poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije
POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE 2013 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 0 KAZALO I. II. II.1 II.2 II.3 UVOD ........................................................................................................................................... 4 PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA ................................................................................................... 5 Pristojnosti .................................................................................................................................. 5 Vizija in politika sistema vodenja ................................................................................................ 6 Organiziranost, sistem vodenja in kadri ...................................................................................... 7 Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2013 ............................................................................................................................. 8 Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih in inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013 ................................................................................................................... 9 Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v obdobju 2009 - 2013 ..................................................................................... 9 Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe ................................................................................................................................................... 10 Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013 ................................................................................................................................ 10 III. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE ......................................................... 11 Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje ............................................................... 11 Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj ................................................................................................................ 12 IV. V. VI. VII. VII.1 INFORMACIJSKI SISTEMI ............................................................................................................ 13 PRORAČUN ................................................................................................................................ 14 IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA ......................................................................... 16 IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2013 ................................................................ 17 Program inšpekcijskega nadzora ............................................................................................... 17 Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009-2013 ..................................................................................................................... 18 Graf 4 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 - 2013 ............................................................................................................. 18 VII.2 Inšpekcijski ukrepi ..................................................................................................................... 18 Graf 5 – Število ukrepov v obdobju 2010 - 2013 ...................................................................................................................................................... 19 Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v obdobju 2010 – 2013 ............................................................................................................................................ 20 Graf 6 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 .................................................................................................................................... 20 Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 po področjih ................................................................................................................ 21 Graf 8 – Delež posameznih inšpekcijskih ukrepov .................................................................................................................................................... 21 VII.3 Aktivnosti inšpektorata na področju sive ekonomije oziroma preprečevanja dela in zaposlovanja na črno ................................................................................................................. 22 VIII. OBVEŠČANJE IN SODELOVANJE ................................................................................................. 24 VIII.1 Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih ............................................. 24 Slika 2 – Primer obvestila potrošnikom .................................................................................................................................................................... 24 Graf 9 – Delež obvestil potrošnikom po področjih ..................................................................................................................................................... 25 VIII.2 Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF ................................................................. 25 VIII.3 Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX .......................................................................... 26 VIII.4 Spletne strani inšpektorata (www.zi.gov.si).............................................................................. 28 Slika 3 – Domača spletna stran inšpektorata ........................................................................................................................................................... 28 VIII.5 VIII.6 VIII.7 VIII.8 IX. 1 Sodelovanje pri pripravi predpisov ........................................................................................... 29 Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi ........................................................... 30 Sodelovanje z organi Evropske unije ......................................................................................... 31 Sodelovanje z javnostmi ............................................................................................................ 31 INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH ...................................................................................... 33 Nalezljive bolezni....................................................................................................................... 33 Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora............................................................................... 35 Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel............................................................................................................................ 37 Rezultati analiz odvzetih vzorcev vode v domovih za starejše občane so pokazali, da so bile legionele najdene v 11 odvzetih vzorcih vode, in sicer v OE Dravograd v enem od štirih, Koper v treh od šestih, Ljubljana v štirih od osmih, Novo mesto v dveh od šestih in Maribor v enem od osmih odvzetih vzorcev vode. Legionele niso bile najdene v nobenem odvzetem vzorcu vode v OE Celje, Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica. ................................... 37 Rezultati vzorčenja vode na prisotnost legionel po območnih enotah so prikazani v spodnjih grafih............................................................................ 37 Graf 11 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata – številčni prikaz ....................... 37 Graf 12 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata – deležni prikaz ........................ 38 Preglednica 7 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava............................................................................................... 39 Graf 13 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava ......................................................................................................... 39 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 1 Preglednica 8 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa okužbe ................................................................................ 39 Graf 14 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa ...................................................................................................... 40 Preglednica 9 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih ............................................................................................... 40 Graf 15 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih ......................................................................................................... 40 2 Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti................................42 Preglednica 10 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................................ 42 3 Minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji ....................................................................................44 Preglednica 11 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................................ 45 4 Pacientove pravice .....................................................................................................................47 Preglednica 12 – Število nadzorov in ukrepov .......................................................................................................................................................... 49 Graf 16 – Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili vključeni v nadzor v letu 2013 .................................................................................................... 50 Graf 17 – Pregledi čakalnih seznamov po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti ........................................................................................... 50 Graf 18 – Neskladnosti, ugotovljene pri posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti .............................................................................................. 51 Graf 19 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora .................................................................................................................................................... 52 Graf 20 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora .................................................................................................................................................... 52 Graf 21 – Prekrškovni ukrepi (število) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti ............................................................................................. 53 Graf 22 – Prekrškovni ukrepi (delež) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti .............................................................................................. 53 5 6 Duševno zdravje .........................................................................................................................55 Zdravniška služba .......................................................................................................................56 Preglednica 13 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................................ 57 7 8 Zdravilstvo ..................................................................................................................................58 Higienska ustreznost kopalnih vod, zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ........................................................................................59 Preglednica 14 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 60 Graf 23 – Delež skladnih in neskladnih vzorcev kopalnih vod po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata ......................................................... 61 Graf 24 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrsto neskladnosti po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata .............................. 62 Preglednica 15 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrste neskladnosti po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata ................... 62 9 Zdravstvena ustreznost pitne vode ter objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo .........64 Preglednica 16 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 65 Graf 25 – Delež skladnih, neskladnih ter neskladnih in hkrati zdravstveno neustreznih vzorcev pitne vode ................................................................. 67 Graf 26 – Vzroki neskladnosti vzorcev pitne vode ..................................................................................................................................................... 68 10 Splošna varnost proizvodov .......................................................................................................69 Preglednica 17 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 70 Graf 27 – Program vzorčenja glede na tip izdelka ..................................................................................................................................................... 71 Graf 28 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ....................................................................................................................................................... 72 Graf 29 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ........................................................................................................................ 73 Graf 30 – Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ........................................................................................ 73 11 Kozmetični proizvodi ..................................................................................................................74 Preglednica 18 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 75 Graf 31 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod ...................................................................................................................................... 77 Graf 32 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ....................................................................................................................................................... 77 Graf 33 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja ............................................................................................................................. 79 Graf 34 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ......................................................................................... 79 12 Igrače..........................................................................................................................................80 Preglednica 19 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 81 Graf 35 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka ......................................................................................................................................................... 83 Graf 36 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ....................................................................................................................................................... 84 Graf 37 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja ............................................................................................. 84 Graf 38 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti ......................................................................................... 85 13 Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili..............................................................................86 Preglednica 20 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 87 Graf 39 – Vzorci glede na material in izdelke............................................................................................................................................................ 88 Graf 40 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ....................................................................................................................................................... 88 Graf 41 – Delež analiziranih vzorcev po povodu vzorčenja ......................................................................................................................................... 89 Graf 42 – Delež neskladnih vzorcev ......................................................................................................................................................................... 89 Graf 43 – Število in delež neskladnih vzorcev glede na material in izdelke................................................................................................................. 90 Graf 44 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2009 - 2013 ..................................................................................................................................... 90 14 Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane ..............................................................91 Preglednica 21 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ........................................................................... 92 Graf 45 – Vzorci po skupinah živil ............................................................................................................................................................................ 94 Graf 46 – Delež vzorcev glede na povod vzorčenja .................................................................................................................................................... 94 2 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 47 - Delež vzorcev glede na poreklo .................................................................................................................................................................. 94 Graf 48 - Deleži vzorcev glede na oceno varnosti ...................................................................................................................................................... 95 Graf 49 – Število vzorcev po posameznih skupinah glede na oceno varnosti .............................................................................................................. 95 Graf 50 – Število vzorcev živil za posebne prehranske namene glede na skupine vzorcev in parametrov preskušanja ................................................. 96 Graf 51 – Število vzorcev prehranskih dopolnil glede na oceno varnosti, po skupinah izdelkov na podlagi sestave ...................................................... 96 Graf 52 - Pregled števila odvzetih vzorcev po parametrih preskušanja ....................................................................................................................... 97 15 Omejevanje porabe alkohola .................................................................................................... 99 Preglednica 22 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ............................................................................ 99 16 Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov ................................................................................. 101 Preglednica 23 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .......................................................................... 101 X. 1 2 3 ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA ..................... 103 Nalezljive bolezni..................................................................................................................... 103 Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti ............................. 103 Minimalni sanitarno- zdravstveni pogoji ................................................................................. 104 Javni zdravstveni in socialni zavodi ......................................................................................................................................................................... 104 Higienska nega ..................................................................................................................................................................................................... 104 Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja .............................................................................................................................................. 104 Nastanitveni in javni objekti................................................................................................................................................................................... 104 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Pacientove pravice .................................................................................................................. 105 Duševno zdravje ...................................................................................................................... 105 Zdravniška služba .................................................................................................................... 105 Zdravilstvo ............................................................................................................................... 105 Higienska ustreznost kopalnih vod in zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ..................................................................................... 106 Zdravstvena ustreznost pitne vode ter objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo ....... 106 Splošna varnost proizvodov .................................................................................................... 106 Kozmetični proizvodi ............................................................................................................... 107 Igrače ....................................................................................................................................... 108 Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili ........................................................................... 108 Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane ........................................................... 109 Omejevanje porabe alkohola .................................................................................................. 112 Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov ................................................................................. 113 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 3 I. UVOD Pred vami je Poročilo o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2013. Zdravstveni inšpektorat je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Naše delovanje je povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje poslanstvo uresničujemo z inšpekcijskim nadzorom, s katerim preverjamo izvajanje in spoštovanje zakonov in drugih predpisov na področjih, opredeljenih z našim delokrogom. Delokrog inšpektorata je pester in obsežen. Vključuje različna področja, med njimi področje živil, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pitne vode, objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo, kopalnih vod, ravnanja z odpadki, nastalimi pri zdravstveni dejavnosti, igrač, kozmetičnih izdelkov, splošne varnosti proizvodov, omejevanja uporabe tobačnih izdelkov, omejevanja porabe alkohola, nalezljivih bolezni, sanitarno zdravstvenih pogojev v zdravstveni dejavnosti, kopališčih, dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege in sociale, pogojev za opravljanje zdravniške službe, pacientovih pravic, duševnega zdravja in zdravilstva. Inšpektorat sodeluje tudi v postopkih na področju malih kurilnih naprav oziroma dimnikarske službe, in sicer v primerih, ko koncesionarji pri opravljanju te službe ugotovijo obstoj nevarnosti zastrupitve ali zadušitve z dimnimi plini. Področja, na katerih inšpektorat opravlja svoje naloge, so urejena s številnimi predpisi, ki zahtevajo različne pristope pri nadzoru, zato namenjamo posebno pozornost organizaciji dela in kompetencam zaposlenih. Gradimo na medsebojni pomoči in redno organiziramo notranja in zunanja izobraževanja, na katerih se seznanjamo z novostmi in delimo izkušnje. Velik poudarek dajemo tudi sistemu, s katerim zagotavljamo kakovost našega dela. V poročilu za leto 2013 smo predstavili podatke o inšpekcijskem nadzoru, opravljenem na posameznih področjih, najpogostejši problematiki, ki smo jo zasledili, ter izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepih. Hkrati podajamo tudi oris poteka drugih dejavnosti inšpektorata, ki so bile ključnega pomena za izvedbo inšpekcijskega nadzora. Želimo vam zanimivo branje, Dunja Sever, dr. med. Glavna zdravstvena inšpektorica RS 4 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 II. PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA II.1 Pristojnosti Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Njegove naloge in pristojnosti ter postopke določajo Zakon o državni upravi, Uredba o organih v sestavi ministrstev, Zakon o zdravstveni inšpekciji, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o prekrških, področna zakonodaja, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev in interna navodila za delo inšpekcije. X. poglavje vsebuje seznam področnih zakonov in predpisov v pristojnosti inšpektorata. Delovanje inšpektorata je povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje poslanstvo inšpektorat uresničuje z inšpekcijskim nadzorom, s katerim se preverjata izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z delokrogom inšpektorata. Delokrog inšpektorata obsega naslednja področja: nalezljive bolezni, zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane, zdravstvena ustreznost pitne vode, objekti in naprave za javno preskrbo s pitno vodo, materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, kozmetični proizvodi, varnost igrač, omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, omejevanje porabe alkohola, higienska ustreznost kopalnih vod, minimalni sanitarno zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah, splošna varnost proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj, ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v objektih, namenjenih tej dejavnosti, pacientove pravice, duševno zdravje, zdravniška služba, zdravilstvo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 5 II.2 Vizija in politika sistema vodenja Vizija Zdravstvenega inšpektorata je postati institucija, ki sodi po uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela v vrh sorodnih evropskih institucij. V ta namen sta celotno delovanje in poslovanje inšpektorata podprta s certificiranim sistemom vodenja, s pomočjo katerega se prepoznavajo zahteve odjemalcev, zagotavlja opravljanje nalog v skladu z zahtevami predpisov in načrtov, preverja ravnanje z vsemi viri ter obvladujejo tveganja. Posledično se metode in načini inšpekcijskega nadzora jasno opredeljujejo, skrbno vzdržujejo in nenehno izboljšujejo. Politika sistema vodenja je usmerjena v pregledno obvladovanje procesov in v njihovo nenehno izboljševanje. Preglednost obvladovanja procesov se kaže v jasno opredeljenih ciljih in poteh za doseganje le-teh. Vsi zaposleni na inšpektoratu odgovarjajo za učinkovitost, uspešnost in kakovost svojega dela. Obveznost vsakega zaposlenega je opravljanje nalog skladno z veljavno zakonodajo in dokumenti sistema vodenja, ki veljajo na Zdravstvenem inšpektoratu. Zakonitost, samostojnost, politična nevtralnost, nepristranskost, odgovornost, odprtost in etičnost ter delovanje v skladu s pričakovanji odjemalcev, s ciljem povečevanja njihovega zadovoljstva, predstavljajo temeljne vrednote, ki jih zaposleni spoštujejo pri izvajanju vseh ključnih procesov inšpektorata. Uspešnost vzpostavitve sistema vodenja za izvajanje dejavnosti zdravstvene inšpekcije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnim standardom kakovosti SIST ISO 9001 je bila prvič potrjena s prejetjem certifikata ISO 9001 oktobra 2007, že dvakrat pa tudi z opravljenima recertifikacijskima presojama, v okviru katerih se je v letih 2010 in 2013 ugotavljala skladnost izvajanja inšpekcijskega nadzora Zdravstvenega inšpektorata z zahtevami standarda ISO 9001:2008. Uspešnost in učinkovitost sistema vodenja je bila v letu 2013 preverjana tudi z načrtovanimi notranjimi presojami in vodstvenimi pregledi. 6 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 II.3 Organiziranost, sistem vodenja in kadri Organiziranost Zdravstveni inšpektorat je organiziran na način, ki je določen z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije z vsemi spremembami in dopolnitvami. V Aktu so določena notranja organiziranost ter delovna mesta, ki so potrebna za izvajanje del in nalog inšpektorata, pri čemer je pri vsakem delovnem mestu določen opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta, naziv in plačni razred delovnega mesta. Inšpektorat je v letu 2013 opravljal svoje naloge pod vodstvom glavne zdravstvene inšpektorice v okviru 11 notranjih organizacijskih enot, od katerih so Sektor za strategijo in planiranje in devet območnih enot (OE) izvajali naloge inšpekcijskega nadzora. Namen take organiziranosti je bilo zagotoviti nemoteno izvajanje inšpekcijskega nadzora na celotnem območju Slovenije. Organiziranost inšpektorata je razvidna iz organigrama na sliki 1. Glavna zdravstvena inšpektorica organizira, usklajuje in vodi delo inšpektorata, skrbi za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporeja delo ter izdaja akte, za katere je pristojen inšpektorat. Glavna zdravstvena inšpektorica deluje na sedežu inšpektorata, kjer delo poteka v okviru dveh organizacijskih enot, in sicer Službe za splošne zadeve in kakovost in Sektorja za strategijo in planiranje. Služba za splošne zadeve in kakovost je zadolžena za pripravo in izvajanje kadrovskih in finančnih načrtov ter zagotavljanje delovnih pogojev za nemoteno in učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora. Služba skrbi tudi za ustrezno informacijsko podporo inšpekcijskega nadzora ter v skladu z napredkom tehnologije nadgrajuje računalniško in strojno opremo, hkrati pa podpira razvoj računalniških programov in skrbi za njihovo delovanje. Naloga Sektorja za strategijo in planiranje je opredelitev dolgoročnih ciljev v skladu s področno zakonodajo. Za doseganje dolgoročnih ciljev vodje področij konec vsakega leta pripravijo program za prihodnje leto, upoštevajoč izkušnje in rezultate nadzorov prejšnjih let, usmeritve Ministrstva za zdravje, Evropske komisije in najnovejša strokovna dognanja. Izvajanje letnih programov se preverja skozi celo leto, na podlagi podatkov o inšpekcijskih pregledih ter poročil o rezultatih analiz vzorcev pa se vsako leto pripravi tudi letno poročilo. Z opredelitvijo prioritet Sektor usmerja inšpektorje pri uresničevanju letnega programa, z organizacijo notranjih izpopolnjevanj in navodil pa jim zagotavlja tudi strokovno podporo. Pod vodstvom vodij območnih enot, ki so neposredno odgovorni glavni zdravstveni inšpektorici, je v letu 2013 delovalo devet območnih enot, in sicer v Celju, Dravogradu, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. V sestavi območnih enot je, zaradi večje učinkovitosti in zagotavljanja večje prisotnosti inšpektorjev na terenu, delovalo tudi 11 inšpekcijskih pisarn, in sicer v Ajdovščini, Brežicah, Idriji, Jesenicah, Postojni, Radovljici, Sežani, Slovenski Bistrici, Trbovljah, Velenju ter na Ptuju. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 7 V okviru organizacijske strukture inšpektorata se poleg organizacijskega vodenja izvaja še vodenje po področjih, in sicer v matrični organizacijski strukturi. Vodje področij so odgovorni za razvoj strokovnih in tehničnih smernic za doseganje ciljev na posameznih področjih iz delokroga inšpektorata. Vodje področij vodijo delo mentorjev, to so inšpektorji na območnih enotah, ki imajo na posameznem področju največ izkušenj. Mentorji so odgovorni za prenos znanja na druge inšpektorje in skrbijo za izvajanje smernic, ki jih pripravljajo vodje področij. Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2013 8 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Kadri Na dan 31. decembra 2013 je bilo na Zdravstvenem inšpektoratu skupaj zaposlenih 129 javnih uslužbencev za nedoločen čas. Štiri javne uslužbenke so na zadnji dan leta 2013 opravljale delo s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva, štiri javne uslužbenke pa krajši delovni čas iz naslova delne invalidske upokojitve. Na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora je neposredno inšpekcijsko delo opravljalo 109 inšpektorjev, druge naloge je opravljalo sedem uradnikov in 13 strokovno tehničnih delavcev. Povprečna starost javnih uslužbencev inšpektorata je konec poročevalskega obdobja znašala 45,4 let. Gibanje števila zaposlenih v zadnjih petih letih je razvidno iz grafa in preglednice spodaj. Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih in inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013 170 160 Število zaposlenih 158 Število inšpektorjev 150 135 140 134 133 131 129 130 120 112 110 111 2011 2012 109 110 100 2009 2010 2013 Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v obdobju 2009 2013 Leto 2009 2010 Število zaposlenih* 158 135 Indeks 10/09 0,85 Število inšpektorjev* 131 112 0,85 133 Indeks 11/10 0,98 110 0,98 2011 134 Indeks 11/10 1,01 111 1,01 2012 129 Indeks 13/12 0,96 109 0,98 2013 *Na dan 31. december POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 9 V Zdravstvenem inšpektoratu prevladujejo javni uslužbenci z najmanj visoko strokovno izobrazbo in s smerjo diplomirani sanitarni inženir. Struktura vseh zaposlenih javnih uslužbencev po stopnji izobrazbe na dan 31. december 2013 je razvidna iz spodnjega grafa. Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe III. stopnja izobrazbe 80 V. stopnja izobrazbe VI/1 stopnja izobrazbe 70 VI/2 stopnja izobrazbe VII. stopnja izobrazbe 60 VIII/1 stopnja izobrabe 50 VIII/2 stopnja izobrazbe 40 74 30 20 36 10 1 1 9 1 7 0 V letu 2013 so bili javni uslužbenci inšpektorata skupaj iz razloga bolniške odsotnosti odsotni 1636,3 dni, od tega je bilo 65% bolniških odsotnosti zaradi bolezni, 35% bolniških odsotnosti pa zaradi ostalih razlogov (nega družinskega člana, spremstvo ipd.). Štirje javni uslužbenci so bili zaradi bolezni ali poškodbe v letu 2013 v daljšem bolniškem staležu. Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2009 - 2013 Prisotnost inšpektorjev v odstotkih * 2009 2010 2011 2012 2013 83 80 93 94 94 *V prisotnosti inšpektorjev je upoštevano redno delo, redni dopust in prazniki. 10 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 III. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu je v letu 2013 potekalo po načrtu izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, pripravljenem v okviru Poslovnega načrta Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2013. V letu 2013 je bilo na izpopolnjevanjih in usposabljanjih 604 udeležencev, ki so se skupaj izpopolnjevali in usposabljali 317,1 dni. Povprečno število dni usposabljanja in izpopolnjevanja na zaposlenega je znašalo 2,5 dni. Zaposleni Zdravstvenega inšpektorata so izvedli 187,9 dni internih izpopolnjevanj, katerih ciljna skupina so bili inšpektorji, vsebine pa povezane s področji delokroga inšpektorata. V letu 2013 so bila izvedena interna izpopolnjevanja na področju zdravstva. Po vseh območnih enotah so bila izvedena interna izpopolnjevanja na področju prekrškov. V okviru internih izpopolnjevanj se znanje med zaposlenimi prenaša tako, da vodje posameznih področij oziroma mentorji področij pripravijo delavnice, sestanke in asistence, v okviru katerih se predstavijo novosti zakonodaje, izmenjajo izkušnje na terenu in sodna praksa. Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje Vrsta izpopolnjevanja Skupno število udeležencev Skupno število dni Interno izpopolnjevanje 486 187,9 Eksterno izpopolnjevanje 118 129,2 SKUPAJ 604 317,1 Strokovni izpit za inšpektorja je opravila ena javna uslužbenka. Eksternih izpopolnjevanj so se zaposleni udeležili v skupnem obsegu 129,2 dni. V tujini se je usposabljalo 13 zaposlenih, skupaj 59 dni, in sicer na področjih notranjih presoj, alkohola, nalezljivih bolezni, informacij na živilih ter kopalnih voda. Vsebine domačih eksternih izpopolnjevanj so zajemale področja financ, delovnopravne zakonodaje in obračuna plač, prekrškovne zakonodaje, javnih naročil, informatike in promocije zdravja. Pridobljeno znanje so udeleženci na ostale javne uslužbence prenesli preko internih izpopolnjevanj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 11 Deleže izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj (eksterno, interno) prikazuje graf spodaj. Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj Eksterno izpopolnjevanje 41% Interno izpopolnjevanje 59% 12 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 IV. INFORMACIJSKI SISTEMI Delo Zdravstvenega inšpektorata na področjih inšpekcijskega nadzora podpira informacijski sistem z dvema moduloma. Vsi postopki inšpekcijskega nadzora na posameznem področju so sproti dokumentirani. V okviru modula za nadzor objektov je vzpostavljen register objektov, v katerem se vodijo podatki o objektih pod nadzorom inšpektorata, inšpekcijskih pregledih (rednih, izrednih, kontrolnih), vzorcih, ugotovitvah nadzora in ukrepih. Sistem omogoča tudi prenos podatkov o vzorcih in rezultatih laboratorijskih analiz med inšpektoratom in laboratoriji. V okviru modula za nadzor uvoza je vzpostavljen sistem za sprejem elektronskih vlog za pregled pošiljk (oddaja preko spletne strani) in zbiranje podatkov o pošiljkah, ki se uvažajo (osnovni podatki o uvoznikih, vrsti in količini blaga, ki se uvaža). Oba modula omogočata različne analize, saj se podatki iz informacijskega sistema lahko izvozijo v obliki, ki omogoča analizo v standardnih tabelaričnih programih. Podatki se sprotno posodabljajo. Podatki se uporabljajo za načrtovanje inšpekcijskega nadzora, ki ga sistem podpira s časovno razporeditvijo inšpekcijskih pregledov v posameznih objektih glede na njihov rang, ki je določen z oceno tveganja. Podatki omogočajo tudi spremljanje izvajanja inšpekcijskega nadzora. Zdravstveni inšpektorat vzdržuje svoj intranet, imenovan Portal ZIRS, s pomočjo katerega se obvladujejo dokumenti, ki podpirajo vse poslovne procese (poslovnik, opisi procesov, navodila in obrazci), skladno z zahtevami standarda ISO 9001. Na Portalu ZIRS so poleg dokumentov notranjega izvora objavljene povezave do dokumentov zunanjega izvora (zakoni, pravilniki ipd.), zapisi o vseh korektivnih oziroma preventivnih ukrepih in možnostih za izboljšavo, pooblastila zaposlenih, poslovni načrti in poročila ter evidence, ki so potrebne za spremljanje delovanja procesov. Zadeve in dokumenti se evidentirajo v sistemu SPIS. Pri vodenju prekrškovnih postopkov je inšpektorat uporablja prenovljen informacijski sistem, ki omogoča procesno vodenje in spremljanje prekrškovnih zadev, spremljanje plačil glob in sodnih taks ter prenos izvršb v sistem e-Izvršbe. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 13 V. PRORAČUN Za izvajanje svojih nalog je imel Zdravstveni inšpektorat za leto 2013 veljavni proračun v višini 4.833.941 evrov, ki ga je realiziral v višini 4.738.366 evrov oziroma 98 odstotkov glede na veljavni proračun. Poraba sredstev za delo inšpektorata je razvidna iz porabe na proračunskih postavkah: 2915 Investicije, 4530 Materialni stroški, 5993 Plače, 6136 Analize vzorcev, in 7683 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Investicije (proračunska postavka 2915) Poraba sredstev, ki so namenjena za investicije in investicijsko vzdrževanje, je evidentirana na proračunski postavki 2915. V letu 2013 so bila sredstva na proračunski postavki 2915 porabljena za nakup za nakup računalniške strojne opreme, programske opreme, pisarniške opreme. Izvedla se je tudi nadgradnja informacijskih sistemov za vodenje inšpekcijskih postopkov. Ob koncu leta 2013 je inšpektorat za opravljanje inšpekcijskega dela na terenu razpolagal s 54 službenimi vozili, ki so razporejena po območnih enotah glede na število inšpektorjev na enoti in velikost regije, ki jo območna enota pokriva. Povprečna starost službenega vozila na inšpektoratu je sedem let. V letu 2013 smo za investicije porabili 78.110 evrov oziroma 95 odstotkov glede na veljavni proračun. Materialni stroški (proračunska postavka 4530) Sredstva na proračunski postavki 4530 so namenjena za pokrivanje stroškov: obratovanja organa v poslovnih prostorih na lokacijah, kjer Zdravstveni inšpektorat deluje (elektrika, voda, ogrevanje ipd.), opravljanja nalog zaposlenih v organu (stroški poštnine, stroški telefonskih pogovorov, pisarniški material ipd.), službenih potovanj zaposlenih v domovini in tujini, podpore sistema vodenja oziroma sistema kakovosti, izvajanja notranjih presoj, servisiranja, vzdrževanja in zavarovanja službenih avtomobilov, izvajanja nalog na podlagi Zakona o varnosti in zdravja pri delu (naloge pooblaščenega zdravnika in izvajalca za opravljanje strokovnih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu). Za materialne stroške na proračunski postavki 4530 smo v letu 2013 porabili 347.435 evrov oziroma 83 odstotkov glede na veljavni proračun. 14 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Analize vzorcev (proračunska postavka 6136) Poraba sredstev, ki so namenjena za izvajanje programov raziskav, preiskav in meritev, vključno z laboratorijskimi preskušanji vzorcev različnih proizvodov oziroma materialov, ekspertizami in ocenami tveganj, katerih cilj je ugotavljanje skladnosti stanj, dejavnosti oziroma proizvodov s predpisanimi zahtevami oziroma ocena njihove varnosti, in zagotavljanje pravilnega transporta vzorcev do laboratorijev pod kontroliranimi in dokumentiranimi pogoji je evidentirana na proračunski postavki 6136. V letu 2013 smo za storitve analiz porabili 169.763 evrov oziroma 93 odstotkov glede na veljavni proračun. Plače zaposlenih (proračunska postavka 5993) Poraba sredstev za plače zaposlenih se evidentira na proračunski postavki 5993. Sredstva na proračunski postavki 5993 so namenjena za: plače in dodatke ter prispevke, regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila prevoza na delo in z dela, redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, nadurno delo, druge izdatke zaposlenim (jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči), premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poraba sredstev za plače zaposlenih je bila v letu 2013 realizirana v višini 4.134.702 evrov oziroma 100 odstotkov glede na veljavni proračun za leto 2013. Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (proračunska postavka 7683) Poraba sredstev za izvajanje Načrta izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja je evidentirana na proračunski postavki 7683. Načrt izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja vključuje potrebe po izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, ki izhajajo iz delovnih nalog zaposlenih in so za zagotavljanje zakonitega, učinkovitega in kakovostnega inšpekcijskega nadzora nujno potrebne. Zdravstveni inšpektorat ima v okviru sistema vodenja oziroma kakovosti izdelan samostojen proces, ki natančno opredeljuje izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Poudarek načrta izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja je na izvajanju internih izpopolnjevanj, sestankov in izpopolnjevanj z asistenco, v okviru katerih zaposleni izpopolnjujejo ostale zaposlene (prenos znanj v okviru organa). Sredstva na postavki pokrivajo tudi stroške udeležbe na učnih delavnicah, tečajev tujih jezikov, strokovnih izpopolnjevanj v tujini ipd. Za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje smo v letu 2013 na proračunski postavki 7683 porabili 8.356 evrov oziroma 44 odstotkov glede na veljavni proračun. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 15 VI. IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA Zdravstveni inšpektorat je zadolžen za izvajanje inšpekcijskega nadzora na tistih področjih, ki jih predpisi umeščajo v njegov delokrog. Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v mejah svojih pristojnosti kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Predmet inšpekcijskega nadzora so lahko osebe, objekti, naprave, snovi, proizvodi, procesi, storitve in dejavnosti. Inšpektorat uresničuje svoje poslanstvo varovanja javnega zdravja z rednimi in izrednimi inšpekcijskimi pregledi. Dodatno se nadzor izvaja z vzorčenjem pri dejavnostih, pri katerih se preverjajo sanitarno zdravstveni pogoji oziroma skladnost proizvodov ali snovi s predpisi. Pregledi so praviloma nenapovedani. Z inšpekcijskim pregledom se inšpektor neposredno na kraju samem prepriča o dejanskem stanju, o kršitvah zakonov in predpisov ter neizvršenih ukrepih. Z vzorčenjem se preverja skladnost snovi, sestavin in proizvodov z določbami zakonov in predpisov ter oceni tveganje za zdravje ljudi. Strokovno podporo pri izvajanju inšpekcijskega nadzora zagotavljata inšpektoratu Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Redni inšpekcijski pregledi, ki predstavljajo proaktivni pristop, se izvajajo po uradni dolžnosti brez posebnih dodatnih povodov v okviru letnega programa nadzora. Pogostost teh pregledov je določena na podlagi ocene tveganja, ki upošteva vrsto in obseg aktivnosti tistih dejavnosti oziroma objektov, ki so pod nadzorom, ciljne populacije njihovih potrošnikov/uporabnikov in stopnje implementacije njihovega notranjega nadzora, zahteve in spremembe predpisov in aktualno problematiko na posameznem področju, ob upoštevanju razpoložljivih virov inšpektorata, vključno s kadrovskimi in finančnimi. Izredni inšpekcijski pregledi, ki predstavljajo reaktivni pristop, se izvajajo v primerih utemeljenih sumov na neskladnost s predpisi, in sicer na podlagi prijav, odstopov drugih služb oziroma obvestil iz evropskih sistemov obveščanja, medijskega poročanja ipd. Posebna oblika izrednega nadzora so tudi kontrolni pregledi, ki se izvajajo kot kontrola izvedenih ukrepov v primerih že ugotovljenih neskladnosti. Z namenom učinkovitega izvajanja inšpekcijskega nadzora, ki lahko obsega veliko različnih predpisov oziroma število zakonskih določb, katerih spoštovanje mora inšpektor v enem pregledu preveriti, se inšpekcijski pregledi izvajajo s pomočjo kontrolnih postopkov. Kontrolni postopki vsebujejo posamezne zahteve zakonodaje ter inšpektorjem določajo način in obseg pregleda. Kontrolni postopek določa nabor členov oziroma posameznih določb zakona, ki jih mora inšpektor pri nadzoru preveriti. Kontrolni postopki se lahko tako med leti kot tudi v okviru posameznega leta spreminjajo glede na oceno tveganja. Pri rednem nadzoru se kontrolni postopki izvajajo v širšem obsegu, medtem ko se pri izrednem nadzoru praviloma izvajajo v obsegu, ki ga zahteva povod za pregled oziroma predhodno ugotovljena neskladnost. 16 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Kadar inšpektorji ugotovijo kršenje oziroma neizvajanje predpisov, so dolžni ukrepati za zagotovitev zakonitega stanja sorazmerno s težo kršitve. Ukrepi, ki jih lahko izreče inšpektor, so lahko upravni (izdaja ureditvene odločbe v upravnem postopku oziroma izrek opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru) in prekrškovni (izrek globe, opomina ali opozorila v skladu z Zakonom o prekrških). Inšpektor ustavi postopek, ko na podlagi inšpekcijskega pregleda ali rezultata analiz odvzetega vzorca ugotovi, da zakon ali drugi predpis ni bil kršen. V nasprotnem primeru lahko inšpektor v skladu z zakonodajo in po načelu sorazmernosti odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, izvede postopke v skladu z Zakonom o prekrških, poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali pristojnemu organu predlaga sprejem ukrepov. VII. IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2013 VII.1 Program inšpekcijskega nadzora V letu 2013 je Zdravstveni inšpektorat izvajal inšpekcijski nadzor po letnem programu inšpekcijskega nadzora, ki je sestavni del Poslovnega načrta Zdravstvenega inšpektorata za leto 2013. Letni program, ki je poleg števila pregledov vseboval tudi programe vzorčenja po posameznih področjih delovanja, je bil pripravljen na podlagi ocen tveganja, izdelanih za vsako področje, ob upoštevanju zahtev pravnega reda s posebnim poudarkom na novih zahtevah, in problematike, ugotovljene pri predhodnih inšpekcijskih obravnavah. Na ta način je inšpektorat svoje vire usmeril na področja z višje ocenjeno stopnjo tveganja oziroma pojavom novih tveganj, področja z že ugotovljeno problematiko ter na področja uveljavljanja novih zahtev pravnega reda. Letni program je obsegal plan rednega nadzora, ki se izvaja po uradni dolžnosti tekoče brez posebnih dodatnih povodov, ter oceno dodatnega nadzora, katerega mora inšpektorat izvesti v vseh primerih, pri katerih je bilo potrebno raziskati utemeljene sume na neskladnost (izredni nadzor) oziroma izvesti kontrolo odprave predhodno ugotovljenih neskladnosti (kontrolni nadzor). Z letnim programom sta bila določena obseg in vsebina nalog oziroma aktivnosti inšpekcijskega nadzora (inšpekcijskih pregledov in vzorčenj) za celoten inšpektorat, z razrezom programa so bile naloge dodeljene posamezni notranji organizacijski enoti in posameznemu inšpektorju. Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni na vseh področjih, vzorčenje pa na področjih proizvodnje oziroma prometa različnih vrst proizvodov ter pri dejavnostih, pri katerih se preverjajo sanitarno zdravstveni pogoji. Zdravstveni inšpektorat je v letu 2013 dosegel cilje, zastavljene v okviru letnega programa. Inšpektorji so na vseh področjih nadzora skupaj opravili 56.770 inšpekcijskih pregledov, od tega so na področjih, kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, odvzeli 972 vzorcev različnih vrst proizvodov in snovi za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre. Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 – 2013 je razvidno iz preglednice in grafa spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 17 Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009-2013 Leto Št. opravljenih inšpekcijskih obravnav (inšpekcijski pregledi in odvzeti vzorci) 2009 2010 2011 2012 2013 50.222 56.071 63.041 59.903 56.770 Graf 4 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 - 2013 70000 65000 63041 59903 60000 56770 56071 55000 50222 50000 45000 2009 2010 2011 2012 2013 V poglavju "IX. Inšpekcijski nadzor po področjih" prikazujemo obseg in vsebino dela, opravljenega na posameznih področjih inšpekcijskega nadzora. VII.2 Inšpekcijski ukrepi Zdravstveni inšpektorji izrečejo inšpekcijske ukrepe na podlagi ugotovitev nadzora skladno z zakonodajo in sorazmerno z vrsto neskladnosti. Inšpektorji morajo opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa (načelo sorazmernosti). Inšpektor pri izbiri ukrepa poleg teže kršitve upošteva še vrsto drugih dejavnikov, ki so od primera do primera različni, na primer okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, zgodovino nekega objekta oziroma ukrepe, ki so bili določenemu zavezancu že izrečeni, ter razloge za izvršitev oziroma neizvršitev teh ukrepov. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov inšpektor oceni, kateri ukrep je glede na dejanje zadosten. V primeru sprejetja novega predpisa ali določene obsežnejše spremembe nekega že obstoječega predpisa zdravstveni inšpektorji zavezance na nepravilnosti praviloma najprej opozarjajo oziroma jih opomnijo, da so v veljavi novi predpisi. 18 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 V letu 2013 so inšpektorji skupaj izrekli 9.223 ukrepov, od tega 5.815 upravnih ukrepov (1.905 odločb o odpravi nepravilnosti, 3.910 upravnih opozoril) in 3.4081 prekrškovnih ukrepov (299 odločb o prekršku, 293 plačilnih nalogov, 495 opominov in 2.321 opozoril za storjen prekršek). Izrečeno je bilo okoli 12 odstotkov več ukrepov kot v letu 2012, predvsem na račun povečanega števila ukrepov na področju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov, kozmetičnih izdelkov, nalezljivih bolezni in pitne vode. Na teh področjih so inšpektorji izrekli v povprečju 32 odstotkov več ukrepov kot v preteklem letu. Na področju oskrbe malih kurilnih naprav in opravljanja dimnikarske službe so zdravstveni inšpektorji nenačrtovano obravnavali 200 zadev in izdali 180 odločb. Število posameznih ukrepov za obdobje 2010 - 2013 je razvidno iz grafa in razpredelnice spodaj. Graf 5 – Število ukrepov v obdobju 2010 - 2013 Vsi ukrepi, izrečeni v poročevalskem letu 7563 Opozorilo za storjen prekšek po ZP-1 6685 1427 Opomin po ZP-1 116 1507 159 Plačilni nalog po ZP-1 8222 9223 1890 239 853 2321 495 603 2010 305 2011 293 2012 Odločba o prekršku 163 Upravno opozorilo po ZIN 176 3015 Odločba o odpravi nepravilnosti 2710 1989 0% 234 20% 299 3676 1530 40% 3910 1878 60% 2013 1905 80% 100% 1 Število prekrškovnih ukrepov, ki jih navajamo v tem poročilu, je večje od števila prekrškovnih ukrepov, ki smo jih poročali Inšpekcijskemu svetu (3.367), ker se število v tem poročilu nanaša na vse izrečene prekrškovne ukrepe, medtem ko smo Inšpekcijskemu svetu poročali o številu prekrškovnih odločb, plačilnih nalogov ali opominov. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 19 Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v obdobju 2010 – 2013 Vrsta ukrepa Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN Skupaj Indeks 11/10 Upravni ukrepi 2012 Indeks 12/11 2013 Indeks 13/12 0,77 1878 1,23 1905 1,01 2710 0,99 3676 1,36 3910 1,06 4240 0,85 5554 1,31 5815 1,05 2010 2011 1989 1530 3015 5004 Prekrškovni ukrepi Odločba o prekršku 163 176 1,08 234 1,33 299 1,28 Plačilni nalog 853 603 0,71 305 0,51 293 0,96 Opomin Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 Skupaj 116 159 1,37 239 1,50 495 2,07 1427 1507 1,06 1890 1,25 2321 1,23 2559 2445 0,95 2668 1,09 3408 1,27 Število vseh ukrepov 7563 6685 0,88 8222 1,23 9223 1,12 Tudi v letu 2013 je bilo izrečenih največ upravnih ukrepov (63% vseh izrečenih ukrepov), njihov delež pa se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za pet odstotnih točk. Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 je prikazan v dveh grafih spodaj. Prekrškovni ukrepi so bili tudi v lanskem letu prevladujoč ukrep na področjih pacientovih pravic (to odraža dejstvo, da je inšpektorat na tem področju prekrškovni organ) ter omejevanja porabe alkohola in omejevanja uporabe tobačnih izdelkov. Na zadnjih dveh področjih je glede zadev iz delokroga inšpektorata tudi največ sodne prakse, saj je na teh dveh področjih zoper naše prekrškovne ukrepe vloženih največ zahtev za sodno varstvo, sodišče pa kot drugostopenjski organ v prekrškovnih zadevah na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo odloča o ustreznosti izrečenih prekrškovnih ukrepov. Že nekaj let ugotavljamo, da sodišča po Sloveniji pri odločanju nimajo enotnega pristopa. Njihove odločitve se razlikujejo, pa čeprav se, po naši oceni, odločajo na podlagi podobnega dejanskega stanja. Opisana sodna praksa otežuje nadzor zdravstvenih inšpektorjev. Graf 6 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 Prekrškovni ukrepi 37% Upravni ukrepi 63% 20 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2013 po področjih Omejevanje uporabe tobačnih izdelkov Omejevanje porabe alkohola Živila Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili Igrače Kozmetični proizvodi Splošna varnost proizvodov Pitna voda Kopalne vode Zdravilstvo Zdravniška služba Duševno zdravje Pacientove pravice Min. sanitarno zdravstveni pogoji Ravnanje z odpadki Nalezljive bolezni Dimnikarska služba 0% 10% 20% Upravni ukrepi 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Ukrepi po ZP-1 V poročevalskem letu je bilo izrečenih največ opozoril (68% vseh izrečenih ukrepov), od tega je bilo opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru 43 odstotkov in opozoril za storjen prekršek 25 odstotkov. Po deležu so sledile upravne odločbe o odpravi nepravilnosti (21%) in ukrepi s finančnimi posledicami; t.j. globe in odločbe o prekršku (6%). Najmanj je bilo izrečenih opominov za prekršek (5%). Visok delež opozoril je v skladu z zgoraj omenjenim načelom sorazmernosti ter usmeritvami inšpektorata v preventivno delovanje. Delež posameznih inšpekcijskih ukrepov je prikazan v grafu spodaj. Graf 8 – Delež posameznih inšpekcijskih ukrepov Opozorilo za storjen prekšek po ZP-1 25% Odločba o odpravi nepravilnosti 21% Opomin po ZP-1 5% Plačilni nalog po ZP-1 3% Upravno opozorilo po ZIN 43% Odločba o prekršku 3% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 21 VII.3 Aktivnosti inšpektorata na področju sive ekonomije oziroma preprečevanja dela in zaposlovanja na črno V letu 2013 je Zdravstveni inšpektorat izvajal aktivnosti tudi na področju sive ekonomije, kjer deluje inšpektorat v vlogi posrednega nadzornika. Inšpektorji so bili na sivo ekonomijo pozorni tako pri obravnavanju različnih prijav kot tudi na terenu pri izvajanju inšpekcijskega nadzora v okviru pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. V primeru ugotovljenih kršitev so inšpektorji zadeve odstopali v reševanje pristojnim inšpekcijam. Takih odstopov je bilo približno 25. Na problematiko smo naše zavezance opozarjali tudi z objavo sporočila za javnost na spletnih straneh inšpektorata. V letu 2013 ni bilo sprememb zakonodaje s področja dela Zdravstvenega inšpektorata, ki bi vplivala na izvajanje Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kljub temu smo v letu 2013 sodelovali pri pripravi predlogov za spremembe predpisov v okviru zdravstvenega resorja. Med ostalimi spremembami je bila prenova usmerjena v urejanje dovoljenj za opravljanje dela in zaposlovanja v zdravstveni dejavnosti. Menimo, da bo v okviru novele Zakona o zdravstveni dejavnosti potrebno urediti zlasti zasebništvo v zdravstvu. Na podlagi določb zakona je inšpektorat posredni nadzorni organ. V preteklem letu smo v primeru sumov in o ugotovitvah kršitev določb zakona pisno obvestili pristojne nadzorne organe, v skladu z materialno pravno podlago pa smo neposredno ukrepali na področjih, na katerih tudi sicer izvajamo inšpekcijski nadzor po posebni zakonodaji oziroma smo ukrepali glede na dodatne posebne zahteve, ki jih preverjamo v skladu z našo stvarno pristojnostjo. Naše aktivnosti so tako potekale na različne načine; preko naših postopkov registracije, ugotovitev na terenu in preko prijav. Beležimo osemintrideset odstopov na Tržni inšpektorat RS in Inšpektorat RS za delo. V skupnih akcijah smo sodelovali z različnimi inšpekcijskimi službami, zlasti s tržno inšpekcijo in davčno upravo. V mesecu decembru 2013 smo v okviru akcij za obvladovanje sive ekonomije, ki jih je koordiniral Inšpekcijski svet, izvedli dodatno 98 pregledov. Na področju zdravstva smo v letu 2013 preprečevali delo na črno v skladu z Zakonom o zdravniški službi. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti smo ugotavljali okoliščine v zvezi s predpisanimi pogoji za samostojno opravljanje zdravniške službe. Preverjali smo, ali zdravniki razpolagajo z veljavnimi licencami na strokovnem področju, na katerem opravljajo delo. Ob ugotovljenih nepravilnosti smo pri zdravnikih v rednem delovnem razmerju zadeve odstopali v obravnavo na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen nadzorni organ za ukrepanje v primeru nespoštovanja določb, ki se nanašajo na redno zaposlitev, medtem ko Zdravstveni inšpektorat obravnava zdravnike, ki zdravniško službo opravljajo na podlagi podjemne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju ali druge pogodbe civilnega prava. Zdravnik sme namreč opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene z Zakonom o zdravniški službi. Zdravnik mora imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacijo), biti vpisan v register zdravnikov in imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (licenca). Ob tem bi izpostavili primer, ki ga je obravnaval Zdravstveni inšpektorat v prekrškovnem postopku, ko je javni zdravstveni zavod tujemu zdravniku specialistu omogočil opravljanje dela na področju otroške kirurgije, čeprav le ta ni izpolnjeval pogojev za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji. V 22 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 obravnavani zadevi sta pravna oseba in zdravnik sklenila pogodbo o stvaritvi avtorskega dela, saj elementi delovnega razmerja med njima niso obstajali, tako da je o prekršku odločil Zdravstveni inšpektorat kot stvarno pristojni prekrškovni organ (sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani Opr. št. ZSV 1758/2012 z dne 16. avgusta 2013). V povezavi z dovoljenji za opravljanje zdravstvene dejavnosti smo zaznali, da nekateri zdravniki opravljajo delo na lokacijah, ki niso navedene v izdanem dovoljenju, ki ga sicer imajo za izvajanje dejavnosti, razširjajo nabor zdravstveni storitev iz dovoljenja oziroma z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti sploh ne razpolagajo. O tem smo obveščali pristojno ministrstvo in Tržni inšpektorat RS. V zvezi z določilom 14. člena novele Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, po katerem mora Komisija Vlade RS za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno vsako leto opredeliti dejavnosti, za katere ocenjuje, da se v njih državljani tretjih držav v večji meri nezakonito zaposlujejo in pripraviti načrt inšpekcijskih pregledov na tem področju, problema nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav v objektih, ki sodijo v delokrog Zdravstvenega inšpektorata, nismo zaznali. Z državljani tretjih držav smo se najpogosteje srečevali pri opravljanju nadzora v nastanitvenih objektih, ko smo preverjali skladnost z zakonodajo na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi ter v obratih za gostinsko dejavnost, ko smo preverjali skladnost ravnanj nosilca dejavnosti z zahtevami živilske zakonodaje. Na podlagi Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist tudi zdravstvene ustanove zaposlujejo zdravnike in doktorje dentalne medicine, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v tretjih državah. Slednji se v večini primerov zaposlijo v javnih zdravstvenih zavodih. V enem primeru smo ugotovili, da je samostojno delo v javnem zdravstvenem zavodu opravljal zdravnik, ki po izdaji odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, ni zaprosil za izdajo licence. Zoper zdravstveni zavod in njegovo odgovorno osebo smo uvedli prekrškovni postopek. Zaradi neposedovanja licence smo zadevo v tem delu odstopili tudi na Inšpektorat RS za delo, saj gre za redno zaposlenega zdravnika. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 23 VIII. OBVEŠČANJE IN SODELOVANJE VIII.1 Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih Zdravstveni inšpektorat je o tistih neskladnih proizvodih, ki so predstavljali tveganje za zdravje ljudi, obveščal javnosti z objavami podatkov na svojih spletnih straneh. Obvestila potrošnikom so za lažjo prepoznavo izdelkov v maloprodaji vsebovala sliko izdelka ter podatke o nevarnem izdelku (npr. koda EAN in serijska številka). Dodatno so obvestila vsebovala ugotovitve analiz oziroma podatek o razlogu za neskladnost in priporočila potrošnikom, kako ravnati v primeru, ko so izdelek že kupili. Primer obvestila je prikazan na sliki spodaj. Slika 2 – Primer obvestila potrošnikom 24 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Na svojih spletnih straneh je inšpektorat v letu 2013 objavil 33 obvestil o nevarnih proizvodih. Med obvestili je bilo največ (64%) obvestil o neskladnih igračah, ki sta jim sledila kozmetika (18%) in živila (15%). Delež obvestil potrošnikom po področjih je prikazan v grafu spodaj. Graf 9 – Delež obvestil potrošnikom po področjih Splošna varnost proizvodov 3% Živila 15% Kozmetika 18% Igrače 64% VIII.2 Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF Rapid Alert System for Food and Feed (RASFF) je sistem hitrega obveščanja za živila in krmo. V RASFF je vključenih vseh 28 držav članic Evropske unije, Evropska komisija in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Polnopravne članice RASFF so tudi Islandija, Liechtenstein in Norveška. RASFF je glavno orodje za hiter odziv na nevarnost v zvezi z živili in krmo v Evropski uniji. Če se ugotovi nevarnost za zdravje, se s sistemom RASFF informacije med Evropsko komisijo, EFSA in organi za nadzor živil in krme v državah, ki so vključene v sistem, širijo hitro in učinkovito. Tako se lahko države hitro in usklajeno odzovejo ter s tem preprečijo, da bi tveganje, povezano z varnostjo živil, ogrozilo potrošnike. Sistem sestavljajo kontaktne točke v vseh državah članicah RASFF, članskih organizacijah in pri Evropski komisiji, ki si izmenjujejo informacije o vsakršnem tveganju za zdravje. Sistem deluje nepretrgoma, s čimer se zagotavlja, da so nujna obvestila poslana in sprejeta v čim krajšem času ter se pristojni organi nanje čim prej odzovejo. Država članica RASFF, ki ima kakršen koli podatek o resnem tveganju za zdravje v zvezi s hrano ali krmo, mora preko sistema RASFF nemudoma obvestiti Evropsko komisijo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 25 Evropska komisija nato takoj obvesti druge članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe. To lahko pomeni tudi, da se izdelek umakne s trga, da se zaščiti zdravje potrošnikov. Komisija oceni vsa prejeta obvestila in jih z eno od štirih vrst obveščanja (opozorilo, informacija, zavrnitev na meji, novica) posreduje vsem članicam RASFF. Članice ukrepajo glede na vrsto obvestila in o sprejetih ukrepih takoj obvestijo Komisijo. Članice lahko na primer umaknejo ali odpokličejo izdelek s trga. Zavrnitev na meji se poleg tega prenese na vse mejne kontrolne točke, tj. prehode vseh 28 držav članic EU, Liechtensteina, Norveške in Švice. S tem se prepreči, da bi se zavrnjeni izdelek znova vnesel v EU prek druge mejne kontrolne točke. Zdravstveni inšpektorat je do 15. aprila 2010 sodeloval v sistemu RASFF kot nacionalna kontaktna točka, od takrat sodeluje kot kontaktna točka. V letu 2013 je inšpektorat iz sistema RASFF prejel in obravnaval skupaj 381 obvestil, od tega se je 15 obvestil nanašalo na nevarne izdelke, posredovane tudi na slovensko tržišče (13 obvestil na področju živil in dve obvestili na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili). Na podlagi rezultatov analiz odvzetih vzorcev je inšpektorat v sistem RASFF na področju živil posredoval tri obvestila, na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pa prav tako tri obvestila o ugotovljenih nevarnih izdelkih, najdenih na slovenskem trgu. VIII.3 Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX Rapid Alert System for non–food consumer products (RAPEX) je sistem za hitro izmenjavo informacij med nadzornimi organi držav članic in Evropsko komisijo o ukrepih za preprečitev ali omejitev trženja ali uporabe proizvodov, namenjenih potrošnikom, ki ogrožajo zdravje in varnost potrošnika v Evropski Uniji (izjema so hrana, zdravila in medicinski pripomočki, za katere obstajajo drugi sistemi izmenjave informacij). Pravna podlaga za vzpostavitev sistema RAPEX je Direktiva o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES. Sistem RAPEX zajema tako informacije o prisilnih ukrepih, ki jih odredi pristojni nadzorni organ, kot tudi o ukrepih, ki jih prostovoljno izvedejo gospodarski subjekti. Zdravstveni inšpektorat v sistemu RAPEX sodeluje v okviru nacionalne mreže, ki vključuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in organe, pristojne za nadzor izvajanja zakona o splošni varnosti proizvodov, in sicer Carinsko upravo RS, Urad RS za kemikalije in Tržni inšpektorat RS, ki je tudi kontaktna točka. Vloga kontaktne točke je pošiljanje informacij Evropski komisiji in prejemanje le-teh od nje. V letu 2013 je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 785 obvestil o različnih vrstah proizvodov. Obvestila so se nanašala na proizvode, ki so predstavljali resno tveganje za zdravje, in proizvode, ki so bili neskladni z veljavno zakonodajo, niso pa predstavljali resnega tveganja. Inšpektorji so pri preverjanju prisotnosti teh proizvodov na slovenskem trgu identificirali 19 takih proizvodov. 26 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Na področju splošne varnosti proizvodov je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 105 obvestil, na podlagi katerih so bili na slovenskem trgu najdeni štirje izdelki od tega tri črnila za izdelavo tetovaž in sezonski izdelek zavajajočega videza (sveča). Na področju kozmetičnih proizvodov je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 114 obvestil. Pri nadzoru na podlagi obvestil je bilo na slovenskem trgu najdenih osem izdelkov, ocenjenih kot neskladnih zaradi presežene vsebnosti, sicer dovoljenih, konzervansov ali neustrezne mikrobiologije. Na področju igrač je inšpektorat iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 566 obvestil. Pri nadzoru na podlagi obvestil je bilo na slovenskem trgu najdenih sedem igrač, ocenjenih za neskladne zaradi majhnih delcev, premajhne trdnosti izdelka, dostopnosti baterije v igrači, neustrezne mikrobiologije ali presežene vsebnosti ftalatov. Na podlagi rezultatov analiz vzorcev proizvodov iz programa vzorčenja je inšpektorat v sistem RAPEX posredoval deset obvestil o različnih vrstah izdelkov z resnim tveganjem. Eno obvestilo se je nanašalo na kozmetični proizvod, devet pa na igrače. V lepilu za umetne nohte je bila presežena vsebnost ftalatov. Obvestila o igračah so se nanašala na različne vrste igrač in različne vrste neskladnosti, predvsem na nevarnost majhnih delcev , ki glede na izvedene analize lahko nastanejo pri poškodbi igrače, in vsebnost ftalatov. Imeli smo tudi en primer neustreznega laserja v igrači. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 27 VIII.4 Spletne strani inšpektorata (www.zi.gov.si) Namen spletnih strani inšpektorata je obveščati javnost o nevarnih izdelkih in drugih ugotovitvah inšpektorata, posredovati informacije o organiziranosti in delu inšpektorata ter omogočiti hiter dostop do informacij javnega značaja. Spletne strani sproti spreminjamo in dopolnjujemo. Slika 3 – Domača spletna stran inšpektorata 28 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 VIII.5 Sodelovanje pri pripravi predpisov Zdravstveni inšpektorat je z Ministrstvom za zdravje sodeloval pri pripravi nekaterih novih predpisov, prav tako pa je tudi podajal pripombe in predlagal spremembe že obstoječih predpisov z namenom povečanja učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, in sicer predvsem pri naslednjih: Pravilnik o prehranskih dopolnilih, Zakon o zdravilstvu, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o zdravniški službi, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem zdravju Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, Zakon o omejevanju porabe alkohola. Sodelovanje je potekalo tudi z Uradom RS za kemikalije, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za notranje zadeve. Z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje je inšpektorat sodeloval pri pripravi novele Zakona o kmetijstvu, Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o aromah za živila, Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Pravilnika o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Ministrstvu za pravosodje smo posredovali pripombe na predloga dveh novel Zakona o prekrških ZP-1H in ZP-1I, Ministrstvu za notranje zadeve pa na predloga novel Zakona o državni upravi in Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Prav tako smo Ministrstvu za pravosodje preko Ministrstva za zdravje posredovali svoje pripombe na Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo podajali pripombe na predlagane spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Z Uradom RS za kemikalije smo sodelovali pri pripravi Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o kozmetičnih izdelkih ter Zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo predlagali spremembe Pravilnika o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole. Zdravstveni inšpektorat že vrsto let tudi opozarja tako Ministrstvo za zdravje kot tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da bi bilo treba sprejeti ustrezne predpise, ki bi urejali problematiko obremenjevanja okolja z emisijami vonja. Ministrstvu za obrambo smo preko Ministrstva za zdravje sporočili naše predloge v zvezi s Sporazumom med Vlado ZRN in Vlado RS o začasnem bivanju pripadnikov oboroženih sil ZRN in Slovenske vojske na ozemlju druge države. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 29 VIII.6 Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi Zdravstveni inšpektorat je pri opravljanju svojih nalog sodeloval z različnimi državnimi organi in strokovnimi institucijami. Inšpektorat je vključen v delo Posvetovalnega odbora za splošno varnost proizvodov in sodeluje v medresorskem odboru za delovanje notranjega trga, ki delujeta v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Aktivno je vključen v delo na področju standardizacije, in sicer v dveh tehničnih odborih SIST/TC KDS Kozmetična, dezinfekcijska sredstva in površinsko aktivne snovi in SIST/TC OTR Izdelki za otroke. V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 inšpektorat aktivno sodeluje s Carinsko upravo RS na področju igrač, kozmetike in proizvodov splošne varnosti. Naši inšpektorji sodelujejo v Odboru za obravnavo Nacionalnega večletnega nadzornega programa za ostanke pesticidov, delovni skupini za pripravo programa monitoringa zoonoz in delovni skupini za prehranske in zdravstvene trditve in nova živila. Sodelovali smo tudi na konferenci Zdravstvene trditve, ki jo je organiziral Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za varnost hrane, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in Ministrstvom za zdravje. Na srečanju, ki ga je organizirala območna Obrtno podjetniška zbornica Ribnica, smo predstavili zakonodajo s področja materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ter področja varnosti igrač. Na podiplomskem tečaju bolnišnične higiene za zdravnike, seminarju »S standardi do kakovosti v zdravstvu« in seminarju »Postopki ZIRS zoper osebe, ki odklanjajo obvezno cepljenje« pa smo predstavili zakonodajo in inšpekcijski nadzor s področja zdravstva. Na srečanju s predstavniki sekcije za gostinstvo Obrtne zbornice Murska Sobota smo predstavili problematiko, s katero se srečujemo na terenu - zapiranje teras, kajenje, opozorili pa smo tudi na prenos pristojnosti na področju živil. Skladno s programom dela Zdravstvenega inšpektorata in strategijo delovanja inšpekcijskih služb je inšpektorat tudi v letu 2013 aktivno sodeloval z različnimi drugimi inšpekcijskimi službami predvsem z aktivno udeležbo v Inšpekcijskem svetu, načrtovanjem in izvedbo skupnih inšpekcijskih nadzorov v okviru regijskih koordinacij inšpekcijskih služb, ki so omogočile hitrejšo izmenjavo informacij, odstopom pobud, ki ne sodijo v stvarno pristojnost inšpektorata, ter posvetovanjem o predmetnih zadevah z drugimi inšpekcijskimi organi in službami. Tako smo v okviru skupnih inšpekcijskih nadzorov izvajali nadzor, usmerjen v določeno problematiko (npr. prodaja in ponudba alkoholnih pijač mladoletnim) ali/in določeno območje (npr. območje, ki ga pokriva Območna enota Celje). Največkrat smo sodelovali v akcijah, usmerjenih na omejevanje porabe alkohola in uporabe tobačnih izdelkov v gostinskih objektih, kjer že več let dobro sodelujemo s policijo. Tržni inšpekciji smo se pridružili v akcijah poostrenega inšpekcijskega nadzora na področju sive ekonomije, in sicer smo izvajali poostren inšpekcijski nadzor na sejemski prodaji v prednovoletnem času ter v gostinskih obratih z mehansko ali živo glasbo. 30 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 V letu 2013 smo pri obravnavi izdelkov, ki bi se lahko zaradi svoje sestave ali predstavitve, razvrščali med zdravila oziroma medicinske pripomočke (t.i. mejni izdelki), sodelovali z Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Z agencijo smo dorekli protokol obveščanja in izvedli skupni nadzor pri zavezancu, ki trži tri različne mejne izdelke. Ker se je izkazalo, da je problematika mejnih izdelkov zelo široka se je k sodelovanju povabilo tudi predstavnike tržne inšpekcije in ministrstva za gospodarstvo. Oblikovala se ožja delovna skupina, katere namen je dajanje pobud za sistemsko reševanje primerov mejnih izdelkov in iskanje načinov izvedbe nadzora. V letu 2013 je skupina obravnavala kozmetične leče (leče brez dioptrije), kisikoterapijo, hiperbarično komoro, belilna zobna sredstva in kartice za zmanjševanje škodljivosti cigaret. Tudi v letu 2013 smo sodelovali v Akciji "0,0 šofer" trezna odločitev, katere nosilec je Ministrstvo za zdravje in v okviru katere poleg Zdravstvenega inšpektorata sodelujejo tržna inšpekcija, inšpekcija za delo, Javna agencija RS za varnost prometa, MNZ - Policija, Nacionalni inštitut za javno zdravje in razne nevladne organizacije. Namen akcije je zlasti zmanjšati škodljivo in tvegano rabo alkohola v povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Sodelovali smo tudi v aktivnostih na dan ulične maturantske četvorke in v okviru športnega dogodka Eurobasket 2013, v okviru katerih so inšpekcijske službe in policija izvajale poostren nadzor nad spoštovanjem prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim in prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. VIII.7 Sodelovanje z organi Evropske unije Zdravstveni inšpektorat sodeluje v skupinah predstavnikov nadzornih organov držav članic za nadzor notranjega trga, ekspertnih skupinah na področju kozmetičnih proizvodov in varnosti igrač (PEMSAC, ADCO in Toys Expert Group on Toys Safety) in v komitološkem odboru, ustanovljenem v skladu z novo direktivo o varnosti igrač. V okviru zgoraj omenjenih skupin se med drugim obravnavajo problemi nadzora, metode, ukrepi, sprejemajo pa se tudi smernice in usklajuje nadzor. Cilj delovanja je pospeševanje sodelovanja med članicami, koordinacija dejavnosti, izmenjava podatkov ter razvoj in izvedba skupnih projektov, vključno z izmenjavo mnenj in izkušenj. Vključujemo se tudi v skupne projekte nadzora v okviru organizacije PROSAFE, tako na področju igrač kot tudi kozmetike. V letu 2013 so se zaključile aktivnosti na projektu PROSAFE Joint Action 2010 - GPSD Products-Textiles. (Joint Market Surveillance Action on Toy Disguise Costumes), začele pa so se aktivnosti na projektu PROSAFE Joint Market Surveillance Actions 2012 on GPSD Products: Nanotechnology and Cosmetics. VIII.8 Sodelovanje z javnostmi Tako kot drugi organi državne uprave tudi Zdravstveni inšpektorat sodeluje z različnimi javnostmi, med katerimi so tudi občani, nosilci dejavnosti, združenja, strokovne organizacije in mediji. Sodelovanje z omenjenimi javnostmi poteka preko zahtev do informacij javnega značaja in vprašanj, posredovanih na glavno pisarno inšpektorata ali neposredno inšpektorjem oziroma zaposlenim na inšpektoratu. V letu 2013 je bilo v inšpektoratu zabeleženih 600 zadev, povezanih s sodelovanjem z javnostmi. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 31 V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je inšpektorat v letu 2013 rešil 22 zahtev za dostop do omenjenih informacij. Ugodili smo 15 zahtevam, v sedmih primerih pa smo, zaradi varstva osebnih podatkov oziroma ker nismo razpolagali z zahtevano informacijo, zahteve delno zavrnili. Na podlagi Zakona o medijih je inšpektorat prejel in odgovoril na 139 vprašanj novinarjev, sodelovali pa smo tudi v raznih radijskih in televizijskih oddajah, tako informativnih kot izobraževalnih. Na spletnih straneh smo objavili 20 sporočil za javnost. 32 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 IX. INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH 1 NALEZLJIVE BOLEZNI Cilj predpisov2 na področju nalezljivih bolezni je vzpostavitev enotnega sistema varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami. Zakon o nalezljivih boleznih določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo prebivalce Slovenije, obravnava varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, vključno z vnosom nalezljivih bolezni iz tujine in bolnišničnimi okužbami, ki nastanejo v vzročni povezavi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Zakon o nalezljivih boleznih je uvedel načelo upravičenosti do varstva pred nalezljivimi boleznimi, načelo obveščenosti in načelo obveznosti sodelovanja. V skladu z načelom upravičenosti do varstva ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Načelo obveščenosti določa, da mora biti prebivalstvo obveščeno glede tveganj za nastanek in razširjenje nalezljivih bolezni, vključno s programi svetovanja in izobraževanja o možnostih osebne zaščite, preprečevanja širjenja in zdravljenja. Obveznost sodelovanja zavezuje vse osebe, da v skladu z zakonom omogočijo opravljanje pregledov kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi. Odgovorne osebe morajo poskrbeti za zaznavanje in sporočanje o pojavu nalezljive bolezni, ki bi predstavljala tveganje za ostalo prebivalstvo. Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Splošne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci javne skrbi za zdravje. Cilj izvajanja splošnih ukrepov je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode ter ustrezne kakovosti zraka v zaprtih prostorih, sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin, vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, in ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja. Posebne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom – zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost. Cilj posebnih ukrepov je dosledno prijavljanje in obravnava nalezljivih bolezni in izbruhov, obravnava odklanjanja oziroma onemogočanja obveznega cepljenja, izvajanje obveznega zdravljenja ter izolacije, prevoz, pokop, izkop in prekop posmrtnih ostankov ter izdaja posmrtnih potnih listov. Zakon določa tudi ukrep za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, tj. izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ki ga mora izvajati vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Program mora obsegati 2 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 33 epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, doktrino izvajanja vseh diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov, doktrino sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in rokovanja z odpadki, doktrino ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbami, program zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih mestih ter program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih. Za pripravo in izvajanje programa morajo biti zagotovljeni tudi strokovni, tehnični in organizacijski pogoji, ki jih določa Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravilnik določa, da mora imeti bolnišnica komisijo, zdravnika in sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb. Določa tudi tehnične pogoje za izvajanje programa, med katere sodi tudi zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Pravilnik natančno opredeljuje pisna navodila v okviru posameznih doktrin, ki jih mora izvajalec zdravstvene dejavnosti pripraviti. V letu 2011 je bil pravilnik dopolnjen z določbami, ki v bolnišnice uvajajo program smotrne rabe in spremljanje porabe protimikrobnih zdravil. V okviru varstva pred nalezljivimi boleznimi zakon posebej obravnava tudi varstvo prebivalstva pred vnosom nalezljivih bolezni iz tujine, ki poleg splošnih in posebnih ukrepov obsega tudi ukrepe, določene z mednarodnimi zdravstvenimi in sanitarnimi konvencijami oziroma pogodbami, ki jih je sklenila oziroma ratificirala Slovenija. Vprašanja obvladovanja nalezljivih bolezni na mednarodni ravni že od zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja obravnava Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR - International Health Regulation). Namen pravilnika je preprečiti, zaščititi, nadzorovati mednarodno širjenje bolezni in zagotavljati javno zdravje na načine, ki so sorazmerni s tveganji za javno zdravje, in se izogibati nepotrebnemu poseganju v mednarodni promet. V preteklosti je ta pravilnik urejal vprašanja s področja omejenega nabora nalezljivih bolezni, novi pravilnik, ki se je uveljavil sredi leta 2007, pa uvaja dosti širši koncept izrednih javno zdravstvenih razmer mednarodnega obsega ne glede na njihov izvor (biološki, kemični, radiološki, jedrski ali okoljski). Pravilnik je pomemben mednarodni mehanizem za preprečevanje širjenja bolezni, zaščito pred njimi in nadzor. Med drugim predpisuje izdajo zdravstvenih spričeval za ladje. Spričevalo za ladje je inštrument, ki državam pomaga pri zmanjševanju tveganja mednarodnega širjenja bolezni z mednarodnim ladijskim prometom. Pri tem delu nadzora inšpektorji izdajajo spričevala o zdravstvenem nadzoru ladij oziroma spričevala o oprostitvi ladij iz zdravstvenega nadzora. Na področju nalezljivih bolezni zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem splošnih in posebnih ukrepov, določenih v Zakonu o nalezljivih bolezni, ter nad pripravo in izvajanjem programov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji na področju nalezljivih bolezni skupaj opravili 10.109 inšpekcijskih pregledov in odvzeli 83 vzorcev vode za laboratorijske analize na mikrobiološke parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 1.415 inšpekcijskih ukrepov, od tega 1.280 upravnih ukrepov (411 odločb o odpravi nepravilnosti in 869 upravnih opozoril) in 135 prekrškovnih ukrepov (28 odločb o prekršku, tri plačilne naloge in 104 opozorila za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. 34 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 10109 83 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 411 869 1280 28 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za Plačilni storjen nalog prekršek po ZP-1 3 104 SKUPAJ 135 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 1415 Ker je bilo že v preteklih letih pri nadzoru nad izvajanjem splošnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni največ neskladnosti ugotovljenih pri izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju in posledično pri zagotavljanju zdravstveno ustrezne pitne vode, so bili tudi v letu 2013 inšpekcijski pregledi usmerjeni v preverjanje izvajanja le-teh, in sicer na področju zdravstva v domovih za ostarele, na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, higienske nege, kopališčih in v nastanitvenih in javnih objektih. Navedeno problematiko so inšpektorji ugotavljali pri približno enakem deležu pregledov kot v letu 2012 (31%), hkrati pa so opazili upad števila večjih neskladnosti. Praviloma se v navedenih objektih večina preventivnih ukrepov izvaja, ugotavljajo se predvsem posamezne manjše neskladnosti (manjka posamezno navodilo, ne vodi se vsa evidenca, manjka določitev posameznega korektivnega ukrepa). Pri tem je bilo največ neskladnosti pri izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju ugotovljenih v nastanitvenih objektih (slaba polovica), v objektih na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja (četrtina) in v domovih za ostarele (četrtina), kar izhaja tudi iz rezultatov analiz vzorcev vode iz internih vodovodnih omrežij domovih za ostarele, kjer je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode pogoj za izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in s tem za preprečevanje bolnišničnih okužb. Tudi v letu 2013 je Zdravstveni inšpektorat pred začetkom novega šolskega leta šole in vrtce pozval, da poskrbijo za intenzivno izpiranje vodovodnega omrežja. Inšpektorat je opozoril, da je potrebno posebno pozornost posvetiti izpiranju tušev, ker zaradi tvorbe aerosola le-ti predstavljajo možen izvor okužb z legionelami. Nadzor nad izvajanjem splošnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je vključeval tudi preverjanje zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Največ neskladnosti je bilo zabeleženih v nastanitvenih objektih in prehrambnih gostinskih objektih, kjer je bilo v petih odstotkih opravljenih nadzorov ugotovljeno neizvajanje obveznih pregledov prezračevalnih naprav, ki se morajo, v skladu s predpisom, izvesti najmanj enkrat letno. Nadzor nad izvajanjem posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je bil v letu 2013 usmerjen v prijavljanje nalezljivih bolezni ter pogoje in načine opravljanja cepljenja, ustreznost poročanja o izvedenem cepljenju, vodenje evidenc ter zagotavljanje sanitarno tehničnih in higienskih pogojev za shranjevanje cepiv. Neskladnosti pri prijavljanju nalezljivih bolezni in izvajanju cepljenja so bile ugotovljene v približno enakem odstotku kot v letu 2012, in sicer so bile neskladnosti pri nadzoru prijavljanja nalezljivih bolezni ugotovljene pri štirih odstotkih pregledov, pri nadzoru cepljenja pa pri POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 35 petih odstotkih pregledov. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri skladiščenju cepiv ter vodenju evidenc temperatur v hladilnikih, namenjenih skladiščenju cepiv. Nekaj nedoslednosti je bilo ugotovljenih tudi pri vodenju evidenc o opravljenih cepljenjih ter pri poročanju o neželenih učinkih po cepljenju. Na področju obveznega cepljenja se inšpektorat srečuje s problematiko dolgotrajnih postopkov pri tistih primerih, ko obvezniki za cepljenje le tega odklanjajo oziroma ga onemogočajo. Tovrstni primeri se iz leta v leto povečujejo, zato bi bilo potrebno pretehtati smotrnost administrativnega bremena, ki ga nalaga tovrstni nadzor vsem vpletenim, ob dejstvu, da so pozitivni rezultati nadzora (izvedba cepljenja) skopi. V letu 2013 so inšpektorji obravnavali nekaj manj kot 370 primerov prijav zdravnikov o opustitvi obveznega cepljenja. Na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb je bil v letu 2013 v bolnišnicah nadzor usmerjen v izvajanje izolacijskih ukrepov pri bolnikih glede na poti prenosa okužb, pri ostalih izvajalcih zdravstvene dejavnosti pa v izvajanje programa zaščite zdravstvenih delavcev na delovnih mestih – vrste osebnih zaščitnih sredstev in njihovo uporabo, izvajanje dezinfekcije in čiščenja prostorov in opreme ter pri zobozdravnikih izvajanje posebnih postopkov pri opravljanju zobozdravstvene dejavnosti (poudarek na vzdrževanju vodnega omrežja zobozdravniškega stola). Zdravstveni inšpektorji so pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti največkrat zabeležili neskladnosti pri pripravi in izvajanju posameznih navodil (8%), ki so obvezni del programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Navodila so pogosto pomanjkljiva ali pa se postopki ne izvajajo v skladu z napisanimi navodili. Glede na zahteve Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in z namenom obvladovanja nalezljivih bolezni v mednarodnem prometu je bilo za ladje v luki Koper izdanih 43 spričeval. Tudi v letu 2013 smo prejeli in obravnavali največ prijav občanov glede domnevno neustrezne higiene v zasebnih stanovanjih in v okolici stanovanjskih objektov. Prijave so se nanašale predvsem na kopičenje različnih vrst odpadkov v teh objektih ali njihovi okolici, gojenje in hranjenje različnih živali (golobi, mačke itd.) ter kopičenje njihovih iztrebkov. V teh primerih je potrebno najprej oceniti tveganje za javno zdravje v smislu preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, pri tem sodelujemo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ki nam nudi strokovno podporo. Le-ta oceni tveganje in predlaga ukrepe za obvladovanje ugotovljenega tveganja, ki jih inšpektor odredi v upravnem postopku. V letu 2013 se je vzorčenje pitne vode, v skladu z letnim programom inšpekcijskega nadzora, izvedlo v 26 domovih za starejše občane. Inšpektorji so skupno odvzeli 52 vzorcev vode. V vzorcih se je z laboratorijskimi analizami preverjala prisotnost legionel, le-ta je bila ugotovljena v 21 odstotkih odvzetih vzorcev vode. V okviru dodatnega vzorčenja pitne vode na prisotnost legionele, je Zdravstveni inšpektorat v dveh hotelih v letu 2013 odvzel šest vzorcev vode. V slednjih legionele niso bile najdene. 36 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel Neskladni vzorci 21% Skladni vzorci 79% Rezultati analiz odvzetih vzorcev vode v domovih za starejše občane so pokazali, da so bile legionele najdene v 11 odvzetih vzorcih vode, in sicer v OE Dravograd v enem od štirih, Koper v treh od šestih, Ljubljana v štirih od osmih, Novo mesto v dveh od šestih in Maribor v enem od osmih odvzetih vzorcev vode. Legionele niso bile najdene v nobenem odvzetem vzorcu vode v OE Celje, Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica. Rezultati vzorčenja vode na prisotnost legionel po območnih enotah so prikazani v spodnjih grafih. Graf 11 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata – številčni prikaz 9 Legionela je bila najdena (število) 8 1 7 Legionela ni bila najdena (število) 6 4 5 2 3 4 1 3 6 7 6 2 4 4 4 3 4 3 1 0 CE DR KR LJ MS MB NM POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 KP NG 37 Graf 12 – Rezultati vzorčenja vode v hotelih na prisotnost legionel po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata – deležni prikaz 100 Legionela je bila najdena (%) 13 90 25 33 80 50 Legionela ni bila najdena (%) 50 70 60 50 100 100 100 100 88 40 75 67 30 50 50 20 10 0 CE DR KR LJ MS MB NM KP NG Obravnava izbruhov nalezljivih bolezni Zdravstveni inšpektorat pri obravnavi izbruhov nalezljivih bolezni sodeluje z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in z njegovimi devetimi območnimi enotami po Sloveniji, ki v skladu z določbami Zakona o nalezljivih boleznih izvajajo epidemiološko preiskavo (epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko), s katero odkrivajo vir okužbe in poti prenosa ter nato glede na ugotovitve preiskave določijo ukrepe za obvladovanje izbruha nalezljive bolezni ter sodelujejo pri njihovem izvajanju. V primeru suma na okužbo in v primeru izbruha okužbe oziroma zastrupitve s hrano so opravili zdravstveni inšpektorji izredni nadzor pri zavezancih, ki so bili pod rednim nadzorom Zdravstvenega inšpektorata. Sem sodijo gostinski obrati in obrati institucionalne prehrane (domovi starejših občanov, bolnišnice, vrtci, šole itd.). Zdravstveni inšpektorat se vselej vključi v obravnavo tudi v primeru drugih izbruhov nalezljivih bolezni, ki se, denimo, prenašajo s kužnimi kapljicami, kontaktom ali vodo, ko območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje določi ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja nalezljive bolezni. Zdravstveni inšpektorji preverjajo izvajanje določenih ukrepov ter jih, v primeru neizvajanja, zavezancu odredijo z upravnim ukrepom. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji skupaj z območnimi enotami Nacionalnega inštituta za javno zdravje obravnavali sedem izbruhov nalezljivih bolezni, pri katerih je skupaj zbolelo 158 oseb, ena oseba pa je bila hospitalizirana. Spodnje preglednice in grafi prikazujejo podatke o mestu pojava, načinu prenosa in povzročiteljih izbruhov nalezljivih bolezni, ki jih je inšpektorat obravnaval v letu 2013. 38 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Preglednica 7 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava Mesto pojava Št. primerov Gostinski obrat (restavracije, okrepčevalnice, gostišče ipd.) 3 Dom starejših občanov 3 Romsko naselje 1 Skupaj 7 Graf 13 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po mestu pojava Romsko naselje 14% Dom starejših občanov 43% Gostinski obrat 43% Trije (43%) izbruhi so bili obravnavani v gostinskih obratih, trije (43%) v domovih starejših občanov, en (14%) izbruh pa je bil obravnavan v romskem naselju. Preglednica 8 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa okužbe Način prenosa Št. primerov Kontaktno 4 S hrano/domnevno s hrano 2 Kužne kapljice 1 Skupaj 7 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 39 Graf 14 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po načinu prenosa Kužne kapljice 14% S hrano/domnevno s hrano 29% Kontaktno 57% Pri obravnavanih izbruhih je do prenosa okužbe prišlo najpogosteje s kontaktom, in sicer v štirih izbruhih, kjer je skupno zbolelo 109 oseb. Okužba se je prenesla posredno ali neposredno z osebe na osebo. V dveh izbruhih, kjer se je povzročitelj prenesel s hrano, je skupno zbolelo 43 oseb, v izbruhu, ki se je prenesel s kužnimi kapljicami, pa je zbolelo šest oseb. En otrok je bil zaradi resnejše klinične slike hospitaliziran. Preglednica 9 – Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih Izbruhi po povzročiteljih Št. primerov Norovirusi 3 Rotavirusi 3 Bordetella pertussis 1 Skupaj 7 Graf 15 - Izbruhi nalezljivih bolezni, obravnavani v letu 2013, po povzročiteljih Bordetella pertussis 14% Norovirusi 43% Rotavirusi 43% 40 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Pri izbruhih, ki jih je inšpektorat obravnaval v letu 2013, so bili najpogostejši povzročitelji okužb norovirusi (3) in rotavirusi (3). Za okužbo z norovirusi je bila v dveh primerih, pri katerih je skupaj zbolelo 43 oseb, vzrok kontaminacija živil. V enem primeru se je okužba z norovirusi prenesla s kontaktom, posledično je zbolelo 17 ljudi. V treh primerih, s skupaj 92 zbolelimi, kjer so bili povzročitelji okužbe rotavirusi, pa so se leti prenesli s posrednim ali neposrednim kontaktom. V letu 2013 je inšpektorat obravnaval primer izbruha oslovskega kašlja, kjer je zbolelo šest otrok v romskem naselju. Okužba se je prenesla s kužnimi kapljicami. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 41 2 RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI Ravnanje in odstranjevanje odpadkov je v zdravstvu specifično zaradi posebnih lastnosti odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Ker se s pravilnim ravnanjem lahko preprečijo možni škodljivi vplivi odpadkov iz zdravstvenih ustanov na okolje in zmanjša tveganje za okužbe in poškodbe oseb, ki prihajajo v stik z odpadki, zdravstvena zakonodaja3 določa, da so izvajalci zdravstvene dejavnosti dolžni izvajati načrt ravnanja s tovrstnimi odpadki. Predpisa s tega področja določata obvezen način ravnanje z odpadki iz zdravstva. Od povzročiteljev odpadkov iz zdravstva se zahteva ločeno odlaganje po vrsti odpadkov na mestu nastanka v ustrezne posode ali vreče, ustrezno označevanje posod oziroma vreč, ustrezen transport oziroma prenos odpadkov do zbiralnice odpadkov iz zdravstva, obvezno začasno skladiščenje vseh odpadkov iz zdravstva v zbiralnici odpadkov in vodenje ustreznih evidenc o oddaji odpadkov pooblaščenemu zbiralcu. V zobozdravstveni dejavnosti, kjer nastajajo amalgamski odpadki, predpis določa obvezen način ravnanja z amalgamskimi odpadki. Ti se morajo na mestu nastanka z uporabo filtrov ali ločevalnikov v zobozdravstvenih ordinacijah izločati iz komunalne odpadne vode. Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad ravnanjem z odpadki iz zdravstva od mesta nastanka odpadkov do začasnega skladiščenja v zbiralnici odpadkov ter vodenja evidenc o nastanku in oddaji odpadkov pooblaščenim zbiralcem odpadkov. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 1.434 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 145 ukrepov, od tega 59 upravnih ukrepov (dve odločbi o odpravi nepravilnosti in 57 upravnih opozoril) in 86 prekrškovnih ukrepov, opozoril za storjen prekršek. Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 10 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 1434 Odločbe o odpravi nepravilnosti 2 Upravni ukrepi Upravna opozorila po ZIN 57 SKUPAJ 59 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 86 145 V letu 2013 je bil na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva nadzor usmerjen na odlaganje odpadkov iz zdravstva. 3 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 42 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Tudi v letu 2013 je bilo najpogosteje ugotovljeno neskladje odlaganje odpadne embalaže (prazne steklovine) med odpadke iz zdravstva (5%), kar je v nasprotju z določbo predpisa, ki določa, da se odpadna embalaža zbira ločeno od odpadkov iz zdravstva. Še vedno so bile neskladnosti ugotovljene tudi pri začasnem skladiščenju odpadkov (8%), najpogosteje je bilo ugotovljeno, da zbiralnica odpadkov ni namenjena le skladiščenju odpadkov iz zdravstva, kot to določa predpis, ampak tudi začasnemu shranjevanju drugih odpadkov (odpadna embalaža, mešani komunalni odpadki). Neskladnosti so bile ugotovljene tudi pri vodenju evidenc o nastajanju odpadkov iz zdravstva. Povzročitelj mora voditi evidenco v obliki zbirke veljavnih evidenčnih listov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. V zobozdravstveni dejavnosti se je stanje izboljšalo, saj je bilo ugotovljeno, da samo še posamezni izvajalci zobozdravstvene dejavnosti ne izločajo amalgamskih odpadkov iz komunalne odpadne vode z uporabo filtrov ali ločevalnikov, kot zahteva predpis. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 43 3 MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI4 Cilj zakonodaje5 na področju sanitarnozdravstvenih pogojev je varovanje zdravja ljudi pred negativnimi vplivi iz okolja. Inšpekcijski nadzor se izvaja nad predpisi, ki določajo prostorske in tehnične pogoje (vrsta, velikost, razporeditev in ureditev prostorov in velikost delovnih površin), opremljenost (oprema in pribor), higienske zahteve (izvedba sten, stropov in tlakov, osvetlitev, prezračevanje, itd.) in higiensko vzdrževanje. Zdravstveni inšpektorji preverjajo spoštovanje predpisov na področju minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev pri izvajalcih različnih dejavnosti. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti zdravstveni inšpektorji preverjajo opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi, oskrbo s sterilnim materialom in inštrumenti, prostore in aparature za sterilizacijo, laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, prostore in opremo za izolacijo bolnikov, prezračevanje, preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo in zdravstveno ustreznimi živili, prostorsko ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti. Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni tudi za razvrščanje, prevoz in pranje perila, čiščenje opreme in prostorov ter za zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov. Pri izvajalcih higienske nege, kamor sodijo frizerska in brivska dejavnost, kozmetična dejavnost, dejavnost salonov za nego telesa, pedikura, dejavnost piercinga, tetoviranja in drugih podobnih postopkov, zdravstveni inšpektorji preverjajo, če se dejavnost izvaja v skladu z dobro higiensko prakso, ki obsega zagotavljanje higiensko tehničnih pogojev, vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanje z odpadki. Na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor v vrtcih, osnovnih šolah ter v ostalih izobraževalnih institucijah v skladu z ustreznimi pravilniki, ki določajo normative in zdravstveno higienske zahteve za vrtce in šole. Pri nadzoru v vrtcih je posebna pozornost namenjena varnosti otroških igral na otroških igriščih. Vrtec mora za igrala od proizvajalca, dobavitelja oziroma izvajalca ureditve igrišča pridobiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je igralo proizvedeno in nameščeno na igrišče vrtca v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi s področja opreme in podlog otroških igrišč. V nadaljevanju pa je vrtec dolžan zagotavljati preglede igral in igrišč ter njihovo vzdrževanje. Pri nastanitvenih objektih, kot so hoteli, moteli, kampi, marine, domovi (dijaški, študentski, delavski), turistične kmetije, zapori, socialno varstveni zavodi, centri šolskih in obšolskih 4 Minimalni sanitarno zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstvenohigienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah 5 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 44 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 dejavnostih, zavetišča za brezdomce, vojašnice zdravstveni inšpektorji preverjajo sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje objektov. Te pogoje preverjajo inšpektorji tudi v javnih objektih, kot so poslovne stavbe, stavbe za trgovino in storitve, promet in komunikacijo, razvedrilo in kulturo, za izobraževanje in šport. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji na področju minimalno sanitarno-zdravstvenih pogojev opravili skupaj 4.577 inšpekcijski pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 937 inšpekcijskih ukrepov, od tega 906 upravnih ukrepov (308 odločb o odpravi nepravilnosti in 598 upravnih opozoril) in 31 prekrškovnih ukrepov (šest plačilnih nalogov, šest opominov in 19 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 11 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 4577 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Plačilni nalog 308 598 906 6 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 6 19 SKUPAJ 31 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 937 Na področju zdravstvene dejavnosti so inšpektorji v letu 2013 pri izvajanju bolnišnične dejavnosti preverjali zagotavljanje prostorov in opreme za izolacijo bolnikov. Neskladnosti niso bile ugotovljene. Pri vseh ostalih izvajalcih zdravstvene dejavnosti so preverjali zagotavljanje minimalnih tehničnih pogojev za čiščenje opreme in prostorov ter opremljenost delovnih mest z osebnimi zaščitnimi sredstvi, tudi tu neskladnosti niso bile ugotovljene. Rezultati nadzora objektov higienske nege v letu 2013 kažejo, da so inšpektorji največkrat zaznavali neskladnosti, ki so se nanašale na pomanjkljivo posredovanje obveznih obvestil o zdravstvenih tveganjih in omejitvah ter na pomanjkljivosti pri načrtu sterilizacije s kontrolo uspešnosti izvedenega postopka. Pri inšpekcijskem nadzoru savn so zdravstveni inšpektorji ugotovili največ neskladnosti glede pomanjkljivih navodil za pravilno uporabo savne in pomanjkljivega obveščanja uporabnikov o zdravstvenih tveganjih. Tovrstne neskladnosti so bile ugotovljene pri 19% pregledov po teh vprašanjih. V savnah so inšpektorji ugotavljali tudi neskladnosti, ki so se nanašale na opremo kabin (16% pregledov) in opremo, potrebno za nadzor delovanja savne (15% pregledov). Pri nadzoru solarijev je bilo v 13% opravljenih pregledov ugotovljeno, da nosilci dejavnosti še niso opravili meritev optičnega sevanja, v devetih odstotkih opravljenih pregledov je bilo ugotovljeno, da so solariji pomanjkljivo servisirani in vzdrževani, v osmih odstotkih opravljenih pregledov pa je bilo ugotovljeno, da nosilci dejavnosti nimajo obveznih obvestil o zdravstvenih tveganjih in omejitvah glede uporabe solarija. Na področju otroškega varstva rezultati inšpekcijskega nadzora kažejo izboljšanje na področju igral, kjer se je zmanjšal delež nepravilnosti glede vodenja evidence o opravljenih posegih, določitve odgovorne osebe za pripravo programa pregledov, priprave in izvajanja programa pregledov igral in njihovega vzdrževanja. Še vedno so inšpektorji ugotovili nekaj POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 45 nepravilnosti na področju izvajanja rutinskih, periodičnih in letnih pregledov igral. Po tem vprašanju so inšpektorji ugotavljali nepravilnosti pri devetih odstotkih pregledov. Pri nadzoru notranjih prostorov in drugih splošnih higienskih pogojev pri izvajalcih otroškega varstva inšpektorji ugotavljajo največ neskladnosti pri zagotavljanju predpisane temperature tople vode na izlivkah, ki jih uporabljajo otroci, izvajanju vzdrževanja ter čiščenja prostorov in pripadajočih zunanjih površin. Na tem področju se je stanje v primerjavi z letom 2012 izboljšalo. V osnovnih šolah so bile tudi v letu 2013 ugotovljene nekatere neskladnosti pri izvajanju čiščenja in vzdrževanja prostorov, zagotavljanju varnosti na stopniščih šol s postavitvijo ustreznih ograj oziroma zagotavljanju ustreznih garderob za učence in učitelje. Pravilnik, ki ureja zdravstveno higienske zahteve, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovnih šol, je v veljavi nespremenjen od leta 1969 in zato v marsičem zastarel in neživljenjski. Na to je Zdravstveni inšpektorat že večkrat opozoril ministrstvo, ki je pristojno za izobraževanje. V nastanitvenih in javnih objektih smo neskladnosti ugotovili glede čiščenja oziroma higienskega vzdrževanja ter zagotavljanja sanitarno tehničnih pogojev, ki omogočajo čiščenje oziroma higiensko vzdrževanje, in sicer v osmih odstotkih pregledov v nastanitvenih objektih in 28% pregledov v javnih objektih. 46 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 4 PACIENTOVE PRAVICE Osnovni cilj predpisov s področja pacientovih pravic6 je izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov ter s tem zagotavljanje višje kakovosti sistema zdravstvenega varstva. Temeljni zakon, ki ureja področje varstva pacientovih pravic, je Zakon o pacientovih pravicah. Na njegovi podlagi je bilo sprejetih več podzakonskih predpisov. Vsi uporabniki zdravstvenih storitev imajo pravico do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni in preventivni oskrbi, do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter do drugega mnenja. Poleg tega imajo uporabniki zdravstvenih storitev pravico do obveščenosti in sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, vključno s samostojnim odločanjem o zdravljenju ter seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo. Po drugi strani morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti spoštovati pacientov čas, upoštevati njegovo vnaprej izraženo voljo, preprečevati in lajšati njegovo trpljenje ter zagotavljati varstvo osebnih podatkov. Pacienti imajo pravico do brezplačne pomoči, ki jim jo pri uresničevanju njihovih pravic nudijo zastopniki pacientovih pravic. Zakonodaja določa tudi postopke za obravnavo kršitev naštetih pacientovih pravic. Postopek za obravnavo vključuje sprotno razreševanje nesporazumov in sporov ter zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientove pravice pri izvajalcu zdravstvenih storitev oziroma za drugo obravnavo pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic (sedež na Ministrstvu za zdravje). Pravico pacientov do spoštovanja pacientovega časa pri opravljanju zdravstvenih storitev, ki jih v okviru zdravstvene dejavnosti za paciente opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opredeljujeta Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Vsi izvajalci zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti so zavezani k vodenju čakalnih seznamov, izjema so storitve, ki jih opravljajo osebni zdravniki splošne medicine in pediatri. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo voditi čakalne sezname za zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče opraviti takoj. V čakalni seznam mora oseba, odgovorna za vodenje čakalnega seznama, beležiti zaporedno številko vpisa, datum in uro vpisa, osebno ime pacienta, naslov in kontaktne podatke pacienta, EMŠO pacienta, ZZZS številka zavarovane osebe, predvideni datum in dejanski datum izvedbe zdravstvene storitve, šifro programa oziroma zdravstvene storitve, stopnjo nujnosti, podatke o izvajalcu, ki je pacienta uvrstil na čakalni seznam ter izvajalca, ki je zdravstveno storitev opravil. 6 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 47 Pacient lahko pride k zdravniku specialistu na prvi ali kontrolni pregled. Prvi pregled je namenjen opredelitvi novo nastalega zdravstvenega problema oziroma akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja ter načrtovanju potrebnih preiskav in zdravljenja, kontrolni pregled pa je namenjen preverjanju učinkov začetega zdravljenja, morebitnemu načrtovanju dodatnih preiskav in končanju zdravstvene obravnave. V čakalnem seznamu mora biti zabeleženo ali pacient čaka na prvi ali kontrolni pregled. Pacient se lahko na zdravstveno storitev naroči osebno, prek telefona, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev pri čemer mora v roku petih delovnih dni predložiti izvirnik napotnice, ki ga zadrži izvajalec zdravstvene storitve. Izvirnik je podlaga za potrditev termina in uradno uvrstitev na čakalni seznam. Na določitev termina za zdravstveno storitev vpliva stopnja nujnosti zdravstvene storitve, ki je označena na napotnici. Pravilnik določa tri stopnje nujnosti, strokovne kriterije za razvrščanje v posamezno stopnjo nujnosti pa bi morali do 1. aprila 2011 pripraviti posamezni razširjeni strokovni kolegiji na področju zdravstvenega varstva. Po podatkih ministrstva so razširjeni strokovni kolegiji že sprejeli omenjene kriterije, vendar ti niso skladni z določili pravilnika, ker niso bile upoštevane stopnje nujnosti, kot jih opredeljuje pravilnik. Zdravstvena storitev, ki je na napotnici označena s stopnjo nujnosti nujno, se izvede takoj oziroma najpozneje v 24 urah. Za drugi dve stopnji nujnosti pravilnik določa, da se morata izvesti najpozneje v treh mesecih (hitro) oziroma v šestih mesecih (redno), pri čemer pravilnik določa izjeme, za katere veljajo drugačni roki (ortopedija, ortodontija, izdelava protetičnih nadomestkov in maligna obolenja). Stopnjo nujnosti določi in označi na napotnici zdravnik, ki pacienta napoti na zdravstveno storitev. Specialist, h kateremu je pacient napoten, lahko spremeni stopnjo nujnosti, o tem pa mora obvestiti zdravnika, ki je pacienta napotil. Takšno odločitev mora skupaj z obrazložitvijo ustrezno dokumentirati, saj vpliva na vrstni red pacientov na čakalnem seznamu. Pri določanju termina za zdravstveno storitev se morajo ob enaki stopnji nujnosti upoštevati tudi prednostni kriteriji, pri čemer zakon in pravilnik ne določata, kako naj se prednostni kriteriji uporabljajo v praksi. Odgovorna oseba za vodenje čakalnega seznama pacientu določi termin (natančen datum in uro) za pregled oziroma poseg tako, da ga uvrsti na prvo prosto zaporedno mesto na čakalnem seznamu, pri čemer mora upoštevati označeno stopnjo nujnosti in morebitne prednostne kriterije. Pri tem mora odgovorna oseba skrbeti za enako obravnavo vseh pacientov, varstvo osebnih podatkov pacientov, sprotno upravljanje čakalnega seznama, spoštovanje vrstnega reda pacientov, ki so vpisani na čakalni seznam, in uveljavljanje pravice pacientov do seznanitve s čakalnim seznamom. V primeru preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe mora odgovorna oseba pacientu predlagati, da izvede zdravstveno storitev pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo. Če pacient to možnost odkloni, ga uvrsti na čakalni seznam in posebej označi, da želi opraviti zdravstveno storitev pri tem izvajalcu. Zakon o pacientovih pravicah določa, da je za nadzor nad izvajanjem tega zakona pristojno Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat pa je prekrškovni organ. Inšpektorji v okviru prekrškovnega nadzora po vprašanju pacientovih pravic v primeru ugotovljenih neskladnosti, ki so opredeljene v Zakonu o pacientovih pravicah kot prekršek, uvedejo prekrškovni postopek oziroma izrečejo prekrškovni ukrep, v primeru, da ugotovljene 48 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 neskladnosti niso opredeljene kot prekršek, pa inšpektorat obvešča Ministrstvo za zdravje oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata so na področju pacientovih pravic pomanjkljive, saj so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa, pri čemer je zakonska opredelitev prekrškovnih ukrepov ozka in nedorečena. Na to problematiko inšpektorat opozarja Ministrstvo za zdravje že od leta 2008, in sicer tudi v obliki predlogov, da se inšpektoratu dajo pooblastila za inšpekcijski nadzor, podanih v pripombah na najmanj tri različne osnutke novele Zakona o pacientovih pravicah. V letu 2013 so inšpektorji na področju pacientovih pravic opravili 1.488 nadzorov. Preverjali so imenovanje pristojne osebe za sprejem in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic in objavo podatkov o osebi, ki je pristojna za sprejem zahteve za prvo obravnavo, načinu vložitve zahteve in najbližjih zastopnikih pacientovih pravic, ki jih mora objaviti vsak izvajalec zdravstvenih storitev na vidnem mestu, in sicer na primarni ravni v čakalnici, v specialistični ambulantni dejavnosti ob vhodu na oddelek, v bolnišnici pa na običajnem oglasnem mestu bolnišnice. V povezavi s pravico do spoštovanja pacientovega časa pri opravljanju zdravstvenih storitev se je inšpekcijski nadzor usmeril v uvrščanje pacientov na čakalni seznam na podlagi stopenj nujnosti, spoštovanje rokov hrambe podatkov v čakalnem seznamu in podatke o morebitnem spreminjanju vrstnega reda skupaj z obrazložitvijo okoliščin. Del inšpekcijskega nadzora je obsegal pregled vpisovanja v čakalni seznam glede na vrsto pregleda z upoštevanjem prednostih kriterijev ter ugotavljanje na kakšen način vodijo izvajalci čakalne sezname, in sicer ročno ali elektronsko. Zakon sicer dopušča vodenje tako ročnih kot elektronskih čakalnih seznamov, vendar ročno vodenje čakalnih seznamov ni skladno z določbami pravilnika. Inšpektorji so preverjali sposobnost izvajalcev, da pripravijo izpis iz čakalnega seznama brez osebnih podatkov, uvrščenih na čakalni seznam (tako imenovani anonimizirani izpis), do katerega so upravičeni pacienti, ki želijo izvedeti razloge za čakalno dobo in njeno dolžino. Pravico pacienta do vpogleda, prepisa ali kopije čakalnega seznama podrobneje opredeljuje četrti odstavek 15. člena zakona, ki med ostalim določa, da mora izvajalec pacientu omogočiti seznanitev takoj oziroma najkasneje tri delovne dni po prejemu zahteve. Ugotovljenih je bilo 482 neskladij z zahtevami predpisov s področja pacientovih pravic. Za kršitve, ki predstavljajo prekršek, je bilo izrečenih 76 prekrškovnih ukrepov (dve odločbi o prekršku, šest opominov in 68 prekrškovnih opozoril). Upravnih ukrepov zdravstveni inšpektorji niso izrekali, saj zakonodaja na področju pacientovih pravic opredeljuje le prekrškovni nadzor inšpektorata. Število nadzorov in izrečenih ukrepov prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 12 – Število nadzorov in ukrepov ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH NADZOROV 1488 Prekrškovni ukrepi Odločba o prekršku Opomin Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 SKUPAJ ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 2 6 68 76 76 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 49 V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji po vprašanju pacientovih pravic opravili nadzore pri 1370 izvajalcih zdravstvene dejavnosti, od tega 55 (4%) v bolnišnicah, 161 (12%) v zdravstvenih domovih in njihovih dislociranih enotah, 822 (60%) pri zasebnikih s koncesijo, 178 (13%) pri zasebnikih brez koncesije, 145 (10%) v javnih zavodih ter devet (1%) pregledov v zdraviliščih (graf spodaj). Graf 16 – Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili vključeni v nadzor v letu 2013 Zdravstveni dom 12% Bolnišnica 4% Javni zavodi 10% Naravna zdravilišča 1% Zasebna zdravstvena dejavnost brez koncesije 13% Zasebna zdravstvena dejavnost s koncesijo 60% Na področju spoštovanja pacientovega časa oziroma čakalnih seznamov so inšpektorji v letu 2013 pregledali čakalne sezname pri skupaj 704 zavezancih, in sicer v 50 (7,1%) bolnišnicah, v 88 (12,5%) zdravstvenih domovih in njihovih dislociranih enotah, pri 557 (79,1%) zasebnikih s koncesijo, v sedmih (1%) javnih zavodih ter dveh (0,3%) zdraviliščih (graf spodaj). Graf 17 – Pregledi čakalnih seznamov po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti Javni zavod 1% Zdravilišče 0,3% Zasebnik s koncesijo 79,1% Bolnišnica 7,1% Zdravstveni dom 12,5% 50 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Inšpektorji so neskladnosti ugotovili pri 288 (21%) od 1370 izvajalcev zdravstvene dejavnosti, in sicer pri 16 (6%) bolnišnicah, 37 (13%) zdravstvenih domovih in njihovih dislociranih enotah, 188 (65%) zasebnikih s koncesijo, 26 (9%) zasebnikih brez koncesije in 21 (7%) javnih zavodih. V zdraviliščih neskladnosti v letu 2013 inšpektorji niso ugotovili (graf spodaj). Graf 18 – Neskladnosti, ugotovljene pri posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti Bolnišnica 6% Zdravstveni dom 13% Javni zavodi 7% Zasebna zdravstvena dejavnost brez koncesije 9% Zasebna zdravstvena dejavnost s koncesijo 65% Glede na vsebino nadzora je bilo največ neskladnosti (417 od skupaj 482, to je 86,5 %) ugotovljenih zaradi kršenja določb, ki urejajo pravico do spoštovanja pacientovega časa (čakalni seznami). Neskladnosti so inšpektorji ugotavljali v povezavi s pripravo izpisov iz čakalnih seznamov brez osebnih podatkov, uvrščenih na čakalni seznam (tako imenovani anonimizirani izpis), vodenjem čakalnih seznamov v elektronski obliki in označevanjem stopnje nujnosti. Pri označevanju stopnje nujnosti so inšpektorji zasledili neskladja pri obveščanju zdravnika o spremembi stopnje nujnosti. Slednje je namreč potrebno v primeru, kadar zdravnik, h kateremu je pacient napoten, po opravljenem pregledu ugotovi drugačno (višjo ali nižjo) stopnjo nujnosti, kot jo je določil zdravnik, ki je pacienta napotil, pri čemer velja stopnja nujnosti, ki jo določi zdravnik, h kateremu je pacient napoten. Največ kršitev, povezanih s čakalnimi seznami, je bilo ugotovljenih pri izvajalcih zasebne zdravstvene dejavnosti s koncesijo (73%), sledili so zdravstveni domovi (12%), bolnišnice (6%), zasebniki brez koncesije (5%) in javni zavodi (4%). Sledile so neskladnosti, ki so se nanašale na dolžnost izvajalcev, da objavijo podatke, ki jih mora objaviti vsak izvajalec zdravstvenih storitev na vidnem mestu v čakalnici na primarni ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma ob vhodu na oddelek ali običajnem oglasnem mestu bolnišnice (59 od skupaj 482, to je 12,2%). Največ kršitev (68%) je bilo ugotovljenih pri zasebnikih, sledili so javni zavodi (27%), bolnišnice (3%) in zdravstveni domovi (2%). V okviru izrednega nadzora na podlagi prijav je bilo ugotovljenih pet neskladnosti (1%) zaradi napačne prve obravnave pritožbe pacienta in ena neskladnost (0,2%) zaradi ne seznanitve pacienta s stroški. Neskladnosti glede na vsebino in vrsto dejavnosti prikazujeta grafa spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 51 Graf 19 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora Prva obravnava 1% Obvezne objave 12,2% Seznanitev pacienta s stroški 0,2% Pravica do spoštovanja pacientovega časa 86,5% Graf 20 – Neskladnosti glede na vsebino nadzora 350 Seznanitev pacienta s stroški 1 20 300 Prva obravnava 250 Obvezne objave 200 Pravica do spoštovanja pacientovega časa 305 150 100 50 0 2 25 2 16 15 Bolnišnica Javni zavodi 2 1 1 20 23 49 Zasebna zdravstvena dejavnost brez koncesije Zasebna zdravstvena dejavnost s koncesijo Zdravstveni dom Inšpektorji so izrekli 76 prekrškovnih ukrepov. Več kot polovico prekrškovnih ukrepov (44 oziroma 58%) so inšpektorji izrekli izvajalcem zasebne zdravstvene dejavnosti, od tega 23 (30%) zasebnikom s koncesijo in 21 (28%) zasebnikom brez koncesije. Sledili so javni zavodi z 18 (24%) ukrepi, zdravstveni domovi (8%) in bolnišnice (8%), vsak s šestimi prekrškovnimi ukrepi. Dva ukrepa (2%) sta bila izrečena naravnemu zdravilišču zaradi kršitev, ugotovljenih konec leta 2012. Prekrškovno ukrepanje po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti prikazujeta grafa spodaj. 52 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 21 – Prekrškovni ukrepi (število) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti 2 20 Prekrškovna odločba globa Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 15 21 10 5 Prekrškovna odločba opomin 21 18 2 2 0 6 2 Bolnišnica 2 Javni zavodi Naravna zdravilišča Zasebna zdravstvena dejavnost brez koncesije Zasebna zdravstvena dejavnost s koncesijo Zdravstveni dom Graf 22 – Prekrškovni ukrepi (delež) po posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti Zdravstveni dom 8% Zasebna zdravstvena dejavnost s koncesijo 30% Zasebna zdravstvena dejavnost brez koncesije 28% Bolnišnica 8% Javni zavodi 24% Naravna zdravilišča 2% Zdravstveni inšpektorji so v letu 2013 pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti izrekali ukrepe zaradi nespoštovanja dolžnosti izvajalca zdravstvenih storitev glede določitve osebe, ki je pristojna za sprejemanje in obravnavo zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic. Inšpektorji so ukrepali tudi zaradi ugotovljenih nespoštovanj dolžnosti, ki se nanaša na objavo podatkov o pristojni osebi, načinu vložitve prve zahteve in zastopniku pacientovih pravic na predpisanih mestih. Ukrepi si bili izrečeni tudi v zvezi s pravico do spoštovanja pacientovega časa. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 53 V ostalih primerih ugotovljenih neskladnostih, ki v zakonu niso opredeljene kot prekršek, smo glede na njihovo vsebino obveščali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki lahko ukrepa v okviru Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2013. Splošni dogovor vsako pogodbeno leto sprejmejo Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije. Splošni dogovor za pogodbeno leto zavezuje vse izvajalce v javni zdravstveni mreži. Del splošnega dogovora so tudi sankcije za kršitve pogodbenih obveznosti v primerih, da izvajalec ne spoštuje določb Zakona o pacientovih pravicah in zadevnih podzakonskih predpisov. Ob ugotovljenih neskladjih je izvajalec zavodu dolžan povrniti škodo, ki je nastala s kršitvijo, oziroma zavod izvajalcu izreče pogodbeno kazen. Poleg tega ima zavod pravico, da za vsak primer neskladnosti, ustavi izplačilo avansa, računa ali zahtevka za plačilo, ki lahko traja, dokler izvajalec ne pošlje predpisanih podatkov. 54 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 5 DUŠEVNO ZDRAVJE Cilj predpisov na področju varovanja pravic oseb s težavami v duševnem zdravju je vzpostavitev pravnega okvirja za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja, vključno z nadzorovano obravnavo, ki je namenjena osebam s hudimi oblikami duševnih bolezni po odpustu iz psihiatrične bolnišnice, ter obravnavo v skupnosti, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem zdravju pri rehabilitaciji, usposabljanju in vključevanju v vsakdanje življenje. Zakon o duševnem zdravju7, kot temeljni predpis na tem področju, določa specifične pravice oseb na psihiatričnem zdravljenju ter opredeljuje postopke sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ter postopke, povezane z različnimi načini obravnav, s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in pravico do samoodločanja. Zdravstveni inšpektorji izvajajo inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatričnega zdravljenja, inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev pa izvajajo inšpektorji socialne inšpekcije v okviru Inšpektorata RS za delo. Pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja se izvaja nadzor tudi po Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije. V okviru minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev se izvaja nadzor nad tehničnimi in prostorskimi pogoji za izvajanje psihiatričnega zdravljenja (vrsta prostorov, oprema, hramba zdravil, varnost prostorov). V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja opravili 324 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih sta bila izrečena dva upravna opozorila in trije prekrškovni ukrepi, opozorila za storjen prekršek. V letu 2013 je bil inšpekcijski nadzor usmerjen v preverjanje izpolnjevanja predpisanih kadrovskih, tehničnih in prostorskih zahtev ter preverjanje ustreznosti omejevanja pravic oseb v oddelkih pod posebnim nadzorom. Inšpektorji pri nadzoru niso ugotovili veliko neskladnosti. Tiste, ki so jih ugotovili, pa so se nanašale na zahteve Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije. Nekateri izvajalci namreč niso zagotovili ustreznega hranjenja zdravil in psihotropnih substanc pred dostopom nepooblaščenih oseb ter niso ustrezno poskrbeli za pooblastilo v okviru prevoza oseb v nujnih primerih ob sprejemu brez privolitve. Pri nadzoru spoštovanja zahtev predpisa glede trajanja posebnega varovalnega ukrepa varovanja s pasovi so inšpektorji v okviru devetih inšpekcijskih pregledov zaznali eno neskladnost. Inšpektor je za neskladnost izdal opozorilo po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. 7 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 55 6 ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Cilj zakonodaje8 na področju zdravniške službe je ustvariti pogoje za nemoteno delovanje zdravniške službe in zagotavljanje izvajanja programov obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne zdravniške pomoči za prebivalstvo. Zakon o zdravniški službi kot temeljni zakon na področju zdravniške službe določa pogoje za opravljanje zdravniške službe ter pravice in dolžnosti zdravnikov za kakovostno opravljanje javne in zasebne zdravniške službe. V skladu zakonom sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom, in sicer da ima ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija), je vpisan v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici RS ter ima dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (licenca). Zdravniki zasebniki pa morajo, poleg izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev, biti vpisani še v register zasebnih zdravnikov. Zdravstveni inšpektorat opravlja nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem določb tega zakona, z izjemo določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov, saj le-te sodijo v delokrog Inšpektorata RS za delo, ter določb, ki se nanašajo na znanje in rabo slovenskega jezika, ki sodijo v pristojnost Inšpektorata RS za kulturo in medij. Zdravstveni inšpektorat RS je v letu 2013 aktivno sodeloval z Ministrstvom za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije pri reševanju odprtih vprašanj s področja zdravniške službe, predvsem glede obsega in vsebine dela, ki ga lahko opravljajo zdravniki s strokovnim izpitom, zdravniki brez veljavne licence in specializanti. Zdravstveni inšpektorat je namreč pri izvajanju nadzora s področja zdravniške službe med drugim ugotovil, da delo izbranega osebnega zdravnika opravljajo tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev ne iz Zakona o zdravniški službi ne iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za ta in še druga odprta vprašanja s področja zdravniške službe Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in Zdravstvenim inšpektoratom pripravilo posebna navodila za izvajalce zdravstvene dejavnosti. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 1.137 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj sedem inšpekcijskih ukrepov, od tega šest upravnih ukrepov (tri odločbe o odpravi nepravilnosti in tri upravna opozorila) in en prekrškovni ukrep, opozorilo za storjen prekršek. Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. 8 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 56 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Preglednica 13 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 1137 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV Upravni ukrepi Prekrškovni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 3 3 6 8 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 18 Neskladnosti, ki so jih v letu 2013 ugotavljali zdravstveni inšpektorji, so se nanašale na zahteve s področja zdravniških licenc in zahteve s področja vpisa zdravnikov v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije. Inšpektorji so ugotovili, da več zdravnikov ni izpolnjevalo pogojev iz Zakona o zdravniški službi in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za izbranega osebnega zdravnika. Ker je v večini primerov šlo za redno zaposlene zdravnike, so bile te zadeve odstopljene v reševanje Inšpektoratu RS za delo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 57 7 ZDRAVILSTVO Zdravilstvo opravljajo zdravilci z namenom izboljšati zdravje uporabnikov, njihovo delovanje pa temelji na uporabi zdravilskih sistemov in metod (npr. homeopatija, kiropraktika, tradicionalna kitajska medicina itd.) Cilj Zakona o zdravilstvu9 je normativna ureditev področja zdravilstva z namenom zagotoviti varnost uporabnikov zdravilskih storitev. Zakon opredeljuje dejavnost zdravilstva, uvaja temeljne zdravilske sisteme in metode ter ureja način in pogoje za izvajanje zdravilske dejavnosti. Zakon ureja pravice uporabnikov storitev, vključno z možnostjo pritožbe, ter odgovornost zdravilca, pri čemer zahteva od zdravilca zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju zdravilstva. Zakon prepoveduje oglaševanje na zavajajoč način ter zahteva, da zdravilci pri izvajanju zdravilske dejavnosti uporabljajo kakovostne in varne zdravilske izdelke in pripomočke v skladu s predpisi za te izdelke. Za izvajanje zdravilstva zakon določa pridobitev dovoljenja in licence za zdravilca ter pogoje in načine za pridobitev le-teh. Po zakonu podeljuje, podaljšuje in odvzema licence zdravilska zbornica, ki je odgovorna tudi za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje registra zdravilcev, izvajanje strokovnega nadzora nad zdravilci ter izdajanje in odvzemanje dovoljenj za opravljanje zdravilske dejavnosti. Ker zdravniška zbornica še ni bila ustanovljena, je za določene naloge zbornice, vključno s podeljevanjem licenc, dovoljenj in strokovnim nadzorom, zadolženo Ministrstvo za zdravje, ki pa k izdaji zakonsko predpisanih licenc in dovoljenj še ni pristopilo. Zatečeno stanje predstavlja velik problem za izvajanje ustreznega inšpekcijskega nadzora na tem področju, na kar inšpektorat opozarja pristojne na Ministrstvu za zdravje že več let. Podali smo več pobud za spremembe pravne ureditve tega področja, nadzor pa smo izvajali na podlagi prijav. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj sedem ukrepov, od tega dve upravni opozorili in pet prekrškovnih ukrepov (štiri odločbe o prekršku in eno opozorilo za storjen prekršek). 9 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 58 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 8 HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD, ZDRAVSTVENA USTREZNOST MINERALNIH VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ Kopališča so sestavni del komunalne infrastrukture športnih objektov, kot kopališka dejavnost pa del telesne kulture. Izvajanje minimalnih sanitarno-zdravstvenih ukrepov na kopališčih, ki so lahko bazenska ali naravna, je nujno, da se prepreči prenos okužb in zagotovi varnost kopalcev. Kontrola in stalni nadzor bazenske vode pa sta potrebna za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni. Na podlagi Zakona o varstvu pred utopitvami10 zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih bazenskih in naravnih kopališč preverjajo minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje. Pri upravljavcih bazenov in bazenskih kopališč preverjajo tudi higiensko ustreznost bazenske kopalne vode. Minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode v bazenih in kopališčih, ter način njihovega ugotavljanja in spremljanja predpisuje Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Pravilnik med drugim določa, da kopalne vode ne smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali snovi v številu in koncentracijah, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov. Na podlagi pravilnika inšpektorji pri upravljavcih preverjajo izvajanje ustrezne dezinfekcije kopalne vode in vzorčenja v okviru notranjega nadzora, s katerim upravljavci ugotavljajo kakovost vode, vodenje zapisov kontinuiranih meritev ter ali je bil vzpostavljen sistem ukrepanja v primerih, ko se je z meritvami oziroma laboratorijsko analizo ugotovila neskladnost vode. Dodatno preverijo, če upravljavci bazenov in kopališč uporabnike bazenov o rezultatih analiz in meritvah ustrezno obveščajo ter na informacijskem mestu objavljajo predpisane informacije in navodila. Predmet inšpekcijskega nadzora je tudi stanje opreme in sredstev za nudenje prve pomoči, vključno s spoštovanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci za opravljanje nalog reševanja iz vode (zdravniški pregled in tečaj nudenja prve pomoči). Inšpekcijski pregled zajema tudi preverjanje skladnosti kopališč z določenimi tehničnimi zahtevami (kopališki znaki), izvajanje ukrepov in upoštevanje pravil, ki so namenjena varovanju zdravja kopalcev. Kakovost kopalne vode v bazenih in bazenskih kopališčih spremljajo upravljavci, ki so odgovorni za zagotavljanje ustrezne vode. Analize vzorcev izvajajo za to usposobljeni laboratoriji, ki rezultate analiz vzorcev, odvzetih s strani upravljavcev, posredujejo tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravju, ki na podlagi teh rezultatov vsako leto pripravi Letno poročilo o kakovosti kopalnih voda. Vzorčenje, ki ga izvajajo zdravstveni inšpektorji, se izvaja v podporo inšpekcijskemu nadzoru, s katerim se ugotavlja skladnost vode s Pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih v času odvzema vzorca. 10 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 59 Na področju kopališč in bazenov so poleg zdravstvenih inšpektorjev za nadzor pristojni še gradbeni inšpektorji, ki nadzorujejo tehnično ustreznost bazenov in kopališč, in inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nadzorujejo zagotavljanje pogojev za varnost kopalcev. Nadzor nad kopalno vodo v naravnih kopališčih je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje pa izvaja monitoring in rezultate objavlja na informacijskih tablah in svojih spletnih straneh. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih bazenov in kopališč opravili 469 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 135 vzorcev kopalnih vod za laboratorijske analize na mikrobiološke, kemične in fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 436 inšpekcijskih ukrepov, od tega 231 upravnih ukrepov (171 odločb o odpravi nepravilnosti in 60 upravnih opozoril) in 205 prekrškovnih ukrepov (15 odločb o prekršku, 31 opominov in 159 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 14 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 469 135 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 171 60 231 15 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 31 159 SKUPAJ 205 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 436 Inšpektorji so v letu 2013 pri nadzoru kopališč zabeležili največ neskladnosti pri vodenju obveznih evidenc, ki jih morajo izpolnjevati odgovorne osebe upravljavca na kopališču. Prav tako so bile pogosto neskladnosti ugotovljene zaradi nepopolnih objav na informacijskih mestih. Informacijska mesta so bila največkrat pomanjkljiva, ker upravljavci niso objavili obveznega higienskega reda na bazenih in kopališčih ali pa niso bile objavljene vse zahteve, zadnji rezultati laboratorijskih preskušanja vzorcev kopalne vode oziroma letno poročilo o kakovosti kopane vode za prejšnje leto, ki ga mora upravljavec pripraviti na podlagi rezultatov laboratorijski preskušanj. Inšpektorji so v letu 2013 preverjali tudi, ali upravljavci izvajajo notranji nadzor na podlagi načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode na bazenih in kopališčih, ki so ga pripravili in objavili na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je stopil v veljavo konec leta 2011. Kljub predhodnemu opozarjanju inšpektorjev na rok za uveljavitev teh zahtev, je bila skoraj polovica načrtov nepopolnih oziroma neizdelanih. Ob pregledu opreme za prvo pomoč še zmeraj ugotavljamo neskladnosti glede pretečenih rokov uporabe sanitetnega materiala in da upravljavci ne nadomeščajo porabljenega sanitetnega materiala. Bilo je tudi nekaj primerov neskladnosti glede avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki je obvezen del opreme za prvo pomoč na kopališčih. Nekaj primerov neskladnosti je bilo ugotovljenih glede usposobljenosti za nudenje prve pomoči, saj predvsem nekateri opazovalci (na manjših bazenih ni obvezna prisotnost reševalca iz vode, temveč le prisotnost opazovalca) niso imeli ustreznega tečaja. 60 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Pri pregledu higienskega stanja in vzdrževanja na kopališčih je bilo največ primerov neskladnosti ugotovljenih pri vzdrževanju bazenske ploščadi in prh. Na bazenih, kjer ni zagotovljenih kontinuiranih meritev pH vrednosti, prostega klora, redoks potenciala in temperature, morajo upravljavci izvajati ročne meritve v obratovalnem času šestkrat dnevno v enakomernih presledkih in o tem voditi evidenco. Inšpektorji so nekajkrat na inšpekcijskih pregledih ugotovili, da upravljavci meritev ne izvajajo šestkrat oziroma o tem ne vodijo ustrezne evidence. Inšpektorji so ugotavljali tudi nekaj primerov neskladnosti pri dodajanju polnilne vode, pogostosti odvzemov vzorcev ter pomanjkljivo ukrepanje ob neskladnih rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev kopalne vode. V okviru letnega programa vzorčenja, ki je potekal v dveh sklopih (kopališča na prostem in dvoranska kopališča), so inšpektorji v devetih območnih enotah skupaj odvzeli 135 vzorcev kopalne vode. Rezultati analiz na različne parametre (fizikalne, kemijske, mikrobiološke, pri 25 vzorcih tudi na prisotnost bakterije Legionella pneumophila) so pokazali, da sta bili več kot dve tretjini oziroma 98 analiziranih vzorcev skladni z zahtevami Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Neskladnih je bilo skupaj 37 vzorcev. Delež skladnih in neskladnih vzorcev kopalnih vod po območnih enotah inšpektorata prikazuje graf spodaj. Graf 23 – Delež skladnih in neskladnih vzorcev kopalnih vod po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata 100 6 10 8 19 90 80 25 32 48 Odstotek neskladnih vzorcev 59 70 60 50 100 94 90 92 81 40 30 75 68 Odstotek skladnih vzorcev 52 41 20 10 0 CE DR KP KR LJ MB MS NG NM Največ neskladnih vzorcev je bilo v OE Murska Sobota (59%), Koper (48%) in Novo mesto (32%). Pri neskladnih vzorcih so bile na podlagi analiziranih parametrov ugotovljene različne vrste neskladnosti (fizikalna, kemijska, mikrobiološka ter kombinacije osnovnih treh vrst). Preglednica in graf spodaj prikazujeta število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrste neskladnosti po območnih enotah inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 61 Graf 24 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrsto neskladnosti po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata 14 Število vzorcev, neskladnih zaradi fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov 1 12 Število vzorcev, neskladnih zaradi mikrobioloških parametrov 10 Število vzorcev, neskladnih zaradi fizikalnih, kemijskih parametrov 8 6 12 1 10 4 1 2 2 0 CE KP 1 1 KR LJ 5 2 MB 1 MS NG NM Preglednica 15 – Število neskladnih vzorcev kopalnih vod glede na vrste neskladnosti po območnih enotah Zdravstvenega inšpektorata Območna enota CE Število odvzetih vzorcev Število vzorcev, neskladnih zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov Število vzorcev, neskladnih zaradi mikrobioloških parametrov Število vzorcev, neskladnih zaradi fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov 21 0 2 0 DR 3 0 0 0 KP 21 10 0 0 KR 16 1 0 0 LJ 13 1 0 0 MB 16 2 1 0 MS 22 12 0 1 NG 4 0 1 0 NM 19 5 0 1 Skupaj inšpektorat 135 31 4 2 Največ vzorcev, in sicer 31 od 37 (84%) je bilo neskladnih zaradi fizikalno kemijskih parametrov, štirje (11%) zaradi mikrobioloških parametrov ter dva (5%) zaradi fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov. 62 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Vzrok za mikrobiološko neskladnost je bil največkrat presežek skupnega števila mikroorganizmov pri 36°C, in sicer pri štirih vzorcih, pri dveh vzorcih tudi prisotnost bakterije Pseudomonas aeruginosa oziroma bakterije E. coli, v enem vzorcu pa prisotnost bakterije Legionella pneumophila. Najpogostejši vzrok za fizikalno in kemijsko neskladnost vzorcev je bila presežena vsebnost trihalometanov, presežena vrednost parametra motnost oziroma povišana pH vrednost, in sicer pri 10 vzorcih, štirih vzorcih sta bila neskladna vezani in prosti klor, pri dveh vzorcih pa je bil neskladen parameter redoks potencial. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 63 9 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO OSKRBO S PITNO VODO Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se voda dobavlja iz vodovodnega omrežja iz sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda, ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Cilj predpisov11 na področju zdravstvene ustreznosti pitne vode je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja vode z zagotavljanjem, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi. Upravljavec objekta oziroma naprave za javno oskrbo s pitno vodo mora v okviru notranjega nadzora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v objektih za proizvodnjo, promet živil in pakiranje vode in v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami na mestu iztoka iz cistern. V primerih, ko je vzrok za neskladno pitno vodo na pipi interno vodovodno omrežje, mora upravljavec objekta oziroma naprave za javno oskrbo s pitno vodo o tem obvestiti lastnika objekta, ki mora neskladnost odpraviti. Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov, ki oskrbujejo več kot 50 uporabnikov ali pa oskrbujejo javne objekte, objekte za proizvodnjo živil in objekte za pakiranje pitne vode, kjer preverjajo izvajanje notranjega nadzora po načelih sistema HACCP. Le-ta omogoča upravljavcem prepoznati mikrobiološke, kemične in fizikalne agense, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ter na podlagi teh izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Inšpektorji preverjajo tudi higienske razmere, učinkovitost dezinfekcije pitne vode, če je ta potrebna, pisno gradivo in druge spise, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti, ter ukrepe, ki jih upravljavci izvajajo v primerih neskladnosti, vključno z obveščanjem uporabnikov. V javnih objektih (npr. vrtci, šole, bolnišnice, restavracije) zdravstveni inšpektorji preverjajo stanje njihovega internega vodovodnega omrežja. Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo tveganja, ki se lahko pojavijo na internem vodovodnem omrežju oziroma pri njegovem neprimernem vzdrževanju. Inšpektorji pregledajo dokumentacijo o internem omrežju, vključno z zapisi o ukrepih, ki jih je potrebno izvajati v primeru neskladnosti. Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo načine obveščanja o omejitvah uporabe pitne vode, ki ga izvajajo upravljavci javnih vodooskrbnih sistemov. 11 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 64 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Na področju objektov in naprav za preskrbo s pitno vodo so poleg zdravstvenih inšpektorjev za nadzor na vodovarstvenih območjih pristojni še kmetijski inšpektorji, ki nadzorujejo kmetijsko dejavnost, in okoljski inšpektorji, ki nadzorujejo ostale okoljske dejavnike tveganja. V Sloveniji se izvaja sistematično preverjanje (monitoring) pitne vode, s katerim se ugotavlja, ali pitna voda izpolnjuje predpisane zahteve. Izvajanje monitoringa pitne vode zagotavlja Ministrstvo za zdravje, njegov nosilec pa je bil tudi v letu 2013 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Program monitoringa določa mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Poročilo o monitoringu pitne vode objavi Zavod za zdravstveno varstvo Maribor oziroma Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na svojih spletnih straneh. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji na tem področju opravili 6.053 inšpekcijskih pregledov ter vzeli 80 vzorcev vode, namenjene za pitje. Odvzeti vzorci so bili v podporo inšpekcijskemu nadzoru, s katerim se ugotavlja skladnost pitne vode s Pravilnikom o pitni vodi v času odvzema vzorca. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 507 inšpekcijskih ukrepov, od tega 365 upravnih ukrepov (200 odločb o odpravi nepravilnosti in 165 upravnih opozoril) in 142 prekrškovnih ukrepov (štiri plačilne naloge, 84 opominov in 54 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 16 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 6053 80 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Plačilni nalog 200 165 365 4 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 84 54 SKUPAJ 142 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 507 Neskladnosti, ki so jih v letu 2013 inšpektorji največkrat ugotavljali, so vključevale primere, ko upravljavci niso vzpostavili učinkovitega notranjega nadzora, niso izvajali vzorčenja skladno z notranjim nadzorom, niso izvajali ustreznega obveščanja uporabnikov v primerih omejitev uporabe vode ali vzdrževalnih del na sistemu za javno oskrbo s pitno vodo. Slovenija ima zaradi razgibanega terena zelo veliko manjših javnih vodooskrbnih sistemov, ki oskrbujejo do 500 uporabnikov. Velikih sistemov, ki oskrbujejo več kot 5.000 uporabnikov oziroma ki oskrbujejo več kot 20.000 uporabnikov, pa je zelo malo v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Glede na rezultate inšpekcijskih pregledov ustreznega notranjega nadzora nima vzpostavljenih približno 15 odstotkov sistemov za javno preskrbo s pitno vodo. Neustrezen notranji nadzor je bil ugotovljen pri 20% pregledov, in sicer upravljavci niso ustrezno prepoznali dejavnikov tveganja oziroma niso imeli, glede na prisotne dejavnike tveganja, ustrezne priprave vode. Inšpektorji so ugotavljali tudi, da izvajalci niso imeli ustreznih POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 65 načrtov vzorčenja oziroma načrtov vzorčenja ne izvajajo. Največ neskladnosti se ugotavlja pri majhnih sistemih do 500 uporabnikov in sistemih, ki oskrbujejo javne ali živilske objekte. Del inšpekcijskega nadzora v letu 2013 je bilo tudi preverjanje izvajanja obveznih navodil o pogostosti in načinih obveščanja uporabnikov, ki jih morajo izvajati upravljavci, da svoje uporabnike informirajo o različnih nepredvidenih dogodkih in jih seznanijo s kakovostjo pitne vode, ki jo distribuirajo. Navodila je pripravil v skladu z določili Pravilnika o pitni vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Inšpektorji so ugotavljali neskladnosti tako pri samih načrtih upravljavcev, kot pri njihovem izvajanju. Ugotavljali so tudi, da so upravljavci načrt pripravili v skladu z navodilom, vendar ob konkretnih dogodkih obveščanja niso izvedli ali pa ga niso izvedli v celotnem predpisanem obsegu. Na splošno ugotavljamo, da je pri večjih sistemih upravljanje in izvajanje učinkovitega notranjega nadzora za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode boljše ter da je upravljanje majhnih sistemov pogosto neprofesionalno, ker ga pogosto izvajajo posamezniki kot prostovoljno ali dodatno dejavnost. V nekaterih primerih so inšpektorji ugotovili tudi, da so se za dezinfekcijo pitne vode uporabljala dezinfekcijska sredstva, ki v Sloveniji niso bila registrirana za dezinfekcijo pitne vode. Dodatno tveganje za neustrezno upravljanje z majhnim sistemom je večji vpliv posameznikov, ki na različne načine preprečujejo vzpostavitev ustrezne priprave vode, ker menijo, da je določena metoda priprave vode škodljiva za zdravje (npr. uvedba kloriranja vode). Taki posamezniki ovirajo dostop do objektov, ki so na njihovih zemljiščih, tako da zamenjajo ključavnice na objektih, ne dajo soglasja, da bi se objekt za pripravo pitne vode priključil na elektriko itd. Poznamo primere, ko upravljavci sicer želijo zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo z dezinfekcijo na podlagi klorovih preparatov, uporabniki pa temu odločno nasprotujejo oziroma zahtevajo dražje načine dezinfekcije pitne vode, kateri pa niso primerni zaradi značilnosti vodnega vira oziroma slabega stanja omrežja. Zdravstveni inšpektorji na terenu opažajo različne probleme, s katerimi se srečujejo upravljavci vodooskrbnih sistemov, ki so odgovorni za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Na zdravstveno ustreznost pitne vode vplivata dva pomembna dejavnika, in sicer vir pitne vode in priprava pitne vode. Medtem, ko s pripravo pitne vode upravlja zavezanec, je kakovost vira odvisna tudi od upravljanja oziroma stanja na vodovarstvenih pasovih. Ker večina sistemov nima ustrezno zakonsko določenih vodovarstvenih pasov, za omejeno pravico uporabe prostora pa lastniki ne dobijo nikakršnega denarnega povračila, upravljavci vodooskrbnih sistemov nimajo zadostnega vpliva na aktivnosti, ki se izvajajo na vodovarstvenih pasovih (npr. gnojenje, uporaba pesticidov, paša živine). Drug problem, ki ga opažamo na terenu, je dejstvo, da nekateri upravljavci, kljub pravnomočnim upravnim odločbam in prekrškovnim ukrepom, ne delujejo v smeri zagotovitve skladnosti. Inšpektorji tako na nekaterih območjih ugotavljajo pogosto, nepretrgano ali celo več let trajajoče izvajanje ukrepa prekuhavanja vode. Tako imamo sisteme, ki se zelo pogosto poslužujejo tega ukrepa in o njem tudi ustrezno obveščajo uporabnike, hkrati pa nič ne naredijo za odpravo vzrokov za tovrsten ukrep. Sicer pogostost in trajanje tega ukrepa nista nikjer določena, dejstvo pa je, da naj bi bil tak ukrep sprejet v izjemnih primerih, ko upravljavec na drug način ne more zagotoviti zdravstveno ustrezne pitne vode. 66 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Zdravstveni inšpektorji so odvzeli 80 vzorcev pitne vode z namenom preverjanja skladnosti pitne vode na pipi končnega uporabnika in uspešnosti vzpostavitve notranjega nadzora na posameznih sistemih za javno vodooskrbo, ki ga morajo vzpostaviti upravljavci teh sistemov. Odvzeti vzorci pitne vode so bili preskušani na mikrobiološke parametre, 39 vzorcev je bilo preskušanih na prisotnost koliformnih bakterij, E. coli, enterobakterij in skupnega števila mikroorganizmov pri 22oC ali 37oC, 51 vzorcev pa je bilo še dodatno preskušanih na prisotnost spor Clostridium perfringens. Dodatni parameter se je preskušal v vzorcih, če je pitna voda površinskega porekla oziroma bi lahko na vodni vir vplivala površina. Z analizami se je preverjala skladnost parametrov v odvzetih vzorcih pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, podana je bila tudi ocena njihove zdravstvene ustreznosti. Od 80 odvzetih vzorcev je bilo 23 vzorcev neskladnih, od tega je bilo 15 vzorcev ocenjenih kot neskladnih in hkrati tudi zdravstveno neustreznih, preostalih osem neskladnih vzorcev pa ni neposredno ogrožalo zdravja ljudi, saj so bili preseženi le indikatorski parametri. Delež skladnih, neskladnih ter neskladnih in hkrati zdravstveno neustreznih vzorcev prikazuje graf spodaj. Graf 25 – Delež skladnih, neskladnih ter neskladnih in hkrati zdravstveno neustreznih vzorcev pitne vode Neskladni 10% Neskladni in hkrati zdravstveno neustrezni 19% Skladni 71% Pri 23 neskladnih vzorcih so bili ugotovljeni različni vzroki neskladnosti, in sicer pri večini več kot eden. Največkrat je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij (20 vzorcev), sledili so bakterije E. coli (16 vzorcev), enterokoki (13 vzorcev) in Clostridium perfringens (6 vzorcev). Osem vzorcev je bilo neskladnih zaradi previsokega števila kolonij mikroorganizmov pri 22oC ali 37oC. Vzroke neskladnosti vzorcev pitne vode prikazuje graf spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 67 Graf 26 – Vzroki neskladnosti vzorcev pitne vode 25 20 Koliformne bakterije 15 Escherichia coli Enterokoki 10 Število kolonij pri 22 ali 37 C 20 Clostridium perfringens 16 13 5 8 6 0 Pri vseh upravljavcih vodooskrbnih sistemov, kjer so bili odvzeti neskladni oziroma zdravstveno neustrezni vzorci, so zdravstveni inšpektorji preverili ustreznost notranjega nadzora na načelih sistema HACCP in izrekli ustrezne ukrepe. 68 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 10 SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV Cilj predpisov, ki urejajo področje splošne varnosti proizvodov, je zagotovitev visoke ravni varnosti in zdravja potrošnikov in drugih uporabnikov. Zakon o splošni varnosti proizvodov12 določa, da se smejo dati na trg samo varni proizvodi in se uporablja zlasti za proizvode, ki niso predmet posebnih tehničnih predpisov s podrobneje razčlenjenimi zahtevami glede njihove varnosti. Zakonodaja na področju splošne varnosti proizvodov opredeljuje varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, način njihovega označevanja ter obveznosti gospodarskih subjektov. Le-ti so odgovorni za varnost oziroma spremljanje varnosti izdelkov na trgu, vključno z izvedbo preventivnih in korektivnih ukrepov, pri tem pa so dolžni sodelovati z nadzornimi organi. Inšpekcijski pregledi na področju splošne varnosti proizvodov se izvajajo pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije in maloprodaje, kot tudi v objektih, kjer se proizvodi splošne varnosti uporabljajo (otroško varstvo, objekti higienske nege). Obseg inšpekcijskega pregleda je odvisen od vloge gospodarskega subjekta in lahko vključuje pregled dokumentacije, s katero zavezanci dokazujejo skladnost proizvodov z varnostnimi zahtevami (določenimi v predpisih oziroma standardih, če pa teh ni, s priporočili Evropske komisije, kodeksi uveljavljenega ravnanja itd.), pregled označevanja in vodenja registra pritožb ter pregled evidenc obveščanja gospodarskih subjektov in pristojnega inšpekcijskega organa o proizvodu, ki pomeni tveganje ter o sprejetih ukrepih (umik/odpoklic). Zdravstvena ustreznost proizvodov se ugotavlja z laboratorijskimi analizami vzorcev. Nadzor se izvaja nad nekaterimi skupinami proizvodov splošne varnosti, predvsem na področju proizvodov za otroke in nego otrok ter proizvodov zavajajočega videza. Z uveljavitvijo Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti se je nadzor razširil tudi na področje piercinga, tetoviranja in drugih podobnih dejavnosti. Kontrolira se uporabo proizvodov, ki morajo biti skladni s pravilnikom in ne smejo vsebovati določenih snovi in barvil, opredeljenih v pravilniku. Zaradi raznolikosti proizvodov, za katere veljajo določila Zakona o splošni varnosti proizvodov, Zdravstveni inšpektorat pri nadzoru pogosto sodeluje tudi s Tržnim inšpektoratom RS in Uradom RS za kemikalije. Inšpekcijski nadzor na področju splošne varnosti proizvodov poteka tudi v okviru različnih akcij, katerih usmerjenost se spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju, morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja stroke. 12 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 69 V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi v objektih, kjer se proizvodi splošne varnosti uporabljajo, opravili 363 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 25 vzorcev proizvodov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 50 inšpekcijskih ukrepov, od tega 43 upravnih ukrepov (sedem odločb o odpravi nepravilnosti in 36 upravnih opozoril) in sedem prekrškovnih ukrepov, opozoril za storjen prekršek. Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 17 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 363 25 Upravni ukrepi Prekrškovni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 7 36 43 7 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 50 Poleg preverjanja pravilne označenosti izdelkov za otroke in nego otrok je nadzor v letu 2013 potekal v okviru akcij, ki so bile ciljno usmerjene v preglede kopalnih pripomočkov za dojenčke in majhne otroke, izdelkov v spalnem okolju otrok ter proizvodov za tetoviranje in druge podobne postopke. V okviru akcij so inšpektorji pregledali skupaj 273 izdelkov, 55 kopalnih pripomočkov, 117 izdelkov v spalnem okolju otrok in 101 proizvod za tetoviranje in druge podobne postopke. Glede na to, da za kopalne pripomočke za dojenčke in majhne otroke ter izdelke v spalnem okolju otrok zakonodaja še ni v celoti oblikovana, na voljo so le smernice glede varnostnih parametrov za izdelavo standardov za nekatere vrste izdelkov, je bil glavni namen akcije pregled stanja na trgu in seznanitev zavezancev z zahtevami, ki bodo v prihodnosti tudi zakonsko določene. Ti izdelki so bili namreč prepoznani kot visoko rizični izdelki, za katere splošne varnostne zahteve (proizvodi ne smejo ogrožati varnosti ali zdravja otrok, kadar se uporabljajo v skladu s predvideno ali predvidljivo uporabo ob upoštevanju vedenja otrok) ne zadostujejo in bo treba zakonsko urediti tudi kemijske, požarno-toplotne, fizikalne in mehanske lastnosti, higieno in opozorila o morebitnih tveganjih, ki jih lahko predstavljajo ti proizvodi ob napačni uporabi. V okviru omenjene akcije je bila večina neskladnosti ugotovljena zaradi neustrezne oziroma pomanjkljive namestitve opozoril in varnostnih navodil v slovenskem jeziku (polovica kopalnih pripomočkov in tretjina izdelkov v spalnem okolju otrok). V večini primerov so bili zavezanci s seznanitvijo o bodočih zakonskih zahtevah zadovoljni. Na splošno opažamo, da gospodarski subjekti, ki jim je trženje tovrstnih izdelkov osnovna dejavnost, stremijo k temu, da izdelke uskladijo s predlaganimi varnostnimi zahtevami ter na izdelkih navajajo opozorila in podatke, ki so pomembni za pravilno in varno uporabo izdelkov. V letu 2013 smo nadaljevali z nadzorom pri izvajalcih dejavnosti tetoviranja in podobnih postopkov. Ugotavljamo, da je stanje podobno kot v letu 2012, čeprav se zavezanci vse bolj 70 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 zavedajo svojih odgovornosti. Kljub temu, da večina zavezancev kupuje barvila pri znanih in preverjenih dobaviteljih se še vedno pojavljajo problemi pri pridobivanju ustreznih dokumentov o varnosti izdelka, ker se barve kupuje preko spleta ali na cehovskih konvencijah in sejmih preko posrednikov. Ovira pa so tudi ne zavezujoči predpisi, ki določajo, da je zavezanec, ki daje izdelek na trg, dolžan poskrbeti za izdelavo ocene varnosti. Tako zavezanci največkrat ustreznost izdelkov dokazujejo z analiznimi izvidi, certifikati in izjavami, da so barve skladne z Resolucijo Sveta Evrope13. Letni program nadzora je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora odvzeli skupaj 25 vzorcev, od tega pet izdelkov za nego otroka (za kopanje, spanje in tolaženje: blazina za kopanje, kopalni plašč s kapuco, tekstilne rokavičke za nego ust, prenosna kopalna kad in zobna ščetka za masažo) (20%), tri tolažilne dude (12%), pet držal za dudo (20%), sedem vzorcev higienskih vložkov in tamponov (28%) in pet vzorcev barv za trajno tetovažo (20%). Program vzorčenja glede na tip izdelka prikazuje graf spodaj.. Graf 27 – Program vzorčenja glede na tip izdelka Trajna tetovaža 20% Izdelki za otroka (kopanje, spanje,tolaženje) 20% Tolažilne dude 12% Higienski vložki in tamponi 28% Držala za dudo 20% 13 Resolution ResAP(2008)1 on requirements and criteria for the safety of tattoos and permanent make-up (superseding Resolution ResAP(2003)2 on tattoos and permanent make-up POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 71 Vzorcev, porekla iz držav članic Evropske unije in slovenskega porekla, je bilo skupaj 14 (56%), 11 vzorcev (44%) pa je izviralo iz tretjih držav (Kitajska in ZDA). Delež analiziranih vzorcev po poreklu je prikazan v grafu spodaj. Graf 28 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu EU in Slovenija 56% Tretje države 44% Vzorci so bili analizirani in ocenjeni glede na različne mehanske in/ali kemijske in/ali mikrobiološke parametre, kot so migracija oziroma vsebnost kovin vključno s Cr6+, formaldehida, ftalatov, primarnih in sekundarnih aromatskih aminov, organokositrnih spojin, poliaromatskih cikličnih ogljikovodikov (PAH), v odvisnosti od specifičnih tveganj za določen proizvod. Ocenjena je bila tudi skladnost njihovih oznak in varnostnih opozoril. Rezultati preiskav izdelkov s področja splošne varnosti proizvodov so pokazali 16 neskladnosti (64%), od tega je bilo 10 (40%) neskladnosti samo zaradi opozoril in oznak ter šest (24%) zaradi mehanskih in/ali kemijskih lastnosti. Vsi vzorci, ki so bili pregledani glede mikrobioloških lastnosti, so bili skladni. Preiskave slinčkov, otroških plenic in opreme za nošenje dojenčkov so pokazale dokaj dosledno izpolnjevanje zahtev glede varnosti. Ugotovljene so bile le manjše neskladnosti glede označevanja. Neskladnosti glede mehanskih lastnosti so bile ugotovljene pri enem vzorcu držala za dudo in eni tolažilni dudi. Neskladnosti glede kemijskih lastnosti so bile ugotovljene pri petih vzorcih barv za trajno tetovažo, in sicer je vseh pet vzorcev tetovaž vsebovalo kovine, predvsem barij, baker in cink, v enem primeru je vzorec vseboval tudi PAH in aromatski amin 3,3'diklorbenzidin. Glede ugotovljenih neskladnosti je bilo izdelanih sedem ocen tveganja. V primeru neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali kemijskih lastnosti, izdelana ocena tveganja v nobenem primeru ni pokazala resnega tveganja. Neskladni vzorci glede na parameter in pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti so prikazani v grafih spodaj. 72 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 29 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti 45% 40% 35% 30% Opozorila, oznake 25% Mehanske lastnosti 20% 40% Kemijske lastnosti 15% 10% 20% 5% 8% 0% Graf 30 – Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti Opozorila, oznake Mehanske lastnosti 100% Kemijske lastnosti 90% Mikrobiološke lastnosti 80% Resno tveganje 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Izdelki za nego otroka Tolažilne dude Držala za dudo Vložki, tamponi Trajni tattooji POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 73 11 KOZMETIČNI PROIZVODI Cilj predpisov14 na tem področju je zagotoviti proizvodnjo in promet kozmetičnih izdelkov, ki so v običajnih in predvidljivih pogojih uporabe varni za uporabnike. Uredba (ES) št. 1223/2009, ki postavlja strožje zahteve in merila za izkazovanje varnosti kozmetičnih izdelkov, se je v celoti začela uporabljati 11. julija 2013, in je v celoti zamenjala Zakon o kozmetičnih proizvodih in njegove podzakonske predpise. Zakonodaja določa obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati »odgovorne osebe« kot tudi ostali gospodarski subjekti (uvozniki, distributerji). To je med drugim zagotavljanje ustrezne dokumentacije s podatki o varnosti kozmetičnih proizvodov in proizvodnjo v skladu z načeli dobre proizvodne prakse. Določa zahteve glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja kozmetičnih proizvodov ter ureja njihovo mikrobiološko in kemijsko varnost, in sicer opredeljuje snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati, ter sestavine, za katere veljajo posebne omejitve in pogoji, pod katerimi se kozmetični proizvodi, ki jih vsebujejo, lahko dajejo v promet. V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji pri odgovornih osebah pregledajo dokumentacijo in podatke o sestavi kozmetičnega proizvoda, ocene varnosti ter, v primerih navedenega delovanja oziroma učinkih kozmetičnega proizvoda, ustrezna dokazila. Pri proizvajalcih se inšpektorji prepričajo še o izvajanju osnovnih elementov dobre proizvodne prakse. V maloprodaji se primarno preverja ustrezno označevanje kozmetičnih proizvodov, medtem ko se ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje kozmetičnih proizvodov preverjata preko spremljanja različnih medijev. Nadzor poteka tudi v objektih za higiensko nego tako nad kozmetičnimi proizvodi, ki se tržijo, kot tudi nad njihovo uporabo. Poleg rednih inšpekcijskih pregledov se inšpekcijski nadzor na področju kozmetičnih izdelkov izvaja tudi v okviru ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov v obliki akcij, katerih namen je preveriti stanje na trgu glede ponudbe posameznih skupin izdelkov, ponudbe na sejmih, pri specifičnih gospodarskih subjektih in podobno. Usmerjenost se vsako leto spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju, morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja stroke. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo tako dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje kot tudi končne uporabe za profesionalne namene v objektih za higiensko nego in v objektih otroškega varstva ter hotelih opravili 1.432 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 37 vzorcev kozmetičnih proizvodov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične parametre. 14 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 74 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 417 inšpekcijskih ukrepov, od tega 289 upravnih ukrepov (38 odločb o odpravi nepravilnosti in 251 upravnih opozoril) in 128 prekrškovnih ukrepov (eno odločbo o prekršku, dva plačilna naloga, devet opominov in 116 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 18 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 1432 37 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 38 251 289 1 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 2 9 116 SKUPAJ 128 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 417 V letu 2013 so inšpektorji v okviru nadzora odgovornih oseb, proizvajalcev, ugotovili največ neskladnosti zaradi nepopolno izdelanih ocen varnosti izdelkov, pomanjkljivih podatkov o fizikalno kemijskih in mikrobioloških specifikacijah surovin in proizvodov ter podatkov o alergenih in dišavah. Pri proizvajalcih se je ugotavljalo tudi neustrezno beleženje podatkov o neželenih učinkih, medtem ko so imeli drugi zavezanci pomanjkljiva dokazila v zvezi z oglaševanjem oziroma predstavljanjem izdelkov. Na področju kozmetike inšpektorji ugotavljajo največ neskladnosti, povezanih z neustreznim označevanjem izdelkov. Ker je večina proizvajalcev iz tujine, se neskladnosti pojavljajo zlasti pri pomanjkljivih ali manjkajočih prevodih v slovenski jezik. Poleg tega inšpektorji ugotavljajo pomanjkljivosti pri navedbah sestavin v skladu z mednarodnim sistemom poimenovanja sestavin kozmetičnih proizvodov (t.i. INCI nomenklatura) ter označevanju prodajnih mest z zakonsko določenimi simboli. Tudi v letu 2013 je del inšpekcijskega nadzora potekal v okviru akcij. Ta nadzor je potekal nad spoštovanjem določil, ki veljajo za barve za lase, izdelke za izdelavo umetnih nohtov in utrjevanje nohtov, izdelke s specifičnimi aktivnimi sestavinami, posebna akcija pa je bila namenjena oglaševanju kozmetičnih izdelkov. Kot vsako leto je inšpektorat tudi v letu 2013 izvajal nadzor na sejmih in tržnicah v prednovoletnem času. Zdravstveni inšpektorat na področju barv za lase, kjer se v prihodnosti na nivoju Evropske unije obetajo zakonodajne spremembe, ki bodo uredile uporabo snovi, ki se uporabljajo v barvah za lase, že nekaj let sistematično spremlja upoštevanje predpisov pri trženju teh izdelkov na našem trgu. V letu 2013 so inšpektorji izvedli 50 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih pa prepovedanih sestavin niso ugotovili. Enako kot lansko leto tudi letos ugotavljamo, da večina zavezancev spremlja zakonodajo na tem področju, upošteva prehodne roke in preneha z uporabo sestavin, za katere se predvideva, da bodo v kratkem prepovedane za uporabo. Dogaja pa se, da zavezanci za izdelke s spremenjeno sestavo uporabijo embalažo s staro deklaracijo, ker želijo uporabiti material, ki ga imajo na zalogi. Nadzor na področju barv za lase poteka tudi v objektih higienske nege, kjer se preverja ustrezna uporaba izdelkov. Opažamo, da nekateri zaposleni ne poznajo dobro opozoril oziroma varnostnih navodil za uporabo barv, ki jih pri svojem delu uporabljajo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 75 V okviru akcije nadzora izdelkov za izdelavo umetnih nohtov in utrjevanje nohtov je bilo opravljenih 42 inšpekcijskih pregledov in pregledanih 237 izdelkov, ki so zajeli izdelke za izdelavo umetnih nohtov, spremljevalne izdelke in utrjevalce za nohte. V okviru nadzora so inšpektorji našli izdelke s prepovedanima sestavinama ethyl tosylamide in dibutilftalat. Izdelki za izdelavo nohtov in utrjevanje nohtov se večinoma tržijo kot kozmetični proizvodi za profesionalno uporabo, prodaja pa poteka vse pogosteje v okviru tečajev, ki so namenjeni usposabljanju uporabnikov in preko spleta. Inšpektorji ugotavljajo, da so zavezanci, ki se ukvarjajo s prodajo, običajno brez osnovnega znanja o izdelkih, ki jih prodajajo, oziroma o predpisih, ki za take izdelke veljajo. Izdelki velikokrat niso pravilno označeni, pa tudi navodila niso vedno v slovenskem jeziku. Navodila so vse pogosteje v obliki brošur ali pa so objavljena samo na spletu. V letu 2013 smo nadaljevali z nadzorom oglaševanja kozmetičnih izdelkov. Inšpektorji so opravili 116 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih so bile pregledane navedbe o 399 kozmetičnih izdelkih pri zavezancih in navedbe o 200 izdelkih, ki so se tržili preko spletne prodaje. Inšpektorji ugotavljajo, da medtem ko so navedbe glede učinkov proizvoda na samih izdelkih v večini primerov dovolj korektne, navedbe v priloženih reklamnih tiskovinah, medijih, še bolj pa na spletu, velikokrat prekoračijo zakonsko dovoljene meje. Našli so tudi primere neustreznih prevodov tujih materialov oziroma samovoljno dodajanje učinkov, ki niso bili podprti z dokazili. Na primer, pripisovanje zdravilnih učinkov kozmetičnim izdelkom z naravnimi sestavinami. V okviru prednovoletne akcije nadzora na sejmih in tržnicah je bilo opravljenih 12 inšpekcijskih pregledov. Namen akcije je bil predvsem dobiti podatke oziroma prepoznati nove zavezance, ker marsikdo ravno na ta način in v tem času na novo začne s trženjem izdelkov. Inšpektorji so zaznali povečanje števila ponudnikov kozmetičnih izdelkov, predvsem takih, ki vsebujejo med in zdravilne rastline. Neskladnih je bilo 36% kozmetičnih izdelkov, neskladnosti pa so bile manjše. Letni program nadzora kozmetičnih izdelkov je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji odvzeli skupaj 37 vzorcev, med njimi pet vzorcev (14%) izdelkov za umetne nohte, deset vzorcev dekorativne kozmetika (pudri, senčila ipd.) (27%), deset vzorcev (27%) naravne kozmetike, pet vzorcev (14%) čistilnih robčkov za dojenčke, pet (14%) vzorcev krem za nego otroških ritk in dva dodatna vzorca (5%) kozmetike z bioidentičnimi hormoni. Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod je prikazan v grafu spodaj. 76 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 31 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod Kreme z bioidentičnimi hormoni 5% Kreme za nego otroških ritk 14% Izdelki za umetne nohte 13% Dekorativna kozmetika (pudri, senčila) 27% Čistilni robčki za dojenčke 14% Naravna kozmetika 27% Slovenskega porekla je bilo deset vzorcev(27%), porekla iz držav članic Evropske unije je bilo 16 vzorcev (43%), enajst vzorcev (26%) pa je izviralo iz tretjih držav. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani spodaj. Graf 32 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu EU 43% Tretje države 26% Slovenija 27% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 77 V kozmetičnih proizvodih so bile s kemijsko analizo analizirane koncentracije sestavin, ki so v zakonodaji omejene (konzervansi), snovi, ki jih je treba, če so prisotne v določenih koncentracijah, navajati med sestavinami izdelka (alergene snovi), bilo pa je tudi preverjano ali kozmetični izdelki vsebujejo snovi, ki so prepovedane (kovine, Nnitrozodietanolamin (NDELA), di(2-etilheksil) ftalat (DEHP), dibutil ftalat (DBP), benzil butil ftalat (BBP), steroidni hormoni). Rezultati preskušanja so pokazali, da je bilo glede kemijskih parametrov neskladnih pet vzorcev kozmetičnih izdelkov kar predstavlja 14% vseh vzorcev. Izvedene analize kovin arzena, kadmija, kroma, svinca, živega srebra in kroma6+ v 10 vzorcih dekorativne kozmetike so pokazale neskladnosti zaradi povišane koncentracije skupnega kroma (dva vzorca) oziroma skupnega kroma in svinca (en vzorec). Za tri od teh vzorcev in njihove neskladnosti velja, da tehnološko neizogibne sledi kovin niso zakonsko določene, zato so bile pri oceni vzorcev za nekatere kovine uporabljene kanadske smernice za sprejemljive koncentracije težkih kovin kot nečistoč v kozmetiki (Health Canada, Guidance on Heavy Metal Impurities in Cosmetics, 20.7.2012); za druge kovine pa je bila izdelana ocena varnosti, ki je pokazala, da vsebnost le-teh ne predstavlja tveganja za zdravje, zato ukrepi niso bili potrebni. Pri petih analizah ftalatov v izdelkih za umetne nohte je bilo bila ugotovljena prisotnost ftalatov v dveh vzorcih. Le pri vzorcu lepila za umetne nohte, ki predstavlja tri odstotke vseh vzorcev, je bilo ocenjeno, da bi lahko izdelek, zaradi vsebnosti DBP, predstavljal tveganje za zdravje uporabnikov. Pri izvedenih analizah N-nitrozodietanolamina v dveh vzorcih dekorativne kozmetike, alergenih snovi v 20 vzorcih in konzervansov v 15 vzorcih naravne kozmetike, čistilnih robčkov za dojenčke in krem za nego otroških ritk ni bilo neskladnosti. Neskladnosti tudi ni bilo ugotovljenih v okviru analiz ob sumu na vsebnost steroidnih hormonov (progesterona) oziroma drugih farmakološko aktivnih substanc. Mikrobiološke preiskave so bile opravljene pri vzorcih naravne kozmetike in izdelkih za nego otroških ritk. Vsi preskušani vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje. Ocena ustreznosti označevanja je bila narejena za vse odvzete vzorce. Različne neskladnosti so bile ugotovljene pri sedmih vzorcih (19%). Največ neskladnosti smo ugotovili v skupini izdelkov za umetne nohte; dva vzorca nista imela ustreznih varnostnih navodil, en vzorec pa ni imel INCI seznama sestavin. Ostale neskladnosti so zajemale pomanjkljivo deklarirane alergene snovi, ne navedbo serije proizvoda in neustrezne trditve glede namena učinkovanja proizvoda. Neskladni vzorci glede na parameter in pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti, so prikazani v grafih spodaj. 78 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Graf 33 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja 20% 18% 16% 14% Označevanje, deklaracije, navodila 12% Kemijske lastnosti 10% 19% 8% Resno tveganje 14% 6% 4% 2% 3% 0% Graf 34 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti 100% Označevanje 90% Kemijske lastnosti 80% Mikrobiološke lastnosti 70% Resno tveganje 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Izdelki za umetne nohte Dekorativna kozmetika Naravna kozmetika Čistilni robčki za dojenčke Kreme za nego otroških ritk POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Kreme z bioidentičnimi hormoni 79 12 IGRAČE Igrača je izdelek, ki je namenjen otrokom od rojstva pa vse do starosti štirinajst let in je oblikovan tako, da je namenjen igri, ki je eno izmed ključnih orodij za njihov razvoj. Cilj predpisov na področju varnosti igrač je opredelitev zahtev za igrače z namenom zaščite otrok pred nevarnostmi, ki bi jim bili izpostavljeni zaradi uporabe igrače, ki bi imela neustrezno obliko, zgradbo, sestavo in/ali funkcijo. Osnovni predpis15, ki opredeljuje varnost igrač, je evropska Direktiva o varnosti igrač 2009/48/ES, ki jo v celoti vsebinsko povzema Uredba o varnosti igrač. Podrobne zahteve so opredeljene v harmoniziranih standardih. Zakonodaja določa zahteve glede varnosti, ki jih morajo igrače izpolnjevati pred dajanjem v promet, ter opredeljuje obveznosti gospodarskih subjektov, postopke ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, določbe glede tehnične dokumentacije in listin, ki se prilagajo igračam ob dajanju na trg, ter obveznosti in načine označevanja igrač. Vse igrače, ki se tržijo v Evropski uniji, morajo biti opremljene z oznako skladnosti (CE), ki jo proizvajalec lahko namesti le, če igrača izpolnjuje vse bistvene varnostne zahteve. Usmerjenost nadzora nad igračami, ki je pred uveljavitvijo nove direktive potekala pretežno na osnovi nadzora izdelka, je prešla v nadzor obvladovanja sistema zagotavljanja kakovosti proizvodnje igrač in spremljanja njihove varnosti na trgu vse do potrošnika. Tak pristop pomeni učinkovitejše delovanje organov za nadzor trga. V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji lahko, glede na vlogo, ki jo ima gospodarski subjekt, pregledajo in ocenijo postopke zagotavljanja izpolnjevanja zahtev glede varnosti, izvedbe predpisanega postopka ugotavljanja skladnosti, izdelave in hranjenja tehnične dokumentacije v predpisanem obsegu in označevanja igrač s predpisanimi znaki skladnosti in drugimi oznakami. Poleg tega preverijo, če zavezanci obveščajo gospodarske subjekte in Zdravstveni inšpektorat o igračah, ki pomenijo tveganje, oziroma o sprejetih ukrepih za umik/odpoklic takih igrač s trga ter vodijo register pritožb. Zdravstveni inšpektorji so prisotni tudi v vrtcih, kjer opozarjajo na nakup varnih igrač in njihovo varno uporabo. Inšpekcijski nadzor na področju varnosti igrač poteka tudi v okviru različnih akcij, katerih usmerjenost se vsako leto spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju, morebitnih novih tveganj in najnovejših spoznanj stroke. V letu 2013 so bili inšpekcijski pregledi na področju varnosti igrač usmerjeni v nadzor naslednjih skupin igrač: igrače, namenjene otrokom mlajšim od treh let, igrače z vrvicami, električne igrače, igrače, ki se uporabljajo kot športni rekviziti, igrače za uporabo v ali na 15 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 80 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 vodi, božične/novoletne igrače. Nadzor je obsegal nadzor nad ponudbo igrač na sejmih in prek spletne prodaje. V nadzor pa smo vključili tudi igrače, ki so del obrtne ponudbe. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje kot tudi v objektih otroškega varstva opravili 1.540 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 76 vzorcev igrač za laboratorijske analize na kemične oziroma fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 359 inšpekcijskih ukrepov, od tega 260 upravnih ukrepov (53 odločb o odpravi nepravilnosti in 207 upravnih opozoril) in 99 prekrškovnih ukrepov (pet odločb o prekršku, 11 opominov in 83 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 19 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 1540 76 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 53 207 260 5 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 11 83 SKUPAJ 99 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 359 Pri proizvajalcih in uvoznikih so inšpektorji v letu 2013 ugotovili največ pomanjkljivosti zaradi nepopolne tehnične dokumentacije, predvsem pomanjkljive ocene varnosti v povezavi z načrtovanjem in proizvodnjo igrač, pri ostalih subjektih pa tudi neustrezno preverjanje dobaviteljev. V maloprodaji so inšpektorji našli tudi veliko igrač brez podatkov o proizvajalcu/uvozniku oziroma identifikacijske številke, največ neskladnosti pa so ugotavljali v zvezi z neustreznimi oziroma pomanjkljivimi prevodi opozoril in navodil. Tudi v letu 2013 je zdravstveni inšpektorat del nadzora na področju varnosti igrač izvedel v okviru akcij, usmerjenih na določeno skupino igrač oziroma obveznost zavezancev. V letu 2013 smo preverjali ustrezno uporabo oznake »igrača primerna za otroke, mlajše od treh let«, označevanje igrač v internetni prodaji, stanje na področju igrač drsalk, kotalk, rolerjev, skirojev in koles ter skladnost igrač z vrvicami (igrače, ki se namestijo nad posteljo, razni zmaji ipd.). V okviru akcije, ki je bila usmerjena v ustrezno uporabo oznake »igrača primerna za otroke, mlajše od treh let«, so inšpektorji sistematično in poglobljeno preverjali ali je oznaka na igrači upravičeno nameščena oziroma je to poskus zavezancev, da se izognejo strožjim zahtevam za varnost igrače. Nadzor je bil usmerjen na skupine izdelkov, za katere smo neskladnosti ugotavljali že v preteklosti, oziroma ni na prvi pogled jasno, v katero starostno skupino spadajo (npr. sestavljanke, punčke, plišaste igrače). Za slednje je Evropska komisija izdelala tudi razvrstitvene vodnike, ki so v pomoč proizvajalcem in nadzornim organom. Nadzor je letos prvič obsegal tudi pregled ustreznosti označevanja igrač na spletnih straneh zavezancev. Skupaj je bilo opravljenih 98 inšpekcijskih pregledov, od tega 27 pregledov spletnih strani. Skupaj je bilo pregledanih 386 igrač (254 igrač pri zavezancih, 132 igrač na POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 81 spletu). Pri zavezancih je bilo neskladnih igrač 18,5 odstotkov, na spletu pa je bilo neustrezno označenih skoraj polovica igrač (49%). Inšpektorji so v okviru nadzora pri zavezancih ugotovili, da večji uvozniki in trgovci pri označevanju starostnih omejitev in opozorilih delajo manj napak v primerjavi z manjšimi. Inšpektorji so poleg napačne uporabe oznak ugotavljali tudi nepravilnosti pri izvajanju novosti v zakonodaji, in sicer je pred opozorilom manjkala beseda »opozorilo«, na izdelku niso bili navedeni vsi podatki na primer identifikacijska številka, ime in/ali naslov proizvajalca. Pri izvajanju nadzora spletne prodaje so se neskladnosti nanašale predvsem na opozorila glede starostne omejitve, ki niso bila navedena v pravilni obliki ali sploh niso bila navedena. Pri posameznih skupinah igrač ni bilo navedenih posebnih opozoril, nista bila razvidna ime in naslov proizvajalca, uvoznika ali vsaj blagovna znamka proizvajalca. Ker je mejo med športnim rekvizitom in igračo pri nekaterih izdelkih zelo težko postaviti, predpisi, ki se nanašajo na označevanje teh dveh skupin izdelkov pa so različni, smo v letu 2013 ponovili nadzor nad igračami kotalkami, rolerji, deskami, skiroji in kolesi. Inšpekcijski nadzor je pokazal, da nekateri zavezanci navodila proizvajalcev navajajo pomanjkljivo oziroma so prevodi v slovenski jezik neustrezni. Inšpektorji so pri zavezancih pregledali 87 izdelkov, v okviru nadzora spletnih strani pa 15 izdelkov. Tudi tukaj je bilo več neskladnosti ugotovljenih pri označevanju igrač na spletnih straneh (80%). Pri zavezancih je bilo 32% odstotkov pregledanih izdelkov neskladnih oziroma 15 odstotnih točk manj kot lani. Inšpektorji ugotavljajo, da zakonske zahteve, ki se nanašajo na navajanje opozoril v spletni prodaji, zavezancem v večini primerov še niso poznane. Pomanjkljivo pa je tudi označevanje na prodajnih mestih. Tovrstni proizvodi so običajno pakirani v velike embalažne enote, zato se zaradi prostorske stiske embalaža v večini primerov odstrani, deklaracije in navodila za uporabo pa se prilagajo izdelkom ob nakupu pri blagajni. Pri takem ravnanju se pojavi tveganje, da se k izdelku ne priložijo ustrezna navodila, ki pa so potrebna, ker potrošniku dajejo napotek o najvišji dovoljeni teži za varno uporabo izdelka. Zahteve za igrače z vrvicami so urejene s posebnim standardom, ki pa je precej kompleksen, ker v to skupino izdelkov spada širok spekter igrač. Inšpekcijski nadzor zato zahteva, da inšpektorji na terenu izmerijo dolžino vrvice, ki je sestavni del igrače. Inšpektorji so pregledali 77 igrač, od katerih je bilo 14% neskladnih. Največ neskladnosti je bilo zaradi neustrezne dolžine vrvice in manjkajočih opozoril. Igrače za uporabo v vodi in na vodi so ena izmed skupin izdelkov, ki jo zaradi kompleksnosti in tveganj, ki jih predstavljajo, že nekaj let sistematično spremljamo. Pri zavezancih je bilo pregledanih 151 izdelkov, od teh je bilo 10 % neskladnih, kar je za 18 odstotnih točk manj kot lani. Na splošno inšpektorji ugotavljajo, da so se neskladnosti bistveno zmanjšale, trgovci pa so z zahtevami zakonodaje na tem področju bistveno bolj seznanjeni kot v preteklosti. V letu 2013 so inšpektorji pregledali tudi 155 električnih igrač, od katerih je bilo 32% neskladnih. Inšpektorji so ugotovili, da je kakovost igrač na trgu zelo različna, kar se odraža tudi pri označevanju igrače pri samem proizvajalcu ali uvozniku. Igrače slabše kakovosti so bile že s strani proizvajalca/uvoznika neustrezno razvrščene, oznake, piktogrami in obvezna opozorila pa so bila pomanjkljiva ali so manjkala. Pri drugih igračah so bile neskladnosti 82 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 ugotovljene pri distributerjih, in sicer so igrače imele pomanjkljive prevode opozoril in navodila. Tako kot na področju kozmetičnih izdelkov, je tudi na področju varnosti igrač prednovoletni nadzor pomemben za prepoznavanje novih zavezancev, ker marsikdo ravno na ta način in v tem času na novo začne s trženjem izdelkov. V letu 2013 so se na sejmih pojavljali predvsem ponudniki mehko polnjenih igrač iz blaga ali volne in lesenih igrač slovenskega porekla, večina zavezancev pa ni bila v celoti seznanjena z zakonodajo. Inšpektorji so opravili 19 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih je bilo neskladnih 52% igrač. Neskladnosti so bile pri nekaterih igračah kar osnovne, ker igrače niso bile ustrezno označene (niso imele oznake CE, osnovnih podatkov, ustrezne dokumentacije in dokazil o varnosti), na pogled pa niso kazale resnih tveganj. Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in opozoril vključeval tudi vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru rednega nadzora odvzeli skupaj 75 vzorcev igrač, in sicer pet vzorcev igrač pištol in lokov, pet vzorcev igrač, ki letijo z vrvicami (zmaji), pet vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka, tri vzorce igrač, v katere otrok vstopa, 10 vzorcev igrač – glasbenih instrumentov, pet vzorcev lesenih igrač, 10 vzorcev igrač iz mehke plastike, pet vzorcev igrač z živili, pet vzorcev sestavljivih podlog, pet vzorcev igrač iz trde plastike, pet vzorcev igrač na daljinsko upravljanje, sedem vzorcev igrač imitacij (vozičkov, likalnih desk) in pet vzorcev igrač, ki oddajajo zvok. V okviru izrednega nadzora je bil odvzet vzorec igrače: helikopter z laserjem. Graf 35 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka Igrače, ki oddajajo zvok 7% Helikopter z laserjem 1% Pištole, loki 6% Igrače, ki letijo z vrvicami 6% Igrače na daljinsko vodenje 7% Igrače, ki nosijo težo otroka 6% Igrače iz trde plastike 7% Igrače, v katere otrok vstopa 4% Imitacije. 9% Sestavljive podloge 7% Igrače – glasbeni instrumenti 13% Igrače z živili 7% Igrače iz mehke plastike 13% Lesene igrače 7% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 83 Po izvoru so prevladovale igrače izdelane za evropskega proizvajalca po poreklu iz Kitajske. Manjši delež (18%) so predstavljale igrače evropskega porekla. Od vseh vzorcev igrač je bilo 5% proizvedenih v Sloveniji. 16 odstotkov je bilo vzorcev s poreklom iz Kitajske in drugih držav izven Evropske unije. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj. Graf 36 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu Slovenija 5% EU 18% Kitajska za EU proizvajalca 61% Tretje države (Kitajska, Tajska in drugo) 16% Vzorci so bili analizirani na različne mehanske in/ali kemijske parametre, kot so migracija oziroma vsebnost kovin, formaldehida, ftalatov, aromatskih aminov, kroma 6+, električne lastnosti, varnost laserjev, vnetljivost, v odvisnosti od specifičnih tveganj za določen proizvod. Ocenjena je bila tudi skladnost njihovih oznak in varnostnih opozoril. Pri 44 vzorcih (58%) so bile ugotovljene neskladnosti zaradi označevanja, pri 23 (30%) neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti, sedem vzorcev (9%) je bilo kemijsko neskladnih, en vzorec (1%) električne igrače pa zaradi neustreznega laserja. Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena resnega tveganja, je prikazan v grafu spodaj. Graf 37 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja 70% Opozorila, oznake 60% Fizikalne in mehanske lastnosti Električne lastnosti/laser 50% Kemijske lastnosti Resno tveganje 40% 30% 58% 20% 30% 10% 17% 1% 9% 0% 84 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Rezultati preiskav igrač, izvedenih v okviru programa uradnega nadzora igrač v letu 2013, so pokazali na pomemben delež neskladnosti na področju mehanskih lastnosti igrač, ki so namenjene, da se dajejo v usta (igrače instrumenti) in nekaterih drugih igrač iz trde plastike ter igrač, namenjenih otrokom, mlajšim od treh let (sestavljive podloge). Pri treh vzorcih je bila ugotovljena vsebnost ftalatov v koncentracijah, ki kažejo na namerno uporabo teh mehčal. En vzorec je bil nevaren zaradi laserja s preveliko energijo svetlobnega snopa. V vseh ostalih skupinah igrač ni bilo vzorcev, pri katerih bi bilo ugotovljeno resno tveganje. V primerih, ko je bilo ugotovljeno resno tveganje, je bil izveden umik in odpoklic teh izdelkov. Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti, je prikazan v grafu spodaj. Graf 38 - Pregled parametrov po skupinah izdelkov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti Opozorila, oznake Fizikalne in mehanske lastnosti 100% 90% Električne lastnosti/laser Kemijske lastnosti 80% 70% Resno tveganje 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 85 13 MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, lahko v živila sproščajo sestavine v količinah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Namen Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in razveljavitvi direktiv 80/590/ES in 89/109/EGS16 je zagotoviti varnost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili. Zakonodaja zahteva, da je vsak material ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali posreden stik, dovolj inerten, da njegove sestavine ne prehajajo v živila v takih količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma ki bi lahko poslabšale njihove organoleptične lastnosti. Poleg tega zakonodaja vsebuje določila v zvezi s sledljivostjo in označevanjem materialov in izdelkov ter daje podlago za izjavo o skladnosti, ki jo opredeljujejo nekateri vertikalni predpisi. Pri trženju je pomembno tudi določilo, da označevanje, oglaševanje in predstavitev materiala ali izdelka ne sme zavajati potrošnikov. Vsi nosilci, ki prvi dajejo na trg materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, morajo upoštevati določila zakonodaje glede dobre proizvodne prakse in se morajo pri zdravstvenem inšpektoratu registrirati. Zdravstveni inšpektorji pri nadzoru preverjajo izvajanje dokumentiranega sistema za zagotavljanje kakovosti tako, da pregledajo dokumentacijo, ki zagotavlja skladnost materialov in izdelkov s predpisi ter dokazuje varnost končnih materialov in izdelkov. Inšpektorji se tudi prepričajo o delovanju sistema sledljivosti, preverijo vsebino izjave o skladnosti, ustreznost označevanja v posameznih stopnjah distribucijske verige ter ustreznost navodil za varno uporabo, priloženih h končnemu izdelku. Pri vnosu materialov in izdelkov iz tretjih držav so v letu 2013 inšpektorji opravljali inšpekcijske preglede pošiljk na treh oziroma po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo na dveh vstopnih točkah na zunanji meji EU (Obrežje, Brnik, Luka Koper) in štirih notranjih točkah (Ljubljana, Maribor, Celje, Sežana). Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se naključno preveri varnost materialov in izdelkov ter njihova primernost za uporabo za stik z živili. V letu 2013 so inšpektorji pri proizvajalcih, veletrgovcih oziroma vseh tistih, ki na območju Republike Slovenije prvi dajejo materiale in izdelke na trg, v maloprodaji ter pri uporabnikih materialov in izdelkov, zlasti v gostinstvu, opravili 3.153 inšpekcijskih pregledov, od tega 111 pregledov pred sprostitvijo pošiljk iz tretjih držav. Inšpektorji so skupno odvzeli 166 vzorcev za laboratorijske analize na kemične parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 346 inšpekcijskih ukrepov, od tega 223 upravnih ukrepov (19 odločb o odpravi nepravilnosti in 204 upravnih opozoril) in 123 prekrškovnih ukrepov (pet opominov in 118 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. 16 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. 86 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Preglednica 20 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 3153 166 Odločbe o odpravi nepravilnosti 19 Upravni ukrepi Upravna opozorila po ZIN 204 SKUPAJ Opomin 223 5 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 118 SKUPAJ 123 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 346 Tudi v letu 2013 največ neskladnosti ugotavljamo na področju dobre proizvodne prakse. Nekatera podjetja se srečujejo s težavami pri izvajanju dobre prakse, medtem ko nekatera podjetja, zlasti manjša in na novo registrirana, ta sistem šele uvajajo. Največ neskladnosti so inšpektorji ugotavljali na področju lesenih izdelkov, kjer se srečujemo z manjšimi obrtniki, ki svoje izdelke prodajajo predvsem na tržnicah oziroma v okviru sejmov. Precej manjši delež neskladnosti pa je zaznati pri proizvodnji plastičnih mas in papirnatih materialov za stik z živili, saj je tovrstna proizvodnja tehnično zahtevnejša, zato so nosilci dejavnosti bolj usposobljeni. Enako kot pretekla leta ugotavljamo velik delež kršitev glede vsebine izjav o skladnosti zaradi težav distributerjev in uvoznikov pri razumevanju vsebine izjave kot tudi pri pridobivanju podatkov. Te kršitve inšpektorji najpogosteje zaznavajo pri nadzoru plastičnih in keramičnih materialov in izdelkov. To je posledica dejstva, da za te materiale zakonodaja zahteva podrobnejše podatke, medtem ko je za druge izdelke in materiale nabor podatkov prepuščen dobavitelju. Zanimivo pa je dejstvo, da se v približno enakem obsegu neskladnosti pojavljajo tako pri proizvajalcih, kot pri uvoznikih. V fazi distribucije se ugotavlja večji delež neskladnosti pri keramičnih izdelkih, saj mora biti izjava o skladnosti teh materialov na razpolago tudi v maloprodaji. Na področju registracije rezultati nadzora kažejo, da izvajalci dejavnosti dosledno spoštujejo zahteve po registraciji dejavnosti nadzornemu organu. Delež kršitev zaradi neizpolnjevanja zahtev na področju sledljivosti in označevanja je bil v letu 2013 največji pri lesenih izdelkih. Na področju umika nevarnih izdelkov s trga inšpektorji ugotavljajo, da nekateri zavezanci nimajo vzpostavljenega ustreznega sistema, ki bi omogočal hiter umik izdelkov in učinkovito obveščanje potrošnikov in drugih udeležencev v verigi. Neskladnosti ugotavljajo zlasti pri manjših proizvajalcih in uvoznikih, pri katerih še vedno naletimo na pomanjkanje poznavanja zakonodaje in zavedanja odgovornosti. Zdravstveni inšpektorji so v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu preverjali, ali le-ti uporabljajo ustrezne materiale in izdelke, ki morajo biti proizvedeni za namen stika z živili in ustrezno označeni. Tudi v letu 2013 ugotavljamo, da so v uporabi praktično samo skladni izdelki. Letni program nadzora je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora odvzeli skupaj 166 vzorcev materialov in izdelkov iz naslednjih skupin: 63 (39,2%) vzorcev polimerne embalaže, posode in pribora, 35 (21,1%) vzorcev izdelkov, sestavljenih iz različnih materialov, 24 (14,5%) vzorcev kovinske embalaže, posode in pribora, 22 (13,3%) vzorcev izdelkov iz keramike in POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 87 porcelana, 15 (9%) vzorcev kartonskih/papirnih izdelkov in embalaže, šest (3,6%) vzorcev izdelkov iz elastomerov in en (0,6%) vzorec izdelka iz stekla. Število vzorcev je v primerjavi z letom 2012 nižje zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Skupine odvzetih vzorcev so prikazane spodaj. Graf 39 – Vzorci glede na material in izdelke Stekleni izdelki 0,6% Izdelki iz elastomerov 3,6% Kartonski/papirni izdelki in embalaža 9,0% Polimerna embalaža, posoda in pribor 39,2% Izdelki iz keramike in porcelana 13,3% Kovinska embalaža, posoda in pribor 14,5% Izdelki, sestavljeni iz različnih materialov 21,1% Slovenskega porekla je bilo 13 vzorcev (7,8%), porekla iz držav članic Evropske unije je bilo 37 vzorcev (22,3%), 116 vzorcev (69,9%) je izviralo iz tretjih držav. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj. Graf 40 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu Slovenija 7,8% Druge države EU 22,3% Tretje države 69,9% 88 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Od skupno 166 vzorcev jih je bilo 65 (39,2%) odvzetih v okviru letnega programa vzorčenja, dva (1,2%) v okviru dodatnega programa, 99 (59,6%) pa v okviru uradnega nadzora ob vnosu (uvoz). Delež analiziranih vzorcev po povodu vzorčenja je prikazan v grafu spodaj. Graf 41 – Delež analiziranih vzorcev po povodu vzorčenja Letni program 39,2% Uvoz 59,6% Dodatni program 1,2% Od skupnega števila odvzetih vzorcev sta bila kot neskladna ocenjena dva (1,2%). Pri obeh je bil razlog previsoka specifična migracija kovin. En neskladen vzorec je bil iz skupine izdelki iz različnih materialov, in sicer je šlo za emajlirano posodo (avtomat za vkuhavanje), kjer je bila ugotovljena previsoka specifična migracija bora. Drugi neskladni vzorec pa je bil iz skupine izdelki iz keramike in porcelana, kjer je bila ugotovljena previsoka specifična migracija svinca. Na podlagi naknadnih inšpekcijskih postopkov je bilo ugotovljeno, da je bil sporni izdelek iz keramike namenjen predvsem v dekorativne namene. Na osnovi poročila o preskušanju je nosilec dejavnosti izdelek nedvoumno označil kot izdelek, ki ni namenjen za stik z živili. Oba vzorca, ki sta bila ocenjena kot neskladna, sta bila po izvoru iz tretjih držav in odvzeta v okviru uradnega nadzora ob vnosu (uvoz). Deleži neskladnih vzorcev glede na celotno število odvzetih vzorcev in glede na skupine materialov so prikazani v grafih spodaj. Graf 42 – Delež neskladnih vzorcev Neskladni 1,2% Skladni 98,8% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 89 Graf 43 – Število in delež neskladnih vzorcev glede na material in izdelke Polimerna embalaža, posoda in pribor 63 Izdelki iz različnih materialov 34 Kovinska embalaža, posoda in pribor 1 24 Izdelki iz keramike in porcelana 21 1 skladni neskladni Kartonski/papirni izdelki in embalaža 15 Izdelki iz elastomerov 6 Stekleni izdelki 1 0% 20% 40% 60% 80% 100% Trend zmanjševanja števila neskladnih vzorcev (graf spodaj), ki se je v zadnjih letih ustalil, se je v letu 2013 ponovno nadaljeval. Leta 2009 je bilo neskladnih 4% vzorcev, leta 2010 3,2%, leta 2011 3,7 %, leta 2012 3,8% in leta 2013 1,2 % vzorcev. Graf 44 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2009 - 2013 4,5% 4,0% 4,0% 3,5% 3,7% 3,0% 3,8% 3,2% 2,5% 2,0% 1,5% 1,0% 1,2% 0,5% 0,0% 2008 90 2009 2010 2011 2012 2013 2014 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 14 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja potrošnikov preko kemičnih, bioloških ali drugih vrst onesnaževal, je temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja zdravja kot javnega interesa. Preprečevanje bolezni, povezanih z živili oziroma hrano, in varstvo interesov potrošnikov sta zato dva bistvena elementa živilske zakonodaje17. Živilska zakonodaja opredeljuje splošne zahteve, biološko in kemijsko varnost živil ter nosilcem živilske dejavnosti postavlja zahteve glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja živil, vključno z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami na živilih. Zdravstveni inšpektorji opravljajo inšpekcijske preglede na področju prehranskih dopolnil in živil za posebne prehranske namene ter nadzirajo varnost živil v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu. Z inšpekcijskimi pregledi se inšpektorji prepričajo, da objekti izpolnjujejo higienske pogoje, pri tem pregledajo prostore, naprave, opremo in pripomočke za proizvodnjo in promet z živili ter preverijo osebno higieno in strokovno usposobljenost oseb, ki delajo z živili. Inšpektorji preverijo izvajanje postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, in pregledajo, če so živila ustrezno označena. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja zdravstvena ustreznost živil. Ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje se preverja preko spremljanja različnih medijev. Pri vnosu živil iz tretjih držav so v letu 2013 inšpektorji opravljali inšpekcijske preglede pošiljk na treh oziroma po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo na dveh vstopnih točkah na zunanji meji EU (Obrežje, Brnik, Luka Koper) in štirih notranjih točkah (Ljubljana, Maribor, Celje, Sežana). V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji opravili 8.315 inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih so opravili 222 pregledov pred sprostitvijo pošiljk iz tretjih držav. Inšpektorji so odvzeli 370 vzorcev živil za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 3.510 inšpekcijskih ukrepov, od tega 1.910 upravnih ukrepov (504 odločb o odpravi nepravilnosti in 1.406 upravnih opozoril) in 1.600 prekrškovnih ukrepov (60 odločb o prekršku, 95 plačilnih nalogov, 199 opominov in 1.246 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. 17 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata.. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 91 Preglednica 21 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 8315 370 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 504 1406 1910 60 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 95 199 1246 SKUPAJ 1600 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 3510 Na področju registracije živilskih obratov smo še vedno ugotavljali neskladnosti v približno tretjini obravnav, kar pa ni vplivalo na izpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na varnost živil. Kršitve so se nanašale predvsem na manjše gostinske objekte (bari, okrepčevalnice ipd.), kjer se odgovorne osebe na isti lokaciji hitro menjajo oziroma se obseg in vsebina dejavnosti spreminjata, o teh spremembah pa nas ne obveščajo. V letu 2013 so inšpektorji pri nadzoru izvajanja sistema za zagotavljanje varnosti živil na načelih HACCP ugotovili kršitve zaradi neustrezne analize dejavnikov tveganja pri štirih odstotkih opravljenih pregledov. Največji delež teh neskladnosti je bil še vedno pri uvoznikih in distributerjih prehranskih dopolnil in živil za posebne prehranske namene, vendar je bil v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 ta delež manjši za 14%. Gre večinoma za majhna podjetja, ki ne izkazujejo poznavanja zakonodaje. V gostinskih objektih so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora ugotovili kršitve pri petih odstotkih obravnav v teh objektih. Inšpektorji so že nekaj let zaporedoma ugotavljali najpogostejše kršitve zaradi neustreznega izvajanja smernic dobre higienske prakse oziroma zaradi neustreznega izvajanja lastnega sistema za zagotavljanje varnosti živil na načelih HACCP. Pri izvajanju smernic so se kršitve ugotavljale pri osmih odstotkih obravnav, medtem ko so se pri izvajanju lastnega sistema ugotavljale pri štirih odstotkih. V obeh primerih je bil odstotek neskladnosti nekoliko nižji kot leto poprej. Inšpektorji so ugotavljali, da gostinci največkrat niso spremljali dosledno kritičnih kontrolnih točk in niso vodili ustrezne dokumentacije oziroma evidenc. V gostinskih objektih so inšpektorji ugotavljali tudi neizpolnjevanje splošnih higienskih zahtev, ki veljajo za vse živilske obrate. V letu 2013 se je v okviru nadzora po tem vprašanju ugotovilo kršitve pri petih odstotkih obravnav. Najpogosteje so bile kršene zahteve, ki se nanašajo na prostore in na ravnanje z živili. Zaradi neprimernih prostorov, kar je največkrat rezultat neustreznega vzdrževanja oziroma čiščenja, so inšpektorji ugotovili kršitve pri 11% obravnav. Najpogostejše kršitve pri ravnanju z živili so bile v letu 2013 neustrezne temperature shranjevanja, križanje čistih in nečistih poti oziroma tveganje onesnaženja živil. Te neskladnosti so inšpektorji ugotovili pri petih odstotkih obravnav. Pri nadzoru sledljivosti živil v gostinskih objektih se je delež ugotovljenih kršitev zmanjšal za tri odstotke. V letu 2013 so bile pri obravnavah premičnih gostinskih objektov (stojnice, kioski) ugotovljene neskladnosti v štirih odstotkih vseh obravnav. Ti pregledi so se v glavnem izvajali na prireditvah. Nosilci dejavnosti in inšpektorji so imeli na tem področju težave, ker je moral inšpektor pri vsakem zavezancu stanje presojati glede na dano situacijo. 92 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 V institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu se je ugotavljal manjši delež kršitev kot v gostinskih objektih. Pri preverjanju izvajanja lastnega HACCP sistema so inšpektorji ugotovili kršitve pri treh odstotkih opravljenih pregledov, pri izvajanju smernic dobre higienske prakse pa pri štirih odstotkih. Štiri odstotni delež kršitev so ugotovili tudi pri izpolnjevanju splošnih higienskih zahtev, največkrat so se neskladnosti ugotavljale zaradi neprimernih prostorov, kar je največkrat rezultat neustreznega vzdrževanja. V začetku leta 2013 so zdravstveni inšpektorji izvajali poostren nadzor, povezan s potvorbami izdelkov z vsebnostjo govejega mesa. Preko RASFF sistema in medijev smo bili namreč obveščeni, da se s trga umikajo številni izdelki, ki so deklarirani kot goveje meso, z analizo pa je bila v njih dokazana prisotnost konjskega mesa. Nadzor zdravstvenega inšpektorata je bil usmerjen v iskanje zavezancev inšpektorata z neposredno dobavo izdelkov z vsebnostjo govejega mesa iz drugih držav Evropske unije. Ugotovljeno je bilo, da večina naših zavezancev takšne izdelke nabavlja v Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili ponudnikom hitre prehrane, saj so pri tovrstnih ponudnikih v tujini identificirali sporne hamburgerje in kebabe. Ponovno se je izkazalo, da je dosledno zagotavljanje sledljivosti živil izjemno pomembno orodje za zagotavljanje varnosti živil. Ves čas poostrenega nadzora smo izmenjevali podatke z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvaja nadzor živil v ostalem delu živilske verige. Spornih izdelkov v nadzorovanih obratih nismo našli. Na področju prehranskih dopolnil so zdravstveni inšpektorji v letu 2013 ugotovili neskladnosti pri spoštovanju zahtev glede označevanja izdelkov v 16% obravnav, neskladnosti glede predstavljanja prav tako v 16%, neskladnosti glede sestave pa pri dveh odstotkih obravnav. Neskladnosti pri označevanju praviloma ne vplivajo na varnost izdelka, saj se nanašajo na način označevanja roka uporabe, seznama sestavin ali pa neto teže. Neskladnosti pri predstavljanju pa zavajajo potrošnike zaradi pripisovanja lastnosti zdravljenja bolezni in navajanja nedovoljenih zdravstvenih trditev. Trend povečanja števila ponudnikov prehranskih dopolnil, ki svoje izdelke tržijo preko spleta, se nadaljuje. Zasledimo tudi vedno več spletnih strani, ki nimajo objavljenih podatkov o pravni osebi, ki izdelke trži, ali pa je le ta kljub temu, da posluje v Sloveniji, registrirana v tujini. Zato je Zdravstveni inšpektorat na svojih spletnih straneh ponovno objavil obvestilo, s katerim je potrošnikom svetoval, da so pri nakupih prehranskih dopolnil preko spleta previdni in da si pred nakupom o izdelku in ponudniku pridobijo dodatne informacije. Na področju prehranskih dopolnil se pogosto srečujemo z izdelki, ki bi se lahko zaradi svoje sestave ali predstavljanja uvrščali med zdravila. V takih primerih smo se povezovali z Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, ki je v skladu z Zakonom o zdravilih pristojna za razvrstitev takih izdelkov. Običajno se za take izdelke izkaže, da se lahko obravnavajo le po Zakonu o zdravilih (npr. koloidno srebro). Rezultati inšpekcijskih pregledov pri nosilcih dejavnosti na področju živil za posebne prehranske namene kažejo, da ti izvajalci večinoma dobro poznajo živilsko zakonodajo in jo izvajajo. Na področju živil za posebne zdravstvene namene se srečujemo s problematiko neustrezne razvrstitve izdelkov v to skupino živil. V zvezi s tem je Ministrstvo za zdravje na svoji spletni POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 93 strani objavilo napotke za nosilce dejavnosti. Zdravstveni inšpektorat o neustrezni razvrstitvi izdelka nosilce dejavnosti obvešča že v fazi prve prijave – notifikacije. Letni program nadzora je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji v okviru uradnega nadzora odvzeli skupaj 370 vzorcev živil. V skladu s pristojnostjo zdravstvenega inšpektorata na področju živil so inšpektorji v letu 2013 odvzeli 68 vzorcev (18,4%) živil za posebne prehranske namene, kamor sodijo vzorci otroške hrane, živil za posebne zdravstvene namene, živil namenjenih športnikom in živil za uporabo v energijsko omejenih dietah, 58 vzorcev (15,7%) prehranskih dopolnil ter 244 vzorcev (65,9%) živil pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Vzorci po skupinah živil so prikazani v grafu spodaj. Graf 45 – Vzorci po skupinah živil Živila za posebne prehranske namene 18,4% Gostinstvo, institucionalni obrati prehrane, obrati prehrane na delu 65,9% Prehranska dopolnila 15,7% Slovenskega porekla je bilo 243 vzorcev (65,7%), porekla iz držav članic Evropske unije je bilo 95 vzorcev (25,7%), 32 vzorcev (8,6%) je izviralo iz tretjih držav. Od skupnega števila vzorcev jih je bilo 307 (83%) odvzetih v okviru letnega programa vzorčenja, 22 (5,9%) v okviru poostrenega nadzora, 21 (5,7%) v okviru dodatnega programa in 20 (5,4%) v okviru uradnega nadzora ob uvozu. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu in povodu so prikazani v grafih spodaj. Graf 46 – Delež vzorcev glede na povod Graf 47 - Delež vzorcev glede na poreklo vzorčenja Uvoz 5,4% Poostreni nadzor 5,9% Dodatni program 5,7% 94 Tretje države 8,6% Letni program 83% Slovenija 65,7% Druge države EU 25,7% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Od skupaj 370 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 366 (98,9%) ocenjenih kot varnih, pri enem vzorcu (0,3%) ocena varnosti ni bila možna, trije vzorci (0,8%) pa so bili ocenjeni, da niso varni. Pri vseh treh je bil razlog presežena vsebnost težkih kovin, ki sodijo med onesnaževala oziroma parametre, ki opredeljujejo kemijsko varnost živil (graf spodaj). Graf 48 - Deleži vzorcev glede na oceno varnosti varni 98,9% niso varni 0,8% ocena ni možna 0,3% Iz skupine živil za posebne prehranske namene so bili varni vsi vzorci. Od skupno 58 vzorcev prehranskih dopolnil so bili trije vzorci (5,2%) zaradi presežene vsebnosti težkih kovin ocenjeni, da niso varni, od živil odvzetih pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu pa za en vzorec, iz skupine ocvrti krompir pripravljen za uživanje, ocena varnosti ni bila možna. V vzorcu se je preverjala vsebnost akrilamida, pri čemer je bila izmerjena vrednost nad vrednostjo navedeno v Priporočilu Komisije z dne 10.1.2011 o raziskavi ravni akrilamida v živilih. Ker sprejemljivi dnevni vnos za akrilamid še ni določen, ocena varnosti vzorca po določilih 14. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 za zdaj še ni možna (graf spodaj). Graf 49 – Število vzorcev po posameznih skupinah glede na oceno varnosti 1 250 225 200 175 150 ocena ni možna 125 243 100 niso varni varni 75 3 50 25 68 55 0 Živila za posebne prehranske namene Prehranska dopolnila Gostinstvo, instituc. obrati prehrane, obrati prehrane na delu POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 95 Od 68 vzorcev živil za posebne prehranske namene je bilo 10 vzorcev otroške hrane analiziranih na vsebnost ostankov pesticidov, 36 na vsebnost onesnaževal, 23 na biološko varnost in šest na vsebnost glutena. V sedmih vzorcih živil za posebne zdravstvene namene in enem vzorcu živila za uporabo v energijsko omejenih dietah so bili analizirani različni mikrobiološki parametri, ki opredeljujejo mikrobiološko varnost živil. En vzorec živila namenjenega športnikom in osebam z visoko energijsko porabo pa je bil analiziran na vsebnost aditivov. Vsi vzorci so bili ocenjeni kot varni. Število vzorcev, ki so bili preskušani na posamezne skupine parametrov, je prikazano v grafu spodaj. Graf 50 – Število vzorcev živil za posebne prehranske namene glede na skupine vzorcev in parametrov preskušanja 80 70 10 Pesticidi 60 50 Onesnaževala Biološka varnost 36 Alergeni - gluten 40 Aditivi 30 20 23 10 0 6 1 7 Otroška hrana Živila namenjena športnikom in osebam z visoko energijsko porabo Živila za posebne zdravstvene namene 1 Živila za uporabo v energijsko omejenih dietah Pri vzorcih prehranskih dopolnil se je preverjala vsebnost onesnaževal (težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, dioksini in PCB), skladnost uporabe aditivov (barvil), vsebnost učinkovine in v povezavi s tem tudi skladnost celotne označbe, biološka varnost in prisotnost ne dovoljene sestavine (sibutramin). Vzorci so bili na podlagi sestave razdeljeni v več skupin (glej graf). Vsi vzorci, ki so bili ocenjeni, da niso varni, ker so vsebovali preseženo vsebnost težkih kovin, so bili iz skupine prehranskih dopolnil na osnovi zelišč oziroma rastlin. Od tega sta bila dva izdelka po poreklu iz Indije. Graf 51 – Število vzorcev prehranskih dopolnil glede na oceno varnosti, po skupinah izdelkov na podlagi sestave na osnovi aminokislin 1 za povečanje spolne moči 2 za hujšanje 4 na osnovi maščob varni 6 z betaglukanom niso varni 8 na osnovi mineralov/vitaminov 13 na osnovi zelišč oz. rastlin 21 0 96 5 10 3 15 20 25 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Na podlagi spremljanja notifikacij, ki jih dobimo preko Sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, je bilo ugotovljeno povečano število notifikacij v zvezi s preseženo vsebnostjo težkih kovin v izdelkih na osnovi ayurvedskih zelišč, ki se tržijo kot prehranska dopolnila. Ker smo v tovrstnem izdelku, vzorec katerega smo odvzeli ob uvozu, preseženo vsebnost svinca ugotovili tudi sami, smo v dodatni program vzorčenja vključili 15 vzorcev tovrstnih izdelkov. Vzorci, ki smo jih dali v analize, so bili po poreklu pretežno iz tretjih držav, predvsem Indije. Presežena vsebnost težkih kovin (svinca oziroma živega srebra) je bila ugotovljena v dveh vzorcih. Preverjanje vsebnosti težkih kovin v tovrstnih prehranskih dopolnilih bo zato izvedeno tudi v letu 2014. Skladnost vsebnosti učinkovine v povezavi z deklarirano vsebnostjo na embalaži in oceno skladnosti celotne označbe smo v letu 2013 preverili pri osmih izdelkih na osnovi betaglukana. Medtem, ko so bili vsi vzorci glede vsebnosti učinkovin skladni, so bile vse označbe ocenjene kot neskladne. Ugotovljene neskladnosti pa niso predstavljale tveganja za zdravje ljudi. Od skupno 244 vzorcev živil odvzetih pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu je bilo v zvezi s preiskovanimi parametri 243 vzorcev ocenjenih kot varnih, pri enem pa ocena ni bila možna. Pregled števila odvzetih vzorcev po parametrih preskušanja je prikazan v grafu spodaj. Graf 52 - Pregled števila odvzetih vzorcev po parametrih preskušanja 120 Prisotnost konjske DNK Akrilamid 100 Biološka varnost/higiena živil 80 60 104 40 50 20 50 20 15 4 0 Pripravljena delikatesna živila Kremne slaščice Sladoledi Narezano sadje Mesni izdelki Ocvrt krompir 1 Ostala pripravljena živila Biološka varnost oziroma higiena živil se je preverjala pri 104 vzorcih pripravljenih delikatesnih živil, 50 vzorcih kremnih slaščic, 50 vzorcih sladoledov, 20 vzorcih narezanega sadja in enem vzorcu ostalih pripravljenih živil. Rezultati mikrobiološkega preskušanja vzorcev (biološka varnost/higiena živil) kažejo na dobro situacijo na področju ravnanja z živili. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 97 Kot posledica afere s konjskim mesom, ki je v Evropi izbruhnila zaradi ugotovitve potvorbe mesnih izdelkov, predvsem iz govejega mesa, z mesom dirkalnih konj, ki naj ne bi bilo primerno za uživanje, smo v okviru poostrenega nadzora odvzeli 15 vzorcev mesnih izdelkov (mleto meso, kebab, hamburger, klobase). Glede na ugotovitve v ostalih državah članicah so bili vzorčeni predvsem izdelki, ki so bili po poreklu iz ostalih držav članic EU, in katere bi bilo mogoče potvoriti s cenejšim konjskim mesom. V odvzetih vzorcih, ki glede na označbo, niso vsebovali konjskega mesa, se je preverjala prisotnost konjske DNK in s tem skladnost sestave. Prisotnost konjske DNK ni bila ugotovljena v nobenem od odvzetih vzorcev. Vsebnost tehnološkega onesnaževala (akrilamida) je bila preverjena v štirih vzorcih ocvrtega krompirja pripravljenega za uživanje. Pri enem vzorcu je bila presežena priporočena vrednost akrilamida. Za ta vzorec ocena varnosti ni bila možna, ker sprejemljivi dnevni vnos akrilamida še ni določen. Akrilamid nastaja pri toplotni obdelavi krompirja, njegova vsebnost pa je odvisna od pogojev toplotne obdelave in vsebnosti sladkorjev v krompirju, ki se med skladiščenjem lahko povečuje. Pri pripravi ocvrtega krompirja je torej v primeru uporabe svežega krompirja potrebna še posebna pozornost glede pogojev skladiščenja krompirja in uporabljenega postopka priprave. 98 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 15 OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA Alkohol velja v mednarodnem prostoru za enega najpomembnejših vzrokov za prezgodnjo umrljivost in obolevnost. Ker se v Sloveniji, podobno kot v evropskem prostoru, beleži visoka poraba alkohola ter izražena problematika, ki je povezana s škodljivim pitjem alkohola, so se ukrepi za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola ter ukrepi in načini omejevanja porabe alkohola opredelili z Zakonom o omejevanju porabe alkohola18. Zdravstveni inšpektorji v gostinskih obratih preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let, objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač, ponudbo brezalkoholnih pijač glede cene ter prodajo žganih pijač, ki vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom, od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan. V stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost, preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač, na javnih mestih pa prepoved omogočanja pitja alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Nadzor na področju omejevanja porabe alkohola vključuje tudi preverjanje izpolnjevanja zahtev, ki veljajo za živila, ki vsebujejo alkohol, ter ustreznost označb teh živil. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji opravili 7.336 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 275 inšpekcijskih ukrepov, od tega 41 upravnih ukrepov (ena odločba o odpravi nepravilnosti in 40 upravnih opozoril) in 234 prekrškovnih ukrepov (20 odločb o prekršku, 18 plačilnih nalogov, 18 opominov in 178 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 22 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 7336 18 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN 1 40 SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 41 20 18 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 18 178 SKUPAJ 234 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 275 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 99 V letu 2013 so inšpektorji v okviru inšpekcijskega nadzora po vprašanju omejevanja porabe alkohola izrekli 14% več ukrepov kot lani oziroma ugotovili neskladnosti pri 1,5% pregledov. Tudi v letu 2013 so inšpektorji največ neskladnosti ugotovili zaradi kršitev določb zakona, ki zahtevajo objavo prepovedi nudenja, prodaje in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač na vidnem mestu. Delež neskladnosti, ki so se nanašale na kršitve prepovedi prodaje žganih pijač pred 10. uro dopoldan, se je v letu 2013 zvišal za 1,2% odstotni točki. V letu 2010 smo po tem vprašanju ugotovili kršitve pri 2,8% pregledov, v letu 2011 pri 1,5%, v letu 2012 pri 0,9%, v letu 2013 pa pri 2,1% pregledov, opravljenih po tem vprašanju. Delež neskladnosti, ki se nanašajo na prodajo vsaj dveh različnih vrst brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače, je bil v letu 2013 podoben deležu iz leta 2012. Neskladnosti so inšpektorji ugotovili pri 1,1% pregledov, opravljenih po tem vprašanju. Ugotovitev prekrška, storjenega zaradi prodaje ali ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim osebam oziroma omogočanja pitja alkoholnih pijač mlajšim od 18. let na javnem mestu, je odvisna od prisotnosti inšpektorja v času takšne kršitve na mestu kršitve. V letu 2012 so inšpektorji v okviru nadzora po tem vprašanju ugotovili kršitve pri 0,3% pregledov. Inšpektorji opažajo, da mladi alkohola v gostinstvu ne kupujejo pogosto, alkohol največkrat kupijo v trgovinah in ga prinesejo s seboj na mesto druženja. Vedno več je zabav na prostem, kar je verjetno posledica zmanjševanja kupne moči mladih. Še vedno velja, da se največ kršitev ugotovi v okviru usmerjenih akcij s policijo ali z drugimi inšpekcijskimi organi ter v okviru nadzora, ki poteka v okolici šol ob odmorih in zaključkih pouka, na prireditvah in v okolici prireditvenih mest, ob praznikih, praznovanjih, začetku počitnic, valetah. Zdravstveni inšpektorat je tudi v letu 2013 sodeloval v preventivni akciji "0,0 šofer" trezna odločitev, ki jo organizira Ministrstvo za zdravje. Zdravstveni inšpektorji so v okviru akcije izvajali poostren nadzor, pri katerem so skupaj opravili več kot 700 pregledov. Namen akcije je bil povečati varnost v cestnem prometu. Akcija je potekala v mesecih maju, oktobru, novembru in decembru, ki so bili ocenjeni kot najbolj kritični glede incidentov, povezanih z alkoholom. Glede zahtev za živila, ki vsebujejo alkohol, so inšpektorji izvajali nadzor v maloprodaji in v okviru 122 pregledov ugotovili eno neskladnost v zvezi z označevanjem vsebnosti alkohola in opozoril na embalaži živil. 100 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 16 OMEJEVANJE UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV Cilji Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov19 so med drugim tudi popolna zaščita vseh oseb pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v javnih prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Zdravstveni inšpektorji opravljajo nadzor nad zagotavljanjem in spoštovanjem prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih in, kjer so kadilnice, ustreznostjo kadilnic. Inšpektorji preverjajo, če prepoved kajenja spoštujejo lastnik, najemnik ali upravitelj prostorov ter posamezniki. Vsebnost katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah inšpektorji preverjajo pri proizvajalcih in uvoznikih, ki morajo dokazati ustreznost izdelkov, ki jih dajejo na trg. Inšpektorji lahko trditve proizvajalca/uvoznika preverijo z odvzemom vzorcev za laboratorijske analize. Inšpektorji izvajajo nadzor tudi nad ognjevarnostjo cigaret in varnostjo kadilskih izdelkov. Nadzor obsega preverjanje spoštovanja Zakona o splošni varnosti proizvodov, izvaja pa se v glavnem na podlagi prijav. V primeru, da obstaja sum na prisotnost neskladnih izdelkov na slovenskem trgu, se nadzor lahko izvede tudi v okviru usmerjenih akcij. V obdobju 2008 - 2011 so bili vsi odvzeti vzorci cigaret ocenjeni kot skladni. Poleg tega je večina cigaret na slovenskem trgu iz držav članic Evropske unije, kjer se nadzor izvaja že na začetku distribucijske verige - pri proizvajalcih. Skladnost tobačnih izdelkov se zato tudi v letu 2013 z vzorčenjem ni preverjala. V letu 2013 so zdravstveni inšpektorji opravili 7.862 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 551 inšpekcijskih ukrepov, od tega 18 upravnih ukrepov (osem odločb o odpravi nepravilnosti in 10 upravnih opozoril) in 533 prekrškovnih ukrepov (164 odločb o prekršku, 165 plačilnih nalogov, 126 opominov in 78 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov, izrečenih na podlagi inšpekcijskega nadzora, prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 23 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 7862 19 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN 8 10 Prekrškovni ukrepi SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 18 164 165 Opomin Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 SKUPAJ 126 78 533 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 551 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 101 V letu 2013 so inšpektorji v okviru inšpekcijskega nadzora po vprašanju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov izrekli 35% več ukrepov kot lani oziroma ugotovili neskladnosti pri 3% pregledov. Inšpektorji so tudi lani največ neskladnosti (28,7%) ugotovili pri nadzoru kadilnic, kjer je najpogosteje kršena zahteva, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače. Od začetka uveljavitve zakona se največ kršitev prepovedi kajenja v javnih prostorih ugotavlja v gostinstvu, kjer smo v letu 2013 ugotavljali kršitve pri 2,8% pregledov. Inšpektorji največ kršitev prepovedi kajenja v javnih prostorih ugotavljajo v mrzlih mesecih, ko izvajalci gostinske dejavnosti za ograditev vrtov uporabljajo različne prepustne materiale, kot na primer blago, različne začasne konstrukcije z žaluzijami, roloji ipd. Pri obravnavi teh prostorov se inšpektorji srečujejo s težavnim ugotovitvenim postopkom. Ker zakon pri definiciji zaprtega prostora ni dovolj natančen, morajo inšpektorji izvajati presoje o deležu zaprtega prostora za vsak primer posebej, pri tem se srečujejo s pogostimi zahtevami za sodno varstvo, v okviru le-tega pa z zelo različnimi pristopi sodnikov pri obravnavi primerov kršitev v zaprtih prostorih. Inšpektorji imajo še vedno težave s pridobivanjem osebnih podatkov posameznikov, ki kršijo prepovedi kajenja, pogosto je ogrožena tudi njihova varnost. V letu 2013 so inšpektorji izvedli inšpekcijski nadzor na področju ognjevarnosti cigaret in vsebnosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah pri vseh uvoznikih cigaret iz tretjih držav. Nadzor je pokazal, da zavezanci delujejo v skladu s predpisi. 102 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 X. ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA 1 NALEZLJIVE BOLEZNI 2 Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, Ur. l. RS, št. 74/99, 92/06, 10/11, Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjanjem nalezljivih bolezni, Ur. l. RS, št. 16/99, 58/01, 50/05, 92/06, Program imunoprofilakse in kemoprofilakse - za tekoče leto, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur. l. RS, št. 16/99, Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, Ur. l. RS, št. 70/97, Pravilnik o pogojih, načinu in sredstvih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, Ur. l. RS, št. 88/00, Odredba o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, Ur. l. RS, št. 48/02, Pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o njihovem preprečevanju, Ur. l. SRS, št. 24/81, 35/85, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Ur. l. RS, št. 42/02, 105/02. RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti in z njima povezanimi raziskavami, Ur. l. RS, št. 89/08, Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, Ur. l. RS, št. 89/08. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 103 3 MINIMALNI SANITARNO- ZDRAVSTVENI POGOJI Javni zdravstveni in socialni zavodi Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 24/92, 98/99-ZZdrS, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, Ur.l. RS, št. 64/04, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje brisov materničnega vratu, Ur.l. RS, št. 68/2001, 28/04, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke, Ur.l. RS, št. 110/04, Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001:2008, Ur. l. RS, št. 83/08, Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur. l. RS št. 63/09. Higienska nega Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS), Ur. l. RS, št. 99/04, 17/11-ZTZPUS-1, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/03, Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/09, 17/11-ZTZPUS-1, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09. Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja Zakon o vrtcih (ZVrt), Ur.l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, Ur.l. RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, Pravilnik o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole, Ur.l. SRS, št. 20/69, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09. Nastanitveni in javni objekti 104 Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ur. l. RS, št. 42/02, 105/02. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 4 PACIENTOVE PRAVICE 5 DUŠEVNO ZDRAVJE 6 Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur.l. RS, št. 77/08, Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur.l. RS, št. 63/09. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA 7 Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Ur.l. RS, št. 15/08, Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, Ur.l. RS, št. 63/10, Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, Ur.l. RS, št. 98/08. Zakon o zdravniški službi (ZZdrS), Ur.l. RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08, 49/10 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/10-ZPPKZ, Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (ZPPKZ), Ur.l. RS, št. 107/10, Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, Ur. l. RS, št. 59/03, 51/04, 15/05, 20/07, 22/09, 42/09, Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic zobozdravnik-zobozdravnica, Ur. l. RS, št. 74/01, 35/04, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov, Ur. l. RS, št. 110/00, 112/07, Pravilnik o zdravniškem registru, Ur. l. RS, št. 35/00, 57/00, 43/04, 31/10, Pravilnik o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva, Ur. l. RS, št. 44/09, Program pripravništva za poklic zdravnika, Ur. l. RS, št. 33/95, 60/95, 59/96, 62/96, 98/99-ZZdrS, Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata, Ur. l. RS, št. 83/97, 98/99-ZZdrS, 39/00, 50/01, 61/02, 43/04, 57/06. ZDRAVILSTVO Zakon o zdravilstvu, Ur. l. RS, št. 94/07, 87/11, Pravilnik o opredelitvi zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter o postopku evidentiranja, priznavanja in nadzora zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, Ur. l. RS, št. 79/08. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 105 8 HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD IN ZDRAVSTVENA USTREZNOST MINERALNIH VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ 9 Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU), Ur.l. RS, št. 42/07-UPB1, 9/11, Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, Ur.l. RS, št. 73/03, 96/06, Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, Ur.l. RS, št. 39/11, Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, Ur.l. RS, št. 70/03, 34/04, Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 88/03, 56/06, 84/07, Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 84/07. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO OSKRBO S PITNO VODO Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/00, 42/02, 47/04-ZdZPZ, Zakon o vodah (ZV-1), Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO1, 57/08, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 25/09, Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št. 82/03, 25/09. 10 SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV 106 Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/03, Odredba o seznamu standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov Ur.l. RS, št. 94/2013, Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov, Ur.l. RS, št. 48/09, Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES s spremembami, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/08, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/09. 11 KOZMETIČNI PROIZVODI Uredba (ES) št. 1223/2009/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih, Uredba Komisije (EU) št. 344/2013 z dne 4. aprila 2013 o spremembi prilog II, III, V in VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih, Uredba Komisije (EU) št. 483/2013 z dne 24. maja 2013 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih, Uredba Komisije (EU) št. 655/2013 z dne 10. julija 2013 o določitvi skupnih meril za utemeljitev navedb, uporabljenih v zvezi s kozmetičnimi izdelki, Uredba Komisije (EU) št. 658/2013 z dne 10. julija 2013 o spremembi prilog II in III k uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih, Uredba Komisije (EU) št. 1197/2013 z dne 25. novembra 2013 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih, Izvedbeni Sklep Komisije z dne 25. novembra 2013 o Smernicah v zvezi s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih Ur.l. RS št. 61/2013, Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-UPB1), Ur.l. RS, št. 110/03, 47/04 ZdZPZ, Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov, Ur.l. RS, št. 114/03, Pravilnik o načinu vzorčenja ter metodah za laboratorijske analize kozmetičnih proizvodov, Ur.l. RS, št. 59/06, Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 35/05, 73/05,100/05, 26/06, 92/06, 131/06, 44/07, 124/07, 68/08, 73/08, 84/08, 24/09, 81/09, 4/10, 37/10, 74/11, 81/11 in 48/12, Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 46/03, Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. Julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/03. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 107 12 IGRAČE Uredba o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 34/11 (84/11 popr.), 102/12, Uredba (EU) 681/2013 o spremembi dela III Priloge II k direktivi 2009/48/ES o varnosti igrač, Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti z Uredbo o varnosti igrač, Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1), Ur.l. RS, št. 17/11, Pravilnik o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 62/03, 35/04, 47/07, 24/10, Seznam standardov - pravilnik, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti s pravilnikom o varnosti igrač, Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES s popravki in dopolnitvami, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/08, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/03. 13 MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI 108 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 282/2008 z dne 27. marca 2008 o recikliranih polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in spremembi Uredbe (ES) št. 2023/2006, Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 1895/2005 z dne 18. novembra 2005 o omejitvi uporabe nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur. l. RS, št. 52/00, 42/02, 47/04, Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 36/05, 38/06, 100/06, 65/08, Pravilnik o keramičnih izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 38/06, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Pravilnik o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št. 131/03, 65/08, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS, Ur. l. RS, št. 53/05, 66/06, 31/08, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1895/2005 o omejitvi uporabe nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 121/06, Uredba o izvajanju uredbe Komisije (ES) o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 119/07, Uredba o obvezni registraciji in ravnanju podjetij, ki izvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 57/08, Uredba Komisije (ES) št. 450/2009 z dne 29. maja 2009 o aktivnih in inteligentnih materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (EU) št. 284/2011 z dne 22. marca 2011 o posebnih pogojih in podrobnih postopkih za uvoz polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Ljudske republike Kitajske in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong. 14 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (z vsemi spremembami), Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (z vsemi spremembami), Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili, Ur.l. RS, št. 72/10, Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili, Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/00, 42/02, 47/04-ZdZPZ, Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, Pravilnik o prehranskih dopolnilih, Ur.l. RS, št. 66/13, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 109 110 Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Ur.l. RS, št. 103/08, Pravilnik o razvrstitvi vitaminskih in mineralnih izdelkov za peroralno uporabo, ki so v farmacevskih oblikah, med zdravila, Ur.l. RS, št. 86/08, Uredba Komisije (ES) št. 953/2009 z dne 13. oktobra 2009 o snoveh, ki so za posebne prehranske namene lahko dodane živilom za posebne prehranske namene (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 z dne 20. januarja 2009 o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten, Ur.l. RS, št. 35/09, 50/10, Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene, Ur.l. RS, št. 46/02, 54/07, 2/09, Pravilnik o živilih za posebne prehranske namene, Ur.l. RS, št. 46/02, 117/02, 41/04, 65/06, 57/07, 22/10, Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke, Ur.l. RS, št. 54/07, 2/08 - popr., 8/10), Pravilnik o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke, Ur.l. RS, št. 25/09, Pravilnik o živilih, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže, Ur.l. RS, št. 90/00, 142/04, 70/07, Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, Ur.l. RS, št. 80/07, 38/10, Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudi, Pravilnik o varnosti zamrznjenih živil, Ur.ist RS, št. 63/02, 117/02, 46/06, 53/07, Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil, Ur.l. RS, št. 63/02, 117/02, 46/06, Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili, Ur. l. RS, št. 82/03, 25/09, Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (z vsemi spremembami), Pravilnik o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz , Ur.l. RS, št. 67/04, Uredba sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani, Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o onesnaževalih v živilih, Ur.l. RS, št. 27/07, 38/10, 57/11, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 Uredba Komisije (ES) št. 1882/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih, Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih, Uredba Komisije (EU) št. 252/2012 z dne 21. marca 2012 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vsebnosti dioksionv, dioksionom podobnih PCB in dioksion nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Urebe (ES) št. 1883/2006, Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MPCD in benzo(a)pirena v živilih (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (z vsemi spremembami), Odločba Komisije št. 2008/47/ES z dne 20. december 2007 o odobritvi predizvoznih pregledov zemeljskih oreškov in iz zemeljskih oreškov pridobljenih proizvodov glede prisotnosti aflatoksinov, ki jih izvajajo Združene države Amerike, Uredba Komisije (ES) št. 1135/2009 z dne 25.11.2009 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/798/ES, Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 1152/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekaterih živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi nevarnosti onesnaženja z aflatoksini in o razveljavitvi Odločbe 2006/504/ES, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS z dopolnitvami, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora, Ur.l. RS, št. 16/09, 40/10, Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, Ur.l. RS, št. 84/04, 108/07, 16/09, Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (z vsemi spremembami), Pravilnik o aditivih za živila , Ur.l. RS, št. 100/10, 17/11, 84/11, 87/12, Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G), POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 111 Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (z vsemi spremembami), Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES, Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem, Ur.l. RS, št. 71/02, 86/03, 51/04, Uredba o izvajanju Uredb Sveta in Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju živil in krme, Ur.l. RS, št. 52/2006, 38/10, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 297/2011 z dne 25. marca 2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukushima (z vsemi spremembami), Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega Parlamenta in sveta z dne 27. Januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o novih živilih, Ur.l. RS, ŠT. 71/06, 38/10, Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. Septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, Ur.l. RS, št. 84/05, 38/10, Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznami dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, Ur.l. RS, št. 80/07, 38/10, Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil, Ur.l. RS, št. 60/02, 117/02, 42/03, 121/04, 81/07, 87/09, Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Ur.l. RS, št. 50/04, (58/04 popr.), 43/05, (64/05 popr.), 83/05, 115/05, 118/07, 45/08. 15 OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA 112 Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), Ur.l. RS, št. 15/03. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 16 OMEJEVANJE UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZOUTI-UPB3), Ur.l.RS, št.93/07, Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, Ur.l.RS, št. 80/07 in 90/10, Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, Ur.l.RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/03, Satndard SIST EN 16156:2011 Cigarete – Ocenjevanje nagnjenosti k vžigu – Varnostne zahteve, Pravilnik o obliki in vsebini obvestila o nevarnem proizvodu, Ur.l.RS, št. 33/05. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2013 113
© Copyright 2024