Sodelovalno učenje.pdf - Andragoški center Slovenije

PROGRAM SPOPOLNJEVANJA
SODELOVALNO UČENJE
ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE
ZBIRKA PROGRAMOV
ANDRAGOŠKEGA USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA
ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE
Program: SODELOVALNO UČENJE
Leto nastanka programa: 2009
Leto zadnje revizije programa: 2011
Leto prenehanja programa: program se še izvaja
Jezikovni pregled: Vlasta Kunej
DTP: Ksenija Konvalinka
Objava: http://http://izobrazevanje.acs.si/programoteka_as/
Pripravo revizije programa in objavo na spletu sta financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada
ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Projekt se izvaja v sklopu Operativnega programa
razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in
vseživljenjskega učenja in prednostne usmeritve Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov
izobraževanja in usposabljanja.
SPLOŠNI DEL
1.IME PROGRAMA
Sodelovalno učenje
2.Utemeljenost PROGRAMA
Živimo v času, za katerega je značilen hiter razvoj informacijske in druge tehnologije, zato
odrasli udeleženci še toliko bolj potrebujejo jasne strategije in usmeritve. Naučiti se morajo
tehnik in spretnosti reševanja različnih problemov, ki so povezani z miselnimi procesi pa tudi
z iskanjem novih informacij, njihovo analizo, sintezo in vrednotenjem. Posameznik je še vedno zelo pomemben, s sinergijo znanja in zamisli, s sodelovalnim učenjem torej, pa lahko
na vseh področjih dosežemo in pripomoremo k bistveno boljši kakovosti.
Na potrebo po pripravi programa Sodelovalno učenje je pokazala že študija, ki smo jo na
Andragoškem centru opravili leta 2008. Udeležence, ki smo jih anketirali, smo med drugim
povprašali, katere vsebine so po njihovem mnenju tiste, ki bi jih potrebovali pri svojem delu
in bi želeli, da Andragoški center pripravi zanje izobraževanje. Ena izmed vsebin, ki so jo
vprašani pogosto navedli, je bila Sodelovalno učenje.
Sodelovalno učenje lahko opredelimo kot vzgojno-izobraževalno strategijo, pri kateri delajo udeleženci v majhnih, strukturiranih skupinah. Skupinsko delo temelji na njihovi medsebojni soodvisnosti in odgovornosti, pomembno je, da vsak doda svoj prispevek k skupni
nalogi.
Teoretično izhodišče sodelovalnega učenja je opredeljeno kot skupno delo, ki je
usmerjeno k doseganju skupnega cilja (Peklaj, 2001). V sodelovalnih okoliščinah so
cilji udeležencev pozitivno povezani, zavedajo se namreč, da je njihov cilj dosegljiv le,
če ga dosežejo tudi drugi člani skupine. Zato je pomembno, da vsi, ki so v skupini, pri svojem delu nenehno iščejo poti, metode in načine, ki ustrezajo njim pa tudi drugim članom, s
katerimi so sodelovalno povezani.
Značilnosti sodelovalnih skupin (Peklaj, 2001) v primerjavi s tradicionalnimi skupinami,
kjer tega, kar navajamo, ni, so predvsem: pozitivna soodvisnost, heterogenost skupine, odgovornost posameznika in odgovornost vseh, enakomerna porazdelitev vodstvenih funkcij,
poudarjanje kognitivnih in socialnih ciljev, poučevanje sodelovalnih spretnosti, analiziranje
delovanja skupin itn.
Za sodelovalno učenje je pomembno, da učitelj izžareva svoje osebnostne lastnosti,
ki se izražajo v njegovih sposobnostih, značaju, izkušnjah, afinitetah do strokovnih področij
in znanja. Z dinamičnim načinom poučevanja, ki mu ga omogočajo raznolike metode in
oblike dela, pri katerih so udeleženci dejavni, lahko to tudi doseže.
Z njimi udeležence spodbuja k boljšemu medsebojnemu sodelovanju, tako krepi pozitivno
povezanost celotne skupine. Znati mora poskrbeti še za prijazno delovno in učno okolje,
ustvarjati ozračje zaupnosti, to pa lahko uspe samo demokratičnemu učitelju, ki zbuja pri
udeležencih občutek varnosti in zaupanja.
Sodelovalno učenje lahko poteka na različne načine: na primer med udeleženci, ki
nekaj počnejo skupaj, lahko so povezani v delovni organizaciji, v družini (medgeneracijsko).
Vse pomembnejši postaja skupnostni vidik učenja, učenje ob reševanju problemov,
◊
ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja,
stran 3 od7
ki je pomemben dejavnik povezovanja ljudi. Tudi demografske spremembe – staranje
prebivalstva in večkulturnost – prinašajo potrebo po učenju, predvsem o tem, kako bivati skupaj in kako čim bolj razumeti in sprejemati različnost. Ne smemo pozabiti na globalne
probleme – na primer onesnaževanje, revščino, vojna žarišča, svetovni mir – globalne
spremembe namreč prinašajo potrebo po enotnem in skupinskem ravnanju in sporazumevanju o najpomembnejših stvareh.
Ljudje imamo bolj ali manj enake potrebe po pripadnosti (ljubiti, deliti in sodelovati), po
moči (pridobivanju in ohranjanju spoštovanja), po svobodi in zabavi (Glasser, 1994). Večina
se nas tudi zaveda, da so odnosi z drugimi pomembni, saj vplivajo na kakovost našega življenja, navsezadnje lahko samo v odnosih z drugimi pridobimo tiste sodelovalne spretnosti,
ki nas spremljajo vse življenje.
Sodelovalno učenje naj bi torej pripomoglo, da pridemo do boljših dosežkov, za boljše dosežke pa so potrebni jasni, skupni cilji. Uporaba metode sodelovalnega učenja nam
je pri doseganju teh lahko v veliko pomoč.
3.CILJNA SKUPINA
Program je namenjen različnim strokovnim sodelavcem, ki delajo v vzgoji in izobraževanju,
predvsem pa:
XX pedagoškim in andragoškim delavcem,
XX učiteljem različnih strok, ki delajo v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju
odraslih,
XX vodjem in organizatorjem izobraževanja odraslih,
XX strokovnim aktivom in učiteljskim zborom,
XX ravnateljem, direktorjem in drugim menedžerjem,
XX mentorjem in inštruktorjem v podjetjih.
Glede na delovni položaj je mogoče pričakovati, da so to osebe, ki imajo:
XX večinoma univerzitetno izobrazbo različnih smeri,
XX različne izkušnje z izobraževanjem odraslih (od zelo izkušenih do začetnikov).
4.CILJI/KOMPETENCE
Usmerjevalni cilj
Udeleženci se seznanijo s konceptom, procesom, znanjem in spretnostmi sodelovalnega
učenja ter umestijo sodelovalno učenje v svoje strokovno delo in delo izobraževalne organizacije.
Operativni cilji
Udeleženci:
XX razumejo namen in načela sodelovalnega učenja,
XX naštejejo pogoje sodelovalnega učenja,
◊
ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja,
stran 4 od7
XX
XX
XX
XX
XX
opišejo vlogo izvajalca sodelovalnega učenja,
analizirajo metode sodelovalnega učenja,
izberejo primerne načine za preverjanje in ocenjevanje sodelovalnega učenja,
umestijo sodelovalno učenje v andragoški cikel,
na praktičnem zgledu uporabijo teoretična spoznanja.
5.TRAJANJE PROGRAMA
Program traja 16 pedagoških ur.
6.POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM, PRIZNAVANJE ŽE
PRIDOBLJENEGA ZNANJA, POGOJI ZA NAPREDOVANJE,
POGOJI ZA DOKONČANJE PROGRAMA
Pogoji za vključitev
Posebnih pogojev za vključitev ni.
Priznavanje že pridobljenega znanja
Priznavanje že pridobljenega znanja v tem programu ni mogoče.
Pogoji za napredovanje
Program ne predvideva pogojev za napredovanje.
Pogoji za dokončanje
Pogoji za dokončanje programa so:
XX stoodstotna udeležba pri organiziranem usposabljanju,
XX na delavnici pripravljena kratka predstavitev izbrane vsebine z implementacijo v programu predstavljenega znanja, spretnosti in modelov.
7.OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
ZNANJA
Znanje se preverja:
XX z vrednotenjem predstavitve, ki jo pripravi posameznik o določeni izbrani vsebini, ki vsebuje znanje, spretnosti in modele, ki so bili predstavljeni v programu.
◊
ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja,
stran 5 od7
POSEBNI DEL
8.organizacija izobraževanja
Organizacija programa Sodelovalno učenje predvideva skupino do 20 udeležencev. Program
je sestavljen iz posameznih zaokroženih tem, ki se izpeljejo v obliki dvodnevne delavnice.
Pri izpeljavi programa so predvideni naslednji učni pripomočki: projektor, prenosni računalnik za predavatelja, flip chart, bela tabla in plakatni listi.
Za samo izpeljavo programa morajo biti zagotovljeni tudi prostorski pogoji: učilnica, prirejena za izobraževanje odraslih, in mize, ki jih je mogoče poljubno sestavljati.
9.SKLOPI/PREDMETNA PODROČJA/PREDMETNIK/TEME
Program sestavljajo naslednje teme:
TRAJANJE
v pedagoških urah
Uvod v program
0,5
Pomen sodelovalnega učenje za skupine odraslih udeležencev 3,5
Spretnosti sodelovalnega učenja
4
Komunikacijske spretnosti pri sodelovalnem učenju
7,5
Evalvacija programa
0,5
SKUPAJ
16
TEMA
◊
ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja,
stran 6 od7
10.LISTINA
Udeleženci po koncu programa ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predvideva, prejmejo
potrdilo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o profesionalnem
usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V njem so navedeni:
ime in sedež izvajalca, naziv potrdila, številka potrdila, podatki o prejemniku potrdila (ime
in priimek, datum rojstva), čas izpeljave programa, vrsta programa, ime programa, trajanje
programa, število pridobljenih točk, podpis odgovorne osebe, kraj in datum izdaje potrdila,
žig ACS.
Udeleženci poleg potrdila Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
pridobijo tudi prilogo ACS k potrdilu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o profesionalnem usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Priloga ima naslednje podatke: naziv potrdila/priloge, številka potrdila/priloge,
podatki o prejemniku potrdila/priloge (ime in priimek, datum in kraj rojstva), ime programa, vsebina programa, trajanje programa v celoti, trajanje delov programa, podatek, da je
kandidat izpolnil pogoje za dokončanje programa, vrsta in vsebine preverjanja znanja, ime
in priimek ter podpis vodje programa usposabljanja ali spopolnjevanja, ime in priimek ter
podpis direktorja ACS, kraj in datum izdaje potrdila/priloge, žig ACS.
Če zaradi posebne narave učne skupine ne izdamo potrdila Ministrstva za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport o profesionalnem usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju, tistim udeležencem, ki so uspešno dokončali program, izdamo potrdilo ACS
o uspešno zaključenem usposabljanju oz. spopolnjevanju, ki vsebuje iste podatke,
kot so v prejšnjem odstavku navedeni za Prilogo.»b»»
11.SESTAVLJAVCI PROGRAMA
Program so sestavili:
mag. Zdenka Birman Forjanič, mag. Metoda Kolar, Mirjam Dominko, prof. in Miran Morano,
univ. dipl. soc. in ped.
◊
ACS, Zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja,
stran 7 od7