Ekološko kmetijstvo varuje okolje Modul 3 Martina in Franci Bavec Health-Care Nachhaltige Ernährung Ekološko kmetijstvo 1. Visoko kakovostna hrana 2. Zagotavlja boljši življenjski prostor 3. Manjši izpusti toplogrednih plinov in manjši okoljski odtis 4. Rodovitna tla 5. Varuje pitno vodo 6. Povečuje biološko raznolikost 7. Živalim prijazna reja 8. Živila brez prisotnosti gensko spremenjenih snovi 9. Zdrave rastline – zdrave živali – zdravi ljudje 10. Hohe Lebensmittelsicherheit durch Bio-Kontrollsystem Ekološko / kmetijstvo konvencionalno kmetijstvo RAZLIKE KOLOBAR GNOJENJE BOLEZNI ŠKODLJIVCI PLEVELI SEMENA REJA ŽIVALI 26 Ekološko kmetijstvo ALI TUDI JEŠ KORENJE Z NADETO MASKO?! / ISST DU AUCH KAROTTE MIT MASKE?! Biološka raznovrstnost Je lahko določena na treh nivojih: • genetska raznovrstnost – vključuje raznolikost posameznikov znotraj posamezne vrste (npr. paprike različnih barv in oblik); • vrstna raznovrstnost – zajema vse na Zemlji živeče vrste živih bitij, ki jih je med 15-40 milijonov vrst (bakterij, glive, rastline in živali); • raznolikost ekosistemov – so različna življenjska okolja od mokrišč, puščav, njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, gozdov, rek, morij, oceanov do številnih drugih bioloških združb, ki so v povezavi druga z drugo in z neživim okoljem Biološka raznovrstnost Velike površine posejane s samo eno rastlinsko vrsto! Več rastlinskih vrst hkrati na eni njivi ! Kolobar Konvencionalna pridelava 1. leto: koruza Ekološka pridelava 1. leto: detelja 2. leto: detelja 2. leto: koruza 3. leto: pšenica + ajda 3. leto: koruza 4. leto: krompir + pira 4. leto: pšenica 5. leto: pira + podsevek detelje 1. leto: paradižnik 2. leto: paradižnik 3. leto: paprika 4. leto: jajčevec 1. leto: detelja 2. leto: detelja 3. leto: paradižnik 4. leto: zelje + solata 5. leto: korenček + por Raznovrstnost rastlin in živali na ekološki kmetiji pira ajda oljne buče združena pridelava (zelje + solata) Avtohtone in udomačene sorte / pasme? Raznovrstnost v pokrajini Vpliv ekološkega kmetijstva na proučevane kazalnike Živalske vrste Pozitiven Negativen Različen oz. brez vpliva Ptice 7 Sesalci 2 Metulji 1 1 Pajki 7 3 Deževniki 7 2 4 13 5 3 7 1 2 Hrošči Ostali členonožci Rastline - biodiverziteta 2 13 2 Talni mikroorganizmi 9 8 Skupno 66 8 25 Rodovitnost tal Rodovitnost tal lahko opišemo kot zmožnost tal za rast in razvoj zdravih rastlin. Opredelimo jo lahko s fizikalnimi, kemičnimi in biološkimi pokazatelji. Zdrave živali Zdrave rastline Zdravi ljudje Zdrava rodovitna tla ZANIMIVOSTI*  Da pridemo do enega centimetra rodovitnih tal, ki so primerna za pridelavo rastlin, je potrebno od 300 do 800 let.  V pesti tal živi v povprečju toliko organizmov, kot je ljudi na Zemlji. dovolj organske snovi, humusa, kalcija, fosforja pester kolobar TLA so ne preveč kisla RODOVITNA, reakcija tal če so (pH 6,5 – 7,5) izpolnjeni možnosti za naslednji delovanje pogoji: bakterij dovolj velika biološka aktivnost (živi svet v tleh) dobra struktura, zračnost in sposobnost zadrževanja vlage dobra prekoreninjenost tal Živi svet tal - deževniki • Deževniki so eden izmed pokazateljev živega sveta v tleh in rodovitnosti tal • Prehranjujejo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki, ki jih izločijo kot “glistino” – odlično gnojilo • Globinsko zračijo tla, jih rahljajo. • Predstavljajo 10-12% živega svata tal. Deževniki kot kazalniki rodovitnosti tal – kako jih lahko preštejemo? Uporaba raztopine ali Izkop jame 0,5 m x 0,5 gorčice – nalijemo m do globine oranja v kovinski okvir in počakamo Preštejemo in stehtamo deževnike Preračunamo število in maso deževnikov na 1 ha površine Deževniki – primerjava števila in mase med konvencionalno in ekološko pridelavo Način kmetijske pridelave Število deževnikov na 1 ha Indeks (%) 1. 010.000 155 650.000 100 Masa deževnikov (v kg/ha) Indeks (%) Ekološki 500 312 Konvencionalni 160 100 Ekološki Konvencionalni Način kmetijske pridelave Struktura tal Struktura tal je povezovanje delcev tal (glina, melj, pesek, organska snov skupaj z živimo organizmi tal) v skupke ali strukturne agregate. Za dober vznik rastlin so najboljši grudičasti in mrvičasti strukturni agregati, saj omogočajo tudi dobro zračnost tal in talni delci se po padavinah ne zlepijo in ne tvorijo skorje. Taki strukturni agregati so stabilni. Stabilnost strukturnih agregatov Obstojnost oz. stabilnost strukturnih agregatov je pomemben podatek, tesno povezan s propustnostjo tal za vodo, zaskorjevanjem površine tal,… Stabilnost strukturnih agregatov . lahko preprosto preskusimo tudi v petrijevkah. Če strukturni agregati razpadejo v prvem dežju, tla niso več porozna in ne prepuščajo vode v globino. Stabilnost strukturnih agregatov na ekološki (levo) in konvencionalni (desno) pridelavi Okoljski odtis • je orodje za merjenje in odločanje pri izračunavanju, kolikšna površina zemlje in voda je potrebnih za nastanek naravnih virov, ki jih človeška populacija porabi, • meri se v globalnih hektarjih (gha), • okoljski odtis je za 25% presegel biološko zmogljivost planeta. Okoljski odtis pridelave pšenice 1 ha konvencionalne pridelave pšenice zasede 85 gha, ekološka pridelava pa 8,5 x manj! Okoljski odtis ekoloških pridelkov je manjši! Koliko gha je potrebnih za pridelavo 1 t pridelka? (= okoljska učinkovitost kmetijske pridelave) Pridelek Konvencional na pridelava (gha/1 t) Ekološka pridelava v (gha/1 t) Večkratnik Vir Pšenica 20,0 4,1 5x 1 Pira 27,0 4,2 6,4 x 1 Jabolka 5 2,5 2x 2 Goveje meso 50 12 4x 2 Ekološko kmetijstvo varuje podtalnico Zakaj?  Ker se na ekoloških kmetijah ne uporablja herbicidov in drugih kemično sintetičnih pesticidov.  Ker se ne uporablja lahko topnih mineralnih gnojil – zlasti dušikova povzročajo prisotnost nitratov v podtalnici! Ekološka pridelava Konvencionalna pridelava Izprani nitrati po spravilu pridelka poljščin (kg N/ha) 22 60 Vsebnost nitratov v vodi, ki je stekla skozi talni profil (mg/l) 29 92 Ekološko kmetijstvo varuje okolje - zaključki 1. 2. 3. 4. Manjši okoljski odtis Večja pestrost na kmetiji, na njivi, vrtu, v tleh,…. Večja rodovitnost tal Varuje podtalnico Pridelujmo ekološko tudi na domačem vrtu!