjujev po podjetjih bomo pridobili kvalitativne podatke o značilnostih inovacijske dejavnosti podjetij, morebitnih ovirah za inoviranje ter predlogih za izboljšanje stanja. Vsak partner bo iz seznama izbranih inovativnih podjetij za svoje območje izbral najmanj pet podjetij, v katerih bo opravil intervju oz. t.i. »screening« sestanek, na katerem bo pridobil podatke, ki jih zahteva SPRINT vprašalnik, in sicer: Osnovni podatki: Ime podjetja: Oseba za stike: Naslov: Telefon: E-pošta: Spletna stran podjetja: Vrsta glavne dejavnosti in šifra po SKD 2008: Število zaposlenih: Opis podjetja (do 100 besed) Opis dejavnosti (do 250 besed) Opis potreb (do 10 vrstic) Opis ponudbe (do 10 vrstic) Tržišča, dodana vrednost in načrti za prihodnost Intelektualna lastnina Znanje in izkušnje Raziskave in razvoj Nove tehnologije Zakonodaja in podporno okolje Ker bodo v nabor vključena podjetja iz seznama inovativnih podjetij, bodo spoznanja in zaključki analize intervjujev služili tudi kot primer dobre prakse s področja inoviranja tudi za druga podjetja v regiji. 8 3. Statistični podatki o gospodarski in inovacijski dejavnosti v Sloveniji 3.1. Podatki o podjetjih v Sloveniji V Sloveniji je v letu 2010 po zadnjih podatkih Statističnega urada RS delovalo 115.134 podjetij, od tega je bilo mikro podjetij 107.745 (93,6 % vseh podjetij), malih 5.937 (5,2 %), srednjih 1.223 (1,1 %) in velikih 229 podjetij (0,2 %). MSP je bilo 114.905 oziroma kar 99,8 % vseh podjetij v Sloveniji. V MSP je delalo 432.979 oseb, kar predstavlja 71,59 % vseh oseb, ki so delale v podjetjih leta 2010 (604.804). Največ oseb v MSP je delalo v predelovalnih dejavnostih (116.947), sledita trgovina (86.392) in gradbeništvo (69.197). Podatki o ustvarjenemu prihodku pokažejo, da je 99,8 % MSP ustvarilo 50,5 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 66,2 % celotne vrednosti prihodkov podjetij v Sloveniji v letu 2010. V skupini MSP so največ prihodkov ustvarila srednje velika podjetja (18,9 milijarde evrov), ki jim sledijo mikro podjetja (16,0 milijarde evrov) in mala podjetja (15,7 milijarde evrov). Največ prihodka med mikro podjetji so ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 34 %, in v dejavnosti trgovina, 39 %. Med majhnimi podjetji je največ prihodka ustvarila trgovina, 43 %. Med srednje velikimi podjetji so največ prihodka ustvarila podjetja v industrijskih dejavnostih, 42 %, in v dejavnosti trgovina 36 %. MSP so se v primerjavi z velikimi podjetji relativno slabše odrezala tudi po podatkih o dodani vrednosti. V letu 2010 so ustvarila 63,7 % dodane vrednosti oziroma 11,1 milijarde evrov, od tega srednja podjetja 4,1 milijarde evrov, mikro podjetja 3,7 milijarde evrov in mala podjetja 3,4 milijarde evrov. Med mikro podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 45 %. Tudi med majhnimi podjetji so ustvarila največ dodane vrednosti podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, in sicer 34 %. Med vsemi srednje velikimi podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v industrijski dejavnosti, in sicer 47 %. Profil MSP v Sloveniji, ki ga je oktobra 2011 izdelala Evropska komisija, je pokazal, da Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja EU pri treh od devetih načel Akta za mala podjetja, za katera so na voljo podatki, in sicer pri načelih podjetništvo, »misli najprej na male« ter enotni trg. Na vseh ostalih področjih so rezultati enaki ali slabši od povprečja. Primerjava uspešnosti Slovenije s povprečjem EU in preteklimi rezultati Slovenije jasno kaže, da napredek na področjih, kot so dostop do finančnih sredstev ter državna pomoč in javno naročanje 9 omejuje pomanjkanje sredstev, kar je bila posledica padca gospodarske aktivnosti. Večina preostalih področij politik kaže na to, da napredka ni bilo ali da je ta omejen, največja izboljšanja pa je mogoče opaziti na področjih odzivna uprava in enotni trg. 3.2. Raziskovalno-razvojna dejavnost v Sloveniji 3.2.1. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost Kot kaže Tabela 1 so bruto domači izdatki za R&R dejavnost na ravni Slovenije v letu 2009 znašali 671,0 milijona EUR (616,9 milijona EUR v letu 2008) ali 1,9 % slovenskega BDP (1,66 v letu 2008). Od tega se je na Podravsko regijo v letu 2009 nanašalo 42 milijonov EUR oziroma 0,9 % regionalnega BDP, na Pomursko regijo pa le 5 milijonov EUR oziroma 0,4 % regionalnega BDP. Podravska regija je navkljub prisotnosti Univerze v Mariboru v regiji relativno šibka na področju vlaganj v raziskave in razvoj, kar precej pove o raziskovalnorazvojni šibkosti gospodarstva in glede na gospodarsko strukturo (RIS Podravje, 2012). Tabela 1: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti po slovenskih regijah, 1998 do 2008 BIRR – tekoče cene (v mio EUR) Regija SLOVENIJA Pomurska delež nacionalnih izdatkov (v %) Podravska delež nacionalnih izdatkov (v %) Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška 1998 200,4 1,1 0,5% 14,5 7,2% 1,1 11,4 0,6 0,2 17,5 123,8 22,9 0,7 4,6 1,9 1999 230,3 1,5 0,7% 15,5 6,7% 1,3 19,7 0,6 0,2 15,5 142,9 23,9 1,0 5,8 2,6 2000 256,4 1,6 0,6% 16,5 6,4% 1,7 23,2 1,0 0,4 17,7 154,0 30,0 1,3 7,0 1,9 2001 310,4 1,5 0,5% 19,1 6,2% 1,4 29,6 2,4 0,6 18,8 182,9 41,2 1,6 8,5 2,9 2002 339,9 1,8 0,5% 21,6 6,4% 1,8 28,6 3,8 0,3 28,9 194,8 41,6 2,2 9,8 4,6 2003 320,7 1,4 0,4% 18,2 5,7% 0,8 13,9 2,7 0,4 26,1 200,5 44,2 0,7 9,5 2,4 2004 379,9 1,5 0,4% 19,3 5,1% 0,8 16,3 3,2 0,4 31,5 245,8 45,9 0,6 11,3 3,3 2005 412,8 3,0 0,7% 24,4 5,9% 1,7 29,3 2,0 0,2 39,5 241,7 49,0 1,5 16,7 3,7 2006 484,3 3,0 0,6% 26,0 5,4% 2,6 35,4 4,1 1,2 53,8 278,0 51,7 2,1 22,4 4,0 2007 500,5 3,0 0,6% 29,0 5,8% 3,1 33,6 4,3 1,8 63,0 276,0 52,0 4,6 24,7 5,4 2008 616,9 5,2 0,8% 36,4 5,9% 2,5 48,0 4,8 2,6 75,8 337,0 54,5 2,0 30,3 17,8 Vir: SURS, 2010. Povzeto po RIS Podravje, 2012. 3.2.2. Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti V raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji je bilo v letu 2009 zaposlenih 17.045 oseb. V letu 2008 jih je bilo 16.243 in 14.311 v letu 2007 1 . Med vsemi zaposlenimi osebami v R&R dejavnosti v letu 2008 je bilo 62,3 % raziskovalcev, od tega 35,1 % žensk. Tabela 2 prikazuje razporeditev oseb zaposlenih v raziskovalno-razvojnih dejavnostih po sektorjih v letu 2008. Na ravni Slovenije je bilo v letu 2008 največ oseb na raziskovalnorazvojnem področju zaposlenih v poslovnem sektorju, ki sta mu sledila višješolski in državni sektor. Podatki kažejo, da je v Podravju pretežni del oseb v raziskovalno-razvojni dejavnosti 1 Več v: SURS, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, 2010. 2009 671,0 5,0 0,7% 42,0 6,3% 4,0 44,0 4,0 3,0 77,0 351,0 52,0 7,0 33,0 27,0 10 zaposlenih v visokošolskem sektorju in bistveno manjši del v poslovnem sektorju, ki mu sledi državni sektor. To kaže na podpovprečno raziskovalno-razvojno aktivnost gospodarstva Podravske regije, ki se kaže tudi v podpovprečnih rezultatih (RIS Podravje, 2012). Tabela 2: Vse osebe zaposlene v R&R dejavnosti, po sektorju zaposlitve, poklicu in spolu, po statističnih regijah Slovenije, 2008 Skupaj Podravje oba spola 1.422 SLOVENIJA 100,0% 1.006 100,0% 16.243 Raziskovalci 100,0% 10.124 Raziskovalci Poslovni sektor ženske 482 oba spola 335 6.191 23,6% 143 14,2% 7.394 3.551 45,5% 3.475 324 100,0% ženske 62 Državni sektor oba spola 212 2.142 14,9% 169 16,8% 3.640 834 22,4% 2.462 30 34,3% Visokošolski sektor ženske 98 Zasebni sektor ženske 322 oba spola 873 oba spola 2 1.730 61,4% 692 68,8% 5.186 2.311 0,1% 2 0,2% 23 1,090 31,9% 4.164 1.619 0,1% 23 70 24,3% 224 41,1% ženske 0 0 8 8 0,2% Vir: SURS, 2010. Povzeto po RIS Podravje, 2012. 3.2.3. Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost je v letu 2009 znašal na ravni Slovenije 35,7 %. Na ravni Podravja je bil delež s 55,5 % višji, kar ni posledica višjih sredstev iz države temveč predvsem posledica relativno nižjih vlaganj gospodarstva (35,4 %). Delež državnih virov za raziskovalno-razvojno dejavnost v Pomurju pa je bil le 9,3 % (glej Tabelo 3). Tabela 3: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009 Bruto izdatki za R&R v mio EUR (2009) Delež bruto izdatkov za R&R v BDP regije v% (2009) Delež vseh R&R izdatkov Slovenije v% (2009) Gospod. družbe Pomurska 5 0,4 % 0,8 % 89,9 % 9,3 % Podravska 42 0,9 % 6,5 % 35,4 % 55,5 % Koroška 4 0,4 % 0,6 % 96,9 % 3,1 % 0% 0% 0% Savinjska 44 1,1 % 7,0 % 79,4 % 15,2 % 0,1 % 0% 5,4 % Zasavska 4 0,8 % 0,6 % 85,1 % 14,8 % 0% 0% 0,1 % Spodnje-posavska JugovzhodnaSlovenija Osrednje-slovenska 3 0,3 % 0,4 % 71,9 % 6,2 % 0% 0% 21,9 % 77 3,4 % 11,7 % 94,9 % 3,0 % 0% 0% 2,1 % 351 2,7 % 54,2 % 44,0 % 47,9 % 0,1 % 0% 8,0 % Gorenjska 52 1,8 % 8% 79,1 % 18,5 % 0,3 % 0% 2,1 % Struktura virov R&R Državni viri Viri iz visokega šolstva Zasebne nepridob. org. Viri iz tujine 0% 0% 0,8 % 2,7 % 0,4 % 6,0 % Notranjsko-kraška 7 1% 1% 92,7 % 2,6 % 0% 0% 4,7 % Goriška 33 1,7 % 4,9 % 63,5 % 31,5 % 0,2 % 0% 4,8 % Obalno- kraška 27 1,3 % 4,2 % 62,3 % 33,6 % 0,5 % 0% 3,7 % Slovenija 671 1,9 % 100 % 58,0 % 35,7 % 0,3 % 0% 6,0 % Vir: SURS, 2010. Povzeto po RIS Podravje, 2012. 11 3.3. Inovacijska dejavnost v predelovalnih in storitvenih dejavnostih v Sloveniji Po izkoriščenosti svojih inovacijskih potencialov, merjenih s t.i. skupnim inovacijskim indeksom (SII), je Slovenija tik pod EU povprečjem. Slovenija je kot inovacijska sledilka v letu 2011 zaseda 12. mesto med državami EU-27 (glej Sliko 1). Slovenija beleži relativne prednosti pri človeških virih in pri inovacijskih dejavnostih podjetij v povezavi z javnimi R&R institucijami, med tem ko raziskava kaže na zelo šibke člene pri zaščiti intelektualne lastnine (razen blagovnih znamk) in pri razvoju storitvenih, procesnih in organizacijskih inovacij (RIS Podravje, 2012). Slika 1: Evropska inovacijska lestvica 2011 Vir: Innovation Union Scoreboard 2011, str. 7. Povzeto po RIS Podravje, 2012. Inovacijske voditelje odlikujejo naslednje značilnosti: dobri rezultati pri kazalniku izdatki za raziskave in razvoj v podjetjih; dobri rezultati pri kazalnikih inovativnosti, povezanih z dejavnostmi družb; nadpovprečne vrednosti kazalnika javno-zasebnih so-objav na milijon prebivalcev, kar nakazuje dobre povezave med znanostjo in gospodarstvom; uspešno trženje tehnološkega znanja, kar dokazuje njihova velika uspešnost pri kazalniku prihodki od licenc in patentov iz tujine; uravnotežen nacionalni raziskovalni in inovacijski sistem. Kot nam kaže Slika 2 pa žal Slovenija sodi v skupino inovacijskih sledilcev, saj v celotnem naboru inovacijskih indikatorjev dosega podpovprečno uspešnost. 12 Slika 2: Primerjava inovacijske aktivnosti Slovenije z EU27 po posameznih indikatorjih, 2011 Opomba:Vrednosti indikatorjev izražajo indeks Slovenije v primerjavi z EU-27 (EU27=100) Vir: http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia. Povzeto po RIS Podravje, 2012. Primerjalno gledano izkazuje Slovenija v primerjavi z državami EU-27 relativno dober rezultat na področju človeškega kapitala in sodelovanja ter povezovanja na področjih inoviranja. Po drugi strani pa relativno slab rezultat na področju intelektualne lastnine in obsega inovacij. V nadaljevanju podajamo podrobnejšo analizo stanja inovacijske dejavnosti v predelovalnem in storitvenem sektorju. 3.3.1. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega predelovalnega sektorja Kot navaja Likar (2011) so slovenska predelovalna podjetja v veliki meri dobavitelji proizvodov za vmesno porabo, ki niso namenjeni končnim uporabnikom. Kot kaže Slika 3 dosega dodana vrednost na zaposlenega slovenskih predelovalnih podjetij komaj dobro polovico dodane vrednosti v EU (EU-27: 53.000 EUR, Sloveniji: 54 % tega). Slika 3 tudi kaže, da je delež inovacijsko aktivnih predelovalnih podjetij v Sloveniji primerljiv z EU-27 (EU-27: 41,98 %, Slovenija: 98 % tega). Problem slovenskih podjetij v predelovalnih dejavnostih pa je majhen delež prihodkov od inovacij proizvodov, saj v celotnih prihodkih podjetja v predelovalnih dejavnostih dosegajo le 62 % vrednosti glede na EU-27 (EU-27: 25,70 %, Slovenija: 62 % tega). 13 Slika 3: Razmerja kazalnikov med Slovenijo in EU-27 za podjetja iz predelovalnih dejavnosti (v %) Opomba: Vrednost 100 % pomeni ujemanje z EU-27, manjše (večje) vrednosti pa zaostajanje (prednost) Slovenije. Podatki so za le to 2006. Razen % inovacijsko aktivnih podjetij (2004-2006). Vir: Likar B., 2011. Podobno se kaže ob podrobnejši delitvi na: nizko in srednje-nizko tehnološke predelovalce (NTP) ter visoko in srednje-visoko tehnološke predelovalce (VTP). Obe skupini po deležu inovacijsko aktivnih podjetij ne kažeta posebnega zaostanka za EU-27, ki pa je pri ostalih kazalnikih očiten (Slika 3). NTP izrazito zaostajajo po deležu prihodkov od inovacij proizvodov, ki so novi za trg v celotnih prihodkih od inovacij – RMI (EU-27: 49,39 %, Slovenija: 37 % te vrednosti). To pa pomeni premajhno osredotočanje na prebojne proizvode, ki pomenijo novost za tržišče. Ta podjetja nezanemarljivo zaostajajo tudi po deležu prihodkov od inovacij v celotnih prihodkih - RII (EU27: 19,96 %, Slovenija: 55 % tega) in posledično dodani vrednosti na zaposlenega (EU-27: 45.288 EUR, Slovenija: 56 % tega). V primeru VTP so zaostanki slovenskih podjetij po RII in po RMI (EU-27: 52,71 %, Slovenija: 74 % tega) manjši, kar pa se ne odraža tudi v boljših gospodarskih rezultatih – dodana vrednost na zaposlenega kaže podobno zaostajanje glede na EU-27 kot v primeru NTP (EU- 27: 52.792 EUR, Slovenija: 62 % tega). Rezultati kažejo, da je možno v NTP podobno konkurenčne gospodarske rezultate dosegati že ob nižji stopnji inovativnosti, kot v primeru VTP podjetij. 14 3.3.2. Stanje inovacijske dejavnosti slovenskega storitvenega sektorja Kot navaja Likar (2011) je Slovenija je po deležu inovacijsko aktivnih podjetij v storitvenih dejavnostih primerljiva s podjetji EU-27 (EU-27: 29,52 %, Slovenija: 98 % tega). Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih (RII) je sicer nad EU povprečjem, ki pa znaša manj kot šestino celotnih prihodkov (EU-27: 15,25 %, SLO: 138 % tega). Pogled na RMI razkrije problem slovenskih storitvenih podjetij, ki bistveno nižji delež prihodkov od inovacij produktov dosegajo s tržnimi novostmi (EU-27: 43,89 %, SLO: 69 % tega). V Sloveniji torej prevladuje strategija sledilcev tržnih produktov, medtem ko je inovacij poslovnega modela, ki so temelj najuspešnejših mednarodnih storitvenih podjetij, v Sloveniji le malo. Pri tem je potrebno upoštevati, da najuspešnejši poslovni modeli ne temeljijo le na eni sami ideji. Ta sicer integralno povezuje aktivnosti podjetja, v ozadju pa je mnogo latentnega R&R znanja, idej in poslovnega know-howa. Slabosti pristopa slovenskih storitvenih podjetij pa se odražajo tudi v doseženih gospodarskih rezultatih, to je dodani vrednosti na zaposlenega (EU-27: 40.000 EUR, SLO: 78 % tega). Slika 4: Razmerja kazalnikov med Slovenijo in EU-27 za podjetja iz storitvenih dejavnosti (v %) Opomba: Vrednost 100 % pomeni ujemanje z EU-27, manjše (večje) vrednosti pa zaostajanje (prednost) Slovenije. Podatki so za le to 2006. Razen % inovacijsko aktivnih podjetij (2004-2006). Vir: Likar B., 2011. Podobno ugotavljamo na nivoju: storitev z nižjo vsebnostjo znanja (SNVZ) in storitev z visoko vsebnostjo znanja (SVVZ) 15 Slika 4 kaže na izrazitejši zaostanek SNVZ – zlasti zaostajanje po deležu inovacijsko aktivnih podjetij (EU-27: 26,09 %, Slovenija: 89 % tega) in deležu v prihodkih od inovacij proizvodov, ki pripadajo tržnim novostim oz. RMI (EU-27: 39,95 %, Slovenija: 50 % tega). V primeru SVVZ pa so podjetja po deležu inovacijsko aktivnih sicer blizu EU-27, a po RMI še vedno ne dosegajo ravni EU-27 in še manj Nemčije. 3.4. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji Raziskovalci ugotavljajo, da med inovacijskimi potenciali držav in gospodarskimi rezultati merjenimi z dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca obstaja jasna pozitivna povezava (Glej Sliko 5). Slovenija, kakor tudi Podravska statistična regija, pri tem odstopata v negativnem smislu. Navkljub zelo visokemu oziroma ugodnem skupnem inovacijskem indeksu za 2010, ki je bil za Slovenijo le nekoliko pod evropskim povprečjem (za EU-27 je bil povprečen indeks 0,516 in za Slovenijo 94 % le tega), je dodana vrednost na zaposlenega (za leto 2006) v Sloveniji relativno nizka (v EU-27 je bila 49.510 EUR na zaposlenega in v Sloveniji le 58 % te vrednosti) (RIS Podravje, 2012). Slika 5: Pozitivna povezava med skupnim inovacijskim indeksom in dodano vrednostjo na zaposlenega na primeru držav območja EU-27 Pojasnilo: Podatki za vsa podjetja – DV obsega leto 2006, SII 2008 pa obdobje 2006/2007. Vir: Likar B., 2011. Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost podjetij. Podatki AJPES za slovenske gospodarske družbe v letu 2011 kažejo, da je pozitivno dodano vrednost v znesku 17.008.228 tisoč evrov (za 4 % večja kakor v letu 2010) ugotovilo 44.423 družb ali 76,9 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 156.411 tisoč evrov (za 16 % več kakor v letu 2010) je izkazalo 10.832 družb oziroma 18,7 % vseh. 16 Družbe so v letu 2011 ustvarile 16.851.817 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je 16, 4 % več kakor v letu 2010. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.512 evrov, 3 % več kakor v letu 2010. Slika 6 prikazuje izračun ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega po posameznih panogah dejavnosti. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v višini 98.833 EUR dosegajo družbe v dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro. Sledi dejavnost Poslovanja z nepremičninami, ki dosega dodano vrednost na zaposlenega v višini 84.135 EUR. Sledijo Finančne in zavarovalniške dejavnosti (68.116 EUR), Informacijske in komunikacijske dejavnosti (63.511 EUR), Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (51.007 EUR) in Rudarstvo (50.524 EUR). Ostale dejavnosti dosegajo dodano vrednost na zaposlenega pod 50.000 EUR. Slika 6: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji po panogah dejavnosti v letu 2011 Vir: Izračun IRP po podatkih AJPES. Tabela 4 in 5 prikazujeta podrobnejše podatke poslovanja družb po panogah v letu 2011. 17 Tabela 4: Razvrstitev slovenskih družb po panogah v letu 2011 Vir: AJPES, 2012. Tabela 5: Podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po panogah v letu 2011 Vir: AJPES, 2012. Slika 7 prikazuje podatke o ustvarjeni dodani vrednosti družb na zaposlenega po posameznih statističnih regijah. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v višini 44.413 EUR dosegajo 18 družbe v Spodnje-posavski regiji, sledijo družbe v Jugovzhodni Sloveniji v višini 43.630 EUR, nadalje družbe v Osrednje-slovenski regiji 42.597 EUR. Družbe v Podravju so z ustvarjeno dodano vrednostjo na zaposlenega v višini 30.726 EUR uvrstile regijo na deseto mesto med dvanajstimi regijami, medtem ko se je Pomurje uvrstilo na zadnje mesto s 26.199 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. Slika 7: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji po statističnih regijah v letu 2011 Vir: Izračun IRP po podatkih AJPES. Tabela 6 in 7 prikazujeta podatke o poslovanju družb po statističnih regijah v letu 2011. Tabela 6: Razvrstitev slovenskih družb po statističnih regijah v letu 2011 Vir: AJPES, 2012. 19 Tabela 7: Podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po slovenskih regijah v letu 2011 Vir: AJPES, 2012. 20 4. Rezultati analize za podravsko-pomursko obmejno območje 4.1. Zaključki na osnovi statističnih podatkov 4.1.1. Statistični podatki o podjetjih 4.1.1.1. Število podjetij Iz podatkov zbranih v Tabeli 8 lahko razberemo, da je v letu 2010 v Podravski regiji poslovalo 17.745 podjetij, od tega 6.658 gospodarskih družb in 11.087 samostojnih podjetnikov, ki so oddali zaključne izkaze na AJPES (RIS Podravje, 2012). Nadalje iz Tabele 8 izhaja, da je v letu 2010 v Pomurski regiji poslovalo 4.918 podjetij, od tega 1.579 gospodarskih družb in 3.339 samostojnih podjetnikov. V letu 2010 je v Podravju poslovalo 17.266 (97,1 %) mikro podjetja (od tega 6.167 mikro gospodarskih družb in 11.059 mikro samostojnih podjetnikov). V letu 2011 se je število mikro podjetij povečalo na 17.684. Nadalje je bilo v letu 2010 v regiji 353 malih podjetij oziroma 1.9 % vseh (v letu 2011 jih je bilo 336), srednjih podjetij v 2010 je bilo 89 oziroma 0,5 % (v letu 2011 jih je bilo 83) in velikih 77 oziroma 0,4 % v letu 2010 (73 v letu 2011). Od tega jih je bilo po številu 82,4 % v Zgornjem Podravju in 17,6 % v Spodnjem Podravju. Podobeno razmerje je tudi pri številu zaposlenih (83,4 % v Zgornjem Podravju in 16,6 % v Spodnjem Podravju) in pri ustvarjenih prihodkih (84,7 % v Zgornjem Podravju in 15,5 % v Spodnjem Podravju). V letu 2010 je v Pomurju poslovalo 1.418 (89,8 %) mikro gospodarskih družb in 3.333 mikro samostojnih podjetnikov. V letu 2011 se je število mikro podjetij povečalo na 1.508. Nadalje je bilo v letu 2010 v pomurski regiji 92 malih gospodarskih družb oziroma 5,8 % vseh (v letu 2011 jih je bilo 95) in 6 majhnih samostojnih podjetnikov, srednjih podjetij v 2010 je bilo 41 oziroma 2,6 % (v letu 2011 jih je bilo 41) in velikih 28 oziroma 1,8 % v letu 2010 (25 v letu 2011). Tabela 8: Podatki o podjetjih v Podravju in Pomurju, 2010 Regija PODJETJA ZGORNJEGA PODRAVJA PODJETJA SPODNJEGA PODRAVJA SKUPAJ PODRAVJE SKUPAJ PODJETJA V POMURJU Pravna oblika podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja Podjetja število 5.720 8.896 14.616 938 2.191 3.129 6.658 11.087 17.745 1.579 3.339 4.918 delež celotne Podravske regije v% 85,9% 80,2% 82,4% 14,1% 19,8% 17,6% 100,0% 100,0% 100,0% 32,1% 67,9% 100,0% Vir: RIS Podravje, 2012 in Razvojni center Murska Sobota, 2012. Zaposleni število delež celotne Podravske regije v% 54.238 84,6% 6.261 73,6% 60.499 83,4% 9.839 15,4% 2.243 26,4% 12.082 16,6% 64.077 100,0% 8.504 100,0% 72.581 100,0% 16.288 83,1% 3.312 16,9% 19.600 100,0% Prihodki znesek v delež celotne tisoč EUR Podravske regije v% 6.665.815 610.565 7.276.380 1.137.367 174.269 1.311.636 7.803.182 784.834 8.588.016 1.720.241 248.143 1.968.384 85,4% 77,8% 84,7% 14,6% 22,2% 15,3% 100,0% 100,0% 100,0% 87,4% 12,6% 100,0% 21 4.1.1.2. Število oseb, ki delajo Tabeli 9 in 10 prikazujeta podatke o številu zaposlenih oseb v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih po posameznih občinah v Podravju. V letu 2010 je bilo več kot 1.000 zaposlenih ljudi v sledečih občinah v Podravju : Mestna občina Maribor (39.511 zaposlenih), Ptuj (6.715 zaposlenih), Slovenska Bistrica (4.486 zaposlenih), Kidričevo (3.216 zaposlenih), Lenart (2.595 zaposlenih), Hoče-Slivnica (2.572 zaposlenih), Ormož (2.489 zaposlenih), Ruše (1.338 zaposlenih) in Šentilj (1.313 zaposlenih). Nadalje Tabela 11 prikazuje podatke o številu zaposlenih oseb v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih po posameznih občinah v Pomurju. Pomurske občine v katerih je bilo v letu 2010 zaposlenih več kot 1.000 ljudi so naslednje: Murska Sobota (zaposlenih 6.655), Gornja Radgona (3.047 zaposlenih), Ljutomer (2.029 zaposlenih) in Lendava (2.019 zaposlenih). 22 Tabela 9: Osnovni podatki podjetij Zgornjega Podravja po občinah, 2010 Pravna oblika podjetja Občina MARIBOR SLOVENSKA BISTRICA ORMOŽ HOČE-SLIVNICA ŠENTILJ LENART PESNICA RUŠE RAČE-FRAM DUPLEK MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU KUNGOTA SELNICA OB DRAVI POLJČANE STARŠE OPLOTNICA LOVRENC NA POHORJU BENEDIKT SVETA ANA CIRKULANA SV. TROJICA V SLOV. GORICAH SREDIŠČE OB DRAVI SV. JURIJ V SLOV. GORICAH SVETI TOMAŽ MAKOLE CERKVENJAK SKUPAJ PODJETJA ZGORNJEGA PODRAVJA Zaposleni Število Prihodki znesek v tisoč EUR družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. 36.954 2.557 39.511 3.882 604 4.486 2.166 323 2.489 2.273 299 2.572 1.135 178 1.313 2.223 372 2.595 648 144 792 1.197 141 1.338 501 193 694 179 147 326 505 206 711 484 141 625 460 108 568 551 102 653 409 107 516 147 132 279 187 53 240 28 104 132 4 36 40 59 44 103 44 45 89 41 57 98 10 51 61 3 7 10 124 25 149 24 85 109 54.238 6.261 4.290.594 237.323 4.527.917 1.007.886 70.772 1.078.658 154.153 24.968 179.121 302.144 27.182 329.326 112.061 17.079 129.140 194.740 35.283 230.023 68.968 14.321 83.289 148.495 11.585 160.080 88.688 20.360 109.048 16.099 14.948 31.047 54.394 23.552 77.946 51.772 13.409 65.181 61.757 9.587 71.344 40.236 11.036 51.272 7.856 10.743 18.599 13.473 15.053 28.526 11.448 5.963 17.411 2.127 8.406 10.533 992 3.210 4.202 2.605 3.127 5.732 3.916 5.794 9.710 13.657 8.814 22.471 8.201 7.548 15.749 261 981 1.242 7.763 2.969 10.732 1.529 6.552 8.081 6.665.815 610.565 Vsa podjetja 60.499 7.276.380 Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. 23 Tabela 10: Osnovni podatki podjetij Spodnjega Podravja po občinah, 2010 Pravna oblika podjetja Občina PTUJ KIDRIČEVO VIDEM MAJŠPERK GORIŠNICA MARKOVCI HAJDINA DORNAVA DESTRNIK JURŠINCI PODLEHNIK ZAVRČ ŽETALE TRNOVSKA VAS SKUPAJ PODJETJA SPODNJEGA PODRAVJA Podjetja število Zaposleni Število Prihodki znesek v tisoč EUR družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. 582 987 1.569 78 218 296 23 135 158 25 112 137 39 119 158 42 150 192 61 141 202 21 80 101 18 56 74 10 44 54 16 45 61 7 27 34 3 23 26 7 29 36 6 25 31 938 2.191 5.881 834 6.715 2.823 393 3.216 60 138 198 178 122 300 203 109 312 221 176 397 156 128 284 119 58 177 51 76 127 15 46 61 16 90 106 69 9 78 14 26 40 24 33 57 9 5 14 9.839 2.243 597.226 67.772 664.998 424.615 29.319 453.934 7.508 8.674 16.182 10.319 9.027 19.346 23.817 9.103 32.920 25.334 14.283 39.617 17.903 9.682 27.585 9.173 4.966 14.139 7.962 4.176 12.138 1.154 3.251 4.405 964 9.157 10.121 3.725 788 4.513 1.115 1.725 2.840 3.329 1.783 5.112 3.223 563 3.786 1.137.367 174.269 Vsa podjetja 3.129 12.082 1.311.636 Vir: Preračunan IRP iz podatkov poročil AJPES. 24 Tabela 11: Osnovni podatki podjetij Pomurja po občinah, 2010 Občina Apače Beltinci Cankova Črenšovci Dobrovnik Gornja Radgona Gornji Petrovci Grad Hodoš Kobilje Križevci Kuzma Lendava Ljutomer Moravske Toplice Murska Sobota Odranci Puconci Radenci Razkrižje Rogašovci Sveti Jurij ob Ščavnici Šalovci Tišina Turnišče Velika Polana Veržej SKUPAJ PODJETJA POMURJA Pravna oblika podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja Vir: Razvojni center Murska Sobota, 2012. Podjetja število Zaposleni Število Prihodki znesek v tisoč EUR 24 97 121 88 223 311 12 56 68 39 120 159 16 34 50 158 295 453 11 38 49 5 34 39 3 2 5 2 10 12 45 90 135 10 25 35 184 248 432 177 384 561 53 155 208 525 738 1263 20 38 58 52 148 200 59 166 225 5 36 41 8 66 74 20 76 96 4 20 24 20 101 121 19 71 90 3 22 25 17 46 63 1.579 3.339 124 83 207 523 232 755 35 88 123 396 130 526 61 33 94 2.708 339 3.047 110 32 142 4 48 52 9 0 9 21 4 25 280 99 379 74 27 101 1.833 186 2.019 1.580 449 2.029 610 135 745 5.896 759 6.655 224 70 294 344 92 436 798 96 894 32 37 69 82 55 137 60 70 130 11 27 38 46 113 159 356 55 411 19 24 43 52 28 80 16.288 10.277 6.661 16.938 33.494 21.013 54.507 3.872 4.558 8.430 25.769 9.774 35.543 6.566 4.001 10.567 253.368 25.011 278.379 2.502 1.896 4.398 333 2.613 2.946 843 12 855 499 161 660 45.124 9.032 54.156 5.582 1.756 7.338 186.620 15.851 202.471 151.554 33.906 185.460 30.472 7.846 38.318 734.337 54.909 789.246 39.986 2.706 42.692 54.659 7.638 62.297 63.514 8.224 71.738 4.159 2.244 6.403 4.526 3.394 7.920 4.518 7.267 11.785 1.393 1.885 3.278 3.554 7.592 11.146 44.746 3.831 48.577 1.179 1.717 2.896 6.794 2.642 9.436 1.720.240 3.311 248.140 4.918 19.599 1.968.380 25 4.1.1.3. Prihodek podjetij Skupni prihodki podjetij v Podravju so v letu 2010 znašali 8.588 mio EUR in se v letu 2011 povečali na 8.895 mio EUR. Izvoz na tuje trge predstavlja okrog tretjino ustvarjenih prihodkov in se je v letu 2011 okrepil na 32,4 % (28,7 % v letu 2010). Glavni izvoznik so velika podjetja, ki so v letu 2011 na tujih trgih ustvarila 46,4 % prihodkov. Skupni prihodki podjetij v Pomurju so v letu 2010 znašali 254,5 mio EUR in se v letu 2011 povečali na 259,5 mio EUR. Izvoz na tuje trge predstavlja 7,6 % ustvarjenih prihodkov in se je v letu 2011 okrepil na 9,71 %. 4.1.1.4. Bruto investicije v osnovna sredstva Podatki o bruto investicijah v osnovna sredstva žal niso dostopni na ravni statističnih regij, temveč jih SURS analizira na ravni dveh kohezijskih regij (zahodne in vzhodne kohezijske regije). Edine podatke, ki smo jih zasledili na ravni statističnih regij so zajeti v objavljeni sliki SURS, ki prikazuje bruto investicije na prebivalca po statističnih regijah za leto 2009. Iz Slike 8 izhaja, da so bruto investicije v Podravju znašale med 2.001 in 2.500 EUR na prebivalca in v Pomurju pod 1.500 EUR na prebivalca. Ker so bili ostali podatki dostopni le na ravni kohezijskih regij v nadaljevanju podajamo analizo za Vzhodno kohezijsko regijo, kakor sodita tudi analizirani regiji Podravja in Pomurja ter podajamo primerjavo z Zahodno kohezijsko regijo. Slika 8: Bruto investicije na prebivalca po statističnih regijah, 2009 Vir: SURS, 2012. 26 Prav tako smo v poglavje zajeli tudi analizo investicij glede namen vlaganja, in sicer: investicije v nove zmogljivosti, investicije v rekonstrukcijo, posodobitev, dograditev in razširitev ter investicije v vzdrževanje obstoječih zmogljivosti. Tabela 12 prikazuje razrez bruto investicij glede namena vlaganj na ravni Slovenije. Žal podatkov po statističnih regijah nismo uspeli pridobiti. Tabela 12: Bruto investicije glede na namen vlaganj, Slovenija, 2009 (v 1000 EUR) Namen vlaganj Nove zmogljivosti 2.586.523 Rekonstrukcije, posodobitve, dograditve Vzdrževanje na obstoječi ravni 2.243.878 406.558 Skupaj 5.236.959 Vir: SURS, 2012. Vrednost vseh bruto investicij v osnovna sredstva, ustvarjenih v kohezijski regiji Zahodna Slovenija v letu 2009, je bila 4.428 milijonov, v letu 2008 pa 5.424 milijonov evrov, kar predstavlja 18,4 % medletni upad. Vrednost investicij v osnovna sredstva, ustvarjenih v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v letu 2009, pa je bila 3.840 milijonov, kar je za 27,6 % manj kot v letu 2008, ko so bruto investicije znašale 5.305 milijonov evrov. Zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva se je nadaljevalo tudi v letu 2010. V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija za skoraj 10 %, v Zahodni Sloveniji pa za 16 %. V obeh kohezijskih regijah so poslovni subjekti torej v letu 2010 ustvarili manj bruto investicij v osnovna sredstva (v nadaljevanju BIOS) kot v letu 2009 . Po podatkih nacionalnih računov so v letu 2010 BIOS znašale 7.169 milijonov EUR, kar je približno enako ravni bruto investicij v letu 2005. V primerjavi z letom 2009 so bile BIOS nižje za 12,8 %. Glede na leto 2008, ko so poslovni subjekti največ investirali v zadnjih desetih letih, pa so bile nižje za skoraj 33 %. V kohezijski regiji Zahodna Slovenija je v letu 2010 vrednost vseh ustvarjenih BIOS znašala 3.683 milijonov EUR, kar je za 15,6 % manj kot v letu 2009, ko je vrednost bruto investicij znašala 4.366 milijonov EUR. Vrednost BIOS, ustvarjenih v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v letu 2010, je znašala 3.486 milijonov EUR, to je za 9,7 % manj kot v letu 2009; takrat so bruto investicije znašale 3.859 milijonov EUR. V kohezijski regiji Zahodna Slovenija je bilo torej ustvarjenih za 5,7 % več BIOS kot v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, na prebivalca pa za skoraj 19 % več. 27 Tabela 13: Bruto investicije v osnovna sredstva po regijah, Slovenija 2007 mio EUR Slovenija Vzhodna Slovenija Zahodna Slovenija struktura (%) Slovenija Vzhodna Slovenija Zahodna Slovenija 2008 2009 2010 9.604 4.562 5.041 10.663 5.334 5.328 8.225 3.859 4.366 7.169 3.486 3.683 100,0 47,5 52,5 100,0 50,0 50,0 100,0 46,9 53,1 100,0 48,6 51,4 Vir: SURS, 2012. V kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je bilo v skupini Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja (področja B, C, D, E) ustvarjenih 30,9 % vseh bruto investicij v regiji, kar je za 4,9-odstotne točke več v primerjavi z letom 2009. Skupina Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo (področja O, P, Q) je imela 22,8-odstotni delež. S 17,8 % so sledile bruto investicije skupine Poslovanje z nepremičninami (področje L), medtem ko se je delež bruto investicij skupine Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje ter gostinstvo (področja G, H, I) v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 3,3 odstotne točke in je znašal 15,1 % vseh bruto investicij v regiji. V letu 2010 so v kohezijski regiji Zahodna Slovenija največ BIOS ustvarili v skupini Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo (področja O, P, Q), in sicer 21,3 % vseh investicij v regiji. Delež skupine Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje ter gostinstvo (področja G, H, I) je znašal 19,5 % vseh bruto investicij, sledilo je Poslovanje z nepremičninami (področje L) z 18-odstotnim deležem ter nato skupina Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami ter saniranje okolja (področja B, C, D, E) s 17,3 % vseh investicij v omenjeni kohezijski regiji. 28 Tabela 14: Bruto investicije v osnovna sredstva po regijah in po dejavnostih, Slovenija 2007 struktura (%) Vzhodna Slovenija A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo B,C,D,E Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja od tega: C Predelovalne dejavnosti F Gradbeništvo G,H,I Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti K Finančne in zavarovalniške dejavnosti L Poslovanje z nepremičninami M,N Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti O,P,Q Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo R,S,T Druge storitvene dejavnosti Zahodna Slovenija A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo B,C,D,E Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja od tega: C Predelovalne dejavnosti F Gradbeništvo G,H,I Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti K Finančne in zavarovalniške dejavnosti L Poslovanje z nepremičninami M,N Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti O,P,Q Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo R,S,T Druge storitvene dejavnosti 2008 2009 2010 100,0 3,9 100,0 4,0 100,0 4,6 100,0 4,1 29,7 26,3 26,0 30,9 20,7 4,6 23,8 1,6 1,0 17,4 19,7 5,4 24,4 1,5 1,2 18,7 17,3 4,8 18,4 1,3 1,6 19,4 18,9 3,9 15,1 1,2 1,3 17,8 2,0 1,9 1,6 2,3 14,5 1,5 15,9 0,8 21,3 1,1 22,8 0,7 100,0 1,4 100,0 1,5 100,0 1,5 100,0 1,7 18,1 18,8 19,2 17,3 12,1 4,0 25,3 6,5 5,3 17,6 11,8 2,9 25,5 7,2 3,9 18,0 11,5 2,9 22,4 5,7 4,1 18,3 10,7 2,7 19,5 5,5 5,3 18,0 4,2 5,4 5,9 5,5 14,6 3,0 14,3 2,4 17,2 2,8 21,3 3,2 Vir: SURS, 2012. V letu 2010 je bilo v storitvenih dejavnostih (to so dejavnosti, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v področja od G do U) ustvarjenih več BIOS kot v proizvodnih dejavnostih (dejavnosti od B do vključno F), in to v obeh kohezijskih regijah. V kohezijski regiji zahodna Slovenija je bilo v storitvenih dejavnostih ustvarjenih 3,9-krat več BIOS kot v proizvodnih dejavnostih, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 1,8-krat več. 29 Slika 9: Bruto investicije v osnovna sredstva po regijah, tekoče cene, Slovenija Vir: SURS Slika 10: Bruto investicije v osnovna sredstva po skupinah dejavnosti, Slovenija, 2010 Vir: SURS 30 4.1.2. Statistični podatki o raziskovalni dejavnosti 4.1.2.1. Število raziskovalcev V raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji je bilo v letu 2009 zaposlenih 17.045 oseb. Kot kaže Slika 11, so raziskovalci (izraženi v EPDČ – Ekvivalent polnega delovnega časa) po statističnih regijah precej neenakomerno razporejeni. Največ raziskovalcev je bilo v letu 2009 zaposlenih v Osrednje-slovenski statistični regiji s 63,7 % vseh raziskovalcev, sledila ji je Podravska regija s 7,8 %, tej pa Gorenjska statistična regija s 6,7 %. Najmanj raziskovalcev je bilo zaposlenih v Pomurski (0,7 %), Koroški (0,4 %) in Spodnje-posavski statistični regiji (0,3 %). Slika 11: Delež raziskovalcev po statističnih regijah v 2009 (%)* *Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). Vir: SURS, Regije v številkah, 2012 v RIS Podravje, 2012. Po številu zaposlenih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v Sloveniji močno izstopa Osrednjeslovenska regija (25,7 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) za katero regija Podravje močno zaostaja (7,4 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) in to kljub dejstvu, da je Maribor drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji. Kot prikazuje Slika 12 je Podravje po številu raziskovalcev na 1000 zaposlenih šele na 7. mestu med slovenskimi regijami, medtem ko je Pomurje z 2,1 raziskovalcev na 1000 zaposlenih še slabše uvrščeno (na 10. mesto). 31 Slika 12: Število zaposlenih raziskovalcev, izraženo na 1000 zaposlenih, po regijah za leto 2009 Vir: Izračun IRP po podatkih SURS. Povzeto po RIS Podravje, 2012. 4.1.2.2. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po statističnih regijah so precej neenakomerno razporejeni (glej Sliko 13). Največ sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v letu 2009, je bilo porabljenih v Osrednje-slovenski statistični regiji 52,3 % vseh sredstev, z 11,5 % ji je sledila Jugo-vzhodna Slovenija in z 7,7 % Gorenjska statistična regija. Te tri statistične regije so v letu 2009 porabile tri četrtine vseh sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v Sloveniji. Podravska regija je bila s 6,3 % šele na petem mestu, medtem ko je bila Pomurska regija z 0,7 % šele na devetem mestu. 32 Slika 13: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009 Vir: SURS, 2010. Iz Tabele 15 izhaja, da so izdatki za R&R dejavnost v Podravski regiji od leta 1998 do 2008 rasli počasneje kot v Osrednje-slovenski regiji, kar kaže na relativno zaostajanje regije in večanje razvojnega razkoraka (iz 7,2 % deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost v letu 1998 se je delež do leta 2009 zmanjšal na 6,3 %). Na ta način se je Podravska regije z 42 mio EUR sredstev za R&R dejavnost uvrstila v letu 2009 šele na peto mesto med slovenskimi regijami. Izdatki za R&R dejavnost v Pomurski regiji so se od leta 1998 do 2008 sicer povečevali hitreje kot v Osrednje-slovenski regiji (iz 0,5 % deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost v letu 1998 se je delež do leta 2009 povečal na 0,7 %), vendar so bili in so še vedno na zelo nizkem nivoju, kar uvršča Pomursko regije šele na deveto mesto. V letu 2009 je bilo v Pomurju le 5 mio EUR sredstev namenjenih za R&R dejavnost. Tabela 15: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008 BIRR – tekoče cene (v mio EUR) Regija SLOVENIJA Pomurska delež nacionalnih izdatkov (v %) Podravska delež nacionalnih izdatkov (v %) Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška Vir: SURS, 2010. 1998 200,4 1,1 0,5% 14,5 7,2% 1,1 11,4 0,6 0,2 17,5 123,8 22,9 0,7 4,6 1,9 1999 230,3 1,5 0,7% 15,5 6,7% 1,3 19,7 0,6 0,2 15,5 142,9 23,9 1,0 5,8 2,6 2000 256,4 1,6 0,6% 16,5 6,4% 1,7 23,2 1,0 0,4 17,7 154,0 30,0 1,3 7,0 1,9 2001 310,4 1,5 0,5% 19,1 6,2% 1,4 29,6 2,4 0,6 18,8 182,9 41,2 1,6 8,5 2,9 2002 339,9 1,8 0,5% 21,6 6,4% 1,8 28,6 3,8 0,3 28,9 194,8 41,6 2,2 9,8 4,6 2003 320,7 1,4 0,4% 18,2 5,7% 0,8 13,9 2,7 0,4 26,1 200,5 44,2 0,7 9,5 2,4 2004 379,9 1,5 0,4% 19,3 5,1% 0,8 16,3 3,2 0,4 31,5 245,8 45,9 0,6 11,3 3,3 2005 412,8 3,0 0,7% 24,4 5,9% 1,7 29,3 2,0 0,2 39,5 241,7 49,0 1,5 16,7 3,7 2006 484,3 3,0 0,6% 26,0 5,4% 2,6 35,4 4,1 1,2 53,8 278,0 51,7 2,1 22,4 4,0 2007 500,5 3,0 0,6% 29,0 5,8% 3,1 33,6 4,3 1,8 63,0 276,0 52,0 4,6 24,7 5,4 2008 616,9 5,2 0,8% 36,4 5,9% 2,5 48,0 4,8 2,6 75,8 337,0 54,5 2,0 30,3 17,8 2009 671,0 5,0 0,7% 42,0 6,3% 4,0 44,0 4,0 3,0 77,0 351,0 52,0 7,0 33,0 27,0 33 4.2. Zaključki na osnovi seznama inovativnih podjetij Da bi lahko ocenili inovacijski potencial podjetij v Podravju in Pomurju, smo se lotili natančne analize podjetij, za katere smo v skladu z zastavljeno metodologijo ocenili, da imajo po naravi svoje dejavnosti bolj izrazit inovacijski potencial. Na osnovi podatkovne baze Bizi.si, ki je predstavljala osnovo za pridobitev finančnih in drugih podatkov o podjetjih, smo izdelali osnovni nabor potencialno inovativnih podjetij v Podravski in Pomurski regiji. Osnovni kriterij za uvrstitev podjetij na seznam potencialno inovativnih podjetij je bil, da podjetje trži lastne izdelke oziroma izvaja inovativne storitve. V okviru analize smo opazovali osnove finančne podatke podjetij (število zaposlenih, prihodki iz poslovanja, čisti dobiček, dodana vrednost na zaposlenega), predvsem pa smo se osredotočili na pregled njihovih spletnih strani ter drugih dostopnih informacij o podjetjih, kar nam je pomagalo pri bolj kakovostni presoji o obstoju lastnih izdelkov ali izvajanju inovativnih storitev. Prav tako smo si pomagali z ocenami njihovih inovacij v okviru posameznih izborov inovacij (nagrade GZS, Slovenski forum inovacij, Tehnovacije,...). V okviru selekcijskega procesa za Podravsko regijo smo prišli do nabora 250 inovativnih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 27.566 oseb. Za Pomursko regijo pa smo prišli do nabora 38 inovativnih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 4.339 oseb. Za izbrana podjetja lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v kategorijo inovativnih podjetij, saj je za njih značilno da izpolnjujejo večino navedenih kriterijev, in sicer: da dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v panogi, da imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka), da imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino, da aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in da aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5 % celotnih prihodkov). Na osnovi zbranih podatkov v seznamu inovativnih izbranih podjetij v obmejnem področju Podravja in Pomurja in statističnih podatkov smo izvedli analizo inovativnega potenciala v obmejnem območju. 34 4.2.1. Število podjetij po dejavnostih V nadaljevanju podrobneje analiziramo identificirana inovativna podjetja v Podravju in Pomurju po posameznih sektorjih dejavnosti. V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja so podjetja iz sledečih dejavnosti: C Predelovalnih dejavnosti (144 podjetij), M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij) in J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij). E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij). F Dejavnost gradbeništva (7 podjetij). H Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij). A Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (3 podjetja). G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja). I Dejavnosti gostinstva (3 podjetja). D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja). R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje). V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurja so podjetja iz sledečih dejavnosti: C Predelovalnih dejavnosti (24 podjetij), F Dejavnost gradbeništva (3 podjetja), M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3 podjetja), A Dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (2 podjetji), G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (2 podjetji), J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (2 podjetji), H Dejavnosti prometa in skladiščenja (1 podjetje), N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1 podjetje). V nadaljevanju razvrščamo podjetja v skupine glede na gospodarske sektorje Industrija, Gradbeništvo, Trgovina in Ostale storitve. 4.2.1.1. Industrija V sektor Industrija se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v področja dejavnosti C, D in E standardne klasifikacije dejavnosti. V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Industrija: C Predelovalnih dejavnosti (144 podjetij), D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja). E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij). V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeča podjetja v sektorju Industrija: C Predelovalnih dejavnosti (24 podjetij). 35 4.2.1.2. Gradbeništvo V sektor Gradbeništvo se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v področja dejavnosti F standardne klasifikacije dejavnosti. V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Gradbeništvo: F Dejavnost gradbeništva (7 podjetij). V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeča podjetja v sektorju Gradbeništvo: F Dejavnost gradbeništva (3 podjetja). 4.2.1.3. Trgovina V sektor Trgovina se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v področja dejavnosti G standardne klasifikacije dejavnosti. V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Trgovina: G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja). V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeči podjetji v sektorju Trgovina: G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (2 podjetji). 4.2.1.4. Ostale storitve V sektor Ostale storitve se uvrščajo podjetja, ki so po svoji osnovni dejavnosti razvrščena v področja dejavnosti od H do R standardne klasifikacije dejavnosti. V okviru inovativnih podjetij smo v Podravju identificirali sledeča podjetja v sektorju Ostale storitve: M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij) in I Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij). H Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij). I Dejavnosti gostinstva (3 podjetja). R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje). V okviru inovativnih podjetij smo v Pomurju identificirali sledeča podjetja v sektorju Ostale storitve: M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3 podjetja), J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (2 podjetji), H Dejavnosti prometa in skladiščenja (1 podjetje), N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1 podjetje). 36 4.2.2. Starost podjetij V nadaljevanju analiziramo starost identificiranih inovativnih podjetij v Podravju in Pomurju po posameznih sektorjih dejavnosti. Kot trenutek nastanka podjetja smo šteli podatek o letu vpisa podjetja v poslovni register. V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja so podjetja izkazovala sledečo povprečno starost po dejavnostih razvrščenih po številu identificiranih podjetij : C Predelovalnih dejavnosti (144 podjetij s povprečno starostjo 17,0 let), M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij s povprečno starostjo 15,9 let) in J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij s povprečno starostjo 15,2 let). E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij s povprečno starostjo 18,0 let). F Dejavnost gradbeništva (7 podjetij s povprečno starostjo 14,9 let). H Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij s povprečno starostjo 19,7 let). A Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (3 podjetja s povprečno starostjo 12,0 let). G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja s povprečno starostjo 18,7 let). I Dejavnosti gostinstva (3 podjetja s povprečno starostjo 18,7 let). D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja s povprečno starostjo 21,0 let). R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje s povprečno starostjo 22,0 let). Povprečna starost vseh v analizo zajetih podjetij iz Podravja je znašala 16,7 let. V vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurske regije so podjetja izkazovala sledečo povprečno starost po dejavnostih razvrščenih po številu identificiranih podjetij: C Predelovalnih dejavnosti (24 podjetij s povprečno starostjo 19,0 let), F Dejavnost gradbeništva (3 podjetja s povprečno starostjo 21,7 let), M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (3 podjetja s povprečno starostjo 13,7 let), A Dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (2 podjetji s povprečno starostjo 21,5 let), G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (2 podjetji s povprečno starostjo 16,5 let), J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (2 podjetji s povprečno starostjo 8 let), H Dejavnosti prometa in skladiščenja (1 podjetje s povprečno starostjo 7,0 let), N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1 podjetje s povprečno starostjo 6 let). Povprečna starost vseh v analizo zajetih podjetij iz Pomurja je znašala 17,6 let. 37 4.2.3. Velikost podjetij V nadaljevanju analiziramo velikost identificiranih inovativnih podjetij v Podravju in Pomurju po posameznih sektorjih dejavnosti. V Sloveniji velikost podjetja razdelimo na mikro, majhna, srednja in velika. Podatek o velikosti podjetja podaja Ajpes, in sicer velikost podjetja kategorizira glede na vrednost sredstev, celotnih prihodkov in števila zaposlenih v podjetju, kot to določa 55. člen Zakona o gospodarskih družbah. Mikro podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. Majhno podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu od 10 do 50, čisti prihodki od prodaje od 2.000.000 do 7.300.000 evrov, in vrednost aktive od 2.000.000 do 3.650.000 evrov. Srednje podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril: povprečno število delavcev od 50 do 250, čisti prihodki od prodaje od 7.300.000 do 29.200.000 evrov, in vrednost aktive od 3.650.000 do 14.600.000 evrov. Veliko podjetje mora izpolnjevati dva od sledečih meril: povprečno število delavcev nad 250, čisti prihodki od prodaje nad 29.200.000 evrov, in vrednost aktive nad 14.600.000 evrov. V Tabeli 16 prikazujemo število in delež podjetij po posameznih velikostnih skupinah in dejavnostih v vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja. Tabela 16: Velikostna struktura analiziranih inovativnih podjetij v Podravju po dejavnostih C Predelovalnih dejavnosti M Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih J Informacijskih in komunikacijskih dejavnosti E Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki F Dejavnost gradbeništva H Dejavnosti prometa in skladiščenja A Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva G Dejavnosti trgovine in popravila vozil I Dejavnosti gostinstva D Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Vir: Izračun IRP. 2012. Vsa analizirana podjetja število Delež v % 144 100,0% Mikro podjetja število Mala podjetja število Delež v % 45 31,3% Srednja podjetja število Delež v % 25 17,4% Velika podjetja število Delež v % 23 16,0% 51 Delež v % 35,4% 41 100,0% 27 65,9% 13 31,7% 1 2,4% 0 0,0% 33 100,0% 27 81,8% 4 12,1% 2 6,1% 0 0,0% 7 100,0% 2 28,6% 1 14,3% 3 42,9% 1 14,3% 7 100,0% 1 14,3% 1 14,3% 4 57,1% 1 14,3% 6 100,0% 0 0,0% 3 50,0% 2 33,3% 1 16,7% 3 100,0% 1 33,3% 0 0,0% 0 0,0% 2 66,7% 3 100,0% 1 33,3% 2 66,7% 0 0,0% 0 0,0% 3 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 66,7% 1 33,3% 2 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 100,0% 0 0,0% 1 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 100,0% 0 0,0% 38 V Tabeli 17 prikazujemo število in delež podjetij po posameznih velikostnih skupinah in dejavnostih v vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurja. Tabela 17: Velikostna struktura analiziranih inovativnih podjetij v Pomurju po dejavnostih Vsa analizirana podjetja Delež v % 100,0% 100,0% število 100,0% 2 2 100,0% 0 2 100,0% 1 2 100,0% 2 1 1 100,0% 100,0% 0 1 število C Predelovalne dejavnosti F Gradbeništvo M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavno A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil J Informacijske in komunikacijske dejavnost H Promet in skladiščenje N Druge raznovrstne poslovne Mikro podjetja 24 3 3 Vir: Razvojni center Murska Sobota, 2012. 3 0 Delež v % 12,5% 0,0% 66,7% 0,0% 50,0% 100,0% 0,0% 100,0% Mala podjetja število 5 0 1 1 0 0 0 0 Delež v% 20,8% 0,0% 33,3% 50,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Srednja podjetja število 11 0 0 0 1 0 1 0 Delež v % 45,8% 0,0% 0,0% 0,0% 50,0% 0,0% 100,0% 0,0% Velika podjetja število 5 3 0 1 0 0 0 0 Delež v % 20,8% 100,0% 0,0% 50,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 39 4.2.4. Rast števila zaposlencev 10/06 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij o gibanju števila zaposlenih v letih 2006, 2008 in 2010. 4.2.4.1. Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih V predelovalnih dejavnostih smo v Podravju natančneje analizirali 144 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.088 vseh podjetij v predelovalnih dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 17.774 oseb oziroma 66,6 % vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (glej Tabelo 18). Tabela 18: Število zaposlenih po segmentih predelovalnih dejavnosti v Podravju Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 C10 Proizvodnja živil 9 1.621 1.745 1.764 Rast števila zap. 10/06 -8,1% C11 Proizvodnja pijač 2 33 41 46 -28,3% C13 Proizvodnja tekstilij 4 664 663 656 1,2% C14 Proizvodnja oblačil 3 70 113 112 -37,5% C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd. 1 1.328 1.194 1.444 -8,0% C16 Obdelava in predelava lesa 7 420 405 388 8,2% C17 Proizvodnja papirja 4 865 1.032 1.030 -16,0% C18 Tiskarstvo 3 143 135 113 26,5% C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 30 25 16 87,5% C20 Proizvodnja kemikalij 6 1.076 1.164 1.046 2,9% Dejavnost po SKD klasifikaciji C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 61 2 0 / C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 11 1.407 1.453 1.324 6,3% C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 6 1.356 412 432 213,9% C24 Proizvodnja kovin 3 962 1.125 1.007 -4,5% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 2.331 2.546 1.477 57,8% C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 4 1.309 1.442 1.447 -9,5% C27 Proizvodnja električnih naprav 6 131 154 170 -22,9% C28 Proiz. drugih strojev in naprav 20 2.446 2.946 2.500 -2,2% C29 Proizvodnja motornih vozil 5 1.419 1.704 1.329 6,8% C31 Proizvodnja pohištva 1 23 37 36 -36,1% C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 36 35 37 -2,7% C33 Popravila in montaža strojev in naprav C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) C SKUPAJ VSA PODJETJA V PODRAVJU 3 45 43 33 36,4% 144 17.774 18.416 16.405 2.088 26.672 8,3% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. V predelovalnih dejavnostih so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 8,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 18). V predelovalnih dejavnostih smo v Pomurju natančneje analizirali 24 identificiranih inovativnih podjetij (od 230 vseh podjetij v predelovalnih dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 3.541 oseb oziroma 47,7 % vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (glej Tabelo 19). 40 Tabela 19: Število zaposlenih po segmentih predelovalnih dejavnosti v Pomurju Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 C10 Proizvodnja živil 3 109 140 126 Rast števila zap. 10/06 -13,5% C11 Proizvodnja pijač 1 203 240 298 -31,9% C14 Proizvodnja oblačil 1 1.189 - - - Dejavnost po SKD klasifikaciji C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 10 17 22 -54,5% C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 37 32 30 23,3% C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 1 120 131 113 6,2% C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 1 139 133 119 16,8% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 3 572 691 624 -8,3% C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 2 377 441 414 -8,9% C27 Proizvodnja električnih naprav 2 57 61 115 -50,4% C28 Proiz. drugih strojev in naprav 5 625 780 687 -9,0% C29 Proizvodnja motornih vozil 1 54 58 51 5,9% C31 Proizvodnja pohištva 1 - 167 191 8,9% C32 Druge predelovalne dejavnosti C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) 1 49 45 45 24 3.541 2.936 2.835 C SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA 230 7.421 24,9% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. V predelovalnih dejavnostih so podjetja v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 24,9 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 19). 41 4.2.4.2. Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo v Podravju natančneje analizirali 41 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.913 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 648 oseb oziroma 14,2 % vseh zaposlenih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (glej Tabelo 20). Tabela 20: Število zaposlenih v segmentih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti v Podravju Dejavnost po SKD klasifikaciji M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost M74 Druge strokovne in tehnične dej. M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. M SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Rast števila zap. 10/06 2 3,0 4,1 1,5 100,0% 31 560,4 569,8 498,5 12,4% 6 2 59,5 25,5 40,6 25,4 20,2 22,3 194,6% 14,3% 41 648 640 543 19,3% 2.913 4.553 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 19,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 20). V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo v Pomurju natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 236 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 23 oseb oziroma 3,6 % vseh zaposlenih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (glej Tabelo 21). Tabela 21: Število zaposlenih v segmentih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti v Pomurju Dejavnost po SKD klasifikaciji M69 Pravne in računovodske dejavnosti M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. M SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA Število podjetij zajetih v vzorec 1 Število zap. 2010 3 Število zap. 2008 2 Število zap. 2006 1 Rast števila zap. 10/06 200,0% 2 20 22 21 -4,8% 3 23 24 22 -4,8% 236 635 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so podjetja v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 4,8 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 21). 42 4.2.4.3. Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo v Podravju natančneje analizirali 33 identificiranih inovativnih podjetij (od 792 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 544 oseb oziroma 32,4 % vseh zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (glej Tabelo 22). Tabela 22: Število zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v Podravju Dejavnost po SKD klasifikaciji J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje in svetovanje J63 Druge informacijske dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. J SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 1 Število zap. 2010 17,0 Število zap. 2008 10,5 Število zap. 2006 8,7 Rast števila zap. 10/06 95,4% 30 424,0 370,2 339,0 25,1% 2 103,2 94,0 87,0 18,6% 33 544,2 474,7 434,6 25,2% 792 1.679 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 25,2 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 22). V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo v Pomurju natančneje analizirali 2 identificirani inovativni podjetji (od 58 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovali 2 osebi oziroma 0,9 % vseh zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (glej Tabelo 23). Tabela 23: Število zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v Pomurju Dejavnost po SKD klasifikaciji J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. J SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA Število podjetij zajetih v vzorec 1 Število zap. 2010 5 Število zap. 2008 2 Število zap. 2006 0 Rast števila zap. 10/06 - 1 2 1 2 0,0% 2 7 3 2 250,0% 58 220 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih sta podjetji v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečali za 250,0 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 23). 43 4.2.4.4. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki smo v Podravju natančneje analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 39 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 724 oseb oziroma 51,2 % vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (glej Tabelo 24). Tabela 24: Število zaposlenih po segmentih dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom Dejavnost po SKD klasifikaciji E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode E37 Ravnanje z odplakami E38 Zbiranje in odvoz odpadkov E39 Saniranje okolja E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI VSA PODJETJA V PODRAVJU Število podjetij zajetih v vzorec 3 1 2 1 Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 160,9 235,0 321,2 7,0 158,4 238,0 352,0 8,0 153,0 258,0 350,0 8,0 Rast števila zap. 10/06 5,2% -8,9% -8,2% -12,5% 7 724,1 756,4 769,0 -5,8% 39 1.414,0 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 5,8 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 24). V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki v Pomurju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij. 4.2.4.5. Analiza podjetij v gradbeništvu V gradbeništvu smo natančneje analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.415 vseh podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb oziroma 19,8 % vseh zaposlenih v gradbeništvu. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večja podjetja in da je v gradbeništvu še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih) (glej Tabelo 25). Tabela 25: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih gradbeništva v Podravju Število podjetij zajetih v vzorec 3 Število zap. 2010 284,0 Število zap. 2008 294,0 Število zap. 2006 296,3 Rast števila zap. 10/06 -4,2% F42 Gradnja inženirskih objektov 1 20,0 23,0 19,0 5,3% F43 Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) F SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA 3 175,2 191,7 191,1 -8,3% 7 479,1 508,7 506,3 -5,4% 2.415 9.486 Dejavnost po SKD klasifikaciji F41 Gradnja stavb *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. 44 Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb. Slaba stran teh podjetij je sicer, da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so zmanjšala število zaposlenih za 27 oseb. V dejavnosti gradbeništva so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 5,4 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 25). V gradbeništvu smo v Pomurju natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 178 vseh podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 499 oseb oziroma 22,3 % vseh zaposlenih v gradbeništvu. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili le velika podjetja (glej Tabelo 26). Tabela 26: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih gradbeništva v Pomurju Dejavnost po SKD klasifikaciji F 41Gradnja stavb Število podjetij zajetih v vzorec 1 Število zap. 2010 43 Število zap. 2008 43 Število zap. 2006 40 Rast števila zap. 10/06 7,5% 2 3 456 499 559 602 510 550 -10,6% -9,3% 178 2.237 F 43Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) F SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 499 oseb. Slaba stran teh podjetij je sicer, da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so zmanjšala število zaposlenih za 51 oseb. V dejavnosti gradbeništva so podjetja v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 9,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 26). 4.2.4.6. Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja V dejavnostih prometa in skladiščenja smo natančneje analizirali 6 identificiranih inovativnih podjetij (od 1.116 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6.495 oseb oziroma 71,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih prometa in skladiščenja (glej Tabelo 27). Tabela 27: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in skladiščenja v Podravju Dejavnost po SKD klasifikaciji H49 Kopenski promet H53 Poštna in kurirska dejavnost H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) H SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 5 1 Število zap. 2010 214 6.281 Število zap. 2008 237 6.363 Število zap. 2006 193 6.317 Rast števila zap. 10/06 10,9% -0,6% 6 6.495 6.600 6.510 -0,2% 1.116 9.062 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6.495 oseb. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 ohranila nivo zaposlenih na približno enaki ravni. V dejavnostih 45 prometa in skladiščenja so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšala za 0,2 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 27). V dejavnostih prometa in skladiščenja smo natančneje analizirali 1 identificirano inovativno pomursko podjetje (od 73 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 118 oseb oziroma 13,6 % vseh zaposlenih v dejavnostih prometa in skladiščenja. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večje podjetje in da je v dejavnostih prometa in skladiščenja še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih) (glej Tabelo 28). Tabela 28: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in skladiščenja v Pomurju Dejavnost po SKD klasifikaciji H PROMET IN SKLADIŠČENJE H SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA Število podjetij zajetih v vzorec 1 Število zap. 2010 118 73 871 Število zap. 2008 121 Število zap. 2006 28 Rast števila zap. 10/06 321,4% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Navedeno podjetje je v letu 2010 zaposlovalo 118 oseb. Opazovano podjetje je v obdobju od 2006 do 2010 nivo zaposlenih precej povečalo. V dejavnostih prometa in skladiščenja je podjetje v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečalo za 321,4 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 28). 4.2.4.7. Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 134 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 148 oseb oziroma 21,1 % vseh zaposlenih v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (glej Tabelo 29). Tabela 29: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo v Podravju Dejavnost po SKD klasifikaciji A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 3 Število zap. 2010 148,2 134 703 Število zap. 2008 147,5 Število zap. 2006 116,4 Rast števila zap. 10/06 27,3% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 27,3 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 29). V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo v Pomurju natančneje analizirali 2 identificirani inovativni podjetji (od 38 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovali 104 oseb oziroma 16,5 % vseh zaposlenih v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (glej Tabelo 30). 46 Tabela 30: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo v Pomurju Dejavnost po SKD klasifikaciji A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO VSA PODJETJA POMURJA Število podjetij zajetih v vzorec 2 Število zap. 2010 104 37 632 Število zap. 2008 109 Število zap. 2006 109 Rast števila zap. 10/06 -4,6% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva sta podjetji v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 zmanjšali za 4,6 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 30). 4.2.4.8. Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podravska podjetja (od 3.696 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb oziroma 0,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (glej Tabelo 31). Tabela 31: Število zaposlenih identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil v Podravju Dejavnost po SKD klasifikaciji G46 Posredništvo in trgovina na debelo G47 Trgovina na drobno G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL G SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 2 1 3 Število zap. 2010 22,7 33,1 55,7 3.696 7.934 Število zap. 2008 22,0 9,4 31,5 Število zap. 2006 8,7 1,0 9,7 Rast števila zap. 10/06 160,9% 3210,0% 474,2% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 hitro rasla, saj so število zaposlenih povečala iz 10 na 56 oseb. V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 474,2 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 31). V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo natančneje analizirali 2 identificirani inovativni pomurski podjetji (od 434 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovali 38 oseb oziroma 2,3 % vseh zaposlenih v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (glej Tabelo 32). 47 Tabela 32: Število zaposlenih identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil v Pomurju Dejavnost po SKD klasifikaciji G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL G SKUPAJ VSA PODJETJA POMURJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Rast števila zap. 10/06 2 38 41 30 26,7% 434 1.661 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Navedeni podjetji sta v letu 2010 skupaj zaposlovali 38 oseb. Opazovani podjetji sta v obdobju od 2006 do 2010 rasli, saj sta število zaposlenih povečali iz 30 na 38 oseb. V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil sta podjetji v Pomurju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečali za 26,7 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 32). 4.2.4.9. Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva V dejavnosti gostinstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podravska podjetja (od 1.198 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 494 oseb oziroma 17,4 % vseh zaposlenih v dejavnosti gostinstva (glej Tabelo 33). Tabela 33: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti gostinstva Dejavnost po SKD klasifikaciji I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 3 Število zap. 2010 494,3 1.198 2.837 Število zap. 2008 501,3 Število zap. 2006 462,7 Rast števila zap. 10/06 6,8% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 rasla, saj so število zaposlenih povečala za 31 oseb. V dejavnosti gostinstva so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 6,8 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 33). V dejavnosti gostinstva v Pomurju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij. 4.2.4.10. Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom V dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom smo natančneje analizirali 2 identificirana inovativna podravska podjetja (od 105 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovala 65 oseb oziroma 4,9 % vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (glej Tabelo 34). 48 Tabela 34: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom Dejavnost po SKD klasifikaciji D35 Oskrba z električno energijo in plinom D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 2 Število zap. 2010 65,4 105 1.306 Število zap. 2008 47,0 Število zap. 2006 49,0 Rast števila zap. 10/06 33,5% *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Opazovani podjetji sta v obdobju od 2006 do 2010 rasli, saj sta število zaposlenih povečali iz 49 na 65 oseb. V dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom so podjetja v Podravju število zaposlenih v obdobju 2006 do 2010 povečala za 33,5 % (za podrobnejše podatke glej Tabelo 34). V dejavnosti gostinstva v Pomurju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij. 4.2.4.11. Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih smo natančneje analizirali eno identificirano inovativno podravsko podjetje (od vseh 320 podjetij), ki so v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb oziroma 50 % vseh zaposlenih v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (glej Tabelo 35). Tabela 35: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih Dejavnost po SKD klasifikaciji R92 Prirejanje iger na srečo R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec 1 Število zap. 2010 138,0 320 276 Število zap. 2008 163,0 Število zap. 2006 0,0 Rast števila zap. 10/06 / *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Analizirano podjetje HIT Šentilj d.d. je v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb in ni dosegalo povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v panogi. V dejavnosti kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih v letu 2006 identificirano podjetje še ni obstajalo zato nismo mogli izračunati povečanja ali zmanjšanja zaposlenih. V dejavnosti kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih v Pomurju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij. 4.2.4.12. Analiza podjetij v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih V drugih raznovrstnih dejavnostih v Podravju ni bilo identificiranih inovativnih podjetij. 49 V drugih raznovrstnih dejavnostih smo v Pomurju natančneje analizirali eno identificirano inovativno podjetje (od vseh 43 podjetij), ki je v letu 2010 zaposlovalo 9 oseb oziroma 3,0 % vseh zaposlenih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (glej Tabelo 36). Tabela 36: Število zaposlenih v identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih Dejavnost po SKD klasifikaciji N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA POMURJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 1 9,0 6,0 0,0 43 302 Rast števila zap. 10/06 - *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Analizirano podjetje je v letu 2010 zaposlovalo 9 oseb. V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih v letu 2006 identificirano podjetje še ni obstajalo zato nismo mogli izračunati povečanja ali zmanjšanja zaposlenih. 50 4.2.5. Prihodki podjetij v 2010 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseženih celotnih prihodkih v letu 2010 (glej Tabelo 37). Tabela 37: Celotni prihodki podjetij v Podravju po dejavnostih v letu 2010 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Celotni prihodki 2010 C10 Proizvodnja živil 9 C11 Proizvodnja pijač 2 5.199.065 C13 Proizvodnja tekstilij 4 66.623.185 C14 Proizvodnja oblačil 3 5.722.844 C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd. 1 103.253.564 C16 Obdelava in predelava lesa 7 37.248.632 C17 Proizvodnja papirja 4 89.783.173 C18 Tiskarstvo 3 57.093.283 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 6.694.606 C20 Proizvodnja kemikalij 6 274.705.080 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 1.735.690 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 11 170.356.979 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 6 138.568.122 C24 Proizvodnja kovin 3 259.767.784 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 366.262.681 C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 4 59.752.862 C27 Proizvodnja električnih naprav 6 15.954.408 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 20 266.117.140 C29 Proizvodnja motornih vozil 5 123.597.352 C31 Proizvodnja pohištva 1 918.314 C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 7.179.881 C33 Popravila in montaža strojev in naprav C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost M74 Druge strokovne in tehnične dej. M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje in svetovanje J63 Druge informacijske dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode E37 Ravnanje z odplakami E38 Zbiranje in odvoz odpadkov E39 Saniranje okolja E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI 3 5.537.677 Nadaljevanje tabele…. 144 2 31 6 2 41 1 30 2 33 3 1 2 1 7 226.209.252 2.288.281.574 113.804 61.251.810 4.705.797 5.204.655 71.276.066 803.600 46.843.335 11.930.215 59.577.150 18.529.822 16.234.347 74.087.742 417.066 109.268.977 51 Dejavnost po SKD klasifikaciji F41 Gradnja stavb Število podjetij zajetih v vzorec 3 Celotni prihodki 2010 59.973.864 F42 Gradnja inženirskih objektov 1 31.722.151 F43 Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) H49 Kopenski promet H53 Poštna in kurirska dejavnost H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO G46 Posredništvo in trgovina na debelo G47 Trgovina na drobno G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA D35 Oskrba z električno energijo in plinom D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA R92 Prirejanje iger na srečo R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA PODRAVJA 3 17.806.573 7 109.502.588 5 1 6 3 2 1 3 3 3 2 45.429.430 232.614.889 278.044.319 11.248.805 11.245.465 2.228.352 13.473.817 54.150.210 54.150.210 26.921.782 2 26.921.782 1 10.431.638 1 10.431.638 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseženih celotnih prihodkih v letu 2010 (glej Tabelo 38). Tabela 38: Celotni prihodki podjetij v Pomurju po dejavnostih v letu 2010 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Celotni prihodki 2010 C10 Proizvodnja živil 3 12.597.987 C11 Proizvodnja pijač 1 31.606.098 C14 Proizvodnja oblačil 1 20.997.409 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 1.561.697 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 5.745.247 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 1 15.500.755 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 1 21.334.170 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 3 46.426.259 C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 2 40.473.585 C27 Proizvodnja električnih naprav 2 6.985.619 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 5 61.090.461 C29 Proizvodnja motornih vozil 1 4.093.538 C31 Proizvodnja pohištva 1 - C32 Druge predelovalne dejavnosti C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) 1 4.774.779 24 273.187.604 F 41Gradnja stavb 1 32.124.672 F 43Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) 2 43.481.204 3 75.605.876 Nadaljevanje tabele…. 52 M69 Pravne in računovodske dejavnosti M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja) 1 63.502 2 2.790.087 3 2.853.589 A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident. inov. podjetja) 2 14.137.040 G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident. inov. podjetja) 2 14.265.743 J 61 Telekomunikacijske dejavnosti J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov. podjetja) 1 565.704 1 598.653 2 1.164.357 H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja) 1 4.138.654 1 474.195 53 4.2.6. Rast prihodkov 10/06 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseženih celotnih prihodkih v letih 2006, 2008 in 2010 ter izračunali njihovo rast v obdobju 2010/06. Tabela 39: Celotni prihodki podjetij v Podravju po dejavnostih in njihova rast 10/06 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Rast celotnih prihodkov 10/06 5,0% C10 Proizvodnja živil 9 226.209.252 246.523.002 C11 Proizvodnja pijač 2 5.199.065 4.340.053 4.015.007 C13 Proizvodnja tekstilij 4 66.623.185 56.852.079 50.085.185 33,0% C14 Proizvodnja oblačil 3 5.722.844 8.911.334 8.268.602 -30,8% C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd. 1 103.253.564 102.287.329 176.619.817 -41,5% C16 Obdelava in predelava lesa 7 37.248.632 37.499.302 28.271.949 31,8% C17 Proizvodnja papirja 4 89.783.173 93.267.835 78.807.106 13,9% C18 Tiskarstvo 3 57.093.283 49.594.096 33.391.925 71,0% C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 6.694.606 8.202.111 3.422.411 95,6% C20 Proizvodnja kemikalij 6 274.705.080 242.519.894 190.938.423 43,9% C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 1.735.690 0 0 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 11 170.356.979 123.074.338 153.564.532 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 6 138.568.122 84.801.951 86.366.801 60,4% C24 Proizvodnja kovin 3 259.767.784 339.080.353 366.534.959 -29,1% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 366.262.681 392.971.186 234.787.076 56,0% C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 4 59.752.862 74.501.562 55.113.987 8,4% -16,6% 215.447.965 29,5% / 10,9% C27 Proizvodnja električnih naprav 6 15.954.408 18.995.658 19.132.128 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 20 266.117.140 371.449.648 280.430.181 -5,1% C29 Proizvodnja motornih vozil 5 123.597.352 125.666.038 98.524.334 25,4% C31 Proizvodnja pohištva 1 918.314 2.001.197 1.918.734 -52,1% C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 7.179.881 6.716.756 5.311.674 35,2% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 3 5.537.677 5.579.210 3.991.722 38,7% 2.288.281.574 2.394.834.932 2.094.944.518 9,2% 2 €113.804 €227.882 €118.191 -3,7% 31 6 2 €61.251.810 €4.705.797 €5.204.655 €90.421.841 €2.175.650 €5.287.945 €62.904.420 €1.045.297 €3.340.019 41 71.276.066 98.113.318 67.407.927 5,7% 1 30 2 €803.600 €46.843.335 €11.930.215 €899.642 €58.780.725 €9.402.764 €711.855 €57.257.181 €7.011.943 12,9% -18,2% 70,1% 33 59.577.150 69.083.131 64.980.979 -8,3% 3 1 2 1 €18.529.822 €16.234.347 €74.087.742 €417.066 €18.210.063 €14.898.788 €58.386.767 €419.900 €19.166.388 €17.271.566 €50.348.871 €408.393 -3,3% -6,0% 47,1% 2,1% 7 109.268.977 91.915.518 87.195.218 25,3% C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost M74 Druge strokovne in tehnične dej. M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje in svetovanje J63 Druge informacijske dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode E37 Ravnanje z odplakami E38 Zbiranje in odvoz odpadkov E39 Saniranje okolja E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI Nadaljevanje tabele…. 144 -2,6% 350,2% 55,8% 54 Dejavnost po SKD klasifikaciji F41 Gradnja stavb Število podjetij zajetih v vzorec 3 Celotni prihodki 2010 59.973.864 Celotni prihodki 2008 53.926.035 Celotni prihodki 2006 31.340.982 Rast celotnih prihodkov 10/06 91,4% F42 Gradnja inženirskih objektov 1 31.722.151 17.994.683 11.251.756 181,9% F43 Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) H49 Kopenski promet H53 Poštna in kurirska dejavnost H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO G46 Posredništvo in trgovina na debelo G47 Trgovina na drobno G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA D35 Oskrba z električno energijo in plinom D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA R92 Prirejanje iger na srečo R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA PODRAVJA 3 17.806.573 30.344.445 22.885.053 -22,2% 7 109.502.588 102.265.163 65.477.791 67,2% 5 1 45.429.430 232.614.889 42.686.339 244.591.245 32.141.042 229.302.762 41,3% 1,4% 6 278.044.319 287.277.584 261.443.804 6,3% 3 2 1 3 3 3 2 11.248.805 11.245.465 2.228.352 13.473.817 54.150.210 54.150.210 26.921.782 12.031.171 13.107.961 1.454.314 14.562.275 45.612.504 45.612.504 10.334.171 7.964.058 4.472.876 21.795 4.494.671 26.528.888 26.528.888 8.341.258 41,2% 151,4% 10.124,1% 199,8% 104,1% 104,1% 222,8% 2 26.921.782 10.334.171 8.341.258 222,8% 1 10.431.638 9.367.283 0 / 1 10.431.638 9.367.283 0 / V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseženih celotnih prihodkih v letih 2006, 2008 in 2010 ter izračunali njihovo rast v obdobju 2010/06. 55 Tabela 40: Celotni prihodki podjetij v Pomurju po dejavnostih in njihova rast 10/06 Dejavnost po SKD klasifikaciji C10 Proizvodnja živil Število podjetij zajetih v vzorec 3 Celotni prihodki 2010 12.597.987 Celotni prihodki 2008 10.525.215 Celotni prihodki 2006 14.512.000 Rast celotnih prihodkov 10/06 -13% 42.393.012 42.591.000 -26% C11 Proizvodnja pijač 1 31.606.098 C14 Proizvodnja oblačil 1 20.997.409 - - - C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 1.561.697 2.666.580 2.383.000 -34% C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 5.745.247 5.848.095 11.685.000 -51% C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 1 15.500.755 14.998.129 14.140.000 10% C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 1 21.334.170 23.043.265 16.166.000 32% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 3 46.426.259 84.854.507 48.364.000 -4% C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 2 40.473.585 35.083.246 34.222.000 18% C27 Proizvodnja električnih naprav 2 6.985.619 6.878.274 9.021.000 -23% C28 Proiz. drugih strojev in naprav 5 61.090.461 71.421.053 57.287.000 7% C29 Proizvodnja motornih vozil 1 4.093.538 4.729.263 3.090.000 32% C31 Proizvodnja pohištva 1 - 6.829.335 7.597.000 - C32 Druge predelovalne dejavnosti C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) F 41Gradnja stavb 1 4.774.779 4.942.106 5.285.000 -10% 24 273.187.604 314.212.080 266.343.000 1 32.124.672 45.931.210 30.814.000 2 43.481.204 49.703.336 40.395.000 F 43Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) M69 Pravne in računovodske dejavnosti M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja) A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident. inov. podjetja) G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident. inov. podjetja) J 61 Telekomunikacijske dejavnosti J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov. podjetja) H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja) 3 75.605.876 95.634.546 71.209.000 1 63.502 67.984 40.000 2 2.790.087 3.351.368 3.073.000 3 2.853.589 3.419.352 3.113.000 2 14.137.040 13.626.077 9.694.000 2 14.265.743 16.415.981 10.010.000 1 565.704 191.185 2.000 1 598.653 346.830 337.686 2 1.164.357 538.015 339.686 1 4.138.654 4.391.390 720.000 1 474.195 328.282 11.000 3% 4% 8% 6% 59% -9% -8% 46% 43% 28.185% 77% 243% 475% 4.211% 56 4.2.7. Čisti poslovni izid podjetij v 2010 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseganju čistega poslovnega izida v letu 2010. Tabela 41: Čisti poslovni izid po segmentih predelovalnih dejavnosti v Podravju v letu 2010 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Čisti poslovni izid 2010 C10 Proizvodnja živil 9 C11 Proizvodnja pijač 2 -20.609 C13 Proizvodnja tekstilij 4 -9.083.682 C14 Proizvodnja oblačil 3 150.716 C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd. 1 -5.555.579 C16 Obdelava in predelava lesa 7 -198.716 C17 Proizvodnja papirja 4 -4.157.296 C18 Tiskarstvo 3 3.327.722 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 -473.498 C20 Proizvodnja kemikalij 6 22.251.865 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 -4.649.941 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 11 6.848.413 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 6 5.753.909 C24 Proizvodnja kovin 3 1.130.550 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 7.435.472 C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 4 6.916.698 C27 Proizvodnja električnih naprav 6 442.322 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 20 4.169.221 C29 Proizvodnja motornih vozil 5 389.774 C31 Proizvodnja pohištva 1 -105.340 C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 115.238 C33 Popravila in montaža strojev in naprav 3 340.919 C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost M74 Druge strokovne in tehnične dej. M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje in svetovanje J63 Druge informacijske dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode E37 Ravnanje z odplakami E38 Zbiranje in odvoz odpadkov E39 Saniranje okolja E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI Nadaljevanje tabele…. 144 2 31 6 2 41 1 30 2 33 3 1 2 1 7 1.851.134 36.879.292 -19.410 3.269.872 537.332 98.616 3.886.410 55.888 1.966.711 65.596 2.088.195 2.224.171 61.263 1.784.829 3.922 4.074.185 57 Dejavnost po SKD klasifikaciji F41 Gradnja stavb Število podjetij zajetih v vzorec 3 Čisti poslovni izid 2010 -295.385 F42 Gradnja inženirskih objektov 1 5.473.996 F43 Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) H49 Kopenski promet H53 Poštna in kurirska dejavnost H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO G46 Posredništvo in trgovina na debelo G47 Trgovina na drobno G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA D35 Oskrba z električno energijo in plinom D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA R92 Prirejanje iger na srečo R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA PODRAVJA 3 176.415 7 5.355.026 5 1 6 3 2 1 3 3 3 2 2 1 -79.107 16.314.604 16.235.497 723.567 192.161 -176.458 15.703 -863.969 -863.969 821.334 821.334 -3.030.226 1 -3.030.226 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseganju čistega poslovnega izida v letu 2010. 58 Tabela 42: Čisti poslovni izid po segmentih predelovalnih dejavnosti v Pomurju v letu 2010 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Čisti poslovni izid 2010 C10 Proizvodnja živil 3 1.373.119 C11 Proizvodnja pijač 1 456.936 C14 Proizvodnja oblačil 1 227.427 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 - 10.634.185 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 272.385 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 1 242.318 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 1 527.509 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 3 1.030.961 C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 2 43.982 C27 Proizvodnja električnih naprav 2 301.514 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 5 1.439.991 C29 Proizvodnja motornih vozil 1 240.896 C31 Proizvodnja pohištva 1 - C32 Druge predelovalne dejavnosti C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) 1 - 197.234 24 - 4.674.381 F 41Gradnja stavb 1 1.507.140 F 43Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) 2 542.716 3 2.049.856 M69 Pravne in računovodske dejavnosti 1 3.106 M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje 2 31.356 M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja) 3 34.462 A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident. inov. podjetja) 2 168.240 G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident. inov. podjetja) 2 524.898 J 61 Telekomunikacijske dejavnosti 1 163.125 J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 1 756 J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov. podjetja) 2 163.881 H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) 1 97.639 N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja) 1 26.385 59 4.2.8. Rast čistega poslovnega izida 10/06 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o gibanju čistega poslovnega izida v letih 2006, 2008 in 2010 ter izračunali njihovo rast v obdobju 2010/06. Tabela 43: Čisti poslovni izid po dejavnostih Podravja in njegova rast 10/06 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Rast čistega poslovnega izida 10/06 Čisti poslovni izid 2006 C10 Proizvodnja živil 9 C11 Proizvodnja pijač 2 -20.609 24.749 -277.295 -92,6% C13 Proizvodnja tekstilij 4 -9.083.682 2.157.983 3.426.038 -365,1% C14 Proizvodnja oblačil 3 150.716 188.168 196.784 -23,4% C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd. 1 -5.555.579 -4.992.290 1.883.509 -395,0% C16 Obdelava in predelava lesa 7 -198.716 2.006.101 353.947 -156,1% C17 Proizvodnja papirja 4 -4.157.296 122.869 -1.088.365 282,0% C18 Tiskarstvo 3 3.327.722 1.840.764 2.695.649 23,4% C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 -473.498 44.958 0 / C20 Proizvodnja kemikalij 6 22.251.865 13.972.870 15.214.816 46,3% C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 -4.649.941 14.886 0 / C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 11 6.848.413 4.078.165 6.265.713 9,3% C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 6 5.753.909 4.352.169 3.656.700 57,4% C24 Proizvodnja kovin 3 1.130.550 756.809 9.270.063 -87,8% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 7.435.472 7.273.356 8.929.360 -16,7% C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 4 6.916.698 8.340.665 5.816.463 18,9% 1.851.134 3.353.518 4.937.157 -62,5% C27 Proizvodnja električnih naprav 6 442.322 937.650 538.440 -17,9% C28 Proiz. drugih strojev in naprav 20 4.169.221 10.849.280 5.707.969 -27,0% C29 Proizvodnja motornih vozil 5 389.774 -565.965 2.216.441 -82,4% C31 Proizvodnja pohištva 1 -105.340 -1.019 248 -42.575,8% C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 115.238 56.332 5.438 2.019,1% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 3 340.919 694.264 725.610 -53,0% 36.879.292 55.506.282 70.474.685 -47,7% 2 -19.410 -7.696 0 / 31 6 2 3.269.872 537.332 98.616 6.733.173 48.211 125.430 3.593.627 -439.712 73.340 -9,0% -222,2% 34,5% 41 3.886.410 6.899.118 3.227.255 20,4% 1 30 2 55.888 1.966.711 65.596 136.916 1.538.952 65.982 189.718 1.582.835 99.075 -70,5% 24,3% -33,8% 33 2.088.195 1.741.850 1.871.628 11,6% 3 2.224.171 1.682.115 680.686 226,8% 1 2 1 61.263 1.784.829 3.922 587.451 18.647 12.994 885.793 2.393.977 13.096 -93,1% -25,4% -70,1% 7 4.074.185 2.301.207 3.973.552 2,5% C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost M74 Druge strokovne in tehnične dej. M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje in svetovanje J63 Druge informacijske dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode E37 Ravnanje z odplakami E38 Zbiranje in odvoz odpadkov E39 Saniranje okolja E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI Nadaljevanje tabele…. 144 60 Dejavnost po SKD klasifikaciji F41 Gradnja stavb Število podjetij zajetih v vzorec 3 Čisti poslovni izid 2010 -295.385 Čisti poslovni izid 2008 499.697 Čisti poslovni izid 2006 438.470 Rast čistega poslovnega izida 10/06 -167,4% F42 Gradnja inženirskih objektov 1 5.473.996 1.273.725 369.796 1.380,3% F43 Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) H49 Kopenski promet H53 Poštna in kurirska dejavnost H PROMET IN SKLADIŠČENJE A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO G46 Posredništvo in trgovina na debelo G47 Trgovina na drobno G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA D35 Oskrba z električno energijo in plinom D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA R92 Prirejanje iger na srečo R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA PODRAVJA 3 176.415 937.721 1.244.209 -85,8% 7 5.355.026 2.711.143 2.052.475 160,9% 5 1 6 3 2 1 3 3 -79.107 16.314.604 16.235.497 723.567 192.161 -176.458 15.703 -863.969 336.128 18.304.148 18.640.276 852.220 443.078 283.520 726.598 183.512 848.873 20.879.163 21.728.036 704.042 294.827 75 294.902 1.148.817 -109,3% -21,9% -25,3% 2,8% -34,8% -235.377,3% -94,7% -175,2% 3 -863.969 183.512 1.148.817 -175,2% 2 821.334 569.270 378.747 116,9% 2 821.334 569.270 378.747 116,9% 1 -3.030.226 -4.353.003 0 / 1 -3.030.226 -4.353.003 0 / V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o gibanju čistega poslovnega izida v letih 2006, 2008 in 2010 ter izračunali njihovo rast v obdobju 2010/06. 61 Tabela 44: Čisti poslovni izid po dejavnostih Pomurja in njegova rast 10/06 Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Glavna dejavnost Št. podj. Čisti poslovni izid 2010 Rast čistega poslovnega izida 10/06 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 C10 Proizvodnja živil 3 1.373.119 - 1.065.078 117.000 Rast čistega poslovnega izida 10/06 1.074% C11 Proizvodnja pijač 1 456.936 4.872.959 7.022.000 -93% C14 Proizvodnja oblačil 1 227.427 - - - C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 - 10.634.185 108.038 207.000 -5.237% C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 272.385 299.255 319.000 -15% C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 1 242.318 47.044 144.000 68% C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 1 527.509 1.100.006 572.000 -8% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 3 1.030.961 1.973.112 1.414.000 -27% C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 2 43.982 - 189.211 1.484.000 -97% C27 Proizvodnja električnih naprav 2 301.514 137.400 117.000 158% C28 Proiz. drugih strojev in naprav 5 1.439.991 2.270.512 1.483.000 -3% C29 Proizvodnja motornih vozil 1 240.896 130.436 239.000 1% C31 Proizvodnja pohištva 1 - 85.242 233.000 - C32 Druge predelovalne dejavnosti C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) F 41Gradnja stavb 1 - 197.234 248.392 315.000 -163% 24 - 4.674.381 10.018.107 13.666.000 1 1.507.140 2.695.807 357.000 322% 2 542.716 927.451 923.000 -41% 3 2.049.856 3.623.258 1.280.000 1 3.106 4.499 1.000 2 31.356 32.664 91.000 3 34.462 37.163 92.000 2 168.240 - 1.255.873 849.000 2 524.898 410.174 480.000 1 163.125 8.684 0 F 43Specializirana gradbena dela F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) M69 Pravne in računovodske dejavnosti M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. (ident. inov. podjetja) A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (ident. inov. podjetja) G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL (ident. inov. podjetja) J 61 Telekomunikacijske dejavnosti J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. (ident. inov. podjetja) H PROMET IN SKLADIŠČENJE (ident. inov. podjetja) N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (ident. inov. podjetja) 1 756 7.695 3.972 2 163.881 16.379 3.972 1 97.639 319.578 - 106.000 1 26.385 2.941 - 5.000 -134% 60% 211% -66% -63% -80% 9% -81% 4026% -192% -628% 62 4.2.9. Sredstva podjetij V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseganju sredstev v letu 2010. V Tabeli 45 prikazujemo tudi izračunane podatke o povprečni višini sredstev na podjetje za podjetja v Podravju. Tabela 45: Sredstva podjetij po segmentih predelovalnih dejavnosti v Podravju v letu 2010 Število podjetij zajetih v vzorec Dejavnost po SKD klasifikaciji C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI F GRADBENIŠTVO H PROMET IN SKLADIŠČENJE A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL I GOSTINSTVO D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI SKUPAJ 144 41 33 7 7 6 3 3 3 2 1 250 Sredstva v 2010 (v EUR) 1.897.159.640 82.116.435 35.982.406 105.687.989 92.272.044 338.841.492 12.361.160 10.097.424 141.987.444 14.562.290 33.589.535 2.764.657.859 Povprečna sredstva na podjetje v 2010 (v EUR/ podjetje) 13.174.720 2.002.840 1.090.376 15.098.284 13.181.721 56.473.582 4.120.387 3.365.808 47.329.148 7.281.145 33.589.535 11.058.631 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseganju sredstev v letu 2010. V Tabeli 46 prikazujemo tudi izračunane podatke o povprečni višini sredstev na podjetje za podjetja v Pomurju. Tabela 46: Sredstva podjetij po segmentih predelovalnih dejavnosti v Pomurju v letu 2010 Dejavnost po SKD klasifikaciji C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 24 333.548.506 Povprečna sredstva na podjetje v 2010 (v EUR/ podjetje) 13.897.854 F GRADBENIŠTVO 3 76.418.161 25.472.720 M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 3 2.177.356 725.785 A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 2 56.453.478 28.226.739 G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL 2 5.995.934 2.997.967 J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 2 1.656.203 828.102 H PROMET IN SKLADIŠČENJE 1 9.638.138 9.638.138 Število podjetij zajetih v vzorec Sredstva v 2010 (v EUR) N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 1 192.047 192.047 SKUPAJ 38 486.079.823 81.979.353 63 4.2.10. Dodana vrednost na zaposlenega v 2010 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o doseganju dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2010 ter ga primerjali s povprečno dodano vrednostjo podjetij po posameznih dejavnostih na ravni Slovenije. Tabela 47: Dodana vrednost na zaposlenega po dejavnostih v Podravju ter primerjava s povprečjem Slovenije v letu 2010 Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega izbranih podjetij Podravja s povprečjem dejavnosti na ravni Slovenije, 2010 A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 4.119.605 27.790 Bruto dodana vrednost na zaposlenega Slovenija, 2010 28.441 C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 540.134.194 30.389 33.899 -10,4% 97.326 -42,5% Dodana vrednost 2010 Dodana vrednost na zaposlenega 2010 -2,3% D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI 3.659.668 55.924 32.178.340 44.442 F GRADBENIŠTVO 19.201.187 40.074 23.644 69,5% 2.522.751 45.259 34.775 30,1% -27,4% G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL H PROMET IN SKLADIŠČENJE 34.251 29,8% 186.732.323 28.751 39.623 I GOSTINSTVO 15.373.542 31.104 21.966 41,6% J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. 22.016.497 40.458 61.945 -34,7% M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. 27.337.525 42.165 39.613 6,4% 4.875.126 35.327 50.052 -29,4% R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJ. V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o doseganju dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2010 ter ga primerjali s povprečno dodano vrednostjo podjetij po posameznih dejavnostih na ravni Slovenije. Tabela 48: Dodana vrednost na zaposlenega po dejavnostih v Pomurju ter primerjava s povprečjem Slovenije v letu 2010 178.441 824.047 Bruto dodana vrednost na zaposlenega Slovenija, 2010 33.899 19.716 103.124 23.644 336,2% 7.400 64.936 39.613 63,9% 217,5% Dodana vrednost 2010 C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI F GRADBENIŠTVO M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. Dodana vrednost na zaposleneg a 2010 Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega izbranih podjetij Pomurja s povprečjem dejavnosti na ravni Slovenije, 2010 2.330,9% A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 56.110 90.313 28.441 G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL 20.461 86.417 34.775 148,5% J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. 19.113 125.500 61.945 102,6% H PROMET IN SKLADIŠČENJE 51.231 26.288 39.623 -33,7% 6.432 19.653 19.454 1,0% N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 64 4.2.11. Rast dodane vrednosti na zaposlenega 10/06 V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o spremembi dodane vrednosti na zaposlenega med letoma 2006 in 2010 ter izračunali rast v obdobju 2010/06. Tabela 49: Rast dodane vrednosti na zaposlenega med letoma 2006 in 2010 v Podravju Dodana vrednost na zaposlenega 2010 Dodana vrednost na zaposlenega 2006 Rast dodane vrednosti na zaposlenega 2010/06 A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 27.790 30.575 -9,1% C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 30.389 25.004 21,5% D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI 55.924 36.328 53,9% 44.442 32.917 35,0% F GRADBENIŠTVO 40.074 26.583 50,7% G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL 45.259 73.842 -38,7% H PROMET IN SKLADIŠČENJE 28.751 25.206 14,1% I GOSTINSTVO 31.104 21.308 46,0% J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. 40.458 32.691 23,8% M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. 42.165 36.908 14,2% R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJ. 35.327 / / V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o spremembi dodane vrednosti na zaposlenega med letoma 2006 in 2010 ter izračunali rast v obdobju 2010/06. Tabela 50: Rast dodane vrednosti na zaposlenega med letoma 2006 in 2010 v Pomurju Dodana vrednost na zaposlenega 2010 Dodana vrednost na zaposlenega 2006 Rast dodane vrednosti na zaposlenega 2010/06 C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 824.047 663.040 F GRADBENIŠTVO 103.124 95.533 8% M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. 64.936 25.211 158% A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 90.313 68.801 31% G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL 86.417 59.912 44% 125.500 18.832 566% H PROMET IN SKLADIŠČENJE 26.288 15.077 74% N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 19.653 - J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. 24% - 65 4.2.12. Delež podjetij z lastnimi izdelki/storitvami/tehnologijami Vsa analizirana podjetja imajo lastne izdelke ali storitve, kar smo preverili s proučitvijo njihovih javno dostopnih katalogov, spletnih informacij in drugih virov podjetij. 4.2.13. Delež podjetij z zaščiteno intelektualno lastnino Vsa identificirana inovativna podjetja v Podravju imajo pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino skupaj zaščitenih 359 blagovnih znamk, 24 modelov in 59 patentov. V Tabeli 51 podajamo pregled objavljene intelektualne lastnine podjetij v predelovalnih dejavnostih iz Podravja pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije ter podatke o številu raziskovalno-razvojnih skupin podjetij. Tabela 51: Intelektualna lastnina podravskih podjetij v predelovalnih dejavnostih Število podjetij zajetih v vzorec Registrirane blagovne znamke UILRS Registrirani modeli UILRS Registrirani patenti pri UILRS Število raziskovalno -razvojnih skupin C10 Proizvodnja živil 9 51 6 3 3 C11 Proizvodnja pijač 2 8 1 0 1 C13 Proizvodnja tekstilij 4 0 0 0 1 C14 Proizvodnja oblačil 3 3 0 0 2 C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov 1 1 0 0 1 C16 Obdelava in predelava lesa 7 5 1 0 1 C17 Proizvodnja papirja 4 11 3 1 0 C18 Tiskarstvo 3 1 0 0 1 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 2 2 0 0 C20 Proizvodnja kemikalij 6 82 1 0 2 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 11 0 0 1 C22 Proizvodnja izd. iz gume in plastičnih mas 11 5 0 13 2 C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 6 28 0 0 3 C24 Proizvodnja kovin 3 3 0 1 1 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 15 5 9 4 C26 Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov 4 1 0 0 0 C27 Proizvodnja električnih naprav 6 8 3 14 4 C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 20 7 0 0 6 C29 Proizvodnja motornih vozil 5 1 0 0 2 C31 Proizvodnja pohištva 1 0 0 0 1 C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 3 2 2 1 C33 Popravila in montaža strojev in naprav 3 1 0 0 0 144 247 24 43 37 Dejavnost po SKD klasifikaciji C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. Podjetja iz strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti iz Podravja imajo v Sloveniji objavljenih 16 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov. Omenjena intelektualna lastnina je žal skoncentrirana le pri nekaj podjetjih, ostala pa izkazujejo nizko raziskovalno-razvojno moč. Nosilci nacionalnih patentov so Dorsoon (2), EM-Tronic (4) in podjetje Magnel (1). Podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih imajo v Sloveniji objavljenih 30 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov. 66 Izmed 38 identificiranih inovativnih podjetij v Pomurju je 36 podjetij z lastnimi izdelki, storitvami ali tehnologijami, 25 podjetij z zaščiteno intelektualno lastnino in 19 podjetij z razvojno ali raziskovalno skupino. Vsa identificirana inovativna podjetja v Pomurju imajo pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino skupaj zaščitenih 146 blagovnih znamk, 3 modele in 3 patente, pri čemer ima podjetje Roto dva veljavna modela in en patent, podjetji ELTI in GALEX po en patent ter podjetje Biro-M14 ima 1 registriran model. Tabela 52: Intelektualna lastnina identificiranih inovativnih podjetij v Pomurju Glavna dejavnost A 01Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve C10 Proizvodnja živil Število podjetij zajetih v vzorec Registrirane blagovne znamke UILRS Registrirani modeli UILRS Registrirani patenti pri UILRS Število raziskovalnorazvojnih skupin 2 16 0 0 1 3 10 0 0 2 C11 Proizvodnja pijač 1 58 0 0 1 C14 Proizvodnja oblačil 1 1 0 0 0 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 0 0 0 1 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 17 0 1 1 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 1 0 0 0 0 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 1 24 0 0 1 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 3 1 0 0 1 C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 2 2 0 1 2 C27 Proizvodnja električnih naprav 2 4 0 0 1 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 5 5 0 0 1 C29 Proizvodnja motornih vozil 1 1 0 0 1 C31 Proizvodnja pohištva 1 1 0 0 0 C32 Druge predelovalne dejavnosti 1 1 0 0 1 F 41Gradnja stavb 1 0 0 0 0 F 43Specializirana gradbena dela 2 2 0 0 1 2 3 2 1 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 1 M69 Pravne in računovodske dejavnosti M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje N 82Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Skupaj 38 146 3 3 19 G 46Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili H 52Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti J 61 Telekomunikacijske dejavnosti J 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 67 4.2.14. Delež podjetij, ki so vsaj 5 % prihodkov ustvarila na tujih trgih V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Podravju o njihovih izvoznih aktivnostih. Izračunali smo delež podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Podravju, ki na tujih trgih ustvarijo več kot 5 % svojih prihodkov. V Tabeli 53 prikazujemo podatke po posameznih dejavnostih, sicer pa je izmed 250 analiziranih inovativnih podjetij v Podravju 167 podjetij ustvarilo več kot 5 % prihodkov na tujih trgih. Tabela 53: Delež podjetij v vzorcu Podravja, ki ustvarijo vsaj 5 % prihodkov na tujih trgih Dejavnost po SKD klasifikaciji C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI F GRADBENIŠTVO H PROMET IN SKLADIŠČENJE A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL I GOSTINSTVO D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI SKUPAJ Število podjetij zajetih v vzorec Število podjetij, ki ustvarijo vsaj 5% prihodkov na tujih trgih Delež podjetij v vzorcu, ki ustvarijo vsaj 5% prihodkov na tujih trgih 144 41 33 7 7 6 3 3 3 2 1 250 108 24 19 1 4 5 2 1 1 1 1 167 75,0% 58,5% 57,6% 14,3% 57,1% 83,3% 66,7% 33,3% 33,3% 50,0% 100,0% 66,8% V okviru analize inovativnih podjetij po posameznih dejavnostih smo analizirali podatke izbranih inovativnih podjetij v Pomurju o njihovih izvoznih aktivnostih. Izračunali smo delež podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Pomurju, ki na tujih trgih ustvarijo več kot 5 % svojih prihodkov. V Tabeli 54 prikazujemo podatke po posameznih dejavnostih, sicer pa je izmed 38 analiziranih inovativnih podjetij v Pomurju 35 podjetij ustvarilo več kot 5 % prihodkov na tujih trgih. Tabela 54: Delež podjetij v vzorcu Pomurja, ki ustvarijo vsaj 5 % prihodkov na tujih trgih Število podjetij zajetih v vzorec Število podjetij, ki ustvarijo vsaj 5% prihodkov na tujih trgih Delež podjetij v vzorcu, ki ustvarijo vsaj 5% prihodkov na tujih trgih Dejavnost po SKD klasifikaciji C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 24 24 100,0% F GRADBENIŠTVO 3 3 100,0% M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 3 2 66,7% A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 2 2 100,0% G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL 2 1 50,0% J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 2 1 50,0% H PROMET IN SKLADIŠČENJE 1 1 100,0% N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 1 1 100,0% SKUPAJ 38 35 92,1% 68 4.2.15. Delež podjetij, ki ima lastno raziskovalno skupino ali so njihovi zaposleni vključeni v zunanjo raziskovalno skupino Rezultati analize so pokazali, da ima 69 od 250 analiziranih inovativnih podjetij Podravja in 19 od 38 analiziranih Pomurskih podjetij organizirano raziskovalno-razvojno dejavnost, kar predstavlja 27,6 % za Podravje in 50 % za Pomurje. Večina teh podjetij ima tudi uradno registrirano raziskovalno-razvojno skupino pri ARRS (Javna Agencija za raziskovalno dejavnost RS). 4.2.16. Delež podjetij, ki zadovoljuje vseh 6 postavljenih kriterijev za inovativnost V nadaljevanju analiziramo delež identificiranih inovativnih podjetij v Podravju in Pomurju po posameznih sektorjih dejavnosti, ki zadostujejo vsem 6 postavljenim kriterijem za inovativnosti, in sicer: tržijo lasten izdelek ali storitev, dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v panogi, imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka), imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino, aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5 % celotnih prihodkov). V nadaljevanju predstavljamo število podjetij vzorcu izbranih inovativnih podjetij Podravja, ki so izpolnjevala vseh šest navedenih kriterijev: C Predelovalnih dejavnosti (od 144 podjetij jih je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 6 podjetij). F Dejavnost gradbeništva (od 7 podjetij sta vseh šest kriterijev izpolnjevala 2 podjetja). I Dejavnosti gostinstva (od 3 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 1 podjetje). Od vseh 250 podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Podravju jih je 9 izpolnjevalo vseh 6 kriterijev za inovativnost. V nadaljevanju predstavljamo število podjetij vzorcu izbranih inovativnih podjetij Pomurja, ki so izpolnjevala vseh šest navedenih kriterijev: C Predelovalnih dejavnosti (od 24 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 5 podjetij). A Dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva (od 2 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 1 podjetje), G Dejavnosti trgovine in popravila vozil (od 2 podjetij je vseh šest kriterijev izpolnjevalo 1 podjetje). Od vseh 38 podjetij v vzorcu inovativnih podjetij v Pomurju jih je 7 izpolnjevalo vseh 6 kriterijev za inovativnost. 69 5. Seznam akterjev inovativnosti v obmejnem območju 5.1. Seznam izbranih inovativnih podjetij V sledeči tabeli podajamo celoten seznam izbranih inovativnih podjetij v Podravju, ki so razvrščena po dejavnostih. V tabeli je poleg naziva podjetja naveden tudi podatek o kraju sedeža, letu vpisa v poslovni register in velikosti podjetja. Tabela 55: Seznam izbranih inovativnih podjetij v Podravju po dejavnostih POŠTA PODJETJE PANOGA DEJAVNOSTI Leto vpisa v poslovni register Velikost podjetja veliko GG MARIBOR d.d. 2341 Limbuš A02.400 - Storitve za gozdarstvo 1992 ČEBELARSTVO PISLAK JANKO PISLAK, s.p. 2325 Kidričevo A01.490 - Reja drugih živali 2005 mikro JERUZALEM ORMOŽ SAT d.d. 2270 Ormož A01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic 2003 veliko OLJARNA IN TRGOVINA PETOVAR MARJAN S.P. 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH C10.410 - Proizvodnja olja in maščob 1994 mikro GEA d.d. 2310 Slovenska Bistrica C10.410 - Proizvodnja olja in maščob 1993 srednje PERUTNINA PTUJ, d.d. 2250 Ptuj C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa 1976 veliko DOMAČE MESNINE, d.o.o. 2310 Slovenska Bistrica C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega 1994 mikro KOŠAKI TMI d.d. 2000 MARIBOR C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega 2007 srednje ANTON ŽERAK, s.p. 2286 Podlehnik C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega 1999 srednje MESARSTVO BRAČIČ d.o.o. 2327 Rače C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega 2003 malo MESNINE ŽERAK, d.o.o., Rogatec 3252 Rogatec C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega 1993 malo OLJARNA FRAM d.o.o. 2313 Fram C10.410 - Proizvodnja olja in maščob 1992 mikro BIO-SAD d.o.o. 2222 JAKOBSKI DOL C11.070 - Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod 2001 mikro PTUJSKA KLET, d.o.o. 2250 Ptuj C11.020 - Proizvodnja vina iz grozdja 2002 malo RAZGORŠEK D.O.O. 2000 MARIBOR C13.920 - Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil 1992 mikro TEXTA d.o.o. 2000 MARIBOR C13.960 - Proizvodnja tehničnega in industrijskega tekstila 1976 mikro A&E Europe d.o.o. 2000 Maribor C13.100 - Priprava in predenje tekstilnih vlaken 2001 veliko PREVENT-HALOG d.o.o. 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH C13.920 - Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil 1998 veliko ASKOT, d.o.o. 2250 Ptuj C14.190 - Proizvodnja drugih oblačil, pokrival ter dodatkov 1992 malo UNIDEL d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C14.120 - Proizvodnja delovnih oblačil 1993 malo ZAŠČITA PTUJ, d.o.o. 2250 Ptuj C14.130 - Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil 1994 malo BOXMARK LEATHER d.o.o. 2325 Kidričevo C15.120 - Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov 1991 veliko LUMAR IG d.o.o. 2000 MARIBOR C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo 1991 srednje ABRAGO d.o.o. 2000 MARIBOR C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo 2010 mikro MIZARSTVO-ZLATOROG d.o.o. 2000 MARIBOR C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo 1989 malo MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o. 2341 Limbuš C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo 1994 veliko TRGOFORT d.o.o. 2000 MARIBOR C16.240 - Proizvodnja lesene embalaže 1996 mikro SP POLSKAVA d.d. 2331 PRAGERSKO C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo 1990 malo ŽLAHTIČ, d.o.o. 2250 Ptuj C16.230 - Stavbno mizarstvo in tesarstvo 2002 malo GRAFEM d.o.o. 2000 MARIBOR 1997 mikro PAPIROL d.o.o. 2000 MARIBOR 2006 mikro MSK D.O.O. 2310 SLOVENSKA BISTRICA 2008 malo PALOMA d.d. 2214 Sladki vrh C17.220 - Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja 2006 veliko LEYKAM tiskarna d.o.o. 2311 Hoče C18.120 - Drugo tiskanje 1974 veliko GRAFIS d.o.o. 2327 RAČE C18.120 - Drugo tiskanje 1992 malo VIZUALNE KOMUNIKACIJE COMTEC d.o.o. 2000 MARIBOR C18.130 - Priprava za tisk in objavo 1993 mikro MOTUS CEE d.o.o. 2000 MARIBOR C19.200 - Proizvodnja naftnih derivatov 2004 malo HENKEL SLOVENIJA d.o.o. 2000 MARIBOR C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev 1990 veliko ECOLAB d.o.o. 2000 MARIBOR C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev 2005 srednje MESSER SLOVENIJA d.o.o. 2342 Ruše C20.110 - Proizvodnja tehničnih plinov 1989 srednje PINUS TKI d.d. 2327 Rače C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov 1990 veliko TDR LEGURE d.o.o. 2342 Ruše C20.590 - Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov 1990 malo C17.210 - Proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže C17.210 - Proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže C17.210 - Proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže 70 AGRORUŠE d.o.o. 2342 RUŠE C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov 1992 srednje MARIFARM d.o.o. 2000 Maribor C21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov 2004 srednje GEBERIT - Sanitarna tehnika, d.o.o. 2342 Ruše C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 2000 srednje TESNILA BOGADI D.O.O. 2000 MARIBOR C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume 1995 mikro seal-mart d.o.o. 2000 MARIBOR C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume 1992 mikro SAVATECH d.o.o. 2250 Ptuj C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume 2001 veliko SEAL & TRADE d.o.o. 2000 MARIBOR C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 1989 mikro PLANA d.o.o. 2000 MARIBOR C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 1990 mikro ŠTAMBERGER, d.o.o. 2277 Središče ob Dravi C22.230 - Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo 1992 mikro PLASTOR D.O.O. 2354 Bresternica C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas 1992 mikro AJM OKNA-VRATA-SENČILA d.o.o. 2211 PESNICA PRI MARIBORU C22.230 - Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo 2006 veliko Greiner Packaging, d.o.o. 2345 Bistrica ob Dravi C22.220 - Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas 1990 srednje NORKA GT d.o.o. 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume 1990 malo SILKEM d.o.o. 2250 Ptuj C23.990 - Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 1992 srednje Wienerberger d.d. 2270 ORMOŽ C23.320 - Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline 1997 malo TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o. 2000 MARIBOR C23.610 - Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo 1995 malo PREKLADE LEITL d.o.o. 2331 Pragersko C23.610 - Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo 1992 mikro SWATYCOMET d.o.o. 2000 MARIBOR C23.910 - Proizvodnja brusilnih sredstev 2005 veliko STAVBAR IGM d.o.o. 2311 Hoče C23.610 - Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo 1993 srednje WIRE d.o.o. 2341 Limbuš C24.330 - Hladno oblikovanje profilov in pregibanje 1992 malo TALUM, d.d. Kidričevo 2325 Kidričevo C24.420 - Proizvodnja aluminija 1974 veliko IMPOL LLT d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C24.530 - Litje lahkih kovin 2007 srednje AHA EMMI d.o.o. 2310 Slovenska Bistrica C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 2006 veliko IMPOL PCP d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija 1995 veliko IMPOL FT d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija 1996 veliko PRIMAT d.d. 2000 MARIBOR C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1993 srednje TEHCENTER, d.o.o. 2250 Ptuj C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 1989 srednje ALBIN PROMOTION, d.o.o. 2322 Majšperk C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1990 srednje WVTERM d.o.o. 2000 MARIBOR C25.210 - Proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje 1990 malo LENTHERM-INVEST D.O.O. 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH C25.210 - Proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje 1975 malo HOSPITEXO d.o.o. 2000 MARIBOR C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1989 srednje KAČAR-MONT d.o.o. 2000 MARIBOR C25.620 - Mehanska obdelava kovin 1991 malo RONDAL d.o.o. 2310 Slovenska Bistrica C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1990 srednje STINAKO d.o.o. 2000 MARIBOR C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 2002 malo KALDERA d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje 2011 malo ALUMAT d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija 2002 malo STAMPAL SB d.o.o. 2310 Slovenska Bistrica C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija 1992 malo METALNA IMPRO d.o.o. 2000 MARIBOR C25.290 - Proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern 2006 malo KOGAL KARLI UDOVIČIČ S.P. 2212 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH C25.620 - Mehanska obdelava kovin 2001 srednje METEORIT d.o.o. 2311 HOČE C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 1974 veliko DRAGO BUČAR s.p. 2204 Miklavžna Dravskem polju C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1995 malo HMEZAD JEKLO d.o.o. 2342 Ruše C25.731 - Proizvodnja ročnega orodja 1974 mikro VAMAR d.o.o. 2000 MARIBOR C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 1997 malo HOSEKRA d.o.o. 2310 Slovenska Bistrica C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 2002 malo ORODJARSTVO GORJAK, d.o.o. 2327 RAČE C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje 1992 mikro ELOR d.o.o. 2000 MARIBOR C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje 2005 mikro HANŽELIČ, d.o.o. 2281 Markovci C25.620 - Mehanska obdelava kovin 2009 malo Ključavničarstvo AJD, d.o.o. 2316 ZGORNJA LOŽNICA C25.620 - Mehanska obdelava kovin 1993 mikro MEGA-METAL d.o.o. 2342 RUŠE C25.620 - Mehanska obdelava kovin 1989 srednje VALTIS OGREVANJE d.o.o. 2000 MARIBOR C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 2008 mikro METALID d.o.o. 2000 MARIBOR C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje 1998 mikro KEV d.o.o. 2270 ORMOŽ C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1990 mikro OBKOV d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 2007 mikro LASERTEHNIK MARFIN, d.o.o. 2000 MARIBOR C25.619 - Druga površinska in toplotna obdelava kovin 1990 mikro TEHNIOR - DARKO BAVDAŽ S.P. 2212 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH C25.620 - Mehanska obdelava kovin 1992 mikro DIATE d.o.o. 2312 Orehova vas C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje 2002 malo 71 DOST d.o.o. 2221 JARENINA C25.620 - Mehanska obdelava kovin 1993 ROFRAM d.o.o. 2313 Fram C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1998 mikro malo RADINSKI d.o.o. 2000 MARIBOR C25.619 - Druga površinska in toplotna obdelava kovin 2005 mikro MINI TEHNO d.o.o. 2222 JAKOBSKI DOL C25.940 - Proizvodnja vijačnega materiala, vezi 1993 mikro ZMAZEK ANA - MARIJA, s.p. 2281 Markovci C25.720 - Proizvodnja ključavnic, okovja 1994 mikro JAKL IVAN S.P. - IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV 2277 Središče ob Dravi C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 1994 mikro MEBI, d.o.o. 2321 Makole C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 2006 mikro RIEDL CNC, d.o.o. 2000 MARIBOR C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov 2004 mikro ELPRO LEPENIK & CO. d.n.o. 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav 2001 mikro ENERSIS d.o.o. 2311 HOČE C26.110 - Proizvodnja elektronskih komponent 2002 mikro TERMO MR d.o.o. 2000 MARIBOR C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav 1991 mikro CARRERA OPTYL d.o.o. Ormož 2270 Ormož C26.700 - Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme 1981 veliko TSN d.o.o. 2000 MARIBOR C27.120 - Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike 1990 malo IZOELEKTRO d.o.o. 2341 Limbuš C27.120 - Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike 1989 mikro TEHMAR d.o.o. 2000 MARIBOR C27.120 - Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike 1991 mikro PROMOTION d.o.o. 2341 LIMBUŠ C27.400 - Proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo 2004 mikro ELEKTRONIKA BORAK, d.o.o. 2283 Zavrč C27.900 - Proizvodnja drugih električnih naprav 1990 malo ISKRA-RELEJI d.d. 2321 MAKOLE C27.120 - Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike 1990 malo KAESER KOMPRESORJI d.o.o. 2000 MARIBOR C28.130 - Proizvodnja črpalk in kompresorjev 1996 mikro SYSTEMAIR d.o.o. 2000 MARIBOR C28.250 - Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva 1974 srednje ECU d.o.o. 2211 PESNICA PRI MARIBORU C28.150 - Proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije 1993 mikro ZLATOROG OPREMA d.o.o. 2311 Hoče C28.290 - Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene 1989 malo WUDLER & BRUS d.o.o. 2000 MARIBOR C28.250 - Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva 1999 mikro STROJNA MARIBOR d.o.o. 2000 MARIBOR C28.150 - Proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije 1990 malo METALNA-SRM d.o.o. 2000 MARIBOR C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav 1992 srednje ADK d.o.o. 2311 Hoče C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav 1989 veliko LP MYCRON, d.o.o. 2250 Ptuj C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo 1994 srednje PALFINGER d.o.o. 2000 MARIBOR C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav 1974 veliko MLM d.d. 2000 MARIBOR C28.140 - Proizvodnja pip in ventilov 2003 veliko ECOM Ruše d.o.o. 2342 RUŠE C28.990 - Proizvodnja strojev za druge posebne namene 2004 malo KREBE-TIPPO d.o.o. 2000 MARIBOR C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo 2005 malo RAJH PLUS d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C28.990 - Proizvodnja strojev za druge posebne namene 2005 mikro TEHNIKA-SET d.d. 2310 SLOVENSKA BISTRICA C28.290 - Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene 1993 malo LEDINEK ENGINEERING d.o.o. 2311 Hoče C28.490 - Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev 2008 srednje HAGSPIEL d.o.o. 2000 MARIBOR C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo 1995 mikro ALCHROM THIES d.o.o. 2342 RUŠE C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo 2006 malo KMG PODLEHNIK, GRABROVEC ALOJZ s.p. 2286 Podlehnik C28.300 - Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev 1994 mikro STROJNA GONILA d.o.o. 2000 MARIBOR C28.150 - Proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski prenos energije 1989 malo CIMOS TAM Ai, d.o.o. 2000 MARIBOR C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 2009 veliko STARKOM d.o.o. 2000 MARIBOR C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 1997 srednje TBP d.d. 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 1989 veliko AVTO NAD d.o.o. 2000 MARIBOR C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 1990 malo METTIS d.o.o. 2000 MARIBOR C29.200 - Proizvodnja karoserij za vozila; proizvodnja prikolic, polprikolic 1992 mikro SLOG INTERIER, d.o.o. 2277 Središče ob Dravi C31.010 - Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore 1992 malo ORTOTIP d.o.o. 2000 MARIBOR C32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov 1997 mikro ILKOS,d.o.o. 2272 Gorišnica C32.990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti 2005 malo Mastroj d.o.o. 2000 MARIBOR C33.120 - Popravila strojev in naprav 1992 mikro ELESPROM d.o.o. 2342 Ruše C33.120 - Popravila strojev in naprav 1993 malo TERMOTRANS d.o.o. 2211 PESNICA PRI MARIBORU C33.200 - Montaža industrijskih strojev in naprav 1990 mikro KETER ORGANICA d.o.o. 2000 MARIBOR D35.130 - Distribucija električne energije 1993 srednje Energetika Maribor d.o.o. 2000 MARIBOR D35.300 - Oskrba s paro in vročo vodo 1989 srednje AQUASYSTEMS d.o.o. 2000 Maribor E36.000 - Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 1990 malo KOMUNALA ORMOŽ d.o.o. 2270 ORMOŽ E36.000 - Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 2004 srednje KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o. 2310 Slovenska Bistrica E36.000 - Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 2000 srednje NIGRAD d.d. 2000 MARIBOR E37.000 - Ravnanje z odplakami 1990 srednje Gorenje Surovina d.o.o. 2000 MARIBOR E38.320 - Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov 1993 veliko 72 LABOS d.o.o. 2000 MARIBOR E38.110 - Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov 1991 IKEMA, d.o.o. 2324 Lovrenc na Dravskem polju E39.000 - Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 1990 mikro mikro KETER INVEST d.o.o. 2000 MARIBOR F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 2009 srednje GRANIT d.d. 2310 Slovenska Bistrica F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 2008 veliko OPIFEX d.o.o. 2321 MAKOLE F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 1996 mikro HC HIDROMONTAŽA d.o.o. 2000 MARIBOR F42.990 - Gradnja drugih objektov nizke gradnje 1997 srednje TENZOR, d.o.o. 2250 Ptuj F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav 1990 srednje MAP-TRADE D.O.O. 2310 SLOVENSKA BISTRICA F43.990 - Druga specializirana gradbena dela 1990 malo TAMES, d.o.o. 2250 Ptuj F43.220 - Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 1990 srednje OPTISIS d.o.o. 2000 MARIBOR G46.520 - Trgovina na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami in deli 1997 malo STOTINKA d.o.o. 2321 MAKOLE G46.190 - Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov 1991 mikro TEHNOSTOR d.o.o. 2211 Pesnica pri Mariboru G47.302 - Posredništvo pri prodaji motornih goriv na drobno 1992 malo F.A. MAIK d.o.o. 2232 Voličina H49.410 - Cestni tovorni promet 1991 srednje ŽIHER, d.o.o. 2272 Gorišnica H49.410 - Cestni tovorni promet 1991 malo PLOJ d.o.o. 2000 MARIBOR H49.410 - Cestni tovorni promet 1995 srednje S.ROJKO D.O.O. 2000 MARIBOR H49.410 - Cestni tovorni promet 1976 malo TRANSPORT FRANGEŽ, d.o.o. 2326 Cirkovce H49.410 - Cestni tovorni promet 2006 malo POŠTA SLOVENIJE d.o.o. 2000 Maribor H53.100 - Izvajanje univerzalne poštne storitve 1995 veliko TERME PTUJ, d.o.o. 2250 Ptuj I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov 1992 srednje ŠPORTNI CENTER POHORJE d.o.o. 2000 MARIBOR I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov 1990 srednje TERME MARIBOR d.d. 2000 MARIBOR I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov 1998 veliko TELETECH d.o.o. 2000 MARIBOR J61.900 - Druge telekomunikacijske dejavnosti 1992 mikro ACROS d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 2007 mikro INTERA, d.o.o. 2250 Ptuj J62.010 - Računalniško programiranje 2002 mikro REAL SECURITY d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 1991 mikro MARGENTO R&D d.o.o. 2000 MARIBOR J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 2000 malo MG-SOFT d.o.o. 2342 RUŠE J62.010 - Računalniško programiranje 2002 mikro ZADRGA, d.o.o. 2000 MARIBOR J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 1992 mikro ARIES - IT, d.o.o. 2270 Ormož J62.010 - Računalniško programiranje 2005 mikro RIKOM d.o.o. 2000 MARIBOR J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 1993 malo RELIEF d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 1999 mikro COMTRON d.o.o. 2000 MARIBOR J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 1993 malo ORG. TEND d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 1989 mikro MERUS, d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 1992 mikro INOVA IT d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 2008 mikro GAREX, d.o.o. 2250 Ptuj J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 2002 mikro Skupina NOVUM IT, d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 1993 mikro SIING D.O.O. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 1992 mikro INFO-BIRO INFORMATIKA d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 1974 mikro COR&FJA OdaTeam d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 1998 mikro SOFTBASE d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA J62.010 - Računalniško programiranje 1997 mikro E-RAČUNI, d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 1974 mikro Arhides d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 2002 mikro IMAGINE D.O.O. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 1990 mikro MIPS PROGRAMSKA OPREMA d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 2007 mikro LANCom d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 1999 srednje PRONID, d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 1993 mikro AGENDA d.o.o. 2000 MARIBOR J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih 2009 mikro I.T.TIM d.o.o. 2000 MARIBOR J62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 1989 mikro PINNA, d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 2005 mikro TIS d.o.o. 2000 MARIBOR J62.010 - Računalniško programiranje 2007 malo ALCAD d.o.o. 2310 SLOVENSKA BISTRICA J62.010 - Računalniško programiranje 2001 mikro INFORMATIKA d.d. 2000 MARIBOR J63.110 - Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 2006 srednje MOTIVITI d.o.o. 2000 MARIBOR J63.120 - Obratovanje spletnih portalov 1990 mikro II4, d.o.o. 2250 Ptuj M70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 2008 mikro ISN, d.o.o. 2288 Hajdina M70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 2003 mikro 73 PONTING d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1990 malo ZEIA D.O.O. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1994 mikro EPI SPEKTRUM d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1999 mikro TEHNOBIRO, d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2007 mikro SMM D.O.O. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1993 srednje RTI d.o.o. 2000 MARIBOR M71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 1990 mikro DOORSON D.O.O. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2009 malo TELEM d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1993 malo PRONET d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1990 malo INTER EXPO, d.o.o. 2288 Hajdina M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1998 mikro BPI d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1993 malo LINEAL d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1997 malo LA & CO. d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2003 malo VGB MARIBOR d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1991 mikro AVL-AST d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2003 mikro EM.TRONIC d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1994 mikro MD INŽENIRING d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1989 mikro UFM-UVERA d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1992 mikro VARINGER d.o.o. 2000 MARIBOR M71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 1992 mikro ATES D.O.O. 2310 SLOVENSKA BISTRICA M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1992 mikro PROJEKTA INŽENIRING PTUJ, d.o.o. 2250 Ptuj M71.111 - Arhitekturno projektiranje 1989 malo M-LAN d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2008 mikro ZIM d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1990 mikro PASKAL D.O.O. 2311 HOČE M71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 2006 mikro EKOSYSTEM d.o.o. 2000 MARIBOR M71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 2000 mikro MENERGA D.O.O. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1997 malo ZUM d.o.o. 2000 MARIBOR M71.112 - Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje 1990 mikro IEI d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2000 malo DEUTZ ENGINEERING d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1978 mikro FENIKS PRO d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2001 mikro INPRA ENERGETIKA d.o.o. 2000 MARIBOR M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 1996 mikro PIKTRONIK d.o.o. 2000 MARIBOR 1989 mikro MAGNEL d.o.o. 2000 MARIBOR 1993 mikro GLOBTEL d.o.o. 2000 MARIBOR EMSISO d.o.o. 2000 MARIBOR VERSOR d.o.o. 2000 MARIBOR IOS, inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d.o.o. 2000 MARIBOR TBS TEAM 24 d.o.o. 2000 MARIBOR DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ d.o.o. HIT ŠENTILJ d.d. M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 1996 malo 1990 mikro 2004 mikro 2007 mikro M74.900 - Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 1994 malo 2231 PERNICA M74.900 - Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 1992 malo 2212 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH R92.001 - Dejavnost igralnic 1990 srednje Vir: IRP za Zgornje Podravje in ZRS Bistra Ptuj za Spodnje Podravje. V sledeči tabeli podajamo celoten seznam izbranih inovativnih podjetij v Pomurju, ki so razvrščena po dejavnostih. V tabeli je poleg naziva podjetja naveden tudi podatek o kraju sedeža, letu vpisa v poslovni register in velikosti podjetja. 74 Tabela 56: Seznam izbranih inovativnih podjetij v Pomurju po dejavnostih PODJETJE POŠTA PANOGA DEJAVNOSTI Leto vpisa v poslovni register Velikost podjetja ELTI d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA C 26.300 Proizvodnja komunikacijskih naprav 1990 srednje Radenska d.d. Radenci 9252 RADENCI C 11.070 - Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod 1976 srednje VARSTROJ d.d. 9220 LENDAVA C 28.410 - Proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo kovin 1990 srednje ELRAD International d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA C 26.400 - Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo 1995 veliko ARCONT d.d. Gornja Radgona 9250 GORNJA RADGONA C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 1990 veliko MIKROBIT d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C 27.900 - Proizvodnja drugih električnih naprav 1990 mikro KAPION d.o.o. (ni kazalnika za 2006, izrač. iz pod. 2007 in indeksa 07/06) 9000 MURSKA SOBOTA J 62.010 - Računalniško programiranje 2002 mikro ROTO d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA G 46.900 - Nespecializirana trgovina na debelo 1990 srednje GALEX d.d. 9000 MURSKA SOBOTA C 21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1991 malo TELESIS d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA J 61.200 - Brezžične telekomunikacijske dejavnosti 2006 mikro PANVITA d.d. 9000 MURSKA SOBOTA A 01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic 1978 veliko LEK VETERINA d.o.o. 9231 BELTINCI C 10.910 - Proizvodnja krmil 2005 mikro PROCONI d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C 10.850 - Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov 2003 srednje Nafta Lendava, d.o.o. 9220 LENDAVA C 19.200 - Proizvodnja naftnih derivatov 1994 veliko VARIS Lendava d.d. 9220 LENDAVA F 43.990 - Druga specializirana gradbena dela 1991 veliko FARMTECH d.o.o. 9240 LJUTOMER C 28.300 - Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev 1995 srednje ELEKTROMATERIAL Lendava d.d. 9220 LENDAVA C 27.330 - Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje 1989 veliko SGP POMGRAD d.d. 9000 MURSKA SOBOTA F 41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 1991 veliko TRANSPAK d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C 28.930 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo 1998 malo VAR d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA C 29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila 1990 malo ARTEX d.o.o. 9220 LENDAVA C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 1992 malo VIPOLL d.o.o. 9244 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU C 28.930 - Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo 1990 srednje MEDICOP d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C 32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov 1989 malo MURALES d.d. Ljutomer 9240 LJUTOMER C 31.020 - Proizvodnja kuhinjskega pohištva 1989 srednje CLEANGRAD d.o.o. 9240 LJUTOMER C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 2002 mikro KEMA Puconci, d.o.o. 9201 PUCONCI C 23.990 - Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 1990 veliko BIRO M-14 d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA M 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje 1996 mikro BONI-MAT, d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA M 71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 2003 mikro TKO d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C 28.990 - Proizvodnja strojev za druge posebne namene 1991 srednje MURA IN PARTNERJI d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C14.130 - Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil 2009 srednje REFLEX Gornja Radgona d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA F 43.390 - Druga zaključna gradbena dela 1989 veliko M.TRADE Gornja Radgona d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA M 71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 1996 majhno OCEAN ORCHIDS d.o.o. 9223 DOBROVNIK A 01.190 - Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin 2003 majhno ECC d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA H 52.100 - Skladiščenje 2005 srednje KODILA d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA C 10.130 - Proizvodnja mesnih izdelkov 1992 mikro MAKOTER d.o.o. 9240 LJUTOMER C 22.220 - Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas 1991 srednje INTREC SRO d.o.o. (nov naziv: EKOREC d.o.o.) 9250 GORNJA RADGONA G 46.770 - Trgovina na debelo z ostanki in odpadki 2001 mikro PRIBINOVINA d.o.o. 9000 MURSKA SOBOTA N 82.920 - Pakiranje 2006 mikro 75 5.2. Seznam raziskovalnih in izobraževalnih institucij Javne raziskovalne organizacije (JRO), so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. V Podravju je Univerza v Mariboru največja in praktično edina javna raziskovalna organizacija. Kot navaja RIS Podravje (2012), Univerza v Mariboru razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi 17-ih fakultet. Raziskovalno delo se odvija v 46 raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu (Računalniški center UM, Botanični vrt UM in Univerzitetni center za elektronsko mikroskopijo pri UM FS), od tega je Univerza v Mariboru nosilka 29 raziskovalnih programov in sodeluje pri 17 raziskovalnih programih kot partnerska raziskovalna organizacija. Univerza v Mariboru v letu 2011 poroča, da se znanstvenoraziskovalno delo razvija tudi v 14 temeljnih projektih, 15 aplikativnih projektih, 3 podoktorskih projektih in 13 ciljnih raziskovalnih projektih. V študijskem letu 2011/2012 je bilo na Univerzo v Mariboru po podatkih skupaj vpisanih 13.192 dodiplomskih študentov brez absolventov (leto prej 14.598 in dve leti prej 16.059). Od tega je 11.445 rednih dodiplomskih študentov (leto prej 12.326 ). V študijskem letu 2011/2012 je bilo vpisanih 3.544 oz. 3.064 podiplomskih študentov brez absolventov. To pomeni skupaj 20.025 študentov (leto prej 20.990 in dve leti prej 22.798). V Pomurju ni take javne raziskovalne organizacije. Imamo pa višje šole in oddelke, kjer izvajajo študijske programe: Dvojezična srednja šola Lendava: leta 2009 je bila na DSŠ Lendava ustanovljena dislocirana enota Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki razpisuje izredni študij – visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Strojništva (3 leta), ob določenem številu prijav. (DSŠ Lendava, vir: www.dssl.si, 21.11.2012) Ekonomska šola Murska Sobota: Višja strokovna šola deluje kot znanstveno-raziskovalna in izobraževalna ustanova že skoraj eno desetletje. Sedaj izobražuje redne in izredne študente na višjem in visokošolskem študiju v izobraževalnih programi ekonomist in informatika. (Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola, vir: www.vss-ms.si, 21.11.2012) Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota ima enoti Višja šola informatike in Višja šola strojništva: V šolskem letu 2004/2005 so začeli z izobraževanjem višješolskega strokovnega programa Informatika. Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola izvaja na šoli študijski program Strojništvo v obliki študija na daljavo (Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, vir: www.spts.si, 21.11.2012) Evropski center Maribor (ESM) razpisuje izredne študije tudi v Murski Soboti, po programih: o univerzitetni študijski program prve stopnje Finančne storitve, o univerzitetni študijski program prve stopnje Socialna gerontologija, o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizioterapija, o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Socialna gerontologija, 76 o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Zdravstvena nega (Alma Mater Europaea, vir: www.eumb.si, 21.11.2012) Na Ljudski univerzi Murska Sobota so možni vpisi v na daljavo v študijske programe preko DOBE: o Višje strokovne šole Maribor, ki ima Študijsko središče v Murski Soboti: - v 2 letni e-študij za visokošolske strokovne programe poslovni sekretar, ekonomist in velnes. o Fakultete za uporabne in družbene študije Maribor s Študijskim središčem Murska Sobota: - v 3 letne e-študij, visokošolske strokovne programe po 1. bolonjski stopnji, in sicer: poslovanje, marketing, poslovna administracija, organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti in menedžment vseživljenjskega izobraževanja. - v 2 letni magistrski študij, v študijske programe po 2. bolonjski stopnji: mednarodno poslovanje, menedžment vseživljenjskega izobraževanja ter organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti (LUMS, vir: www.lums.si, 21.11.2012) RIS – Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan izvaja visokošolski program menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja (RIS Rakičan, vir: www.ris-dr.si, 21.11.2012) Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer potekajo tudi študijski programi, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Koper, in sicer: o visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, vir: www.gfm-ljutomer.si, 21.11.2012) Večina pomurskih doktorjev znanosti živi in dela izven Pomurja. Za boljši nadaljnji razvoj regije so ustanovili PAZU - Pomursko akademsko znanstveno unijo, v katero se lahko včlanijo vsi pomurski doktorji znanosti. Namen te organizacije je vzpostaviti ustvarjalno in kreativno akademsko okolje, ter organizacijo z visokim ugledom v javnosti in širšim družbeno ekonomskim pomenom. (PAZU, vir: www.pazu.si, 21.11.2012) Število študentov, ki imajo v Pomurju stalno prebivališče, v šolskem je bilo letu 2009/2010 5.684, v šolskem letu 2010/2011 pa 5.414, od tega 882 za Višje strokovno, 304 za Visokošolsko strokovno (prejšnje), 1.272 za Visokošolsko strokovno (1. bolonjska stopnja), 1.330 za Visokošolsko univerzitetno (1. bolonjska stopnja) , 967 za Visokošolsko univerzitetno (prejšnje) , 114 za Magistrsko (2. bolonjska stopnja) - enovito magistrsko, 391 za Magistrsko (2. bolonjska stopnja) - po končani 1. bolonjski stopnji, 7 Magistrsko (prejšnje), 43 za Doktorsko (prejšnje) in 104 za Doktorsko (3. bolonjska stopnja) izobraževanje. V šolskem letu 2011/2012 pa je skupno število študentov padlo na 5.372, pri čemer ni bilo več nobenega študenta, ki bi študiral po prejšnjem magistrskem programu (Statistični urad RS, vir: pxweb.stat.si, 21.11.2012). 77 Tabela 57: Seznam raziskovalnih organizacij v Pomurju 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. Raziskovalno-razvojne skupine v Pomurju RRA Mura Elti d.o.o. Radenska d.d. INOKS d.o.o. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota VARSTROJ d.d. ELRAD INTERNATIONAL d.o.o. ARCONT d.d. SPARK Inštitut Pomurki tehnološki center MIKROBIT d.o.o. KAPION d.o.o. Galerija Murska Sobota Pokrajinski muzej Murska Sobota Roto d.o.o. Galex d.d. TELESIS d.o.o. PAN-NUTRI d.o.o. Lek Veterina d.o.o. Nafta d.o.o. Proconi d.o.o. Varis Lendava d.d. Euro Genom d.o.o. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Mura d.d. PAZU Pomurski tehnološki park d.o.o. Salix d.o.o. Sončni vrt d.o.o. Splošna bolnišnica Murska Sobota Alojz Mataj s.p. Techne d.o.o. Bioprocesi d.o.o. Vipoll d.o.o. Var d.o.o. Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota Panonska 23, 9250 Gornja Radgona Zdraviliško naselje 14, 9502 Radenci Gorička ulica 150, Černelavci, 9000 Murska Sobota Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota Industrijska cesta 4, 9220 Lendava Panonska cesta 23, 9250 Gornja Radgona Ljutomerska Cesta 29, 9250 Gornja Radgona Ižakovci 183, 9231 Beltinci Mlinska 3, 9220 Lendava Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota Ciril Metodova 19a, 9000 Murska Sobota Kocljeva 7, 9000 Murska Sobota Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota Gorička ulica 150, Černelavci, 9000 Murska Sobota Tišinska ulica 29 G, 9000 Murska Sobota Plese 9a, 9000 Murska Sobota Industrijska 8, 9000 Murska Sobota Lipovci 251 a, 9231 Beltinci Mlinska 5, 9220 Lendava Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota Industrijska ulica 4b, 9220 Lendava Kocljeva 16, 9000 Murska Sobota Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota Plese 2, 9000 Murska Sobota Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota Plese 9a, 9000 Murska Sobota Plese 9a, 9000 Murska Sobota Bogojina 16 b, 9222 Bogojina Dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota Plečnikova 29, 9000 Murska Sobota Panonska 36, 9000 Murska Sobota Babinci 12, 9240 Ljutomer Bučečovci1, 9242 Križevci pri Ljutomeru Panonska 23, 9250 Gornja Radgona 78 5.3. Seznam podpornih institucij Razvojna agencije v Podravju: Mariborska razvojna agencija je nepridobitna strokovna organizacija, ki opravlja naloge regionalne razvojne agencije Podravske regije. Znanstveno-tehnološki parki v Podravju: Leta 1994 je v Podravju (Pesnica pri Mariboru) nastal Štajerski tehnološki park. Zaradi upada interesa primarne skupine pobudnikov z Univerze v Mariboru, od mestnega središča in univerze oddaljene in razvojno omejene lokacije parka in predvsem neurejenih odnosov med ključnimi deležniki, se park ni razvijal po poti značilni za sodobne znanstveno-tehnološke parke. V Podravju smo pred novim poskusom nastanka sodobnega znanstveno-tehnološkega parka v okviru konzorcija pod vodstvom RAZ:UM-a. Konzorcijska pogodba »Inovacijski ekosistem«, ki so jo partnerji konzorcija podpisali v septembru 2012, je naloge med podpisnike konzorcijske pogodbe razdelila na naslednji način: o Univerza v Mariboru bo določala pravila delovanja za zaposlene in študente Univerze v Mariboru za področje intelektualne lastnine, seznanjala zaposlene in študente UM z dejavnostmi ostalih konzorcijskih partnerjev in jih vključevala v svoje aktivnosti in odločala o pravnih vprašanjih vsebin tega konzorcija. o CIMRS bo skrbel za izvajanje projektov, ki so vsebinsko povezani z razvojem inovacijskega okolja Univerze v Mariboru. o RAZ:UM bo skrbel za implementacijo politike zaščite intelektualne lastnine na Univerzi v Mariboru pri nastajanju univerzitetnih spin-off in start-up podjetij študentov, raziskovalcev in profesorjev, upravljal z nepremično lastnino mehanizmov inovacijsko okolja Univerze v Mariboru, pridobljeno od nastanka konzorcija dalje, skrbel za implementacijo raziskovalne in inovacijske strategije Univerze v Mariboru (RISUM) v delu, ki se nanaša na prenos znanja in tehnologij v okolje in kreiral ter skrbel za celostno podobo inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru. o TehnoCenter UM bo zagotavljal strokovne storitve s področja upravljanja s pravicami industrijske lastnine na UM v skladu s pravili, ki jih določi UM, vodil postopke za upravljanje s pravicami industrijske lastnine za zunanje partnerje, spremljal in evidentiral sodelovanje UM z gospodarstvom. o IRP (Tovarna podjemov) bo skrbel za inkubacijo univerzitetnih startup podjetij študentov, raziskovalcev in profesorjev Univerze v Mariboru v skladu s pravili UM, zagotavljal pravno pomoč in svetovanje študentom, raziskovalcem in profesorjem Univerze v Mariboru pri ustanavljanju univerzitetnih start-up podjetij ter promocijo podjetništva. V ta namen bodo partnerji konzorcija združevali kadre, sredstva in opremo za izvedbo skupnih ciljev. 79 Univerzitetni inkubatorji v Podravju: V letu 2001 ustanovljena Tovarna podjemov je po pogodbi z Univerzo v Mariboru nosilec razvoja in izvajanja dejavnosti podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru ter član konzorcija RAZ:UM. Pisarne za prenos tehologij iz inštitucij znanja v Podravju: Na Univerzi v Mariboru, ki je osrednja inštitucija znanja v okviru konzorcija RAZ:UM navedene storitve zagotavlja TehnoCenter Univerze v Mariboru. Storitve so namenjene v osnovi vsem na Univerzi v Mariboru, od raziskovalcev do študentov, podjetjem, ki potrebujejo pomoč glede raziskovalno-razvojne dejavnosti, tudi drugim, ki povprašujejo po njihovi pomoči. Točke VEM in Enterprise Europe Network v Podravju: V Podravju deluje pet točk VEM (glej Tabelo 58), pri katerih poleg izvajanja postopkov registracije podjetnik prejme tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.). Tabela 58: Vstopne točke VEM v Podravju Točke VEM Ekonomski institut Maribor d.o.o. Spletna stran www.eim-mb.si HALO-EDIL ING gospodarsko interesno združenje za razvoj podjetništva in turizma Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica EGIDA, center za lokalni razvoj, svetovanje in storitve, d. o. o. www.halo.si www.ric-sb.si http://www.egida-vita.si Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj www.bistra.si Vir: RIS Podravja, 2012. Mrežo Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednje velikim podjetjem ustanovil Direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. V Sloveniji je mreža prisotna v konzorciju šestih partnerjev, od tega dva v Podravju, in sicer: Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Mariborske razvojne agencije (koordinator modula mednarodnega poslovnega sodelovanja). Tehnološki centri v Podravju: V Podravski regiji jer RIS Podravje (2012) identificiral tri delujoče tehnološke centre, in sicer : Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo Infrastrukturni center za energetske meritve – tehnološki center TECES, Tehnološki center za električne stroje, ki je bil ustanovljen z namenom krepitve sodelovanja med gospodarstvom in javnimi raziskovalnimi organizacijami na področju industrije električnih strojev in mehatronskih sklopov na ozemlju celotne Slovenije. Je mednarodno prepoznaven nosilec razvojnih partnerstev in kompetentni partner pri 80 razvoju visoko tehnološko zahtevnih izdelkov in rešitev na podrocju učinkovite rabe energije, pretvornikov električne energije, električnih pogonov in močnostne elektronike. V preteklosti je deloval tudi Tehnološki center za področje medicinske tekstilije n.p., o katerem žal nismo našli aktualnih informacij o delovanju. Prav tako pa smo zasledili, da je bil Tekstilni inštitut Maribor pripojen Institutu informacijskih znanosti. Centri odličnosti v Podravju: RIS Podravje (2012) podrobneje analizira centre odličnosti v Podravju. Navaja, da je Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologije je nosilec enega centra odličnosti, in sicer CO Superkritični fluidi, kjer sodelujejo tudi podjetja: o Pinus TKI, d.d iz Rač, o Vitiva, d.o.o. iz Markovcev o Zavod za zdravstveno varstvo Maribor iz Maribora in o Splošna bolnišnica Maribor iz Maribora. Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, sta vključena v center odličnosti »CO PoliMaT«, ki bo povezal doslej razpršene kapacitete vodilnih slovenskih raziskovalnih skupin javne sfere in razvojno uspešnih malih, srednjih in velikih podjetij na področju polimernih materialov. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je partner v centru odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP), ki povezuje znanje, izkušnje in tehnologije vrhunskih slovenskih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z raziskovanjem lastnosti in funkcije proteinov. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sodeluje v centru odličnosti NAMASTE. Center spada neposredno v prednostno področje opredeljeno v okviru Nacionalnega razvojno-raziskovalnega programa med »Napredne (nove) sintetične kovinske in nekovinske materiale in nanotehnologije« ter »Zdravje in znanost o življenju«. Prikazali smo tiste delujoče in na razpisih uspešne centre odličnosti, v katerih sodeluje Univerza v Mariboru. Žal v okviru zadnjega razpisa ni bil uspešen center odličnosti za visokotlačne in SCF tehnologije. Ravno ta primer nakazuje na potrebo oziroma možnost, da se tovrstne kakovostne pobude podpre v okviru regionalnih kohezijskih sredstev. Kompetenčni centri v Podravju: Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja (KC STV). Partner iz Podravja je le inštitucija znanja, in sicer FERI UM. Kompetenčni center napredni sistemi učinkovite rabe električne energije (KC SURE). Nosilec in vodja projekta je TECES Maribor, partner iz Podravja pa je tudi FERI UM. 81 Kompetenčni center biomedicinska tehnika (KC BME). Partner iz Podravja je le inštitucija znanja, in sicer FERI UM. Kompetenčni center za biotehnološki razvoj in inovacije (KC BRIN). V kompetenčnem centru sodeluje podjetje Vitiva iz Markovcev. Kompetenčni center storitve podprte z računalništvom v oblaku (KC CLASS). V kompetenčnem centru sodelujeta FERI UM in startup podjetje InovaIT. Kompetenčni center odprta komunikacijska platforma za integracijo storitev (KC OPCOMM). V kompetenčnem centru sodelujeta dvepodjetji iz Podravja, in sicer startup podjetje InovaIT in Globtel. Iz analize kompetenčnih centrov v Sloveniji, ki je bila izdelana v okviru RIS Podravja (2012) lahko ugotovimo, da v njih sodelujejo le tri podjetja iz Podravja (eno v dveh), ena inštitucija znanja (FERI UM - partner v štirih) ter en tehnološki center (TECES) kot nosilec programa KCSURE - enega izmed 7 kompetenčnih centrov v Sloveniji. Razvojni centri slovenskega gospodarstva v Podravju: Kot navaja RIS Podravja (2012), je bil v Podravski regiji je bil podprt razvojni center SIMIT sodobni materiali in inovativne tehnologije. V okviru razpisa so si partnerji pod vodstvom družbe Talum Tovarna aluminija d.d. iz Kidričevega pridobili 16,7 mio EUR. Člani konzorcija so še: Cimos d.d., Iskra d.o.o., LTH Ulitki d.o.o., SwatyComet d.o.o., Unior d.d., Amit Tehnologija naprednih materialov d.o.o., Telkom–OT d.o.o., Ortotip d.o.o., Roboteh d.o.o., HTS IC d.o.o., TC livarstvo d.o.o., Razvojni center orodjarstva Slovenije in Zavod livarske industrije. Podjetja iz Podravske regije sodelujejo le še v enem razvojnem centru, in sicer podjetje Mariborska livarna Maribor d.d. v okviru Razvojnega centra avtomobilske industrije Si.Eva, ki participara s 4,5 % sredstev. Grozdi v Podravju: Grozdi, ki so trenutno prisotni v Podravju, so po podatkih TCI (The Competitiveness Institute www.tci-network.org; 27. 10. 2010): Grozd URE & OVE, je zavod za trajnostni razvoj energetike in ekologije v katerega so vključeni redni člani in podporne institucije. V grozd niso vključena podjetja iz Podravja. Vključena pa je Univerza v Mariboru. Gradbeni grozd – GIZ, je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu razvoju, konkurenčosti in trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih trgih. V grozd je vključena Univerza v Mariboru. Ni pa podjetij iz Podravja. GIZ Geodetskih izvajalcev Slovenija, GIZ GI združenje več kot 80 najpomembnejših geodetskih podjetij v Sloveniji in skupaj zaposluje več kot 600 zaposlenih. V grozdu dejujejo tudi geodeti iz Podravja. GIZ grozd Plasttehnika, Grozd plasttehnika združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče institucije iz področja industrije plastike. Poleg inštitucij znanja iz Podravja (Fakulteta za strojništvo UM, Fakulteta za kemijo UM in EPF UM) v grozdu poleg številnih podjetij sodelujejo tudi podjetja iz Podravja, in sicer: AVTO NAD d.o.o. iz 82 Maribora, GEBERIT d.o.o. iz Ruš, PLANA d.o.o. iz Maribora, POLYCHEM d.o.o. iz Hoč, ROSINA d.o.o. iz Maribora in TBP d.d. iz Lenarta. Podjetja delujejo na področjih ekstrudiranja, brizganja, trženja in materiala ter opreme. Slovenski orodjarski grozd je združenje slovenskih podjetij in raziskovalno-razvojnih ustanov, ki so aktivna na področju izdelave ročnega orodja. Iz Podravja najdemo le podjetje Mariborska livarna Maribor d.d. PE Alutec-Orodjarna. Slovenski avtomobilski grozd. ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil. Člani ACS iz Podravja so: o Mariborska livarna Maribor d.d. o FERI, Univerza v Mariboru o Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru o Cimos d.d. (sedež sicer ni v Mariboru, kjer pa ima Cimos svoje podjetje) Druge podporne inštitucije v Podravju: Združenja samostojnih inovatorjev: Inovatorji posamezniki so še vedno zelo številčna skupina. Zavod Inovatorski center ASI - »Aktivni slovenski inovatorji«, ki je nastalo leta 2005, inovatorjem omogoča, da lahko izmenjujejo izkušnje med seboj in jim skuša pomagati, da bi se njihov izum začel čim prej proizvajati. Med člani so tudi uspešni inovatorji iz Podravja. Design center odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje (v zasnovi): Da bi uveljavili dizajnerski način razmišljanja tudi na Univerzi v Mariboru so Laboratorij za industrijsko oblikovanje Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Katedra za podjetništvo in ekonomiko podjetja Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in podjetniški inkubator Univerze v Mariboru v okviru RAZUM-a izdelali predlog implementacije metodološkega koncepta d.School v okolje Univerze v Mariboru, ki bi ga lahko uveljavili z vzpostavitvijo in delovanjem Design centra odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje (D.COMP). Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj: ZRS Bistra Ptuj predstavlja podporni steber razvojnega okolja regije, namenjenega lokalnim skupnostim ter podjetjem. Ustvarja kreativni raziskovalni prostor med gospodarstvom in akademskim okoljem. Inštitut informacijskih znanosti: Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM: Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) je certifikacijski organ in nosilec javnega pooblastila s strani MKGP za izvajanje postopka certificiranja ekološkega kmetijstva, integrirane pridelave in zaščitenih kmetijskih pridelkov oz. živil. Razvojne agencije v Pomurju: Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura d.o.o.) je vodilna razvojna institucija v Pomurju za izvajanje razvojno pospeševalnih nalog in projektov. Njihove aktivnosti so 83 usmerjene k nenehnemu spodbujanju razvoja in napredka na regionalni ravni ter povezovanju javnega in zasebnega sektorja. Regijskemu gospodarstvu nudijo celovito strokovno, tehnično in administrativno podporo (RRA Mura d.o.o., vir: web.rra-mura.com, 21.11.2012). Razvojni center Murska Sobota (kratica RC MS) je lokalna inštitucija za spodbujanje gospodarskega trajnostnega razvoja v Mestni občini Murska Sobota. RC Murska Sobota se je pri svojem poslanstvu usmeril predvsem na področja gospodarskega razvoja, razvoja človeških potencialov, turizma, lokalnega trajnostnega prostorskega razvoja in energetske trajnosti z ohranjanjem naravnih danosti območja (RC MS, vir: rcms.si, 21.11.2012). Prleška razvojna agencija, giz pokriva štiri osnovna področja: hitrejši razvoj malega gospodarstva v Prlekiji, razvoj podeželja, varstvo okolja in prekomejno sodelovanje (Prleška razvojna agencija, giz, vir: www.prlekija.com, 21.11.2012). Razvojna agencija Sinergija d.o.o. je skupna poslovno-podporna razvojna institucija nekaterih prekmurskih občin in ostalih partnerjev na področju pospeševanja razvoja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja območja (Razvojna agencija Sinergija d.o.o., vir: arhiv.ra-sinergija.si, 21.11.2012). Znanstveno-tehnološki park v Pomurju: V Pomurskem tehnološkem parku, d.o.o. spodbujajo realizacijo poslovnih idej, ki temeljijo na višji dodani vrednosti ter ustvarjajo stimulativno okolje za podjetništvo, kjer s sodelovanjem v integrirani in efektivni regionalni strategiji za razvoj malih in srednje velikih podjetij gradijo podporo na potrebah podjetnikov, regionalnem konsenzu in mednarodnih povezavah (Pomurski tehnološki park, d.o.o., vir: www.p-tech.si, 21.11.2012). Točke VEM v Pomurju: V Pomurju deluje 12 točk VEM (glej Tabelo 59, pri katerih poleg izvajanja postopkov registracije podjetnik prejme tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.). 84 Tabela 59: Vstopne točke VEM v Pomurju Točke VEM Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Razvojna agencija Sinergija d.o.o. Prleška razvojna agencija AJPES, Izpostava Murska Sobota UE Gornja Radgona UE Lendava UE Ljutomer UE Murska Sobota OOZ Murska Sobota OOZ Lendava OOZ Ljutomer OOZ Gornja Radgona Vir: http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem. Spletna stran www.rra-mura.si www.ra-sinergija.si www.prlekija.com www.ajpes.si/izpostava.asp?id=8 www.upravneenote.gov.si/gornja_radgona/ www.upravneenote.gov.si/lendava/ www.upravneenote.gov.si/ljutomer/ www.upravneenote.gov.si/murska_sobota/ www.ooz-ms.si www.ooz-ljutomer.si - Tehnološki center v Pomurju: Pan-nutri Kmetijsko živilski tehnološki center povezuje podjetja in posameznike iz širšega kmetijsko živilskega področja v Pomurju med seboj in z institucijami koncentriranega znanja (Pan-nutri, vir: www.pan-nutri.si, 21.11.2012). Grozdi v Pomurju: Grozdi, ki so trenutno prisotni v Pomurju, so po podatkih TCI (The Competitiveness Institute, www.tci-network.org; 21. 11. 2012): Slovenski avtomobilski grozd. ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil. Član ACS iz Pomurja je Var d.o.o. , 9250 Gornja Radgona, www.var.si (ACS slovenski avtomobilski grozd, vir: www.acs-giz.si, 21.11.2012) Gradbeni grozd – GIZ, je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu razvoju, konkurenčosti in trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih trgih. Član grozda iz Pomurja je podjetje VARIS LENDAVA d.d., www.varis-lendava.si (SGG – Slovenski gradbeni grozd, vir: www.sgg.si, 21.11.2012) Nacionalni grozd daljinske energetike (GDES) tvori skupina sorodnih podjetij, znanstvenih inštitucij in lokalnih skupnosti, ki so se povezala v aktiven, usklajen sistem. Člana GDES iz Pomurja sta: o Komunalno podjetje Muska Sobota, d.o.o o ELTRA LAVRENČIČ Silvo s.p., Sv. Jurij ob Ščavnici (Inštitut za daljninsko energetiko, vir: www.ide.si/gdes.php, 21.11.2012) GIZ Geodetskih izvajalcev Slovenija, GIZ GI združenje več kot 80 najpomembnejših geodetskih podjetij v Sloveniji in skupaj zaposluje več kot 600 zaposlenih. V grozdu je član iz Pomurja MERA, Ljutomer, d.o.o. Grozd plasttehnika združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče institucije iz področja industrije plastike. Članice obvladujejo tudi najsodobnejše tehnologije in so optimalni partnerji za osvajanje novih izdelkov in komponent od zasnove izdelka, izdelave orodja do proizvodnje. Člani iz Pomurja: o Feroplast Sabotin Franc s.p., 9202 Mačkovci o Medicop d.o.o., 9000 Murska Sobota 85 o Roto Pavlinjek d.o.o., 9000 Murska Sobota (GIZ grozd plasttehnika, vir: www.gizgrozd-plasttehnika.si, 21.11.2012) Slovenski orodjarski grozd je združenje slovenskih podjetij in raziskovalno-razvojnih ustanov, ki so aktivna na področju izdelave ročnega orodja. Član iz Pomurja je podjetje VAR d.o.o., 9250 Gornja Radgona, ki je tudi edini pomurski član Slovenskega avtomobilskega grozda. Druge podporne inštitucije v Pomurju: Pomurska gospodarska zbornica je samostojna regijska inštitucija, ki s svojimi, aktivnimi člani povezuje več kot 70 % pomurskega kapitala. Zbornica vidi svoje poslanstvo v združevanje podjetij, ki imajo ugled v regiji in širše, ter se želijo aktivno vključevati v oblikovanje poslovnega okolja na različnih nivojih. Ker je cilj zbornice skladen regionalni razvoj kot razvoj poslovnega okolja, skrbijo za napredek tudi z aktivnim Odborom za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij (PGZ, www.pgz.si, 21.11.2012). Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje (MIC Pomurje) je organizacijska enota Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, ki v okviru svojega delovanja ponuja kakovostne izobraževalne programe in usposabljanja za odrasle (MIC Pomurje, vir: www.secondlife.si/micms, 21.11.2012). Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Pomurja: OOZ Murska Sobota, OOZ Lendava, OOZ Ljutomer in OOZ Gornja Radgona skupaj s krovno organizacijo Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije izvajajo številne dejavnosti s področja svetovanja, izobraževanja in usposabljanja, pomoči pri trženju,... Organizirajo številna kratka usposabljanja in seminarje, priprave na mojstrske izpite, nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) (OZS, vir: www.ozs.si, 21.11.2012) 86 6. Rezultati izvedenih intervjujev po podjetjih ter raziskovalnih in izobraževalnih institucijah Intervjuji v identificiranih nosilcih inovativne dejavnosti podajajo tudi kvalitativne vidike raziskave inovativnega potenciala v podravsko-pomurski obmejni regiji. Posebno pozornost smo namenili značilnostih inovacijske dejavnosti izbranih podjetij, morebitnim oviram za inoviranje, ki jih ta podjetja zaznavajo ter predlogom za izboljšanje stanja. 6.1. Seznam v intervjuje vključenih podjetij ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij V sledeči tabeli podajamo seznam intervjuvanih podjetij v Podravju in Pomurju, ki so razvrščena po dejavnostih. V tabeli je poleg naziva podjetja naveden tudi podatek o kraju sedeža, letu vpisa v poslovni register in velikosti podjetja. Tabela 60: Seznam izbranih intervjuvanih podjetij v Podravju PODJETJE POŠTA ALBIN PROMOTION, d.o.o. 2322 Majšperk ECHO d.o.o. 3210 Slovenske Konjice PARFUMMELE, dišavne kompozicije, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. TALUM, d.d. Kidričevo 2270 Ormož 2250 Ptuj 2325 Kidričevo PANOGA DEJAVNOSTI C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije C20.420 - Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa C24.420 - Proizvodnja aluminija F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav Leto vpisa v poslovni register Velikost podjetja 1990 srednje 1992 mikro 2008 mikro 1976 1974 veliko veliko 1990 srednje 2010 veliko 1974 veliko 1976 veliko 1974 veliko TENZOR, d.o.o. 2250 Ptuj SWATYCOMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o. 2000 Maribor GORENJE SUROVINA d.o.o. 2000 Maribor PALOMA d.d. 2214 Sladki vrh TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH družba za proizvodnjo in trženje gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon 2325 Kidričevo E38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov C17.220 - Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja C24.420 – Proizvodnja aluminija 2250 Ptuj C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume 2001 veliko 2000 Maribor J62.010 - Računalniško programiranje 2007 mikro 2000 Maribor M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 2011 mikro 2241 Spodnji Duplek J 62.010 Računalniško programiranje 1993 mikro 3252 Rogatec C 27.900 Proizvodnja drugih električnih naprav 1993 mikro 2000 Maribor C 32.500 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov 2008 mikro TRIBAR d.o.o. SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o C23.910 – Proizvodnja brusilnih sredstev 87 Tabela 61: Seznam izbranih intervjuvanih podjetij v Pomurju Podjetje Pošta Glavna dejavnost Leto vpisa v sodni register 1990 Velikost podjetja ROTO d.o.o. 9000 Murska Sobota G 46.900 - Nespecializirana trgovina na debelo GALEX d.d. 9000 Murska Sobota C 21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1991 malo TELESIS d.o.o. 9000 Murska Sobota J 61.200 - Brezžične telekomunikacijske dejavnosti 2006 mikro PANVITA d.d. 9000 Murska Sobota A 01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic 1978 veliko PROCONI d.o.o. 9000 Murska Sobota C 10.850 - Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov 2003 srednje VARIS Lendava d.d. 9220 Lendava F 43.990 - Druga specializirana gradbena dela 1991 veliko ELEKTROMATERIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. 9220 Lendava 1989 veliko 1990 srednje 1989 malo 2002 mikro 2005 srednje 1996 mikro ECC d.o.o. C 27.330 - Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje 9244 Križevci pri C 28.930 - Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno Ljutomeru industrijo 9000 Murska Sobota C 32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov 9240 Ljutomer C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov 9250 Gornja Radgona H 52.100 - Skladiščenje BIRO M-14 d.o.o. 9000 Murska Sobota MEDICOP d.o.o. CLEANGRAD d.o.o. M 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje srednje 88 6.2. Poročila o intervjujih V Tabeli 62 podajamo pregled intervjuvanih podjetij po njihovih dejavnostih, v Tabeli 63 pa nekaj njihovih poslovnih rezultatov v obdobju 2006-2010. Tabela 62: Opis dejavnosti intervjuvanih podjetij v Podravju PODJETJE PANOGA DEJAVNOSTI ALBIN PROMOTION, d.o.o. C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov ECHO d.o.o. M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije PARFUMMELE, dišavne kompozicije, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. TENZOR, d.o.o. C20.420 - Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav SWATYCOMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o. C23.910 – Proizvodnja brusilnih sredstev GORENJE SUROVINA d.o.o. E38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov PALOMA d.d. C17.220 - Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja TALUM d.d. Kidričevo C24.420 – Proizvodnja aluminija SAVATECH, d.o.o. C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon J62.010 - Računalniško programiranje TRIBAR d.o.o. M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije J 62.010 Računalniško programiranje SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o Opis dejavnosti podjetja Podjetje Albin Promotion se ukvarja s široko paleto proizvodnih in prodajnih dejavnosti, kot so: montaža in proizvodnja ventilov, proizvodnja kovic, montaža hitrih spojk, proizvodnja žebljev, proizvodnja gobelinov in volnice, reciklirna oprema. Podjetje Echo, d.o.o. je mikro podjetje, specializirano za svetovanje in izvedbo merjenja fizikalnih in kemijskih parametrov. Ukvarja se z razvojem senzorjev in merilnih tehnik za potrebe ekologije, farmacije in industrije. Družba PARFUMMELE, dišavne kompozicije d.o.o. je podjetje, ki izdeluje koncentrirane dišavne mešanice za industrijo in obrt, ki potrebuje odišavljanje svojih izdelkov. Perutnina Ptuj d.d. je mednarodna skupina podjetij. Osnovno poslanstvo je priprava naravne, zdrave in okusne hrane iz piščančjega mesa. Tenzor, srednje veliko podjetje za inteligentne elektronske rešitve že 19 let načrtuje in vgrajuje celovite sisteme tehničnega varovanja. Swatycomet kupcem iz različnih panog zagotavlja izdelke s področja umetnih brusov in tehničnih tkanin. Gorenje surovina se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz ostanokov in odpadkov. Dejavnost zajema zbiranje, transport, sortiranje, predelavo in proizvodnjo trdega goriva iz odpadkov. Paloma d.d. proizvaja in trži higienske papirje pod svojo blagovno znamko in pod znamkami vodilnih trgovskih verig. C 27.900 Proizvodnja drugih električnih naprav Talum d.d. proizvaja primarni aluminij ter aluminijeve polproizvode in zlitine. Delujejo tudi na novih področjih obnovljivih virov energije in drugih storitvah. Savatech proizvaja in trži visokokakovostne gumenotehnične izdelke in pnevmatike. Nudi kavčukove zmesi, transportne trakove, polne in penaste gumene profile, gumene izdelke za zaščito okolja in reševanje, pnevmatike in gumene stiskane izdelke. Loop skupina pokriva široko paleto storitev kot so: daljinski nadzor zaloge UNP, daljinsko odčitavanje števcev iz pisarne, WiPLC, Varanus CMS (Central Monitoring Software). Tribar d.o.o. razvija inteligentne in tehnično zahtevne embalaže za farmacevtsko industrijo, svoje področje širijo tudi na razvoj inteligentne embalaže za potrebe živilske industrije in industrije pijač. Semantika d.o.o se ukvarjaja z razvojem in implementacijo informacijskih rešitev; t.j. namizne, spletne, mobilne in tablične aplikacije za različne naprave in platforme. Največji del dejavnosti predstavlja informacijski sistem za muzeje in galerije (Galis, Museums.si). Elkostroj izdeluje motorje oziroma sestavne dele po naročilu, prav tako je njihova dejavnost tudi vzdrževanje elektromotorjev ter elektrostrojne opreme. C 32.500 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov Ortotip d.o.o. nudi vrsto tehnologij 3D tiska, primernih za izdelavo prototipov, maket, kot tudi maloserijsko proizvodnjo izdelkov za osebno rabo, notranjo opremo in industrijske izdelke. 89 Tabela 63: Poslovni rezultati intervjuvanih podjetij v Podravju v obdobju 2006-2010 Čisti poslovni izid Celotni prihodki PODJETJE ALBIN PROMOTION, d.o.o. ECHO d.o.o. PARFUMMELE, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. TENZOR, d.o.o. SWATYCOMET, d.o.o. GORENJE SUROVINA d.o.o. PALOMA d.d. TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon TRIBAR d.o.o. SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o Rast 2010/06 v% Rast 2010/08 v% 5.059.419 41 30 518.133 161 75.643 - 157.847.782 2010 v € 4.408.260 Dodana vrednost na zaposlenega Rast 2010/06 v% Rast 2010/08 v% 135.020 -45 216 96 14.975 145 22 -60.870 € - 3 -7 1.430.858 -73 -53 308.314 2010 v € Rast 2010/06 v% Rast 2010/08 v% 21.259 11 10 62 26.197 124 105 -1838 5.625 - 25 28.722 1 5 35.071 2010 v € -10 -59 13 -59 -21 -42 67.801.035 / / 5.726.035 / / 24.581 / / 71.969.120 45 24 1.689.309 -27 / 47.300 39 13 85.101.238 13 -4 4.375.893 283 / 23.640 36 -1 228.217.234 -37 -26 598.056 € -94 67 41.619 -26 24 96.120.000 975.858 14 / 90 -5 3.573.000 55.190 92 -5 1068 / 33.749 31.017 42 / 24 -43 / 152.894 338.044 / 162 4 / 37 -8 / 430 21.437 / 16 32 / -91 88 / 31.792 18.588 / / 20 20 161.804 / / 9160 -496 / 27.434 / / Vir: IRP za Zgornje Podravje in ZRS Bistra Ptuj za Spodnje Podravje. 90 Tabela 64: Opis dejavnosti intervjuvanih podjetij Pomurja Podjetje Glavna dejavnost Opis dejavnosti podjetja ROTO d.o.o. G 46.900 - Nespecializirana trgovina na debelo GALEX d.d. Skupina ROTO predstavlja 10 družb s proizvodnjo visokokakovostnih plastičnih izdelkov v 4 evropskih državah. Izvajajo vse faze poslovnega procesa: razvoj izdelkov, proizvodnjo, marketing in prodajo, distribucijo in poprodajne storitve. Je farmacevtsko podjetje, ki proizvaja zdravila na recept, zdravila brez recepta, zeliščne izdelke, kozmetiko in prehranska dopolnila. Smo majhno svetovalno in storitveno podjetje, ki se ukvarja s področjem elektronskih komunikacij in digitalne radiofuzije ter pripravo, prijavo in implementacijo raznih projektov sofinanciranih iz različnih nacionalnih in EU programov. Skupina Panvita tvori verigo proizvodnje kakovostne in varne hrane, s sloganom od njive do mize. C 21.200 - Proizvodnja farmacevtskih preparatov J 61.200 - Brezžične telekomunikacijske dejavnosti A 01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic C 10.850 - Proizvodnja Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja toplotno obdelanih pripravljenih in pripravljenih jedi in obrokov polpripravljenih jedi ter proizvodnja zamrznjenih pripravljenih in polpripravljenih komponent. Zagotavljajo stalno preverjanje in nadzor proizvodnje. F 43.990 - Druga Je srednje veliko podjetje z glavno dejavnostjo projektiranja, proizvodnje in montaže specializirana gradbena dela gotovih kopalnic namenjenih za vgradnjo v objekte visokih gradenj. Proizvajajo tudi skate naprave in cevne radiatorje. Cca. 90 % prihodka ustvarijo na tujih trgih (EU, Švica). C 27.330 - Proizvodnja Je srednje veliko podjetje. Osnovne dejavnosti podjetja so razvoj, proizvodnja in trženje vtičnic, stikal in drugih elektroinštalacijskega materiala. Imajo tudi orodjarno. Več kot 80 % prodajo v tujino (EU, naprav za ožičenje bivša Jugoslavija). C 28.930 - Proizvodnja Je podjetje za proizvodnjo in servisiranje opreme za industrijo pijač. strojev za živilsko in tobačno industrijo TELESIS d.o.o. PANVITA d.d. PROCONI d.o.o. VARIS Lendava d.d. ELEKTROMAT ERIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. MEDICOP d.o.o. C 32.500 - Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov Je podjetje, v zasebni lasti, za proizvodnjo medicinske opreme, za uporabo medicinskih plinov in izdelavo reševalnih ter drugih specialnih vozil. Navedena oprema je plod domačega znanja. CLEANGRAD d.o.o. C 25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov H 52.100 - Skladiščenje Izdelujejo sendvič panele, ki se uporabljajo pri izdelavi t.i. »čistih prostorov« za potrebe farmacije, elektrotehnike, prehrambne industrije in operacijskih sob. Na tem področju pokrivajo faze od izdelave v proizvodnji do montaže končnih elementov. Proizvajajo vse vrste ženskih oblačil vrhunske mode in tekstilne modne dodatke. Obvladujejo vse faze razvoja in proizvodnje izdelkov. M 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje Biro M-14 je računovodski servis z dolgoletno tradicijo in izkušnjami. Vedno uvajajo moderne ukrepe, v Prekmurju so prvi uvedli e-računovodstvo. ELOS-ESCADA d.o.o. (nov naziv: ECC d.o.o.) BIRO M-14 d.o.o. 91 Tabela 65: Poslovni rezultati intervjuvanih pomurskih podjetij v obdobju 2006-2010 Čisti poslovni izid Celotni prihodki Dodana vrednost na zaposlenega 2010 v € Rast 2010/06 v% Rast 2010/08 v% 2010 v € Rast 2010/06 v% Rast 2010/08 v% 2010 v € Rast 2010/06 v% Rast 2010/08 v% ROTO d.o.o. 13.350.495 39 -9 521.056 10 33 56.915 -5 10 GALEX d.d. 5.745.247 -51 -2 272.385 -15 -9 64.101 46 127 TELESIS d.o.o. 565.704 28.185 196 163.125 - 1778 69.321 - 104 PANVITA d.d. 9.882.732 12 -7 161.954 -81 -112 63.219 45 -2 PROCONI d.o.o. 8.319.940 -15 27 1.338.261 10.194 -232 7.562 -1 38 VARIS Lendava d.d. ELEKTROMATERIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. 12.954.373 5.910.280 -9 -29 2 -8 238.152 27.298 -49 -65 -16 -78 31.201 31.905 40 43 40 -15 11.149.689 45 169 813.234 357 1.881 45.596 90 37 MEDICOP d.o.o. 4.774.779 -10 -3 -197.234 -163 -179 32.570 8 -8 CLEANGRAD d.o.o. 1.994.022 26 4 171.929 26 40 39.820 54 23 ELOS-ESCADA d.o.o. (nov naziv: ECC d.o.o.) 4.138.654 475 -6 97.639 -192 -69 26.288 74 -12 63.502 59 -7 3.106 211 -31 15.281 - 5 PODJETJE BIRO M-14 d.o.o. 92 6.3. Zaključki na osnovi intervjujev po podjetjih - kvalitativni dejavniki 6.3.1. Zaznane potrebe v podjetjih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo V Tabelah 66 in 67 so predstavljene zaznane potrebe v podjetjih v Podravju in Pomurju. Tabela 66: Potrebe intervjuvanih podjetij iz Podravja PODJETJE Povzetek odgovorov podjetij o njihovih potrebah ALBIN PROMOTION, d.o.o. - Iščemo poslovne partnerje za skupni nastop pri osvajanju tujih trgov. Iščemo pisarno za zaščito intelektualnega lastništva – želimo patentirati lasten izdelek. - Iščemo pisarno za zaščito intelektualnega lastništva Iščemo partnerje za sodelovanje na skupnem razvoju, širitev prodajne mreže v tujino Iščemo partnerje za RR projekte, vključno za takšne, ki jih prijavljamo na razpise Iščemo partnerje za gojenje rastlin za dišave Potrebujemo pregled, kaj raste v kontinentalnem pasu in je uporabno za visokovredne učinkovine – predlog za diplomsko nalogo Iščemo rešitve na logističnem področju za cenejšo distribucijo vzorcev dišavnih pripravkov Zanima nas separacija alergenov iz rastlinskih pripravkov – sodelovanje z RR organizacijami Imamo vzpostavljen lasten laboratorij, oddelek razvoja in razvojno osebje. Povezave z RR institucijami delujejo na principu skupnih projektov. Naše potrebe so usmerjene v izboljšanje položaja na trgu preko novih izdelkov z višjo stopnjo predelave. Izdelke je potrebno pravilno ponuditi in ustvariti primerno razmerje med kakovostjo in ceno. Iščemo poslovne partnerje za skupni nastop pri kandidiranju za velike investicijske državne projekte (npr. oprema tunelov) Zanima nas vstop na področje BMS (building management systems) kot novega področja – iščemo ustrezen kader z izkušnjami Zanimajo nas celovite storitve, ki vključujejo načrtovanje, montažo, komunikacijo s strokovnjaki iz drugih panog (npr. gradbeni inženirji) in uporabniku prijaznimi aplikacijami Iščemo pisarno za zaščito intelektualnega lastništva – želimo patentirati lasten izdelek Zanima nas sodelovanje z javnimi raziskovalnimi organizacijami zlasti pri pripravi diplomskih in doktorskih nalog iz področja strojništva in kemije, z namenom kasnejše zaposlitve tega kadra. Nudimo možnost zaposlitve mladega raziskovalca iz gospodarstva ECHO d.o.o. PARFUMMELE, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. - TENZOR, d.o.o. SWATYCOMET, d.o.o. GORENJE SUROVINA d.o.o. PALOMA d.d. TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon TRIBAR d.o.o.. SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o - Imamo potrebe s področij naslova standarnizacij postopkov in metod z nacionalnimi in mednarodnimi standardi ter področno zakonodajo in predpisi. - Naše potrebe se nanašajo na področja marketinga, modernizacije tehnologij in raziskovalno-razvojnih projektov Želimo vzpostaviti sodelovanje s partnerskimi podjetji in raziskovalnimi institucijami za izmenjavo izkušenj v razvojnih projektih in iniciativah v teku Iščemo znanje za razvoj novih materialov, ki bi omogočali težjo vnetljivost in nižjo težo gumenih produktov Iščemo znanje za optimizacijo procesa proizvodnje s pomočjo robotizacije Iščemo nove tehnologije za dvig konkurenčne ravni za svoje izdelke, npr. injekcijsko stiskanje kovinskih delov S širitvijo prodajne mreže na tuje trge bi radi v svoje vrste privabili »native« tržnike, ki že poznajo specifike trga in imajo vzpostavljene prodajne kanale. Odprti za sodelovanje na RR področju s študenti in raziskovalci predvsem iz Univerze v Mariboru. Iščemo možnost za ugoden najem in/ali souporabo parka strojev, ki omogoča izdelovanje prototipov. Iščemo posameznike, ki tržijo inteligentne vsebniške zamaške in podobno tehnologijo. Iščemo strokovnjaka s poznavanjem postopkov certificiranja in poznavanjem standardov, področne zakonodaje in regulativ iz področja praškastih izdelkov v prehrambeni industriji in farmaciji. Iščemo dober kader (npr. možnost prakse) za razvoj vrhunskih IKT rešitev. V podjetje si želimo vključiti prodajnike za tuje trge. Odprti smo za sodelovanje z raziskovalci s področja mehanike. Prav tako iščemo usposobljenega vodjo projektov. Iščemo partnerstva za skupne projekte kot tudi za izdelavo prijav za nepovratna sredstva. - Iščemo partnerja za razvoj spletnih 3D orodij in 3D programske opreme. Želimo vzpostaviti sodelovanje z raziskovalci s področja mehanike, predvsem krmiljenja. Odprti smo za sodelovanje s strokovnjaki s področja trženja ter strateškega vodjo za vodenje projektov. 93 Tabela 67: Potrebe intervjuvanih podjetij v Pomurju Podjetje Povzetek odgovorov podjetij o njihovih potrebah ROTO d.o.o. - Iščemo strokovnjake na področju filament winding tehnologije in na področju kompozitih materialov. Raziskovalne ustanove, ki nudijo raziskovalne storitve in rešitve z našega področja. GALEX d.d. - Iščemo partnerstvo za izdelavo prijav za nepovratna sredstva. TELESIS d.o.o. - Potrebujemo širjenje mreže partnerjev, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri raznih projektih sofinanciranih iz različnih programov. Iščemo sveži kader za pripravo prijav za nepovratna sredstva, projektnega managerja. PANVITA d.d. - Potrebujemo partnerja za EU projekte, predvsem 7OP ali Eureke ter drugih mednarodnih projektov. PROCONI d.o.o. - - Iščemo partnerje / pridelovalce zelenjave / strokovnjake agroživilstva, ki znajo povezati vremenske vplive pridelovalne sezone in posledice na senzorične lastnosti pridelka. (op.: zanima nas predvsem krompir.) Potrebujemo strokovnjake za dozirno tehnologijo. Zanima nas najem polnilne / pakirne tehnologije (strojne opreme). Iščemo strokovnjake za čiščenje in čistila za živilsko predelovalno industrijo. Iščemo laboratorije, ki hitro opravljajo analize na alergene v izpiralnih vodah in opremi. Strokovnjaki s področja ekologije (izhodni viri živilske industrije). Strokovnjaki s področja energetike (zanima nas predvsem področje termooljnega prenosa, para, elektrika). Potrebujemo partnerja z izkušnjami v inženirstvu / uporabnih raziskavah, uvedba sodobne tehnologije v gotove kopalnice (varčevanje z energijo, inteligentno krmiljenje, …). Iščemo partnerstvo za izdelavo prijav za nepovratna sredstva. Potrebujemo partnerja za obdelavo plastičnih delov (barvanje, metalizacija, …) Iščemo dodatne partnerje za obdelavo kovinskih delov (cinkanje, nikljanje, galvanizacija…) Iščemo partnerje, ki obvladujejo računalniško programiranje za razvoj programa za pametne inštalacije. Potrebujemo eksperte na področju izdelave tiskanih vezij in različnih elektronskih komponent. Potrebujemo laboratorijsko linijo in merilne instrumente. MEDICOP d.o.o. - Potrebujemo strojne inženirje, elektro inženirje, programerje za izdelavo programov delovanja naših programov. Iščemo partnerstva za izdelavo prijav na javne natečaje, za pridobitve nepovratnih sredstev. Iščemo partnerje na področju raziskovanja in razvoja senzorjev za tlake, pretoke, vsebnosti plinov. CLEANGRAD d.o.o. - Iščemo partnerja na področju klimatizacije in prezračevanja. S takšnim partnerjem bi lahko uspešno ponujali rešitve »na ključ«. VARIS Lendava d.d. ELEKTROMAT ERIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. - ECC d.o.o. BIRO M-14 d.o.o. / - Iščemo strateške partnerje za izvedbo projekta. Potrebujemo oz. iščemo vire financiranja za naše projekte. 94 6.3.2. Kaj lahko podjetja ponudijo potencialnim partnerjem V Tabeli 68 so predstavljeni odgovori intervjuvanih podjetij o njihovi ponudbi potencialnim partnerjem. Tabela 68: Ponudba intervjuvanih podjetij iz Podravja za potencialne partnerje PODJETJE Povzetek odgovorov podjetij o njihovi ponudbi potencialnim partnerjem ALBIN PROMOTION, d.o.o. - TENZOR, d.o.o. - SWATYCOMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o. - Nudimo tehnično / metodološko usposobljenost . Nudimo partnerstvo za skupni nastop na trgu. Nudimo tehnično / metodološko usposobljenost na področju senzorike Nudimo partnerstvo za skupni nastop na trgu Strokovno / metodološko usposobljenost na področju kemije dišav in dišavnih pripravkov Partnerstvo pri raziskovalno razvojnih projektih s področja dišav in dišavnih pripravkov Strokovno / metodološko usposobljenost iz poslovnega svetovanja, še posebej na področju inovativnosti Sodelujemo z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Nudimo tehnično in metodološko usposobljenost na področju predelave živil Nudimo partnerstvo za razvoj izdelkov in trgov Lahko ponudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce Sodelujemo u Univerzami v Mariboru in Ljubljani. Nudimo tehnično / metodološko usposobljenost na področju industrijske avtomatike, razvoja software-a, tehničnega varovanja Nudimo partnerstvo za skupni nastop na trgu Imamo izkušnje iz načrtovanja, postavitve in vzdrževanja elektrostrojnih naprav v tunelih, elektronskih rešitev za trgovine Nudimo stažiranje mladih raziskovalcev Raziskovalcem nudimo možnost uporabe sodobne razvojne infrastrukture Nudimo možnost sodelovanja v okviru diplomskih in doktorskih nalog Nudimo stažiranje mladih raziskovalcev Raziskovalcem nudimo možnost uporabe sodobne razvojne infrastrukture Nudimo možnost sodelovanja v okviru diplomskih in doktorskih nalog Nudimo stažiranje mladih raziskovalcev Raziskovalcem nudimo možnost uporabe sodobne razvojne infrastrukture Nudimo možnost sodelovanja v okviru diplomskih in doktorskih nalog TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH družba za proizvodnjo in trženje gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon TRIBAR d.o.o. - Zainteresiranim zunanjim projektnim partnerjem nudimo svoje izkušnje, znanje in infrastrukturo - Nudimo stažiranje mladih raziskovalcev Raziskovalcem nudimo možnost uporabe sodobne razvojne infrastrukture Nudimo možnost sodelovanja v okviru diplomskih in doktorskih nalog - Nudimo možnost sodelovanja v okviru raziskovalnih/študijskih nalog - Nudimo možnost sodelovanja v okviru raziskovalnih/študijskih nalog SEMANTIKA d.o.o. - ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o - Ponujajmo sodelovanje mentorjem/študentom na področju testiranja prototipov, pri pripravi ustrezne tehnične dokumentacije in pomoč pri prodaji in marketingu (predvsem projektne, diplomske ali magistrske naloge, študijska praksa) Raziskovalcem nudimo laboratorij za preizkušanje. Nudimo možnost sodelovanja v okviru dijaške/študijske prakse ter raziskovalnih nalog Raziskovalcem nudimo možnost uporabe sodobne razvojne infrastrukture Nudimo partnerstvo v skupnih projektih ECHO d.o.o. PARFUMMELE, dišavne kompozicije, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. GORENJE SUROVINA d.o.o. PALOMA d.d. 95 Tabela 69: Ponudba intervjuvanih podjetij iz Pomurja za potencialne partnerje Podjetje Povzetek odgovorov podjetij o njihovi ponudbi potencialnim partnerjem ROTO d.o.o. - Lahko ponudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce. (Aktivno sodelujemo s Fakulteto za strojništvo v Mariboru na različnih področjih: statične / dinamične FA analize in programiranje CNC stroja.) GALEX d.d. - Imamo izkušnje pri delovanju na R&R področju ter projektnih, ki jih je sofinancirala EU. TELESIS d.o.o. - PANVITA d.d. - PROCONI d.o.o. - VARIS Lendava d.d. - Nudimo predvsem partnerstvo za razvoj novih idej in projektov za različne programe sofinanciranja ter razvojni potencial za raziskovalno/razvoje projekte iz področja IKT. Sodelujemo z različnimi inštitucijami znanja (Univerza v Ljubljani in Mariboru) ter raziskovalnimi skupinami oziroma laboratoriji, kot so Sintesio in Openlab. Sodelujemo s Pan-nutrijem, d.o.o.; pri pridobivanju javnih sredstev smo delno uspešni. Pripravljeni smo za partnerstva v razpisih. Partnerstvo za razvoj gotovih pripravljenih jedi. Možnosti sodelovanja pri diplomskih nalogah iz področij živilstva, agroživilstva, mikrobiologije, ipd. Sodelujemo z Biotehniško fakulteto in Živilsko šolo Maribor. Lahko ponudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce. ELEKTROMATERI AL Lendava d.d. - VIPOLL d.o.o. MEDICOP d.o.o. CLEANGRAD d.o.o. ECC d.o.o. BIRO M-14 d.o.o. Nudimo tehnično in tehnološko usposobljenost ter partnerstva na področju proizvodnje elektroinštalacijskega materiala. Nudimo partnerstva na področju proizvodnje dekorativnih svetil. Nudimo orodjarske storitve. Nudimo celovite rešitve za pametne hiše (programiranje, inteligentne inštalacije). Nudimo razvojne storitve za nove produkte iz tehničnih področij. Partnerjem lahko ponudimo: tehnično in tehnološko usposobljenost za razvoj, proizvodnjo in servisiranje opreme za industrijo tekočin, možnost stažiranja za mlade raziskovalce. Imamo reference za razvoj, proizvodnjo in montažo polnilnih linij. Nudimo možnost stažiranja za mlade raziskovalce. Nudimo možnost storitev meritev plinov v cevovodih. - Potencialnim partnerjem nudimo znanje in izkušnje pri projektiranju čistih prostorov v skladu z GMP (FDA) standardi in možnost skupnega razvoja zahtevne opreme, ki se uporablja v čistih prostorih. / Strankam nudimo: strokovno znanje na posameznih področjih; natančnost pri vsaki opravljeni storitvi, izvedbo storitve v dogovorjenem in predpisanem času. 96 6.3.3. Zaščitena intelektualna lastnina V Tabeli 70 je predstavljeno stanje na področju zaščite intelektualne lastnine v intervjuvanih podjetjih. Tabela 70: Zaščitena intelektualna lastnina - Podravje PODJETJE Zaščitena intelektualna lastnina ALBIN PROMOTION, d.o.o. Patent št. 304-60/95-267-JM, Urad za intelektualno lastnino, Slovenija, 1996. ECHO d.o.o. Znamka: 9600128 Računalniško voden stresalnik, BIA d.o.o., SI (Slovenija), TEHTNICA, SI (Slovenija), ECHO d.o.o., SI (Slovenija) PARFUMMELE, dišavne kompozicije, d.o.o. Nimamo. PERUTNINA PTUJ, d.d. TENZOR, d.o.o. SWATYCOMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o. Patent 22486 SUBSTRAT ZA GOJENJE GOB IZ ODPADKOV ROŽMARINA IN POSTOPEK NJEGOVEGA PRIDOBIVANJA, ZRS BISTRA Ptuj, SI (Slovenija), PERUTNINA PTUJ d.d., SI (Slovenija) Znamke: 8880872 JATA (Skeniran znak), JATA EMONA, d.d., SI (Slovenija), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9470817 HLEBČEK, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija), 9470819 PETELINOVA KLOBASA, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9470820 NEŽA, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9470871 PURANJI ŠINK JATA TURKEY HAM (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9470872 HLEBČEK JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9470873 puranja JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9471323 PURANJE NABODALO JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9471324 PIŠČANČJE NABODALO JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9471745 GOLICA, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9570135 GOLICA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9570243 JATA (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9570257 (Skeniran znak), Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9570652 BELI ŠINK, Perutnina Ptuj d.d., SI (Slovenija) 9670349 iz Perutnine Ptuj (Skeniran znak), PERUTNINA PTUJ, SI (Slovenija) 9670350 PP iz Perutnine Ptuj (Skeniran znak), PERUTNINA PTUJ, SI (Slovenija) 9670351 KOKETI iz Perutnine Ptuj (Skeniran znak), PERUTNINA PTUJ, SI (Slovenija) Znamke: 200471634 tenzor (Skeniran znak) Tenzor, podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino d.o.o., SI (Slovenija) 200571336 KNJIGOMAT TENZOR d.o.o., SI (Slovenija) 200971167 CALLISTO (Skeniran znak) TENZOR d.o.o., SI (Slovenija) 201171550 rems (Skeniran znak) TENZOR, d.o.o., SI (Slovenija) 200400215 LAMELNI BRUSNI DISK IZ NETKANIH MATERIALOV SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200500104 Stroj za izdelavo brusnih loncev ter segmentov z robotom na krožni mizi SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200900098 Lamelni brusni disk na osnovi s keramičnim platnom SWATYCOMET d.o.o.COMET d.o.o., SI (Slovenija) 201000356 LAMELNI BRUSNI DISK S PODALJŠANIMI LAMELAMI SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) Znamke: 8881108 COMET (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 29180826 (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9470479 DIACOM SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9770853 FLEXCO (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9771846 REFLEX (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9870572 3STARS (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9870573 SWATY (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9970056 SKORPIO SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9970277 ALU MIN (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9970278 SIL. CARB (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 9971025 SWATYRASANT SPECIAL (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200171143 SBS (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200171277 SBS (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200470486 TOTI FLEX (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200470881 COMET SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 200570710 SWATY FLEX ECONOMIC (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 97 200571244 PH EKO PHOENIX (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 201170422 (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 201170423 SWATYCOMET SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) 201171104 SWATY COMET (Skeniran znak) SWATYCOMET d.o.o., SI (Slovenija) GORENJE SUROVINA d.o.o. PALOMA d.d. TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH družba za proizvodnjo in trženje gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon TRIBAR d.o.o. SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o / Znamke: 9570739 carlina (Skeniran znak) PALOMA - SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA d.d. SLADKI VRH, SI (Slovenija) 9870659 natura (Skeniran znak) PALOMA - SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA d.d. SLADKI VRH, SI (Slovenija) 9871140 paloma (Skeniran znak) PALOMA - SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA d.d. SLADKI VRH, SI (Slovenija) 201270115 PALBIB PALOMA d.d., SI (Slovenija) Znamke: 200870992 TALUM (Skeniran znak) TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo, SI (Slovenija) 200870993 TALUM (Skeniran znak) TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo, SI (Slovenija) 200870994 TALUM Lahkota prihodnosti (Skeniran znak) TALUM tovarna aluminija d.d. Kidričevo, SI (Slovenija) 200300142 Pnevmatski zaporni čep za cevovode, zlasti plinovode SAVATECH družba za proizvodnjo gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o., SI (Slovenija) 200500356 Solarni kolektor z absorpcijsko tekočino Savatech družba za proizvodnjo gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o., SI (Slovenija) US 2004250867 (A1) Pneumatic pipe plug for pipelines, especially gas pipelines Patent št. 22958 Naprava in postopek digitalnega integriranega sistema za zajem, obdelavo in arhiviranje avdio vizualnih in podatkovnih medijskih vsebin, (SI) Patent št. 22897 Elektrookulografski kontrolnik za zajem in prenos zajetih elektrookulgrafskih signalov (SI) Znamke: »WiPLC«, »Zaupanje je dobro, nadzor je boljši!«, Agileon, Neuroseal, »Izberite zmagovalce« in medialogger. Patent št. 22621 inteligentni vsebniški zamašek Blagovna znamka ”Semantika” / dva slovenska patenta (številke objave: 23168, 23413) ter dva mednarodna patenta ( številka objave: SI20100000206, SI23168), 3 registrirane znamke in 2 modela. 98 Tabela 71: Zaščitena intelektualna lastnina - Pomurje Zaščitena intelektualna lastnina Podjetje GALEX d.d. PATENT: Patent št. 20524 mobilni zložljivi rezervoar. MODELI: Patent št. 200350047 lonček: plastični jašek za podzemen rezervoarje za utekočinjeni naftni plin. Patent št. 201050022 kanalizacijski jašek. Blagovna znamka ROTO velja v razredih 11,12,19,20,21,35,40 v 21 državah: AL, AT, BA, BG, BX, CZ, DE, ES, FR, GR, HR, HU, IT, ME, MK, PL, RO, RS, RU, SK, TR. P-201200150, nacionalni patent. Podjetje ima zaščitena imena izdelkov. TELESIS d.o.o. PANVITA d.d. / Blagovne znamke združene pod krovno blagovno znamko, skupina Panvita. PROCONI d.o.o. Nimamo zaščitenih patentov. Zaščiteno blagovno znamko Pogrej & pojej. / ROTO d.o.o. VARIS Lendava d.d. ELEKTROMAT ERIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. Podjetje nima registriranih nobenih patentov. Zaščitene blagovne znamke: Luxem, Smartexx, Conssem. / MEDICOP d.o.o. Imamo zaščiteno blagovno znamko Medicop. CLEANGRAD d.o.o. ECC d.o.o. / BIRO M-14 d.o.o. Imamo samo eno modelno zaščito. Št. modela: M-200850037 Oglasni pano na kolesu, ki se ob vožnji ne vrti. Nimamo blagovnih znamk. Nimamo patentov. Nimamo zaščitene intelektualne lastnine. 99 6.3.4. Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju V Tabeli 72 so predstavljeni odgovori intervjuvanih podjetij o njihovih kompetencah in potrebah po znanju. Tabela 72: Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju v Podravju PODJETJE ALBIN PROMOTION, d.o.o. ECHO d.o.o. PARFUMMELE, dišavne kompozicije, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. TENZOR, d.o.o. SWATYCOMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o. GORENJE SUROVINA d.o.o. PALOMA d.d. TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH družba za proizvodnjo in trženje gumenotehničnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon TRIBAR d.o.o. SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju Povzeto po napovedniku oddaje Prave ideja: »Za inovativnega podjetnika iz Majšperka Albin Brencla velja, da kamorkoli gre, s svojimi pravimi idejami sklene posel. Na Kitajsko izvaža kurje tačke, ukvarja se s proizvodnjo električne energije, v Rusijo izvaža slovensko volno, ukvarja se s predelavo avtomobilskih gum, v Ekvatorialni Gvineji pa odpira kokošjo farmo.« V svoj poslovni proces želimo vključiti čim več znanja. Poleg tega potrebujemo tehnično usposobljene kadre. Imamo specialno znanje na področju uporabe senzorike v aplikacijah. Naše kompetence so: kemija, dišave, alergeni. Poleg tega pa tudi: svetovanje v procesni industriji, inovacijski management, vodenje manjših projektov. Naše kompetence so: mesno predelovalne tehnologije, zaščita intelektualne lastnine, razvoj novih izdelkov in tehnologij, vpeljevanje zelenih tehnologij, povezava med blagovno znamko, proizvajalcem in poreklom izdelka: gradnja in sistematično upravljanje porekla izdelka na domačem trgu. Naše kompetence so: tehnično varovanje, varčevanje z energijo, industrijska avtomatika, razvoj software-a. Zanima nas okrepitev lastne kadrovske ekipe. Potrebujemo informacije, kateri študenti so dobri. Naše kompetence so: razvoj novih tehnologij in izdelkov ter polizdelkov na področju brušenja, hitra tehnična podpora, kratki dobavni roki in prilagodljivost. Izobraževanje lastnega kadra in potreba po znanju za reševanje konkretnih problemov v podjetju, pri razvoju novih tehnologij in izboljšavi delovnih procesov, preko diplomskih in doktorskih raziskav. Naše kompetence so: celovite storitve ravnanja z odpadki, reciklaža, meritve radioaktivnosti za pošiljke kovinskih odpadkov, pridobivanje ISO certifikacije ter znanje na področju standardov in predpisov, ki urejajo to področje. Naše kompetence so: proizvodnja higienskih papirjev v skladu z okoljskimi, FSC ter dermatološkimi zahtevami, pridobivanje potrebnih certifikatov. Potrbe po znanju na področju modrnizacije tehnologij, marketinških znanj in projektnega dela na področju raziskav. Naše kompetence so: predelava aluminija. Potreba po znanju predvsem pri razvoju izdelkov za nova aplikativna področija uporabe aluminija in za realizacijo trenutnih projektnih idej iz teh področij. Naše kompetence so: proizvodnja, prilagodljivost, izkušnje s tujimi trgi. Potreba po znanju s področja materialov, robotizacije in novih tehnologij. Želimo vzpostaviti testno-preizkuševalni laboratorij ter učni center. Naše kompetence so: razvoj, izdelava in prodaja tehnologij za daljinski nadzor zaloge UNP, daljinsko odčitavanje števcev (toplota, voda) iz pisarne, WiPLC, Varanus CMS (Central Monitoring Software). Kompetence : razvoj inteligentnih in tehnično zahtevnih embalaz , predsvem za farmacevtsko industrijo in prehrambno industrijo. Potreba po zunanjih partnerjih s področja prodaje in trženja. Naše kompetence so: razvoj in implementacija informacijskih rešitev (namizne, spletne, mobilne in tablične aplikacije za različne naprave in platforme), ki jih odlikuje uporaba najnovejših tehnologij in inovativnih pristopov. Kompetence: izdelava motorjev in sestavnih delov, proizvodnja in vzdrževanje elektromotorjev ter elektrostrojne opreme ter servis. Izboljšanje know-howa predsvem s povezovanjem podobnih institucij v grozde ter izvedbo skupnih projektov. Imamo razvitih več tehnologij 3D tiska, ki so primerne za izdelavo prototipov, maket, kot tudi maloserijsko proizvodnjo izdelkov za osebno rabo, notranjo opremo in industrijske izdelke. Nudimo celovit pristop pri razvoju izdelkov, od ideje do končnega izdelka. Potreba po dodatnem znanju predsvem na področju trženja ter strateškega vodenja. 100 Tabela 73: Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju v Pomurju Podjetje ROTO d.o.o. GALEX d.d. TELESIS d.o.o. PANVITA d.d. PROCONI d.o.o. VARIS Lendava d.d. ELEKTROMATE RIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. MEDICOP d.o.o. Kompetence podjetij in zaznane potrebe po znanju Podjetje ROTO ima razvitih več tehnologij proizvodnje plastičnih izdelkov, odvisno od uporabnosti in velikosti. Pomembni vidiki za razvijanje novih tehnologij so potrebe trga, konkurenca, racionalizacija proizvodnje in biti pred drugimi. Za uresničitev strategije podjetja skrbimo prek izbranega strokovnega kadra in nenehnih usposabljanj za zaposlene. Imamo znanje, izkušnje in predvsem željo, da zadovoljimo naše stranke. Imamo lasten razvojni center, ki konstantno sodeluje z raziskovalnimi institucijami. Svoj know-how vseskozi izboljšujemo, tukaj vidimo možnost sodelovanja z novimi raziskovalnimi institucijami. Podjetje razpolaga z znanjem, ki ga je pridobilo skozi 20 let izkušenj, plod tega znanja so številni izdelki, ki so se na trgu obdržali vse do danes. Svoj know-how bi lahko izboljšali z večjim sodelovanjem s podobnimi raziskovalnimi organizacijami. Naš know-how: projektni management, digitalna radiodifuzija, networking, razvoj novih projektov, poznavanje programov sofinanciranja, ocenjevanje projektnih programov. Izboljšanje know-how-a temelji na izobraževanju in sodelovanju na »leading-edge« mednarodnih projektih visoke dodane vrednosti. Raziskovalne inštitucije nam lahko pomagajo predvsem pr mreženju in skupnem sodelovanju na projektih. Imamo lastne razvojne skupine, obenem se povezujemo s podjetjem Pan-nutri, d.o.o. ter z drugimi raziskovalnimi institucijami (FKBV UM, BF UL, Emona RCP). Naš know-how so: vsi koraki proizvodnje gotovih pripravljenih jedi (od izbora surovin do končnega izdelka); obnašanje surovin med proizvodnim procesom in vpliv na senzorične lastnosti izdelkov skozi rok uporabe; mikrobiološka slika gotovih pasteriziranih jedi skozi rok uporabe. Know-how bi lahko izboljšali predvsem z izmenjavo znanj med podobnimi podjetji oz. s strokovnjaki z določenega področja. Raziskovalne institucije nam lahko pomagajo pri konkretnih primerih predvsem z oceno tveganj in s pridobljenimi znanji. Know-how imamo v glavnem dokumentiran in zavarovan s poslovno skrivnostjo. Lahko ga izboljšamo s strokovnim izobraževanjem in implementacijo teorije v prakso. Razvoj inštalacijskih stikal in vtičnic (povezovanje elektrotehnike in strojništva), proizvodne tehnologije (brizganje plastičnih delov, stiskanje plastičnih delov, izsekovanje in krivljenje pločevine, asembliranje), orodjarske storitve (potopna erozija, CNC obdelave, …) so naš know-how. Know-how bi lahko izboljšali predvsem s strokovno izobraženim in izkušenim kadrom. Naš know-how se nanaša na znanje o opremi (programski, elektro in strojni del) za industrijo tekočin, tehnologiji proizvodnje in tehnologiji polnjenja tekočin. Z raziskavami lastnosti materialov in posledic izpostavljenosti različnim pogojem bi lahko naš know-how še izboljšali. Naš know-how je sestavni del naše razvojne strategije in je zaščitne z klavzulo poslovne skrivnosti. Izpopolnjujemo ga s strokovnim izobraževanjem. CLEANGRAD d.o.o. Naš know-how smo razvili v zadnjih 10 letih in ga vedno izboljšujemo in nadgrajujemo. Predvsem ga izboljšujemo na področju proizvodnje elementov in optimizacije same montaže elementov. ECC d.o.o. V razvoju in proizvodnji vrhnjih ženskih oblačil obvladujemo: REFA (metode dela, normiranje, …), kalkulacije, planiranje, razvoj tehnologije, plisiranje, vezenje, double face, drapé, vrhunsko kvaliteto, zagotavljamo kakovost skozi proizvodnjo, razvoj in izdelavo orodij in pripomočkov, ciklus proizvodnje, maloserijsko proizvodnjo, posamezni izdelki, usposabljanje tehničnega kadra (inž., tehniki), svetovanje na področju: usposabljanja, izobraževanje ter tehnologije. Naš know-how bi lahko opredelili na naše bogate izkušnje, katere smo pridobili v vseh teh letih delovanja in na podlagi našega strokovnega znanja. Izboljšujemo ga na ta način, da se stalno izobražujemo naprej in se seznanjamo oz. sledimo najnovejšim trendom. BIRO M-14 d.o.o. 101 6.3.5. Organiziranost na področju raziskav in razvoja V Tabeli 74 so predstavljeni odgovori intervjuvanih podjetij o njihovi organiziranosti raziskav in razvoja. Tabela 74: Organiziranost na področju raziskav in razvoja v Podravju PODJETJE Organiziranost na področju raziskav in razvoja (RR) ALBIN PROMOTION, d.o.o. Nimamo organizacijske oblike RR, imamo pa vzpostavljen sistem za opravljanje razvojnih nalog. Redno sodelujemo s slovenskimi raziskovalci iz različnih institucij, odvisno od zahtev posameznih projektov, največ pa na področju RR sodelujemo z vsemi dobavitelji in večjimi kupci. Imamo lastni tim za tehnološke raziskave in razvoj. Na razvoju idej in izdelkov redno in tesno sodelujemo z domačimi in tujimi univerzami, inštituti ter poslovnimi partnerji. Redno kandidiramo za razpisana razvojna sredstva. ECHO d.o.o. PARFUMMELE, dišavne kompozicije, d.o.o. PERUTNINA PTUJ, d.d. TENZOR, d.o.o. SWATYCOMET, umetni brusi in nekovine, d.o.o. GORENJE SUROVINA d.o.o. PALOMA d.d. TALUM d.d. Kidričevo SAVATECH, d.o.o. LOOP SKUPINA, d.o.o. enota Agileon TRIBAR d.o.o. SEMANTIKA d.o.o. ELKOSTROJ, Majcenič Zdenko s.p. ORTOTIP, razvoj, svetovanje, proizvodnja d.o.o Za RR dejavnosti skrbi direktor, ker smo mikro družba. Sodelujemo s slovenskimi univerzami in posameznimi raziskovalci. Imamo lastni tim za RR, ki združuje 20 inženirjev, 5 z akademskimi nazivi. Komparativne prednosti in priložnosti skupine Perutnina Ptuj zaradi lastnih RR: skupina PP potencira prednosti pri pridelavi in predelavi zdrave, varne in kakovostne hrane proizvajalca št. 1 v državi, lastne farme za proizvodnjo valilnih jajc, lastna valilnica dan starih piščancev, lastna pridelava poljščin za krmo piščancev, lastna priprava krmnih mešanic v mešalnicah brez animalnih proteinov, lastna vzreja piščancev in puranov v naravnem okolju pri individualnih kooperantih, lastna obdelava in predelava perutninskega in puranjega mesa na vrhunskih tehnoloških linijah, lastna tovarna pripravljenih jedi, lastna bakteriološka in kemijska analiza vseh proizvodov in procesov ter veterinarska preventiva, lastna distribucija in dobava mesa in izdelkov kupcem v neprekinjeni hladilni verigi, lastno izpolnjevanje vseh standardov kakovosti, varnosti in sledljivosti (kvs) ter spoštovanje nacionalnih in mednarodnih veterinarskih ter sanitarnih in zdravstvenovarstvenih predpisov. Imamo lasten tim za RR, ki združuje 5 inženirjev, predvsem iz elektro stroke. Sodelujemo s slovenskimi univerzami na skupnih projektih. Potrebujemo rešitve, uporabne za trg. Razvojni oddelek ima 14 zaposlenih, predvsem strokovnjakov iz podorčja strojništva in kemije. Sodelujemo z univerzitetnimi profesorji iz fakultete za strojništvo UM. Razvoj je organiziran v sklopu matične firme. Imamo službo za razvoj izdelkov in storitev. Koncern ima za razvoj in raziskave ustanovljeno hčerinsko podjetje. Imamo lastno akademijo, zbiramo ideje zaposlenih, sodelujemo s srednjimi šolami na področju mehatronike in elektronike. Imajo uveljavljen lasten razvojni proces, kateri v določenih koraku vključuje tudi končne kupce. RR v podjetju poteka predvsem z lastnimi kadri, po potrebi in v sodelovanju s končnim naročnikom. V podjetju je zaposlen predvsem razvojni kader, sodelujejo tudi s priznanim zunanjim industijskim oblikovalcem. Za R&R poskrbi v pretežnem delu podjetje samo.. Za RR dejavnosti skrbijo razvojniki zaposleni v podjetju, po potrebi za projektno delo najemajo visoko kvalificirane zunanje strokovnjake. Imamo vzpostavljen sistem za opravljanje razvojnih nalog, sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, predsvem z UM. Podjetje ima registrirano raziskovalno skupino (Ortotip 3055-01) 102 Tabela 75: Organiziranost na področju raziskav in razvoja v Pomurju Podjetje ROTO d.o.o. GALEX d.d. TELESIS d.o.o. PANVITA d.d. PROCONI d.o.o. VARIS Lendava d.d. ELEKTROMATE RIAL Lendava d.d. VIPOLL d.o.o. MEDICOP d.o.o. CLEANGRAD d.o.o. Organiziranost na področju raziskav in razvoja (RR) V lastnem razvojnem centru zaposlujemo 20 tehničnih strokovnjakov, ki nove izdelke sprojektirajo, pripravijo ustrezne materiale, proizvedejo prototipe in orodja. Imamo strategijo za inoviranje. Konstantno sodelujemo z javnimi institucijami: Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor in Fakulteto za strojništvo v Mariboru. Pri razvoju izdelkov sodelujemo z dobavitelji in kupci – izdelujemo kakovostne raznovrstne izdelke na željo kupcev. Z njimi sodelujemo konstantno, saj razvijemo najmanj dva izdelka na teden. Glavne ovire pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami so, da nimajo izdelanih ponudb, kaj ponujajo. Podjetjem ne ponujajo znanja v obliki ponudb in ne vemo, kakšne kapacitete oz. resurse imajo, da bi lahko sploh sodelovali. V podjetju imamo lasten tim za tehnološke raziskave in razvoj, ki je sestavljen iz 5 zaposlenih. Sodelujemo s Fakulteto za farmacijo iz Ljubljane, to sodelovanje je posebej v zadnjih treh letih okrepljeno. Pri tehnološkem razvoju, v konkretnem primeru novega kozmetičnega izdelka sodelujemo s kupcem, s Panonskimi termami, oz. Savo Kranj, ki je lastnica term. Imamo lasten tim za R&R, ki šteje 5 ljudi. Imajo kompetence na področju razvoja novih storitev digitalne radiodifuzije in IKT. Nimamo posebne strategije za inoviranje in R&R. Sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, z njimi smo sodelovali tudi v preteklosti. Sodelovanje poteka izključno preko konkretnih projektov – enega do dva na leto. Pri tehnološkem razvoju sodelujemo tudi z drugimi partnerji, predvsem najemamo zunanje izvajalce in partnerje pri izvedbi projektov; le-to tudi poteka preko konkretnih projektov. Ni večjih ovir, ki bi vplivale na sodelovanje z raziskovalnimi institucijami. Imamo več timov za tehnološki razvoj za posamezna področja. Sodelujemo s Pan-nutrijem, ki ima svojo raziskovalno skupino. Strategijo za inoviranje in RR imamo. Sodelujemo predvsem z Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM, Emono RCP, Biotehniška fakulteta UL. Sodelujemo pri prijavah na razpise, aplikativnih projektih in drugih strokovnih vprašanjih. V podjetju imamo razvojni oddelek, ki šteje 3 ljudi. 2 zaposlena delujeta kot razvojna tehnologa, zadolžena za razvoj novih izdelkov in za prenos izdelkov v proizvodnjo. To vključuje vsa potrebna testiranja in analize. 1 zaposleni deluje kot kuhar v razvoju in je odgovoren za razvoj novih receptur in za sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki (kuharji), ki jih povabimo k sodelovanju. Vsi so zadolženi za testiranje surovin. Podjetje ima registrirano tudi Razvojno agencijo, ki šteje 9 članov. Strategija za inoviranje in R&R je v pripravi. Trenutno deluje razvojni team v okviru poslovnega plana, ki definira razvojne naloge za tekoče leto. Poleg tega se sproti dodajajo razvojne naloge povezane z direktnimi posli (izdelek za znanega kupca) za domače ali tuje tržišče. Doslej še nismo sodelovali z javnimi raziskovalnimi institucijami. Vsakodnevno sodelujemo s kupci in dobavitelji pri konkretnih problemih. Razni specializirani dobavitelji so dober vir informacij za razvoj. Glavna ovira, ki vpliva na sodelovanje z R&R institucijami je, da so njihova znanja velikokrat preveč akademska. Imamo lastno raziskovalno skupino. Šteje 8 ljudi z univerzitetno izobrazbo in večletnimi izkušnjami. Imamo strategijo za inoviranje in R/R. Da, sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, tudi v preteklosti smo in sicer na petih razvojnih projektih. Pri tehnološkem razvoju sodelujemo tudi z dobavitelji, kar obsega predvsem sodelovanje pri razvoju visokokakovostnih betonov, pri novih tehnologijah vgradnje gotovih kopalnic,… Visoki stroški so glavna ovira pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami. Imamo lasten razvojno tehnološki oddelek, kjer je zaposlenih 7 ljudi s področja elektrotehnike in strojništva. Sprejeto imamo večletno strategijo za inoviranje in R/R. Z javnimi raziskovalnimi inštitucijami ne sodelujemo. V preteklosti so bili določeni poskusi sodelovanja, kar pa je bilo zanemarljivo majhno. Vsakoletno sodelujemo s številnimi partnerji pri tehnološkem razvoju, predvsem na področju posodobitve in avtomatizacije poslovnega procesa ter s partnerji na področju posodobitve tehnološkega procesa. Glavna ovira, s katero se soočamo mi je ta, da so raziskovalne inštitucije »neživljenjske« oziroma nerealne in se v večini primerov ne zavedajo, da moramo proizvodna podjetja, poleg razvoja in raziskav, še vzporedno peljati druge poslovne procese ter da imamo omejene finančne vire. Imamo lasten tim za tehnološke R&R, ki šteje 12 ljudi. Imamo strategijo za inoviranje in R&R. Sedaj ne sodelujemo z javnimi raziskovalnimi institucijami, smo pa z njimi sodelovali v preteklosti, in sicer po potrebi z Institutom Jožef Štefan. Pri tehnološkem razvoju sodelujemo z drugimi partnerji in sicer po potrebi, glede na specifiko zahtev kupcev. Glavna ovira pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami je, da ni institucij, ki bi se ukvarjale z našo panogo. Imamo razvojno skupino in smo v fazi pridobitve raziskovalne številke in vpisa v register Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Imamo strategijo za inoviranje in R&R. Občasno, preko naših zaposlenih strokovnjakov, sodelujemo s fakultetami. Stalno sodelujemo z dobavitelji in kupci. Ovire pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami vidimo v previsokih stroških, preveč teorije in slabi tehnološki opremljenosti. Znotraj podjetja imamo organiziran lasten tim, ki šteje 5 ljudi z visoko izobrazbo. Imamo organiziran Razvojni center Cleangrad ter strateški plan razvoja novih izdelkov. Sodelujemo tudi z zunanjimi sodelavci iz tujine, tj. s strokovnjaki na področju standardov za farmacijo in validacije za farmacijo. 103 ECC d.o.o. BIRO M-14 d.o.o. Ja, imamo lasten tim za tehnološke raziskave in razvoj, ki šteje 7 ljudi. Naša strategija R&R je prilagajati razvoj izdelkov potrebam zahtevnega modnega trga. Sodelujemo z raznimi svetovalci predvsem iz tujine, in sicer po potrebi pri posameznih projektih. Skupaj z drugimi blagovnimi znamkami smo ustvarili mednarodni »cluster« HEFC (HIGH END FASHION CLUSTER) na področju razvoja in proizvodnje visoke ženske mode, kjer želimo poiskati možnosti sodelovanja in sinergijskih učinkov združevanja med partnerji. Sestanki clustra so 2x letno; s tem, da se projekti v različnih projektih izvajajo stalno. Glavna ovira pri sodelovanju z raziskovalnimi institucijami je, da je znanje na področju konfekcijske tehnologije daleč preveč teoretično. Moramo pa povedati, da smo mi v našem podjetju z našim razvojem korak pred konkurenco. Nimamo tima za tehnološke raziskave in razvoj, niti strategije za inoviranje in R&R. Z javnimi institucijami ne sodelujemo, niti v preteklosti nismo. Tudi z drugimi partnerji ne sodelujemo pri tehnološkem razvoju. 104 6.4. Zaključki na osnovi seznama raziskovalnih institucij in intervjujev po institucijah V spodnji tabeli podajamo seznam v intervjuje vključenih laboratorijev, centrov in inštitutov Univerze v Mariboru, ki je največja in praktično edina javna raziskovalna institucija v podravsko-pomurski obmejni regiji. Tabela 76: Seznam v intervjuje vključenih laboratorijev in inštitutov Univerze v Mariboru Naziv laboratorija, centra oz. inštituta Spletna stran Center za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko http://www.mf.uni-mb.si/mf/instituti/chmgf/main.html Center za prometne gradnje http://www.fg.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6690 Center za senzorsko tehniko http://cst.fs.uni-mb.si/ Infrastrukturni center za energetske meritve tehnološki center - ICEM http://www.icem-tc.si/index.asp Inštitut za avtomatiko http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=273 Ins titut za podjetnis tvo in management malih podjetij http://www.epfip.uni-mb.si/institut-podjetnistvo-management-malih-podjetij/ Laboratorij za digitalno procesiranje signalov http://www.dsplab.uni-mb.si/Dsplab Laboratorij za elektro-optične in senzorske sisteme http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=277 Laboratorij za informatiko http://fl.uni-mb.si/lab_inf/ Laboratorij za inteligentne obdelovalne sisteme http://maja.uni-mb.si/slo/index.htm Laboratorij za inz enirsko oblikovanje http://lio.fs.uni-mb.si/ Laboratorij za kognitivne sisteme v mehatroniki http://www.ro.feri.unimb.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=122&Itemid=332&lang=si Laboratorij za mehatroniko http://www.fs.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=271#LZM Laboratorij za meritve http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=276 Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/ips/lanps/osnova.htm Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=280 Laboratorij za odrezavanje http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/ips/labod/ Laboratorij za procesno avtomatizacijo http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=278 Laboratorij za promet in logistiko sistemov http://fl.uni-mb.si/lab_pls/ Laboratorij za strojne elemente in konstrukcije http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/iko/lsek/ Laboratorij za tehnološke meritve http://www.ltm.fs.uni-mb.si/ Laboratorij za termomehaniko, prenosne pojave in nano tehnologije http://www.fe.uni-mb.si/si/nanotech/index.php 6.4.1. Obstoječi načini in oblike sodelovanja pri razvoju inovacij Znanje oz. aplikacija znanja v podjetjih, iz katerega se lahko razvije inovacija, lahko prihaja iz različnih virov. Podjetje se pri tem lahko poveže z javnim sektorjem, pod katerega spadajo tudi javne raziskovalne institucije, kot so univerze, javni raziskovalni inštituti in tehnični inštituti, ter si nenazadnje lahko pridobi informacij tudi preko javno dostopnih virov v obliki patentnih informacij, konferenc, publikacij in seminarjev. Ker na področju R&R dejavnosti obstaja več načinov in oblik sodelovanja, je pomembna izibra prave kombinacije, ki pospeši prenos znanja v 105 gospodarstvo, predvsem pa omogoči vzpostavitev trajnih mehanizmov povezovanja in sodelovanja. Rezultati takšnega sodelovanja se pokažejo kot uspešni šele z implementacijo visoko tehnološkega znanja v podjetjih in s komercializacijo znanstvenih dosežkov. Obstoječe načine sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom lahko razdelimo po naslednjem vrstnem redu, kjer so oblike sodelovanja razporejene od neformalnih do bolj formalnih ter generičnih: generične oblike pogodbeno izobraževanje nneformalnoeformalno Tabela 77: Obstoječi načini in oblike sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom Potencialni načini in oblike sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in poslovnimi subjekti Stiki z diplomanti zaposlenimi v poslovnem sektorju Izmenjava publikacij Stiki z nekdanjimi sodelavci, zdaj zaposlenimi v poslovnem sektorju Skupne objave v znanstvenih revijah Skupni članki v strokovnih revijah, itd. Udeležba na konferencah, sejmih, delavnicah, itd. Neformalni stiki (npr. po telefonu, elektronski pošti) Znanstveno tehnološki park (neformalne interakcije) Pridobivanje informacij iz akademskih publikacij in patentnih prijav, itd. Mobilnost osebja (zaposlovanje diplomantov v R&R dejavnosti, izmenjava zaposlenih ali ustanovitev podjetja, itd.) Sodelovanje strokovnjakov iz raziskovalnih institucij ali študentov v R&R aktivnostih podjetij Skupni programi poučevanja Štipendiranje s strani industrije Pripravništvo Izvedba diplomskih nalog v sodelovanju med univerzami in podjetji Udeležba raziskovalcev iz poslovnega sektorja na specializiranih tečajih ali programih usposabljanja, pripravljenih na raziskovalnih institucijah Poučevanje zaposlenih v poslovnem sektorju Usposabljanje na delovnem mestu Doktorski projekti v sodelovanju z gospodarstvom Študijski dopust za profesorje Delovanje predstavnikov podjetij v organih univerze na področju raziskav in razvoja Ustanavljanje odcepljenih (spin-off, spin-out) podjetij Patentiranje skupnih razvojno-raziskovalnih izumov Sklepanje licenčnih pogodb Skupni raziskovalni projekti (načrtovanje in izvajanje, ustanovitev skupnih podjetij) Raziskovalno sodelovanje (vsak partner plača svoje stroške) Raziskovalni konzorciji (ena univerza, več podjetij) Sodelovanje v raziskavah, financiranih s strani poslovnega sektorja Pogodbene raziskave Pregledi tehničnih sredstev v podjetjih, demonstracije tehnologij Uporaba tehničnih in laboratorijskih zmogljivosti na univerzi Uporaba tehničnih sredstev v podjetjih (razvoj prototipov, izdelava in testiranje) Svetovalne storitve Delovanje predstavnikov univerze v svetovalnih organih podjetij Znanstveno tehnološki park (skupna uporaba tehnične infrastrukture) Znanstveno tehnološki park (pogodbene raziskave za poslovni sektor) Nakup prototipov in pravic intelektualne lastnine Strokovne presoje oz. študije Storitve pisarne za prenos tehnologij Skupni raziskovalni laboratoriji Sodelovanje v raziskovalnih centrih (financiranih s strani zunanjih akterjev ) Donacije za univerze Znanstveno tehnološki park (sodelovanje va področju R&R dejavnosti) Pojavnost ∙ • ∙ • • • • ∙ • • ∙ ∕ ∙ • • • ∙ ∙ • ∕ ∕ ∙ ∙ ∕ ∙ ∙ • ∙ • • ∙ ∙ ∙ ∕ ∙ ∙ ∕ ∙ ∙ ∙ • ∕ ∙ Pomen znakov v tabeli: oblika sodelovanja kot zanemarljiva (/), redka (∙) ter bolj pogosta (•) (ocena temelji na izvedenih intervjujih s predstavniki raziskovalnih enot Univerze v Mariboru). Motivi raziskovalnih institucij za različne kombinacije sodelovanja so lahko finančni, dostop do človeškega kapitala (implicitno znanje), dostop do rezutatov raziskav podjetij (kodificirano znanje), dostop do raziskovalne infrastrukture zasebnega sektorja ter institucionalni in organizacijski motivi. Vedno bolj v ospredje prihajajo prav finančni motivi, ki so vezani na 106 komercializacijo izumov. Trenutna negotovost na področju komercializacije znanstvenih dosežkov v gospodarstvu vpliva tudi na izbor oblike sodelovanja. V Sloveniji so med najbolj pogostimi oblikami sodelovanja med raziskovalnimi institucijami oz. fakultetami in gospodarstvom bile izpostavljene prav neformalne oblike, kot so neformalni stiki, konference ter pogodbe o skupnih R&R dejavnostih (sicer bolj formalna in intenzivnejša oblika) skupno organiziranje konferenc, seminarjev in skupne objave v strokovnih revijah. Najmanj pogoste oblike sodelovanja so npr. licenciranje in patentiranje skupnih razvojno-raziskovalnih dosežkov, ustanavljanje odcepljenih (spin-off, spin-out) podjetij in skupnih raziskovalnih laboratorijev, torej prav tiste oblike sodelovanja, ki so najbolj pomembne za dvig inovacijskega potenciala gospodarstva. Naše ugotovitve to delno potrjujejo (glej tabelo 77), vednar pa je zaznana tudi povečana motivacija za te, prej manj pogoste oblike sodelovanja. Za povečanje učinkovitosti sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo bi zato bile smiselne spodbude (v obliki ciljnega državnega financiranja), ki bi omogočale boljšo strukturo odnosov med znanostjo in gospodarstvom ter pospešile komercializacijo dosežkov znanstvenega raziskovanja v gospodarstvu. K temu lahko prištevamo tudi vzpostavitev učinkovitih modelov za prenos tehnologij med znanostjo oz. raziskovalnimi institucijami in industrijo. Pri tem pomembno vlogo igrajo podporne institucije, med drugim tudi pisarne za prenos tehnnologij, ki posredujejo in nudijo strokovno pomoč pri procesu komercializacije novih odkritij, ne samo pri patentiranju invencij in ocenjevanju možnosti za komercializacijo ter morebitnem trženju invencije, temveč tudi pri vzpostavljanu sodelovanja za svetovalne in druge aktivnosti znanstvenih institucij v trajanju dogovora ali aktivni udeležbi v primeru udeležbe v lastništvu. Pregled nad načini in oblikami sodelovanja pri tem omogoča izvedbo bolj učinkovite politike in ukrepov za izrabo potencialnov za komercializacijo in hkrati omogoča prilagajanje ukrepov, da ustrezajo tudi majhnim in srednje velikim podjetjem, da se lahko le-ta učinkovito povežejo z raziskovalnimi institucijami v danih razmerah. Ukrepe na področju sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo za spodbujanje inovacijske dejavnosti in povečanja inovacijskega potenciala v regiji izvajajo tudi regionalne gopodarske zbornice, kot sta Pomurska in Štajerska gospodarska zbornica. Pomurska gospodarska zbornica v želji in z namenom pospeševanja in spodbujanja inovativne dejavnosti v pomurski regiji vsako leto razpiše nagrado za »naj inovacije«. V zadnjih desetih letih je bilo skupaj prijavljenih kar 78 inovacij. Priznanje za najboljše regijske inovacije predstavlja najvišje regijsko priznanje inovativnim dosežkom pomurskih podjetij in njenih inovatorjev ter s tem promocijo inovativnosti v Pomurju in širše. V Pomurju se tako utrjuje prepričanje, da sta glavna cilja inovacij ustvarjati nekaj boljšega in biti boljši od drugih pravi odgovor na to, kako trenutno krizo obrniti v želeno priložnost. Glede na število inovacij, prijavljenih v zadnjih devetih letih, je 78 inovacij relativno malo število. Kljub temu, da v Pomurju delujejo uspešna velika, srednja in tudi mala podjetja, ki dajejo poudarek inovativnosti v podjetju, se ta ne uspejo vsakokrat vključiti v dogodek »Izbor naj inovacije«. Vseeno pa ta izbor zelo dobro vpliva na to, da so podjetja začela razmišljati v smeri inovativnosti. Podjetja, ki se jih je zdajšnja kriza dotaknila, se zavedajo, da so z inovativnostjo lahko konkurenčna, zato spodbujajo svoje zaposlene, da čim bolj izkoristijo svoja znanja za novosti in inovativne ideje. Ob krizi ali zastoju podjetja lahko le inovativnost reši in 107 premakne podjetje s točke zastoja. Podjetja brez inovacijskega potenciala svojih zaposlenih nimajo nobenih možnosti na globalnem trgu. Zavedajo se, da bodo v Evropski uniji in svetu podjetja enakovreden partner izključno z dobrimi inovacijami in njihovimi produkti, zato spodbujajo zaposlene h kreativnemu mišljenju ter jih zanj tudi primerno nagradijo. Prav tako se vse bolj uveljavlja zavedanje, da so potrebne nove ideje, če želijo, da bodo podjetja delala bolje, hitreje in ceneje. Izpostaviti je potrebno tudi različne možnosti in oblike povezav pomurskih raziskovalnih organizacij in raziskovalcev s poudarkom na dejstvu, da pomeni imeti v podjetju registrirano razvojno-raziskovalno enoto tudi veliko prednost na razpisih države Slovenije in Evropske unije. Zato bi povezave z njihovimi akademsko izobraženimi rojaki - raziskovalci na vseh treh slovenskih univerzah oziroma v njihovem okviru na posameznih fakultetah ter inštitutih lahko okrepili. Dosedanja praksa kaže, da so podjetja, ki imajo registrirano razvojno raziskovalno dejavnost na razpisih ministrstev uspešnejša kot tista, ki tega oddelka nimajo formaliziranega. Pomurska podjetja so polna ambicij, načrtov in idej, vendar pa za ustrezno razvojno kadrovsko strukturo regija potrebuje tudi čas in denar. Razvojno delo je delo, ki daje rezultate na nekoliko daljše časovno obdobje, omogoča pa gospodarsko stabilnost in konkurenčnost, ki je nujno potrebna. Tako je potrebno z dejanji in inovativnostjo spreminjati in razvijati produkte, ki temeljijo na znanju in izkušnjah razvojnih partnerjev in njihovih raziskovalcev, razvojnikov in seveda inovatorjev. Štajerska gospodarska zbornica vsako lepo podeljuje priznanja in diplome za najboljše inovacije v Podravju. Cilj izbora je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Na izboru v letu 2012 je sodelovalo 89 inovatorjev s 34. inovacijami, kar je največ do zdaj. Inovacije je pregledala strokovna komisija. Komisija vrednoti inovacijske prijave po kriterijih inventivnosti (izvirnost in zaščita novosti); gospodarskih rezultatih (doseženi gospodarski rezultati, pričakovani gospodarski rezultati); ter trajnostnih in okojskih vidikih. Podelili so 17 diplom, 7 bronastih priznanj, 6 srebrnih in 4 zlata priznanja. Z zlatimi priznanji nagrajene inovacije in inovatorje so predlagali tudi v nacionalni izbor naj inovacij Gospodarske zbornice Slovenije. Vsakoletni izbor za najboljšo inovacijo v podravski regiji omogoča inovatorjem, da predstavijo dosežke, ki so plod njihovega znanja, domišljije in hkrati najboljše tudi nagradi s priznanji. Na ta način so izpostavljeni primeri dobrih praks, ki se predstavijo javnosti in spodbudijo tudi ostale akterje k iskanju inovativnih rešitev v regiji. Na izbor se lahko prijavijo samostojne družbe, samostojni podjetniki in posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike iz območja Štajerske. Za tovrstno spodbujanje inovacijske kulture v podravski regiji skrbi tudi TehnoCenter Univerze v Mariboru, pisarna za prenos tehnologij, ki na Univerzi v Mariboru vsako leto organizira izbor Naj raziskovalec po mnenju gospodarstva, s katerim nagrajujejo najboljšega raziskovalca Univerze v Mariboru s pomočjo vseh podjetij, ki sodelujejo z Univerzo na raziskovalnem področju. Izbor je pripravljen z namenom spodbujanja raziskovalcev pri iskanju rešitev problemov iz gospodarstva in ustvarjanja dejanske slike o njihovi uspešnosti pri sodelovanju s podjetji. Posebnost tega izbora je, da o zmagovalcu odločajo le podjetja, medtem ko ocena raziskovalnih dosežkov s strani univerze nima odločilnega vpliva na izbor. Postopek izbora Naj raziskovalca poteka tako, da pozovejo vsa podjetja, ki sodelujejo pri raziskovalnih dejavnostih Univerze v Mariboru, da ocenijo posamezne raziskovalce, s katerimi sodelujejo in jim dodelijo točke. Pri oceni posameznega kriterija se uporabi lestvica točkovanja. Zmagovalec izbora postane raziskovalec z največjim izkupičkom točk. Vsaka dodeljena točka je ovrednotena kot v 108 naprej določen denarni znesek, ki ga prispeva podjetje. Del teh sredstev je namenjenih raziskovalcu, za katerega je podjetje glasovalo, preostala sredstva pa grejo v skupni denarni sklad za zmagovalca. Zmagovalec in ostali prejemniki točk lahko prejeta sredstva porabijo za sofinanciranje lastnega nadaljnjega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti ali udeležbe na strokovnih in znanstvenih konferencah. Nagrado zmagovalcu podelijo na medijsko podprti prireditvi Srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev v Mariboru, izročijo pa mu jo predstavniki podjetij, ki zmagovalcu namenijo najvišje število točk. Sredstva, zbrana v preteklih letih, so bila v oviru tri do osem tisoč evrov, kar ni zanemarljiva vsota in predstavlja dobro spodbudo za nadaljne stremenje k odličnosti pri delu raziskovalcev, kakor tudi spodbudo za boljše sodelovanje z gospodarstvom. Skupna udeležba podjetij in raziskovalcev v izboru za Naj raziskovalca po mnenju gospodarstva krepi vezi in veča možnosti za skupne projekte in prenos znanja med Univerzo v Mariboru in regionalnimi podjetji. Slednja so kot partnerji Univerze tako tudi predstavljena v medijih. Na območju Spodnjega Podravja Manager klub Ptuj v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj izpostavlja dobre podjetniške zgodbe na širšem ptujskem območju z izborom najuspešnejše realizirane podjetniške ideje. Kandidati so lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki s sedežem na območju upravne enote Ptuj, ki uspejo realizirati drzno podjetniško idejo v obdobju zadnjih petih let. Kriteriji izbora so: izvirnost ideje, poslovni učinki, potencial ideje in odnos realizacije ideje do družbenega in naravnega okolja. Poleg tega pa ZRS Bistra Ptuj organizira vsaj dva podjetniška foruma letno, ki sta namenjena soočenju mnenj in izmenjavi izkušenj lokalnega gospodarstva o aktualnih gospodarskih vprašanjih ter povezovanju z izobraževalnimi, raziskovalnimi in drugimi institucijami. 6.4.2. Vrste akademskih storitev za gospodarstvo Zadnji val komercializacije akademskih raziskovalnih rezultatov v svetu je usmerjen predvsem k ustanavljanju spin-off podjetij, dajanju licenc in prodajanju patentov ter k večji udeležbi raziskovalcev pri komercializaciji. Pri tem so glavne oblike rezultatov t.i. dejavnosti prenosa tehnologij naslednje: Licenciranje – formalni dogovor, kjer imetnik pravic intelektualne lastnine v celoti ali delno odstopi pravico izkoriščanja predmeta licenčne pogodbe drugemu akterju. Start-up podjetje – novonastalo podjetje, namen katerega je razvoj novega, običajno inovativnega proizvoda ali storitve v negotovih okoliščinah. Spin-out podjetje – podjetje, ki je ustanovljeno s strani enega ali več posameznikov, zaposlenih na matični organizaciji, z namenom gospodarskega izkoriščanja znanja ustvarjenega v matični organizaciji in prenesenega v novonastalo podjetje. Spin-off podjetje – spin-out podjetje, v katerem je delež lastništva pridobila matična organizacija zaradi pravic na intelektualni lastnini v lasti matične organizacije ali zaradi drugega materialnega vložka. Sodelovanje – različne oblike dogovarjanja med raziskovalnimi organizacijami in podjetji, v primeru, ko dve ali več organizacij deli svojo privrženost doseganju skupnega raziskovalnega cilja z združevanjem njihovih sredstev in skupne koordinacije njihove raziskovalne aktivnosti. Pogodbeno (sponzorirano) raziskovanje – raziskave, ki so financirane s strani podjetij, brez vmešavanja raziskovalne organizacije v načrtovanje in brez določenih zahtev glede 109 rezultatov raziskovanja. Motiv je lahko podpora in dolgoročni razvoj določenega znanstvenega področja. Skupno (sofinancirano) raziskovanje – sodelovanje pri zagotavljanju virov (finance, kadri, infrastruktura, …) tako s strani raziskovalne organizacije kot s strani podjetja za izvajanje raziskovalnih aktivnosti. Svetovanje – izvajanje svetovalnih storitev raziskovalca izven njegovega delovnega časa. Raziskovalna institucija bi naj bila informirana o tekšnih dogovorih, še posebaj, kadar za opravljanje storitev raziskovalec uporablja njena sredstva. Sofinanciranje študija – podjetja lahko študentom omogočajo pridobitev sredstev za opravljanje študija ter izdelavo diplomske ali doktorske naloge, s ciljem, da se rezultati študenovega dela aplicirajo v storitvah in produktih podjetja. Raziskovalne institucije, v katerih smo izvedli intrvjuje, za neposredno komercializacijo znanja v večini nudijo oz. uporabljajo izobraževalne in pogodbene oblike sodelovanja s podjetji. Neformalne oblike sodelovanja, ki so prisotne skoraj pri vseh intervjuvanih intsitucijah, vplivajo na komercializacijo bolj posredno. Tako pri izobraževalnih oblikah sodelovanja prevladujejo doktorski projekti v sodelovanju z gospodarstvom, izvajanje diplomskih nalog v sodelovanju med univerzami in podjetji, pripravništva ter udeležba raziskovalcev iz poslovnega sektorja na specializiranih tečajih ali usposabljanjih pripravljenih na raziskovalnih inštitutih. Zanimiva je tudi mobilnost osebja v obe smeri in ne samo raziskovalcev v gospodarstvo, saj tudi raziskovalne institucije izpostavljajo potrebo po strokovnjakih s praktičnimi izkušnjami iz industrije. Med pogodbenimi oblikami sodelovanja so najbolj prisotne pogodbene raziskave, raziskovalni konzorciji, pregledi tehničnih sredstev v podjetjih in demonstracije tehnologij. Storitve svetovanja so večinoma implicitne in se pojavljajo kot del projektov, ali pa so v povezavi s pregledi in strokovnimi presojami. Pogodbene raziskave se nanašajo največkrat na določene projekte podjetij ali drugih organizacij in manj na dolgoročno raziskovanje mejnih področij oz. tehnologij. Raziskovalni konzorciji pogosto zajemajo več partnerjev tako podjetja kot druge raziskovalne institucije. Konzorciji imajo različne oblike, zato raziskovalne institucije sodelujejo hkrati v različnih povezavah, kot so centri odličnosti, kompetenčni centri, tehnološki centri, evropski raziskovalni projekti, v skupnih domačih ali mednarodnih projektih industrijskih partnerjev in drugih. Nekatere raziskovalne institucije imajo sklenjena strateška partnerstva z določenimi podjetji ter iščejo druga podjetja za sodelovanje ali pa se povezujejo z vodilnimi svetovnimi podjetji na določenem področju. Pregledi tehničnih sredstev in demonstracije tehnologij so pogosto manj razvojne narave, vendar pa omogočajo razvoj lastnih kapacitet za testiranje, meritve, preizkušanje funkcionalnosti, itd. ter omogočajo hitro in prilagodljivo sodelovanje glede na trenutne potrebe podjetij. Kot oviro pri povečanju komercializacije svojih dosežkov predstavniki intervjuvanih raziskovalnih institucij navajajo stroške povezane z zaščito intelektualne lastnine in pomanjkanje drugih virov (kadri, znanje za komercializacijo, itd.). Tudi ko imajo institucije intelektualno lastnino zaščiteno npr. v obliki patenta, pa navajajo, da za njeno komercializacijo s strani podjetij ni dovolj interesa oz. je iskanje uporabnika raziskav in intelektualne lastnine na svetovnem tržišču izven osnovne dejavnosti raziskovalne institucije. Fluktuacija kadrov, ki je posledica projektne naravnanosti insitutucij, v nekaterih primerih pomeni tudi izgubo nekodificiranega implicitnega znanja teh institucij in zmanjšan obseg raziskav na nekem področju. Omenjajo tudi zmanjšane zmožnosti industrije za vlaganja v raziskave in kasnejše trženje ter pomanjkanje partnerjev za dolgoročno in strateško sodelovanje. Nadalje izpostavljajo pomanjkanje razvojnih projektov, saj partnerji v industriji potrebujejo večinoma hitre in cenovno 110 ugodne rešitve za trenutne probleme, manj pa so zainteresirani za sodelovanje v dolgoročnih, kompleksnih in bolj zahtevnih raziskavah. V Pomurski regiji, kjer akademska dejavnost ni organizirana v obliki univerze ali večjih raziskovalnih institucij, so storitve, povezane z inovativnimi dejavnostmi, spodbujane in koordinirane s strani Raziskovalno razvojne agencije (RRA) - Mura in Gospodarske zbornice Slovenije. Slednja je že 31. marca leta 2000 ustanovila Odbor za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij. Osnovna aktivnost odbora je bila takrat predvsem popularizacija inovativne dejavnosti v regiji in povezovanje znanstvenih raziskovalcev in drugih akterjev. Rezultat tega je bila v sklopu odbora izpeljana prva regijska nagrada za inovatorje v Pomurski regiji. V naslednjih letih so bile aktivnosti odbora in članov usmerjene predvsem v povezovanje grozdenje pomurskih podjetij, v pomoč podjetjem pri ustanavljanju R&R enot znotraj podjetij ter v problematiko srednjega in visokega poklicno tehničnega izobraževanja. Odbor prireja tudi letne strokovne ekskurzije v visoko tehnološka podjetja (Akrapovič, Adria Mobil, KTM, Red Bull,…). V letu 2011 je v odboru sodelovalo 20 predstavnikov visokotehnološko razvitih pomurskih podjetij (direktorji, tehnični direktorji in razvojniki). Program dela Odbora za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij: Regijska nagrada za inovacijske dosežke o razpis; o podelitev nagrad na konferenci PDK; o sodelovanje treh najboljše ocenjenih inovacij na nacionalnem nivoju; o delavnice na temo vzpodbujanja inovativne dejavnosti – množične in profesionalne. Skupne aktivnosti odbora ter predstavnikov R&R organizacij, predstavitev razvojno raziskovalnih skupin in izmenjava izkušenj. Spodbujanje ustanavljanja raziskovalnih enot v podjetjih in njihovo povezovanje. Iskanje novih razvojnih možnosti regije v sodelovanju z mladimi raziskovalci in Pomurskimi akademiki. Letna strokovna ekskurzija v eno izmed visokotehnoloških podjetij v EU ali SLO. Zavzemanje stališča za ustanovitev tehnične gimnazije v Murski Soboti. Aktivno sodelovanje na regijski prireditvi »Mladi za napredek Pomurja«. Izdelava baze študentov tehničnih smeri in njeno ažuriranje. Organiziranje ogledov podjetij za osnovnošolce in srednješolce v Pomurju (ustrezno animiranje, da se več mladih odloči za tehnične poklice). 111 6.4.3. Potrebe in pričakovanja od sodelovanja z gospodarstvom Na podlagi pogovorov s predstavniki laboratorijev, centrov in inštitutov Univerze v Mariboru (tabela 76), lahko glede na eksplicitno izražene potrebe in pričakovanja sklepamo, da raziskovalne institucije najbolj potrebujejo strateške partnerje za dolgoročen razvoj in podporo (finančno in drugo) pri bolj zahtevnih raziskavah ter pomoč pri komercializaciji patentov oz. izsledkov raziskav. Prav tako je bila izražena potreba po novih partnerjih za pogodbeno sodelovanje ali sodelovanje v konzorciju oz. v EU projektih. Pričakovanja so usmerjena v povečano sodelovanje s podjetji pri R&R aktivnostih ter večjo absorbcijo vrhunskega znanja raziskovalnih instituciji v podjetja. Tabela 78 povzema potrebe in pričakovanja izbranih laboratorijev, centrov in inštitutov Univerze v Mariboru. Tabela 78: Predstavitev potreb in pričakovanj izbranih laboratorijev, centrov in inštitutov Univerze v Mariboru Institucija Center za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru Potrebe Iščejo stateškega partnerja za skupni razvojni projekt. Potrebujejo vire (investitorja) za komercializacijo znanstvenih izsledkov. Laboratorij za inteligentne obdelovalne sisteme na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru Inštitut za avtomatiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Center za senzorsko tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru Iščejo enega ali dva močnejša strateška partnerja za dolgoročno sodelovanje. Znanstveno odličnost želijo neposredno prenašati v gospodarsko prakso. Iščejo končne uporabnike raziskav in ponudnika za odkup intelektualne lastnine (mednarodno zaščitenega patenta). Iščejo podjetja s konkretnimi problemi oz. idejami za razvoj aplikacij za rešitve. Laboratorij za elektro-optične in senzorske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Laboratorij za kognitivne sisteme v mehatroniki na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Laboratorij za strojne elemente in konstrukcije na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru Pričakovanja Sodelovanje s podjetji pri razvoju bolj zanesljivih genskih testov. Sodelovanje z zasebnimi klinikami za individualno prilagojeno zdravljenje. Sodelovanje s farmacevtskimi firmami pri razvoju in uporabi farmakogenetskih testov pri zgodnjem kliničnem testiranju. Sodelovanje z biotehnološkimi podjetji pri razvoju biomarkerjev. Sodelovanje z akademskimi institucijami in razvojnimi oddelki podjetij za razvoj orodji in tehnik. Prenos znanja v prakso; v industrijo ali preko drugih zunanjih partnerjev. Povečanje mešanih zaposlitev (raziskovalcev v gospodarstvu). Povečanje prihodkov iz naslova sodelovanja z industrijo. Nadaljnja patentna aktivnost in komercializacija. Povečano sodelovanje s partnerji iz industrije. Komercializacija mednarodnega patenta. Povečanje števila patentov in njihove komercializacije. Nadaljnje sodelovanje s podjetji pri visokotehnološkem razvoju. Iščejo partnerja, ki bi izrabil potencial raziskav na področju nanorobotike ter omogočil (financiral) zaščito intelektualne lastnine in njeno komercializaijo. Mednarodno patentiranje invencije. Pogodbeno sodelovanje pri projektih. Komercializacija znanstvenih izsledkov. Iščejo partnerje za dolgoročni razvoj ter zahtevne in kompleksne raziskave, ki zahtevajo sodelovanje drugih laboratorijev in strokovnjakov. Sodelovanje na daljši rok z razvojno naravnanimi podjetji. Tudi raziskovalne organizacije v Pomurju se trudijo in poizkušajo vedno znova razvijati in spodbujati gospodarstvo k večji konkurenčnosti. Seveda pa je potrebno spodbujati tudi druge organizacije, da se vključijo v ta bazen raziskovalnih organizacij, kajti več je različnih informacij in povezav, bolj kvalitetno potekajo raziskave in razvoj. 112 6.5. Primerjava ponudbe in pričakovanj v zasebnem in javnem sektorju Na podlagi analize opravljenih intervjujev po podjetjih lahko sklenemo, da so podjetja izrazila potrebo in seveda pripravljenost predvsem po partnerstvu in strokovnem sodelovanju s t.i. institucijami znanja znotraj regije in širše. Zasebni sektor oz. podjetja v podravski regiji ponujajo predvsem uporabo svojih kompetenc na strokovnem področju in pri različnih fazah razvoja storitev, produktov ali poslovnih modelov. Na razpolago dajajo razvojno infrastrukturo in produkcijski know-how v smislu izrabe svojih notranjih virov, t.j. predvsem zaposlenih. Nadalje so podjetja pripravljena na sodelovanje z raziskovalnimi institucijami pri skupnih projektih, sofinanciranih s strani evropskih programov, kjer ponujajo dostop do svojih socialnih mrež in praktično znanje, povezano s prijavljanjem in vodenjem projektov. Pri tem so podjetja pripravljena ponuditi tudi svoje obstoječe reference za večjo uspešnost pri prijavljanju na razpise. Ponudba na področju opravljanja diplomskih in doktorskih nalog ter stažiranja diplomantov je prisotna skoraj pri vseh intervjuvanih podjetjih. Na podlagi opravljene analize lahko torej sklepamo, da trenutno podjetja ponujajo predvsem uporabo obstoječih lastnih virov. Hkrati pa lahko zaznamo, da je pripravljenost za financiranje oz. vlaganje lastnih finančnih sredstev za doseganje razvojnih prebojev s pomočjo zunanjih partnerjev oz. raziskovalnih inštutucij slaba. Na drugi strani so pričakovanja raziskovalnih institucij usmerjena k vzpostavitvi dolgoročnih partnerstev s podjetji ter zagotavljanju finančne podpore in s tem stabilnosti za opravljanje raziskovalnega dela. Ker svoje glavno poslanstvo vidijo predvsem v raziskovanju, je njihov fokus usmerjen na dejavnosti do invencije, medtem ko za inoviranje oz. komercializcijo nimajo potrebnih virov (finančnih, človeških, časa, ...) in znanja. Čeprav pričakujejo prenos novih dognanj in znanja v prakso in njihovo aplikacijo (npr. v industrijsko proizvodnjo) ter prihodke od komercializacije, ki so posledica predhodnih dejavnosti zaščite intelektualne lastnine, same za dosego tega nimajo razpoložljivih virov in pri tem pričakujejo pomoč partnerjev iz gospodarstva. Ti bi naj omogočili dostop do finančnih virov in zaščito intelektualne lastnine, izvedli testiranja novih proizvodov, jim omogočili dostop do partnerjev na tujih trgih in podobno. Med obojestransko zaželjenimi dejavnostmi izstopa zlasti migracija raziskovalcev v gospodarstvo, delno tudi obratno. Usklajenost med pričakovanji raziskovalnih institucij s ponudbo podjetij obstaja le v manjši meri in na določenih segmentih razvojnega procesa. Ta vrzel je premostljiva predvsem z aktivnostmi podpornega okolja, ki bi morale biti oranizirane tako, da omogočijo enostavno zaznavanje neusklajenosti obeh strani in izbor potencialno najbolj primernih ukrepov oz. aktivnosti za njihovo odpravo. Skupen problem zasebnega in javnega sektorja je tudi pomanjkanje ustrezno usposobljene in tehnično naravnane delovne sile, ki bi istočasno imela ustrezna znanja iz ekonomike poslovanja. In to predvsem v fazi razvoja novih izdelkov in produktov, ki bi dosegali visoko dodano vrednost. Intervjuvana podjetja po večini težijo k visoki kakovosti in prepoznavnosti svojih produktov. Zato je tudi potreba po dobrih kadrih, svežem znanju ter strokovnem izobraževanju in usposabljanjih jasno izražena. Pri podpornem okolju navajajo predvsem željo po pomoči na področju informiranja o razpisih, prijavljanja na razpise in osvajanja tujih trgov. Glede zakonodaje pa si želijo bolj normalno poslovno okolje, z manj birokratskih ovir in bolj fleksibilno politiko zaposlovanja. 113 7. Sklep Projektni partnerji ocenjujemo, da smo v okviru izvedbe študije dosegli vse začrtane cilje, saj smo izdelali celovito analizo inovativnega potenciala v podravsko-pomurskem območju projekta SPRINT, ki je podala vpogled v inovacijski potencial gospodarstva v čezmejnem območju na slovenski strani meje ter je odlična podlaga za diskusijo in oblikovanje ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja inovacijske dejavnosti v območju projekta SPRINT. S skupnim delovanjem, ki smo ga začrtali s skupno izdelavo študije, bomo lahko dosegli razvojne sinergije, ki bodo omogočile učinkovitejše doseganje razvojnih ciljev v čezmejnem območju s pomočjo inoviranja. 114 8. Viri 1. Arvanitis, S., U. Kubli, et al. (2005). Knowledge and Technology Transfer (KTT) Activities Between Universities and Firms in Switzerland: The Main Facts. An Empirical Analysis Based on Firm-level Data. Working Papers, ETH - Swiss Institute for Business Cycle Research: 71. 2. Arvanitis, S., U. Kubli, et al. (2005). University-Industry Knowledge and Technology Transfer in Switzerland: The University View. Working Papers. Zurich, ETH - Swiss Institute for Business Cycle Research: 32. 3. Bereuter, T. L. (2012). How to Establish a Technology Transfer Policy within an Organization and Design and IP-Strategy within a Given Budget. FORT – Regional Training Program: ABC of Technology Transfer. Maribor: 17. 4. Blatnik, T. (2011). Primerjava inovacijske dejavnosti v Sloveniji in na Finskem. Ekonomska fakulteta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo: 45. 5. EC Eurostat. (2010). Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/. 6. EC SBA. (2010). Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/. 7. European Commission (2010), Small Business Act. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/. 8. European Commision. (2011). Innovation Union Competitiveness report 2011. European Union. 9. Evropska komisija. (2002). Sistem inovacijskih kazalnikov: skupni rezultati. ESIK. 10. Haour, G. and L. Mieville (2011). From Science to Business. How firms create value by partnering with universities. Hampshire, Palgrave-Macmillan. 11. Inolink (2012). Good Practices Guide: 262. 12. Inolink (2012). A study on regional innovation systems in the EU. Saarbrücken, INTERREG IVC: 40. 13. Kane, L. and Š. Stres (2012). Prenos tehnologij - ključ do uspešnega gospodarstva? Ventil. 18: 94-96. 14. Likar, B. (2011). Referenčni model inoviranja: Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. online] Dostopno na: http://www1.fmkp.si/visintapl/datoteke/REFEREN%C4%8CNI%20MODEL%20INOVIRANJA_FINAL_HiRes.pdf 15. Mihelič, N. (2009). Povezovanje podjetij z raziskovalnimi institucijami. Študija primera podjetja HYB d.o.o. Ekonomska fakulteta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo: 52. 16. MRA (2012). Survey on innovation - Podravska regija, Slovenia. Maribor, Mariborska Razvojna Agencija in Innolink: 22. 17. MRA. (2011). Activity plan: local working group: Slovenia/Podravje/MRA. 18. MRA. (2012). Regionalni sistem inoviranja Podravja. http://www.mra.si/RIS-Podravje-2020.aspx 115 19. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. (2011). Resolution on Research and Innovation Strategy of Slovenia 2011-2020. [online] Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/01.06.2011_dalj e/01.06._RISSdz_ENG.pdf [10.11.2011]. 20. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. (2011). Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011 – 2020 predlog za obravnavo. [online] Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/RISS/Resolucija_RISS.pdf 21. Pezdir, R. (2005). Investicije v raziskave in razvoj v Sloveniji. Zbirka delovni zvezki ICK. Ekonomska serija. Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo: 43. 22. Rebernik, M., Tominc, P. in Pušnik, K. (2010). Slovensko podjetništvo v letu krize, GEM Slovenija 2009. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 23. Rebernik, M., Tominc, P. in Crnogaj, K. (2011). Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva, GEM Slovenija 2010. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 24. Rus, N. (2011). Pregled institucij podpornega okolja v Republiki Sloveniji. Subjekti inovativnega okolja. Maribor, IRP Inštitut za raziskovanje podjetništva: 50. 25. Salamon, J. K. (2012). Znanje o prenosu tehnologij se mora povečati. Delo Retrieved 18.12., 2012, from http://www.delo.si/arhiv/znanje-o-prenosu-tehnologij-se-mora-povecati.html. 26. Stanovnik, P. and D. Kavaš. (2004). Ekonomika tehnoloških sprememb. 27. Stres, Š., M. Trobec, et al. (2009). Raziskava o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji s predlogom aktivnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu. Ljubljana, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije: 83. 28. Uršula, K. (2010). Komercializacija akademskih raziskovalno-razvojnih dosežkov. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Diplomsko delo: 98. 29. Vock, P. (2003). University Technology Transfer in Switzerland Organisation, Legal Framework, Policy and Performance. Bern, CEST: 20.
© Copyright 2024