1. No category

HABIT-CHANGE
CAMP – Triglavski narodni park – testno
območje Velo polje
Februar 2013
This project is implemented through
the CENTRAL EUROPE Programme
co-financed by the ERDF
Output Number:
Title:
February 2012
Date:
CAMP – Triglavski narodni park – testno območje Velo polje
Authors:
Tina Petras Sackl, Urška Smukavec, Christine Scholl, Miha Marolt (karte),
Tomaž Kralj
Project:
HABIT-CHANGE – Adaptive management of climate-induced changes of
habitat diversity in protected areas
CENTRAL EUROPE
2CE168P3
Project
Number:
3/2010
2/2013
End date:
Programme:
Start date:
Lead Partner:
Project Partner:
Contact:
Further
information
[2]
WP 5
Leibniz Institute of Ecological and Regional Development (IOER),
Germany
 University of Vienna, Austria
 National Academy of Sciences, Scientific Centre for Aerospace
Research of the Earth, Ukraine
 Thuringian State Institute for Forestry, Game and Fishery, Germany
 Potsdam Institute for Climate Impact Research, Germany
 Technische Universität Berlin, Germany
 Balaton Uplands National Park Directorate, Hungary
 Szent Istvan University, Hungary
 Biebrza National Park, Poland
 Environmental Protection Institute, Poland
 Triglav National Park, Slovenia
 University of Bucharest, Romania
 Central Institute for Meteorology and Geodynamics, Austria
 Danube Delta National Institute for Research and Development,
Romania
 SOLINE Pridelava soli d.o.o., Slovenia
 University of Maribor, Slovenia
 European Academy Bolzano, Italy
Marco Neubert, [email protected], +49 351 4679-274
Sven Rannow, [email protected], +49 351 4679-274
www.habit-change.eu
Vsebina
1.
Uvod
5
2.
Splošni opis območja
6
2.1.
Splošne značilnosti vzorčnih območij
6
2.2.
Varstveni status območja
6
2.3.
Fizičnogeografske značilnosti
7
2.4.
Živa narava
13
2.5.
Kmetijstvo
21
2.6.
Gozdarstvo
22
2.7.
Lovstvo
23
2.8.
Rekreacija in turizem
23
2.9.
Poselitev, urbanizem in infrastruktura
24
2.10. Promet
28
2.11. Energetika
28
3.
Habitatni tipi iz Annexa I
29
4.
Naravne nesreče in podnebne spremembe
31
5.
Obstoječi in pričakovani pritiski na habitatne tipe
35
6.
7.
5.1.
Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb
35
5.2.
Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih sprememb
36
5.3.
Vplivi in upravljalski ukrepi po dejavnostih z upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb
38
Monitoring vegetacije in populacij indikatorskih vrst
41
6.1. Monitoring vegetacije alpskih travišč
42
6.2. Monitoring populacijske dinamike belke (Lagopus muta)
44
6.3. Monitoring lekarniške macesnovke (Laricifomes officinalis)
48
Deležniki
49
7.1. Metode vključevanja deležnikov
50
7.2. Rezultati sodelovanja z deležniki
50
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[3]
7.3. Vključevanje deležnikov v prihodnje
8.
[4]
Literatura in viri
51
51
1. Uvod
Načrtovanje upravljanja je proces, s katerim naj bi zagotavljali želeno stanje v določenem območju.
Temeljni cilji Triglavskega narodnega parka (TNP), opredeljeni z Zakonom o TNP, so: ohranjanje
naravnih vrednot, naravnih virov, biodiverzitete in procesov, ohranjanje kulturne dediščine in
krajinske krajine, omogočanje ustreznih pogojev za življenje lokalnega prebivalstva, zmanjševanje
obremenitve okolja ter omogočanje raziskav in obiskovanja parka. Naše védenje o biodiverziteti TNP
in človekovih vplivih nanjo je precej pomanjkljivo, še manj pa poznamo procese, ki to biodiverziteto
določajo. Zato je bistveni poudarek načrta na monitoringih, s katerimi ne dobimo le boljšega
poznavanja o delovanju ekosistema in njegovi dinamiki, temveč tudi povratno informacijo o
učinkovitosti našega upravljanja. V sledečem dokumentu je predstavljen upravljalski načrt s
prilagoditvami na podnebne spremembe za območje Velega polja. Grožnje in ukrepi se nanašajo na
tiste vrste, habitate in dejavnosti, ki so v tesnejši povezavi s predvidenimi spremembami v podnebju.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[5]
2. Splošni opis območja
2.1.
Splošne značilnosti vzorčnih območij
Velo polje (in planina Pod Mišeljim vrhom) sta del planinske srenje Češnjica, ki je ena največjih
planinskih srenj v Julijskih Alpah (Melik, 1950).
Legenda: TNP Border=meja TNP
Slika 1:
Testno območje Velo polje
(Vir: TNP, 2012)
2.2.
Varstveni status območja
Velo polje leži v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka.
[6]
Kot naravne znamenitosti so opredeljene mlaka pri Mišeljski dolini in Malo polje ter izvir pri
Vodnikovi koči (Kunaver in sod., 1985), Malo polje pa je predlagano tudi za botanični rezervat
(Wraber, 1963–1964).
Območje Velega polja je enota nepremične kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku in je
valorizirana za spomenik državnega pomena. Gre za kulturno krajino, Fužinarsko Studorske planine
(EŠD 135). Enota nepremične kulturne dediščine je Stara Fužina- Planina Velo polje (EŠD 15214).
(Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012)
Slika 2: Stan s kapelo na Velem polju
(Vir: Smukavec, 2012)
2.3.
Fizičnogeografske značilnosti
GEOLOŠKE IN GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
V tektonskem pogledu pripada širše ozemlje enoti Južnih Alp, za katere je značilna narivna zgradbanariv Julijskih Alp. V narivu Julijskih Alp je zastopana sedimentacija plasti od spodnjega triasa do
krede (mezozoik), večji del pa je zgrajen iz zgornje triasnih karbonatov. Najbolj razširjena kamnina je
skladnat in plastnat dachsteinski apnenec (grebeni, vrhovi). Geološka zgradba odločilno vpliva na
izoblikovanost površja (Melik, 1954; Sotlar, 2006).
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[7]
Velo polje je del večje reliefne depresije, podobne razpadli suhi dolini, ki se z dnom na nadmorski
višini med 1650 in 1750 m vriva med dve gorski slemeni. Na zahodu tvorijo to sleme Mišelj vrh,
Škednjovec in Stogi, na vzhodu pa Tosc in Vernar. Velo polje je pravzaprav spodnji, razširjen del
ledeniške Velske doline. Iz slednje je potok po umiku ledenikov (pred 9.-10.000 leti) zasul kraško
kotanjo - Velo polje z naplavinami. Dno so nasuli tudi hudourniki in plazovi s strmih pobočij nad
reliefno depresijo. Zaradi velike količine padavin je značilno močno mehansko preperevanje na
strmih in golih pobočjih. Velo polje je najbolj znana kotanja v omenjeni suhi dolini, ni pa edina. Južno
od Velega polja je Malo polje, najvišje kraško polje v Sloveniji. Značilen je stalen vodotok z izvirom in
ponorom, ki vijuga na ilovnati močvirni ravnini. Po obilnem deževju voda zastaja v nekaterih
kotanjah. V južnem ostenju Vernarja so razgaljeni skladoviti apnenci. Sinklinalno zgradbo je porušila
tektonska prelomnica, ki vpada proti jugu; nad njo se začenja apneniška skladovnica Tosca. (Gams,
1962, 1963)
Legenda: bedded limestone and dolomite=skladovit apnenec in dolomit, dachstein limestone with dolomite= dachseinski
apnenec z dolomitom, dolomite &limestone with clastic rocks= dolomit in apnenec s klastičnimi kamninami, masive and
bedded limestone, masivni in skladovit apnenec, reef limestone=koralni apnenec, lateral rubble= pobočni grušč,
conglomerate= konglomerat, deluvij= deluvij
Slika 3:
Geološka zgradba testnega območja
(Vir: Geološki zavod RS, 2011)
[8]
VODOVJA
Zaradi prevladujočih karbonatnih kamnin so površinski vodotoki redki; ti so se obdržali zgolj na
manjših zaplatah vododržnih skriljavih in lapornatih plasteh pri Vodnikovi koči ter na Velem in Malem
polju. Izvir pri Vodnikovi koči se pojavlja na plasteh werfenskega skriljavca (Melik, 1954), dalje teče
potok po neprepustni podlagi do Malega polja, kjer s svojimi vijugami povzroča zamočvirjenost polja.
Najbolj zamočvirjen je zahodni del ravnice, ki se amfiteatralno razširi (kjer se voda občasno razliva in
zastaja). Na južnem kraju tega dela ponikne potok, ki je morda prvi izvir Mostnice, na stiku z
apnencem v požiralnike (Kunaver, 1985; Wraber, 1963–1964). Nekdaj je bilo na območju Malega
polja jezero, ki se je zaraslo v barje, nato pa razvilo v močvirnato ravnico, ki spominja na kraško polje
(Kunaver, 1985). Med Malim poljem in Mišeljsko dolino leži kal (presihajoča mlaka).
Občasno je zalito Velo polje, voda pa ponika v štirih aluvialnih vrtačah na spodnjem koncu nasute
ilovnate peščene ravnine. Največ vode priteče iz Velske doline, vendar so tu še drugi vodni viri; Gams
(1963) navaja kar pet studencev. V večini primerov prihaja voda na dan na pobočju nad poljem, na
stiku med apnenci, ki gradijo Vernar in vložki lapornatega skrilavca (manj propustne ledinijske plasti,
ki so vkleščene med gmoto Tosca in Vernarja) (Gams, 1963).
PODNEBNE ZNAČILNOSTI
Širše območje Velega polja leži na območju Julijskih Alp, zato njegovo podnebje lahko označimo kot
gorsko, nanj pa vplivajo nadmorska višina, ekspozicija ter bližnja klimatska vplivna območja. Zanj je
značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot -3 °C in najtoplejšega več kot
10 °C. Takšne razmere so do zgornje gozdne meje, označujemo ga kot podnebje nižjega gorskega
sveta. Najbližja meteorološka postaja je na Kredarici.
Kredarica ima povprečno letno temperaturo zraka za obdobje 1961-2011 -1,3°C. Leta 2011 je bila
prvič povprečna letna temperatura pozitivna (+0,15°C). Na Kredarici so povprečne avgustovske
temperature enake julijskim. Najhladnejši mesec na Kredarici je februar, ko je povprečna
temperatura -8,3°C. (Črepinšek, Kralj, Kunšič, & Kajfež-Bogataj, 2012)
Povprečna letna količina padavin povsod v parku presega 1500 mm, za bližnjo meteorološko postajo
na Kredarici znaša za obdobje 1961-2009 2005 mm. Padavinski maksimum je močno razvlečen čez
poletje, novembra pa doseže največjo vrednost. Padavinski režim je submediteranski s primarnim
viškom padavin jeseni, sekundarnim pa spomladi. (Črepinšek idr., 2012)
Glede na analize podatkov meteoroloških postaj v bližini testnega območja povprečna letna
temperatura zraka na vseh postajah narašča, trendi pa so statistično značilni. Prav tako se v zadnjem
obdobju povečujejo tudi minimalne in maksimalne letne temperature. Primerjava trendov po letnih
časih kaže značilno višje povprečne, minimalne in maksimalne temperature zraka za pomladne in
poletne mesece na vseh postajah, najmanj sprememb pa je v jesenskem času.
Vedno pogostejši so tudi ekstremni padavinski dogodki. Na vseh obravnavanih postajah lahko vsako
leto pričakujemo vsaj en dan, ko je višina padavin nad 150 mm. Ekstremne padavine vplivajo na
plazenje tal, povzročajo erozijo tal, uničujoče hudourniške vode, poplave, škodo v turizmu,
infrastrukturi, kmetijstvu in drugih dejavnostih. Trajanje snežne odeje (SO) se med postajami na
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[9]
območju TNP in leti bistveno razlikuje. Na vseh analiziranih postajah je opažen negativen trend v
številu dni s SO tekom snežne sezone, kar vpliva na turizem, vodni režim in kmetijstvo. (Črepinšek,
Kralj, Kunšič, & Kajfež-Bogataj, 2012)
TLA
Zaradi konkavne oblike je območje planine Velo polje izpostavljeno stalnemu koluvialnemu
delovanju. Posledično je prevladujoča matična podlaga nesprijet gruščnat material. Po podatkih
Pedološke karte Slovenije merila 1:25.000 so prisotne združbe tal nastale na karbonatni matični
podlagi, zlasti apnencu in dolomitu. Kot talni tip prevladujejo litosoli ter rendzine. Oboji spadajo med
začetne razvojne oblike tal. Razlike znotraj talnega tipa rendzin so odvisne od prisotnosti različnih
humusnih oblik, ki so pogojene zlasti z mikroklimatskimi pogoji ter načinom rabe.
Legenda: lithic leptosol=rendzine, rendzic leptosol=plitve rendzine
Slika 4:
Tipi prsti na Velem polju
(Vir: MKO, 2012)
RABA TAL
Za analizo spremembe rabe tal smo uporabili podatke Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Najstarejši
prosto dostopni podatki, narejeni po enotni metodologiji zajema podatkov, so iz leta 2002. Prikazana
je sprememba rabe tal med leti 2002 in 2011.
[10]
V analizi dejanske rabe so uporabljeni podatki za leta 1956, 2002 ter 2011. Pri analize rabe 1956 so
uporabljeni letalski posnetki.
V spodnji preglednici so zbrani podatki dejanske rabe tal, ki jih vodi Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje. Podatki so za leti 2002 in 2011.
Tabela 1: Raba tal na testnem območju Velo polje za leti 2002 in 2011
(Vir: MKO, 2012)
Raba tal
Leto 2002 (ha)
Razlike
Leto 2011
2002-2012
(ha)
(ha)
Travniki
1,1
58,9
-57,8
Zapuščene kmetijske površine
3,0
4,9
-1,8
Drevesa in grmičevja
0,0
1,8
-1,8
Kmetijske površine z gozdnimi otoki
0,0
6,2
-6,2
Gozd
62,4
55,7
6,7
Pozidane površine
0,4
0,1
0,3
Mokrišča
1,2
Suhe odprte
pokrovom
površine
z
izjemnim
1,2
vegetacijskim
60,3
14,4
46,0
Odprte površine z neznatnim vegetacijskim pokrovom
27,5
14,2
13,3
Vodovja
0,2
Vsota
156,1
0,2
156,1
Po podatkih zgornje preglednice prihaja do precejšnjih odstopanj v posameznih rabah med leti 2002
in 2011. Večji del razlik izhaja iz načina zajema podatkov ter različne interpretacije posameznih rab.
Kljub temu lahko ugotovimo zmanjšanje travnih površin na račun zaraščanja.
Opravljena je bila tudi analiza dejanske rabe osrednjega območja Velega polja na podlagi letalskih
posnetkov iz leta 1956. Na letalskem posnetku smo identificirali zaraščene in nezaraščene površine.
Bolj podrobna analiza, zaradi slabe kakovosti letalskih posnetkov, ni mogoča. Primerjava dejanske
rabe med leti 1956 in 2011 pokaže na približno 5 % zmanjšanje pašnih površin na omenjeni plani.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[11]
Legenda: abandoned agricultural land= zapuščene kmetijske površine, built-up area= pozidane površine , dry open land with
spec. veg. cover = suhe odprte površine z izjemnim vegetacijskim pokrovom , forest= gozd, meadows= travniki, open
land with negligible veg. cover= odprte površine z neznatnim vegetacijskim pokrovom, other wet land= mokrišča,
water= vodovja
Slika 5:
Raba tal na Velem polju leta 2002
(Vir: MKO, 2012)
[12]
Legenda: abandoned agricultural land= zapuščene kmetijske površine, agricultural land with forest trees= kmetijske
površine z gozdnimi otoki, dry open land with spec. veg. cover= suhe odprte površine z izjemnim vegetacijskim
pokrovom, forest= gozd, meadows= travniki, open land with negligible veg. cover= odprte površine z neznatnim
vegetacijskim pokrovom, trees and shrubs= drevesa in grmičevje, water= vodovja
Slika 6:
Raba tal na Velem polju leta 2011
(Vir: MKO, 2012)
2.4.
Živa narava
RASTLINSTVO
Območje poraščajo večinoma visokogorska travišča s prevladujočim čvrstim (Caricetum firmae) ali
rjastorjavim šašem (Caricetum ferrugineae) reda Seslerietalia coeruleae in subalpinski pašniki z alpsko
latovko zveze Popion alpinae. Od grmiščnih združb prevladuje ruševje z dlakavim slečem
(Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti). Zgornja gozdna meja se pojavlja na 1800 m, tvori pa jo
macesen ali macesen z ruševjem (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti) (Wraber, 1985). Vegetacija
je bila podrobneje vzorčena na Malem polju, na območju rastišča enostavne mladomesečine
(Wraber, 1963–1964). Gre za naravno sukcesijo od nizko barjanske združbe proti subalpinskemu
zakisanemu vlažnemu travišču (Dakskobler in sod., 2011).
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[13]
HABITATNI TIPI
Tabela 2: Habitatni tipi na testnem območju na Velem polju
(Vir: interni podatki TNP, 2012)
IME HABITATNEGA TIPA
PHYSIS-KODA
Kal - zakoreninjena podvodna vegetacija
Presihajoče reke, potoki in hudourniki
Pionirske združbe prodišč gorskih rek in potokov
Resave dlakavega sleča
Alpske blazinaste preproge alpske velese
Ruševje zunanjih severnih in jugovzhodnih Alp
Alpinska in subalpinska travišča na kisli podlagi
Alpinska in subalpinska travišča na karbonatni podlagi
Alpinska in subalpinska mezofilna in zmerno suha travišča
Alpinska in subalpinska mezofilna travišča
Alpinska in subalpinska zmerno suha travišča
Subalpinsko-alpinska travišča z nesklenjeno rušo
Alpska blazinasta travišča s čvrstim šašem
Subalpinski, s hranili bogati pašniki
Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki
Alpska visoka steblikovja
Nitrofilno subalpinsko in alpinsko visoko steblikovje
Alpska macesnovja na apnencu
Bazična nizka barja
Aktivna karbonatna melišča z debelim gruščem
Vlažna karbonatna melišča z drobnim gruščem
Alpsko skalovje z vegetacijo skalnih razpok
Snežišča
Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe
22.42
24.16
24.221
31.481
314.911
31.52
36.31
36.4
36.41
36.412
36.413
36.43
364.331
36.52
37.2
37.811
37.88
42.322
54.2
61.22
61.23
62.151
63.1
86.2
[14]
Slika 7:
Habitatni tipi na testnem območju na Velem polju
(Vir: interni podatki TNP, 2012)
ŽIVALSTVO
Živalstvo je na območju Triglavskega narodnega parka razmeroma slabo preučeno, primanjkujejo
sistematična spremljanja vrst, podatki o razširjenosti, številčnosti in populacijskih gibanjih (Kryštufek,
2000). Podatki o prostorski in časovni prisotnosti ter populacijski dinamiki lovnih in nekdaj lovnih vrst,
katerih analiza služi za varstveno načrtovanje, se zbirajo s strani upravljalca parka vsakodnevno,
priložnostno pri obhodu okoliša, za nekatere vrste pa se sistematično izvajajo tudi enodnevna in
enotedenska štetja (Marenče, 2006).
Na območju Triglavskega narodnega parka so bile sistematično popisane le ptice in dvoživke,
medtem ko so sistematični popisi nekaterih drugih živalskih skupin (netopirjev, plazilcev, kačjih
pastirjev) omejeni na območje celotne Slovenije. Za ustrezno upravljanje živalskih vrst bi bile poleg
stalnega monitoringa potrebne raziskave predvsem s področja populacijske ekologije in genetike.
Podatki o prisotnosti vrst se nanašajo na širše območje Velega polja, od približno 1500 m-1820 m.
Glede na to, da večina skupin še ni bila sistematično raziskana na območju TNP ali Slovenije, so
vključene tudi nekatere vrste s hipotetično razširjenostjo. Prikazane so le vrste z varstvenim
statusom.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[15]
Tabela 3: Pregled varstveno pomembnih in lovnih živalskih vrst na območju Pokljuke z
varstvenimi kategorijami
(Vir: interni podatki TNP; Anko, 2003; Bedjanič, 2000; CKFF (podatkovna baza); Jančar, 1997; Kiauta, 1962;
Kotarac, 1997; Krofel in sod., 2009; Kryštufek, 1991; Kryštufek, 2005; Kozinc, 1995; Lešnik in Cipot, 2007;
Marenče, 1999; Presetnik in sod., 2005; Presetnik in sod. 2007; Šere, 1992; Šere, 2000)
Razred
Slovensko ime
Znanstveno ime
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
gorska rovka
gozdna rovka
mala rovka
podvodna rovka
Sorex alpinus
Sorex araneus
Sorex minutus
Neomys fodiens
Pipistrellus
pipistrellus
Eptesicus nilssoni
Lepus timidus
Sciurus vulgaris
Marmota
marmota
Chionomys nivalis
Muscardinus
avellanarius
Dryomys nitedula
Vulpes vulpes
Ursus arctos
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
Mammalia
mali netopir
severni netopir
planinski zajec
navadna veverica
alpski svizec
snežna voluharica
podlesek
drevesni polh
lisica
rjavi medved
velika podlasica, hermelin
mala podlasica
kuna belica
kuna zlatica
navadni jelen
srna
Mammalia
gams
alpski kozorog
Aves
Aves
Aves
kragulj
skobec
kanja
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
[16]
planinski orel
sokol selec
postovka
gozdni jereb
belka
Mustela erminea
Mustela nivalis
Martes foina
Martes martes
Cervus elaphus
Capreolus
capreolus
Rupicapra
rupicapra
Capra ibex
Accipiter gentilis
Accipiter nisus
Buteo buteo
Aquila
chrysaetos
Falco peregrinus
Falco
tinnunculus
Tetrastes
bonasia
Lagopus muta
helvetica
Rdeči
Uredba
seznam živali
O1
O1
O1
V
O1
V
V
O1
H
H
H
H
S/H
S/H
S/H
S
Direktiva
habitati
Natura
/
Opomba
2000
Direktiva
ptice
IV
IV
V
LV
S/H
S/H/o(R)
O1
V
IV
S/H/o(R) IV
LV
E
O1
O1
S/H/o(H, II*, IV
R)
S/H
S/H
K
LV
LV
LV
V
LV
V
LV
LV
V
V
V
O1
S
S
S
V
E2
S/H
S/H/o
V1
S
E2
V
S/H/o
S/H/o
I
I
K
K
I, II/2
I, II/1,
III/2
K
K
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Tetrao urogallus
divji petelin
ruševec
kukavica
mali skovik
lesna sova
koconogi čuk
planinski hudournik
hudournik
pivka
črna žolna
veliki detel
triprsti detel
mestna lastovka
vriskarica
drevesna cipa
bela pastirica
siva pastirica
stržek
planinska pevka
siva pevka
taščica
šmarnica
pogorelček
kupčar
kos
cikovt
komatar
carar
črnoglavka
mlinarček
hribska listnica
vrbji kovaček
grmovščica
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
E2
Lyrurus tetrix
tetrix
Cuculus canorus
Glaucidium
passerinum
Strix aluco
Aegolius
funereus
Tachymarptis
melba
Apus apus
Picus canus
Dryocopus
martius
Dendrocopos
major
Picoides
tridactylus
Delichon
urbicum
Anthus
spinoletta
Anthus trivialis
Motacilla alba
Motacilla
cinerea
Troglodytes
troglodytes
Prunella collaris
Prunella
modularis
Erithacus
rubecula
Phoenicurus
ochruros
Phoenicurus
phoenicurus
Oenanthe
oenanthe
Turdus merula
Turdus
philomelos
Turdus torquatus
Turdus viscivorus
Sylvia atricapilla
Sylvia curruca
Phylloscopus
bonelli
Phylloscopus
collybita
Phylloscopus
V
O1
V1
O1
S/H/o
S
S
S/H/o
I, II/2,
III/2
K
I, II/2
K
I
K
K
S
V1
S/H
I
O1
O1
V1
S
S
S/H/o
I
O1
O1
V
S/H/o
K
I
K
S
S/H/o
O1
S
O1
O1
O1
S
S
S
O1
S
O1
O1
S
S
O1
S
O1
S
O1
S
E2
I
S/H/o
O1
O1
S
S
O1
O1
O1
O1
O1
S
S
S
S
S
O1
S
O1
O1
S
S
II/2
II/2
II/2
[17]
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Aves
Reptilia
Reptilia
Reptilia
Reptilia
Reptilia
Amphibia
Amphibia
Amphibia
Amphibia
Amphibia
rdečeglavi kraljiček
rumenoglavi kraljiček
menišček
čopasta sinica
gorska sinica
skalni plezalček
kratkoprsti plezalček
dolgoprsti plezalček
šoja
krekovt
planinska kavka
krokar
planinski vrabec
ščinkavec
brezovček
čižek
krivokljun
kalin
slepec
horvatova kuščarica, velebitska
kuščarica
živorodna kuščarica
modras
navadni gad
planinski močerad
planinski pupek
navadna krastača
hribski urh
sekulja, rjava žaba
sibilatrix
Regulus
ignicapilla
Regulus regulus
Parus ater
Parus cristatus
Parus montanus
Tichodroma
muraria
Certhia
brachydactyla
Certhia familiaris
Garrulus
glandarius
Nucifraga
caryocatactes
Pyrrhocorax
graculus
Corvus corax
Montifringilla
nivalis
Fringilla coelebs
Carduelis
flammea
Carduelis spinus
Loxia curvirostra
Pyrrhula
pyrrhula
Anguis fragilis
Iberolacerta
horvathi
Zootoca vivipara
Vipera
ammodytes
Vipera berus
Salamandra atra
Mesotriton
alpestris
Bufo bufo
Bombina
variegata
Rana temporaria
O1
O1
O1
O1
O1
S
S
S
S
S
O1
S
O1
O1
S
S
II/2
O1
S
O1
O1
S
S
O1
O1
S
S
O1
O1
O1
S
S
S
O1
S
O1
S
V
V
S, H, 6R
S, 6R
IV
V
V
O1
S, 6R
S
S/H/o‐R
IV
V
S/H
V
S/H
S/H/o‐H,
II, IV
R
S
V
V
V
IV
Legenda: (1) Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št.
82/02, 42/10): Ex ‐izumrla vrsta; Ex? ‐ domnevno izumrla vrsta; E ‐prizadeta vrsta; V ‐ranljiva vrsta; R ‐redka vrsta; O ‐vrsta
zunaj nevarnosti; O1 ‐podkategorija O, v katero se uvrstijo vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih
vrst (Uradni list RS, ŠT. 57/93) in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti; I‐neopredeljena
vrsta; K ‐premalo znana vrsta (2) Direktiva habitati: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih
habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (OJ L 206 1992 str. 7): II: rastlinske in živalske vrste iz Priloge II, za
katere morajo države članice zagotavljati posebne ukrepe za ohranitev njihovih habitatov; IV: rastlinske in živalske vrste iz
Priloge IV, ki jim morajo države članice zagotavljati strogo varstvo, vključno s prepovedjo posedovanja, prevoza, prodaje in
zamenjave osebkov; V: rastlinske in živalske vrste iz Priloge V, ki jih je dovoljeno nadzorovano jemati iz narave in izkoriščati.
(3) Direktiva ptice: Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (UL L 103 1979 str. 1):
[18]
LV
I: vrste ptic iz Priloge I, za katere se predvidevajo posebni ukrepi za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi njihovo
preživetje in razmnoževanje na območju njihove razširjenosti; II/1: vrste ptic iz Priloge II, ki jih je dovoljeno loviti na
geografskem območju morja in kopnega, kjer velja direktiva; II/2: vrste ptic iz Priloge II, ki jih je dovoljeno loviti samo v tistih
državah članicah, v zvezi s katerimi se navajajo v direktivi; III/1: vrste ptic iz Priloge III, ki jih je dovoljeno prodajati ali
prevažati, posedovati ali ponujati za prodajo v vseh državah članicah, če so bili osebki zakonito pridobljeni; III/2: vrste ptic iz
Priloge III, ki jih je ob zagotavljanju nekaterih omejitev in odobritvi Evropske komisije dovoljeno prodajati ali prevažati,
posedovati ali ponujati za prodajo na ozemlju posameznih držav članic, če so bili osebki zakonito pridobljeni. (4) Uredba
živali: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09):
S: živalske vrste iz poglavja A priloge 1, za katere je določen varstveni režim za varstvo živali in populacij; H: živalske vrste iz
poglavja A priloge 2, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih
habitatov; H*: živalske vrste iz poglavja B priloge 2, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev
ugodnega stanja njihovih habitatov; o: živalske vrste iz poglavja A priloge 6, ki so predmet okoljske odgovornosti; o‐H:
živalske vrste iz poglavja A priloge 6 ter njihovi habitati, ki so predmet okoljske odgovornosti; o‐R: živalske vrste iz poglavja
A priloge 6 ter njihova razmnoževališča ali počivališča, ki so predmet okoljske odgovornosti. (5) Natura 2000: Kvalifikacijska
vrsta za opredelitev Natura 2000 območja SI3000253 Julijske Alpe.
LV: lovna vrsta v skladu z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04)
Načrtovanje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami določa ministrstvo, pristojno za ohranjanje
narave, medtem ko se upravljanje z divjadjo na območju TNP izvaja na podlagi lovsko upravljalskih
načrtov Triglavskega in Gorenjskega lovsko upravljalskega območja (Marenče, 2012). Velo polje
spada v lovski okoliš Krstenica.
V nadaljevanju so predstavljene živalske vrste, o katerih je objavljeno več podatkov na območju TNP.
Medved
Osrednje območje medveda v Sloveniji obsega Kočevsko, Notranjsko, del Dolenjske in južno obrobje
Ljubljanske kotline. V Alpah je stalno živel še pred dobrimi sto leti, medtem ko je bil kasneje izrinjen
zaradi človekove naselitve in drugih dejavnosti. TNP je del severozahodnega koridorja, ki je
pomemben za širjenje medveda v druge predele Alp. Bohinj in Bohinjske gore so eno
najpomembnejših območij za medveda v TNP in predstavljajo povezavo z Jelovico. Z območja Velega
polja obstaja le en podatek o prisotnosti medveda, iz l. 1953. Trajnejše naselitve medveda na
območju TNP so omejene predvsem zaradi dveh razlogov: konflikti z domačini in turisti ter
neprimerna velikost območja (Marenče, 1999). Usmeritve na njegovih selitvenih poteh: omejen
obisk, ustrezna opozorila, opustitev paše na najbolj izpostavljenih delih selitvenih poti – z
nadomestilom oz. nadomestnimi pašnimi površinami, ograde (Marenče 1999).
Divjad
Gams
Triglavska populacija gamsov naseljuje SZ del Slovenije (123.464 ha) in je ločena od sosednjih
populacij (Koren, 1998). Na njeno dinamiko poleg odstrela vplivajo predvsem bolezni, vremenske
razmere v zimskem času in paraziti (Schröder, 1998). V 70. letih prejšnjega stoletja je populacijo
gamsov razredčila gamsja slepota, v 80. letih pa je populacija zaradi gamsjih garij upadla za okoli 60
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[19]
%– 70 %. Glavna cilja upravljanja s triglavsko populacijo gamsov sta urejanje številčnosti populacije
zaradi zmanjšanja možnosti izbruha bolezni in ojačati njeno socialno sestavo (Koren, 1998).
Stanišča in prezimovališča gamsa v okolici Velega polja in Tošca spadajo med najmočnejša v LO
Triglav (Marenče, 1998).
Kozorog
Glede prisotnosti kozoroga na območju današnje Slovenije po koncu ledenih dob ni povsem trdnih
dokazov (Kryštufek, 1991). V Julijskih Alpah je potekalo naseljevanje kozorogov od l. 1964 iz
narodnega parka Gran Paradiso, sprva na območju Zadnjice v Trenti. Populacija je razmeroma naglo
rasla vse do pojava gamsjih garij v letu 1981. Po tem letu je naglo upadla in po umiritvi pojava te
bolezni zopet začela naraščati. Po l. 1984 velikost populacije kozoroga zaradi gamsjih garij ponovno
upada do l. 1987 (Adamič in Marenče, 1997).
Lovski okoliš Krstenica: na planini Krstenica je bilo l. 1971 izpuščenih 12 kozorogov iz Švice, poleti
1975 so bile živali občasno opažene v Toscu, poleti 1976 pa na Velem polju. Zaradi nekontrolirane
paše ovac se kozorogi iz Tosca umaknejo v druga mirnejša območja (l. 1987) (Adamič in Marenče,
1997).
Jelenjad
Na območju Slovenije naj bi jelenjad v 19. stoletju skorajda povsem iztrebili (Kryštufek, 1991),
verjetno pa se je nekaj živali obdržalo v gozdovih Javornikov in Nanosa (Marenče, 2012). Konec 19.
stoletja so začeli z naseljevanjem jelenjadi iz Madžarske, Poljske, Karpatov in Gornje Štajerske. Iz obor
v Kokri, Jelendolu, na graščini Planina, V Leskovi dolini pod Snežnikom in na Pohorju se je jelenjad
razširila po vsej Sloveniji (z izjemo ravninskih predelov večjih kotlin in Obale) (Marenče, 2012).
Prvi zapisan podatek o jelenjadi na območju lovskega okoliša Krstenica je iz l. 1997, prvi zapis
rukajočega jelena pa je iz l. 2004. V zadnjem času se je začela jelenjad številčno in prostorsko širi,
tako da obstaja večja verjetnost, da se bo kmalu razširila tudi na Velo polje. Jelenjad se vedno
pogosteje pojavlja v pasu ruševja in nad gozdno mejo (Marenče, 2012).
Moteči dejavniki za živalske vrste, vključno za divjad, so predvsem naslednji: hoja po brezpotjih in
neoznačenih (lovskih) poteh; sprehajalci s psi in klateški psi; zračni promet; nenadzorovana paša;
spreminjanje namembnosti objektov, zlasti na osamljenih lokacijah; nabiranje gozdnih sadežev, zlasti
gobarjenje; uporaba motornih sani; uporaba pirotehničnih sredstev (Marenče, neobj.; Bizjak, 1997).
Najpomembnejši ukrep, ki bi pripomogel k manjšemu vznemirjanju divjadi, je vzpostavitev mirnih
con, s časovnimi omejitvami, z omejitvami številčnosti obiska in omejitvami izvajanja določenih
turističnih in rekreacijskih dejavnosti.
Lovna doba
[20]
Tabela 4: Lovna doba
(Vir: Ur.l.RS št. 101/2004, 2004)
Slovensko ime
lisica
kuna belica
kuna zlatica
navadni jelen
jelen
košuta, teleta
obeh spolov
junica, lanščak
srna
srnjak, lanščak
srna, mladiči obeh
spolov
mladica
gams
Znanstveno ime
Vulpes vulpes
Martes foina
Martes martes
Cervus elaphus
Lovna doba
od 1. julija do 15. marca
od 1. novembra do 28. februarja
od 1. novembra do 28. februarja
od 16. avgusta do 31. decembra
od 1. septembra do 31. decembra
od 1. julija do 31. decembra
Capreolus capreolus
od 1. maja do 31. oktobra
Rupicapra rupicapra
od 1. septembra so 31. decembra
od 1. maja do 31. decembra
od 1. avgusta do 31. decembra
2.5. Kmetijstvo
Predvideva se, da so gospodarsko izkoriščali visoke planine že železnodobni naseljenci Bohinja. Ime
planine Velo polje je bilo prvič zapisano v urbarju radovljiške gosposke kot Welle Pole leta 1579.
Sprva so tu pasli živino kmetje in kosezi iz srenje Studor, leta 1579 pa je prišla v roke češenjske srenje,
ki ima še danes pašno pravico tako na Velem polju kot na planini pod Mišelj vrhom. Prihajalo je do
sporov, po letu 1947 pa so z Zakonom o agrarnih skupnosti postale planine splošna ljudska lastnina;
na visoke planine Velega polja, Pod Mišelj vrhom in na Krstenico lahko ženejo pašni upravičenci iz
vasi Češnjica, Jereka, Koprivnik in Podjelje. Pred 200 leti pa se je ime planine neizbrisno povezalo s
prvim vzponom na Triglav. Konec 18.st. so se v »botanični koči« Karla Zoisa zbirali strokovnjaki in
preučevali triglavsko gorstvo. V drugi polovici 19. st so običajno prignali živino na Velo polje iz nižjih
senožetnih planin konec julija, kjer so pasli do konca avgusta ali začetka septembra. Časovni potek je
bil močno odvisen od vremena in paše. Leta 1833 se je paslo okoli 360 glav goveda, koz in ovc, pred
drugo svetovno vojno približno 120 glav živine in še nekaj svinj. Leta 1972 je bilo na paši 30 glav živine
(20 krav in 8-10 jalovcev).
Na testnem območju na Velem polju je danes prisotna agrarna skupnost Boh. Češnjica, Jereka,
Podjelje, Koprivnik, ki je največja na območju Bohinja. Visoka planina češenjske pašne srenje, ki je
hkrati najvišje delujoča bohinjska planina, je odprta le proti bohinjski strani. Nastala je na tleh
nekdanjega ledeniškega jezera, ki ga je prekril ledeniški drobir. Eden izmed odločilnih dejavnikov pri
izbiri območij za planine so bili vodni izviri, Velo polje ima dobre studence s pitno vodo. (Cevc, 1992)
Velo polje se nahaja na nadmorski višini 1700 m, širše pašno območje pa obsega približno 250 ha in
zajema poleg Velega polja tudi Malo polje in planino pod Mišelj vrhom. Na planini se pase čreda
avtohtone slovenske pasme cikastega goveda. Pašna sezona traja dva meseca, odvisno od
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[21]
vremenskih razmer. (http://www.projektalpa.si/projektni-partnerji/triglavski-narodni-park/pilotnaobmocja)
Na območju Velega polja je tako glavna kmetijska dejavnost živinoreja oziroma ekstenzivna paša
živine na planini, planina je vključena v sirarsko pot. Sirar v času poletja prideluje planinski bohinjski
sir. Število krav na planini se vsakoletno spreminja, lastniki črede so kmetje iz Podjelja in Koprivnika.
Nekaj mleka dajo kisati, ostalega pa porabijo za predelavo v sir in skuto. (Dnevnik, Dragica Manfreda,
2004) Planina je dobro obiskana in priljubljena med obiskovalci. Nima cestnega dostopa, peš pa je do
planine 2,5 ure hoda.
Agrarna skupnost Boh. Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik je imela na planinskih pašnikih Velo poljeMišelj vrh v letu 2007 26 krav dojilj, 20 telet, 4 goveda starejša od dveh let, 8 glav goveda starega
med enim in dvema letoma, 41 ovc. Na planini sta bila 2 majerja-pastirja. V letu 2010 so imeli na
planinah 42 krav dojilj, 7 glav goveda starejšega od dveh let, 10 glav goveda starejšega od enega leta
in mlajšega od dveh let, 21 telet ter 1 majerja-pastirja. (Bremec, 2011)
Planinski pašnik je območje okoljske, kulturne in krajinske pestrosti in je s tem multifunkcionalno.
Tradicionalna planinska paša je naravi prijazen način gospodarjenja s planinami, ki hkrati omogoča
vsestranski trajnostni razvoj. Izvajanje ukrepa planinske paše je namenjeno ohranjanju obdelanosti
gorskih območij in tradicionalnih oblik kmetovanja, ohranjanju značilne krajine in habitatov za mnoge
rastlinske in živalske vrste ter zagotavljanju zdravih in kakovostnih živil živalskega izvora ter
potencialnega zdravja potrošnikov. (Danev, 2007)
Slika 8:
Planina pod Mišelj vrhom
(Vir: Smukavec, 2012)
2.6. Gozdarstvo
[22]
Na območju Velega polja je bilo zaradi pašništva in fužinarstva v preteklosti spremenjena gozdna
sestava. Projektno območje se nahaja v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka,
zato je danes gospodarjenje z gozdom prepovedano.
2.7. Lovstvo
Z Zakonom o TNP iz leta 1981 je pooblastila o poklicnem opravljanju javnih funkcij v delovni
organizaciji Triglavski narodni park, kasneje preimenovani v javni zavod, dobil od Zavod za gojitev
divjadi Triglav-Bled, ki se je do tega trenutka ukvarjal z gojitvijo in lovom divjadi v gojitvenem lovišču
Triglav. Poklicni lovski čuvaji so z dodatnim izobraževanjem postali naravovarstveni nadzorniki, ves
čas pa so opravljali tudi lovske naloge, saj je upravljavec TNP med drugim obdržal pristojnost
upravljanja z divjadjo v državnem lovišču, to je današnjem LPN Triglav. (Uredba o določitvi LPN ...,
2004; Zakon o divjadi ..., 2004)
Z uveljavitvijo Zakona o TNP iz leta 2010, to je z oblikovanjem varstvenih območij s predpisanim
varstvenimi režimi, je na celotnem prvem varstvenem območju, kamor spada testno območje Velega
polja, dejavnost lova izločena, izvajata se samo reden in stalen nadzor ter zbiranje podatkov na
podlagi sistematičnega spremljanja stanja. Dovoljeni so le izjemni posegi pod določenimi pogoji, če
gre za preprečevanje širjenja kužnih bolezni ali za vzpostavitev naravnega ravnovesja. (ZTNP-1,
Uradni list RS, št. 52/10)
Območje Velega polja spada v Triglavsko lovsko upravljavsko območje (LUO), naziv je lovišče s
posebnim namenom (LPN) Triglav, upravljavec je TNP. Upravljanje z divjadjo v LPN Triglav spada v
področje varstva in upravljanja prostoživečih živali. Ena izmed pomembnih nalog JZ TNP kot
upravljavca je tudi sistematično in načrtovano zbiranje podatkov o časovni in prostorski prisotnosti
ter populacijski dinamiki posamezne živalske vrste. Navedeno spremljanje vključuje poleg divjadi tudi
živali drugih prostoživečih vrst, predvsem ogroženih ali zavarovanih vrst sesalcev in ptičev. (Koren,
2012) (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012)
2.8. Rekreacija in turizem
Planinstvo
Planinstvo na območju Velega polja je tradicionalna in najbolj množična prostočasna dejavnost. Na
tem območju je zelo koncentrirano, ker skozi dolino poteka eden izmed najbolj priljubljenih dostopov
na Triglav. Planinstvo se širi tudi na brezpotja. V največji meri se dogaja v poletnih in deloma
jesenskih mesecih od junija do oktobra. Manjši del obiskovalcev prihaja tudi v preostalem delu leta.
Poleg naravnih danosti je k razvoju planinstva in gorništva pripomogla razvejana mreža označenih
planinskih poti in številne koče na območju Triglavskega pogorja. Dostopi do Velega polja so možni iz
Stare Fužine po dolini Voje, z Uskovnice skozi Čiprje ali preko planine Konjšice, z Rudnega polja, s
planine Lipanca pod Debelo pečjo, iz Krme čez Bohinjska vratca, s planine Krstenice, čez Fužinarske
planine in dolino Triglavskih jezer. Priljubljeni vzponi so na Krsteniški, Jezerski in Prevalski Stog, na
Debeli vrh, Škednjovec, Mišelj vrh, Mišeljski konec, Vernar, Tosc, po Veljski dolini na Dolič, na Planiko,
Kredarico, k Staničevemu domu in seveda na najvišji vrh Triglav.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[23]
Turno smučanje
Okolica Velega polja spada med najlepša turno smučarska območja naših gora, zato je območje
pogosto obiskano tudi v zimskem času. Turno smučarske smeri so po Velski dolini, čez Malo polje
proti planini pod Mišelj vrhom, proti Konjskemu sedlu, iz Velega polja proti Vodnikovem domu ter
naprej čez Bohinjska vratca proti Krmi ali Studorskemu prevalu. (http://www.goreljudje.net/novosti/47651/)
Legenda: marked alpine paths= označene planinske poti, skitour: turnosmučarska proga
Slika 9:
Karta planinskih poti in turnosmučarskih prog
(Vir: TNP, 2012, PZS, 1996)
2.9. Poselitev, urbanizem in infrastruktura
Poselitev
Območje nima stalnih prebivalcev in naselij. Objekti na planinah Velo polje in Pod Mišelj vrhom so
namenjeni kmetijski dejavnosti in planinstvu.
[24]
Urbanizem
Tradicionalno planšarsko naselje na planini je povsem samosvoja vrsta poselitve. Sestavljajo ga
planšarske in pastirske koče in hlevi. K naselju spadajo tudi ograje, napajališča, sirarna s kletjo, kapela
in znamenja. (Bernot idr., 1998)
Stavbe planšarskega naselja na planini Velo polje so razvrščene brez reda in sistema, spominjajo na
vasi v gruči. Postavljene so na varnem pred plazovi in z vhodi v koče obrnjenimi proti soncu. Na
planini sta ohranjena 2 stanova, 1 sirarna z molziščem ter del bivše sirarne, ki jo je poškodoval snežni
plaz. Dva stanova sta skoraj podrta, vidne so ruševine bivšega molzišča, kjer so bile krave čez noč
privezane. Blizu pastirskega selišča je studenec. V preteklosti je bilo koč skupaj devet-od petih
gospodarjev s Podjelja in štirih s Koprivnika. Na planini Pod Mišelj vrhom sta ohranjena dva stanova.
Stanovi so nadstropne stavbe. Pritlični del je zgrajen kot leseno ogrodje, sestavljeno iz štirih ali več
stebrov, na njih so tramovi, na njih pa je zložena koča pravokotne oblike iz macesnovih ali smrekovih
brun ali okroglic. Stropa ni, streha je dvokapnica in krita s skodlami. (Cevc, 1992) Leseni stanovi na
kozah ali na kobilah združujejo spodaj prostor za živino, zgoraj pa pastirsko bivališče. Enocelično
pastirsko bivališče je opremljeno z ognjiščem, pogradi, klopmi in mizo, pred vhodom je pomol.
Značilna zgradba je skupna zidana sirarna-sirarca, graditi so jih začeli, ko se je uveljavilo skupno
sirarstvo. V njej je prostor za majarja ali majarico ter pomočnike ter prostor za predelavo mleka in
shranjevanje sira. (Fabjan, 1985)
Slika 10:
Sirarna na Velem polju
(Vir: Smukavec, 2012)
Krištanov stan je v zadnjem delu preurejen v kapelico . Maša se odvija na Veliki Šmaren.
Na Velem polju je večja koča v lasti JZ TNP in koča, ki je po končanem denacionalizacijskem procesu
prešla v last Pašne skupnosti Boh. Češnjica.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[25]
Vodnikov dom na Velem polju (1817 m) stoji na majhni terasi sredi zahodnega pobočja Tosca, skoraj
140 m nad dnom Velega polja. Odprt je od druge polovice junija do konca septembra in je v
upravljanju Planinskega društva Srednja vas. Dostopen je le peš. Je pomembno križišče poti, zato je
koča tudi zelo obiskana, zlasti kot vmesna postaja na poti iz Bohinja na Triglav. Postojanko oskrbujejo
s helikopterjem ali v kombinaciji z nosači (konji). V domu je v osmih sobah 22 postelj, na skupnem
ležišču je 31 postelj, zimska soba ima 10 ležišč. Zaposlene so tri osebe, avgusta pa štiri. V gostinskem
prostoru je 50 sedežev. Koča je dobro obiskana, prenočuje pa jih kljub vsemu manj, kot bi pričakovali,
saj se skušajo planinci že prvi dan povzpeti na Kredarico ali do Planike, tako da jih drugi dan čaka
krajši pristop na Triglav. Obisk med leti niha, najbolj je bila koča zasedena leta 1997, najmanj pa leto
poprej. Zlasti pri številu dnevnih obiskovalcev se dobro vidi trend, ki je značilen za veliko postojank v
TNP, namreč upadanje števila dnevnih gostov. Število je naraslo le iz leta 1996 na 1997, nato pa
vseskozi počasi upada, čeprav slednjega zaradi pomanjkanja podatkov med leti 2000-2002 ne
moremo v celoti potrditi. (Erhartič, 2004)
Podatki o številu nočitev za leto 2003 ni, oskrbnica je ocenila število nočitev v avgustu na okoli 1500,
kar pomeni povprečno 48 nočitev na dan (noč). Julij in september sta sodeč po številu dnevnih gostov
približno enako zasedena (malenkost vodi julij); tako sklepamo, da je bilo v juliju zabeleženih okoli
500-550 nočitev, septembra pa približno 400-450. Najmanj nočitev ima junij, verjetno okoli 50.
V zadnjih desetih sezonah (junij-september) je bilo največ nočitev leta 2004 in najmanj leta 2010. V
primerjavi z okoliškimi kočami, je povprečno število nočitev v Vodnikovem domu do 3-krat manjše
kot v bližnjem Triglavskem domu na Kredarici in okoli 2-krat manjše kot v Domu Planika, pri čemer je
Triglavski dom odprt celo leto, Dom Planika pa 3 mesece. (PD Srednja vas, 2012)
Tabela 5: Število nočitev med leti 2002 in 2011 v Vodnikovem domu na Velem polju
(Vir: PD Srednja vas, 2012)
LETO
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
ŠT. NOČITEV
2.736
2.945
3.178
2.806
2.825
3.091
2.771
3.062
2.434
2.886
Zanimivi so podatki o maksimalnem obisku dnevnih gostov. Teh je bilo največ (po vpisu v knjigo) v
petek in ne v soboto ali nedeljo (v petek maksimalno 480 obiskovalcev, v soboto in nedeljo skupaj pa
maksimalno 720 v letu 2003). Večina pohodnikov se poda na pot z Rudnega polja v petek popoldan
ter se vzpnejo do Kredarice. Tisti, ki bi jih še pred Triglavskim domom ujela tema ali slabo vreme pa
na Vodnikovem domu tudi prenočujejo. Dnevnih gostov je veliko, zlasti avgusta, ko povprečno obišče
Vodnikov dom 337 dnevnih obiskovalcev na dan. (Erhartič, 2004)
[26]
JZ TNP ponuja večdnevne programe vodenja skupin po parku. Koča na Velem polju se uporablja
izključno v ponudbi vodenja po parku in prenočevanja. Nočitvena zmogljivost koče je 12 ležišč. Koča
se uporablja le v poletnem času. Leži v visokogorju, zato je zunaj poletnega časa težko dostopna,
težave so z oskrbo z vodo. Opremljenost je preprosta in skromna.
Vodenje z uporabo koče je doslej izrazito sezonska dejavnost, V letu 2010 je bila zasedena samo v
mesecu avgustu in sicer 18 dni. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012)
Po prostorskem planu občine Bohinj, kamor spada območje Velega polja, je večina zemljišč
opredeljenih kot nerodovitno, območje drugih in najboljših kmetijskih zemljišč. Kot stavbna zemljišča
so opredeljeni deli parcel, kjer se nahajajo planinska koča Vodnikov dom, koči v upravljanju TNP in
pašne skupnosti ter sirarna in stan na planini. Oznaka krajinskega območja po PUP TNP je 14-Velo
polje in Fužinarska planota, območje, ki po pretežni namenski rabi prostora ni namenjeno poselitvi.
Za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, spremembe namembnosti objektov ali delov
objektov za dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, ter terciarne in kvartarne dejavnosti. Za pomožne
objekte pa vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, novogradnje in
odstranitve objektov. Spremembe namembnosti pomožnih objektov niso dopustne brez soglasja
pristojnega organa občine in drugih pristojnih v skladu z zakonom. (Uradni vestnik občine Bohinj, št.
2/2009, 2009)
Infrastruktura
Komunalna infrastruktura
Največji in najbolj obremenjen objekt na projektnem območju je planinska koča Vodnikov dom. Ob
tektonski prelomnici, ki vpada proti jugu, je nastal kraški izvir, ki ga zajema koča. Voda, ki preostane
od zajetja, kmalu ponikne v grušč pod kočo ter v njem teče proti Malemu polju. V to smer odteka tudi
odpadna voda Vodnikovega doma, Malo polje je najverjetneje del kraškega povodja Mostnice. V
Vojah je na Mostnici največje zajetje pitne vode v Bohinju, zato koča predstavlja potencialnega
onesnaževalca podzemne vode ter Mostnice. Z vodo se oskrbujejo iz izvira, ki se nahaja nad kočo.
Stranišča so na vodno splakovanje, tuširanje ni možno. Odpadne vode se zbirajo v triprekatni greznici.
Čiščenje odpadne vode v triprekatni greznici je v tako občutljivem naravnem okolju nezadostno.
Potrebno bi bilo zmanjšati porabo vode in/ali namestiti čistilno napravo. Zaradi pomanjkanja
prostora, izgradnja rastlinske čistilne naprave ni primerna. Ob drastičnem zmanjšanju količine
odpadne vode (z izgradnjo suhih stranišč in zmanjšanjem gostinske ponudbe), se da za čiščenje
odpadnih vod (RČN ali kakšen drug čistilni sistem) uporabiti okoli 100m² površine 10 metrov nižje od
doma. (Erhartič, 2004)
Na Velem polju naj bi bilo 5 studencev. Vodnikov doma ima lastno zajetje, voda je pitna, poraba vode
na sezono znaša 105.000 l, povprečna dnevna poraba je 1.000 l, maksimalna dnevna pa 1.200 l. V
bližini je vodni vir potok na Velem polju. V koči ne perejo posteljnine. Količina odpadkov znaša 80 l,
odstranjujejo jih z odvozom, sežiganjem in kompostiranjem. Odpadki so deponirani v drvarnici,
odvažajo jih s helikopterjem. Odpadke se ločuje. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012)
Sirarna na Velem polju je obnovljena. Zamenjana so bila okna in polkna. Stranišče je narejeno na
izplakovanje, opremljena je z greznico s ponikanjem. Odpadne vode bi bilo možno čistiti s pomočjo
rastlinske čistilne naprave. Vodovod je speljan iz izvira severno od lokacije objekta.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[27]
Ohranjena stanova nista komunalno opremljena.
Koči v lasti JZ TNP in Pašne skupnosti Bohinjska Češnjica sta opremljeni s stranišči na izpiranje,
greznici sta dvoprekatni s ponikanjem. Voda je zbrana iz kapnice.
2.10. Promet
Območje ni dostopno s cesto. Za oskrbo planinske koče se uporablja helikopterski prevoz. Pogosti so
preleti panoramskih letal.
2.11. Energetika
Daljnovoda na preučevanem območju ni.
Vodnikov dom pridobiva električno energijo iz sončnih celic, za rezervo imajo agregat. Agregati
predstavljajo resno grožnjo okolju. Poleg hrupa, smradu in plinov je stalno prisotna nevarnost izlitja
goriva in maziva pri skladiščenju, obratovanju in transportu. Koča se ogreva z drvmi.
Sirarna pridobiva električno energijo iz sončnih celic, za rezervo imajo agregat.
Stanovi nimajo električne energije.
Koča JZ TNP pridobiva električno energijo iz sončnih celic, druga koča pa nima oskrbe z elektriko.
Slika 11:
Sončne celice na koči JZ TNP
(Vir: Smukavec, 2012)
[28]
3. Habitatni tipi iz Annexa I
Habitatni tipi iz Annexa I in vrednotenje varstvenega statusa
Tabela 6: Habitatni tipi iz Annexa I (Habitatna direktiva)
(Vir: Uradni list RS, št. 112/2003; Uradni list RS, št.49/2004 in spremembe 110/2004, 59/2007, 43/2008;
interni podatki JZ TNP (2011)
HABITATNI TIP
N2000- KODA
PHYSIS-KODA
Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov
Alpske in borealne resave
3220
4060
24.221
31.481, 31.491
Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsuum
(Mugo-Rhododendretum hirsuti)
4070*
6170
31.52
36.41, 36.412, 36.413, 36.43,
36.4331
6430
7230
37.811, 37.88
54.2
8120
8210
61.22, 61.23
62.151
Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh
Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe
z visokim steblikovjem
Bazična nizka barja
Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu
(Thlaspietea rotundifolii)
Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
Tabela 7: Varstveni statusi rastlinskih vrst
(Vir: interni podatki JZ TNP (2011); Martinčič in Sliškar, 2004; Kuntnar in Martinčič, 2001; Wraber, 1985;
Martinčič, 2004; Kutnar in Martinčič, 2003)
Znanstveno ime taksona
Amblyodon dealbatus
Betula nana
Blysmus compressus
Botrychium simplex
Calliergon richardsoni
Campanula barbata
Carex dioica
Carex frigida
Carex pulicaris
Chamorchis alpina
Coeloglossum viride
Dactylorhiza majalis
Eleocharis quinqueflora
Eriophorum angustifolium
Eriophorum scheuchzeri
Gentiana clusii
Gentiana lutea
Gymnadenia conopsea
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
Direktiva
- habitati
(FFH /
UredbaBD)
UZRV
V
Ex
V
Ex*
E
V
V
R
V
II
H
H
H
V
Rdeči
seznam
A
C
H
V
V
V
V
V
O1
V
V
Opombe
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
[29]
Gymnadenia odoratissima
Gymnocolea inflata
Lilium carniolicum
Lilium martagon
Menyanthes trifoliata
Nigritella rubra
Pedicularis elongata subsp. julica
Pinguicula alpina
Pulsatilla alpina
Saxifraga stellaris
Splachnum sphaericum
Tayloria serrata
Trichophorum cespitosum
H
A
A
H
V
E
O1
V
R
V
A
H
R
E
E
V
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z, E
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Legenda: (1) Direktiva habitati: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih
in rastlinskih vrst (OJ L 206 1992 str. 7): II: rastlinske in živalske vrste iz Priloge II, za katere morajo države članice zagotavljati posebne
ukrepe za ohranitev njihovih habitatov; IV: rastlinske in živalske vrste iz Priloge IV, ki jim morajo države članice zagotavljati strogo varstvo,
vključno s prepovedjo posedovanja, prevoza, prodaje in zamenjave osebkov; V: rastlinske in živalske vrste iz Priloge V, ki jih je dovoljeno
nadzorovano jemati iz narave in izkoriščati. (2) Uredba rastline: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št.
46/04, 110/04, 115/07, 36/09): C: rastlinske vrste iz poglavja A, ki jih je dovoljeno jemati iz narave in izkoriščati; H: rastlinske vrste iz
poglavja A, za katere je potrebno zagotavljati ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste; H*: rastlinske vrste iz poglavja
A, pri katerih je treba prednostno upoštevati ohranjanje ugodnega stanja habitata; O: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih je za osebne
namene dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov; Oo: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih
ni prepovedi za odvzem nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, X: rastlinske vrste iz poglavja A in njihovi habitati, ki so predmet
okoljske odgovornosti. (3) Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02,
42/10): Ex ‐izumrla vrsta; Ex? ‐ domnevno izumrla vrsta; E ‐ prizadeta vrsta; V ‐ ranljiva vrsta; R ‐ redka vrsta; O ‐ vrsta zunaj nevarnosti; O1 ‐
podkategorija O, v katero se uvrstijo vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, ŠT. 57/93) in niso več
ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti; I ‐ neopredeljena vrsta; K ‐ premalo znana vrsta. (4) EN: endemit
[30]
4. Naravne nesreče in podnebne spremembe
Naravna nesreča je izjemen naravni pojav (naravnogeografsko dejstvo, proces), ki ga spremljajo
posledice, tj. škoda (družbenogeografska preobrazba). Naravne nesreče od naravnih pojavov ločijo
človeške žrtve in materialna škoda. (Orožen Adamič, 2005)
SKALNI PODOR
Opis pojava
Skalni podori so eden vidnejših in hitrejših geomorfnih procesov. Pogosto se dogajajo na strmejših
pobočjih v gorskem svetu. Pri tem se del trdne kamnine odlepi od strmega pobočja in pade v nižjo
lego. Gmota se premika pretežno v obliki prostega padanja, pojavljata pa se še odbijanje od tal in
kotaljenje. Skalni podori so najpogostejši na skoraj vertikalnih pobočjih, kjer je kamnina dobro
razpokana. Razpokanost oblikuje bloke kamnine, ki se odlepijo od pobočja. Pospešijo jih antropogeni
posegi v pobočja. (Zorn, 2003)
Zgodovina
Skalni podor pod Toscem velikosti več kot 10 m³ se je zgodil v začetku junija 2008. Podor je
onemogočil varen prehod planinske poti Pokljuka-Velo pole na odseku pod Toscem v dolžini približno
20 metrov, kjer položna pot seka skalno stopnjo na skrajnem južnem delu gorskega hrbta Tosca.
Podor je nastal v zgornje triasnih plastovitih dachsteinskih apnencih, med katerimi se pojavljajo plasti
neprepustnega laporja in lapornatega apnenca. Lapor deluje kot vodna zapora in je ob stiku z
apnencem spremenjen v glino, zaradi česar je tu znižana strižna trdnost. Zaradi narivne in prelomne
zgradbe Julijskih Alp so nastale številne prelomne strukture in sistemi razpok, ki so prav tako eden
ključnih vzrokov za nastanek pobočnih procesov in so na območju podora neugodno orientirani. Na
tem območju vladajo izredne vremenske razmere (količina padavin, zmrzal, sončno segrevanje), je pa
tudi potresno aktivno (po karti potresne nevarnosti 0,2), zato so izpolnjeni vsi pogoji za močno
preperevanje in nastanek pobočnih procesov. Neposreden povod za dogodek je bila najverjetneje
velika količina padavin in posledično vtoki vode v razprte razpoke, ki so poslabšale strižne
karakteristike na kontaktu apnenca s plastjo laporja. Ob nastanku podora se je podorno kamenje v
manjšem obsegu zvalilo čez previsno stopnjo na spodaj ležeča melišča, večji skalni bloki pa so zaradi
širokega pomola obviseli na razširjenem delu poti. Preostali del podora je tvoril grobo skalnato
podorno melišče, ki se je spuščalo proti nadaljevanju poti na Velo polje. Sanacija skalnega podora je
bila izredno zahtevna naloga, ki jo je izvajalec v smislu prehodnosti poti uspešno izvedel. (Zdešar,
2008)(Sotlar, 2006)
Ker markacisti Planinske zveze Slovenije in člani agrarne skupnosti iz Češnjice, Jereke, Goreljka in
Koprivnika sami niso mogli odstraniti gradiva, so (tudi s 25 kg razstreliva) skale odstranili uslužbenci
podjetja Kaskader, strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Bled, ob pomoči Ministrstva za obrambo in
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[31]
finančnim prispevkom Ministrstva za okolje in prostor. Poseg je bil utemeljen predvsem zaradi
tradicionalne pašne rabe alpskega prostora in zaradi tradicionalne planinske dejavnosti, ki je
povezana z vzdrževanjem poti in delovanjem planinskih koč. (Komac & Zorn, 2011)
Planinsko pot na območju podora zaradi neugodnega zaledja še vedno potencialno ogroža nastanek
novih podorov.
Slika 12:
Mesto skalnega podora na planinski poti proti Velemu polju
(Vir: Smukavec, 2012)
SNEŽNI PLAZOVI
Opis pojava
Nastanek snežnih plazov je odvisen od klimatskih (količina snežnih padavin) in geomorfoloških
razmer (naklon in značilnosti strmin) ter vegetacije. (Pavšek, 2002)
S snežnim plazom imamo opravka takrat, ko večja ali manjša gmota snega zdrsi po pobočju navzdol.
Sprosti se lahko od nekaj sto do več tisoč kubičnih metrov snega, zato se razvijejo med gibanjem
plazovine velike sile in temu primerne tudi posledice (npr. poškodovanost in uničenje gozda). Večina
žrtev umre zaradi zadušitve v nesrečah z manjšimi plazovi, ki pa jih najpogosteje sproži prav žrtev
sama. Največ nesreč je med obiskovalci pozimi priljubljenih gorniških ciljev.
Zgodovina
Pogosto se plazovi sprožajo v dnu Velske doline. Pobočje Tosca je zelo plazovito (za snežne plazove),
zato marsikje onemogoča razraščanje vegetacije ter razkriva pobočni grušč, v katerem se izgubijo
številni izviri.
V preteklosti je snežni plaz poškodoval sirarno, molzišče in stanove na Velem polju.
[32]
V februarju 1994 je snežni plaz zahteval žrtev na južnem pobočju Tosca, na poti med Studorskim
prevalom in Velim poljem. Šlo je za planinko-smučarko, v skupini so bili trije udeleženci. (Orožen
Adamič, 2005)
V preteklem obdobju je povzročil največ škode na objektih snežni plaz v zimi 2008/2009, ki je delno
porušil kočo na Doliču, severozahodno od projektnega območja. Plaz je prišel z jugozahoda s pobočij
okoli Kanjavčevega čopa (2403 m), ki leži severovzhodno pod Kanjavcem. Plazovina pršnega plazu je
kočo prepolovila. Uničujoči plaz se je najverjetneje sprožil med enim od obeh obdobij z obilnimi
snežnimi padavinami marca 2009 ali neposredno po njem. Zaradi največjega prirasta in hladnejšega
vremena ni izključeno, da se je sprožil usodni plaz že konec januarja ali na začetku februarja. Snežna
in mrzla zimska sezona v gorah je povzročila, da so se pojavili številni, sicer že dalj časa neaktivni
snežni plazovi, pa tudi nekateri novi že znani oziroma stalni pa so imeli nadpovprečen obseg.
Za porušitev koče na Doliču je bil brez dvoma odločilen pršni plaz, ni pa bilo mogoče natančno
ugotoviti ali je šlo za enega ali več plazov. (Pavšek, 2010)
Posledice snežnega plazu so vidne tudi na vzhodnem delu planine, kjer je polomljena precejšnja
količina drevja.
Slika 13:
Posledice snežnega plazu nad Velim poljem
(Vir: Smukavec, 2012)
POPLAVE
Opis pojava
Poleg sušnih obdobij, ki jih spremljajo visoke temperature, se v Alpah vse pogosteje pojavljajo
obdobja intenzivnih padavin v obliki neurij in nalivov. Število neviht naj bi se s podnebnimi
spremembami povečevalo, kar povečuje možnost hudourniških izbruhov. Odražalo naj bi se v
intenzivnejšem preperevanju kamnin, intenzivnejšim odplavljanjem gradiva ter pogostimi obilnimi
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[33]
prenosi plavin, pogostejšim padanjem kamenja in skal in manj pogostim a po jakosti in razsežnosti
močnejšimi snežnimi plazovi. (Papež, Jeršič, & Černivec, b.d.)
Zgodovina
Velo polje je kraško polje, kjer poplave povzročajo hudourniki, ki pritečejo iz zaledja. Hudourniške
poplave so kratkotrajne in izjemno silovite. Vode hitro narastejo, prenašajo velike količine plavja in ga
nasipajo v ravnini, po nekaj urah divjanja pa že upadejo. (Natek, 2005) Dokler vodotoki tečejo po
ozkih in težko prehodnih grapah, potekajo intenzivni erozijski procesi, ob izstopu v širšo dolino ali na
ravnino pa zaradi hitrega zmanjšanja strmca nasipavajo gradivo in ustvarjajo prodne vršaje. Najbolj
opazen in najpogostejši vzrok za nastanek in jakost poplav so močne in/ali dolgotrajne padavine.
(Komac & Zorn, 2007)
Slika 14:
Pregrada za zadrževanje hudourniškega materiala na Velem polju
(Vir: Smukavec, 2012)
Ukrepi
Za zavarovanje pašnih površin planine pred materialom so pred več kot pol stoletja zgradili dve daljši
kamniti ograji tik pred planino ter več manjših lesenih pregrad vzdolž hudournika. Zaradi velike
količine materiala, ki se nabira za temi preprekami in nezmožnosti čiščenja, ne služijo več svojemu
namenu, zato se proučujejo možnosti dodatnega zavarovanja pašnih površin pred zasipavanjem z
izgradnjo dodatne ograje.
[34]
5. Obstoječi in pričakovani pritiski na habitatne tipe
5.1.
Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb
Tabela 8:
Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb
(Vir: Angelstam, 2004, cit. po: Bütler et al., 2004; Graf in sod., 2010, cit po: Blankenburg in sod., 2009;
Spittlehouse in Stewart, 2003; Sykes in Prentice, 1996; Kutnar in sod., 2009; Hakkarainen, 2003, cit po:
Angelstam 1992; Kurki and Linde´n 1995; Kurki in sod., 2000; Petras Sackl in sod., 2012; Lehikoinen, 2011;
Korpimäki, 1986; Pechacek, 2006, cit. po: Bairlein, 1996; Fayt, 2006; Bradley in sod., 1999; Michler, 2007;
Bruelheide, 2003; Albert, 2009; Hušek in Adamik, 2008; Tryjanowski in sod., 2004; Lislevand, 2012;
Spittlehouse in Stewart, 2003; Hakkarainen, neobj.; Hakkarainen, 1996, cit. po: Bye in sod., 1992; Verner,
1994; cit. po: Suring, 1993; Koopman, 2007, cit. po: Hayward 1997; Angelstam, 2004, cit. po: Amcoff and
Eriksson, 1996; Angelstam, 2004, cit. po: Bütler in sod., 2004; Angelstam, 2004; cit. po: Angelstam and
Breuss, neobjav.)
HABITATNI TIP
ALPINSKA IN
SUBALPINSKA
TRAVIŠČA NA
KARBONATNIH
TLEH
KODA
PREDVIDENI VPLIVI ZARADI
HABITATNEGA UPRAVLJANJA IN PODNEBNIH
TIPA
SPREMEMB
6170
PRILAGOJENI UPRAVLJALSKI
UKREPI GLEDE NA PODNEBNE
SPREMEMBE
* širjenje montanskih rastlinskih
vrst v visokogorske (alpinske)
predele
* vzpostavitev monitoringa
travniške vegetacije na
višinskem gradientu v odvisnosti
od podnebnih in talnih
parametrov
* manjša prisotnost visokogorskih
specialistov
* monitoring biotskih interakcij
(odnosov med posameznimi
rastlinskimi vrstami, med
rastlinami in opraševalci, med
rastlinami in herbivori …) v
odvisnosti od podnebnih in
edafskih parametrov
* večja prisotnost generalistov
* ohranjanje naravnih procesov
* zmanjševanje površin z vegetacijo * vzpostavitev koridorjev za
snežnih dolinic zaradi krajše dolžine ohranjanje viabilnih populacij
dni s snežno odejo
travniških vrst
* zaradi sprememb v podnebju so
* zmerna paša - preprečevanje
pričakovane spremembe v fenologiji zmanjševanja biodiverzitete in
rastlinskih in živalskih vrst
erozije pobočij
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[35]
* pri vrstah z manjšo prilagoditvijo
na spremembe v fenoloških
procesih je pričakovan povečan
stres
* ustrezne časovne in številčne
usmeritve pri antropogenih
dejavnostih, kot so pohodništvo,
gorsko kolesarjenje, turna
smuka
* spremembe v dekompozicijskih
precesih
BAZIČNA NIZKA
BARJA
7230
* spremembe v podnebju (višje
temperature in manjša količina
snežnih padavin ) so verjetno vzrok
spremenjenih vlažnostnih razmer v
zadnjih 10-letjih na Malem polju
* monitoring barjanske
vegetacije in prisotnosti male
mladomesečine (Botrichium
simplex)
* spremenjene hidrološke razmere
vplivajo na pospešene sukcesijske
procese
* preprečitev dostopa na barje
ljudem in živini
* opazne spremembe v floristični
sestavi barja na Malem polju
(odsotnost vrste E. scheuchzeri)
* občasni prehodi živine povzročajo
teptanje in evtrofikacijo
* množični obiski planincev in
vožnje z gorskimi kolesi lahko poleg
mehanskega vpliva povzročijo dotok
apnenca iz okolice
5.2.
Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih
sprememb
Tabela 9:
Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih sprememb
(Vir: Angelstam, 2004, cit. po: Bütler et al., 2004; Graf in sod., 2010, cit po: Blankenburg in sod., 2009;
Spittlehouse in Stewart, 2003; Sykes in Prentice, 1996; Kutnar in sod., 2009; Hakkarainen, 2003, cit po:
Angelstam 1992; Kurki and Linde´n 1995; Kurki in sod., 2000; Lehikoinen, 2011; Korpimäki, 1986; Pechacek,
2006, cit. po: Bairlein, 1996; Fayt, 2006; Bradley in sod., 1999; Michler, 2007; Bruelheide, 2003; Albert, 2009;
Hušek in Adamik, 2008; Tryjanowski in sod., 2004; Lislevand, 2012; Spittlehouse in Stewart, 2003;
Hakkarainen, neobj.; Hakkarainen, 1996, cit. po: Bye in sod., 1992; Verner, 1994; cit. po: Suring, 1993;
Koopman, 2007, cit. po: Hayward 1997; Angelstam, 2004, cit. po: Amcoff and Eriksson, 1996; Angelstam,
2004, cit. po: Bütler in sod., 2004; Angelstam, 2004; cit. po: Angelstam and Breuss, neobjav.)
[36]
INDIKATORSKE
VRSTE
BELKA (Lagopus
muta)
HABITATNI TIP
Alpinska in
subalpinska
travišča na
karbonatnih tleh
PREDVIDENI VPLIVI ZARADI
IZGUBE HABITATA IN
PODNEBNIH SPREMEMB
PRILAGOJENI UPRAVLJALSKI
UKREPI GLEDE NA PODNEBNE
SPREMEMBE
* hitrejše sukcesijske
spremembe visokogorskih
travišč
* popolna prepoved izvajanja
vseh dejavnosti (naravni
rezervati, območja divjine):
območja z večjo variabilnostjo
v topografiji in geomorfologiji,
vključno z najvišjimi vrhovi
(ekološki gradient)
* tanjša snežna odeja zaradi
pomanjkanja snežnih padavin
(rovi, hrana)
* primerno upravljanje
habitatov, vzpostavitev
koridorjev
* povišane temoerature v
poletnih mesecih lahko
povzročijo fiziološke
spremembe - hipertermijo
* omejevanje/prepoved
izvajanja antropogenih
dejavnosti, ki vznemirjajo
belko (zmanjševanje
dodatnega stresa)
* propad legel zaradi
ekstremnih vremenskih
pojavov (daljše deževno
obdobje v času vzreje
mladičev)
* preusmeritev planinskih poti
in smučarskih prog, kjer je to
potrebno
* prekrivanje ekoloških niš,
povečana kompeticija
* prostorske in časovne
omejitve pri izvajanju
dejavnosti
* zaradi povečanega turizma
oz. pohodništva prihaja do
množičnega pojavljanja
krokarjev in planinskih kavk, ki
napadajo mladiče - slabši
gnezditveni uspeh
* vzpostavitev mirnih con
* izgube zaradi kablov in zajel
* povečan stres, povečana
poraba energije
* večja izpostavljenost
plenilcem, večja smrtnost
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[37]
LEKARNIŠKA
MACESNOVKA
(Lariciformes
officinalis)
Subalpinski
masecnovi
gozdovi
* nabiranje bazidiokarpov
(trosnjakov) za v medicinske
namene
* popolna prepoved nabiranja
lekarniške macesnovke
* izsekavanje zrelih
macesnovih sestojev
* primerno upravljanje z
macesnovimi gozdovi:
puščanje starih macesnovih
sestojev, ustrezne usmeritve
pri sečnji
* spremembe v podnebju
* reintrodukcija na nove
lokacije
* večja pogostost pojavljanja
naravnih ujem, kot so močni
vetrovi, snežni plazovi, podori,
požari, vpliva na sestoje, v
katerih se pojavlja lekarniška
macesnovka
5.3.
Vplivi in upravljalski ukrepi po dejavnostih z upoštevanjem vpliva podnebnih
sprememb
Tabela 10: Vplivi in upravljalski ukrepi glede na dejavnosti z upoštevanjem vpliva podnebnih
sprememb
DEJAVNOSTI
KMETIJSTVO
(pašništvo,
predelava
mlečnih
izdelkov)
LOKACIJA
UGOTOVLJENI IN
MOŽNI VPLIVI
* planini Velo
polje in pod
Mišelj vrhom
* vplivi na vode:
možnost občasnega
onesnaževanja
podzemnih voda
(gnojevka, sirotka,
odpadne vode)
* vplivi na tla:
erozija, teptanje v
povezavi s pašo
[38]
PRILAGOJENI
UPRAVLJALSKI UKREPI
GLEDE NA PODNEBNE
UPRAVLJALSKI UKREPI SPREMEMBE
* suša (spremenjen
padavinski režim): izbira
bolj prilagodljivih pasem
* zagotavljanje aktivne domačih živali (avtohtone
razpršene paše na
pasme); gradnja vodnih
širšem območju
zbiralnikov za napajanje
(preprečevanje
živine; prilagoditev staleža
zadrževanja živali na
živali glede na naravne
mestu)
razmere
* ustrezna
obremenitev pašnih
površin ter ustrezen
izbor vrste živali
* višje temperature v času
pašne sezone: omogočiti
živalim umik v naravna
zatočišča (gosto drevje),
kjer to ni mogoče gradnja
ustreznih zatočišč,
zavarovanje živine pred
boleznimi- intenzivnejši
napadi zajedalcev, večja
verjetnost bakterijskih
okužb živali
* vplivi na rastje:
objedanje, poškodbe * ograjevanje pašnih
mladih sestojev, vnos površin ali aktivna paša
tujerodnih vrst
s pastirjem
* nadzor nad
izvajanjem paše
* določitev in sprejetje
sprejemljivih pašnih
redov na območjih
planin
* pospeševanje
predelave kmetijskih
surovin na planinah
(skuta, sir, maslo…)
REKREACIJA IN
TURIZEM
(pohodništvo,
turno
smučanje,
celotno
prireditve)
območje
* hrup
* vplivi na tla: hoja
po brezpotjih,
teptanje, erozija,
nastanek novih poti
* odpadkionesnaževanje
* ekstremni vremenski
pojavi: ureditev zavetišč
za živali z ustreznim
sistemom za skladiščenje
gnoja in gnojevke
* daljša pašna sezone:
časovna prilagoditev paše
glede na naravne pogoje stanje travne ruše
(verjetno zgodnejši prihod
na planine in kasnejši
odhod)
* povečan obisk v
poletnem času zaradi
nižjih temperatur kot v
nižjih predelih: nadzor nad
obiskom
* poostren nadzor
* usmerjanje
obiskovalcev na
* povečana nevarnost
označene poti, sanacija naravnih nesreč: ustrezno
brezpotij
prostorsko načrtovanje
* vplivi na rastje:
nabiranje rož
POSELITEV
(naselja,
Velo polje,
urbanizem,
planina pod
infrastruktura) Mišelj vrhom
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
* vplivi na živali:
plašenje živali
* vplivi na vode:
onesnaževanje
podzemnih voda z
odplakami, povečana
poraba vode
* določitev mirnih con
brez prisotnosti
obiskovalcev
* ureditev sistema
odvajanja in čiščenja
odpadnih voda
* suša-pomanjkanje vode:
spodbujanje tehnologij za
varčevanje z vodo
[39]
* hrup
* odpadki
* nižanje standarda
oskrbe v planinski koči
* preprečevati
nelegalne spremembe
namembnosti
kmetijskih objektov v
počitniške
* poškodbe tal in
rastlinja
* vplivi na zrak:
emisije škodljivih
snovi zaradi kurjave
Legenda: quiet areas= mirne cone
Slika 15: Mirne cone v bližini Velega polja
(Vir: TNP, 2013)
Območje mirne cone sega na projektno območje v bližini Mišeljske planine.
[40]
* povečati učinkovitost
obstoječe infrastrukture
* spodbujanje energetske
sanacije večjih objektovplaninske koče, sirarne
* uporaba obnovljivih
virov energije (sončne
celice)
* povečati učinkovitost
obstoječe infrastrukture;
6. Monitoring vegetacije in populacij indikatorskih vrst
6.1. Monitoring vegetacije alpskih travišč
Območje monitoringa
- Ogradi – Tošc
Varstveni status habitatnih tipov na območju visokogorskih travišč
Naturakoda
Habitatni tip
4060
Alpske in borealne resave
4070*
Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsuum
(Mugo-Rhododendretum hirsuti)
6170
Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh
6430
Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z
visokim steblikovjem
8120
Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu
(Thlaspietea rotundifolii)
8210
Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
Vpliv podnebnih sprememb na visokogorska travišča
- širjenje montanskih rastlinskih vrst v visokogorske (alpinske) predele
- manjša prisotnost visokogorskih specialistov
- večja prisotnost generalistov
- zmanjševanje površin z vegetacijo snežnih dolinic zaradi krajše dolžine dni s snežno odejo
- spremembe v dekompozicijskih precesih
Pomen dolgoročnega spremljanja visokogorskih travišč
- izreden vpliv abiotskih dejavnikov, še posebej podnebja, na visokogorske ekosisteme
- manjše biotske interakcije
- večina visokogorskih rastlin v Alpah ima počasno rast in daljšo življenjsko dobo – tako bodo
spremembe v vegetacijskih vzorcih nastopile bolj kot posledica podnebnih razmer kot pa posledica
kratkoročnih nihanj v klimatskih parametrih.
Upravljalski cilji


Ohranjanje naravne dinamike travišč.
Zagotoviti primeren obseg in povezanost travišč – za ohranjanje viabilnih populacij
travniških vrst.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[41]

Zagotoviti ustrezno pašo (preprečevanje erozije ipd.).
Cilji monitoringa visokogorskih travniških ekosistemov




Ugotoviti vpliv različne intenzivnosti paše in drugih antropogenih dejavnosti (planinstvo
…) na diverziteto rastlinskih vrst vzdolž višinskega gradienta.
Spremljanje vplivov naravnih razmer (temperature, padavin …) na vegetacijske vzorce
(vrstna diverziteta, sestava, abundanca, pokrovnost vegetacije, življenjske oblike) vzdolž
višinskega gradienta.
Opredeliti floristične elemente (prisotnost endemitov, redkih vrst, tujerodnih invazivnih
vrst) in merjene parametre (višina vegetacijske odeje, število vrst), ki predstavljajo
najboljše indikatorje podnebnih sprememb in sprememb, povzročenih zaradi paše,
pohodništva in drugih športnih dejavnosti.
Prilagoditi varstvene strategije rezultatom monitoringa za preprečevanje zmanjševanja
biotske pestrosti.
Metode vzorčenja
Na območju z različno intenzivnostjo paše in brez paše izberemo v isti rastlinski združbi homogeno
ploskev, znotraj nje naključno izberemo 10 kvadrantov (vzorcev), velikosti 0.5(0.25) m x 0.5(0.25) m
Transekti, dolžine 500 m in širine 20(10) m, so izbrani naključno in potekajo vzdolž višinskega
gradienta (1000 m, 1200 m, 1600 m, 1800 m in 2000 m).
Parametri vzorčenja
 prisotnost in obilnost vrst – vegetacijski popis
 pokrovnost
 frekvenca
 prisotnost antropogenih vplivov (paše, športnih dejavnosti …)
Abiotski dejavniki (0.25 m x 0.25 m / 5 m x 5 m):









pokrovnost gole površine (%)
pokrovnost kamnite površine (%)
nadmorska višina (m)
lega
naklon pobočja (º)
geološka podlaga
vzorci prsti – kemične analize prsti, vlažnost, temperatura prsti
merjenje temperature prsti: 3 meritve v globini 5 cm in 3 meritve v globini 10 cm
ocena ekoloških razmer na rastiščih s pomočjo fitoindikatorskih indeksov
(Körner, C., 2000; Pauli in sod. 2003;
http://oehha.ca.gov/multimedia/epic/pdf/ClimateChangeIndicatorsApril2009.pdf)
[42]
6.2. Monitoring populacijske dinamike belke (Lagopus muta)
Biologija in ekologija vrste
SISTEMATIKA
Znanstveno ime: Lagopus muta (Montin, 1776)
Družina:
Phasianidae
Red:
Galliformes
Razred:
Aves
Deblo:
Chordata
Kraljestvo:
Animalia
Belka je arktično-alpinska vrsta, ki spada v družino koconogih kur in je razširjena v severnih predelih
Evrazije in Severni Ameriki (). V Alpah se pojavlja podvrsta helvetica. Naseljuje odprte alpinske in
subalpinske predele nad gozdno mejo. Belka je stalnica z neznatnim vertikalnim gibanjem nad
gozdno mejo. V poletnem času, po gnezdenju se zadržuje tudi v nivalnem pasu (). Najvišje najdeno
gnezdo je bilo na višini 2835 m (v Švici), najnižja zabeležena gnezditev pa je bila na 1500 m. Belka živi
v dobro strukturiranih biotopih, z nujno prisotnimi topografskimi elementi, kot so grebeni, slemena,
sedla in južna pobočja. Njen optimalni habitat so travnata pobočja z manjšimi grmičevji, kjer je na
razmeroma majhnem območju precej velika spremenljivost v naklonih in ekspozicijah; pozimi ta dva
dejavnika bistveno vplivata na spreminjajočo se snežno odejo, v gnezditvenem času pa na
spreminjajoče se mikroklimatske razmere in s tem na raznolikost rastlinstva – hrane (). V
gnezditvenem obdobju predstavljajo glavni vir hrane jagodičevja in brsti vrb, v pozno poletnem času
zeli, pozno pozimi pa vresovke (borovnice, brusnice). Mladiči se v prvih 14 dneh hranijo z zelišči, brsti
vrb in žuželkami. Gnezdi v kotanjah, ki si jih izdolbe sama, večinoma na pobočjih med nizko vegetacijo
in kamnitimi predeli, kjer je dobra pokritost ob hkratni dobri vidljivosti. Ima eno gnezdo na leto. Z
gnezdenjem prične konec maja in traja do sredine junija. Ima po 3(5)–10 jajc. Mladiči postanejo
samostojni po 70–90 dnevih, po 8–10 dnevih pa zletijo že po več metrov. Izbor teritorija poteka od
marca, svatovanje pa po novejših podatkih od januarja do julija, bolj intenzivno pa septembra
oziroma oktobra. Na začetku gnezditvenega obdobja, ko je del območja še vedno prekrit s snegom,
velikost teritorija znaša od 20 ha–35 ha, kasneje ko večina samic že gnezdi, med 10 ha in 12 ha. Lega,
velikost in število teritorijev ostanejo več kot 20 let nespremenjeni. Belka je aktivna v času svita in čez
dan.
Ogroženost in varstvo vrste
VARSTVENI STATUS
-
Rdeči list Slovenije
Annex I
Natura 2000 vrsta za TNP
IUCN – ogrožena vrsta
Bernska konvencija
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[43]
Od antropogenih dejavnikov imata bistven vpliv na dinamiko populacije belke turizem in pašništvo
(opuščanje in intenzivna paša). Problem predstavlja masovni turizem, posledica katerega je povečano
pojavljanje vran, kot so krokarji in planinske kavke. Ti zaradi napadanja mladičev vplivajo na zmanjšan
gnezditveni uspeh belke. Značilne izgube so tudi zaradi kablov in zajl v osrednjih smučarskih središčih,
večje motnje pa povzroča tudi nekontrolirana turna smuka. V obdobju gnezdenja je občutljiva tudi na
masovno pohodništvo, še posebej, če planinska pot poteka v bližini njenega gnezda. O motnjah in
morebitnih nesrečah (žičnice!) na naših visokogorskih smučiščih ni nič znanega. Sicer so odzivi belke
na antropogene motnje različni, bistveno je ohranjanje miru na njenem osrednjem delu razširjenosti,
predvsem v gnezditvenem obdobju.
Od naravnih dejavnikov imajo na uspešnost gnezdenja značilen vpliv vremenske razmere, predvsem
srednje minimalne in maksimalne temperature, večje količine padavin in čas kopnenja snega.
Najpogostejši vzrok smrti pri odraslih osebkih je plenjenje (lisica, planinski orel, sokol selec, planinska
kavka, velika in podlasica.
Za primerno zaščite belke je potrebno védenje o razširjenosti vrste, populacijski gostoti in trendih,
kot tudi poznavanje motenj, ki vplivajo na njeno populacijsko dinamiko.
Vpliv podnebnih dejavnikov na belko
Podnebni dejavniki in vremenske razmere so med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na
populacijsko dinamiko belke, še posebej v gnezditvenem obdobju. Le-ta je negativno povezan s
povečano količino padavin, preživetje mladičev pa je zelo odvisno od taljenja snega ter srednje
minimalnih in maksimalnih temperatur zraka v spomladanskem in zgodnjem poletnem času. Do
večjih izgub v populaciji lahko pride tudi zaradi povečanega pojavljanja ekstremnih dogodkov, ki so
prav tako lahko posledica globalnih sprememb. Pri modeliranju so imele srednje julijske temperature
največji vpliv (od bioklimatskih spremenljivk) na razširjenost belke. Pomen srednjih julijskih
temperatur za vrsto je tudi v povezavi s teorijo o toplotni izgubi (dissipation limit theory). Po tej
teoriji lahko pojasnimo pojavljanje endotermičnih živali, med katere spada tudi belka, na območjih z
nižjimi temperaturami, da se izognejo hipotermiji. Po drugi strani višje temperature vplivajo na
zmanjševanje debeline snežne odeje, kar vodi v pomanjkanje ustreznih rovov, ki varujejo belko v
ostrih zimskih razmerah. Odsotnost snežne odeje pa lahko pomeni tudi pomanjkanje dostopne hrane
v zimskih mesecih. S povečanimi temperaturami je večja verjetnost pomikanja zgornje drevesne meje
v višje predele, kar pomeni izguba določenega življenjskega prostora za belko in verjetno večja
kompeticija z ostalimi travniškimi vrstami.
Razširjenost belke na območju Triglavskega narodnega parka
Ocena gnezdečih parov belke na območju Triglavskega narodnega parka je 100–300 parov.
Meje višinske razširjenosti belke na območju Triglavskega narodnega parka:
-
[44]
Ledine, 2310 m (skalnato pobočje) (7. julij 1997)
Mangart, 2600 m (skalovje z rušo) (19. julij 1996)
Cmir, 2245 m (8. julij 1993)
Kozji Robje, 1680 m (ruševje) (9. julij 1995)
Stresenice, 1600 m (ruševje) (16. junij 1992)
- Kozja dnina, 1800 m (17. maj 1993)
Naključna opazovanja belke na območju Triglavskega narodnega parka:
-
Mangartsko sedlo: svatovanje (27. junij 1983)
Tošc (Mihelič – zapis. v knjigi na Velem polju)
Draški vrh (TNP)
Uskovnica
Tosc
(internet)
(Vir:
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://hribi.net/slike1/P930014360480.jpg&imgrefurl=http://www.hribi.ne
t/slika.asp%3Fpot%3D60498&usg=__aPLjsBALsrCcHHunOCbQvhpQ2n4=&h=600&w=800&sz=66&hl=sl&start=2&z
oom=1&tbnid=V1nKLdldD7hKkM:&tbnh=107&tbnw=143&ei=RBu2T_rPHqiM4gTX_fn7CQ&prev=/search%3Fq%3D
to%25C5%25A1c,%2Bbelka%26um%3D1%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26gbv%3D2%26tbm%3Disch&um=1&itbs=1)
Predlagan monitoring za belko
Popis oglašajočih se samcev temelji na predpostavki, da poteka dvorjenje ponavadi znotraj njihovih
teritorijev ali na meji teritorijev in da njihove meje ostanejo nespremenjene več desetletij.
Teritorialne samce se lahko čuje po več kot 1 km daleč.
Glavni cilji in metode monitoringa
ugotoviti območje razširjenosti belke: neposredno opazovanje, oglašanje, najdene sledi
(perje itd.) (vse leto; monitoring in naključna opazovanja);
- ugotoviti značilnosti habitatov, v katerih se pojavlja belka: vzorčenje vegetacije;
- izračunati gostoto razširjenosti belke: število/km²;
- oceniti gnezditveni uspeh: opazovanje samice z mladiči, najdeno gnezdo; radio-oddajniki
(julij);
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na populacijsko dinamiko vrste: monitoring okoljskih
parametrov in antropogenih vplivov;
- opredeliti območja potencialne razširjenosti belke na območju TNP: kombiniranje
rezultatov monitoringa z analizo populacijske viabilnosti in matematičnim modeliranjem.
Glede na to, da imata na razširjenost in populacijsko dinamiko belke bistveni vpliv turizem in
pašništvo (po objavljeni literaturi), je območje monitoringa izbrano glede na različne pritiske
zimskega in poletnega turizma ter glede na bolj in manj intenzivno pašo. Izbrana so tudi referenčna
območja.
-
Območje raziskave
Izbrana območje monitoringa: (1) Jalovec – Bavški Grintavec, (2) Kanjavec – Mala Tičarica, (3) Debela
peč – Tošc, (4) Veliki Bogatin – Črna prst. Belko se bo popisovalo v času gnezditve na nadmorskih
višinah med 1800 m in 2300 m.
Štetje, popisovanje gnezditvenega teritorija
Popisovanje gnezditvenega teritorija belke temelji na sistematični preiskavi raziskovanega območja.
Območje raziskave je razdeljeno na več sekcij, ki so ločene s topografskimi strukturami (z grebeni, s
sedli …). Opazovalna mesta predstavljajo potencialne habitate za belko in omogočajo dobro vidljivost
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[45]
in slišnost. Znotraj sekcij se izvede simultano štetje oglašajočih se samcev na večih mestih, ki so med
seboj oddaljena med 150(200) m–700 m, tako da pokrijemo celotno območje kartiranja.
Čas kartiranja je med koncem maja in začetkom julija, v zgodnjih jutranjih urah: od 3:00 do 7:00
(8:00) po srednjem evropskem času. Čas kartiranja prilagajamo tudi vremenskim razmeram (brez
snežne odeje, vetra, megle in padavin).
Popisni obrazec in karta
Vsa opažanja na terenu (direktna opažanja, oglašanje) je potrebno označiti na karti v merilu 1 : 5000:
–
–
–
–
–
–
mesto opažanja belke (oglašanje, osebek: samec/samica) označi na karti (da se izognemo
dvojnemu štetju)
smer premikanja belke:
smer, iz katere se je belka pojavila in kam je zletela
vedenjske vzorce (oglašanje, dvorjenje, iskanje hrane, letenje …)
točen čas opazovanja
točen čas zaporednih klicev vsakega samca (npr. 4:02 /// 4:09 //).
POPISNI OBRAZEC ZA BELKO Ime opazovalca
Datum popisovanja
Poisna ploskev
Čas opazovanja (od do)
Veter
Padavine
Snežna odeja
Prisotnost/številčnost
seslacev
ID individuumov + (♂, ♀)
Oblačnost
Opis habitata
Prisotnost
antropogenih
vplivov
Vedenjski vzorci
(oglašanje,
dvorjenje,
preletavanje,
hranjenje …)
Prisotnost/številčnost Prisotnost/številčnost
krokarjev in
planinskega orla,
planinskih kavk
kragulja, sokola selca
Čas opazovanja oz.
oglašanja
Čas zaporednih klicev
posameznega osebka posameznega samca
ID osebka: zabeleži se vsako opazovanje posebej ter po možnosti spol.
Vedenjski vzorci: petje, letenje (smer!), hranjenje mladičev, izdelava gnezda, svatovanje …
Naključna opazovanja
Pri naključnem opazovanju se navedejo podatki o opaženem osebku (samec/samica), vedenjskem
vzorcu (prehranjevanje, letenje …) in čas opazovanja oziroma se navedejo podatki o sledovih (pero,
iztrebki, sledovi v snegu, sledovi prehranjevanja, gnezdo).
Predlog znanstvenih raziskav v okviru monitoringa
- Genetika alpske populacije belke.
- Interspecifični odnosi.
[46]
- Ciklična nihanja v populaciji.
- Vpliv parazitov.
(BirdLife International, 2012; Bossert, 1980; Geister, 1995; Nopp-Mayr in Zohmann, 2008; Storch,
2007; Direktiva, 2009; Jančar, 2003; Ur. l. RS, 2002; Ellmauer et al. 2005; Storch and Leidenberger
2003; Storch, 2007; Watson and Moss 2004; Bossert 1980; Cramp in Simmons 1980; Hoffman in
Braun 1977; Novoa in sod., 2008; Revermann in sod. 2012; Speakman and Król 2010; Wilson in
Martin 2007, cit. po Webb, 1987)
6.3. Monitoring lekarniške macesnovke (Laricifomes officinalis)
Biologija in ekologija vrste
SISTEMATIKA
Znanstveno ime: Lariciformes officinalis (Vill.) Kotl. & Pouzar, 1957
Družina:
Fomitopsidaceae
Red:
Polyporales
Razred:
Basidiomycetes
Deblo:
Basidiomycota
Kraljestvo:
Fungi
Lekarniška macesnovka v Evropi kuži in se razvija izključno na macesnu. Razvije se v lesu in navadno
oblikuje trosnjake na zelo starih, debelih macesnih s suhim ali odlomljenim vrhom. Trosnjak ponavadi
uspeva v pazduhah debelejših vej ali pri dnu ukrivljenega debla, kjer je dobro zaščiten pred naravnimi
dejavniki (padavinami, padajočim kamenjem itd.). Pojavlja se večinoma v težko dostopnih varovalnih
gozdovih altimontanskega in subalpinskega pasu, tako da je skupaj z lišajem Letharia vulpina dobra
pokazateljica naravnih subalpinskih macesnovih gozdov v bližini zgornje gozdne meje. V preteklosti se
je uporabljala za zdravljenje tuberkuloze in kot odvajalo.
Lekarniška macesnovka je bila na območju Julijskih Alp najdena večinoma na nadmorskih višinah med
1430 m in 1790 m, skoraj do zgornje meje razširjenosti macesnovih sestojev v Julijskih Alpah, v
predelih z gorskim podnebjem s povprečnimi letnimi temperaturami od 2 ˚C do 4 ˚C in od 2400 mm
do 3200 mm padavin. Pojavlja se večinoma v varovalnih gozdovih, v macesnovih sestojih združbe
Rhodothamno-Laricetum, deloma tudi na stiku ruševja z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum
prostratae laricetosum), redkeje v drugih združbah (npr. v pragozdnih predalpskih jelovo-bukovih
združbah – Homogyno sylvestris-Fagetum). Macesni, na katerih se je ta vrsta glive pojavljala, so rasli
na položnih do precej strmih (5˚–40˚) pobočjih na vseh legah. Geološka podlaga je bil največkrat
dolomitiziran apnenec, ponekod pobočni grušč, od prsti pa se pojavlja plitva prhinasta rendzina.
Ogroženost in varstvo vrste
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[47]
VARSTVENI STATUS
Na območju subalpinskih macesnovih gozdov, ki so prepuščeni naravnemu razvoju, vrsta ni ogrožena.
Potencialno nevarnost v takih sestojih predstavljajo le neozaveščeni nabiralci te glive.
Razširjenost vrste na območju Triglavskega narodnega parka
Loška Koritnica, nad dolino Mangartskega potoka, 1620 m: vrzelast macesnov gozd (d = 60
cm) (18. junij 2004)
- Mala Pišnica, na pobočju pod Slemenovo špico, 1430 m: trosnjak na zelo starem in debelem
macesnu (d = 138 cm) (1. september 2010)
- Mala Pišnica, pod Robičjem, 1550 m: vrzelasto macesnovje in ruševje, trosnjak na zelo
starem in debelem macesnu (d = 128 cm) (26. avgust 2010)
- Sleme, pobočje pod Slemenovo špico, nad Malo Pišnico, 1730 m: vrzelast macesnov gozd,
trosnjak v starem macesnu (d = 65 cm) (1. september 2010)
- Vrata, Požgana Mlinarica, 1760 m: trosnjak na macesnu (d = 80 cm) (14. september 2010)
Predlagan monitoring za lekarniško macesnovko
-
Lekarniško macesnovko se popisuje v macesnovih gozdovih, na nadmorskih višinah med 1500 m in
2000 m. Prisotnost vrste bi bilo potrebno spremljati tudi na že ugotovljenih lokacijah.
POPISNI
OBRAZEC
ZA Ime popisovalca:
LEKARNIŠKO MACESNOVKO
Datum popisa:
Kraj popisa
višina:
Vrsta in debelina drevesa:
in
nadmorska Habitat:
Habitat: macesnov gozd, macesnov gozd z ruševjem, jelovo-bukov gozd
(Daksobler, 2001)
[48]
7. Deležniki
S strategijo komuniciranja se zagotovi najširše sodelovanje deležnikov in javnosti za načrtovanje in
izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Podnebne spremembe je
potrebno obravnavati kot razvojne priložnosti, poudariti razumevanje mehanizmov podnebnih
sprememb ter spodbujati k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju ukrepov. Zagotoviti je potrebno
dostop do hitrih in kakovostnih informacij o podnebnih spremembah in njihovih učinkih v povezavi z
različnimi vidiki trajnostnega razvoja. Razširiti je potrebno poznavanje možnosti za zmanjševanje
emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe-tako možnosti, ki jih dajejo
sodobne
tehnološke
rešitve
kot
možnosti,
ki
izhajajo
iz
kulturne
tradicije.
(http://www.stritih.com/images/Strategija_prehoda_v_NOD_2_osnutek_1_.pdf)
7.1.
Metode vključevanja deležnikov
V procesu priprave CAMP-a so bili deležniki vključeni na na različne načine in sicer z informiranjem,
posvetovanjem, sodelovanjem. Informiranje in posvetovanje sta bila uporabljena pri vseh deležnikih
v celotnem časovnem procesu, medtem ko je bilo sodelovanje omejeno na nadzornike, vladne
službe, naravovarstvenike.
Metode sodelovanja javnosti:
Informiranje: zloženka o Pokljuki; časopisni članki o dogodkih v okviru projekta HC; razstava v
informacijskem centru Trenta; naravoslovni dnevi za šolske skupine
Posvetovanje: srečanje/delavnica na temo SWOT analize ter ciljev in ukrepov načrta upravljanja s
predstavniki občin, turističnih organizacij, kmetijske svetovalne službe; srečanje/delavnica na temo
SWOT analize ter ciljev in ukrepov načrta upravljanja z lokalnim prebivalstvom;
Sodelovanje: delavnica z zaposlenimi v zavarovanih območjih in zunanjimi strokovnjaki ter z
Zavodom za varstvo narave
7.2.
Rezultati sodelovanja z deležniki
V okviru projekta je mastala zloženka, katere vsebina je posvečena tudi podnebnim spremembam z
ozirom na testno območje Pokljuke. V zloženki so predstavljene naravno in družbenogeografske
značilnosti območja in opisane spremembe v naravi, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Cilj je
ozaveščanje obiskovalcev in prebivalcev.
Pri komuniciranju z javnostjo je potrebno največ pozornosti posvetiti otrokom in mladostnikom, saj
so prav oni tisti, ki jih bodo v prihodnosti težili problemi povezani s podnebnimi spremembami in
lahko s svojim načinom obnašanja največ pripomorejo k spremembam. Komunikacija z njimi že
poteka v okviru naravoslovnih dnevov na Pokljuki, kjer obiščejo naravoslovno učno pot po barju Šijec
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[49]
in so jim tako na mestu samem predstavljeni problemi, ki izhajajo iz podnebnih sprememb.
Organizirani so tudi ogledi barja Goreljek v okviru Petkovih popoldnevov v parku, kjer je največ
pozornosti namenjene prav barjem in njihovi občutljivosti. Cilj je ozaveščanje otrok in učencev,
študentov, še zlasti tistih, ki bivajo v neposredni bližini narodnega parka.
V sam šolski sistem, predvsem na območju parkovnih občin, je potrebno vključiti veščine in vrednote
globalnega učenja in tako pripraviti prihodnje generacije k aktivnem vključevanju v družbo okoli njih.
Trajnostni razvoj bi moral prežemati učne načrte in druga učna gradiva, trenutno je prisoten, vendar
je najpogosteje vezan na naravno okolje/naravovarstvo. Družbena komponenta in ekonomija sta
zapostavljeni. Dosedanji medpredmetni učni načrt in njegove vsebine bi se morale bolj vplesti tudi v
preostale učne načrte. Tudi učbeniki bi morali biti revidirani in usklajeni, saj so nekateri avtorji
skeptični do podnebnih sprememb. (http://www.slovenija-co2.si/upload/darja_piciga_2052012.pdf)
V procesu priprave načrta upravljanja za TNP so bile izvedene delavnice z lokalnimi skupnostmi.
Deležniki so sodelovali pri SWOT analizi, katere cilj je bil pridobitev jasne slike, kaj so prednosti,
slabosti, priložnosti in grožnje upravljanja z zavarovanim območjem. Ljudje vidijo prednost v
neokrnjeni naravi, bogatih vodnih virih, ohranjeni kulturni dediščini. Slabosti vidijo v neustreznem
prostorskem načrtovanju, neurejeni infrastrukturi in prometnem režimu ter v slabem odnosu med
stalnimi in začasnimi prebivalci. Priložnosti vidijo v trajnostni mobilnosti, varovanju in trženju
nesnovne kulturne dediščine ter tradicionalnih znanj. Nevarnost predstavlja množični turizem,
enodnevni obiskovalci, okoljske grožnje ter neurejena prometna politika.
Drugi del delavnic je bil namenjen ciljem in ukrepom načrta upravljanja. Deležniki so vztrajali, da
mora lokalno prebivalstvo igrati glavno vlogo pri sprejemanju odločitev. Cilj je bila razprava o
rezultatih projekta.
Na delavnici »Podnebne spremebe in upravljanje« se je razpravljalo o razvoju podnebja v
prihodnosti in o vplivih na naravne ekosisteme, o fenoloških trendih kot pokazateljih temperaturnih
sprememb, o vplivu podnebnih sprememb na smučarske centre in na pojavljanje ledu na Bohinjskem
jezeru, o monitoring tujerodnih vrst v TNP in o mednarodnih standardih za zavarovana območja
(IUCN). Cilj je bil izmenjava podatkov in ozaveščanje.
7.3.
Vključevanje deležnikov v prihodnje
Do konca projekta bo organiziran sestanek z Zavodom za varstvo narave iz Kranja, pripravila se bo
razstava v informacijskem centru v Trenti.
Vključitev lokalnega prebivalstva v program monitoringa
V program monitoringa nekaterih indikatorje je možno vključiti tudi lokalno prebivalstvo: (1)
spremljanje prihoda in odhoda ptic selivk; (2) spremljanje brstenja in cvetenja prvih spomladanskih
rastlin (npr.: spomladanskega žafrana, leske, bukve); (3) zabeleženje datuma prve košnje.
[50]
8. Literatura in viri
Adamič, M., Marenče, M., 1997. Trideset let po prvi naselitvi kozoroga (Capra ibex) v Triglavskem
narodnem parku. Razprave in raziskave, 16: 23-33.
BirdLife International , 2012
Bernot, F., Bračič, V., Černe, A., Gams, I., Jeršič, M., Kokole, V., Kokole, V., idr. (1998). Geografija
Slovenije. V Ljubljani: Slovenska matica.
Bizjak, 1997: Varstvo kozoroga v Triglavskem narodnem parku. V: Marenče, M. (ur.): Alpski kozorog
(Capra ibex L. 1578) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Sloveniji. Razprave in raziskave, 5:
6-9.
Bossert, 1980
Bremec, K. (2011). Vpliv načina rabe nekaterih bohinjskih planin na vegetacijo in rastlinsko vrstno
pestrost (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo,
Ljubljana. Pridobljeno od http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_bremec_karolina.pdf
Cevc, T. (1992). Bohinj in njegove planine: srečanja s planšarsko kulturo. Radovljica: Didakta.
Cramp in Simmons, 1980
Danev, G. (2007). Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Jelovica. Kranj: Zavod
Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj.
Dakskobler, I., Seliškar, A., Podgornik, G., 2001: Razširjenost in ekologija vrste Laricifomes officinalis
(Vill.) Kotl. & Pouzar v Julijskih Alpah (Slovenija). Gozdarski vestnik 69(3): 139–153.
Dakskobler, I., Zupan, B., Dakskobler, V. 2011: Mala mladomesečina v Julijskih Alpah – po 52 letih.
Proteus, 74/2: 69–73.
Direktiva, 2009
Dnevnik, Dragica Manfreda. (2004, avgust 24). Bohinjski sir visoko pod gorami. dnevnik.si.
Pridobljeno junij 28, 2012, od http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/92599
Ellmauer et al., 2005
Erhartič, B. (2004). Presoja uporabnosti rastlinskih čistilnih naprav pri planinskih postojankah
Triglavskega narodnega parka : diplomsko delo. [B. Erhartič], Ljubljana. Pridobljeno od
http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200704_bojan_erhartic.pdf
Fabjan, I. (Ur.). (1985). Triglavski narodni park: vodnik. Bled: Triglavski narodni park.
Geister, 1995
Hoffman in Braun, 1977
Jančar, 2003
Jogan, N., Frajman, B., 2004: Botrichium simplex Hitchcock – enostavna mladomesečina. V: Čušin, B.,
Jogan, N., Leskovar, I., Kaligarič, M., Surina, B. (ur.): Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. ZRC SAZU,
Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[51]
Koren, I. (2012). Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2012 (osnutek).
Tolmin: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Pridobljeno od
http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/lovstvo/Letni_nacrti_2012/Osnutek_letnega_nacr
ta_11._Triglavsko_LUO_2012.pdf
Koren, I., 1998. Populacija gamsov v Triglavskem pogorju, njena dinamika, stanje in način
gospodarjenja. V: Bizjak, J., Hrovat, S., Šolar, Marenče, M., M.: Gams (Rupicapra rupicapra, L. 1758),
varstvo in upravljanje na zavarovanih območjih Alp in v Sloveniji. Razprave in raziskave, 7, str. 33-48.
Körner, C., 2000: The alpine life zone under global change. Gayana Botanica 57(1).
Kryštufek, B. (1991). Sesalci Slovenije / [[besedilo in] risbe] Boris Kryštufek. Ljubljana: Prirodoslovni
muzej Slovenije. Pridobljeno od http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOCMJJVTP3H/?query=%27keywords%3dSesalci+slovenije%27&pageSize=25
Kryštufek, B. (2000). Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sesalcev. Ljubljana: Agencija
Republike Slovenije za okolje.
Kunaver, J., Ramovš, A., Skoberne, P., Wraber, T., 1985: Naravne znamenitosti Triglavskega
narodnega parka. V: Berginc, M., Bizjak, J., Fabjan, I., Peterlin, S., Strgar, V.: Triglavski narodni park.
Triglavski narodni park, Bled. Str. 107–129.
Marenče, M., 1998. Gams (Rupicapra rupicapra, L. 1758), varstvo in upravljanje na zavarovanih
območjih Alp in v Sloveniji. V: Bizjak, J., Hrovat, S., Šolar, Marenče, M., M.: Gams (Rupicapra
rupicapra, L. 1758), varstvo in upravljanje na zavarovanih območjih Alp in v Sloveniji. Razprave in
raziskave, 7, str. 49-56.
Marenče, M., 1999. Rjavi medved (Ursus arctos Linneaus, 1758) v Triglavskem narodnem parku.
Razprav in raziskave, 9. Triglavski narodni park, Bled.
Marenče, M., 2012. Jelenjad v Triglavskem narodnem parku v lovišču s posebnim namenom Triglav.
Razprave in raziskave, 16: 2-31.
Marenče, M. (2013). Divji petelin (Tetrao Urogallus L.) v Triglavskem narodnem parku, v lovišču s
posebnim namenom (LPN) Triglav. Acta Triglavensia, 2, str. 5–41.
Melik, A., 1950. Planine v Julijskih Alpah. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana
Melik, A., 1954. Slovenski Alpski svet. Slovenska Matica, Ljubljana.
Nopp-Mayr in Zohmann, 2008
Novoa in sod., 2008
Pauli, H., Gottfried, M., Grabherr, G., 2003: Effects of climate change on the alpine and nival
vegetation of the Alps. J. Mt. Ecol., 7: 9-12.
Revermann in sod. , 2012
[52]
Schröder, W., 1998. Upravljanje gamsa na območju narodnega parka. V: Bizjak, J., Hrovat, S., Šolar,
Marenče, M., M.: Gams (Rupicapra rupicapra, L. 1758), varstvo in upravljanje na zavarovanih
območjih Alp in v Sloveniji. Razprave in raziskave, 7, str. 66-68.
Speakman and Król, 2010
Storch and Leidenberger, 2003
Storch, 2007
Uredba o določitvi LPN ... Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 117/04) (2004).
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02,
42/10)
Watson and Moss, 2004
Wilson in Martin 2007, cit. po Webb, 1987
Wraber, T., 1985: Rastlinstvo. V: Berginc, M., Bizjak, J., Fabjan, I., Peterlin, S., Strgar, V.: Triglavski
narodni park. Triglavski narodni park, Bled. Str. 63–85.
Wraber, T., 1963–1964: Malo polje v Julijskih Alpah. Varstvo narave, II-III. 195–198.
Zakon o divjadi ... Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-OdlUS, 17/08) (2004).
Zdešar, A. (2008). Skalni podor pod Toscem. Svet pod Triglavom, (11), str. 14.
Zorn, M. (2003). Nekateri večji skalni podori v Alpah. Ujma, (17/18), str. 241–250.
ZTNP-1 Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10).
Bernot, F., Bračič, V., Černe, A., Gams, I., Jeršič, M., Kokole, V., … Vrišer, I. (1998). Geografija
Slovenije. V Ljubljani: Slovenska matica.
Cevc, T. (1992). Bohinj in njegove planine: srečanja s planšarsko kulturo. Radovljica: Didakta.
Črepinšek, Z., Kralj, T., Kunšič, A., & Kajfež-Bogataj, L. (2012). Nekatere podnebne značilnosti
Triglavskega narodnega parka z okolico za obdobje 1961-2011. Acta Triglavensia, 1(1), str. 23–41.
Erhartič, B. (2004). Presoja uporabnosti rastlinskih čistilnih naprav pri planinskih postojankah
Triglavskega narodnega parka : diplomsko delo. [B. Erhartič], Ljubljana. Pridobljeno od
http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200704_bojan_erhartic.pdf
Fabjan, I. (Ur). (1985). Triglavski narodni park: vodnik. Bled: Triglavski narodni park.
Gams, I. (1962). Velo polje, tako kot je in kot naj bi bilo. Planinski vestnik, 62, str. 217–223.
Gams, I. (1963). Velo polje in problem pospešene korozije. Geografski vestnik, 35, str. 55–64.
This project is implemented through the CENTRAL
EUROPE Programme co-financed by the ERDF
[53]
Jana Kus Veenvliet, & Igor Zakotnik (Ur). (2012, oktober 29). Načrt upravljanja Triglavskega
narodnega parka 2014-2023 dopolnjen osnutek. Pridobljeno od
http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/C244/
Komac, B., & Zorn, M. (2007). Pobočni procesi in človek. (D. Perko & D. Kladnik, ur) (Let 15). Ljubljana:
Založba ZRC.
Komac, B., & Zorn, M. (2011). Vloga zavarovanih območij pri blažitvi naravnih nesreč. V J. Nared (ur),
Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str Str. 113–125). Ljubljana: Založba ZRC.
Melik, A. (1954). Slovenski alpski svet. V Ljubljani: Slovenska matica.
Natek, K. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52(1), str. 13–18.
Orožen Adamič, M. (2005). Geografija in naravne nesreče. Geografski obzornik, 52(1), str. 4–12.
Papež, J., Jeršič, T., & Černivec, J. (b.d.). Strategija varstva pred erozijo in hudourniki v Sloveniji. V M.
Zorn (ur), Od razumevanja do upravljanja (str Str. 113–124). Ljubljana: Založba ZRC. Pridobljeno od
http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/Naravne-nesrece-01.pdf
Pavšek, M. (2002). Snežni plazovi v Sloveniji : (geografske značilnosti in preventiva). (D. Perko, ur) (Let
6). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Pavšek, M. (2010). Analiza rušilnih snežnih plazov spomladi 2009 na območju koče na Doliču in
smernice za preventivo. Ujma, (24), str. 121–131.
Sotlar, K. (2006). Inženirskogeološko poročilo o pregledu skalnega podora pod Tošcem (No. IG-1624).
Ljubljana: Geoinženiring d.o.o.
Uradni vestnik občine Bohinj, št. 2/2009. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za TNP (uradno
prečiščeno besedilo) (2009). Pridobljeno od www.obcina.bohinj.si
Zdešar, A. (2008). Skalni podor pod Toscem. Svet pod Triglavom, (11), str. 14.
Zorn, M. (2003). Nekateri večji skalni podori v Alpah. Ujma, (17/18), str. 241–250.
http://www.gore-ljudje.net/novosti/47651/
http://oehha.ca.gov/multimedia/epic/pdf/ClimateChangeIndicatorsApril2009.pdf (Indicators of
Climate Change in California, 2009.)
[54]