letno poročilo 2 0 1 3
LETNO POROČILO 2013 Štore, marec 2014 Letno poročilo 2013 Marec 2014 VSEBINA 1 POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA................................................................... 4 2 POSLANSTVO, VIZIJA IN KLJUČNE USMERITVE PODJETJA ................................. 5 3 GLAVNI PODATKI O DRUŢBI .............................................................................. 6 4 POSLOVODSTVO................................................................................................. 7 5 GOSPODARSKA GIBANJA ................................................................................... 8 6 POSLOVNO POROČILO ....................................................................................... 8 6.1 MARKETING IN PROIZVODNJA ....................................................................... 8 6.1.1 Prodaja ...................................................................................................... 8 6.1.2 Nabava .................................................................................................... 10 6.1.3 Proizvodnja .............................................................................................. 12 6.2 ANALIZA POSLOVANJA ................................................................................. 13 6.2.1 Ključni finančni podatki .............................................................................. 13 6.2.2 Poslovni izid ............................................................................................. 13 6.2.3 Bilanca stanja ........................................................................................... 15 6.2.4 Kazalniki po slovenskih računovodskih standardih ......................................... 16 6.3 KADRI........................................................................................................... 17 6.4 NALOŢBE ...................................................................................................... 18 6.5 RAZISKAVE IN RAZVOJ ................................................................................. 19 6.6 OKOLJEVARSTVENA DEJAVNOST .................................................................. 21 6.7 IZJAVA O DRUŢBENI ODGOVORNOSTI .......................................................... 22 6.8 NAČRTI ......................................................................................................... 22 6.9 UPRAVLJANJE S TVEGANJI ........................................................................... 24 6.9.1 Finančna tveganja ..................................................................................... 24 6.9.2 Poslovna tveganja ..................................................................................... 25 6.9.3 Ostala tveganja ........................................................................................ 26 6.9.4 Dogodki po datumu bilance stanja .............................................................. 27 7 RAČUNOVODSKO POROČILO ............................................................................ 28 7.1 RAČUNOVODSKE USMERITVE ....................................................................... 28 7.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI .............................................................................. 33 7.2.1 Bilanca stanja ........................................................................................... 33 7.2.2 Izkaz poslovnega izida ............................................................................... 34 7.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa ....................................................... 34 7.2.4 Izkaz denarnih tokov ................................................................................. 35 7.2.5 Izkaz gibanja kapitala................................................................................ 36 7.3 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ................................................... 37 7.3.1 Pojasnila k bilanci stanja ............................................................................ 37 7.3.1.1 Dolgoročna sredstva ....................................................................................... 37 7.3.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva ............................................................. 37 7.3.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva in naloţbene nepremičnine ............................. 37 7.3.1.1.3 Zastavljena opredmetena sredstva ............................................................... 38 7.3.1.1.4 Dolgoročne finančne naloţbe ........................................................................ 38 7.3.1.1.5 Dolgoročne poslovne terjatve ....................................................................... 39 7.3.1.1.6 Odloţeni davki............................................................................................ 39 7.3.1.2 Kratkoročna sredstva ...................................................................................... 40 7.3.1.2.1 Zaloge....................................................................................................... 40 7.3.1.2.2 Kratkoročne finančne naloţbe ....................................................................... 40 7.3.1.2.3 Kratkoročne poslovne terjatve ...................................................................... 40 7.3.1.2.4 Terjatve po rokih zapadlosti ......................................................................... 41 7.3.1.2.5 Zastavljene terjatve .................................................................................... 41 2 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.1.2.6 Zavarovanje terjatev do kupcev (bruto) ........................................................ 41 7.3.1.2.7 Denarna sredstva ....................................................................................... 41 7.3.1.3 Kapital .......................................................................................................... 42 7.3.1.4 Rezerve......................................................................................................... 42 7.3.1.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ........................................ 42 7.3.1.6 Dolgoročne obveznosti .................................................................................... 43 7.3.1.6.1 Dolgoročne finančne obveznosti .................................................................... 43 7.3.1.7 Kratkoročne obveznosti ................................................................................... 43 7.3.1.7.1 Kratkoročne finančne obveznosti .................................................................. 43 7.3.1.7.2 Kratkoročne poslovne obveznosti .................................................................. 44 7.3.1.7.3 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev ........................................... 44 7.3.1.8 Pasivne časovne razmejitve ............................................................................. 44 7.3.1.9 Izvenbilančna evidenca .................................................................................. 45 7.3.1.9.1 Pregled vrednosti hipotek ............................................................................ 45 7.3.1.9.2 Pregled garancij in poroštev ......................................................................... 45 7.3.1.9.3 Pregled zastavljenih vrednostnih papirjev ...................................................... 45 7.3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................. 45 7.3.2.1 7.3.2.2 7.3.2.3 7.3.2.4 7.3.2.5 7.3.2.6 Prihodki ........................................................................................................ 45 Stroški po funkcionalnih skupinah ..................................................................... 45 Stroški dela ................................................................................................... 46 Amortizacija .................................................................................................. 46 Drugi poslovni odhodki .................................................................................... 46 Bilančni dobiček ............................................................................................. 46 7.3.3 Dodatna razkritja ...................................................................................... 47 7.3.3.1 7.3.3.2 7.3.3.3 Odnosi s povezanimi osebami .......................................................................... 47 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................... 47 Datum sprejetja ............................................................................................. 48 8 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA .................................................... 48 9 REVIZORJEVO POROČILO ................................................................................. 49 3 Letno poročilo 2013 1 Marec 2014 POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA Ob sprejetju plana za leto 2013 smo skupaj ugotavljali, da bo njegova realizacija, glede na slabe napovedi za jeklarsko industrijo v Evropi, teţka. Sedaj lahko ugotovimo, da smo nekatere cilje plana realizirali, pri nekaterih pa smo bili manj uspešni. Dejstvo pa je, da smo poslovali bolje kot v letu 2012. Prodali smo 125.843 ton jekla, kar je 9,1 % več kot v letu 2012. Najbolj se je povečala prodaja v izvozu. Vrednost prodaje je bila 104,5 mio EUR, kar je 4 % več kot leto poprej in nekaj manj kot smo načrtovali. Glavni razlog za niţjo vrednost realizacije je niţji deleţ variabilnega dela cene v drugem polletju in pa sprememba prodajnega miksa na račun inţenirskih jekel, kjer smo uspeli dobiti količine ob nekoliko niţji povprečni ceni. Hitro prilagajanje trţni situaciji ob širitvi proizvodnega programa (na področju dimenzij in kvalitet) je ključni razlog, da smo beleţili rast proizvodnje in prodaje ob tem, ko je proizvodnja v Evropi beleţila 2 % padec. Usmeritev v finalizacijo se je pokazala za pravilno, saj se je na tem področju tudi v letu 2013 nadaljevala rast. Deleţ inţenirskih jekel je ţe dosegel nivo 60 %. Slabše rezultate smo dosegali pri nekaterih tehničnih parametrih, na kar pa je v veliki meri vplival problem nekvalitete tehnološke vode, ki jo dobavlja zunanji dobavitelj. Reklamacijski postopek je v teku. Jeklarna je vse leto obratovala izven konične tarife. Na tem mestu je potrebno omeniti, da je leto 2013 zaznamovalo 40 let proizvodnje elektro jekla v Štorah. V tem obdobju smo izdelali 4.125.000 ton jekla. Valjarna je na progi obratovala v tri izmenskem delu in adjustaţi v štiri izmenskem reţimu. Po vseh peripetijah smo uspeli pridobiti uporabno dovoljenje za obratovanje nove konti proge. Hladna predelava je v letu 2013 beleţila rekordno proizvodnjo v njeni zgodovini. Še posebej je potrebno omeniti preko 3,2 mio kosov za avtomobilske polosi, kar predstavlja več kot 10 % polosi v narejenih osebnih vozilih v Evropi. Negativni vpliv na rezultat nam je povzročila odločitev drţave, da prispevek za obnovljive vire poveča za 300 %. Zaradi velikega pritiska gospodarstva je le-tega v zadnjem kvartalu zniţala na nivo 150 % povečanja. Pri nespremenjenem številu zaposlenih smo povečali dodano vrednost na 39.682 EUR in ustvarili EBITDA 7,074 mio EUR. Dobiček iz poslovanja smo v primerjavi z letom 2012 podvojili na 1,6 mio EUR. Čisti dobiček je znašal 222.214 EUR. Po dosegljivih podatkih smo primerljivi z drugimi jeklarskimi druţbami. Po nekajletnem odprtem konfliktu z NLB smo uspešno rešili problem povezan z delnicami UKIG. Teţave bančnega sektorja so močno vplivale na naše poslovanje, kljub temu pa smo uspeli v celoti poravnati naše obveznosti do bank in zmanjšali našo zadolţenost za 7 mio EUR. Kljub neoptimističnim napovedim za evropsko jeklarsko industrijo nas navdaja rahel optimizem, ki ga potrjuje ugodno stanje naročil za 1. kvartal 2014. 4 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Prodaja 2005-2013 Slovenija Izvoz 160.000 140.000 120.000 95.288 ton 100.000 83.051 103.222 76.184 82.450 85.272 80.000 78.830 87.362 90.350 38.481 39.650 60.000 34.831 40.000 20.000 49.099 53.176 54.359 38.260 32.001 44.476 49.958 36.529 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 načrt 14 leto 2 POSLANSTVO, VIZIJA IN KLJUČNE USMERITVE PODJETJA Poslanstvo Smo razvojni partner pri proizvodnji in predelavi jekel ter zaveznik narave in ljudi. Vizija Ţelimo biti samostojen, globalno usmerjen proizvajalec jekel po naročilu uporabnikov v trţnih nišah, katerih potreb ne morejo zadovoljiti veliki proizvajalci. EU industriji osebnih in gospodarskih vozil bomo namenili 90 % proizvodnje naših izdelkov. Do leta 2020 bomo povečevali prodajo valjanega in konfekcioniranega jekla več kot za 15 % kot je napovedano za Evropo. Dosegali bomo dodano vrednost na zaposlenega, ki bo višja od povprečja slovenskega gospodarstva. Naš namen je vlaganje v ljudi, da lahko z znanjem, sposobnostjo in veščinami, brez fizičnih naporov, uresničujejo strateške cilje podjetja. Ključne strateške usmeritve 1. Postati pomemben proizvajalec na EU trgu. Prodati 75 % izdelkov izven Slovenije. 2. Imeti takšen trţni deleţ ploščatega vzmetnega jekla za gospodarska vozila na EU trgu, da pokrijemo 35 % potreb po tem jeklu. 3. Postati pomemben dobavitelj za EU kovaško industrijo. 4. Postati ponudnik dodatnih obdelav jeklenih palic po naročilu. 5 Letno poročilo 2013 3 Marec 2014 GLAVNI PODATKI O DRUŢBI Firma: ŠTORE STEEL podjetje za proizvodnjo jekel, d.o.o. Skrajšana firma: ŠTORE STEEL d.o.o. Sedeţ: Ţelezarska 3, Štore Pravno organizacijska oblika: druţba z omejeno odgovornostjo Leto ustanovitve: 1997 Akt o ustanovitvi: Akt o ustanovitvi druţbe z dne 17. 12. 1998 Registracija: št. vloţka 1/06654/00, Okroţno sodišče v Celju, srg 200301768 Identifikacijska številka: SI70057141 Matična številka: 1197967 Glavna dejavnost druţbe: proizvodnja jekel Osnovni kapital: 10.300.363,64 EUR Lastniška struktura: Unior d.d.; 29,25 % Ţelezar Štore D.P. d.d.; 20,12 % Dinos d.d.; 15,11 % Kovintrade d.d.; 15,11 % Štore Steel d. o. o.; 10,00 % Fizične osebe; 10,41 % Direktor druţbe: Marjan Mačkošek Omejitev pooblastil: direktor zastopa druţbo brez omejitev Organi druţbe: skupščina, direktor Povezane osebe: lastniki Telefon: Telefaks: +386 03 780 51 00 +386 03 780 53 83 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.store-steel.si 6 Letno poročilo 2013 4 Marec 2014 POSLOVODSTVO Marjan Mačkošek, glavni direktor, odgovoren za celotno poslovanje druţbe Peter Bračun, komercialni direktor, odgovoren za nabavo in prodajo Branka Šket, finančna direktorica, odgovorna za finance, ekonomiko in računovodstvo ČLANI RAZŠIRJENEGA POSLOVODSTVA Gorazd Tratnik, pomočnik direktorja, odgovoren za kadre in splošne zadeve Jani Jurkošek, pomočnik direktorja, odgovoren za področje proizvodnje in zagotavljanje kakovosti proizvodov Bojan Senčič, pomočnik direktorja, odgovoren za področje priprave proizvodnje, tehnični razvoj, oskrbe z energijo in sisteme kakovosti Neda Javernik, vodja ekonomike in računovodstva, odgovorna za ekonomiko in računovodstvo 7 Letno poročilo 2013 5 Marec 2014 GOSPODARSKA GIBANJA V letu 2013 je svetovna poraba jekla v primerjavi z letom 2012 narasla za 3,1 % na 1.475 mio ton, proizvodnja pa je bila 1.607 mio ton, kar je za 3,5 % več kot v letu poprej. Na trgu Evropske skupnosti se je nadaljevanje nazadovanja ustavilo. Poraba jekla se je v letu 2013 zmanjšala le za 0,5 % na 141 mio ton, proizvodnja jekla pa za 1,8 % na 165 mio ton. Proizvodnja jekla v Sloveniji je bila v letu 2013 za 2,2 % niţja kot leta 2012 in je znašala 618 tisoč ton. Makroekonomski kazalci trga Evropske skupnosti za leto 2013 kaţejo na padec BDP za 0,1 %, industrijske proizvodnje pa za 0,5 %. Industrijske panoge uporabnikov jekla beleţijo 1,8 % padec proizvodnje, med temi je strojegradnja padla za 3,6 %, avtomobilska industrija pa je zrasla za 0,7 %. V avtomobilski industriji je v zadnjih 5 mesecih zapored povpraševanje po osebnih vozilih zraslo, zato so napovedi ponovno optimistične. Kreditni krč je v Evropski skupnosti povzročil še eno značilnost, ki pa je po eni strani zaščitila EU proizvajalce jekla pred konkurenco iz Azije. Zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje zalog so uporabniki jekla iskali tiste proizvajalce, ki lahko jeklo dobavijo v najkrajših dobavnih rokih. Po študiji McKinsey&Company, predstavljeni na OECD Steel Comitte meeting v Parizu 5. decembra 2013, preseţne kapacitete v svetovni proizvodnji jekla ogroţajo finančno vzdrţnost celotne panoge. EBITDA marţa je v obdobju 2004 do 2007 v 65 jeklarskih podjetjih, vključenih v raziskavo, znašala med 17 in 19 %, v obdobju 2009 do 2012 pa le še 8 %. Izračuni so pokazali, da bi morali na svetovnem nivoju zapreti za 300 mio ton preseţnih kapacitet, da bi se EBITDA marţa ponovno zvišala na 16 %. V letu 2013 je bila zasedenost kapacitet svetovne jeklarske industrije najvišja v prvi polovici leta – 80 %, potem pa je pričela padati in v mesecu decembru dosegla 74 % zasedenost. 6 POSLOVNO POROČILO 6.1 MARKETING IN PROIZVODNJA 6.1.1 Prodaja Oţivljanje gospodarskih tokov v letih 2010 in 2011 je dajalo videz, da smo izšli iz krize, vendar ni bilo tako. V drugi polovici leta 2012 je kriza ponovno pokazala zobe in zajela Evropo ter določene dele sveta. Finančna kriza še naprej potiska velika in mala podjetja v tekmo za preţivetje. Vsled vseh teh dogodkov smo prodajo v poslovnem načrtu za leto 2013 pripravili na osnovi predvidevanj, ki so bazirala na nejasnih napovedih svetovnega gospodarstva. Prodajo v letu 2013 smo načrtovali v količini 125.00 ton in v vrednosti 107.103.600 EUR. Vrednost realizacije je bila nekoliko višja, kot so kazali pokazatelji iz trga. Prodali smo 125.843 ton v vrednosti 104.452.580 EUR. Količinska prodaja je na indeksu 100,7, medtem ko je vrednostno ta indeks 97,5. V kolikor primerjamo prodajo v letu 2013 na 2012 pa lahko ugotovimo, da smo količinsko prodajo povečali za 9,1 %, vrednost prodaje pa je bila večja od prodaje v letu 2012 za 4,1 %. 8 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Povprečna prodajna cena v letu 2013 je na indeksu 96,3 in zaostaja za načrtovano za 3,7 %. Vzroki zaostanka so v prodajni strukturi, ki se je nagnila v področje inţenirskih jekel, ki pa so nosilci nekoliko niţjih prodajnih cen, dajejo pa količine. Velik vpliv so imeli dodatki za jekleni odpadek in legure. V Poslovnem načrtu za 2013 smo ceno vzeli iz meseca novembra 2012, kot osnovo za leto 2013. Odstopanje povprečne cene v letu 2013 je v veliki meri vezano na te variabilne dodatke. Dejansko 2012 Slovenija EUR/t EUR ton Jeklarna Valjarna Hladna predelava storitve, ostalo Skupaj 27.157 9.372 770 982 36.529 824 Poslovni načrt 2013 24.750 7.300 746 933 32.050 789 KV OP 2013 23.457 6.921 734 918 30.378 776 Dejansko 2013 ton 17.212.743 6.355.296 100.000 23.668.039 24.836 13.645 720 875 0 74.163 13.941 38.481 120,1 105,3 775 98,3 94,0 Izvoz EUR/t 0 857 999 879 Izvoz EUR/t 0 842 983 88.104 865 0 73.698 13.664 Izvoz EUR/t 0 818 1.000 87.362 94,0 110,8 846 96,2 94,6 ton 17.871.673 11.944.825 1.054.330 30.870.828 121,7 101,6 895 92.950 Slovenija EUR/t EUR ton Jeklarna Valjarna Hladna predelava storitve, ostalo Skupaj IND (dej13/posl.n.) IND (dej13/dej12) 78.250 14.700 Slovenija EUR/t EUR ton Jeklarna Valjarna Hladna predelava storitve, ostalo Skupaj ton 18.460.100 6.813.400 100.000 25.373.500 Izvoz EUR/t 541 877 1.075 78.830 Slovenija EUR/t EUR ton Jeklarna Valjarna Hladna predelava storitve, ostalo Skupaj 20.907.942 9.199.527 285.977 30.393.446 ton 2.720 64.419 11.691 EUR ton 1.471.762 2.720 56.485.548 91.576 12.564.834 21.063 -594.369 69.927.775 115.359 EUR ton 0 67.045.100 103.000 14.685.000 22.000 0 81.730.100 125.000 EUR ton 0 0 62.468.216 97.620 13.702.401 20.862 0 76.170.617 118.482 EUR ton 0 0 60.264.996 98.534 13.658.286 27.309 -341.530 73.581.752 125.843 90,0 100,7 105,2 109,1 Skupaj EUR/t EUR 541 1.471.762 845 77.393.490 1.033 21.764.361 -308.392 872 100.321.221 Skupaj EUR/t EUR 0 0 830 85.505.200 977 21.498.400 100.000 856 107.103.600 Skupaj EUR/t EUR 0 0 816 79.680.959 961 20.057.697 100.000 842 99.838.656 Skupaj EUR/t EUR 0 0 793 78.136.669 938 25.603.111 712.800 824 104.452.580 96,3 97,5 94,5 104,1 PRODAJA PO DRŢAVAH ZA LETO 2013 Ostalo 4% Avstrija 2% Belgija 3% Bosna in Hercegovina 1% Španija 2% Češka republika 3% Francija 1% Italija 9% Slovenija 29% Kitajska 3% Romunija 3% Nizozemska 5% Nemčija 35% 9 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Prodaja po kvalitetnih grupah jekla je v letu 2013 doţivela spremembe v smislu povečane prodaje inţenirskih in EXEM jekel in padcu prodaje vzmetnih jekel. Prodanih inţenirskih jekel je bilo 56 %, vzmetnih jekel 37 % in EXEM jekel 7 %. Kvalitetne grupe 100% 7 7 43 37 48 56 2 0 50% 0% I.-XII.12 inženirska jekla-gredice I.-XII.13 inženirska jekla vzmetna jekla EXEM jekla Glede na zapis v Letnem poročilu za leto 2012, »Leto smo zaključili s slabimi napovedmi za leto 2013, ki pa jih moramo nadgraditi z novimi kupci, izdelki in novimi pristopi v procesu proizvodnje.« Ta del domače naloge smo v letu 2013 uspešno naredili na področju količinske prodaje. Nenehno spreminjanje trţne situacije bo od nas zahtevalo dodatne napore, ker bomo le na ta način konkurenčni. 6.1.2 Nabava Spremenljive razmere na gospodarskem in finančnem področju v svetu in Sloveniji so se odraţale tudi v delovanju sluţbe nabave v letu 2013. V tem obdobju smo tako nabavili za 86.013.089 EUR različnih surovin, energentov, opreme in rezervnih delov, za primerjavo v enakem obdobju leta 2012 je skupna vrednost nabav znašala 83.231.555 EUR. Nakupi na domačem trgu so doseţeni v višini 64.927.152 EUR ali 75 % vseh nabav. Uvoza iz tretjih drţav in prejemov iz drţav EU pa je bilo 21.085.937 EUR ali 25 % nabav. Jekleni odpadek Nabavili smo 140.235 ton jeklenega odpadka. Od slovenskih dobaviteljev smo tako prejeli 104.047 ton ali 74 %. Uvoza iz tretjih drţav in prejemov iz drţav EU pa je bilo 36.188 ton ali 26 %. V primerjavi z letom 2012 je povprečna nabavna cena jeklenega odpadka niţja za 19 EUR/t oziroma 7 %. Cene jeklenega odpadka so bile od februarja do aprila bolj ali manj konstantne. V mesecu maju je bil prisoten njihov znaten padec, prav tako se je to zgodilo ponovno v mesecu juniju. V juliju so cene ostale na nivoju junijskih, v avgustu pa so ne glede na sezonski vpliv obrnile trend in se povišale. Povišanje je bilo prisotno tudi v mesecu septembru. Oktobra je prišel padec, kateremu sta sledila meseca november s ponovnim povišanjem in december z nespremenjenimi cenami glede na mesec prej. 10 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Skozi celotno leto 2013 smo uravnavali zaloge jeklenega odpadka in jih prilagajali planu proizvodnje jeklarne. Tako smo lani nabavili 11.559 ton (9 %) jeklenega odpadka več kot leta 2012. Gibanje cen jeklenega odpadka v letu 2013 320,00 EUR/t 300,00 280,00 260,00 240,00 220,00 jan.13 feb.13 mar.13 apr.13 maj.13 jun.13 jul.13 avg.13 sep.13 okt.13 nov.13 dec.13 Domači trg Uvoz Grafitne elektrode Grafitnih elektrod fi 500 mm smo v letu 2013 nabavili 475,90 ton (od štirih dobaviteljev), grafitnih elektrod fi 300 mm pa smo nabavili 45,21 ton (en dobavitelj). Ferolegure Količine nabavljenih glavnih legur v letu 2013 so sledeče: - ferocrom carbure – 1.144 ton, - feromangan – 794 ton, - silikomangan – 1.062 ton, - ferosilicij – 547 ton, - nikelj – 110 ton, - ferovanadij – 104 tone in - feromolibden - 55 ton. Ognjevarni materiali Ključne ognjevarne materiale naročamo na osnovi letnih pogodb. Cene večine materialov so v letu 2013 v primerjavi s tistimi iz leta 2012 ostale nespremenjene. Tudi pri glavnih dobaviteljih smo beleţili nespremenjene cene oziroma povišanja od 1,5 % do 3 %. Storitve in potrošni material Cene pogodbenih storitev se napram tistim v letu 2012 niso bistveno povišale. Pri nekaterih dobaviteljih potrošnega materiala in izvajalcih storitev smo podaljšali plačilne roke in dosegli določene popuste. Zunanje presoje dobaviteljev V letu 2013 smo izvedli zunanjo presojo sistema kakovosti po standardu ISO 9001 pri dobavitelju jeklenega odpadka Gorenje Surovina d.o.o., izredno presojo pa pri dobavitelju jeklenih vrvi Vodušek d.o.o. Poljčane. Planirano presojo pri dobavitelju tehničnih plinov Messer Slovenija pa smo prestavili v plan presoj za leto 2014. 11 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Pregled reklamacij za obdobje 1.1.2013 do 31.12.2013 V letu 2013 smo zabeleţili skupaj 129 reklamacij. Od tega je bilo 118 reklamacij na področju nabave jeklenega odpadka (51 od slovenskih in 67 od tujih dobaviteljev). Vrednost dobropisov iz naslova rešenih reklamacij dobav jeklenega odpadka je znašala 53.000 EUR (v letu 2012 je skupna vrednost teh dobropisov znašala 41.829 EUR). Deleţ reklamacij nabave v letu 2013 Jekl.odpadek Nekov. dodatki Ognjevzdrţni mat. Potrošni material 6.1.3 Proizvodnja V jeklarni smo načrtovali proizvodnjo izven konične tarife električne energije. Glede na boljše trţne razmere pa smo z dodatnim nadurnim delom presegli planirane količine za 7,2 % in dosegli proizvodnjo 149.182 ton. Tudi rekordna produktivnost je izboljšana še za 2,3 % in je znašala 629 t/dan. V valjarni je bilo to prvo leto, ko smo vršili proizvodnjo izključno na novi konti progi in v treh izmenah izdelali 136.835 ton valjanih profilov. Produktivnost je znašala 22,5 ton/razpoloţljivo uro, kar je neprimerljivo več kot v preteklih načinih obratovanja. V Hladni predelavi je bilo za trg proizvedenih 27.620 ton, kar je 25 % več od načrtovanega in 29,4 % več kot leta 2012. Poleg tega je bilo opravljenih še 20.455 ton internih storitev, kar pomeni, da je bilo v obratu hladne predelave finalizirano 38 % celotne prodajne količine. Skupni izplen je sicer absolutno za 0,3 % boljši kot v letu 2012, je pa slabši v primerjavi z najboljšimi leti. Poleg teţav z hladilno vodo na KN, ki nam je povzročila skokovit porast izmeta po poletnem remontu, so razlogi še v povečanih količinah finaliziranih proizvodov, spremembi strukture proizvodnega programa in vedno ostrejših zahtevah kupcev. Proizvodnja 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 2012 2013 2013 2013 Doseţeno Poslovni načrt Kvartalni OP Doseţeno Jeklarna 137.731 139.192 139.984 149.182 Valjarna 117.418 128.057 131.115 136.835 21.346 22.000 23.826 27.620 Hladna predelava Jeklarna Valjarna Hladna predelava 12 Letno poročilo 2013 6.2 Marec 2014 ANALIZA POSLOVANJA 6.2.1 Ključni finančni podatki v tisoč EUR Čisti prihodki iz prodaje Čisti dobiček (izguba) pred davki Čisti dobiček (izguba) Celotna sredstva (31.12.) Naloţbe v osnovna sred. Prodaja na zaposlenega (EUR) Dodana vrednost (EUR) na zaposl. EBIT EBITDA Povprečno število zaposlenih 2011 120.378 2.366 3.061 101.761 3.648 227.989 49.236 6.621 12.571 528 2012 2013 100.321 104.453 -971 87 -1.746 222 108.602 105.549 1.352 1.771 188.220 197.827 37.651 39.682 898 1.614 7.030 7.074 533 528 načrt načrt 2013 2014 107.104 107.309 761 1.165 761 1.071 96.860 109.284 6.800 4.000 203.619 203.237 42.389 43.088 2.689 3.371 8.896 8.823 526 528 6.2.2 Poslovni izid Kosmati donos iz posl. Odhodki iz poslov. Dobiček iz poslovanja Finančni prihodki Finančni odhodki Rezultat red. poslov. Drugi prihodki Drugi odhodki Davek od dobička Odloţeni davki Čisti dob. oz. izguba 2011 124.493 117.872 6.621 230 4.509 2.342 24 0 0 -695 3.061 2012 2013 102.409 104.998 101.511 103.384 898 1.614 246 231 2.173 1.877 -1.029 -32 65 120 7 1 0 0 775 -135 -1.746 222 načrt načrt 2013 2014 107.104 107.309 104.414 103.938 2.689 3.371 194 145 2.122 2.351 761 1.165 0 0 0 0 0 94 0 0 761 1.071 v tisoč EUR ind ind ind 13/12 13/n.13 n.14/13 102,5 98,0 102,2 101,8 99,0 100,5 179,7 60,0 208,9 93,9 119,1 62,8 86,4 88,5 125,3 3,1 -4,2 -3.640,6 184,6 0,0 0,0 14,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 -17,4 0,0 0,0 -12,7 29,2 482,4 V letu 2013 se je poslovanje v primerjavi z letom 2012 izboljšalo. Prihodki od prodaje so znašali 104.453 tisoč EUR in so se v primerjavi z letom 2012 povečali za 4 % in zaostajajo za planom za 2,5 %. Količinsko je bil plan sicer doseţen, vendar pa je bil nivo cen niţji, saj je prodajna cena v primerjavi z letom 2012 padla za 5,5 % in je niţja od planirane za 3,7 %. Struktura poslovnih odhodkov v EUR Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki Skupaj poslovni odhodki 2013 83.391.121 13.712.280 5.625.600 655.171 103.384.172 2012 81.651.175 13.036.845 6.132.765 690.160 101.510.945 13 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Struktura poslovnih odhodkov 0,6 5,4 13,3 100% 0,7 6,0 12,8 Drugi poslovni odhodki 80% Odpisi vrednosti 60% 80,7 40% 80,4 20% Stroški dela Stroški blaga, materiala in storitev 0% 2013 2012 Stroški materiala so kljub višjim proizvedenim količinam v primerjavi s preteklim letom višji samo za 0,9 %, od planiranih pa so niţji za 2 %. Cena starega ţeleza, ki predstavlja velik del stroškov materiala je namreč v primerjavi s prejšnjim letom padla za 7,5 %. Na rast stroškov energije v primerjavi z letom 2012 je poleg višjih proizvodnih količin vplivala tudi 5 % rast cene električne energije, ki je posledica februarskega povečanja prispevkov za OVE in SPTE. Prispevek se je septembra sicer nekoliko zniţal, vendar je še vedno višji kot pred podraţitvijo. Cena zemeljskega plina je bila v primerjavi z letom 2012 niţja. Poraba energije v letu 2013 komprimiran zrak 4% kisik 5% zemeljski plin 29% industrijska voda 6% ostala energija 1% električna energija 55% Stroški storitev so bili v primerjavi z letom 2012 višji za 6,6 %, kar je v glavnem posledica višje proizvodnje in prodaje. Stroški dela so glede na prejšnje leto višji za 5,2 %. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila 1.543 EUR in je v primerjavi z letom 2012 višja za 5,5 %. 14 Letno poročilo 2013 Marec 2014 6.2.3 Bilanca stanja Sredstva Zaradi niţjega obsega investiranja se je v strukturi sredstev zmanjšal deleţ dolgoročnih sredstev za 1,1 odstotne točke, za 1,1 odstotne točke pa se je povečal deleţ kratkoročnih sredstev. Sestava sredstev 100% druga sredstva 80% terjatve zaloge 60% dolgoročne fin.naložbe 40% proizvaj. napr. in opr. 20% zgradbe zemljišče 0% 31.12.2013 31.12.2012 Viri sredstev Deleţ kapitala v strukturi se je povečal iz 38,8 % na 39,7 %. Zaradi odplačil kreditov se je zmanjšal deleţ dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti do bank. Povečal pa se je deleţ obveznosti do dobaviteljev. Sestava virov sredstev 100% 90% 80% ostale kratk.obv. 70% 60% kratk.posl.obv.do dob. 50% kratk.fin.obv.do bank 40% dolg.fin.obv.do bank 30% kapital 20% 10% 0% 31.12.2013 31.12.2012 15 Letno poročilo 2013 Marec 2014 6.2.4 Kazalniki po slovenskih računovodskih standardih 2013 2012 Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja) 1. Stopnja lastniškosti kapitala kapital/obveznosti do virov sredstev 0,398 0,388 0,606 0,658 0,596 0,613 0,645 0,656 0,667 0,633 0,003 0,006 0,433 0,491 0,901 1,004 101,4 99,8 0,005 -0,046 2. Stopnja dolgoročnosti financiranja vsota kapitala in dolg.dolgov (skupaj z rezerv.) ter dolg.pas.čas.razm./obveznosti do virov sred. Temeljni kazalniki stanja investiranja (naloţbenja) 3. Stopnja osnovnosti financiranja osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)/sredstva 4. Stopnja dolgoročnosti investiranja vsota OS in dolg.akt.čas.razm.(po knjigov.vred.), naloţb.nepremičnin,dolg.fin.naloţb in dolg.posl.terjatev/sredstva Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja 5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev kapital/osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti) 6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti 7. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obvez.(pospešeni koeficient) vsota likvidnih sredstev in kratk.terjatev/kratkoročne obv. 8. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obvezn.(kratkoročni koeficient) kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti Temeljni kazalnik gospodarnosti 9. Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki/poslovni odhodki Temeljni kazalnik dobičkonosnosti 10.Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala čisti dobiček oz. izguba obračun.obdobja/povprečni kapital (brez čistega poslov.izida obračunskega obdobja) 16 Letno poročilo 2013 6.3 Marec 2014 KADRI Zaposleni 1. Skrb za vire kadrov Obvezno prakso smo v letu 2013 omogočili 38 dijakom in študentom. Na obisku smo imeli 12 ekskurzij dijakov srednjih šol in študentov. Podjetje je financiralo izvedbo pet izobraţevalnih delavnic »Inovativnost za mlade«, ki je nov pristop k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti šolarjev in dijakov. 2. Gibanje števila zaposlenih 31.12.2012 527 Sklenitve del.razmerja 26 Prekinitve del.razmerja 27 31.12.2013 526 Od 526 zaposlenih na dan 31.12.2013 je 32 zaposlenih za določen čas. V podjetju je zaposlenih 37 invalidov, 5 nad predpisano kvoto. Struktura zaposlenih po izobrazbi na dan 31.12.2013: St.izobrazbe I II III IV V Število 49 60 42 156 127 % 31.12.2013 9,3 11,4 8,0 29,7 24,1 % 31.12.2012 9,3 12,7 8,2 30,2 23,2 VI Struktura zaposlenih po starosti na dan 31.12.2013: Let Do 20 20 do 30 30 do 40 40 do 50 Število 7 110 109 160 % 31.12.2013 1,3 20,9 20,7 30,4 % 31.12.2012 2,3 21,4 18,2 33,0 25 4,7 4,4 VII in več SKUPAJ 67 526 12,7 100,0 12,1 100,0 Nad 50 SKUPAJ 140 526 26,6 100,0 25,1 100,0 Starostna struktura zaposlenih 1,33% 26,62% 20,91% Do 20 20 do 30 30 do 40 20,72% 40 do 50 Nad 50 30,42% 17 Letno poročilo 2013 Marec 2014 3. Izkoristek plačanega koledarskega fonda ur: Plačane ure Prazniki Dopust Bolniška Čakanje na delo Efektivno delo Deleţ v letu 2012 4,07 11,25 5,41 0,0 79,26 Deleţ v letu 2013 3,72 10,41 5,39 0,06 80,42 4. Količinska in vrednostna produktivnost Povprečno število redno zaposlenih v letu 2013 je bilo 528, iz opravljenih nadur je bilo v povprečju angaţiranih še 12,5 delavca. Povprečna mesečna količinska produktivnost v letu 2013 je bila v obratu jeklarne 579 kg na opravljeno uro dela, v obratu valjarne 478 kg in v obratu hladne predelave 555 kg. Povprečna mesečna vrednostna produktivnost na zaposlenega iz ur v letu 2013 je bila 16.017 EUR na zaposlenega na mesec. Stroški dela Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v letu 2013 je znašala 1.543,13 EUR (neto 1.020,51 EUR), kar je 5,49 % več kot je bila povprečna mesečna plača v letu 2012. Povprečni strošek dela na zaposlenega na mesec (brez stroškov zaščitnih sredstev in izobraţevanja) je bil 2.107,41 EUR, skupni stroški dela pa so za 4,2 % višji kot lani. Izobraţevanje V letu 2013 je bilo izvedenih 151 izobraţevalnih oblik, ki se jih je udeleţilo 1283 udeleţencev, stroški izobraţevanja pa so znašali 154.509 EUR. Varnost in zdravje pri delu Primerjalni podatki: Leto 2012 izobraţevanje o varnem delu 258 zdravstveni pregledi 328 pregledi naprav 332 nesreče pri delu 42 poškodbe brez bolniške odsotnosti 137 izgubljeni dnevi zaradi nesreč 636 število izgubljenih dni na nesrečo 15,14 deleţ izgubljenih dni v koledarskem fondu 0,45 % deleţ bolniške odsotnosti zaradi nesreč v celotni 8,36 % bolniški odsotnosti število nesreč na 1000 ton blagovne proizvodnje 0,36 6.4 2013 381 297 168 54 130 857 15,90 0,61 % 11,27 % 0,46 NALOŢBE V letu 2013 smo imeli za 1.771 tisoč EUR naloţb v osnovna sredstva. Naloţbe se nanašajo na nujne posodobitve proizvodnih agregatov, od katerih največja vrednost odpade na zamenjavo hidravličnega sistema na ponovčni peči. Za plačila naloţb je bilo poravnanih za 1.523 tisoč EUR računov brez DDV. 18 Letno poročilo 2013 Marec 2014 V teku so investicije v vrednosti 1.448.979 EUR, od tega pa so najpomembnejše in najaktualnejše: robot za jemanje vzorcev in merjenje temperature na EOP (182.350 EUR), komorna ţarilna peč (215.835 EUR), informacijski sistem (94.400 EUR) in prolongirana investicija v kontinuirno napravo za odlivanje gredic (69.654 EUR). 6.5 RAZISKAVE IN RAZVOJ V tehničnem razvoju smo izvajali dela na naslednjih področjih: - vodenje in sodelovanje pri različnih projektih in RR - nalogah; - sodelovanje z zunanjimi razvojno - raziskovalnimi inštitucijami; - koordiniranje dela in nadzor nad projekti (projektna pisarna), izdelava kvartalnih poročil; - sodelovanje pri iskanju vzrokov za tehnološke teţave, odpravi teh in optimizaciji tehnologije za vzmetna jekla; - izdelava in dokumentiranje tehnološke dokumentacije; - izvajanje in koordiniranje internih in zunanjih presoj ter korektivnih in preventivnih ukrepov; - vodenje aktivnosti na področju standardov ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001, ISO/TS 16949 ter ISO/IEC 17025; - koordinirali smo kontrolno presojo s strani Bureau Veritas med kontrolno presojo po ISO/TS 16949, OHSAS 18001 in ISO 14001 - koordinirali smo presoje kupcev (Brovedani, FEK, Neapco) ter izvedli po-presojne aktivnosti (priprava ukrepov zaradi neskladij). - izdelava integralnih poročil za preglede vodstva; - sodelovanje v različnih tehnoloških timih; - vzdrţevanje standardoteke in nabava manjkajočih standardov; - aktivnosti pri reševanju ekoloških problemov in usmerjanje druţbe v trajnostni razvoj; - pridobljen Javni razpis Raziskovalni Vavčer / Čistost jekel in vodik v jeklu; - prijava na Javni razpis SMER+ ni bila uspešna; - vodenje in reševanje inovacijskih predlogov. V letu 2013 smo prejeli 31 inovacij, v izvajanju je bilo 28 projektov (11 RAZ, 9 IZB in 8 INV) in 3 raziskovalne naloge, ki so elementi projekta št. 51 (Jekla za visokotrdnostne vzmeti). Zaključenih je bilo 9 projektov. Nekateri pomembnejši projekti v letu 2013 so: Projekt RAZ002 št. 51: JEKLA ZA VISOKOTRDNOSTNE VZMETI Na projektu se izvaja sodelovanje z zunanjimi raziskovalno - izobraţevalnimi inštitucijami (IMT, UNG, UMB, NTF, AMIT). V teku so raziskave na podlagi razvojno - raziskovalnih projektov: Naslov Simulacija in optimizacija procesov ulivanja, valjanja in toplotne obdelave za konkurenčno proizvodnjo vrhunskih jekel Jekla za visokotrdnostne vzmeti; Razvoj modificiranih visokotrdnostnih kontinuirano ulitih vzmetnih jekel Razpis raziskovalni vavčer Čistost jekel in vodik v jeklu Pogodba L2-3651 Vrednost po pogodbi 33.928,28 EUR Pogodba št. PS 2/2013/2014 98.000,00 EUR ŠTORE STEEL - IMT Pogodba ŠTORE STEEL –IMT 60.000,00 EUR Strošek v 2012 v EUR (brez DDV) 56.081,98 20.000,00 48.000,00 Izvajalec UNG-Šarler IMT - Leskovšek IMT – Godec Skupni stroški na projektu v letu 2013: 124.082 EUR 19 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Projekt INV002: KONTI VALJARSKA PROGA Projekt je zaključen. Strošek projekta znaša: 22.245.285 EUR. Projekt INV016: PRENOVA JEKLARNE V preteklem letu so na projektu potekale razne aktivnosti. V mesecu decembru 2013 je bil pripravljen usklajen aneks pogodbe z novo časovnico oz. terminskim planom. Prav tako so potekala še zadnja usklajevanja pri zagotovitvi virov financiranja za celotni projekt. Ob plačilu avansa, bodo pričeli teči vsi terminski plani, definirani v pogodbi. Ocenjuje se, da bodo pogoji za plačilo avansa nastopili do konca I. kvartala 2014, kar bi pomenilo, da je realen rok za pričetek poskusnega obratovanja nove konti naprave v II. polletju 2015. Stroškov ni bilo. Projekt INV018: NABAVA NADOMESTNEGA DVOPOTNEGA VOZILA ZEPHIR Projekt je zaključen. Strošek projekta znaša: 205.808 EUR. Projekt INV020: OPTIMIZACIJA RABE ENERGIJE Z ZAMENJAVO DOTRAJANE RAZSVETLJAVE V PROIZVODNIH HALAH V letu 2013 smo v celoti zamenjali staro obstoječo razsvetljavo z novo. Nova razsvetljava ima boljši svetlobni izkoristek ter manjšo porabo električne energije. Svetilke je moţno tudi regulirati tako, da je izkoristek še boljši. Stroški: 56.094 EUR. Projekt INV021: KOMORNA ŢARILNA PEČ K aktivnostim, ki so bila izvedena med letom smo v decembru podpisali pogodbo za rušitveno demontaţna dela na lokaciji bodoče komorno-ţarilne peči v vrednosti 225.401 EUR. Dela so se pričela v drugi polovici decembra in bodo zaključena do konca prvega kvartala 2014. Stroški: 30.064 EUR. Projekt INV22: RAZREZ LUŠČENEGA JEKLA ZA HLADNO KOVANJE Projekt je podaljšan do 28.2.2014. V začetku februarja je predvidena montaţa avtomatizacije (tehtnica in transportni trak). Stroškov ni bilo. Projekt INV023: SAMOSTOJNO, AVTOMATSKO PAKIRANJE LUŠČENEGA JEKLA Projekt poteka po terminskem planu, 24. januarja 2014 bo prevzem linije pri dobavitelju in 3. februarja pričetek montaţe v Štorah. Stroški: 26.000 EUR. Projekt INV024: ROBOT ZA MERJENJE TEMPERATURE IN JEMANJE VZORCEV Projekt je v zaključni fazi. Konec leta 2013 se je izvršila montaţa, v prvem tednu 2014 montaţa in zagon, 8.1.2014 pa je bil izvedel prevzem robota. Sledi optimizacija delovanja, izobraţevanje ter normalna uporaba v proizvodnem procesu. V izdelavi je tudi zaključno poročilo. Stroški: 182.350 EUR. Projekt IZB009: ADJUSTAŢA VALJARNE JUTRI Na projektu ni sprememb, končno poročilo še ni izdelano, predlagano je podaljšanje projekta. Stroškov ni bilo. Projekt IZB015: REDUKCIJE ŢLINDRE V PONOVČNI PEČI V sklopu projekta »redukcija ţlindre na ponovčni peči« je bila izdelana in odlita poskusna šarţa št. 60005, K.P.732.66.0., 50CrV4, izdelana po klasični tehnologiji izdelave jekla. Postopek na ponovčni peči v fazah izdelave je opisan v Faznem poročilu, projekt poteka v skladu s terminskim planom. Stroškov ni bilo. Projekt IZB016: OPTIMIRANJE RABE ENERGENTOV Z IZKORIŠČANJEM ODPADNE TOPLOTE V preteklem letu se je pripravila analiza obstoječega stanja, prišlo je tudi do podaljšanja roka zaključka projekta. Stroškov ni bilo. 20 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Projekt IZB018: PREDELAVA STRANSKIH PRODUKTOV PRI PROIZVODNJI JEKLA Pričakovati je bilo, da bo delo projektne skupine zaključeno skladno s terminskim planom – v 2. polletju 2013. Ker do konca leta 2013 ni bil izveden stroškovni pregled ravnanja z metalurškimi odpadki pri potencialnih predelovalcih v primerjavi z obstoječimi stroški, se delo projektne skupine nadaljuje v letu 2014. Stroškov ni bilo. Projekt IZB020: MODERNIZACIJA OBSTOJEČIH KONTROLNIH LINIJ O.M. Projekt je v stanju mirovanja zaradi finančne situacije. Ob boljši situaciji se bodo še enkrat revidirali dve od štirih pridobljenih ponudb. Gre za ponudbi Koring d.o.o. in Labco s.a.s. Stroškov ni bilo. Projekt RAZ017: RAZVOJ JEKEL ZA PREOBLIKOVANJE V HLADNEM Glavni cilj projekta je izpolnjen. V Acroni Jesenice je potrebno opraviti ponovni ogled naprave s strani Štore Steel, izvesti plačilo in odvoz preše. Stroškov ni bilo. Projekt RAZ021: ZMANJŠANJE RAZOGLIČENJA VALJANCEV Med delovnim procesom smo v sklopu rednih preiskav preverjali stopnjo in globino razogličenja ter prišli do zaključka, da je najoptimalnejša »rešitev« zagotovitev ustreznosti pogojev ogrevanja gredic. Vmesne preiskave so zajemale spremembe v sistemu zalaganja »kritičnih« pozicij. Ker je sistem ogrevanja pri niţjih temperaturah zaradi ostalih aktivnosti vrnjen v prvotno stanje, predlagam, da se projektu podaljša rok dokončanja. Stroškov ni bilo. Projekt RAZ022: RAZVOJ JEKEL Z IZBOLJŠANO OBDELOVALNOSTJO Na projektu je bilo izvedenih veliko aktivnosti, narejenih je bilo nekaj šarţ, ki so podrobneje opisane v Faznem poročilu projekta. Do sedaj opravljeni preizkusi in rezultati so prva faza tega projekta, kot dopolnitev ţe uspešnega programa EXEM jekel. Projekt se bo nadaljeval še v letu 2014. Stroškov ni bilo. Projekt RAZ023: FEK D.A. - ¨9t¨ Springs Projekt poteka v skladu s planom. Odlitih je bilo večje število laboratorijskih šarţ. Stroškov ni bilo. 6.6 OKOLJEVARSTVENA DEJAVNOST Sistem ravnanja z okoljem Eden izmed pomembnejših okoljskih instrumentov podjetja je sistem ravnanja z okoljem, ki je tudi v letu 2013, s strani Bureau Veritas Certification, potrjen kot skladen z zahtevami standarda ISO 14001. Certifikat potrjuje dosedanje rezultate okoljevarstvene dejavnosti podjetja in sistematičen pristop pri okoljskem upravljanju na podlagi postopkov za obvladovanje okoljskih vidikov in procesa nenehnega izboljševanja. Okoljski cilji in programi Podjetje si prizadeva doseči čim večjo učinkovitost sistema ravnanja z okoljem s sledenjem zastavljenim okoljskim ciljem in programom za doseganje ciljev, ki so bili v letu 2013 usmerjeni v obvladovanje emisij v zrak (izvajanje trajnih meritev na izpustu čistilne naprave INTENSIV FILTER in občasnih meritev na ostalih izpustih). Z vključevanjem načel trajnostnega razvoja se na področju rabe virov izvajajo ukrepi za učinkovito rabo energije, surovin in vode ter uvajanju alternativ odlaganju odpadkov - izvoz prahu za predelavo cinka firme SUDAMIN ROHSTOFF in predelava celotne količine črne ţlindre s strani predelovalca EKOPLAN. S četrtim kvartalom se je poleg predelave črne ţlindre vzpostavila tudi predelava bele ţlindre. V letu 2013 je bilo koristno predelanih ţe nad 70 % odpadkov. 21 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Emisijsko trgovanje V novem trgovalnem obdobju (2013 – 2020) je podjetje vključeno v sektor s prepoznanim tveganjem »odlivanja ogljika« in bo še naprej brezplačno prejemalo kupone v višini 33.123 enot. V letu 2013 so emisije TGP ostale pribliţno na nivoju emisij iz leta 2012, kar predstavlja zadostno kvoto dodeljenih emisijskih kuponov. Implementacija IPPC Na področju preprečevanja industrijskega onesnaţevanja se uveljavljajo principi, ki usmerjajo vodenje in organiziranje okoljevarstvene dejavnosti podjetja k celovitemu preprečevanju in nadzorovanju onesnaţevanja. V letu 2010 pridobljeno integralno okoljevarstveno dovoljenje izkazuje uporabo najboljših razpoloţljivih tehnologij proizvodnih obratov podjetja in doseganje primerljivih ravni porab surovin in energetskih medijev. Zaradi gradnje nove konti valjarniške proge je podjetje v letu 2012 začelo s postopkom spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, za kar je bila tudi podana zahteva s strani inšpekcije za okolje in naravo. Agencija RS za okolje je postopek za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja zaključila v začetku leta 2013. Inšpekcijski pregledi V poročevalnem obdobju so bili izvedeni redni inšpekcijski pregledi s področja okoljevarstvene dejavnosti. Rezultati pregledov so pozitivni, vključno z monitoringom odpadnih vod iz skladišča starega ţeleza (preseganje predpisanih mejnih vrednosti parametrov odpadne vode v letu 2012). 6.7 IZJAVA O DRUŢBENI ODGOVORNOSTI Podjetje se pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ravna z ozirom na pričakovanja deleţnikov – poleg lastnikov še zaposlenih, poslovnih partnerjev, lokalnega in širšega druţbenega okolja. Zaposlene vzpodbujamo k razvijanju znanja, spretnosti in veščin, podpiramo pretok idej in informacij ter odprto komunikacijo med vodstvom in zaposlenimi. Pri načrtovanju razvoja izdelkov, tehnologij in pri investicijah upoštevamo rešitve, ki zmanjšujejo negativne vplive na varnost in zdravje zaposlenih. Opremljanje proizvodnje s sodobnimi digitalnimi krmilniki in računalniki, z napravami za samodejno manipulacijo z materiali, zmanjšuje fizične napore in tveganja poškodb. Podjetje se pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ravna v skladu s politiko varstva okolja, kar pomeni iskanje najboljših znanih rešitev, ki bodo zadovoljile naše kupce glede kvalitete, cene in prilagodljivosti, po drugi strani pa imele najmanjši moţni vpliv na naravno okolje. Zavezani smo etični poslovni praksi in dobrim odnosom s strankami, ki prinašajo koristi obema stranema. V letu 2012 smo za donacije namenili 6.865 EUR. Podjetje je član Slovenskega zdruţenja Zdruţenih narodov za trajnostni razvoj, ki je vključeno v mednarodno mreţo UN Global Compact in se s tem zavezalo k spoštovanju desetih načel o človekovih pravicah, delavskih standardih in odgovornosti do okolja. 6.8 NAČRTI V letu 2013 so se pogoji poslovanja še dodatno poslabšali. Splošne gospodarske razmere, huda kriza finančnih trgov in politične razmere, povzročajo negotovosti in oteţujejo napovedovanje prihodnosti. Ob upoštevanju doseţenega v letu 2013 in napovedih za leto 2014, načrtujemo povečanje prodaje na 130.000 ton. 22 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Napovedi za trg Evrope niso najbolj optimistične, saj so kapacitete večje od povpraševanja. Kupci bodo še bolj brutalno pritiskali na zniţevanje cen, kar pa ni moţno prenesti na naše dobavitelje. Pri elementih, pomembnih za izdelavo plana, smo upoštevali niţje prodajne cene naših izdelkov, cene surovin, doseţene v septembru in cene energentov, kot so v pogodbah. Pri prodajni ceni 825 EUR za tono, bi prihodek znašal 107 mio EUR. Cene bodo med letom nihale, saj ohranjamo model formiranja cene, ki je sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela, glede na gibanje cen surovin. Cena električne energije bo v letu 2014 niţja kot jo imamo letos. Pri zemeljskem plinu smo se ob doseţenem zniţanju, za letos dogovorili za še nekoliko niţjo ceno. V jeklarni bomo obratovali v času izven konične tarife ter s tem obvladovali strošek električne energije. Pri stroških storitev bomo zadrţali letos doseţeno zniţanje cen, dodatno pa bomo iskali rezerve pri vseh dobaviteljih, kjer cena energije igra pomembno vlogo. Največja neznanka je drţava, ki neprestano spreminja pravila ter nam preko različnih taks povečuje stroške. Jeklarna bo obratovala v treh izmenah, Valjarna prav tako, razen v adjustaţi, kjer planiramo štiri izmensko obratovanje. Hladna predelava bo v skladu s potrebami procesa obratovala v dveh, treh ali štirih izmenah. Omejevanje stroškov na najnujnejše se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem obdobju. Investicije bodo omejene na minimum, s ciljem, da pričnemo izvajati dela na novi konti napravi za vlivanje gredic. Število zaposlenih bo ostalo na nivoju letošnjega leta. Nadaljevali bomo projekte na področju razvoja in raziskav, ki so vezani na optimizacijo proizvodnega procesa in rešitvah, ki jih zahtevajo in potrebujejo kupci. Pri vodenju podjetja bomo pozornost najbolj posvetili temu, da bomo poslovanje obvladovali s hitrim prilagajanjem na razmere, s ključnim ciljem, obvladati denarni tok. Zavedamo se, da je povečevanje prodaje v teh negotovih, celo kaotičnih razmerah, zelo ambiciozen cilj, vendar ocenjujemo, da je to lahko priloţnost za male, neodvisne proizvajalce, ki smo se sposobni hitro odzvati na priloţnosti. Zaradi previdnosti smo ocenili nevarnosti oziroma občutljivost podjetja, če bi se stvari odvijale v nepravo smer in to v planu tudi opredelili. Zadolţenost podjetja se je letos ţe zmanjšala in se bo zmanjševala tudi v letu 2014, kljub pričetku investicije v jeklarni (konti naprava). Vse navedeno daje pozitivni rezultat v višini 1,0 mio EUR, C–F II v višini 6,5 mio EUR in EBITDA v višini 8,8 mio EUR. Največja nevarnost za realizacijo plana pa je kljub vsemu stanje bančnega sistema v Sloveniji. Če se bo sedanje alarmantno stanje nadaljevalo še globoko v leto 2014, potem je ta plan nerealen. 23 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Dodana vrednost in prihodki na zaposlenega 2005-2013 Dod.vred.EUR/zap./leto Prihodki/zapos.(EUR) 300.000 EUR/zap/leto 250.000 200.000 220.270 150.000 172.830 247.965 227.989 184.950 192.379 188.220 197.827 203.237 100.000 92.366 50.000 47.668 46.713 52.145 51.436 10.250 0 2005 2006 2007 2008 2009 36.058 2010 49.236 2011 37.651 2012 39.682 2013 43.088 načrt 14 leto 6.9 UPRAVLJANJE S TVEGANJI Druţba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem kot so kreditna, obrestna, valutna, plačilno sposobnostna, cenovna. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja finančna sluţba skupaj s sluţbo prodaje in nabave. Z ostalimi tveganji se ukvarjajo za to odgovorne sluţbe kot so kadrovska, informatika, ekologija. 6.9.1 Finančna tveganja Kreditno tveganje Druţba redno spremlja svojo izpostavljenost do kupcev in omejuje tveganje neplačila kupcev na ta način, da ima večino domačih in tujih kupcev zavarovanih pri SID-PKZ. Redno spremlja bonitete odjemalcev in v primeru zamude plačila sproţi proces izterjave. Pri nezavarovanih ali kupcih, ki se pojavljajo na novo, se druţba posluţuje instrumentov zavarovanja kot so avansi, akreditivi, garancije. Zaradi negotove gospodarske situacije je kreditno tveganje veliko, vendar ga druţba z ustreznimi ukrepi uspešno obvladuje. Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev. Druţba izvaţa preteţno v drţave Evropske unije, torej v področje evra, ki je stabilna valuta. Za nakupe, kjer je dogovorjena valuta dolar, podjetje sklepa terminske pogodbe, s katerimi obvladuje negativne tečajne razlike. 24 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe trţnih obrestnih mer. Za financiranje investicij najema druţba dolgoročne kredite, za financiranje proizvodnje pa kratkoročne. Dolgoročni krediti so v preteţni meri vezani na EURIBOR, pri kratkoročnih pa je v preteţni meri fiksna obrestna mera. Ker podjetje sodeluje z več bankami, se za zniţevanje obrestnih mer glede na trţne razmere dogovarja z bankami tudi za obstoječe kredite med trajanjem pogodbenega razmerja. Podjetje uporablja tudi ščitenje obrestnih mer takrat, ko so za to dani optimalni pogoji. Tveganje plačilne sposobnosti Druţba ima vzpostavljen sistem načrtovanja in spremljanja denarnega toka. Finančna sluţba izdela za vsak mesec plan prilivov in odlivov, in sicer mesečni in dnevni. S tedenskim poročilom vodstvo druţbe spremlja izvajanje likvidnostnega plana. Prav tako tedensko spremlja stanje terjatev, obveznosti, zadolţenosti in zalog. Za zagotavljanje tekoče likvidnosti ima druţba najete kreditne linije pri več bankah, katere koristi v primeru, da kupec zamuja s plačilom. Za financiranje investicij v dolgoročna sredstva najame druţba dolgoročne vire. Tveganje financiranja in refinanciranja Pomeni tveganje, da druţba ne bo sposobna najeti posojila ali da bo morala posojilo ob zapadlosti vrniti, četudi bi ga ţelela obnoviti. To tveganje bi lahko opredelili kot strateško finančno tveganje, saj pomeni za podjetje omejitev v razvoju. Posojilna sposobnost je za podjetje ţivljenjskega pomena in je v neposredni povezavi s kapitalsko ustreznostjo. Podjetje nenehno spremlja kazalce kapitalske ustreznosti in svoj razvoj v smislu novih investicij prilagaja denarnemu toku tako, da je v vsakem trenutku sposobno poravnati vse svoje obveznosti. Zadolţenost ohranja na optimalnem nivoju tako, da za odplačan del dolgoročnih in kratkoročnih kreditov najame nove. 6.9.2 Poslovna tveganja Tveganja s cikličnim gibanjem trga Trţna gibanja v jeklarski branţi so odvisna od mnogih okoliščin na področju investicij, trţnih niš, izdelkov, finančnih dogodkov. Svoje trţne moţnosti iščemo v nišah strojegradnje, avtomobilske industrije, proizvodnje kmetijske opreme. Ker trţimo produkte znotraj različnih trţnih niš, so tudi nihanja različna po velikosti in po času, tako koristimo te spremembe sebi v prid. V kolikor je gospodarska in finančna kriza velja za vse znotraj naše branţe. V trenutnih razmerah so naša tveganja ocenjena kot relativno velika. Cenovno tveganje Cene so bile in bodo vezane na ponudbo in povpraševanje, zato je obdobje od 2008 leta pod stalnim pritiskom na cene, zaradi gospodarske in finančne krize, ki vlada v Evropi in svetu. Cene v prodaji oblikujemo na osnovi bazne cene in dodatkov za jekleni odpadek in legure. Ta del dodatkov prilagajamo mesečno glede na spremembe cen vhodnih komponent. Kupci v zadnjih letih vršijo velik pritisk na bazne cene, ker smatrajo, da si bodo s tem izboljšali poloţaj. Bazne cene dogovarjamo enkrat letno, tako imamo znano osnovo kateri moramo prilagoditi nabavne tokove. 25 Letno poročilo 2013 Marec 2014 V veliki meri pa ruši našo strategijo drţava s posegi na področja cenovne politike pri energiji, ekoloških taksah, problematika odlagališč stranskih produktov pri proizvodnji jekla. Na cenovnem področju so tveganja zmerna. Tveganja kakovosti Naše trţne niše so v strojegradnji, industriji avtomobilov, zato smo zavezanci za kvaliteto proizvodov v skladu z njihovimi standardi. Ti standardi se letno dopolnjujejo in od nas zahtevajo stalno budnost, zato vršimo stalno procesno kontrolo izdelka, končno kontrolo in s tem zmanjšujemo moţnost reklamacij. Tveganje je zmerno. Nabavna tveganja Tveganja razpoloţljivosti surovin Osnovna surovina za proizvodnjo jekla v naši druţbi je jekleni odpadek, ki je produkt kot ostanek pri strojegradnji in proizvodnji avtomobilov, investicije v proizvodne naprave, infrastrukturo, zbiranje odpadkov. Ta surovina je vezana na nihanja, ki so stalno prisotna na trgu, zato nikoli ni povsem jasno, kaj bo jutri, zato uporabljamo pri formiranju prodajne cene dodatek za jekleni odpadek, ki se mesečno spreminja glede na ceno vhoda. Legure kupujemo v manjših lotih, zato koristimo terminske nakupe. Cenovno tveganje Cene vhodnih surovin so vezane na borzne dogodke, zato nadzorujemo naše zaloge in temu ustrezno kupujemo po ugodnih cenah. V cenovnih dogodkih je velika postavka energija, ekologija, davki, ki nas vodijo v nekonkurenčnost na EU trgu. 6.9.3 Ostala tveganja Kadrovsko tveganje Tveganje zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov zniţujemo s skrbjo za vire kadrov. Med to sodi sporočanje informacij, ki so pomembne za poklicno odločanje mladih preko sodelovanja s šolskimi institucijami, v projektih poklicnega usmerjanja, z delom v Odboru za izobraţevanje pri Območni gospodarski zbornici. Mladim omogočamo spoznavanje podjetja in dela v podjetju z organiziranjem ogledov podjetja za šolske ekskurzije, s počitniškim delom, s sprejemom na obvezno prakso in z občasnim najemanjem študentskega dela. Tveganja povezana z varovanjem premoţenja S podjetji na območju industrijske cone Štore 2 smo v letu 2012 sklenili dogovor o ureditvi vstopov v varovano območje. Namen dogovora je ureditev vstopa, gibanja in namestitve v varovanem območju, izstopa iz varovanega območja ter preprečevanje moţnosti nepooblaščenih vstopov in s tem vlomov, tatvin in drugih kršitev. Industrijska cona je dobila le en glavni vhod, drugi vhod, ki je sicer odprt v dopoldanskem času, pa se popoldne, ponoči, med vikendi in prazniki fizično zapre. Prenovili smo sezname dovoljenj za vstop v varovano območje z vozilom in poostrili kontrolo vozil. 26 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Tveganje povezano z varnostjo in zdravjem pri delu Podjetje ima vpeljan standard OHSAS 18001 po katerem skrbimo za varnost in zdravje zaposlenih. Pričeli smo s pripravo letnih programov promocije zdravja s katerimi osveščamo zaposlene o zdravem ţivljenju. Tveganja, povezana z uničenjem premoţenja Druţba ima z zavarovalnico sklenjeno permanentno pogodbo po kateri ima zavarovano premoţenje na novo ocenjeno vrednost in sicer: Poţarno zavarovanje objektov in opreme Strojelomno zavarovanje Obratovalni zastoj zaradi poţara Obratovalni zastoj zaradi strojeloma Zavarovanje vloma Zavarovanje splošne, proizvajalčeve in delodajalčeve odgovornosti z dodatkom za razširjeno kritje Zavarovana so tudi vsa delovna in osebna vozila. 6.9.4 Dogodki po datumu bilance stanja Dne 11.12.2013 je podjetje z NLB d.d. podpisalo sodno poravnavo v okviru katere je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za celotno količino oz. 245.689 spornih delnic UKIG. Plačilo kupnine in prenos delnic bo izveden v letu 2014. Za pogojne obveznosti, ki so nastale v letu 2008 na osnovi podpisane poroštvene izjave, ni več osnove za razkrivanje. Kupljenih delnic druţba nima namena zadrţati v svoji lasti, temveč bo aktivno sodelovala pri procesu prodaje druţbe Unior d.d. V mesecu marcu 2014 je podjetje z banko podpisalo pogodbo za dolgoročno financiranje 70 % investicije v novo konti napravo v jeklarni, katere skupna vrednost je predvidena v višini 10 mio EUR. 27 Letno poročilo 2013 7 Marec 2014 RAČUNOVODSKO POROČILO 7.1 RAČUNOVODSKE USMERITVE Računovodski izkazi ŠTORE STEEL d.o.o. so sestavljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Zakona o gospodarskih druţbah in Slovenskih računovodskih standardov in v skladu z računovodskimi usmeritvami Štore Steel d. o. o. Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z zakonodajo mora druţba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na druţbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke. Neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naloţbe v programsko opremo. Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve. Za merjenje po pripoznanju uporablja podjetje model nabavne vrednosti, po katerem se morajo neopredmetena sredstva razvidovati po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča so vrednotena po modelu prevrednotenja. Zadnje vrednotenje je bilo opravljeno na osnovi cenitve pooblaščenega cenilca na dan 31.12.2012, na dan 31.12.2013 pa je bila opravljena aţuracija cenitve. Predhodna cenitev je bila opravljena na stanje 31.12.2009. Zgradbe vodi podjetje po modelu prevrednotenja. Zadnja cenitev je bila opravljena na stanje 31.12.2012 s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, na stanje 31.12.2013 pa je bila opravljena aţuracija cenitve. Vrednost je ocenjena po načinu trţnih primerjav, na donosu zasnovanem načinu in nabavno vrednotnem načinu vrednotenja in se je v večini primerov pripisala na donosu zasnovanem načinu. Pred tem je podjetje za zgradbe uporabljalo model nabavne vrednosti. Oprema je vrednotena po modelu nabavne vrednosti, zmanjšanih za enakomerno časovno obračunano amortizacijo. Nabavno vrednost osnovnih sredstev sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Kot povečanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se izkazujejo tudi stroški, ki omogočajo podaljšanje koristnosti osnovnega sredstva. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Za merjenje po pripoznanju uporablja podjetje model nabavne vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva, ki so odtujena ali uničena niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. Popravila ali vzdrţevanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo. V primeru, da se razmere na trgu bistveno spremenijo, se podjetje odloči za cenitev sredstev. 28 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Naloţbene nepremičnine Druţba vodi kot naloţbeno nepremičnino graščino Šmatevţ s pripadajočim zemljiščem. Tako zemljišče kot stavbo vodi po modelu poštene vrednosti. Zadnja cenitev je bila opravljena na dan 31.12.2012, na stanje 31.12.2013 pa je bila opravljena aţuracija cenitve. Amortizacija stavbe se obračunava enako kot pri ostalih stavbah. Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je razpoloţljivo za uporabo. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo s končno dobo koristnosti se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Podjetje amortizira opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena osnovna sredstva in naloţbene nepremičnine posamično po metodi enakomerne časovne amortizacije. Zemljišča se ne amortizirajo. Za večje skupine osnovnih sredstev veljajo naslednje stopnje odpisov: - neopredmetena dolgoročna sredstva 20 % - gradbeni objekti 1,43-2,5 % - proizvajalna oprema 6,6-10 % - elektronska oprema 20-33 % - druga oprema 10-20 % Finančne naloţbe Finančne naloţbe v lastniške vrednostne papirje drugih podjetij se ob začetnem merjenju in v primerih, ko poštene vrednosti ni mogoče dovolj zanesljivo ugotoviti, izkazujejo po nabavni vrednosti. Na dan bilance stanja druţba oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naloţbe. Če tak dokaz obstaja, se finančno naloţbo prevrednoti zaradi oslabitve. Izgube zaradi oslabitve nastanejo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov po začetnem pripoznanju finančne naloţbe, ki vpliva na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naloţbe, ki jih je moţno zanesljivo oceniti. Finančne naloţbe so uvrščene med za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva. Zaloge Zaloge materiala se vrednotijo po nabavnih cenah, ki jih sestavljajo nabavna cena po računu dobavitelja in vsi odvisni stroški nabave. Poraba materiala se obračunava po metodi drsečih povprečnih cen. Oslabitve zalog se oblikujejo zaradi uskladitve s trţnimi cenami in zaradi zastarelosti zalog. Za zaloge, pri katerih ni bilo evidentiranega gibanja več kot 1 leto, se je oblikoval popravek v višini 25 % vrednosti teh zalog, na skladišču rezervnih pa se je oblikoval popravek v višini 10 % nabavne vrednosti. Popravki zalog bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke. 29 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov se vrednotijo po spremenljivih proizvajalnih stroških, ki zajemajo neposredne stroške materiala, energije, storitev, dela in amortizacije. Zaloge se oslabijo zaradi zastarelosti. Pri presoji zastarelosti smo poleg datuma dohoda na skladišče upoštevali tudi mnenje strokovnih sluţb komerciale in priprave proizvodnje. Popravki so oblikovani po posameznem identu in bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke. V primeru odprave popravka oblikujemo prevrednotovalne prihodke. Terjatve Kratkoročne terjatve iz poslovanja se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin pri prodaji proizvodov oziroma storitev ob predpostavki, da bodo plačane. Terjatve iz poslovanja izraţene v tujih valutah so preračunane v domačo valuto na dan bilance stanja po referenčnem tečaju ECB. Tečajne razlike se obračunavajo kot finančni prihodek. Obresti so obračunane v skladu s pogodbo od dneva zapadlosti in predstavljajo prihodek od financiranja. Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev so oblikovani v breme prevrednotovalnih odhodkov. Oblikujejo se na osnovi izkušenj iz preteklih let po posamezni terjatvi. Za kratkoročne terjatve, ki so v toţbi in terjatve pri katerih obstaja negotovost poplačila, je oblikovan popravek terjatev v celotni višini zneska. Popravek vrednosti obresti iz poslovanja se oblikuje v višini 50 % obračunanih obresti. Terjatve, ki so v reklamaciji so poknjiţene na pasivne časovne razmejitve. Denarna sredstva Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjiţni denar in denar na poti. Denarna sredstva, izraţena v domači valuti se izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Tečajna razlika predstavlja finančne prihodke ali odhodke. Kapital Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je z zneski, ki so jih vloţili lastniki ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju. Zmanjšuje ga izguba pri poslovanju, odkupljeni lastni poslovni deleţi ter dvigi (izplačila), povečuje pa dobiček. Celotni kapital zajema naslednje postavke: - vpoklicani kapital kapitalske rezerve rezerve iz dobička preneseni dobiček ali izguba čisti poslovni izid tekočega leta lastne delnice in lastni poslovni deleţi preseţek iz prevrednotenja Rezervacije za zasluţke zaposlencev Druţba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar oblikuje dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Dolgoročno odloţeni prihodki Dolgoročno odloţeni prihodki so odloţeni prihodki, ki bodo v obdobju daljšem od leta dni pokrili predvidene odhodke. 30 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Finančne obveznosti Dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja se na začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz knjigovodskih listin. Obveznosti v tujih valutah se preračunajo v evrsko protivrednost na dan bilance stanja po referenčnem tečaju ECB. Zneski tečajnih razlik se obravnavajo kot finančni odhodek. Poslovne obveznosti Obveznosti iz poslovanja se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin pri nabavi blaga oziroma storitev. Obveznosti do dobaviteljev izraţene v tuji valuti se preračunajo v evrsko vrednost na dan bilance stanja po referenčnem tečaju ECB. Tečajne razlike se obravnavajo kot finančni odhodek. Kratkoročne časovne razmejitve Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odloţene prihodke. Prihodki Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni ţe ob nastanku. Poslovni prihodki Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki od opravljenih storitev se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz predhodne okrepitve sredstev. Finančni prihodki Finančni prihodki so prihodki iz naloţbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naloţbami in tudi v zvezi s terjatvami. Finančni prihodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v poplačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero. 31 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Odhodki Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadrţujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadrţujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadrţujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi naloţbami in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Med drugimi poslovnimi odhodki so izkazani stroški, ki niso odvisni od poslovnega izida. Finančni odhodki Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloţbenje. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. Odloţeni davki Terjatve za odloţeni davek so zneski davka iz dobička, ki bodo v prihodnjih obdobjih povrnjeni prek manjše davčne osnove. Odloţena terjatev za davek se pripozna v obsegu, kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloţeno terjatev. Obveznosti za odloţeni davek so zneski davka iz dobička, ki ji bomo morali poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Ker je v ZDDPO-2 za leto 2013 in naslednja obdobja predpisana davčna stopnja 17 %, smo odloţene davke izračunali po tej stopnji. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (skrajšana različica II). Podatki so pridobljeni iz bilance stanja na dan 1.1.2013 in 31.12.2013, podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2013 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev denarnih tokov in ustrezno razčlenitev pomembnih postavk. 32 Letno poročilo 2013 7.2 Marec 2014 RAČUNOVODSKI IZKAZI 7.2.1 Bilanca stanja Pojasnilo A. I. 1. 5. II. 1. a. b. 2. 4. a. b. III. IV. 1. c. 2. a. V. 3. VI. B. II. 1. 2. 3. 4. III. 2. b. IV. 1. 2. 3. V. C. A. I. 1. II. III. 1. 2. 3. IV. V. VI. B. 1. 2. C. I. 2. III. Č. II. 2. 4. III. 1. 2. 4. 5. D. SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva in dolg.akt.čas.razm. Dolgoročne premoţenjske pravice Druge dolgoročne aktivne čas. razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča in zgradbe Zemljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Osnovna sredstva, ki se pridobivajo Opredmetena osn.sred. v gradnji in izdelavi Predujmi za pridobitev opredmet.osnov.sred. Naloţbene nepremičnine Dolgoročne finančne naloţbe Dolgoročne finanč.naloţbe,razen posojil Druge delnice in deleţi Dolgoročna posojila Dolgoročna posojila druţbam v skupini Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih Odloţene terjatve za davek Kratkoročna sredstva Zaloge Material Nedokončana proizvodnja Proizvodi in trgovsko blago Predujmi za zaloge Kratkoročne finančne naloţbe Kratkoročna posojila Kratkoročna posojila drugim Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terj.do druţb v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Denarna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KAPITAL Vpoklicani kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in last.poslov.deleţe Lastne delnice in last.posl.deleţi(kot odb.post.) Preseţek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Rezervacije in dolgoročne pas.čas.razm. Rezervacije za pokojnine in podob.obv. Druge rezervacije Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finan.obvez. do bank Odloţene obveznosti za davek Kratkoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne posl.obvez.do druţb v skupini Kratkoročne poslov.obvez.do dobaviteljev Kratkoročne poslov.obvez.na podlagi predujmov Druge kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 7.3.1.1 7.3.1.1.1 7.3.1.1.2 7.3.1.1.2 7.3.1.1.4 7.3.1.1.5 7.3.1.1.6 7.3.1.2 7.3.1.2.1 7.3.1.2.2 7.3.1.2.3 7.3.1.2.7 7.3.1.3 7.3.1.4 7.3.1.5 7.3.1.6 7.3.1.6.1 7.3.1.7 7.3.1.7.1 7.3.1.7.2 7.3.1.7.3 7.3.1.7.3 7.3.1.8 31/12-13 105.549.219 68.046.772 301.591 300.468 1.123 62.657.950 32.405.452 9.691.057 22.714.395 28.863.369 1.389.129 1.354.579 34.550 725.365 2.988.891 2.954.338 2.954.338 34.553 34.553 3.000 3.000 1.369.975 37.456.048 19.352.401 5.670.299 9.112.625 4.568.182 1.295 88.780 88.780 88.780 17.909.963 6.709.927 10.643.762 556.274 104.904 46.399 v EUR 31/12-12 108.602.435 71.279.487 355.829 355.829 0 66.256.041 32.771.434 9.691.057 23.080.377 32.726.871 757.736 749.342 8.394 734.767 2.694.891 2.660.338 2.660.338 34.553 34.553 3.000 3.000 1.234.959 37.322.948 18.922.904 5.460.695 8.862.042 4.575.195 24.972 139.927 139.927 139.927 18.045.547 6.574.318 10.788.611 682.618 214.570 0 105.549.219 41.972.990 10.300.364 10.300.364 164.833 63.220 63.220 3.000.000 -3.000.000 18.963.598 12.258.761 222.214 1.721.625 1.332.180 389.445 20.283.915 16.399.805 16.399.805 3.884.110 40.745.734 21.692.293 21.692.293 0 19.053.441 227 17.740.926 28.590 1.283.698 824.955 108.602.435 42.168.405 5.271.749 5.271.749 5.193.448 63.220 63.220 3.000.000 -3.000.000 19.643.392 13.742.398 -1.745.802 1.752.784 1.329.913 422.871 27.493.348 24.026.867 24.026.867 3.466.481 36.486.946 21.120.688 21.120.681 7 15.366.258 80 14.138.353 24.117 1.203.708 700.952 33 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.2.2 Izkaz poslovnega izida (različica I) v EUR Pojasnilo Leto 2013 Leto 2012 Znesek 1. Čisti prihodki od prodaje 7.3.2.1 Znesek 104.452.580 100.321.221 - domači trg 30.870.828 30.393.446 - tuji trg 73.581.752 69.927.775 211.509 1.073.788 2. Sprem.vr.zalog proizv.in ned.pr.(+-) 3. Usredstveni lastni proizv.in storitve 4. Drugi poslovni prihodki (s prev.posl.pr.) 7.3.2.1 I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 5. Stroški blaga, materiala in storitev 6.2.2 a) Nab.vr.prod.bl. ter str.porab.mat. - Nabavna vred.prod.blaga in mat. 0 0 334.412 1.014.199 104.998.501 102.409.208 83.391.121 81.651.175 73.777.803 72.632.108 17.121 3.122 - Stroški materiala 59.368.658 58.836.879 - Stroški energije 14.392.024 13.792.107 b) Stroški storitev 9.613.318 9.019.067 13.712.280 13.036.845 a) Stroški plač 9.929.336 9.305.396 b) Stroški socialnih zavarovanj 1.986.562 1.992.626 1.266.090 1.315.456 6. Stroški dela 7.3.2.3 - Stroški pokojninskih zavarovanj c) Drugi stroški dela 7. Odpisi vrednosti a) Amortizacija 7.3.2.4 1.796.382 1.738.823 5.625.600 6.132.765 5.459.268 6.131.506 b) Prevred.posl.odh.pri neopr.in opr.sredstvih c) Prevred.posl.odh.pri obratnih sredstvih 769 216 165.563 1.043 8. Drugi poslovni odhodki 7.3.2.5 655.171 690.160 II. SKUPAJ ODHODKI POSLOVANJA 7.3.2.2 103.384.172 101.510.945 1.614.329 898.263 0 0 III. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (+-) 9. Finančni prihodki iz deleţev č) Finančni prihodki iz drugih naloţb 0 0 10. Finančni prihodki iz danih posojil 0 0 230.525 246.291 230.525 246.291 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev b) Finančni prihodki iz posl. ter. do drugih 12. Finan.odh. iz oslab.in odpis.finan.naloţb 13. Finančni odhodki iz finanč.obveznosti 0 1.781.500 2.112.828 b) Finančni odh. iz posojil prej. od bank 1.781.480 2.111.810 č) Finančni odh. iz drugih finanč.obvez. 20 1.018 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 95.238 59.885 b) Finančni odh.iz obvez.do dobaviteljev 95.238 59.885 c) Finančni odh. iz drugih poslov.obveznosti 0 0 15. Drugi prihodki 119.608 64.601 16. Drugi odhodki 526 7.075 17. Davek iz dobička 18. Odloţeni davki 19. Čisti poslovni izid obračun. obdobja 0 0 -135.016 775.169 222.214 -1.745.802 7.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Z.š. 1 Vsebina 2 1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 2 3 Leto 2013 3 v EUR Leto 2012 4 222.214 -1.745.802 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi -417.629 12.184.795 Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid -417.629 12.184.795 3.1 Čisti dobički/izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi -417.629 12.184.795 3.2 Čisti dobički/izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi 0 0 4 Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid 0 0 5 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi (1 + 2) -195.415 10.438.993 34 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.2.4 Izkaz denarnih tokov Druţba je v skladu z MRS 7.22, ki dovoljuje, da so določeni denarni tokovi oz. prejemki in izdatki za postavke, za katere so značilni hitri obrati, visoke vrednosti in kratke dospelosti, prikazani po neto principu, prikazala prejemke od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti in izdatke za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti. (skrajšana različica II) A. a.) b.) + + + c.) č.) B. a.) b.) c.) C. a.) b.) c.) Č. + Postavke DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in ost.davki, ki niso zajeti v posl.odh. Prilagoditve Amortizacija Prevrednotovalni poslovni prihodki Prevrednotovalni poslovni odhodki Finančni prihodki brez finanč.prihodkov iz posl.terjatev Finančni odhodki brez finanč.odhodkov iz posl.obvezn. Sprememba čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloţenih terjatev in obvez. za davek) poslov.postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razm. Začetne manj končne odloţene terj.za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časov.razmej.in rezerv. Končne manj začetne odloţene obvez.za davek Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a+b+c) DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Prejemki od prejetih obresti in deleţev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naloţbenje Prejemki od prej.obresti in deleţ.v dobičku,naloţbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb Izdatki pri naloţbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb Prebitek prejemkov pri naloţbenju ali prebitek izdatkov pri naloţbenju (a+b) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obvezn. Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obvezn. Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračilo kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a+b) KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV Denarni izid v obdobju (seštev.prebit.Ač+Bc+Cc) ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV v EUR 2013 2012 222.214 87.198 -135.016 7.358.639 5.459.268 48.461 166.332 0 1.781.500 2.895.973 -1.745.802 -970.633 775.169 7.558.348 6.131.506 687.245 1.259 0 2.112.828 1.727.928 -10.712 -47.522 -135.016 0 2.811.792 0 775.169 0 -416.703 3.413.082 92.844 0 10.476.826 -1.065.875 -2.056.664 -338.326 1.601.832 7.540.474 67.547 262.890 0 0 16.400 0 0 51.147 -1.817.088 -62.600 -1.460.488 0 -294.000 0 -1.749.541 0 0 0 0 0 262.890 -2.870.192 -92.110 -2.644.536 -41.681 -38.877 -52.988 -2.607.302 655.000 0 0 655.000 -9.491.951 -1.781.500 0 -5.846.451 -1.864.000 0 -8.836.951 3.923.000 0 528.000 3.395.000 -8.756.586 -2.112.828 0 0 -6.227.548 -416.210 -4.833.586 104.904 -109.666 214.570 214.570 99.586 114.984 35 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.2.5 Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala 1.1.2013 do 31.12.2013 v EUR Rezerve iz dobička A.1. Stanje 31. december 2012 a) Preračuni za nazaj (popravek napak) b) Prilagoditve za nazaj (spremembe računovodskih usmeritev) A.2. Stanje 1. januar 2013 B.1. Preneseni čisti posl.izid Lastne delnice in lastni poslovni deleţe Preseţek iz prevrednotenja Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe I/1 II III/1 III/2 III/3 IV V/1 5.271.749 5.193.448 63.220 -3.000.000 3.000.000 19.643.392 13.742.398 Preneseni čisti dobiček Prenesena čista izguba V/2 1.745.802 Čisti posl.izid p.l. Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj kapital VI/1 VII 0 42.168.405 0 0 5.271.749 5.193.448 63.220 -3.000.000 3.000.000 19.643.392 13.742.398 1.745.802 0 42.168.405 Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 -679.794 262.165 0 222.214 -195.415 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 222.214 222.214 č) Popravek vrednosti preseţkov iz prevrednotenja OOS za odloţeni davek d) Prenos preseţka iz prevrednotenja OOS v preneseni čisti dobiček (amortizacija prevred.) B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala d) Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleţe iz drugih sestavin kapitala f) Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev druţbe -kapitalskih rezerv h) C. -417.629 5.028.615 5.028.615 0 0 0 -417.629 -262.165 262.165 0 -1.745.802 0 1.745.802 0 -1.745.802 0 0 0 0 1.745.802 0 0 0 5.028.615 -5.028.615 Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 Stanje 31. december 2013 10.300.364 164.833 63.220 -3.000.000 3.000.000 18.963.598 12.258.761 0 222.214 41.972.990 BILANČNI DOBIČEK 2013 0 0 0 0 0 0 12.258.761 0 222.214 12.480.975 0 Izkaz gibanja kapitala 1.1.2012 do 31.12.2012 v EUR Rezerve iz dobička Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe Lastne delnice in lastni poslovni deleţe Preseţek iz prevrednotenja I/1 II III/1 III/2 III/3 5.271.749 5.193.448 63.220 -3.000.000 3.000.000 Preneseni Čisti poslovni izid čisti poslovni izid poslovnega leta Preneseni čisti dobiček Čisti dobiček poslovnega leta Čista izguba poslovnega leta Skupaj kapital IV V/1 VI/1 VI/2 VII 7.458.597 11.684.917 3.060.639 0 32.732.570 A.1. Stanje 31. december 2011 a) Preračuni za nazaj (popravek napak) b) Prilagoditve za nazaj (spremembe računovodskih usmeritev) A.2. Stanje 1. januar 2012 B.1. Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki a) f) Vpis vpoklicnega osnovnega kapitala (vplačila kapitala) Vračilo kapitala g) Izplačilo dividend B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja c) Sprememba preseţka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev OOS 13.786.626 13.786.626 č) Popravek vrednosti preseţkov iz prevrednotenja OOS za odloţeni davek -1.601.831 -1.601.831 g) Popravek vrednosti preseţkov iz prevrednotenja za odloţeni davek B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja h) C. 0 -303.158 -303.158 5.271.749 5.193.448 63.220 -3.000.000 3.000.000 7.458.597 11.381.759 3.060.639 0 32.429.412 0 0 0 0 0 0 -700.000 0 0 -700.000 0 0 0 -700.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 Stanje 31. december 2012 5.271.749 5.193.448 63.220 -3.000.000 3.000.000 BILANČNI DOBIČEK 2012 0 0 0 0 0 12.184.795 0 0 -700.000 0 -1.745.802 10.438.993 0 -1.745.802 -1.745.802 3.060.639 -3.060.639 0 0 3.060.639 -3.060.639 19.643.392 13.742.398 0 -1.745.802 42.168.405 0 13.742.398 0 -1.745.802 11.996.596 0 0 36 Letno poročilo 2013 7.3 Marec 2014 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 7.3.1 Pojasnila k bilanci stanja 7.3.1.1 Dolgoročna sredstva 7.3.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva v EUR Programska Programska Skupaj oprema oprema v gradnji neopred. OS NABAVNA VREDNOST OS Stanje 31.12.2012 1.758.505 0 1.758.505 Neposredno povečanje 0 94.400 94.400 Prenos iz investicij v teku 0 0 0 -36.857 0 -36.857 Odprava slabitve 0 0 0 Prevrednotenje 0 0 0 Preseţek pri popisu 0 0 0 1.721.648 94.400 1.816.048 Zmanjšanja Stanje 31.12.2013 ODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2012 1.402.676 0 1.402.676 Amortizacija 149.761 0 149.761 Zmanjšanja -36.857 0 -36.857 0 0 0 1.515.580 0 1.515.580 Povečanja Stanje 31.12.2013 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2012 355.829 0 355.829 Stanje 31.12.2013 206.068 94.400 300.468 Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji v vrednosti 94.400 EUR se nanašajo na investicije v ABS-poslovno informacijski sistem. V letu 2013 druţba ni imela neopredmetenih dolgoročnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom. 7.3.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Nepremič. Naloţbene Oprema Oprema v v gradnji nepremičnine gradnji v EUR Skupaj opredm. OS in naloţbene nepremičnine NABAVNA VREDNOST OS Stanje 31.12.2012 9.691.057 23.080.377 526.762 61.872.224 222.580 734.767 96.127.767 Neposredno povečanje Prenos iz investicij v teku 0 0 164.742 0 211.027 0 902.584 3.975 398.185 -3.975 0 0 1.676.538 0 Zmanjšanja Odprava slabitve 0 0 0 0 0 0 -196.203 0 0 0 0 0 -196.203 0 Prevrednotenje Preseţek pri popisu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9.691.057 23.245.119 737.789 62.582.580 616.790 734.767 97.608.102 Stanje 31.12.2013 ODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2012 0 0 0 29.145.353 0 0 29.145.353 Amortizacija Zmanjšanja 0 0 530.724 0 0 4.769.382 -195.524 0 0 9.402 5.309.508 -195.524 Povečanja 0 0 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2013 0 530.724 0 33.719.211 0 9.402 34.259.337 9.691.057 9.691.057 23.080.377 22.714.395 526.762 737.789 32.726.871 28.863.369 222.580 616.790 734.767 725.365 66.982.414 63.348.765 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2012 Stanje 31.12.2013 37 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Na osnovi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, je bila ocenjena vrednost zemljišč na dan 31.12.2012 v višini 9.691.057 EUR, naloţbenih nepremičnin pa 358.701 EUR. Predhodna cenitev je bila izdelana na stanje 31.12.2009. Če bi se zemljišča izkazovala po modelu nabavne vrednosti bi bila vrednost na dan 31.12.2013 1.221.982 EUR, naloţbenih nepremičnin pa 292.105 EUR. Pri zgradbah je druţba na dan 31.12.2012 prešla iz modela nabavne vrednosti na model prevrednotenja. Na osnovi cenitve pooblaščenega cenilca nepremičnin je druţba okrepila vrednost zgradb iz 7.714.564 EUR na vrednost 23.080.377 EUR, pri naloţbenih nepremičninah pa iz 341.136 EUR na 376.066 EUR. Druţba se je za ta korak odločila, ker je ugotovila, da ima zgradbe v knjigah podcenjene, ker je bil ob nastanku podjetja izveden prenos osnovnih sredstev po likvidacijski vrednosti. Če bi se zgradbe izkazovale po modelu nabavne vrednosti, bi bila vrednost zgradb na dan 31.12.2013 7.339.471 EUR, vrednost naloţbenih nepremičnin pa 328.618 EUR. Druţba je s strani pooblaščenega cenilca prejela aţuracijo cenitve z ugotovitvijo, da knjigovodska vrednost na dan 31.12.2013 pomembno ne odstopa od trţne vrednosti. Stanje predujmov za osnovna sredstva na dan 31.12.2013 je bilo 34.550 EUR. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji v vrednosti 1.354.579 EUR se nanašajo na investicije: nov poslovni objekt (737.789 EUR), modernizacija kontiliva v jeklarni (69.655 EUR), naprava za porezovanje in robkanje okroglih palic (148.950 EUR), komorna ţarilna peč (215.835 EUR) in robot za jemanje vzorcev in merjenje temperature na EOP (182.350 EUR). Na dan 31.12.2013 druţba ni imela osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom. 7.3.1.1.3 Zastavljena opredmetena sredstva Na 153.507 m2 oziroma 86 % vseh zemljišč je vpisana zastavna pravica šestih bank. Pod zastavno pravico je tudi večina strojev in naprav druţbe. Skupna vrednost hipotek znaša 33.879 tisoč EUR, od tega je bilo 24.179 tisoč EUR za zavarovanje dolgoročnih kreditov in 9.700 tisoč EUR za zavarovanje kratkoročnih kreditov pri domačih bankah. 7.3.1.1.4 Dolgoročne finančne naložbe v EUR Druge delnice in deleţi Dolgoročna posojila Skupaj dolgoročne finančne naloţbe 31.12.2013 2.954.338 34.553 2.988.891 31.12.2012 2.660.338 34.553 2.694.891 Dolgoročne finančne naloţbe sestavljajo dolgoročna naloţba v Banko Celje, izmerjena po nabavni vrednosti v višini 315.337 EUR (kar predstavlja 0,18 % deleţa v banki), naloţba v povezano podjetje Unior d.d. Zreče v znesku 1.205.916 EUR (3,54 %), naloţba v povezano podjetje Prehrana Tuli d.o.o. 131.155 EUR (33,44 %) s sedeţem Cesta XIV. divizije 44, Štore, katere lastni kapital znaša 254.085 EUR in dobiček na dan 31.12.2013 v višini 2.299 EUR, naloţba v Storkom d.o.o. 107.695 EUR (10,45 %), naloţba v Valje d.o.o. 895.910 EUR (24,43 %) s sedeţem Ţelezarska cesta 3, Štore, katere lastni kapital znaša 7.269.120 EUR in dobiček na dan 31.12.2013 v višini 43.710 EUR, naloţba v Solarteh d.o.o. v višini 3.825 EUR (51 %) ter naloţba v CO BIK v višini 500 EUR. Povečanje dolgoročnih finančnih naloţb pa predstavlja naloţba v Kovintrade d.o.o. v višini 294.000 EUR. Dolgoročne finančne naloţbe v banko in povezano podjetje Unior d.d. so delno uporabljene za zavarovanje kratkoročnega kredita pri domači banki. 38 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Delnice druţbe Unior d.d. ima podjetje vrednotene po lanski ocenjeni vrednosti, ker letos ni bilo mogoče ugotoviti poštene vrednosti. Podjetje razpolaga z informacijo, da je delnica nelikvidna in da višina vrednosti delnice izkazana v knjigah ni precenjena. Glede delnic Banke Celje, ki ne kotirajo na borzi, podjetje ugotavlja, da vrednost, ki se izkazuje v knjigah, ni precenjena. 7.3.1.1.5 Dolgoročne poslovne terjatve v EUR Druge delnice in deleţi Skupaj dolgoročne poslovne terjatve 31.12.2013 3.000 3.000 31.12.2012 3.000 3.000 Dane dolgoročne varščine (CURS) – gotovinski polog za zavarovanje trošarinskih obveznosti. 7.3.1.1.6 Odloženi davki Na osnovi pričakovanih dobičkov v poslovnih projekcijah za prihodnja leta in z upoštevanjem trenutno veljavne davčne stopnje, druţba ocenjuje, da bo lahko koristila del olajšav iz naslova neizrabljenih davčnih izgub, zato se je v letu 2013 povečala terjatev iz tega naslova za 65.738 EUR. Skupno s saldom preteklega leta znaša terjatev za odloţeni davek od neizrabljenih davčnih izgub in sprememb davčnih stopenj 784.008 EUR. Od 4.871.568 EUR neizkoriščenih davčnih izgub druţba ni izračunala odloţenih terjatev za davek. Odloţene davke v vrednosti 226.471 EUR smo oblikovali za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti za odpravnine in jubilejne nagrade, kot posledica dolgoletnega sluţbovanja zaposlenih na dan bilance stanja, diskontirane na sedanjo vrednost. Oblikovanje odloţenih davkov (17.957 EUR) in uskladitev davčnih stopenj (26.598 EUR) se nanaša na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, (42.293 EUR) za oblikovanje rezervacij za finančne naloţbe (sprememba davčne stopnje) in (17.572 EUR) za porabo rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade. v EUR Rezervacije za odpravnine,jub. Finančne naloţbe Neizrabljena davčna izguba Odloţene terjatve za davek Spremembe v 31.12.2013 izkazu poslovnega izida 226.471 -26.985 359.496 -42.293 784.008 -65.738 1.369.975 -135.016 31.12.2012 199.486 317.203 718.270 1.234.959 v EUR Rezervacije za odpravnine,jub. Finančne naloţbe Neizrabljena davčna izguba Odloţene terjatve za davek Spremembe v 31.12.2012 izkazu poslovnega izida 199.486 68.281 317.203 105.734 718.270 601.154 1.234.959 775.169 31.12.2011 267.767 422.937 1.319.424 2.010.128 Odloţene obveznosti za davek v višini 3.928.679 EUR izhajajo iz prevrednotenja zemljišč (1.405.218 EUR) in iz prevrednotenja zgradb (2.523.461 EUR). 39 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.1.2 Kratkoročna sredstva 7.3.1.2.1 Zaloge v EUR Zaloga na dan Material Polproizvodi Proizvodi Predujmi za zaloge Skupaj 31.12.2013 5.670.299 9.112.625 4.568.182 1.295 19.352.401 31.12.2012 5.460.695 8.862.042 4.575.195 24.972 18.922.904 Stanje popravka zalog materiala (127.948 EUR) je vključeno v stanju zalog materiala. Stanje popravka zalog polproizvodov (139.676 EUR) in gotovih proizvodov (362.157 EUR) je vključeno v stanju zalog polproizvodov in proizvodov. Vpliv zalog so prevrednotovalni poslovni prihodki – odprava oslabitve zalog R6 v višini 32.061 EUR in prevrednotovalni poslovni odhodki – oslabitev zalog R3 v višini 19.267 EUR. Pri popisu je bil ugotovljen preseţek zalog R6 v vrednosti 523 EUR, manko pa v vrednosti 773 EUR. Druţba je na dan 31.12.2013 preverila vrednost zalog gotovih proizvodov in ugotovila, da knjigovodska vrednost ne presega čiste iztrţljive vrednosti. Na dan 31.12.2013 je bila na zalogah jeklenega odpadka obremenitev za 2.500.000 EUR, kot zavarovanje za pridobitev dolgoročnega kredita pri banki. 7.3.1.2.2 Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila v skupni višini 88.780 EUR so dana zaposlenim. 7.3.1.2.3 Kratkoročne poslovne terjatve v EUR 31.12.2013 Kratkoročne terjatve do podjetij v skupini 6.709.927 Kratkoročne terjatve do drugih kupcev 10.643.762 Druge kratkoročne terjatve 456.288 Kratkoročne finančne terjatve 99.986 Skupaj kratkoročne poslovne terjatve 17.909.963 Strukt. 37,46 59,43 2,55 0,56 100,00 31.12.2012 6.574.318 10.788.611 634.013 48.605 18.045.547 Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini se nanašajo na terjatve do Unior d.d. Popravek vrednosti terjatev v EUR Popravek terjatev Popravek obresti Skupaj popravek 31.12.2012 zmanjšanje 79.604 0 47.149 25.038 126.753 25.038 povečanje 31.12.2013 171.334 250.938 0 22.111 171.334 273.049 V skupnem znesku popravka terjatev 273.049 EUR so zajeti popravki vrednosti terjatev starejših od 90 dni in 50 % nekaterih neplačanih obresti. 40 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.1.2.4 Terjatve po rokih zapadlosti Terjatve do domačih kupcev (neto) v EUR Stanje 31.12.2013 9.170.222 Zapadlo 1-90 dni 3.975.664 Zapadlo 91-180 dni - Zapadlo 181-365 dni - Zapadlo nad 367 dni - 100,00% 43,35% 0,00% 0,00% 0,00% Terjatve do tujih kupcev (neto) v EUR Stanje 31.12.2013 8.183.729 Zapadlo 1-90 dni 1.781.399 Zapadlo 91-180 dni - Zapadlo 181-365 dni - Zapadlo nad 367 dni - 100,00% 21,77% 0,00% 0,00% 0,00% Za stanje zapadlih terjatev na domačem trgu v višini 4.021.680 EUR smo oblikovali popravek vrednosti terjatev v višini 46.016 EUR. Do tujih terjatev smo oblikovali popravek terjatev v vrednosti 204.922 EUR. Stanje nezapadlih terjatev na domačem in tujem trgu znaša 11.596.888 EUR. 7.3.1.2.5 Zastavljene terjatve 76,60 % terjatev je zastavljenih v zavarovanje domačim bankam v skladu s kreditnimi pogodbami. 7.3.1.2.6 Zavarovanje terjatev do kupcev (bruto) Domači trg: v EUR Skupaj terjatve domači trg Zavarovanje terjatev % zavarovanja 31.12.2013 9.216.239 423.780 4,60 31.12.2012 8.550.388 953.471 11,15 Terjatve imamo zavarovane pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici d.d. Ljubljana. Tuji trg: v EUR Skupaj terjatve tuji trg Zavarovanje terjatev % zavarovanja 31.12.2013 8.388.651 6.529.617 77,84 31.12.2012 8.892.709 6.129.740 68,93 Kot celota domači in tuji trg je zavarovanih skupaj 39,50 % terjatev. 7.3.1.2.7 Denarna sredstva v EUR Denarna sredstva v blagajni Denarna sredstva na računih Kratkoročni depoziti Devizna sredstva na računih Skupaj denarna sredstva 31.12.2013 584 104.320 0 0 104.904 31.12.2012 706 213.864 0 0 214.570 41 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.1.3 Kapital v EUR Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid Skupaj 31.12.2013 10.300.364 164.833 63.220 18.963.598 12.258.761 222.214 41.972.990 31.12.2012 5.271.749 5.193.448 63.220 19.643.392 13.742.398 -1.745.802 42.168.405 Deleţi posameznih druţbenikov se niso spremenili. Preseţek iz prevrednotenja izhaja iz prevrednotenja zemljišč in zgradb in se je v letu 2013 zniţal za 262.165 EUR. V primeru prevrednotenja kapitala na osnovi koeficienta rasti cen ţivljenjskih potrebščin, ki je v letu 2013 znašal 0,7 %, bi bil rezultat slabši za 292.255 EUR. 7.3.1.4 Rezerve Kapitalske rezerve Na osnovi skupščinskega sklepa je druţba 14.5.2013 zmanjšala kapitalske rezerve za 5.028.615 EUR in povečala osnovni kapital na 10.300.364 EUR. Zakonske rezerve Zakonske rezerve ima druţba oblikovane skladno z ZGD in s sklepom skupščine druţbe. 7.3.1.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve v EUR Stanje Stanje Vrsta dolgoročne rezervacije 1.1.2013 Oblikovanje Črpanje 31.12.2013 Rezervacije za odpravnine 1.107.240 71.842 55.774 1.123.308 Rezervacije za jubilejne nagrade 222.673 33.788 47.589 208.872 Sofinanciranje projekta-konti valjarska proga 398.185 0 30.434 367.751 Emisijski kuponi 0 33.123 32.000 1.123 Prejete donacije-preseţki pri popisu OS 24.686 0 4.115 20.571 Druge dolgoročne PČR 0 45.992 45.992 0 Skupaj rezervacije in dolgoročne PČR 1.752.784 184.745 215.904 1.721.625 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so izračunane na osnovi aktuarskega obračuna ob upoštevanju naslednjih predpostavk: - upoštevana je skupna delovna doba - upoštevana je tablica umrljivosti prebivalstva Slovenije - upoštevani so mejni zneski in rast plač skladno s podjetniško pogodbo - upoštevana je fluktuacija v višini 5 % v razredu od 14 – 30 let in 2 % v razredu od 31 – 40 let 42 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Emisijski kuponi V letu 2013 je podjetje od drţave brezplačno pridobilo 33.123 emisijskih kuponov, kar zadostuje za 33.123 ton emisij CO2 oziroma vrednostno predstavlja 33.123 EUR. Enako število kuponov je bilo tudi prenesenih na trgovalni račun odprt pri Agenciji Republike Slovenije za okolje. V letu 2013 je podjetje v zakonskem roku predalo drţavi 31.676 kuponov za emisije povzročene v letu 2012. Stanje na trgovalnem računu na dan 31.12.2013 znaša 33.123 kuponov. Podjetje predvideva, da bo v zakonskem roku predalo drţavi 32.000 kuponov za emisije povzročene v letu 2013 tako, da znaša stanje na dan 31.12.2013 1.123 kuponov oz. 1.123 EUR. Za predajo bo podjetje uporabilo kupone podeljene za leto 2013. 7.3.1.6 Dolgoročne obveznosti 7.3.1.6.1 Dolgoročne finančne obveznosti v EUR 31.12.2013 Dolgoročne finančne obveznosti do bank 16.399.805 Dolgoročne finančne obveznosti do drugih 0 Ostale dolgoročne finančne obveznosti 0 Skupaj dolgoročne finančne obveznosti 16.399.805 31.12.2012 24.026.867 0 0 24.026.867 Dolgoročni krediti v EUR Kreditodajalec Domače banke Podjetja, skladi Skupaj 31.12.2013 16.399.805 0 16.399.805 31.12.2012 24.026.867 0 24.026.867 Dolgoročni krediti so bili najeti za financiranje investicij in so zavarovani z menicami, hipotekami, finančnimi zavezami, premičninami, zalogami in z odstopom terjatev. Kreditni pogoji po posameznih kreditih so različni in se gibljejo od 6 mesečni Euribor +1,0 % do 4 %, 1 mesečni Euribor +1,8 %, ter 3 mesečni Euribor +5,4 %. 7.3.1.7 Kratkoročne obveznosti 7.3.1.7.1 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročni del dolgoročnih kreditov v EUR Kreditodajalec Domače banke Skupaj 31.12.2013 8.171.957 8.171.957 31.12.2012 6.391.345 6.391.345 Od skupnega zneska 24.571.762 EUR dolgoročnih kreditov zapade v odplačilo v letu 2014 za 8.171.957 EUR glavnic. Med kratkoročnimi deli dolgoročnih kreditov sta dva kredita, ki zapadeta v letu 2014 v skupni višini 3.336.463 EUR, za katera pa ţe imamo načelni dogovor zapadlega salda o postopnem odplačilu kot do sedaj. 43 Letno poročilo 2013 Marec 2014 V letu 2015 je zapadlosti za 5.455.052 EUR glavnic, v letu 2016 za 5.854.337 EUR glavnic. Prav tako ima druţba za 2.200.000 EUR od skupne zapadlosti 5.854.337 EUR v letu 2016 ţe sklenjene dogovore z bankami glede podaljšanja na daljše obdobje tako, da bo odpadlo na leto 2016 za 3.654.337 EUR odplačila glavnic. V letu 2017 zapade za 1.565.172 EUR glavnic, v letu 2018 za 1.398.505 EUR glavnic, v letu 2019 za 1.398.505 EUR glavnic in v letu 2020 za 728.234 EUR glavnic. Kratkoročni krediti V EUR Kreditodajalec Domače banke Podjetja, skladi Skupaj 31.12.2013 13.195.336 325.000 13.520.336 31.12.2012 14.599.336 130.000 14.729.336 Kratkoročni krediti so bili najeti za financiranje obratnih sredstev in so zavarovani z menicami, odstopi terjatev in premičninami ter pri večini kreditov dodatno še s hipotekami. Obrestna mera se giblje v razponu 1 mesečni Euribor +4,5 %, 3 mesečni Euribor +3,5 % do 4,5 %, 6 mesečni Euribor +4,5 % do 5,6 % ter fiksna obrestna mera od 4,8 % do 6,2 % p.a. 7.3.1.7.2 Kratkoročne poslovne obveznosti v EUR Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev Kratkoročne obveznosti do delavcev Kratkoročne obveznosti do drţave Kratkoročne obveznosti za predujme Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja Skupaj kratkoročne obveznosti iz poslovanja 31.12.2013 struktura 227 0,00 17.740.926 93,11 874.960 4,59 163.706 0,86 28.590 0,15 245.032 1,29 19.053.441 100,00 31.12.2012 80 14.138.353 788.621 163.504 24.117 251.583 15.366.258 7.3.1.7.3 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v EUR Obveznosti do domačih dobaviteljev Obveznosti do tujih dobaviteljev Ostale obveznosti 31.12.2013 12.591.843 4.307.106 842.204 17.741.153 31.12.2012 11.323.040 2.340.828 474.565 14.138.433 7.3.1.8 Pasivne časovne razmejitve v EUR Stanje pasivnih časovnih razmejitev 31.12.2013 824.955 31.12.2012 700.952 Pasivne časovne razmejitve zajemajo vkalkulirane stroške revizije (7.550 EUR), vkalkulirane stroške – za prenesene pravice za koriščenje letnega dopusta (353.697 EUR), vračila štipendij (23.868 EUR), vnaprej obračunane stroške - odškodninski zahtevki (154.600 EUR), vkalkulirane stroške reklamacij (139.249 EUR) in druge pasivne časovne razmejitve (145.991 EUR). 44 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.1.9 Izvenbilančna evidenca 7.3.1.9.1 Pregled vrednosti hipotek v EUR Dolgoročni krediti bank Dolgoročni krediti skladi Kratkoročni krediti bank Prejete garancije bank Skupaj 31.12.2013 24.178.905 0 9.700.000 0 33.878.905 31.12.2012 29.793.213 0 7.400.000 0 37.193.213 7.3.1.9.2 Pregled garancij in poroštev Med garancijami izkazuje podjetje prejeto garantno pismo za namen carinarnice (200.000 EUR) in bančno garancijo izvoz prahu iz čistilne naprave (586.200 EUR). Med danimi poroštvi izkazuje podjetje poroštvo za sončno elektrarno (420.750 EUR) in poroštvo za odlaganje metalurških odpadkov (631.176 EUR). 7.3.1.9.3 Pregled zastavljenih vrednostnih papirjev Za zavarovanje kratkoročnega kredita v višini 3.000.000 EUR ima druţba med drugim zastavljene vrednostne papirje v višini 1.833.351 EUR. 7.3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 7.3.2.1 Prihodki v EUR Prihodki od prodaje proizv. na domačem trgu Prihodki od prodaje proizv. na tujem trgu Prihodki od prodaje storitev na domačem trgu Prihodki od prodaje storitev na tujem trgu Prihodki od prodaje materiala Drugi poslovni prihodki Skupaj prihodki 2013 29.971.166 73.577.536 863.844 4.216 35.818 334.412 104.786.992 strukt. 2012 28,60 30.055.929 70,22 69.849.741 0,82 274.973 0,00 78.034 0,03 62.544 0,32 1.014.199 100,00 101.335.420 V drugih poslovnih prihodkih so večje postavke: subvencije (172.752 EUR), odprava pasivnih časovnih razmejitev (46.650 EUR), črpanje subvencije za konti valjarsko progo (30.435 EUR), odprava oslabitve-zaloge R6 (32.061 EUR), prejete drţavne podpore-emisijski kuponi (32.000 EUR), prodaja OS (16.400 EUR) in preseţki pri popisu OS (4.115 EUR). 7.3.2.2 Stroški po funkcionalnih skupinah Vrsta stroška Vrednost prodanih poslovnih učinkov Prevrednotovalni poslovni odhodki Stroški splošnih dejavnosti (uprave) Stroški prodajanja Skupaj stroški prodanih učinkov leto 2013 84.924.501 166.332 13.861.262 4.203.448 103.155.543 strukt. 82,33 0,16 13,44 4,07 100,00 v EUR leto 2012 83.584.634 1.259 13.218.980 3.629.163 100.434.036 Sprememba vrednosti zalog proizv. in nedokončane proizvodnje 211.509 1.073.788 Skupaj stroški obdobja Nabavna vrednost prodanega blaga 103.367.052 17.121 101.507.824 3.122 strukt. 83,22 0,00 13,16 3,61 100,00 45 Letno poročilo 2013 Marec 2014 Porabljen znesek za revidiranje letnega poročila je znašal 15.100 EUR, stroški drugih storitev revidiranja pa so znašali 1.483 EUR. 7.3.2.3 Stroški dela V letu 2013 so znašale bruto plače in regres treh članov poslovodstva 360.864 EUR, bruto plače, regres za zaposlene na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe pa 1.418.224 EUR. Plače po individualni pogodbi je prejemalo 32 zaposlenih. Po stanju 31.12.2013 je imelo 107 zaposlenih status benificirane delovne dobe, za kar je podjetje plačalo 192.412 EUR prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. 7.3.2.4 Amortizacija Amortizacija je v letu 2013 znašala 5.459.269 EUR, v letu 2012 pa 6.131.506 EUR, kar je 11 % zmanjšanje glede leta 2012. Zaradi drugačne pričakovane dobe koristnosti smo spremenili amortizacijsko stopnjo opreme konti valjarske proge, kar pomeni letno 486.786 EUR manjšo amortizacijo v primerjavi s prvotno. Na podlagi cenitve je druţba spremenila tudi amortizacijske stopnje zgradb. Amortizacija bi bila višja za spremembo med novo in staro amortizacijo ob novi vrednosti stavb za 582.672 EUR. 7.3.2.5 Drugi poslovni odhodki V drugih poslovnih odhodkih so večje postavke: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (189.554 UR), taksa za obremenjevanje okolja (226.846 EUR), izdatki za ravnanje z okoljem (112.053 EUR), emisijski kuponi (51.495 EUR), štipendije dijakom in študentom (15.342 EUR), nagrade študentom na obvezni praksi (11.138 EUR), izdatki za uporabljeno in onesnaţeno vodo (16.110 EUR), okoljska dajatev-odpadna embalaţa (22.132 EUR) in ostali stroški (10.501 EUR). 7.3.2.6 Bilančni dobiček Bilančni dobiček je po ZGD bilančna kategorija, ki je v pristojnosti skupščine druţbe. v EUR Preneseni čisti poslovni izid Prenos iz preseţka iz prevrednotenja zgradb Čisti poslovni izid poslovnega leta Bilančni dobiček 31.12.2013 11.996.596 262.165 222.214 12.480.975 31.12.2012 13.742.398 0 -1.745.802 11.996.596 2013 11.996.596 262.165 0 0 222.214 12.480.975 2012 14.745.556 0 -700.000 -303.158 -1.745.802 11.996.596 Gibanje bilančnega dobička v EUR Bilančni dobiček na 1.1. Prenos iz preseţka iz prevrednotenja zgradb Izplačilo dividend Spremembe računovodskih usmeritev Čisti poslovni izid poslovnega leta Bilančni dobiček na 31. 12. 46 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.3 Dodatna razkritja 7.3.3.1 Odnosi s povezanimi osebami Druţba Unior d.d. je udeleţena v kapitalu druţbe Štore Steel d.o.o. z 29,25 % deleţem in predstavlja pomemben deleţ. V skladu z 545. členom ZGD-1 poslovodstvo druţbe Štore Steel d.o.o. izjavlja, da iz pogodbenih in poslovnih odnosov ni bila prikrajšana in oškodovana. Z druţbo Unior d.d. ima druţba Štore Steel d.o.o. kupoprodajni odnos. Unior d.d. se oskrbuje iz Štor z valjanimi jekli za kovanje in hladno predelanimi jekli iz proizvodnega programa Štore Steel d.o.o. Cene so definirane v EUR in se spreminjajo skladno z razmerami, ki veljajo na trgu. V letu 2013 smo imeli z druţbo Unior d.d. kot kupcem za 19.774.951 EUR neto prometa. Do podjetja Unior d.d. imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 6.709.927 EUR in vseh obveznosti 227 EUR. V Prehrani Tuli d.o.o. je druţba Štore Steel d.o.o. udeleţena s 33,44 % kapitala. Prehrana Tuli oskrbuje zaposlene v druţbi Štore Steel d.o.o. z malicami. Iz naslova prehrane med delom je v letu 2013 znašala obveznost do Prehrane Tuli d.o.o. 573.988 EUR neto. Do podjetja Prehrana Tuli d.o.o. imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 305 EUR in vseh obveznosti 56.205 EUR. V druţbi Valji d.o.o. je druţba udeleţena s 24,43 % kapitala. Med druţbama velja kupoprodajni odnos. V letu 2013 se je druţba Štore Steel d.o.o. oskrbovala z valji za potrebe proizvodnega procesa. Skupni promet v letu 2013 z druţbo Valji d.o.o. kot dobaviteljem je bil 113.633 EUR. Do podjetja Valji d.o.o. imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 25.573 EUR in vseh obveznosti 30.165 EUR. V druţbi Solarteh d.o.o. je druţba Štore Steel d.o.o. udeleţena z 51 %. Dejavnost druţbe Solarteh d.o.o je proizvodnja električne energije s solarno elektrarno. Druţbi Solarteh d.o.o. smo v letu 2013 dali kratkoročni kredit v višini 3.600 EUR, ki je bil tudi ţe vrnjen. Konsolidirani računovodski izkazi niso sestavljeni, ker je odvisna druţba nepomembna za resničen in pošten prikaz finančnega poloţaja skupine. Z druţbo Kovintrade d.d. in druţbo Dinos d.d., ki sta udeleţeni v našem kapitalu vsaka s 15,11 %, ima naša druţba kupoprodajni odnos. V letu 2013 smo imeli z druţbo Kovintrade d.d. kot kupcem za 3.064.012 EUR neto prometa, kot dobaviteljem pa za 7.468.934 EUR neto prometa. Do podjetja Kovintrade imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 485.704 EUR in vseh obveznosti 1.237.395 EUR. Z druţbo Ţelezar Štore D.P. d.d., ki je udeleţena v našem kapitalu z 20,12 %, nismo imeli pomembnega prometa razen pri kreditih. Najeli smo 295.000 EUR kredita, od tega smo ga 100.000 EUR ţe vrnili. 7.3.3.2 Dogodki po datumu bilance stanja Dne 11.12.2013 je podjetje z NLB d.d. podpisalo sodno poravnavo v okviru katere je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za celotno količino oz. 245.689 spornih delnic UKIG, ki predstavlja 8,65 % v druţbi Unior d.d.. Plačilo kupnine in prenos delnic bo izveden v letu 2014. Za pogojne obveznosti, ki so nastale v letu 2008 na osnovi podpisane poroštvene izjave, ni več osnove za razkrivanje. Kupljenih delnic druţba nima namena zadrţati v svoji lasti, temveč bo aktivno sodelovala pri procesu prodaje druţbe Unior d.d. V mesecu marcu 2014 je podjetje z banko podpisalo pogodbo za dolgoročno financiranje 70 % investicije v novo konti napravo v jeklarni, katere skupna vrednost je predvidena v višini 10 mio EUR. 47 Letno poročilo 2013 Marec 2014 7.3.3.3 Datum sprejetja Računovodski izkazi so bili odobreni na seji poslovodstva dne 26.3.2014. 8 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Poslovodstvo potrjuje poslovni del letnega poročila za leto 2013, računovodske izkaze za leto končano na dan 31. decembra 2013, uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom. Poslovodstvo je odgovorno za pripravo letnega poročila, ki ga sestavlja poslovni in računovodski del, tako, da le-ti predstavljajo resnično in pošteno sliko premoţenjskega stanja druţbe in izidov njenega poslovanja za leto 2013. Poslovodstvo potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Poslovodstvo tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovodstvo je tudi odgovorno za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoţenja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadar koli v roku pet let po preteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje druţbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo druţbe ni seznanjeno z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Štore, 27.3.2014 48 Letno poročilo 2013 9 Marec 2014 REVIZORJEVO POROČILO 49 Letno poročilo 2013 Marec 2014 50
© Copyright 2024