Sloveniji in človekov vpliv na okolje - Inštitut za arheologijo
P7 – Palinologija. Holocenska vegetacija Maja Andrič, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, [email protected], ‘Arheologija okolja’, predavanja za študente arheologije Univerze v Ljubljani Holocenska vegetacija Na začetku holocena je klima postala toplejša in nekoliko vlažnejša, zato so se razširili listavci: hrast, leska, brest in lipa. Razvoj vegetacije v Evropi ni bil enoten; na jugu so se listavci razširili nekoliko prej kot pa v srednji Evropi, ki je bila med viški glacialov prekrita z ledom. Za oris splošnega razvoja vegetacije v Sloveniji glej: A. Šercelj. 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. The Origins and Development of Forests in Slovenia. Dela SAZU IV/35. Ljubljana: SAZU Šercelj Firbas Šercelj - gozdne faze jugovzhodno od Alp Firbas – gozdne faze severno od Alp Blytt-Sernanderjeva stratigrafska delitev Blytt-Sernanderjeva stratigrafska delitev BP Blytt-Sernander Sub-atlantic Sub-boreal Klima Šotišča Poslabšanje Slabo humificirana sfagnumska šota Hladno in vlažno Toplo in suho Klimatski optimum Atlantic Boreal Toplo in vlažno Toplo in suho Hitro izboljšanje klime subarktično Hladno Alleröd Hladno Debla bora v humificirani šoti Slabo humificirana sfagnumska šota Debla bora v humificirani šoti Subarktične rastline v šoti Pelodne zone Razvoj holocenske vegetacije v Sloveniji 951 80 2220 70 3600 80 4020 80 Carpinus (gaber) Abies (jelka) Fagus (bukev) Quercetu m mixtum 14C BP 6960 90 Takšen je bil v grobem splošen razvoj vegetacije v Sloveniji. Ampak, ali je bil razvoj vegetacije v vseh fitogeografskih regijah Slovenije enak? Ali je ob neolitskem prehodu na kmetovanje prišlo do večje spremembe pokrajine in vegetacije? • Pelodna analiza manjših močvirij v bližini arheoloških najdišč. • Visoka resolucija vzorčenja. V zgodnjem holocenu večjih razlik med fitogeografskimi regijami Slovenije ni, prevladuje mešan hrastov gozd (hrast, lipa, brest, leska, jesen). Večja sprememba v sestavi gozda se pojavi okrog 6800-6900 cal. BC, ko se (zaradi povečanja količine padavin?) razširijo ‘sencovzdržne’ drevesne vrste in razlike med vegetacijo v posameznih regijah povečajo. V zgodnjem holocenu večjih razlik med fitogeografskimi regijami Slovenije ni, prevladuje mešan hrastov gozd (hrast, lipa, brest, leska, jesen). Večja sprememba v sestavi gozda se pojavi okrog 6800-6900 cal. BC, ko se (zaradi povečanja količine padavin?) razširijo ‘sencovzdržne’ drevesne vrste in razlike med vegetacijo v posameznih regijah povečajo. V dinarski fitogeografski regiji (Cerkniško jezero) se razširita jelka in bukev, v preddinarski (Bela krajina) pa predvsem bukev. Razvoj vegetacije v submediteranski in subpanonski regiji je slabše znan, pomemben taxon je bila domnevno lipa. Zadnja večja sprememba vegetacije in pokrajine je povezana z intenzivnim izsekavanjem gozda in nastankom današnji podobne pokrajine. Ta pojav v vseh delih Slovenije ni datiran v isto časovno obdobje. Zakaj? Različna intenzivnost človekovega vpliva? Različna vegetacija, klima, geološka podlaga? Pojav današnji podobne pokrajine: Prapoče (pozna bronasta doba c. 1000-1200 BC) Gorenje jezero (rimsko obdobje c. 200 AD) Mlaka (srednji vek c. 1000 AD) Prapoče – PCA analiza, proučevanje trendov razvoja vegetacije. Gorenje jezero – PCA analiza, proučevanje trendov razvoja vegetacije. Mlaka – PCA analiza, proučevanje trendov razvoja vegetacije. Norička graba – PCA analiza, proučevanje trendov razvoja vegetacije. Rezultati statistične analize podatkov kažejo, da je bil razvoj vegetacije dinamičen, in da je bila ‘neolitska’ pokrajina precej drugačna od današnje (ni sodobnih analogij). Nastanek današnji podobne pokrajine je bil nenaden, ireverzibilen dogodek (takšna pokrajina v preteklosti ni obstajala). Rezultati raziskave so potrdili, da je domnevno šibek neolitski vpliv na okolje (izsekavanje manjših površin gozda) možno zaznati na manjših paleoekoloških najdiščih v bližini arheoloških najdišč. Človekov vpliv na okolje je (poleg klimatskih nihanj in lokalnih razmer) verjetno prispeval k povečevanju biodiverzitete in razlik med posameznimi regijami. Dosedanje palinološke raziskave v Sloveniji in drugje v Evropi so pokazale, da ob prehodu na kmetovanje ni prišlo do večjega izsekavanja gozda, ampak je izsekavanje potekalo le v manjšem obsegu, kar je povzročilo spremembo v sestavi gozda, povečanje biodiverizitete in nastanek mozaične pokrajine z različno vegetacijo na posameznih površinah tega ‘mozaika’. Ampak, kako raznolika je bila ta mozaična pokrajina? Je bila vegetacija okrog posameznih arheoloških najdišč, ki so bila locirana le nekaj metrov/kilometrov narazen, zelo podobna ali popolnoma drugačna? Julijske Alpe Šije c Blejsko jezero Ljubljansko barje ‘na mahu’ Bela krajina Mlaka Griblje Austria Italy Croatia Slovenia Bela krajina Holocenski pelodni zapis dveh majhnih močvirij: Mlaka in Griblje. Mlaka Griblje Mlaka, majhno (~ 30 m) močvirje Holocenski pelodni zapis → razvoj lokalne vegetacije Človekov vpliv na okolje Bele krajine vsaj v zadnjih 6000 letih: -sekanje in požiganje gozda > sprememba v sestavi gozda (upad bukve) -pojav rastlinskih vrst, značilnih za travnike, polja in pašnike -povečanje biodiverzitete in nastanek mozaične pokrajine z znatnimi razlikami med posameznimi najdišči -kako vemo, kaj je potencialna naravna vegetacija? Človekov vpliv na okolje Bele krajine vsaj v zadnjih 6000 letih: -sekanje in požiganje gozda > sprememba v sestavi gozda (upad bukve) -pojav rastlinskih vrst, značilnih za travnike, polja in pašnike -povečanje biodiverzitete in nastanek mozaične pokrajine z znatnimi razlikami med posameznimi najdišči -kako vemo, kaj je potencialna naravna vegetacija? Julijske Alpe Šije c Blejsko jezero Ljubljansko barje ‘na mahu’ Bela krajina Mlaka Griblje Ljublja na ‘na mahu’ ‘Na mahu’ 2003 ca. 12 000 – 2500 cal. BC • pelod • diatomeje • stabilni izotopi • geokemizem ‘na mahu’ Andrič et al. 2008, PPP ‘na mahu’ 4000 drier climate? shallower? human impact? (6000) 4750 (6750) Andrič et al. 2008, PPP ‘na mahu’ - 3200 BC 4000 4750 Andrič et al. 2008, PPP B. Kroflič N. Ogrinc Čufar et al., in press N4 N3 • succession? • climate? • human impact? 1 2 1 Haas et al., 1998 2 Magny 2004 Ljubljansko barje Dinamične spremembe okolja, kjer je potekalo več procesov hkrati. Osnovni proces je bilo zasipavanje bazena, ampak ne preprosta, enakomerna hidrološka sukcesija jezera. Pomembni sta bili tudi vloga človeka in pa še zlasti klime. Ljubljansko barje Dinamične spremembe okolja, kjer je potekalo več procesov hkrati. Osnovni proces je bilo zasipavanje bazena, ampak ne preprosta, enakomerna hidrološka sukcesija jezera. Pomembni sta bili tudi vloga človeka in pa še zlasti klime. Spremembe sovpadajo s klimatskimi nihanji, kar je za tak hidrološko kompleksen bazen kot je Ljubljansko barje, presenetljivo. Potrebujemo: - podobne raziskave tudi v drugih delih Ljubljanskega barja, - neodvisne paleoklimatološke študije za Slovenijo, - nadaljevanje arheoloških raziskav. Julijske Alpe Šijec Blejsko jezero Ljubljansko barje ‘na mahu’ Bela krajina Mlaka Griblje EU Projekt PINE Predicting Impacts on Natural Ecotones 2000 1990 1980 1970 1960 1950 1900 1810 1460 Šijec B. Štular F. Petek Pri diskusijski skupini bomo zato razpravljali o nekaterih konkretnih multidisciplinarnih raziskavah. Še prej pa se bomo pogovorili o tem, kako rezultate raziskave spraviti na papir. Tema naslednjega predavanja: Kako napisati poročilo, članek, diplomsko nalogo, doktorsko disertacijo, knjigo, predlog raziskovalnega projekta...? W. C. Booth, G. G. Colomb, J. M. Williams. 1995. The Craft of Research. Chicago: University of Chicago Press
© Copyright 2024