poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata republike slovenije
POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE 2010 0 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 KAZALO I. II. II.1 II.2 II.3 UVOD ........................................................................................................................................... 6 PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA ................................................................................................... 7 Pristojnosti .................................................................................................................................. 7 Vizija in politika sistema vodenja ................................................................................................ 8 Organiziranost, sistem vodenja in kadri ...................................................................................... 9 Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata ............................................................................................................................... 10 Slika 2 – Teritorialna razpršenost Zdravstvenega inšpektorata ........................................................................................................... 11 Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih v obdobju 2008 - 2010 ....................................................................................................................12 Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v letih 2008-2010 .................................................................12 Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe ............................................................................................................................. 13 Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2008 - 2010 .......................................................................................................... 14 III. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE ......................................................... 15 Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj ...................................................................................... 15 Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje ................................. 16 IV. V. V.1 INFORMACIJSKI SISTEM ............................................................................................................. 17 AKTIVNOSTI, POVEZANE Z INŠPEKCIJSKIM NADZOROM ........................................................... 18 Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih ............................................. 18 Slika 3 – Primer obvestila potrošnikom ................................................................................................................................................ 18 Graf 4 – Delež obvestil potrošnikom po izdelkih .................................................................................................................................. 19 V.2 V.3 V.4 Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF ................................................................. 19 Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX .......................................................................... 20 Spletne strani Zdravstvenega inšpektorata ............................................................................... 22 Slika 4 – Domača spletna stran Zdravstvenega inšpektorata ............................................................................................................. 22 V.5 V.6 V.7 V.8 VI. VII. VIII. VIII.1 Sodelovanje pri pripravi predpisov ........................................................................................... 23 Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi ........................................................... 24 Sodelovanje z organi Evropske skupnosti ................................................................................. 25 Sodelovanje z javnostmi ............................................................................................................ 26 PRORAČUN ................................................................................................................................ 27 IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA ......................................................................... 30 IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2010 ................................................................ 31 Inšpekcijski nadzor .................................................................................................................... 31 Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov in odvzetih vzorcev v obdobju 2008-2010 ............................................................... 32 Graf 5 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z odvzetimi vzorci ............................................................................. 32 VIII.2 Inšpekcijski ukrepi ..................................................................................................................... 33 Graf 6 – Število ukrepov v letu 2010 ...................................................................................................................................................... 33 Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v letu 2010 ............................................................................................................................................ 34 Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2010.............................................................................................................. 34 Graf 8 – Deleži posameznih inšpekcijskih ukrepov .............................................................................................................................. 35 IX. 1 INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH ...................................................................................... 36 Nalezljive bolezni....................................................................................................................... 36 Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................. 37 Graf 9 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah – številčni prikaz ......... 39 Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah – deležni prikaz ......... 39 Graf 11 – Delež vzorcev, odvzetih iz zobozdravniških stolov, v katerih je bila najdena prisotnost mikroorganizmov, po območnih enotah ....................................................................................................................................................................................................40 Preglednica 7 – Rezultati rednega programa vzorčenja vode na prisotnost legionele ...................................................................... 41 2 Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti ............................... 43 Preglednica 8 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................................... 44 3 Minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji .................................................................................... 45 Preglednica 9 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................................... 46 4 Pacientove pravice .................................................................................................................... 47 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 1 Preglednica 10 – Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov .............................................................................................................. 48 Graf 12 – Inšpekcijski nadzor glede na objekt ...................................................................................................................................... 48 5 6 Duševno zdravje .........................................................................................................................50 Zdravniška služba .......................................................................................................................51 Preglednica 11 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................................... 51 7 Higienska ustreznost kopalnih vod in zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ........................................................................................53 Preglednica 12 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................. 54 Graf 13 – Deleži skladnih in neskladnih vzorcev po območnih enotah ............................................................................................... 55 Graf 14 – Neskladni vzorci glede na parameter po območnih enotah ................................................................................................ 55 Preglednica 13 – Neskladni vzorci glede na parameter neskladnosti po območnih enotah ............................................................. 56 8 Zdravstvena ustreznost pitne vode ter objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo .........57 Preglednica 14 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................. 58 Graf 15 – Rezultati analiz glede na mesto odvzema vzorcev .............................................................................................................. 59 9 Splošna varnost proizvodov .......................................................................................................60 Preglednica 15 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora .................................................. 61 Graf 16 – Program vzorčenja glede na tip izdelka ............................................................................................................................... 62 Graf 17 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 63 Graf 18 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja .................................................................. 63 Graf 19 – Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod ...................................................................................... 64 10 Kozmetični proizvodi ..................................................................................................................65 Preglednica 16 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................. 66 Graf 20 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod .............................................................................................................. 67 Graf 21 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 68 Graf 22 - Delež neskladno označenih vzorcev glede na proizvod ....................................................................................................... 68 Graf 23 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja ..................................................................................................... 69 Graf 24 – Delež vzorcev, glede na proizvod, ki predstavljajo resno tveganje ..................................................................................... 70 11 Igrače..........................................................................................................................................71 Preglednica 17 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ..................................................72 Graf 25 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka .................................................................................................................................... 73 Graf 26 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ..................................................................................................................................74 Graf 27 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja ...................................................................74 Graf 28 - Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod ...................................................................................... 75 12 Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili..............................................................................76 Preglednica 18 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ..................................................77 Graf 29 – Vzorci glede na material ....................................................................................................................................................... 78 Graf 30 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu ................................................................................................................................. 78 Graf 31 – Delež neskladnih vzorcev glede na material ........................................................................................................................ 79 Graf 32 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010 ................................................................................................................ 79 13 Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane..............................................................80 Preglednica 19 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................ 81 Graf 33 – Vzorci po skupinah živil ......................................................................................................................................................... 82 Graf 34 - Pregled ocen skladnosti označbe ......................................................................................................................................... 82 Graf 35 - Deležev vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni ................................................................................................................ 83 Graf 36 - Delež vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni glede na ugotovljen razlog....................................................................... 83 Graf 37 - Delež vzorcev, ocenjenih, da niso varni, glede na skupine .................................................................................................. 83 14 Omejevanje porabe alkohola .....................................................................................................84 Preglednica 20 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................ 84 Graf 38 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 85 Graf 39 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010................................................................................................................ 86 15 Tobak in tobačni izdelki..............................................................................................................87 Preglednica 21 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ................................................. 87 Graf 40 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................. 88 X. 1 2 3 ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA ........................89 Nalezljive bolezni .......................................................................................................................89 Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti................................89 Minimalni sanitarno- zdravstveni pogoji....................................................................................90 Javni zdravstveni in socialni zavodi ...................................................................................................................................................... 90 Higienska nega ...................................................................................................................................................................................... 90 Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ........................................................................................................................ 90 2 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Nastanitveni in javni objekti ................................................................................................................................................................. 90 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 XI. XI.1 Pacientove pravice .................................................................................................................... 91 Duševno zdravje ........................................................................................................................ 91 Zdravniška služba ...................................................................................................................... 91 Higienska ustreznost kopalnih vod in zdravstvena ustreznost mineralnih vod ter minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč ....................................................................................... 91 Zdravstvena ustreznost pitne vode ter Objekti in naprave za javno oskrbo s pitno vodo ........ 92 Splošna varnost proizvodov ...................................................................................................... 92 Kozmetični proizvodi ................................................................................................................. 93 Igrače ......................................................................................................................................... 93 Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili ............................................................................. 93 Zdravstvena ustreznost oziroma varnost živil in hrane ............................................................. 95 Omejevanje porabe alkohola .................................................................................................... 99 Tobak in tobačni izdelki ............................................................................................................. 99 POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU ŽIVIL, ZA KATERE JE PRISTOJEN ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT ................................................................................ 100 Skupni pregled vseh odvzetih vzorcev živil ............................................................................. 100 Graf 1 - Prikaz odvzetih vzorcev živil po posameznih povodih vzorčenja ......................................................................................... 100 Graf 2 - Pregled odvzetih vzorcev glede na skupine ........................................................................................................................... 101 Graf 3 - Pregled odvzetih vzorcev živil po poreklu .............................................................................................................................. 101 Graf 4 - Odvzeti vzorci glede na povod vzorčenja in skupino preskušanj* mikrobiološki parametri (MKB), kemijski parametri (KEM) in ocena skladnosti označbe (označevanje) ............................................................................................................................ 102 Graf 5 - Pregled ocene varnosti vseh odvzetih vzorcev živil .............................................................................................................. 103 Graf 6 - Pregled vzorcev, ki niso varni, po tveganju ........................................................................................................................... 103 Graf 7 - Pregled vzorcev, ocenjenih, da niso varni, po skupinah živil ............................................................................................... 103 Graf 8 - Pregled ocen skladnosti označbe .......................................................................................................................................... 104 Graf 9 - Pregled ocen skladnosti označbe po posameznih skupinah ............................................................................................... 104 XI.2 Živila za posebne prehranske namene .................................................................................... 105 Graf 10 - Pregled odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil za posebne prehranske namene ............................................. 105 Graf 11 - Pregled vzorcev živil za posebne prehranske namene po poreklu ..................................................................................... 106 Graf 12* Pregled števila preskušanih vzorcev na mikrobiološke (MKB), kemijske parametre (KEM) in oceno skladnosti označevanja po posameznih skupinah živil ....................................................................................................................................... 106 Graf 13 - Pregled števila vzorcev iz posamezne skupine živil, ki so bili preskušani na posamezne skupine kemijskih parametrov108 Graf 14 - Pregled ocene varnosti vzorcev ............................................................................................................................................ 108 Graf 15 - Pregled vzorcev, ki niso varni, glede na celotno število odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil ....................... 109 XI.3 Prehranska dopolnila .............................................................................................................. 110 Graf 16 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po povodu vzorčenja ................................................................................ 110 Graf 17 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po poreklu vzorcev ................................................................................... 110 Graf 18* Pregled števila vzorcev po posameznih skupinah .................................................................................................................111 Graf 19 - Pregled števila odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil glede na skupine parametrov analiz .......................................... 112 Graf 20 - Pregled ocene varnosti vzorcev prehranskih dopolnil ........................................................................................................ 112 XI.4 Vzorci odvzeti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu . 113 Graf 21 - Pregled števila odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja in skupino analiz ................................................................... 113 Graf 22 - Pregled števila odvzetih vzorcev živil glede na skupine živil in preskušanje ...................................................................... 114 Graf 23 - Pregled odvzetih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................... 115 Graf 24 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev živil ...................................................................................................................... 115 Graf 25 - Pregled števila vzorcev, ki niso varni, glede na skupine živil in število odvzetih vzorcev .................................................. 115 XI.5 Vzorci živil, ki so bili vzorčeni do 15. aprila 2010 v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu, poostrenega nadzora in dodatnega programa, vendar ne sodijo v zgoraj navedene skupine živil .......................................................................................................................................... 116 Graf 26 - Pregled odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja ........................................................................................................... 116 Graf 27 - Pregled odvzetih vzorcev po poreklu .................................................................................................................................... 116 Graf 28 - Pregled števila odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil in po skupinah preiskovanih parametrov..................... 117 Graf 29 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev ............................................................................................................................. 118 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 3 XII. XII.1 1 2 3 POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU NA PODROČJU KOZMETIČNIH PROIZVODOV, VARNOSTI IGRAČ IN SPLOŠNE VARNOSTI PROIZVODOV ..................................119 KOZMETIČNI PROIZVODI ..........................................................................................................119 Uvod .........................................................................................................................................119 Pravna in strokovna stališča .....................................................................................................119 Splošne ugotovitve ...................................................................................................................120 Tabela 1 - Letni in dodatni program* skupine kozmetičnih izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini 122 4 Pregled rezultatov po posameznih skupinah kozmetike..........................................................123 Tabela 2 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, k ostane na koži ............................................................. 124 Tabela 3 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, ki se spere s kože ........................................................... 124 Tabela 4 - Pregled izvora in skladnosti označevanja izdelkov za sončenje ...................................................................................... 125 Tabela 5 - Pregled izvora in skladnosti označevanja dekorativne kozmetike za otroke .................................................................. 126 Tabela 6 - Pregled izvora mil za intimno nego ................................................................................................................................... 127 Tabela 7 - Pregled izvora maskar in črtal za oči ................................................................................................................................. 127 Tabela 8 - Pregled izvora čistilnih robčkov ......................................................................................................................................... 128 Tabela 9 - Pregled izvora vzorcev odstranjevalcev ličil ...................................................................................................................... 128 Tabela 10 - Pregled izvora in skladnosti deklaracij vzorcev dodatnega programa ........................................................................... 129 5 XII.2 1 2 3 Zaključki ...................................................................................................................................129 IGRAČE .....................................................................................................................................131 Uvod .........................................................................................................................................131 Pravna in strokovna stališča .....................................................................................................131 Ocena rezultatov ......................................................................................................................132 Tabela 11 - Letni program* skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini............................................ 132 Tabela 12 - Pregled izvora in skladnosti igrač ..................................................................................................................................... 133 4 Pregled po posameznih skupinah igrač ....................................................................................134 Tabela 13 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač kostumov ............................................................... 134 Tabela 14 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač mask ....................................................................... 134 Tabela 15 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz mehke plastike .................................................. 135 Tabela 16 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz trde plastike ....................................................... 136 Tabela 17 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev plišastih igrač s trdimi pripetimi deli ............................. 137 Tabela 18 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka ............................................. 138 Tabela 19 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač z magneti ............................................................. 138 Tabela 20 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač balonov ................................................................. 139 Tabela 21 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač pustnih barv .......................................................... 140 5 Dodatni program ......................................................................................................................140 Tabela 22 - Skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev igrač v posamezni skupini ........................................................... 140 Tabela 23 - Pregled izvora in skladnosti igrač .....................................................................................................................................141 Tabela 24 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač flomastrov ............................................................141 Tabela 25 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili ......141 Tabela 26 - Skupina vzorcev barv za poslikavo obraza ...................................................................................................................... 142 6 Zaključki ...................................................................................................................................143 Tabela 27 - Neskladnosti po skupinah vzorcev igrač in število vzorcev z resnim tveganjem........................................................... 143 XII.3 1 2 3 PROIZVODI S PODROČJA SPLOŠNE VARNOSTI .........................................................................145 Uvod .........................................................................................................................................145 Pravna in strokovna stališča .....................................................................................................145 Ocena rezultatov ......................................................................................................................145 Tabela 28 - Letni program* skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini ..................................... 146 Tabela 29 - Pregled izvora in skladnosti proizvodov splošne varnosti .............................................................................................. 146 4 Pregled po posameznih skupinah vzorcev ...............................................................................147 Tabela 30 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov plastičnih držal za dude .............................................. 147 Tabela 31 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tekstilnih držal za dude................................................. 147 Tabela 32 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov lesenih držal za dude .................................................... 147 Tabela 33 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov nastavkov in cucljev za dojenje iz silikona in kavčuka 148 Tabela 34 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tattoojev ........................................................................ 149 5 Dodatni program ......................................................................................................................153 Tabela 35 - Skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini ............................................................... 153 Tabela 36 - Pregled izvora in skladnosti ............................................................................................................................................. 153 4 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 6 Pregled po posameznih skupinah izdelkov splošne varnosti .................................................. 154 Tabela 37 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev flomastrov .......................................................................154 Tabela 38 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja prenosnih posteljic..........................................................................................154 7 Zaključki................................................................................................................................... 155 Tabela 39 - Neskladnosti po skupinah vzorcev SPV in število vzorcev z resnim tveganjem ............................................................155 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 5 I. UVOD Pred vami je Poročilo o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2010. Poročamo o inšpekcijskih pregledih pri izvajalcih dejavnosti, ki sodijo pod nadzor Zdravstvenega inšpektorata, najpogostejši problematiki, ki smo jo zasledili pri našem nadzoru ter izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepih. Hkrati podajamo oris poteka drugih dejavnosti inšpektorata, ki so bile ključnega pomena za izvedbo inšpekcijskega nadzora. Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje, zato je naše delovanje povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje poslanstvo uresničujemo z inšpekcijskim nadzorom, s katerim preverjamo izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z našim delokrogom. Naš delokrog obsega 17 področij, med njimi so področje živil in materialov, ki prihajajo z njimi v stik, pitne vode, mineralnih in kopalnih vod, igrač, kozmetičnih izdelkov, omejevanja uporabe tobačnih izdelkov in porabe alkohola, splošne varnosti proizvodov, nalezljivih bolezni, sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, vključno z ravnanjem z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v kopališčih, dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege in sociale. Delokrog inšpektorata obsega tudi nadzor nad pogoji za opravljanje zdravniške službe, uresničevanjem pacientovih pravic ter nadzor na področju duševnega zdravja. Ugotavljamo, da je Zdravstveni inšpektorat tudi v letu 2010 dosegel cilje, zastavljene z letnim programom dela, in jih celo presegel. Delo je potekalo skladno s temeljnimi načeli inšpekcijskega nadzora in postopkovnimi ter materialnimi predpisi, zagotovljena pa je bila tudi javnost našega dela. Število vseh opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z odvzetimi vzorci, se je kljub manjšemu številu inšpektorjev v letu 2010 povečalo za 11,6 odstotkov. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji opravili skupaj 56.071 pregledov, na podlagi katerih so izrekli 7.563 ukrepov. Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad predpisi, ki so si vsebinsko zelo različni in za katere so potrebni različni pristopi pri nadzoru, zato na Zdravstvenem inšpektoratu gradimo na medsebojni pomoči in redno organiziramo notranja in zunanja izobraževanja, s katerimi se seznanjamo z novostmi in delimo izkušnje. Na Zdravstvenem inšpektoratu velik poudarek dajemo tudi na pridobitvi in izdelavi ustreznih delovnih orodij, vključno s stalnim nadgrajevanjem informacijskega sistema, ki inšpektorjem omogoča učinkovitejšo organizacijo dela in hiter dostop do podatkov. Zaradi velikega obsega in kompleksnosti dela uresničevanje zadanih ciljev spremljamo mesečno. Prizadevali smo si, da bi bilo poročilo vsebinsko in statistično bogato, hkrati pa razumljivo čim večjemu številu ljudi in različnim interesnim skupinam, ki jih zanima delo Zdravstvenega inšpektorata. Bralcu želimo zanimivo branje, zaposleni Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije 6 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 II. PREDSTAVITEV INŠPEKTORATA II.1 Pristojnosti Zdravstveni inšpektorat deluje kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Njegove naloge in pristojnosti ter delovne postopke določajo Zakon o državni upravi (ZDU), Uredba o organih v sestavi ministrstev, Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI), Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Zakon o prekrških (ZP-1), področna zakonodaja, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev in interna navodila za delo inšpekcije. X. poglavje vsebuje seznam področnih zakonov in predpisov v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. Delovanje Zdravstvenega inšpektorata je povezano z varovanjem zdravja kot javnega interesa. Svoje poslanstvo inšpektorat uresničuje z inšpekcijskim nadzorom, s katerim se preverjata izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z delokrogom inšpektorata. V skladu z Zakonom o zdravstveni inšpekciji Zdravstveni inšpektorat opravlja zaradi varovanja javnega zdravja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo naslednja področja: nalezljivih bolezni, zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane, zdravstvene ustreznosti pitne vode, objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo, zdravstvene ustreznosti mineralnih vod, izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, kozmetičnih proizvodov, igrač, tobaka, tobačnih izdelkov, omejevanja porabe alkohola, higienske ustreznosti kopalnih vod, minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah, splošne varnosti proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v objektih, namenjenih tej dejavnosti, pacientovih pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 7 II.2 Vizija in politika sistema vodenja Vizija Zdravstvenega inšpektorata je postati institucija, ki sodi po uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela v vrh sorodnih evropskih institucij. V ta namen sta celotno delovanje in poslovanje inšpektorata podprta s certificiranim sistemom vodenja, s pomočjo katerega se prepoznavajo zahteve odjemalcev, zagotavlja opravljanje nalog v skladu z zahtevami predpisov in načrtov, preverja ravnanje z vsemi viri ter obvladujejo tveganja. Posledično se metode in načini inšpekcijskega nadzora jasno opredeljujejo, skrbno vzdržujejo in nenehno izboljšujejo. Politika sistema vodenja je usmerjena v pregledno obvladovanje procesov in v njihovo nenehno izboljševanje. Preglednost obvladovanja procesov se kaže v jasno opredeljenih ciljih in poteh za doseganje le-teh. Vsi zaposleni Zdravstvenega inšpektorata odgovarjajo za učinkovitost, uspešnost in kakovost svojega dela. Obveznost vsakega zaposlenega je opravljanje nalog skladno z veljavno zakonodajo in veljavnimi dokumenti sistema vodenja Zdravstvenega inšpektorata. Zakonitost, samostojnost, politična nevtralnost, nepristranskost, odgovornost, odprtost in etičnost ter delovanje v skladu s pričakovanji odjemalcev, s ciljem povečevanja njihovega zadovoljstva, predstavljajo temeljne vrednote, ki jih zaposleni spoštujejo pri izvajanju vseh ključnih procesov inšpektorata. Uspešnost vzpostavitve sistema vodenja za izvajanje dejavnosti zdravstvene inšpekcije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnim standardom kakovosti SIST ISO 9001 je bila prvič potrjena s prejetjem certifikata ISO 9001 oktobra 2007, drugič pa z opravljeno recertifikacijsko presojo, v okviru katere se je v letu 2010 ugotavljala skladnost izvajanja inšpekcijskega nadzora Zdravstvenega inšpektorata z zahtevami standarda ISO 9001:2008. 8 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 II.3 Organiziranost, sistem vodenja in kadri Organiziranost Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je organiziran na način, ki je določen z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije z vsemi spremembami in dopolnitvami. V Aktu je določena notranja organiziranost ter delovna mesta, ki so potrebna za izvajanje del in nalog inšpektorata, pri čemer je pri vsakem delovnem mestu določen opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta, naziv delovnega mesta, plačni razred delovnega mesta. V letu 2010 je bil Akt dopolnjen v delu, ki se nanaša na zakonodajne spremembe (odpovedni roki, poskusno delo, delovna mesta, kjer se zahteva najvišja stopnja tajnosti, nadomestitev pogoja državnega izpita z opravljenim obveznim usposabljanjem za naziv, ipd.) in v delu, ki se nanaša na poenotenje pogoja smeri izobrazbe za zasedbo inšpektorskih delovnih mest. Zdravstveni inšpektorat opravlja svoje naloge pod vodstvom glavne zdravstvene inšpektorice v okviru 11 notranjih organizacijskih enot, od teh Sektor za strategijo in planiranje in devet območnih enot (OE) izvajajo funkcije inšpekcijskega nadzora. Namen take organiziranosti je zagotoviti nemoten inšpekcijski nadzor po celotnem območju Slovenije. Organiziranost Zdravstvenega inšpektorata je razvidna iz organigrama spodaj. Glavna zdravstvena inšpektorica organizira, usklajuje in vodi delo inšpektorata, skrbi za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporeja delo ter izdaja akte, za katere je pristojen inšpektorat. Glavna zdravstvena inšpektorica deluje na sedežu inšpektorata, kjer delo poteka v okviru dveh organizacijskih enot, in sicer Službe za splošne zadeve in kakovost in Sektorja za strategijo in planiranje. Služba za splošne zadeve in kakovost je zadolžena za pripravo in izvajanje kadrovskih in finančnih načrtov ter zagotavljanje delovnih pogojev za nemoteno in učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora. Služba skrbi tudi za ustrezno informacijsko podporo inšpekcijskega nadzora ter, v skladu z napredkom tehnologije, nadgrajuje računalniško in strojno opremo, hkrati pa podpira razvoj računalniških programov in skrbi za njihovo delovanje. Naloga Sektorja za strategijo in planiranje je opredelitev dolgoročnih ciljev v skladu s področno zakonodajo. Za doseganje dolgoročnih ciljev vodje področij konec vsakega leta pripravijo načrt za prihodnje leto, upoštevajoč izkušnje in rezultate nadzorov prejšnjih let, usmeritve Evropske komisije in najnovejša strokovna dognanja. Izvajanje letnih načrtov se preverja skozi celo leto, na podlagi podatkov o inšpekcijskih pregledih ter poročil o rezultatih analiz vzorcev pa se vsako leto pripravi tudi letno poročilo. S pripravo prioritet Sektor usmerja zdravstvene inšpektorje pri uresničevanju letnega načrta, z organizacijo notranjih izpopolnjevanj in navodil pa Sektor inšpektorje tudi strokovno podpira. V okviru organizacijske strukture Zdravstvenega inšpektorata se poleg organizacijskega vodenja izvaja še vodenje po področjih, in sicer v matrični organizacijski strukturi. Vodje področij so odgovorni za razvoj strokovnih in tehničnih smernic za doseganje ciljev na POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 9 posameznih področjih iz delokroga inšpektorata. Vodje področij vodijo delo mentorjev, to so zdravstveni inšpektorji na območnih enotah, ki imajo na posameznem področju največ izkušenj. Mentorji so odgovorni za prenos znanja na druge inšpektorje in skrbijo za izvajanje smernic, pripravljenih s strani vodij področij. Vodje območnih enot vodijo območne enote v skladu z usmeritvami glavne zdravstvene inšpektorice, kateri so tudi neposredno odgovorni. Slika 1 – Organigram Zdravstvenega inšpektorata 10 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Zdravstveni inšpektorat ima območne enote v Celju, Dravogradu, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. V sestavi območnih enot zaradi večje učinkovitosti in zagotavljanja večje prisotnosti zdravstvenih inšpektorjev na terenu deluje tudi 16 inšpekcijskih pisarn, in sicer v Ajdovščini, Brežicah, Celju (notranja kontrolna točka Celje), Domžalah, Idriji, Jesenicah, Obrežju, Lendavi, Ljutomeru, Postojni, Radovljici, Sežani, Slovenski Bistrici, Trbovljah, Velenju in na Ptuju. Zdravstveni inšpektorat izvaja tudi nadzor nad uvozom prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske namene in materialov in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, in sicer na vstopnih točkah (Brnik, Luka Koper, Obrežje) in notranjih točkah (Celje, Sežana, Ljubljana, Maribor). Slika 2 – Teritorialna razpršenost Zdravstvenega inšpektorata POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 11 Kadri V letu 2010 je bilo zaradi prenosa dela pristojnosti in nalog iz Zdravstvenega inšpektorata na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano premeščenih 20 javnih uslužbencev. Dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu Zdravstvenega inšpektorata se je tako s 15. aprilom 2010 zmanjšalo s 155 na 136. V primerjavi z letom 2009 je bilo število zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu manjše za 15 odstotkov. Gibanje števila zaposlenih je razvidno iz grafa in preglednice spodaj. Graf 1 – Prikaz števila zaposlenih v obdobju 2008 - 2010 350 300 131 128 112 250 200 Število inšpektorjev 158 153 135 150 Število zaposlenih 100 50 0 2008 2009 2010 Preglednica 1 – Število zaposlenih inšpektorjev in ostalih zaposlenih v letih 2008-2010 Leto Število zaposlenih Število inšpektorjev 31.12.2008 153 31.12.2009 158 Indeks 09/08 1,03 31.12.2010 135 Indeks 10/09 0,85 128 131 1,02 112 0,85 Na dan 31. decembra 2010 je bilo na Zdravstvenem inšpektoratu zaposlenih 135 javnih uslužbencev, od tega 134 javnih uslužbencev za nedoločen čas in ena javna uslužbenka za določen čas. Štiri javne uslužbenke so na zadnji dan leta 2010 opravljale delo s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva, sedem javnih uslužbencev pa krajši delovni čas iz naslova delne invalidske upokojitve. Na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora je neposredno inšpekcijsko delo opravljalo 112 inšpektorjev, druge naloge je opravljalo sedem uradnikov in 16 strokovno tehničnih delavcev. Povprečna starost javnih uslužbencev Zdravstvenega inšpektorata znaša 45,36 let. 12 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 V Zdravstvenem inšpektoratu prevladujejo javni uslužbenci z najmanj visoko strokovno izobrazbo in s smerjo diplomirani sanitarni inženir. Struktura vseh zaposlenih javnih uslužbencev po stopnji izobrazbe na dan 31. december 2010 je razvidna iz spodnjega grafa. Graf 2 – Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe 100 doktorat 88 90 magisterij 80 specializacija 70 univerzitena 60 visoka strokovna (VS) 50 višja strokovna 40 srednja 26 30 srednja stokovna 20 10 2 1 2 5 7 srednja poklicna 2 1 1 0 nižja poklicna Zdravstveni inšpektorat je za popolnitev nadomestnih zaposlitev iz naslova upokojitev, sporazumnih odpovedi delovnih razmerij ali premestitev v druge organe izvedel 10 internih in 9 javnih natečajev, od tega sta se dva postopka nadaljevala v leto 2011. V postopkih izvajanja natečajev sta bili v letu 2010 vloženi dve pritožbi, ki sta bili s strani Komisije Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja rešeni v korist Zdravstvenega inšpektorata. V letu 2010 je iz Zdravstvenega inšpektorata odšlo skupaj 29 javnih uslužbencev, od tega je bilo 20 javnih uslužbencev premeščenih na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, dvema javnima uslužbenkama sta iztekli pogodbi o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja, en javni uslužbencec se je invalidsko upokojil, pet javnih uslužbencev se je redno upokojilo in ena javna uslužbenka je sporazumno odpovedala delovno razmerje. V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat na novo zaposlil šest javnih uslužbencev (od tega sta bila dva javna uslužbenca po izvedbi internih natečajev premeščena iz organov, ki so vključeni v interni trg dela), ena javna uslužbenka pa je prekinila mirovanje pravic iz delovnega razmerja in se vrnila na delovno mesto, ki ga je zasedala pred uveljavljanjem mirovanja pravic iz delovnega razmerja. V letu 2010 so bili javni uslužbenci Zdravstvenega inšpektorata skupaj iz razloga bolniške odsotnosti odsotni 1415,5 dni, od tega je bilo 68% bolniških odsotnosti zaradi bolezni, 32% bolniških odsotnosti zaradi ostalih razlogov (nega družinskega člana, spremstvo ipd.) Dva POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 13 javna uslužbenca sta bila v letu 2010 v daljšem bolniškem staležu v trajanju osem mesecev, eden zaradi bolezni in drugi zaradi poškodbe izven dela. Preglednica 2 - Prisotnost inšpektorjev v obdobju 2008 - 2010 Prisotnost inšpektorjev v odstotkih * 2008 2009 2010 90 83 80 *V prisotnosti inšpektorjev je upoštevano redno delo, reden dopust in prazniki. 14 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 III. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu je v letu 2010 potekalo po načrtu izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v okviru Letnega načrta Zdravstvenega inšpektorata za leto 2010 in njegovih dopolnitev ter sprememb. V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat na izpopolnjevanje in usposabljanje napotil 701 zaposlenega, ki so se skupaj izpopolnjevali in usposabljali 789,3 dni. Povprečno število dni usposabljanja in izpopolnjevanja na zaposlenega Zdravstvenega inšpektorata znaša 5,85 dni. Graf 3 – Deleži izvedenih dni izpopolnjevanj glede na vrsto izpopolnjevanj Priprave in opravljanje strokovnih izpitov 3% Tečaji tujih jezikov 3% Eksterno izpopolnjevanje 52% Interno izpopolnjevanje 42% Zaposleni Zdravstvenega inšpektorata so izvedli 327,8 dni internih izpopolnjevanj, katerih ciljna skupina so bili inšpektorji, vsebine pa inšpekcijski nadzor na vseh področjih delokroga Zdravstvenega inšpektorata; t. j. zdravstvena ustreznost živil, omejevanje ponudbe alkohola in uporabe tobaka, zdravstvena ustreznost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pitne vode in kopalnih voda, področje zdravstva in nalezljivih bolezni, splošna varnost proizvodov, kozmetike in igrač. V okviru internih izpopolnjevanj se med zaposlenimi prenaša znanje, največkrat tako, da vodje posameznih področij oziroma mentorji področij pripravijo delavnice, sestanke in asistence, v okviru katerih se predstavijo novosti zakonodaje, izmenjajo izkušnje na terenu in sodna praksa. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 15 V tujini se je usposabljalo 24 zaposlenih Zdravstvenega inšpektorata v skupno 64 dneh, in sicer na področjih kozmetike, igrač, pitne in kopalne vode, zdravstva in živil. Pridobljeno znanje so udeleženci na ostale javne uslužbence prenesli preko internih izpopolnjevanj. Eksternih izpopolnjevanj so se zaposleni udeležili v obsegu 410 dni, vsebine pa so zajemale področja sprememb zakonodaje (prekrški in uredba o upravnem poslovanju), javnih naročil, kadrovske in izobraževalne konference, področje informatike, socialne veščine (komuniciranje v neprijetnih situacijah in s težavnimi sogovorniki, retorika,...), tuj jezik ipd.. Šest zaposlenih je opravilo strokovni izpit za inšpektorja, ena zaposlena pa je opravila strokovni izpit iz upravnega postopka. Preglednica 3 - Pregled števila udeležencev in števila dni, porabljenih za izpopolnjevanje in usposabljanje Vrsta izpopolnjevanja 16 Skupno število udeležencev Skupno število dni Interno izpopolnjevanje 374 327,8 Eksterno izpopolnjevanje 305 410 Tečaji tujih jezikov 8 27,5 Priprave in opravljanje strokovnih izpitov 14 24 SKUPAJ 701 789,3 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 IV. INFORMACIJSKI SISTEM Vsa področja iz delokroga Zdravstvenega inšpektorata podpira informacijski sistem, v katerem so zbrani podatki o vseh objektih, ki so pod nadzorom inšpektorata ter vsi podatki o opravljenih nadzorih, ugotovitvah in ukrepih. V okviru modula za nadzor objektov je vzpostavljen register objektov, v katerem se vodijo podatki o objektih pod nadzorom inšpektorata, pregledih (rednih, izrednih, kontrolnih), vzorcih, ugotovitvah nadzora in ukrepih. Informacijski sistem podpira inšpekcijski nadzor s časovno razporeditvijo inšpekcijskih pregledov v objektih glede na njihov rang, ki je določen z oceno tveganja. Informacijski sistem omogoča tudi prenos podatkov o vzorcih med Zdravstvenim inšpektoratom in laboratoriji, kar prispeva k učinkovitejšemu izvajanju nadzora na tem področju. V okviru modula za nadzor uvoza je vzpostavljen sistem za sprejem elektronskih vlog za pregled pošiljk (oddaja preko spletne strani) in zbiranje podatkov o pošiljkah, ki se uvažajo (osnovni podatki o uvoznikih, vrsti in količini blaga, ki se uvaža). Informacijski sistem omogoča različne analize, saj se podatki iz informacijskega sistema lahko izvozijo v obliki, ki omogoča analizo v standardnih tabelaričnih programih (npr. MS Excel). Taki podatki se uporabljajo za načrtovanje in spremljanje izvajanja inšpekcijskega nadzora in so prilagojeni analizi, ki se izvaja. Podatki se sprotno ažurirajo, vsi postopki inšpekcijskega nadzora so na posameznem področju tudi sproti dokumentirani. Zdravstveni inšpektorat poleg omenjenega informacijskega sistema vzdržuje tudi svoj intranet, s pomočjo katerega se obvladujejo dokumenti (poslovnik, opisi procesov, navodila, obrazci) skladno z zahtevami ISO 9001. Na portalu so poleg dokumentov notranjega izvora objavljene povezave do dokumentov zunanjega izvora (zakoni, pravilniki ipd.), zapisi o vseh korektivnih oziroma preventivnih ukrepih in možnostih za izboljšavo, pooblastila zaposlenih na Zdravstvenem inšpektoratu, poslovni načrti in poročila ter evidence, ki so potrebne za spremljanje delovanja procesov. Zadeve in dokumenti se evidentirajo v sistemu SPIS, evidence prekrškovnih zadev pa se vodijo v sistemu PN/ODL Vpisnik. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 17 V. AKTIVNOSTI, POVEZANE Z INŠPEKCIJSKIM NADZOROM V.1 Obveščanje javnosti in članic Evropske unije o nevarnih izdelkih Zdravstveni inšpektorat je tudi v letu 2010 o tistih neskladnih proizvodih, ki so predstavljali tveganje za zdravje ljudi, obveščal javnost z objavami podatkov na svoji spletni strani. Obvestila potrošnikom so za lažjo prepoznavo izdelkov v maloprodaji vsebovala sliko izdelka ter podatke o nevarnem izdelku (npr. koda EAN, serijska številka). Dodatno so obvestila vsebovala ugotovitve analiz oziroma razlog za neskladnost in priporočila potrošnikom, kako ravnati v primeru, ko so izdelek že kupili. Primer obvestila je prikazan na sliki spodaj. Slika 3 – Primer obvestila potrošnikom 18 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Na spletnih straneh je bilo objavljenih 68 obvestil o nevarnih proizvodih. Med obvestili je bilo več kot polovica (51%) obvestil o neskladnih igračah, ki so jim sledili materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili (19 %). Delež obvestil potrošnikom glede na izdelek je prikazan v grafu spodaj. Graf 4 – Delež obvestil potrošnikom po izdelkih Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili 19% Splošna varnost proizvodov 6% Kozmetika 6% V.2 Živila 18% Igrače 51% Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo - RASFF Rapid Alert System for Food and Feed (RASFF) je sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, ki deluje med članicami Evropske unije. RASFF je glavno orodje za hiter odziv na nevarnost v zvezi z živili in krmo v Evropski uniji. Če se ugotovi nevarnost za zdravje, se s sistemom RASFF informacije med Evropsko komisijo, organi za nadzor živil in krme v državah članicah in organizacijami širijo hitro in učinkovito. Tako se lahko države hitro in usklajeno odzovejo ter s tem preprečijo, da bi tveganje, povezano z varnostjo živil, ogrozilo potrošnike. Vseh 27 držav članic Evropske unije je včlanjenih v RASFF, tudi Evropska komisija in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Polnopravne članice RASFF so tudi Islandija, Liechtenstein in Norveška. Sistem sestavljajo kontaktne točke v vseh državah članicah RASFF, članskih organizacijah in pri Evropski komisiji, ki si izmenjujejo informacije o vsakršnem tveganju za zdravje. Sistem deluje nepretrgoma, s čimer se zagotavlja, da so nujna obvestila poslana in sprejeta v čim krajšem času ter se nanje čim prej odzove. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 19 Država članica RASFF, ki ima kakršen koli podatek o resnem tveganju za zdravje v zvezi s hrano ali krmo, mora preko sistema RASFF nemudoma obvestiti Evropsko komisijo. Evropska komisija nato takoj obvesti druge članice, da se sprejmejo ustrezni ukrepi. To lahko pomeni tudi, da se izdelek umakne s trga, da se zaščiti zdravje potrošnikov. Komisija oceni vsa prejeta obvestila in jih z eno od štirih vrst obveščanja (opozorilo, informacija, zavrnitev na meji, novica) posreduje vsem članicam RASFF. Članice ukrepajo glede na vrsto obvestila in o sprejetih ukrepih takoj obvestijo Komisijo. Članice lahko na primer umaknejo ali odpokličejo izdelek s trga. Zavrnitev na meji se poleg tega prenese na vse mejne kontrolne točke, tj. prehode vseh 27 držav članic EU, Liechtensteina, Norveške in Švice. S tem se prepreči, da bi se zavrnjeni izdelek znova vnesel v EU prek druge mejne kontrolne točke. Zdravstveni inšpektorat je do 15. aprila 2010 sodeloval v sistemu RASFF kot Nacionalna kontaktna točka, od takrat pa sodeluje samo še kot kontaktna točka. V letu 2010 je zdravstveni inšpektorat iz sistema RASFF prejel in obravnaval skupaj 937 obvestil. Na podlagi rezultatov analiz vzorcev je Zdravstveni inšpektorat v sistem RASFF na področju živil posredoval 15 obvestil o ugotovljenih nevarnih izdelkih, najdenih na slovenskem trgu, na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili pa 16 obvestil. Iz sistema RASFF je prejel in obravnaval na področju živil 17 obvestili o nevarnih izdelkih, posredovanih na slovensko tržišče, na področju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili pa šest obvestil. V.3 Evropski sistem izmenjave informacij - RAPEX Rapid Alert System for non–food consumer products (RAPEX) je sistem za hitro izmenjavo informacij med nadzornimi organi držav članic in Evropsko Komisijo o ukrepih za preprečitev ali omejitev trženja ali uporabe proizvodov namenjenih potrošnikom, ki ogrožajo zdravje in varnost potrošnika v Evropski Uniji (izjema so hrana, zdravila in medicinski pripomočki, za katere obstajajo drugi sistemi izmenjave informacij). Pravna podlaga za vzpostavitev sistema RAPEX je Direktiva o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES. Sistem RAPEX zajema tako informacije o prisilnih ukrepih, ki jih odredi pristojni nadzorni organ, kot tudi o ukrepih, ki jih prostovoljno izvedejo proizvajalci ali distributerji. Zdravstveni inšpektorat v sistemu RAPEX sodeluje v okviru nacionalne mreže, ki vključuje organe, pristojne za nadzor izvajanja zakona o splošni varnosti proizvodov, in sicer: Ministrstvo za gospodarstvo, Carinsko upravo RS, Urad RS za varstvo potrošnikov, Urad RS za kemikalije in Tržni inšpektorat RS, ki je tudi kontaktna točka. Vloga kontaktne točke je pošiljanje informacij Evropski komisiji in prejemanje le-teh od nje. 20 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 V letu 2010 je na podlagi rezultatov analiz vzorcev Zdravstveni inšpektorat v sistem posredoval 17 obvestil o nevarnih proizvodih, medtem ko je iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 764 obvestil o nevarnih proizvodih. Zdravstveni inšpektorji so preverjali prisotnost teh proizvodov in identificirali 17 nevarnih proizvodov na slovenskem tržišču. Na podlagi rezultatov analiz vzorcev v okviru programa nadzora na področju splošne varnosti proizvodov je Zdravstveni inšpektorat v sistem RAPEX posredoval dve obvestili o ugotovljenih nevarnih proizvodih. Obe obvestili sta se nanašali na držali za dudo, ki sta bila ocenjeni za nevarni, ker sta vsebovali majhne delce, ki bi lahko predstavljali nevarnost zadušitve. Zdravstveni inšpektorat je iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 129 obvestil o nevarnih proizvodih, ki sodijo v okvir splošne varnosti, od teh sta bila na slovenskem trgu najdena dva proizvoda, dekorativna predmeta v obliki proizvoda zavajajočega videza. Zdravstveni inšpektorat v letu 2010 za kozmetične proizvode v sistem RAPEX ni posredoval nobenega obvestila, je pa iz sistema prejel in obravnaval 82 obvestil o nevarnih proizvodih, od teh so bili na slovenskem trgu najdeni štirje proizvodi (maskara z vsebnostjo nitrozaminov, mikrobiološko neustrezna krema ter dve različni kremi s prisotnostjo prepovedanega UV filtra). Na podlagi rezultatov analiz vzorcev je Zdravstveni inšpektorat v sistem RAPEX posredoval 15 obvestil o ugotovljenih nevarnih igračah, najdenih na slovenskem trgu. Obvestila so bila v sistem RAPEX dana za različne vrste igrač in neskladnosti, večinoma zaradi vsebnosti ftalatov in nevarnosti majhnih delcev, ki glede na izvedene analize lahko nastanejo pri poškodbi igrače. Zdravstveni inšpektorat je iz sistema RAPEX prejel in obravnaval 553 obvestil o nevarnih igračah. V obvestilih RAPEX so bile kot najpogostejši vzrok neskladnosti navedene mehanske lastnosti (majhni delci in ostri delci, neustrezna gorljivost in glasnost igrač) in kemijske lastnosti (ftalati, kovine, nitrozamini, acetofenon in benzen). Na podlagi obvestil RAPEX je bilo na slovenskem trgu najdenih 11 igrač, ocenjenih za nevarne največkrat zaradi vsebnosti majhnih delcev v različnih igračah, neustrezne glasnosti pištole in jakosti laserja v loku z laserjem, mikrobiološke neustreznosti milnih mehurčkov, prevelike vsebnosti formaldehida v magnetni leseni igrači ter možnosti zunanjih poškodb zaradi mehanske neustreznosti gugalnice. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 21 V.4 Spletne strani Zdravstvenega inšpektorata Namen spletne strani Zdravstvenega inšpektorata (www.zi.gov.si) je obveščati javnost o nevarnih izdelkih in drugih ugotovitvah inšpektorata, jasno in pregledno posredovati informacije o organiziranosti in delu inšpektorata ter omogočiti hiter dostop do informacij javnega značaja. Spletna stran se sproti spreminja in dopolnjuje, decembra 2010 pa je bila tudi oblikovno spremenjena v skladu s Celostno grafično podobo državne uprave. Slika 4 – Domača spletna stran Zdravstvenega inšpektorata 22 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 V.5 Sodelovanje pri pripravi predpisov Zdravstveni inšpektorat je z Ministrstvom za zdravje sodeloval pri pripravi številnih novih predpisov oziroma pri pripravi sprememb že obstoječih predpisov, in sicer predvsem pri pripravi naslednjih predpisov: Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili, Uredba o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin, Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom , Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o novih živilih, Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o onesnaževalih v živilih, Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju uredb Sveta (ES) in uredb Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju živil in krme, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora, Uredba o izvajanju določb Uredb Komisije o uvozu nekaterih živil neživalskega izvora iz tretjih držav, Uredba o izvajanju uredbe (ES) o aditivih za živila, Uredba o izvajanju uredbe (ES) o aromah za živila, Uredba o izvajanju uredbe (ES) o encimih za živila, Pravilnik o aditivih za živila, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prehranskih dopolnilih, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 23 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, Uredba o pitni vodi, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o zdravilstvu, Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine , Pravilnik o upravljanju čakalnih seznamov in najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve, Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, Uredba o varnosti igrač, ki povzema vsebino direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač, Odredba o seznamu standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s Pravilnikom o varnosti igrač. Aktivno sodelovanje je potekalo tudi z Ministrstvom za promet, s katerim smo sodelovali pri pripravi Uredbe o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij, in Ministrstvom za okolje in prostor, s katerim smo sodelovali pri pripravi Pravilnika, ki ureja graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Z Ministrstvom za gospodarstvo smo sodelovali pri pripravi novega Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. V.6 Sodelovanje z drugimi institucijami, službami in organi Zdravstveni inšpektorat je pri opravljanju svojih nalog sodeloval z različnimi strokovnimi institucijami. Inšpektorat je vključen v delo Posvetovalnega odbora za splošno varnost proizvodov in sodeluje v medresorskem odboru za delovanje notranjega trga, ki delujeta v okviru Ministrstva za gospodarstvo. Aktivno smo vključeni v delo na področju standardizacije in sicer v dveh tehničnih odborih SIST/TC KDS Kozmetična, dezinfekcijska sredstva in površinsko aktivne snovi in SIST/TC OTR Izdelki za otroke. Na področju živil so zdravstveni inšpektorji v okviru projekta Evropske komisije TAIEX inšpektorjem iz Črne gore pripravili predstavitve na temo pitne in mineralne vode, na temo prehranskih dopolnil pa so sodelovali na okrogli mizi o kakovosti prehranskih dopolnil v organizaciji Inštituta za nutricionistiko. Na seminarju za nosilce živilske dejavnosti, ki ga je 24 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 organiziral isti Inštitut, so zdravstveni inšpektorji predstavili prehranske in zdravstvene trditve. Z Inštitutom za varovanje zdravja je bila pripravljena ocena Smernic dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu. Zdravstveni inšpektorji sodelujejo tudi v Odboru za obravnavo Nacionalnega večletnega nadzornega programa za ostanke pesticidov, delovni skupini za pripravo programa monitoringa zoonoz in delovni skupini za prehranske in zdravstvene trditve in nova živila. V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 inšpektorat aktivno sodeluje s Carinsko upravo RS na področju igrač, kozmetike in proizvodov splošne varnosti. Skladno s programom dela Zdravstvenega inšpektorata in strategijo delovanja inšpekcijskih služb je inšpektorat okrepil sodelovanje z drugimi inšpekcijami (Inšpektorat RS za kmetijstvo gozdarstvo in hrano, Veterinarska uprava RS, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Javna agencija za medicinske pripomočke, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpekcija za kemikalije pri Uradu RS za kemikalije, Tržni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za delo, Inšpektorat za šolstvo in šport) predvsem z aktivno udeležbo v Inšpekcijskem svetu, načrtovanjem in izvedbo skupnih inšpekcijskih nadzorov v okviru regijskih koordinacij inšpekcijskih služb, ki so omogočile hitrejšo izmenjavo informacij, odstopom pobud, ki ne sodijo v stvarno pristojnost inšpektorata ter posvetovanjem o predmetnih zadevah z drugimi inšpekcijskimi organi in službami. Zdravstveni inšpektorat je pri opravljanju svojih nalog sodeloval z različnimi strokovnimi institucijami. Strokovno podporo pri izvajanju nadzora, zlasti na področjih kemije, mikrobiologije, biotehnologije, higiene in živilske tehnologije, sta zagotavljala Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Okrepilo pa se je tudi sodelovanje z drugimi zavodi za zdravstveno varstvo. V.7 Sodelovanje z organi Evropske skupnosti Zdravstveni inšpektorat je vključen v delo predstavnikov nadzornih organov držav članic za nadzor notranjega trga in ekspertnih skupin na področju kozmetičnih proizvodov in varnosti igrač (PEMSAC, ADCO Toys Expert Group on Toys Safety) in v komitološki odbor, ustanovljen v skladu z novo direktivo o varnosti igrač. V okviru zgoraj omenjenih skupin se med drugim obravnavajo problemi nadzora, metode, ukrepi, sprejemajo pa se tudi smernice in usklajuje nadzor. Cilj delovanja je pospeševanje sodelovanja med članicami, koordinacija dejavnosti, izmenjava podatkov ter razvoj in izvedba skupnih projektov, vključno z izmenjavo mnenj in izkušenj. Vključujemo se tudi v skupne projekte nadzora v okviru organizacije PROSAFE, tako na področju igrač, kot tudi splošne varnosti. V letu 2010 so se začele aktivnosti na projektu PROSAFE Joint Action 2010- GPSD Products-Textiles. (Joint Market Surveillance Action on toy disguise costumes). POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 25 V.8 Sodelovanje z javnostmi Načelo odprtosti javnega sektorja je njegova ključna funkcija. V modernih demokratičnih družbah mora biti javni sektor in znotraj njega tudi organi državne uprave zaradi porabe proračunskih oziroma javnih sredstev, predvsem pa zaradi izvajanja javnih nalog, ves čas na očeh javnosti in s tem tudi pod drobnogledom medijev. Tako kot drugi organi državne uprave tudi Zdravstveni inšpektorat sodeluje z različnimi javnostmi, med katerimi so tudi občani, nosilci dejavnosti, združenja, strokovne organizacije in mediji. Sodelovanje z omenjenimi javnostmi poteka preko zahtev do informacij javnega značaja in vprašanj, posredovanih na glavno pisarno Zdravstvenega inšpektorata ali neposredno inšpektorjem oziroma zaposlenim na inšpektoratu. V letu 2010 je bilo v Zdravstvenem inšpektoratu zabeleženih več kot 600 različnih dopisov, povezanih s sodelovanjem z javnostmi. V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je Zdravstveni inšpektorat prejel 17 zahtev za dostop do omenjenih informacij, od katerih je bilo v letu 2010 rešenih 14, tri zadeve pa so bile rešene v letu 2011. Vsem zahtevam, prejetim v letu 2010, smo ugodili in prosilcem omogočili vpogled v zahtevano informacijo oziroma smo jim poslali njeno fotokopijo ali pa smo jim omogočili dostop v elektronski obliki. Na podlagi Zakona o medijih je Zdravstveni inšpektorat prejel in odgovoril na 124 vprašanj novinarjev, zdravstveni inšpektorji pa so sodelovali tudi v raznih radijskih in televizijskih oddajah, tako informativnih kot izobraževalnih. 26 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 VI. PRORAČUN Za izvajanje svojih nalog je imel Zdravstveni inšpektorat za leto 2010 veljavni proračun v višini 6.565.741,67 evrov, ki ga je realiziral v višini 6.316.350,51 evrov oziroma 96,20 odstotkov glede na veljavni proračun. Poraba sredstev za delo Zdravstvenega inšpektorata je razvidna iz porabe na proračunskih postavkah: 2915 Investicije, 4530 Materialni stroški, 5993 Plače, 6136 Analize vzorcev, 7419 Prevozna sredstva - sredstva odškodnine, 9569 Prevozna sredstva - sredstva odškodnine, 7452 Stvarno premoženje - sredstva kupnine od prodaje stvarnega premoženja, in 7683 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Investicije (proračunska postavka 2915) Poraba sredstev, ki so namenjena za investicije in investicijsko vzdrževanje, je evidentirana na proračunski postavki 2915. V letu 2010 so bila sredstva na proračunski postavki 2915 porabljena za nakup osnovnih sredstev: nakup opreme: pisarniško pohištvo, klimatske naprave, računalniška strojna oprema (delovne postaje, prenosni računalniki), oprema za tiskanje in razmnoževanje (tiskalniki, skenerji, fotokopirni stroji), nakup specialne opreme za inšpekcijsko delo, telekomunikacijska oprema (mobilni telefoni, omrežna stikala), nakup računalniške licenčne in nelicenčne programske opreme in nadgradnjo informacijskega sistema. Zdravstveni inšpektorat je ob koncu leta 2010 za opravljanje inšpekcijskega dela na terenu razpolagal s 56 službenimi vozili, ki so razporejena po območnih enotah glede na število inšpektorjev na enoti in velikosti regije, ki jo območna enota pokriva. V letu 2010 je bilo zaradi prenosa dela virov in osnovnih sredstev iz Zdravstvenega inšpektorata na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano prenesenih tudi sedem službenih vozil. Povprečna starost službenega vozila v Zdravstvenem inšpektoratu je šest let. V letu 2010 so bila porabljena sredstva za investicije v višini 183.181,12 evrov oziroma 98,54 odstotkov glede na veljavni proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev nižja za 4.638,1 evrov oziroma 2,4 odstotka. Materialni stroški (proračunska postavka 4530) Sredstva na proračunski postavki 4530 so namenjena za pokrivanje stroškov: obratovanja organa v poslovnih prostorih na 26 lokacijah, kjer Zdravstveni inšpektorat deluje (elektrika, voda, ogrevanje ipd.), opravljanja nalog zaposlenih v organu (stroški poštnine, stroški telefonskih pogovorov, pisarniški material ipd.), POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 27 službenih potovanj zaposlenih v domovini in tujini, podpore sistema vodenja oziroma sistema kakovosti, izvajanja notranjih presoj, servisiranja, vzdrževanja in zavarovanja službenih avtomobilov, izvajanja nalog na podlagi Zakona o varnosti in zdravja pri delu (naloge pooblaščenega zdravnika). Materialni stroški so namenjeni pokrivanju tekočih izdatkov po skupinah namenov, in sicer za: pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije, prevozne stroške in storitve, izdatke za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, poslovne najemnine in zakupnine, druge operativne odhodke. Poraba sredstev za materialne stroške na proračunski postavki 4530 je bila v letu 2010 v višini 505.954,69 evrov oziroma 98,61 odstotkov glede na veljavni proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev zaradi varčevalnih ukrepov nižja za 53.297,96 evrov oziroma 9,52 odstotkov. Analize vzorcev (proračunska postavka 6136) Poraba sredstev, ki so namenjena za izvajanje programov raziskav, preiskav in meritev, vključno z laboratorijskimi preskušanji vzorcev različnih proizvodov oziroma materialov, ekspertizami in ocenami tveganj, katerih cilj je ugotavljanje skladnosti stanj, dejavnosti oziroma proizvodov s predpisanimi zahtevami oziroma ocena njihove varnosti in zagotavljanje pravilnega transporta vzorcev do laboratorijev pod kontroliranimi in dokumentiranimi pogoji, je evidentirana na proračunski postavki 6136. V letu 2010 so bila porabljena sredstva za storitve analiz v višini 871.262,52 evrov oziroma 93,66 odstotkov glede na veljavni proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev zaradi prenosa pristojnosti (ZDU-1E) nižja za 934.968,66 evrov oziroma 51,76 odstotkov. Plače zaposlenih (proračunska postavka 5993) Poraba sredstev za plače zaposlenih se evidentira na proračunski postavki 5993. Sredstva na proračunski postavki 5993 so namenjena za: plače in dodatke ter prispevke, regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila prevoza na delo in z dela, 28 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, nadurno delo, druge izdatke zaposlenim (jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči), premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poraba sredstev za plače zaposlenih je bila v letu 2010 realizirana v višini 4.710.735,44 evrov oziroma 96,50 odstotkov glede na veljavni proračun za leto 2010. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev zaradi prenosa pristojnosti (ZDU–1E) nižja za 336.899,32 evrov oziroma 6,67 odstotkov. Prevozna sredstva – sredstva odškodnine (proračunska postavka 7419 in 9569) Sredstva od odškodnin se evidentirajo na proračunskih postavkah 7419 in 9569. Sredstva za to postavko so pridobljena na podlagi izplačila odškodnin s strani zavarovalnic v primeru poškodb avtomobilov pri prometnih nesrečah. Sredstva so namenska in se koristijo izključno za vzdrževanje, popravila in nadomestna vozila. V letu 2010 je bila na proračunskih postavkah 7419 in 9569 evidentirana poraba v višini 2.181,00 evrov. Zaradi namenskih sredstev na proračunskih postavkah 7419 in 9569 so se neporabljena sredstva na proračunskih postavkah v višini 4.550,00 evrov prenesla v proračun za leto 2011. Stvarno premoženje – sredstva kupnine od prodaje stvarnega premoženja (proračunska postavka 7452) Sredstva na proračunski postavki 7452 so pridobljena na podlagi pogodb od prodaje službenih vozil. V letu 2010 Zdravstveni inšpektorat ni odprodal nobenega službenega vozila. V letu 2010 ni bilo evidentirane porabe na proračunski postavki. Zaradi namenskih sredstev na proračunskih postavkah 7452 so se neporabljena sredstva na proračunski postavki 7452 v višini 1.171,00 evrov prenesla v proračun za leto 2011. Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (proračunska postavka 7683) Poraba sredstev za izvajanje Načrta izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja je evidentirana na proračunski postavki 7683. Načrt izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja vključuje potrebe po izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, ki izhajajo iz delovnih nalog zaposlenih in so za zagotavljanje zakonitega, učinkovitega in kakovostnega inšpekcijskega nadzora nujno potrebne. Zdravstveni inšpektorat ima v okviru sistema vodenja oziroma kakovosti izdelan samostojen proces, ki natančno opredeljuje izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Poudarek v načrtu izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja je na izvajanju internih izpopolnjevanj, sestankov in izpopolnjevanj z asistenco, v okviru katerih zaposleni izpopolnjujejo ostale zaposlene (prenos znanj v okviru organa). Sredstva na postavki pokrivajo tudi stroške udeležbe na učnih delavnicah, tečajev tujih jezikov, strokovnih izpopolnjevanj v tujini ipd. Poraba sredstev za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na proračunski postavki 7683 je bila v letu 2010 v višini 43.035,00 evrov oziroma 91,82 odstotkov glede na veljavni proračun. V primerjavi z letom 2009 je bila poraba sredstev nižja za 4.406,61 evrov oziroma 9,29 odstotkov. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 29 VII. IZVAJANJE NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA Naloge Zdravstvenega inšpektorata se uresničujejo z inšpekcijskim nadzorom, s katerim se preverjata izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov na področjih, opredeljenih z delokrogom inšpektorata. Inšpekcijski nadzor opravljajo zdravstveni inšpektorji, v mejah svojih pristojnosti, kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Predmet inšpekcijskega nadzora so lahko osebe, objekti, naprave, proizvodi ali storitve, vključno z dejavnostmi in procesi, ki se izvajajo pri proizvodnji oziroma storitvah. Zdravstveni inšpektorji opravljajo nadzor v okviru rednih, izrednih in kontrolnih inšpekcijskih pregledov. Dodatno se nadzor izvaja z vzorčenjem pri dejavnostih, pri katerih se preverjajo sanitarno zdravstveni pogoji oziroma skladnost proizvodov s predpisi. Pregledi so praviloma nenapovedani. Z inšpekcijskim pregledom se inšpektor neposredno na kraju samem prepriča o dejanskem stanju, o kršitvah zakonov in predpisov ter neizvršenih ukrepih. Z vzorčenjem se preverja skladnost snovi, sestavin in proizvodov z določbami zakonov in predpisov ter oceni tveganje za zdravje ljudi. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora zagotavljajo strokovno podporo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Redni nadzor se izvaja po uradni dolžnosti brez posebnih dodatnih povodov v okviru letnega programa. Pogostost rednih inšpekcijskih pregledov je določena na podlagi ocene tveganja, ki upošteva vrsto in obseg aktivnosti tistih dejavnosti oziroma objektov, ki so pod nadzorom, ciljne populacije njihovih potrošnikov/uporabnikov in stopnje implementacije njihovega notranjega nadzora, ob upoštevanju razpoložljivih virov inšpektorata, vključno s kadrovskimi in finančnimi. Izredni inšpekcijski pregledi se izvedejo v čim krajšem času po vsaki prejeti prijavi, odstopu drugih služb oziroma obvestilu Evropske komisije ter v drugih primerih utemeljenih sumov na kršenje predpisov, ki so v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. Pri kontrolnih pregledih inšpektorji preverjajo, ali je nosilec dejavnosti dejansko odpravil predhodno ugotovljene neskladnosti. Z namenom učinkovitega izvajanja inšpekcijskega nadzora se inšpekcijski pregledi izvajajo s kontrolnimi postopki. Kontrolni postopki vsebujejo posamezne zahteve zakonodaje ter inšpektorjem določajo način in obseg pregleda. Pri rednem nadzoru se kontrolni postopki izvajajo v širšem obsegu, medtem ko se pri izrednem nadzoru in/ali kontrolnih pregledih praviloma izvajajo v obsegu, ki ga zahteva povod za pregled oziroma predhodno ugotovljena neskladnost. V zadnjih letih se je struktura inšpekcijskega pregleda nadgradila tako, da so se inšpekcijski pregledi preusmerili iz nadzora posameznih področij (npr. higienska ustreznost pitne vode) na objekte oziroma nosilce dejavnosti (npr. bolnišnica). To pomeni, da zdravstveni inšpektorji pri enem pregledu objekta istočasno presodijo skladnost nad izvajanjem 30 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 predpisov na več področjih iz delokroga Zdravstvenega inšpektorata. Inšpektorat se je za nov pristop odločil zaradi naraščajočega števila področij v njegovi pristojnosti, ki so narekovala učinkovitejšo organizacijo inšpekcijskega nadzora. Kadar inšpektorji ugotovijo kršenje oziroma ne-izvajanje predpisov, so dolžni ukrepati za zagotovitev zakonitega stanja v sorazmerju s težo kršitve. Ukrepi, ki jih lahko izreče zdravstveni inšpektor, so lahko upravni (izdaja ureditvene odločbe v upravnem postopku oziroma izrek opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru) in prekrškovni (izrek globe, opozorila ali opomina v skladu z Zakonom o prekrških). Inšpektor ustavi postopek, ko na podlagi inšpekcijskega pregleda ali rezultata analiz odvzetega vzorca ugotovi, da zakon ali drugi predpis ni bil kršen. V nasprotnem primeru lahko inšpektor v skladu z zakonodajo in po načelu sorazmernosti odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških, poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali pristojnemu organu predlaga sprejem ukrepov. VIII. IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V LETU 2010 VIII.1 Inšpekcijski nadzor V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat izvajal inšpekcijski nadzor po letnem načrtu inšpekcijskega nadzora, ki je sestavni del Poslovnega načrta Zdravstvenega inšpektorata in obsega načrt nadzorov na področni ravni, na ravni posamezne območne enote in za posameznega inšpektorja. Letni načrt za leto 2010, ki vsebuje poleg števila pregledov tudi načrte vzorčenja po posameznih področjih delovanja, je bil pripravljen na podlagi analize podatkov o realizaciji nadzora v letu 2009 in potrebnega obsega dela v letu 2010, glede na pričakovane spremembe predpisov in na podlagi ocen tveganj. Pogostost in obseg nadzora sta se na posameznih področjih in pri posameznih kategorijah obratov spreminjala tudi med letom. Na ta način je inšpektorat svoje vire usmerjal na področja, kjer so se pojavljala nova tveganja oziroma na področja uveljavljanja novih predpisov, ki so zahtevala ustrezno prilagoditev obsega in vsebine nadzora. Pogostost se je spreminjala tudi na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora po posameznih področjih in kategorijah. Zdravstveni inšpektorat je v letu 2010 dosegel zastavljene cilje in kljub manjšemu številu inšpektorjev opravil za 11,6 odstotkov več pregledov. Zdravstveni inšpektorji so na vseh področjih nadzora skupaj opravili 56.071 inšpekcijskih pregledov, od tega so na področjih, kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, odvzeli 3.871 vzorcev različnih vrst proizvodov in materialov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre. Število inšpekcijskih pregledov v obdobju 2008 – 2010 je razvidno iz preglednice in grafa spodaj. V letu 2010 je vsak inšpektor opravil povprečno 500 obravnav. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 31 Preglednica 4 - Število inšpekcijskih pregledov in odvzetih vzorcev v obdobju 2008-2010 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov (vključno z odvzetimi vzorci) 2008 2009 Indeks 09/08 2010 Indeks 10/09 49.300 50.222 101,9 56.071 111,6 Graf 5 – Število opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z odvzetimi vzorci 58000 56071 56000 54000 52000 50000 50222 49300 48000 46000 44000 2008 2009 2010 Obseg dela Zdravstvenega inšpektorata se je v zadnjih letih povečal z novimi nalogami, ki so bile inšpektoratu dodeljene s spremembami veljavnih ter sprejemom novih predpisov, predvsem zakonov (Zakon o zdravniški službi, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem zdravju). Podobne spremembe se napovedujejo tudi za prihodnje obdobje, v katerem je med drugim predvidena uveljavitev novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter sprejem novele Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o zdravilski dejavnosti in nove Uredbe o varnosti igrač. Obremenitev se v zadnjih letih povečuje tudi zaradi nedorečenosti in posplošenosti pristojnosti zlasti na področjih varstva okolja. Praktičen primer nepotrebne hkratne obremenitve več različnih inšpekcijskih služb, vključno zdravstveno inšpekcijo, je ureditev pristojnosti na področju oskrbe malih kurilnih naprav in opravljanja dimnikarske službe. Povečan obseg dela se je odražal v povečanem številu opravljenih inšpekcijskih pregledov s poudarkom na področju varnosti različnih proizvodov ter nadzora pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, pri katerih se je preverjalo spoštovanje predpisov na področjih pacientovih pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe, nalezljivih bolezni, ravnanja z odpadki v zdravstvu ter zagotavljanje minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev. Poseben poudarek je bil na vzpostavljanju nadzora na področju pacientovih pravic, zlasti na pravici do spoštovanja pacientovega časa (nadzor na področju čakalnih dob in čakalnih seznamov). V poglavju "IX. Inšpekcijski nadzor po področjih" prikazujemo obseg in vsebino opravljenega dela ločeno po posameznih področjih inšpekcijskega nadzora. 32 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 VIII.2 Inšpekcijski ukrepi Zdravstveni inšpektorji izrečejo inšpekcijske ukrepe na podlagi ugotovitev nadzora skladno z zakonodajo in sorazmerno z vrsto neskladnosti. Inšpektorji morajo opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa (načelo sorazmernosti). Inšpektor pri izbiri ukrepa poleg teže kršitve upošteva še vrsto drugih dejavnikov, ki so od primera do primera različni, na primer okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, zgodovino nekega objekta oziroma ukrepe, ki so bili določenemu zavezancu že izrečeni, ter razloge za izvršitev oziroma neizvršitev teh ukrepov. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov inšpektor oceni, kateri ukrep je glede na dejanje zadosten. V primeru sprejetja novega predpisa ali določene obsežnejše spremembe nekega že obstoječega predpisa zdravstveni inšpektorji zavezance na nepravilnosti praviloma najprej opozarjajo oziroma jih opomnijo, da so v veljavi novi predpisi, ki jih pri naslednjem pregledu zavezanci morajo spoštovati. V letu 2010 je bilo skupaj izrečenih 7.563 ukrepov, od tega 5.004 upravnih ukrepov (1.989 odločb o odpravi nepravilnosti, 3.015 upravnih opozoril) in 2.559 prekrškovnih ukrepov (163 odločb o prekršku, 853 plačilnih nalogov, 116 opominov in 1.427 opozoril za storjen prekršek). V letu 2010 je v povprečju vsak inšpektor izrekel 67 ukrepov. Število posameznih ukrepov je razvidno iz grafa in razpredelnice spodaj. Graf 6 – Število ukrepov v letu 2010 3500 Odločbe o odpravi nepravilnosti 3000 3015 2500 Upravna opozorila po ZIN 2000 Odločba o prekršku 1989 1500 Plačilni nalog 1427 1000 500 Opomin za prekršek 853 163 116 0 Opozorilo za storjen prekršek 2010 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 33 Preglednica 5 – Vrsta ukrepov v letu 2010 VRSTA UKREPA 2010 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ 1989 3015 5004 Prekrškovni ukrepi Odločba o prekršku Plačilni nalog Opomin Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 SKUPAJ ŠTEVILO VSEH UKREPOV 163 853 116 1427 2559 7563 V letu 2010 je bilo izrečenih največ upravnih ukrepov, kar dvakrat več kot prekrškovnih ukrepov. Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2010 je prikazan v grafu spodaj. Prekrškovni ukrepi so bili prevladujoč ukrep na področjih omejevanja porabe alkohola in omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Zato imamo na teh dveh področjih tudi največ sodne prakse, saj sodišče kot drugostopenjski organ v prekrškovnih zadevah na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo odloča o ustreznosti izrečenih prekrškovnih ukrepov. Žal ugotavljamo, da sodišča po Sloveniji pri odločanju nimajo enotnega pristopa, saj se njihove odločitve razlikujejo, pa čeprav se, po naši oceni, sodišča odločajo na podlagi podobnega dejanskega stanja. Opisana sodna praksa otežuje nadzor zdravstvenih inšpektorjev. Graf 7 – Delež upravnih in prekrškovnih ukrepov v letu 2010 Prekrškovni ukrepi 34% 34 Upravni ukrepi 66% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 V poročevalskem letu je bilo izrečenih največ opozoril (59%), od tega največ opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (40%) in opozoril za storjen prekršek (19%). Po številu sledijo upravne odločbe o odpravi nepravilnosti (26%) in globe (13%). Najmanj je bilo izrečenih opominov za prekršek (2%). Visok delež opozoril je v skladu z zgoraj omenjenim načelom sorazmernosti ter usmeritvam inšpektorata v preventivno delovanje. Delež posameznih inšpekcijskih pregledov je prikazan v grafu spodaj. Graf 8 – Deleži posameznih inšpekcijskih ukrepov Opozorilo za storjen prekršek 19% Odločbe o odpravi nepravilnosti 26% Opomin za prekršek 2% Plačilni nalog 11% Odločba o prekršku 2% Upravna opozorila po ZIN 40% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 35 IX. INŠPEKCIJSKI NADZOR PO PODROČJIH 1 NALEZLJIVE BOLEZNI Cilj predpisov1 na področju nalezljivih bolezni je vzpostavitev enotnega sistema varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami. Zakon o nalezljivih boleznih določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo prebivalce Slovenije in bolnišnične okužbe, ki nastanejo v vzročni povezavi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Zakon o nalezljivih boleznih je uvedel načelo upravičenosti do varstva pred nalezljivimi boleznimi, načelo obveščenosti in načelo obveznosti sodelovanja. V skladu z načelom upravičenosti do varstva ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Načelo obveščenosti določa, da mora biti prebivalstvo obveščeno glede tveganj za nastanek in razširjenje nalezljivih bolezni, vključno s programi svetovanja in izobraževanja o možnostih osebne zaščite, preprečevanja širjenja in zdravljenja. Obveznost sodelovanja zavezuje vse osebe, da v skladu z zakonom omogočijo opravljanje pregledov kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi. Odgovorne osebe morajo poskrbeti za zaznavanje in sporočanje o pojavu nalezljive bolezni, ki bi predstavljala tveganje za ostalo prebivalstvo. Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Splošne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci javne skrbi za zdravje. Cilj izvajanja splošnih ukrepov je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode ter ustrezne kakovosti zraka v zaprtih prostorih, sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, in ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja. Posebne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom – zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost. Cilj posebnih je dosledno prijavljanje in obravnava nalezljivih bolezni in izbruhov, obravnava odklanjanja oziroma onemogočanja obveznega cepljenja, izvajanje obveznega zdravljenja ter izolacije, prevoz, pokop, izkop in prekop posmrtnih ostankov ter izdaja posmrtnih potnih listov. Zakon določa tudi ukrep za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, t. j. izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ki ga mora izvajati vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Program mora obsegati epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, doktrino izvajanja vseh diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov, doktrino sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in 1 36 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 rokovanja z odpadki, doktrino ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbami, program zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih mestih ter program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih. Za pripravo in izvajanje programa morajo biti zagotovljeni tudi strokovni, tehnični in organizacijski pogoji, ki jih določa Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravilnik določa, da mora imeti bolnišnica komisijo, zdravnika in sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb. Natančno opredeljuje pisna navodila v okviru posameznih doktrin, ki jih mora izvajalec zdravstvene dejavnosti pripraviti. Določa tudi tehnične pogoje za izvajanje programa. Med tehnične pogoje za izvajanje programa sodi tudi zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode. Na področju nalezljivih bolezni zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem splošnih in posebnih ukrepov, določenih v Zakonu o nalezljivih bolezni ter nad pripravo in izvajanjem programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb ter zagotavljanjem tehničnih pogojev za izvajanje le-tega pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 7.119 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 1.235 vzorcev vode za laboratorijske analize na mikrobiološke parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 929 inšpekcijskih ukrepov, od tega 853 upravnih ukrepov (555 odločb o odpravi nepravilnosti in 298 upravnih opozoril) in 76 prekrškovnih ukrepov (sedem odločb o prekršku, 23 plačilnih nalogov, dva opomina in 44 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 6 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 7119 1235 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 555 298 853 7 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 23 2 44 SKUPAJ 76 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 929 V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri nadzoru nad izvajanjem splošnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni največ neskladnosti ugotovili pri zagotavljanju zdravstvene ustrezne pitne vode zaradi neizvajanja ali pomanjkljivega izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju, kar izhaja tudi iz rezultatov vzorčenja vode v nastanitvenih objektih. Pri nadzoru nad izvajanjem posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni so bile ugotovljene neskladnosti pri prijavljanju nalezljivih bolezni, in sicer posamezni zavezanci ne vodijo evidenc primerov nalezljivih bolezni, ki so jih prijavili na zavod za zdravstveno varstvo. Na področju obveznega cepljenja se inšpektorat srečuje s problematiko dolgotrajnih postopkov pri tistih primerih, ko obvezniki za cepljenje le tega odklanjajo oziroma ga onemogočajo. Neskladnosti so bile ugotovljene pri vodenju POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 37 predpisane evidence o izvedenem cepljenju ter glede ustreznega usposabljanja tistih posameznikov, ki so pri cepitelju zadolženi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva. Na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti največkrat zabeležili problematiko izvajanja ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju, priprave in izvajanja navodil v okviru programa ter epidemiološkega spremljanja bolnišničnih okužb (dejansko se spremljajo le določene vrste okužb). Letni program inšpekcijskega nadzora je poleg pregledov predvidel tudi vzorčenje vode. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji skupaj odvzeli 1.235 vzorcev vode. V okviru rednega nadzora je bilo odvzetih 1.101 vzorcev vode, in sicer 535 vzorcev vode iz zobozdravniških stolov in 566 vzorcev vode iz internega vodovodnega omrežja nastanitvenih in zdravstvenih ustanov. V okviru izrednega nadzora pa je bilo, v okviru epidemioloških preiskav v primeru suma na legioneloze pri ljudeh, odvzetih še 134 vzorcev vode. V okviru rednega vzorčenja so zdravstveni inšpektorji pri zobozdravnikih skupaj odvzeli 535 vzorcev vode iz zobozdravniških stolov z namenom preverjanja zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode in izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. V vodi se je ugotavljala prisotnost bakterij E.Coli, Pseudomonas aeruginosa, Legionella spp. prisotnost koliformnih bakterij ter skupno število kolonij pri 22° in 37°C. Parametri preskušanja in vrednosti parametrov so bili določeni v dokumentu Zobozdravniški stoli in voda, ki ga je pripravil Inštitut za varovanje zdravja RS. Za bakterijo Legionella spp je bila določena mejna vrednost < 10 CFU/100 ml vode, kar pomeni, da je bila pri vseh vzorcih, kjer je bilo število legionel < 10 CFU/100 ml, podana ocena, da legionela v vodi ni bila najdena. Rezultati analiz 535 vzorcev vode so pokazali, da je bila legionela najdena v 97 vzorcih: v OE Celje v 24 od 73, v OE Dravograd v 5 od 30, v OE Kranj v 25 od 70, v OE Ljubljana v 36 od 127, v OE Maribor v 1 od 80, v OE Nova Gorica v 2 od 40, v OE Novo mesto v 4 od 40 vzorcev vode. V OE Koper in Murska Sobota legionela ni bila najdena. Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah so prikazani v spodnjih dveh grafih. 38 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 9 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah – številčni prikaz 140 120 36 100 91 80 60 40 79 24 49 20 1 Legionela je bila najdena (število) 25 5 2 4 38 36 NG NM 0 0 45 30 25 40 Legionela ni bila najdena (število) 0 CE DR KR LJ MB MS KP Graf 10 – Rezultati vzorčenja vode v zobozdravniških stolih na prisotnost legionele po območnih enotah – deležni prikaz 120 1,3 100 0 5 0 10 16,7 80 32,9 35,7 28,3 60 98,8 100 100 95 90 83,3 40 67,1 64,3 Legionela je bila najdena (%) Legionela ni bila najdena (%) 71,7 20 0 CE DR KR LJ MB MS NG NM KP V vzorcih vode iz zobozdravniških stolov se je ugotavljala tudi prisotnost E.Coli, koliformnih bakterij, Pseudomonas aeruginosa, ter skupno število mikroorganizmov pri 37°C in 22°C. E.Coli je pokazatelj fekalne kontaminacije, ostali parametri (Pseudomonas aeruginosa in skupno število mikroorganizmov) pa so opredeljeni kot indikatorski parametri in so pokazatelj higienskega stanja vodovodnega sistema. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 39 Navedeni parametri so bili v preseženem številu najdeni v 375 vzorcih vode: v OE Celje v 54 od 73, v OE Dravograd v 22 od 30, v OE Kranj v 51 od 70, v OE Ljubljana v 98 od 127, v OE Maribor v 41 od 80, v OE Murska Sobota v 20 od 35, v OE Nova Gorica v 30 od 40, v OE Novo mesto v 29 od 40 in v OE Koper v 30 od 40 vzorcev vode. E.Coli je bila najdena v osmih vzorcih vode, koliformne bakterije v 21 vzorcih vode in Pseudomonas aeruginosa v 84 vzorcih vode. Skupno število mikroorganizmov pri 37° C je bilo preseženo v 300 vzorcih vode in pri 22°C v 312 vzorcih vode. Delež vzorcev, odvzetih iz zobozdravniških stolov, v katerih je bila najdena prisotnost mikroorganizmov po območnih enotah, je prikazan v grafu spodaj. Graf 11 – Delež vzorcev, odvzetih iz zobozdravniških stolov, v katerih je bila najdena prisotnost mikroorganizmov, po območnih enotah 90% 80% 74,0% 73,3% 72,9% 77,2% 75,0% 72,5% 75,0% 70% 57,1% 60% 51,3% 50% Pozitivni vzorci 40% 30% 20% 10% 0% CE DR KR LJ MB MS NG NM KP V nastanitvenih in zdravstvenih objektih po Sloveniji so zdravstveni inšpektorji v okviru rednega vzorčenja vode odvzeli skupaj 566 vzorcev vode, v katerih se je z laboratorijskimi analizami preverjala prisotnost legionele. Vzorci vode so bili odvzeti v 106 nastanitvenih objektih (v 87 hotelih, 13 domovih za ostarele, treh socialno varstvenih zavodih, dveh dijaških domovih in v enem počitniškem apartmaju) in v 12 zdravstvenih objektih (v šestih zdravstvenih domovih, petih objektih univerzitetnih kliničnih centrov in eni splošni bolnišnici). Legionela je bila najdena v skoraj polovici (49%) nastanitvenih objektov in v 83 odstotkih zdravstvenih objektov, zajetih v program vzorčenja. V 87 hotelih je bilo skupno odvzetih 390 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v 45 hotelih. V 13 domovih za ostarele je bilo skupno odvzetih 76 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v petih domovih za ostarele. V treh socialno varstvenih zavodih je bilo skupno odvzetih 16 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v dveh socialno varstvenih zavodih. V dveh dijaških domovih je bilo skupno odvzetih devet vzorcev vode, legionela pa ni bila najdena v nobenem. V enem apartmaju so bili skupno odvzeti štirje vzorci vode. Legionela v apartmaju ni bila najdena. V šestih zdravstvenih domovih je bilo skupno odvzetih 29 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v petih zdravstvenih domovih. V petih objektih v sklopu univerzitetnih kliničnih centrov (UKC Ljubljana, UKC Maribor), je bilo skupno 40 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 odvzetih 34 vzorcev vode. Legionela je bila najdena v štirih objektih. V eni splošni bolnišnici je bilo skupno odvzetih osem vzorcev vode. V objektu je bila legionela najdena. Rezultati rednega programa vzorčenja vode na prisotnost legionele so prikazani v preglednici spodaj. Preglednica 7 – Rezultati rednega programa vzorčenja vode na prisotnost legionele OBJEKTI Zdravstveni objekti Nastanitveni objekti Hotel Dom starejših občanov Dijaški dom Počitniški apartma Socialno varstveni zavod Splošna bolnišnica Univerzitetni klinični center Zdravstveni dom SKUPAJ OBJEKTI Z NAJDENO LEGIONELO OBJEKTI, KJER LEGIONELA NI BILA NAJDENA Število % Število % 45 51,7 42 48,3 76 5 38,5 8 61,5 2 1 9 4 0 0 0 0 2 1 100 100 3 16 2 66,7 1 33,3 1 8 1 100 0 0 5 34 4 80 1 20 6 118 29 566 5 62 83,3 52,5 1 56 16,7 47,5 ŠTEVILO OBJEKTOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV VODE 87 390 13 Ob izrednem inšpekcijskem nadzoru, ki je potekal, zaradi epidemiološke indikacije, je bilo odvzetih 134 vzorcev pitne in kopalne vode za ugotavljanje prisotnosti legionele. Prisotnost legionele je bila potrjena v 44 vzorcih pitne vode in v enem vzorcu kopalne vode. Obravnava izbruhov nalezljivih bolezni Zdravstveni inšpektorat pri obravnavi izbruhov nalezljivih bolezni sodeluje z Inštitutom za varovanje zdravja in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo. V primeru suma na okužbo ali okužbo, oziroma zastrupitev s kontaminirano hrano, opravijo zdravstveni inšpektorji izredni nadzor pri zavezancih, ki so tudi sicer pod rednim nadzorom Zdravstvenega inšpektorata. Med te sodijo gostinski obrati in obrati institucionalne prehrane (domovi starejših občanov, bolnišnice, vrtci, šole, itd.). Zdravstveni inšpektorat se vključi v obravnavo tudi v primeru drugih izbruhov nalezljivih bolezni (prenos bolezni s kužnimi kapljicami, kontaktom ali vodo), ko območni zavod za zdravstveno varstvo določi ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja nalezljive bolezni. Zdravstveni inšpektorji preverjajo izvajanje določenih ukrepov ter jih, v primeru neizvajanja, zavezancu odredijo z upravnim ukrepom. Zaradi zastrupitve s hrano je v letu 2010 zbolelo 90 oseb, od tega šest turistov na izletniški ladji ter 84 otrok in zaposlenih v osnovni šoli. Turisti so se zastrupili s kontaminiranimi školjkami klapavicami, učenci in zaposleni pa s kontaminirano krompirjevo solato. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji skupaj z zavodi za zdravstveno varstvo obravnavali več kot 20 izbruhov nalezljivih bolezni. V večini primerov so to bili izbruhi črevesnih okužb POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 41 virusne etiologije, ki so se med osebami prenesli s posrednim ali neposrednim stikom. Zbolele osebe so bruhale in imele drisko, bolezen pa je v večini primerov hitro izzvenela. Najpogosteje je bil iz kužnin bolnikov izoliran norovirus. V mesecu marcu 2010 je v okolici Ljubljane zaradi onesnažene pitne vode zbolelo nekaj več kot 50 oseb, od katerih so bile tri hospitalizirane. Ocenjuje se, da niso vsi zboleli iskali zdravniške pomoči in je dejansko število zbolelih bilo večje. K večjemu številu obolelih je najverjetneje prispevalo nekoliko zapoznelo obveščanje prebivalstva. Po navedbah občanov je bila voda organoleptično spremenjena, bakteriološke, virološke in kemične preiskave vzorcev vode pa so pokazale na onesnaženje vode. Iz blata zbolelih so bili izolirani calicivirusi in rotavirusi. Meseca avgusta 2010 je v domu starejših občanov za legionarsko pljučnico zbolelo 10 od 234 izpostavljenih oskrbovancev in zaposlenih. Pet oseb je bilo zaradi resnejše klinične slike hospitaliziranih. Bakterija legionela je bila izolirana iz pitne vode internega vodovodnega omrežja doma ter iz kužnine zbolelih. 42 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 2 RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI Ravnanje in odstranjevanje odpadkov je v zdravstvu specifično zaradi posebnih lastnosti odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Ker se s pravilnim ravnanjem lahko preprečijo možni škodljivi vplivi odpadkov iz zdravstvenih ustanov na okolje in zmanjša tveganje za okužbe in poškodbe oseb, ki prihajajo v stik z odpadki, zdravstvena zakonodaja2 določa, da so izvajalci zdravstvene dejavnosti dolžni izvajati načrt ravnanja s tovrstnimi odpadki. Predpisa s tega področja določata obvezen način ravnanje z odpadki iz zdravstva. Od povzročiteljev odpadkov iz zdravstva se zahteva ločeno odlaganje po vrsti odpadkov na mestu nastanka, v ustrezne posode ali vreče, ustrezno označevanje posod oziroma vreč, ustrezen transport oziroma prenos odpadkov do zbiralnice odpadkov iz zdravstva, obvezno začasno skladiščenje vseh odpadkov iz zdravstva v zbiralnici odpadkov in vodenje ustreznih evidenc o oddaji odpadkov pooblaščenemu zbiralcu. V zobozdravstveni dejavnosti, kjer nastajajo amalgamski odpadki, predpis določa obvezen način ravnanja z amalgamskimi odpadki. Ti se morajo na mestu nastanka z uporabo filtrov ali ločevalnikov v zobozdravstvenih ordinacijah izločati iz komunalne odpadne vode. Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad ravnanjem z odpadki iz zdravstva od mesta nastanka odpadkov do začasnega skladiščenja v zbiralnici odpadkov ter vodenja evidenc o nastanku in oddaji odpadkov pooblaščenim zbiralcem odpadkov. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 2.226 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 315 inšpekcijskih ukrepov, od tega 226 upravnih ukrepov (66 odločb o odpravi nepravilnosti in 160 upravnih opozoril) in 89 prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekršku, dva plačilna naloga, dva opomina in 82 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. 2 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 43 Preglednica 8 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 2226 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 66 160 226 3 2 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 2 82 SKUPAJ 89 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 315 V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji največ neskladnosti ugotovili pri prepuščanju odpadkov iz zdravstva v komunalne odpadke. Ugotovili so tudi, da nekateri izvajalci zdravstvene dejavnosti odpadkov iz zdravstva ne odlagajo v predpisane posode oziroma različne vrste odpadkov mešajo med seboj, ali pa oznaka odpadka ni vidna. Nepravilnosti so bile odkrite tudi pri odlaganju in začasnem skladiščenju odpadkov, pri njihovem transportu pa so zdravstveni inšpektorji odkrili uporabo neustreznih posod. 44 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 3 MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI3 Cilj zakonodaje4 na področju sanitarnozdravstvenih pogojev je varovanje zdravja ljudi pred negativnimi vplivi iz okolja. Inšpekcijski nadzor se izvaja nad predpisi, ki določajo prostorske in tehnične pogoje (vrsta, velikost, razporeditev in ureditev prostorov in velikost delovnih površin), opremljenost (oprema in pribor), higienske zahteve (izvedba sten, stropov in tlakov, osvetlitev, prezračevanje, itd.) in higiensko vzdrževanje. Zdravstveni inšpektorji preverjajo spoštovanje predpisov na področju minimalnih sanitarnozdravstvenih pogojev pri izvajalcih različnih dejavnosti. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti preverjajo opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi, oskrbo s sterilnim materialom in inštrumenti, prostore in aparature za sterilizacijo, laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, prostore in opremo za izolacijo bolnikov, prezračevanje, preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo in zdravstveno ustreznimi živili, prostorsko ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti. Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni tudi za razvrščanje, prevoz in pranje perila, čiščenje opreme in prostorov ter za zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov. V bolnišnicah, zdravstvenih domovih in zavodih za zdravstveno varstvo se minimalni sanitarno zdravstveni pogoji preverjajo tudi na podlagi Prostorske tehnične smernice TSG12640-001:2008, ki je stopila v veljavo avgusta 2008 in velja za navedene objekte, zgrajene po avgustu 2008. V teh objektih se preverja skladnost prostorskih in tehničnih pogojev z zahtevami Prostorske tehnične smernice. Pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja se izvaja nadzor tudi po Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije. V okviru minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev se izvaja nadzor nad tehničnimi in prostorskimi pogoji za izvajanje psihiatričnega zdravljenja (vrsta prostorov, oprema, hramba zdravil, varnost prostorov). Pri izvajalcih higienske nege telesa, kamor sodi frizerska in kozmetična dejavnost, dejavnost salonov za nego telesa in druge podobne dejavnosti, zdravstveni inšpektorji preverjajo, če se higienska dejavnost izvaja v skladu z dobro higiensko prakso, ki obsega zagotavljanje higiensko tehničnih pogojev, vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanje z odpadki. 3 Minimalni sanitarno zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstvenohigienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah 4 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 45 Na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor v vrtcih, vzgojno varstvenih družinah, osnovnih šolah ter v ostalih izobraževalnih institucijah v skladu z ustreznimi pravilniki, ki določajo normative za vrtce in šole. Pri nastanitvenih objektih, kot so hoteli, moteli, kampi, marine, domovi (dijaški, študentski, delavski), turistične kmetije, zapori, socialno varstveni zavodi, centri šolskih in obšolskih dejavnostih, zavetišča za brezdomce, vojašnice zdravstveni inšpektorji preverjajo sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje objektov. Te pogoje preverjajo inšpektorji tudi v javnih objektih, kot so poslovne stavbe, stavbe za trgovino in storitve, promet in komunikacijo, razvedrilo in kulturo, za izobraževanje in šport. Pri vseh zgoraj navedenih dejavnostih/objektih zdravstveni inšpektorji preverjajo tudi zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode v internem vodovodnem omrežju, vključno z ukrepi za preprečevanje razmnoževanja legionel. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji na področju minimalno sanitarno-zdravstvenih pogojev opravili skupaj 4.401 inšpekcijski pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 1.056 inšpekcijskih ukrepov, od tega 1.038 upravnih ukrepov (372 odločb o odpravi nepravilnosti in 666 upravnih opozoril) in 18 prekrškovnih ukrepov (devet plačilnih nalogov, šest opominov in tri opozorila za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 9 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 4401 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN 372 666 SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 1038 0 9 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 6 3 SKUPAJ 18 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 1056 V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri vseh navedenih dejavnostih največkrat ugotovili pomanjkljivo izvajanje ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju. V objektih higienske nege so ugotovili pomanjkanje obveznih informacij o zdravstvenih tveganjih, navodil za uporabo ter načrta sterilizacije s kontrolo uspešnosti izvedenega postopka. Pri izvajalcih vzgojno varstvene in izobraževalne dejavnosti je bilo največ neskladij ugotovljenih zaradi neustreznih stopnišč in neustrezno vzdrževanih sanitarij in garderob za zaposlene in učence, pri izvajalcih otroškega varstva pa pomanjkljiva dokumentacija za igrala, iz katere bi bilo razvidno, da so igrala izdelana in nameščena na igrišče vrtca v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi s področja opreme in podlog otroških igrišč. V nastanitvenih in javnih objektih so zasledili problematiko sanitarno tehničnega in higienskega vzdrževanja. 46 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 4 PACIENTOVE PRAVICE Osnovni cilj predpisov s področja pacientovih pravic5 je izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov ter s tem zagotavljanje višje kakovosti sistema zdravstvenega varstva. Temeljni zakon, ki ureja področje varstva pacientovih pravic je Zakon o pacientovih pravicah. Vsi uporabniki zdravstvenih storitev imajo pravico do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni in preventivni oskrbi, do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter do drugega mnenja. Poleg tega imajo uporabniki zdravstvenih storitev pravico do obveščenosti in sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, vključno s samostojnim odločanjem o zdravljenju ter seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo. Po drugi strani morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti spoštovati pacientov čas, upoštevati njegovo vnaprej izraženo voljo, preprečevati in lajšati njegovo trpljenje ter zagotavljati varstvo osebnih podatkov. Pacienti imajo pravico do brezplačne pomoči, ki jim jo pri uresničevanju njihovih pravic nudijo zastopniki pacientovih pravic. Zakonodaja določa tudi postopke za obravnavo kršitev naštetih pacientovih pravic. Postopek za obravnavo vključuje sprotno razreševanje nesporazumov in sporov ter zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientove pravice pri izvajalcu zdravstvenih storitev oziroma za drugo obravnavo pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic (sedež na Ministrstvu za zdravje). Zdravstveni inšpektorat ima po Zakonu o pacientovih pravicah pristojnosti prekrškovnega organa. Na tem področju so bile aktivnosti inšpektorata usmerjene predvsem na pravico do spoštovanja pacientovega časa. Aktivnosti so potekale v povezavi s prijavami zastopnikov pacientovih pravic oziroma samih pacientov ter uveljavitvijo novega Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Izvedenih je bilo 253 inšpekcijskih pregledov in izrečenih 23 prekrškovnih opozoril. Upravnih ukrepov zdravstveni inšpektorji niso izrekali, saj zakonodaja na področju pacientovih pravic opredeljuje le prekrškovni nadzor Zdravstvenega inšpektorata. Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov prikazuje preglednica spodaj. 5 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 47 Preglednica 10 – Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 253 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN 0* 0* Prekrškovni ukrepi SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 0* 0 0 Opomin Opozorilo za storjen prekršek po ZP-1 SKUPAJ 0 23 23 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 23 *Upravnih ukrepov zdravstveni inšpektorjev niso izrekali, saj zakonodaja na področju pacientovih pravic opredeljuje le prekrškovni nadzor Zdravstvenega inšpektorata. Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni v bolnišnicah (63), zdravstvenih domovih (73) in pri zasebnikih s koncesijo (117). Pri nadzoru je bilo pregledanih 106 čakalnih seznamov v bolnišnicah, 77 v zdravstvenih domovih in 75 pri zasebnikih s koncesijo. Preglede so zdravstveni inšpektorji opravili v 16 bolnišnicah, 33 zdravstvenih domovih in 58 zasebnikih s koncesijo. Število pregledov čakalnih seznamov je bilo pri zasebnikih s koncesijo manjše, saj je število čakalnih seznamov pri teh izvajalcih zdravstvenih storitev manjše. Zakon o pacientovih pravicah namreč določa, da čakalnega seznama osebnim zdravnikom splošne medicine in pediatrom ni treba voditi. Inšpekcijski nadzor glede na objekt v omenjenem obdobju je prikazan v grafu spodaj. Graf 12 – Inšpekcijski nadzor glede na objekt 300 250 75 200 Število čakalnih seznamov Število pregledov 150 106 77 117 Število ustanov 100 73 50 63 0 16 Bolnišnica 33 Zdravstveni dom 58 Zasebnik s koncesijo Zdravstveni inšpektorji so na strani uporabnikov zdravstvenih storitev ugotovili slabo seznanjenost pacientov o obstoju pacientovih pravic in o predvidenih postopkih uveljavljanja pacientovih pravic ter slabo poznavanje pacientovih dolžnosti, zlasti pravočasno obveščanje izvajalcev zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje. 48 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Na strani izvajalcev zdravstvenih storitev pa so ugotovili slabo poznavanje zakonodaje na področju pacientovih pravic ter pomanjkanje tehničnih zmogljivosti in osebja za vodenje čakalnih seznamov v skladu s predpisi. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri vodenju čakalnih seznamov v elektronski obliki, objavljanju najkrajših čakalnih dob na spletnih straneh, postopkih uvrščanja v čakalni seznam (rezervacija termina, uradna potrditev termina), zadrževanju izvirnika napotnice ter zagotavljanju vseh predpisanih oblik naročanja pacientov. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 49 5 DUŠEVNO ZDRAVJE Cilj predpisov na področju varovanja pravic oseb s težavami v duševnem zdravju je vzpostavitev pravnega okvirja za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja, vključno z nadzorovano obravnavo, ki je namenjena osebam s hudimi oblikami duševnih bolezni po odpustu iz psihiatrične bolnišnice, ter obravnavo v skupnosti, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem zdravju pri rehabilitaciji, usposabljanju in vključevanju v vsakdanje življenje. Zakon o duševnem zdravju6, kot temeljni predpis na tem področju, določa specifične pravice oseb na psihiatričnem zdravljenju ter opredeljuje postopke sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ter postopke, povezane z različnimi načini obravnav, s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in pravico do samoodločanja. Zdravstveni inšpektorji izvajajo inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatričnega zdravljenja, inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev pa izvajajo inšpektorji socialne inšpekcije v okviru Inšpektorata RS za delo. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja opravili 95 inšpekcijskih pregledov. Pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja so inšpektorji preverjali vodenje dokumentacije, pravilnost postopkov ter zagotavljanje tehničnih in prostorskih pogojev na podlagi Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije (uveljavitev v mesecu avgustu 2010). Pri nadzoru ni bilo ugotovljenih kršitev. 6 50 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 6 ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Cilj zakonodaje7 na področju zdravniške službe je ustvariti pogoje za nemoteno delovanje zdravniške službe in zagotavljanje izvajanja programov obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne zdravniške pomoči za prebivalstvo. Zakon o zdravniški službi, kot temeljni zakon na področju, določa pogoje, dolžnosti in pravice zdravnikov za kakovostno opravljanje javne in zasebne zdravniške službe. Zakon je uvedel možnost izvajanja zdravniške službe v mreži javne zdravstvene službe z uvajanjem različnih oblik dela. S skrajšanjem oziroma uvedbo optimalnega trajanja posameznih vrst specializacij je zakon ustvaril pogoje za hitrejše vključevanje mladih zdravnikov v samostojno izvajanje zdravniške službe ter enakomerno razporejanje zdravnikov specialistov po posameznih regijah v državi. Zakon določa tudi naloge in pooblastila Zdravniške zbornice. Zakon o zdravniški službi med drugim določa, da zdravniki specializanti smejo opravljati zdravniško službo, za katero se specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja, da zdravnik lahko samostojno opravlja zdravniško službo kot zasebni zdravnik le, če je vpisan v register zdravnikov in da mora zdravnik pred prvim opravljanjem občasne ali priložnostne zdravniške službe to prijaviti na Ministrstvo za zdravje. Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem določb Zakona o zdravniški službi, razen določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov, katerih izvajanje nadzorujejo inšpektorji za delo. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravili 1.825 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 16 ukrepov, od tega 14 upravnih in dve prekrškovni opozorili. Število inšpekcijskih pregledov in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 11 - Inšpekcijski pregledi in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV 1825 7 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN 0 14 SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 14 0 0 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 0 2 SKUPAJ 2 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 16 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 51 Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri nadzoru zdravnikov specializantov, ki so opravljali zdravniško službo s področja svoje specializacije brez vodstva in odgovornosti mentorja, sledijo neskladnosti pri vpisu zdravnikov v register zdravnikov na Zdravniški zbornici in neskladnosti pri prijavi opravljanja občasne oziroma priložnostne zdravniške službe na Ministrstvo za zdravje. 52 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 7 HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD IN ZDRAVSTVENA USTREZNOST MINERALNIH VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ Kopališča so sestavni del komunalne infrastrukture športnih objektov, kot kopališka dejavnost pa del telesne kulture. Izvajanje minimalnih sanitarno-zdravstvenih ukrepov na kopališčih, ki so lahko bazenska ali naravna, je nujno, da se prepreči prenos okužb in zagotovi varnost kopalcev. Kontrola in stalni nadzor bazenske vode pa sta potrebna za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni. Na podlagi Zakona o varstvu pred utopitvami8 zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih bazenov in bazenskih kopališč ter upravljavcih naravnih kopališč preverjajo minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje. Pri upravljavcih bazenov in bazenskih kopališč pa dodatno preverjajo še higiensko ustreznost bazenske kopalne vode. Minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode v bazenih in kopališčih, ter način njihovega ugotavljanja in spremljanja predpisuje Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki med drugim določa, da kopalne vode ne smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali snovi v številu in koncentracijah, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov. Na podlagi omenjenega pravilnika zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih preverjajo izvajanje ustrezne dezinfekcije kopalne vode in vzorčenja v okviru notranjega nadzora, s katerim upravljavci ugotavljajo kakovost vode, vodenje zapisov kontinuiranih meritev ter, če je bil vzpostavljen sistem ukrepanja, za primere, ko se z meritvami oziroma laboratorijsko analizo ugotovi neskladnost vode. Dodatno preverijo, če upravljavci bazenov in kopališč o meritvah uporabnike bazenov o rezultatih analiz in meritvah ustrezno obveščajo ter na informacijskem mestu objavljajo predpisane informacije in navodila. Dodatno se inšpektorji prepričajo o stanju opreme in sredstev za nudenje prve pomoči, vključno s spoštovanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci za opravljanje nalog reševanja iz vode (zdravniški pregled in tečaj nudenja prve pomoči). Inšpekcijski pregled zajema tudi preverjanje skladnosti kopališč z določenimi tehničnimi zahtevami (kopališki znaki), izvajanje ukrepov in upoštevanje pravil, ki so namenjena varovanju zdravja kopalcev. Vzorčenje, ki ga izvajajo zdravstveni inšpektorji, se izvaja v podporo inšpekcijskemu nadzoru, s katerim se ugotavlja skladnost vode s Pravilnikom o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode v času odvzema vzorca. Kakovost kopalne vode v bazenih in bazenskih kopališčih spremljajo upravljavci, ki so odgovorni za zagotavljanje zdravstveno ustrezne vode. Analize vzorcev izvajajo za to usposobljeni laboratoriji, ki rezultate analiz vzorcev, odvzetih s strani upravljavcev, posredujejo tudi Inštitutu za varovanje zdravja, ki na podlagi teh rezultatov vsako leto pripravi Letno poročilo o kakovosti kopalnih voda. 8 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 53 Na področju nadzora kopališč in bazenov so poleg zdravstvenih inšpektorjev za nadzor pristojni še gradbeni inšpektorji, ki nadzorujejo tehnično ustreznost bazenov in kopališč, in inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nadzorujejo zagotavljanje pogojev za varnost kopalcev. Nadzor nad kopalno vodo v naravnih kopališčih je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje pa izvaja monitoring in rezultate objavlja na informacijskih tablah in svojih spletnih straneh. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri upravljavcih bazenov in kopališč opravili 468 inšpekcijskih pregledov kopališč in kopalne vode. Inšpektorji so odvzeli 359 vzorcev vode za laboratorijske analize na mikrobiološke, kemične oziroma in fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 414 inšpekcijskih ukrepov, od tega 265 upravnih ukrepov (197 odločb o odpravi nepravilnosti in 68 upravnih opozoril) in 149 prekrškovnih ukrepov (43 plačilnih nalogov, 11 opominov in 95 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 12 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 468 359 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 197 68 265 0 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 43 11 95 SKUPAJ 149 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 414 V letu 2010 so inšpektorji na kopališčih ugotovili naslednje najpogostejše pomanjkljivosti: slabo urejenost ali neustrezno vzdrževanje bazenske ploščadi, nepopolno opremo za prvo pomoč ter pomanjkljivo usposobljenost reševalcev za nudenje prve pomoči. Na področju Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtev za kopalne vode so inšpektorji največkrat ugotovili slabo vodenje evidenc obratovanja kopališč in slabo urejenost informacijskih mest, na katerih upravljavci niso sproti objavljali zadnjih rezultatov laboratorijskih analiz. Letni program vzorčenja se je izvajal v dveh sklopih (zimska in poletna akcija), v okviru katerih so zdravstveni inšpektorji skupaj odvzeli 350 vzorcev kopalnih vod. Rezultati analiz so pokazali, da je bila približno polovica analiziranih vzorcev skladna z zahtevami Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode. Največ neskladnih vzorcev je bilo v območni enoti Murska Sobota (75%), Ljubljana (74,3%) in Kranj (53,33%). Deleži skladnih in neskladnih vzorcev po območnih enotah prikazuje graf spodaj. 54 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 13 – Deleži skladnih in neskladnih vzorcev po območnih enotah 120,0 100,0 30,9 80,0 33,3 38,2 40,0 45,7 53,3 74,3 60,0 45,0 Odstotek neskladnih vzorcev 75,0 Odstotek skladnih vzorcev 40,0 69,1 66,7 61,8 20,0 60,0 54,3 46,7 25,7 55,0 25,0 0,0 CE DR KP KR LJ MB MS NG NM V letu 2010 so rezultati analiz na različne parametre pokazali, da je bilo od vseh 350 odvzetih vzorcev, 156 vzorcev (44,6%) neskladnih zaradi fizikalno kemijskih lastnosti in 41 vzorcev (11,7%) zaradi mikrobioloških značilnosti vzorcev. Na parameter Legionella pneumophilia je bilo analiziranih 50 vzorcev, od katerih je bilo 9 (18%) neskladnih. Vzrok za mikrobiološko neskladnost je bil največkrat presežek skupnega števila mikroorganizmov pri 36 °C, za fizikalno kemijsko neskladnost vzorcev pa presežena vsebnost trihalometanov. Graf in preglednica spodaj prikazuje neskladne vzorce glede na parameter po območnih enotah. Graf 14 – Neskladni vzorci glede na parameter po območnih enotah 60 Število neskladnih vzorcev na parameter Legionella pneumophila 0 50 4 40 1 30 2 20 0 3 4 6 1 2 9 4 6 0 10 Število neskladnih vzorcev na mikrobiološke parametre 6 2 Število neskladnih vzorcev na fizikalno kemijske parametre 0 13 5 20 18 25 12 44 4 15 CE DR KP KR LJ MB MS NG NM 0 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 55 Preglednica 13 – Neskladni vzorci glede na parameter neskladnosti po območnih enotah Število odvzetih vzorcev Število neskladnih vzorcev na fizikalno kemijske parametre Število neskladnih vzorcev na mikrobiološke parametre Število neskladnih vzorcev na parameter Legionella pneumophilia* CE 55 13 9 2 DR 15 5 2 0 KP 55 20 4 0 KR 45 18 6 3 LJ 35 25 6 1 MB 35 12 6 2 MS 60 44 4 0 NG 10 4 0 0 NM 40 15 4 1 ZIRS 350 156 41 9 Območna enota * Na parameter Legionella p. je bilo analiziranih 50 vzorcev. V okviru izrednega nadzora je bilo na bazenskih kopališčih (OE Ljubljana, OE Maribor in OE Celje) odvzetih devet vzorcev, od katerih je bil le eden neskladen zaradi presežene vsebnosti trihalometanov. 56 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 8 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO OSKRBO S PITNO VODO Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se voda dobavlja iz vodovodnega omrežja iz sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda, ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Cilj predpisov9 na področju zdravstvene ustreznosti pitne vode je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaževanja vode z zagotavljanjem, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi. Upravljavec objekta oziroma naprave za javno oskrbo s pitno vodo mora v okviru notranjega nadzora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v objektih za proizvodnjo, promet živil in pakiranje vode in v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami na mestu iztoka iz cistern. V primerih, da je vzrok za neskladno pitno vodo na pipi interno vodovodno omrežje, mora upravljavec objekta oziroma naprave za javno oskrbo s pitno vodo o tem obvestiti lastnika objekta, ki mora neskladnost odpraviti. Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov, ki oskrbujejo več kot 50 uporabnikov ali pa oskrbujejo javne objekte, objekte za proizvodnjo živil in objekte za pakiranje pitne vode, kjer preverjajo izvajanje notranjega nadzora po načelih sistema HACCP. Le-ta omogoča upravljavcem prepoznati mikrobiološke, kemične in fizikalne agense, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ter na podlagi teh izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Inšpektorji preverjajo tudi higienske razmere, učinkovitost dezinfekcije pitne vode, če je ta potrebna, pisno gradivo in druge spise, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti, ter ukrepe, ki jih upravljavci izvajajo v primerih neskladnosti, vključno z obveščanjem uporabnikov. V javnih objektih (npr. vrtci, šole, bolnišnice, restavracije) zdravstveni inšpektorji preverjajo stanje njihovega internega vodovodnega omrežja. Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo tveganja, ki se lahko pojavijo na internem vodovodnem omrežju oziroma pri njegovem neprimernem vzdrževanju. Inšpektorji pregledajo dokumentacijo o internem omrežju, vključno z zapisi o ukrepih, ki jih je potrebno izvajati v primeru neskladnosti. Inšpektorji preverijo, če zavezanci poznajo načine obveščanja o omejitvah uporabe pitne vode, ki ga izvajajo upravljavci javnih vodooskrbnih sistemov. 9 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 57 Na področju objektov in naprav za preskrbo s pitno vodo so poleg zdravstvenih inšpektorjev za nadzor na vodovarstvenih območjih pristojni še kmetijski inšpektorji, ki nadzorujejo kmetijsko dejavnost in okoljski inšpektorji, ki nadzorujejo ostale okoljske dejavnike tveganja. V Sloveniji se izvaja sistematično preverjanje (monitoring) pitne vode, s katerim se ugotavlja, ali pitna voda izpolnjuje predpisane zahteve. Izvajanje monitoringa pitne vode zagotavlja Ministrstvo za zdravje, nosilec pa je bil v letu 2010 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Program monitoringa določa mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Poročilo o monitoringu pitne vode za leto 2010 je objavljeno na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji na tem področju opravili 5.323 inšpekcijskih pregledov ter vzeli 60 vzorcev vode, namenjene za pitje, v javnih objektih. Zdravstveni inšpektorat pitne vode pri upravljavcih vodooskrbnih sistemov ni vzorčil, saj se v Sloveniji, kot je navedeno zgoraj, izvaja monitoring pitne vode. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 519 inšpekcijskih ukrepov, od tega 477 upravnih ukrepov (267 odločb o odpravi nepravilnosti in 210 upravnih opozoril) in 42 prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekršku, sedem plačilnih nalogov, trije opomini in 29 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 14 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 5323 60 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 267 210 477 3 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 7 3 29 SKUPAJ 42 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 519 V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji na področju objektov za javno preskrbo s pitno vodo ugotovili največ neskladnosti pri izvajanju notranjega nadzora na osnovi sistema HACCP, vzdrževanju objektov in naprav ter pri obveščanju uporabnikov v primerih omejitev uporabe pitne vode. Na področju nadzora pitne vode v javnih objektih je bilo delo zdravstvenih inšpektorjev usmerjeno v ozaveščanje upravljavcev oziroma lastnikov teh objektov o vplivih internega vodnega omrežja na pitno vodo in pomembnosti obveščanja uporabnikov o omejitvah uporabe pitne vode v njihovih objektih. V teh objektih so v okviru letnega načrta vzorčenja zdravstveni inšpektorji v letu 2010 odvzeli skupaj 60 vzorcev pitne vode. Namen vzorčenja je bilo preveriti skladnost pitne vode na pitnikih s filtrirno napravo, zato so bili vzorci analizirani le na mikrobiološke parametre, ki so na omenjenih mestih najpogostejši vzrok za neskladnost. Rezultate analiz vzorcev pitne vode prikazuje graf spodaj. 58 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Vzorčenje je potekalo v vrtcih, šolah, domovih starejših občanov, zdravstvenih domovih in dijaških domovih. Na iztoku iz pitnikov je bilo odvzetih 30 vzorcev, na vodovodnem omrežju čim bližje pitniku je bilo odvzetih 30 kontrolnih vzorcev. Z analizami se je preverjala skladnost odvzetih vzorcev pitne vode z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika o pitni vodi, podana je bila tudi ocena njihove zdravstvene ustreznosti. Od 30 vzorcev, odvzetih na izlivkah pitnikov, je bilo 17 vzorcev neskladnih, od tega 16 zaradi preseženega števila kolonij mikroorganizmov pri 22 ali 360C, eden pa zaradi prisotnosti kolonije Enterokoka, ki je bil hkrati tudi edini ocenjen kot zdravstveno neustrezen. Od 30 kontrolnih vzorcev, odvzetih na vodovodnem omrežju, sta bila neskladna samo dva vzorca zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Vsi kontrolni vzorci so bili ocenjeni kot zdravstveno ustrezni. Pri vseh lastnikih oziroma upravljavcih pitnikov, ki so imeli neskladne vzorce, so zdravstveni inšpektorji preverili ustreznost notranjega nadzora na načelih sistema HACCP. Pitnik z zdravstveno neustrezno vodo je bil takoj umaknjen iz uporabe. Graf 15 – Rezultati analiz glede na mesto odvzema vzorcev 35 30 25 13 Število neskladnih vzorcev 20 28 15 10 Število skladnih vzorcev 17 5 2 0 Pitniki Vodovod POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 59 9 SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV Cilj predpisov, ki urejajo področje splošne varnosti proizvodov je zagotovitev visoke ravni varnosti in zdravja potrošnikov in drugih uporabnikov. Zakon o splošni varnosti proizvodov10 določa, da se smejo dati na trg samo varni proizvodi in se uporablja zlasti za proizvode, ki niso predmet posebnih tehničnih predpisov s podrobneje razčlenjenimi zahtevami glede njihove varnosti. Zakonodaja na področju splošne varnosti proizvodov opredeljuje varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, način njihovega označevanja ter obveznosti gospodarskih subjektov. Le-ti so odgovorni za varnost oziroma spremljanje varnosti izdelkov na trgu, vključno z izvedbo preventivnih in korektivnih ukrepov, pri tem pa so dolžni sodelovati z nadzornimi organi. Inšpekcijski pregledi na področju splošne varnosti proizvodov se izvajajo pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije in maloprodaje, kot tudi v objektih, kjer se proizvodi splošne varnosti uporabljajo (otroško varstvo, objekti higienske nege). Obseg inšpekcijskega pregleda je odvisen od vloge gospodarskega subjekta in lahko vključuje pregled dokumentacije, s katero zavezanci dokazujejo skladnost proizvodov z varnostnimi zahtevami (določenimi v predpisih oz. standardih oziroma če teh ni, s priporočili Evropske komisije, kodeksi uveljavljenega ravnanja, itd.), pregled označevanja in vodenja registra pritožb ter pregled evidenc obveščanja gospodarskih subjektov in pristojnega inšpekcijskega organa o proizvodu, ki pomeni tveganje ter o sprejetih ukrepih (umik/odpoklic). Zdravstvena ustreznost proizvodov se ugotavlja z laboratorijskimi analizami vzorcev. Nadzor se izvaja nad nekaterimi skupinami proizvodov splošne varnosti, predvsem na področju proizvodov za otroke in nego otrok, ter proizvodov zavajajočega videza. Z uveljavitvijo Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti se je nadzor razširil tudi na področje piercinga, tetoviranja in drugih podobnih dejavnosti. Kontrolira se uporabo proizvodov, ki morajo biti skladni s pravilnikom in ne smejo vsebovati določenih snovi in barvil, opredeljenih v pravilniku. Zdravstveni inšpektorat je tudi pristojen za izvajanje nadzora glede varnosti otroških igral v vrtcih in obsega dokumentacijsko preverjanje certifikatov/izjav o skladnosti s standardi proizvajalca in vzdrževanja igral. 10 60 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Zaradi raznolikosti proizvodov, za katere veljajo določila Zakona o splošni varnosti proizvodov Zdravstveni inšpektorat pri nadzoru pogosto sodeluje tudi s Tržnim inšpektoratom RS in Uradom RS za kemikalije. Inšpekcijski nadzor na področju splošne varnosti proizvodov poteka tudi v okviru različnih akcij, katerih usmerjenost se spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju, morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja stroke. Nadzor zdravstvenih inšpektorjev v okviru akcij je bil v letu 2010 usmerjen v preverjanje pravilne označenosti izdelkov za otroke in nego otrok (dude za dojenčke in malčke, držala za dude, pripomočki za pitje) ter prisotnosti in razširjenosti uporabe krem za odstranjevanje tetovaž na slovenskem trgu. Zdravstveni inšpektorat se je za nadzor krem za odstranjevanje tetovaž odločil, ker tovrstne kreme lahko zaradi načina nanosa (intradermalno injiciranje v kožo) povzročijo alergične in druge reakcije oziroma brazgotinjenje, je pa takšno odstranjevanje tetovaž cenejše od laserskega odstranjevanja in zato dostopno širšemu krogu potrošnikov. Pomemben del te akcije je bilo tudi osveščanje zavezancev glede problematičnosti tovrstnih krem zaradi pojava resnih neželenih učinkov. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi v objektih, kjer se proizvodi splošne varnosti uporabljajo (otroško varstvo, objekti higienske nege), opravili 711 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 63 vzorcev proizvodov splošne varnosti za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 36 inšpekcijskih ukrepov, od tega 29 upravnih ukrepov (tri odločbe o odpravi nepravilnosti in 26 upravnih opozoril) in sedem prekrškovnih ukrepov (sedem opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 15 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 711 63 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 3 26 29 0 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 0 0 7 SKUPAJ 7 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 36 Inšpekcijski pregledi so pokazali, da se stanje na posameznih področjih nadzora proizvodov, ki so v pristojnosti zdravstvenih inšpektorjev, izboljšuje, čeprav obstajajo odstopanja. Pri nadzoru novih skupin proizvodov, ki še niso bile predmet nadzora, je delež ugotovljenih nepravilnosti večji. V primeru ponovljenega nadzora iste skupine proizvodov pa se delež proizvodov z ugotovljenimi nepravilnostmi praviloma zmanjšuje. Rezultati inšpekcijskih pregledov, s katerimi se je preverjala pravilna označenost izdelkov za otroke in nego otrok kažejo, da približno 20 odstotkov izdelkov ni bilo pravilno označenih. Neskladnosti so se nanašale predvsem na pomanjkljiva navodila in opozorila samih proizvajalcev ter na pomanjkljive in nepravilne prevode navodil in opozoril. Nekatere neskladnosti so verjetno nastale zaradi starih serij izdelkov pri naših trgovcih, ki so lahko posledica starih zalog ali pa dobav izdelkov, ki za zahodne trge Evropske unije niso več POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 61 primerni. V maloprodaji je bilo ugotovljenih precej manjših neskladnosti na tem področju in po identifikaciji problematike so inšpektorji nadaljevali postopke pri uvoznikih in distributerjih. Rezultati akcije, s katero smo preverjali prisotnost krem za odstranjevanje tetovaž na slovenskem trgu, kaže, da so bile informacije, ki smo jih prejeli o uporabi krem preuranjene. Glede na poročila iz območnih enot lahko povzamemo, da se tovrstne kreme na našem trgu še ne uporabljajo. Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in vsebinske ustreznosti navodil za uporabo in opozoril vključeval tudi vzorčenje. Preiskave petih skupin proizvodov splošne varnosti so pokazale dokaj dosledno izpolnjevanje zahtev glede varnosti; izjema so bila držala za dude. Po naših ocenah se zavezanci premalo zavedajo, da se standardi za izdelke za otroke in z njimi varnostne zahteve dokaj hitro spreminjajo, pri prevodih navodil in opozoril, ki so pri tovrstnih izdelkih izredno pomembni, pa niso dovolj dosledni. Izvajanje programa vzorčenja na področju splošne varnosti proizvodov je podrobneje predstavljeno v XII. poglavju, ki vsebuje Poročilo o izvajanju programa vzorčenja in laboratorijskih preizkusov na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne varnosti proizvodov za leto 2010. Iz poročila sledi, da je bilo v okviru rednega nadzora odvzetih skupno 62 vzorcev, od tega 15 držal za dude (24%), 10 nastavkov za dojenje in cucljev iz silikona ali iz kavčuka (16%), 20 izdelkov za trajne tetovaže (32%), sedem prenosnih posteljic (11%), 10 flomastrov (16%), v okviru izrednega nadzora pa en vzorec čeladice (1%). Program vzorčenja glede na tip izdelka prikazuje graf spodaj. Graf 16 – Program vzorčenja glede na tip izdelka Flomastri 16% Čeladica 1% Držala za dude 24% Prenosne posteljice 11% Trajni tatoo 32% Nastavki za dojenje, cuclji-silikonski, kavčuk 16% Vzorcev, porekla iz držav članic Evropske unije in slovenskega porekla je bilo skupaj 35 (55%), osem vzorcev (13%) je izviralo iz Kitajske, 20 vzorcev (32%) pa je izviralo iz drugih držav. Delež analiziranih vzorcev po poreklu je prikazan v grafu spodaj. 62 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 17 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu Druge države 32% EU & Slovenija 55% Kitajska 13% Rezultati analiz vzorcev proizvodov splošne varnosti so pokazali 35 neskladnosti (56%), od tega je bilo 14 (22%) neskladnosti samo zaradi opozoril in oznak, 16 (25%) zaradi opozoril, mehanskih in/ali kemijskih lastnosti, pri petih vzorcih (8%) pa je ugotovljeno resno tveganje. Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja je prikazan v grafu spodaj. Graf 18 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja 30% 25% 25% Samo opozorila, oznake 22% 20% Opozorila,oznake/Meh anske lastnosti in/ali Kemijske lastnosti 15% 10% 8% Resno tveganje 5% 0% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 63 Držala za dude so bila vzorčena glede na vrsto materiala: pet plastičnih, pet lesenih in pet tekstilnih držal. Kemijski in mehanski parametri, na katere so bili ti vzorci analizirani, so bili odvisni od specifičnih tveganj za določen material. Največ neskladnosti je bilo pri lesenih držalih, saj so kar tri držala (20%) glede na oceno tveganja predstavljala resno tveganje (graf spodaj). Izveden je bil umik in odpoklic teh izdelkov. Pri preizkusih 10 vzorcev nastavkov za dojenje in cucljev iz silikona so bile ugotovljene manjše neskladnosti, ki so se nanašale na označevanje, kemijskih neskladnosti ni bilo ugotovljenih. V letu 2010 je bil izveden pregled nad stanjem dejavnosti tetoviranja skladno z novim Pravilnikom o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, in sicer pregled podatkov o uporabljenih snoveh, ki se vnašajo v podkožje, kot tudi postopkov izvajanja storitve ter razpoložljive dokumentacije o samem izvajanju storitve. Odvzetih je bilo tudi 20 vzorcev proizvodov, ki se uporabljajo za tetoviranje in podobne dejavnosti. Ugotovitve kažejo na izboljšanje stanja na tem področju glede na pregled stanja in ugotovitve v letu 2009, ko zakonodaje še ni bilo. Zavezanci se vse bolj zavedajo svojih odgovornosti in večinoma kupujejo barve pri znanih in preverjenih dobaviteljih, ki jim zagotavljajo potrebne podatke o varnosti proizvodov, ki jih uporabljajo. Dva vzorca (10%) sta bila ocenjena kot izdelka, ki bi lahko predstavljala nesprejemljivo tveganje, vendar izdelki niso bili več v prometu oziroma v uporabi (graf spodaj). Otroške posteljice so zdravstveni inšpektorji vzorčili v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS. Zdravstveni inšpektorji so odvzeli sedem vzorcev za analizo na kemijske parametre. Pri enem vzorcu je bilo ugotovljeno manjše kemijsko odstopanje; umik pa je bil izveden že na podlagi ugotovitev Tržnega inšpektorata. Deset vzorcev pisal, ki so bili analizirani na kemijske parametre je bilo skladnih z veljavno zakonodajo. Na podlagi prijave potrošnika je bil odvzet vzorec otroške čelade; glede na ugotovitve je bilo z izdajo odločbe zavezancu pogojevano nadaljnje trženje proizvoda s predhodno izpolnitvijo pogojev, ki zagotovijo njegovo varnost. Graf 19 – Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod 25% 20% 20% 15% Držala za dude 10% Trajni tattoo 10% 5% 0% 64 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 10 KOZMETIČNI PROIZVODI Cilj predpisov11 na tem področju je zagotoviti proizvodnjo in promet kozmetičnih izdelkov, ki so v običajnih in predvidljivih pogojih uporabe varni za uporabnike. Z Zakonom o kozmetičnih proizvodih je bila v slovenski pravni red prenesena direktiva 76/768/EES s spremembami. Kozmetična zakonodaja obsega določila glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja kozmetičnih proizvodov ter ureja njihovo mikrobiološko in kemijsko varnost; t.j. opredeljuje snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati ter sestavine, za katere veljajo posebne omejitve in pogoji, pod katerimi se kozmetični proizvodi, ki jih vsebujejo, lahko dajejo v promet. Zakonodaja zahteva proizvodnjo v skladu z načeli dobre proizvodne prakse ter določa obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati tako proizvajalci kot dobavitelji kozmetičnih proizvodov; t.j. med drugim zagotavljanje ustrezne dokumentacije s podatki o kozmetičnih proizvodih in izdelanih ocenah njihove ustreznosti za človekovo zdravje. V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji pri proizvajalcih oziroma uvoznikih pregledajo dokumentacijo in podatke o sestavi kozmetičnega proizvoda, ocene ustreznosti ter, v primerih navedenega delovanja oziroma učinkih kozmetičnega proizvoda, ustrezna dokazila. Pri proizvajalcih se inšpektorji prepričajo še o izvajanju osnovnih elementov dobre proizvodne prakse. V maloprodaji se primarno preverja ustrezno označevanje kozmetičnih proizvodov, medtem ko se ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje kozmetičnih proizvodov preverjata preko spremljanja različnih medijev. Poleg rednih inšpekcijskih pregledov se inšpekcijski nadzor na področju kozmetičnih izdelkov izvaja tudi v okviru ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov v obliki akcij, katerih namen je preveriti stanje na trgu glede ponudbe posameznih skupin izdelkov, ponudbe na sejmih, pri specifičnih gospodarskih subjektih in podobno. Usmerjenost se vsako leto spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju, morebitna nova tveganja in najnovejša spoznanja stroke. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi končne uporabe za profesionalne namene v objektih za higiensko nego in v objektih otroškega varstva ter hotelih opravili 2.285 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 156 vzorcev kozmetičnih proizvodov za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične oziroma fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 324 inšpekcijskih ukrepov, od tega 207 upravnih ukrepov (34 odločb o odpravi nepravilnosti in 173 upravnih opozoril) in 117 prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekrških, osem plačilnih nalogov, en opomin in 105 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. 11 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 65 Preglednica 16 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 2285 156 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 34 173 207 3 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 8 1 105 SKUPAJ 117 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 324 Ugotovitve opravljenih inšpekcijskih pregledov kažejo, da je največ neskladnosti, povezanih z neustreznim označevanjem izdelkov, zlasti pri prevodih v slovenski jezik in navedbah sestavin z ustrezno INCI nomenklaturo, ki jim sledijo neskladnosti glede označenosti prodajnih mest z zakonsko določenimi simboli ter neustrezna označba roka uporabe po odprtju. Pri proizvajalcih so zdravstveni inšpektorji zabeležili največ pomanjkljivosti zaradi nepopolne izdelane ocene ustreznosti, kot tudi pri zagotavljanju sledljivosti, zagotavljanju podatkov o dišavah, neustreznem beleženju podatkov o neželenih učinkih in dokazilih v zvezi z oglaševanjem/predstavljanjem izdelka. Tudi priglasitev izdelkov pred prvim dajanjem v promet ni bila vedno izvedena. Spomladanska akcija, v okviru katere so zdravstveni inšpektorji preverili skladnost barv za lase, je pokazala, da so na slovenskem trgu še vedno izdelki, ki vsebujejo sestavine, prepovedane v direktivah 2005/80/ES in 2007/54/ES. Neustreznih je bilo 2,4 odstotka pregledanih izdelkov, kar ni veliko in je, kot kaže, posledica starih zalog pri naših distributerjih oziroma v maloprodaji. Pregledanih blagovnih znamk in uvoznikov/distributerjev je bilo veliko in menimo, da smo s tem nadzorom pokrili širok spekter barv za lase na slovenskem trgu. Ugotovljeno je bilo, da je zaradi kompleksnih imen sestavin barv za lase, edini učinkoviti način preverjanja le-teh v izdelkih preko evropske računalniške baze cosing cosmetics. Posredno je bil namen akcije tudi seznanjanje zavezancev z dolžnostjo spremljanja zelo pogostih sprememb (prepovedi oz. omejitev) ravno na področju barv za lase. Ko bomo akcijo ponovili, bodo ob ugotovljenih kršitvah sprejeti ostrejši ukrepi, saj so bili zavezanci seznanjeni z odgovornostjo glede spremljanja zahtev za varne proizvode. Poletna akcija, s katero se je preverila skladnost izdelkov glede prisotnosti nedavno prepovedanih sestavin phytonadione in UV filtra PABA v posebnih skupinah kozmetike, je pokazala, da so proizvajalci pravočasno uskladili sestavo proizvodov glede na veljavno zakonodajo in, kot kaže, ni starih zalog tovrstnih izdelkov na slovenskem trgu, saj je bil od 556 pregledanih izdelkov samo eden neskladen, in sicer zaradi prisotnosti UV filtra PABA. V prednovoletnem času je bila izvedena akcija preverjanja ponudbe kozmetičnih proizvodov na sejmih in tržnicah. Iz poročil je razvidno, da se je kozmetika na sejmih in tržnicah prodajala le v manjšem obsegu. Zdravstveni inšpektorji so zabeležili 10 odstotkov neskladnosti, ki so se, kot običajno, nanašale predvsem na pomanjkljive prevode opozoril, prepoznali pa so tudi nekaj novih zavezancev. Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in opozoril vključeval tudi vzorčenje. 66 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Izvajanje programa vzorčenja na področju kozmetičnih proizvodov je podrobneje predstavljeno v Letnem poročilu o izvajanju programa vzorčenja in laboratorijskih preizkusov na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne varnosti proizvodov za leto 2010. Iz poročila sledi, da so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji odvzeli 156 vzorcev, med njimi 20 vzorcev (13%) iz skupine otroška kozmetika, ki ostane na koži, 30 vzorcev (19%) otroška kozmetika, ki se spere s kože, 16 vzorcev (10%) izdelki za sončenje, 30 vzorcev (19%) dekorativna kozmetika za otroke, 10 vzorcev (7%) mila za intimno nego, 20 vzorcev (13%) maskare, črtala za oči, 10 vzorcev (7%) čistilni robčki, 10 vzorcev (6%) odstranjevalci ličil in 10 vzorcev (6%) iz dodatnega programa, kozmetika, ki se spere s kože (vzorčeno v hotelih). Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod je prikazan v grafu spodaj. Graf 20 – Program vzorčenja glede na kozmetični proizvod Vzorci iz dodatnega programa, kozmetika, ki se spere s kože 6% Otroška kozmetika, ki ostane na koži 13% Odstranjevalci ličil 6% Čistilni robčki 7% Maskare, črtala za oči 13% Mila za intimno nego 7% Otroška kozmetika, ki se spere s kože 19% Izdelki za sončenje 10% Dekorativna kozmetika za otroke 19% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 67 Slovenskega porekla je bilo 16 vzorcev (10%), porekla iz držav članic Evropske unije je bil 101 vzorec (65%), 29 vzorcev (19%) je izviralo iz tretjih držav, 10 vzorcev (6%) pa je bilo neznanega izvora. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani spodaj. Graf 21 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu Neznanega izvora 6% Tretje države 19% EU 65% SLO 10% Neskladnosti glede označevanja z veljavno zakonodajo so bile odkrite pri 23 vzorcih, in sicer: otroška kozmetika, ki ostane na koži (4 vzorci - 20% vseh vzorcev), otroška kozmetika, ki se spere s kože (6 vzorcev - 20%), izdelki za sončenje (7 vzorcev - 43,8%), dekorativna kozmetika za otroke (4 vzorcev - 13%) in vzorci iz dodatnega programa kozmetike, ki se spere s kože (2 vzorca - 20%). Vsi vzorci mil za intimno nego, maskar, črtal za oči, čistilnih robčkov ter odstranjevalcev so bili glede označevanja skladni. Deleži neskladno označenih vzorcev glede na proizvod so prikazani spodaj. Graf 22 - Delež neskladno označenih vzorcev glede na proizvod 50% Otroška kozmetika, ki ostane na koži 43,8% 45% 40% Otroška kozmetika, ki se spere s kože 35% 30% 25% Izdelki za sončenje 20% 20% 20% 20% 15% 13,3% Dekorativna kozmetika za otroke 10% 5% Vzorci iz dodatnega programa, Kozmetika, ki se spere s kože 0% 68 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Rezultati analiz kažejo največ neskladnosti na področju označevanja, deklaracije ali navodil, priloženih kozmetičnim proizvodom (23 vzorcev - 14,7%), sledijo neskladnosti na področju kemijskih lastnosti (pet vzorcev - 3,2%) in neskladnosti zaradi mikrobiološke neustreznosti proizvodov (dva vzorca - 1,3%). Ocena tveganja je bila izvedena za pet vzorcev zaradi kemijskih lastnosti. Vsi vzorci so bili ocenjeni, da niso varni (nesprejemljivo tveganje). Neskladni vzorci glede na parameter in oceno tveganja so prikazani v grafu spodaj. Graf 23 - Neskladni vzorci glede na parameter in ocena tveganja 16,0% 14,7% 14,0% 12,0% Označevanje, deklaracije, navodila Kemijske lastnosti 10,0% 8,0% Mikrobiološka ustreznost 6,0% 4,0% 2,0% 3,2% 3,2% Ocena tveganja 1,3% 0,0% Mikrobiološke preiskave so bile opravljene pri vseh vzorcih otroške kozmetike, ki ostane na koži, otroške kozmetike, ki se spere s kože, mil za intimno nego ter maskarah in črtalih za oči. Glede mikrobioloških preiskav je bilo z zahtevami zakonodaje skladnih 97,5% vzorcev (vsi vzorci razen dveh). Vsi vzorci kozmetičnih izdelkov so bili preiskani na kemijske parametre. Rezultati kemijske analize so pokazali, da so vrednosti analiziranih parametrov v 96,8% vseh preskušanih vzorcev skladne z zakonodajo. Pet vzorcev (3,2%) je bilo glede kemijske analize neskladnih z zahtevami zakonodaje (dva (10%) zaradi previsoke vsebnosti konzervansov in trije (20%) zaradi vsebnosti 1,4 dioksana). Izdelki s preseženo vsebnostjo 1,4 dioksana so bili umaknjeni, odpoklicani s trga, izdelki s previsoko vsebnostjo konzervansov, pa so bili umaknjeni iz prodaje. Deleži vzorcev, glede na proizvod, ki predstavljajo resno tveganje so prikazani v grafu spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 69 Graf 24 – Delež vzorcev, glede na proizvod, ki predstavljajo resno tveganje 25% 20% 20% 15% Otroška kozmetika, ki se spere s kože Čistilni robčki 10% 10% 5% 0% Ustrezno označenih glede na zahteve veljavne zakonodaje je bilo 85,3% (23 vzorcev oziroma 14,7% vzorcev pa je bilo neustrezno deklariranih, devet zaradi neustreznega navajanja alergenih snovi, tri zaradi ne-navajanja sestavin z INCI imeni, eden zaradi neustreznega navajanja konzervansov, tri zaradi nejasnih slovenskih navodil za uporabo in sedem zaradi neustreznega navajanja faktorja zaščite pred soncem). Pri kozmetiki za sončenje je bila posebej preverjena vsebina deklaracij glede na zahteve Priporočila Komisije o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca. Pri večini deklaracij vzorcev kozmetike za sončenje (87,5%) niso bila v celoti upoštevana Priporočila glede označevanja, ki pa niso zakonsko obvezujoča. Pri tej skupini kozmetike analitske metode določanja faktorja zaščite niso popolnoma primerljive, zato je presoja dokazil o učinkovitosti, predloženih s strani proizvajalcev, zelo težavna. 70 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 11 IGRAČE Igrača je izdelek, ki je namenjen otrokom od rojstva pa vse do starosti štirinajst let in je oblikovan tako, da je namenjen igri, ki je eno izmed ključnih orodij za njihov razvoj. Cilj predpisov na področju varnosti igrač je opredelitev zahtev za igrače z namenom zaščite otrok pred nevarnostmi, ki bi jim bili izpostavljeni zaradi uporabe igrače, ki bi imela neustrezno obliko, zgradbo, sestavo in/ali funkcijo. Osnovni predpis12, ki opredeljuje varnost igrač je evropska Direktiva o varnosti igrač 88/378/EGS, ki jo v celoti vsebinsko povzema Pravilnik o varnosti igrač. Zakonodaja določa zahteve glede varnosti, ki jih morajo igrače izpolnjevati pred dajanjem v promet. Vse igrače, ki se tržijo v Evropski uniji, morajo biti opremljene z oznako skladnosti (CE), ki jo proizvajalec lahko namesti le, če igrača izpolnjuje vse bistvene varnostne zahteve. Dodatno predpisi opredeljujejo postopke ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, določbe glede tehnične dokumentacije in listin, ki se prilagajo igračam ob dajanju v promet ter obveznosti in načine označevanja igrač. V okviru inšpekcijskega nadzora zdravstveni inšpektorji lahko, glede na vlogo, ki jo ima gospodarski subjekt, pregledajo in ocenijo postopke zagotavljanja izpolnjevanja zahtev glede varnosti, izvedbe predpisanega postopka ugotavljanja skladnosti, izdelave in hranjenja tehnične dokumentacije v predpisanem obsegu in označevanja igrač s predpisanimi znaki skladnosti in drugimi oznakami. Poleg tega preverijo, če zavezanci obveščajo gospodarske subjekte in Zdravstveni inšpektorat o igračah, ki pomenijo tveganje, oziroma o sprejetih ukrepih za umik/odpoklic takih igrač s trga ter vodijo register pritožb. Pristop nadzora nad varnostjo igrač se je moral zaradi tehnološkega in znanstvenega razvoja ter zaradi globalizacije svetovnega trga in s tem povezanih novih tveganj nadgraditi. Z uveljavitvijo nove Direktive o varnosti igrač (20. julij 2011), bo tako usmerjenost nadzora nad igračami, ki sedaj poteka na osnovi nadzora izdelka, vse bolj prehajala v nadzor obvladovanja sistema zagotavljanja kakovosti proizvodnje in spremljanje njihove varnosti na trgu vse do potrošnika. Tak pristop pomeni učinkovitejše delovanje organov za nadzor trga. Inšpekcijski nadzor na področju varnosti igrač poteka tudi v okviru različnih akcij, katerih usmerjenost se vsako leto spreminja glede na rezultate pregledov iz prejšnjih let, spremembe predpisov na področju, morebitnih novih tveganj in najnovejših spoznanj stroke. Tako so v letu 2010 potekali ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi, katerih namen je bil preveriti stanje na trgu glede sezonske ponudbe igrač (pustne, velikonočne, božične igrače), ponudbe igrač na sejmih, pri specifičnih gospodarskih subjektih in podobno. 12 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 71 V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri gospodarskih subjektih, ki opravljajo dejavnost proizvodnje, uvoza, distribucije, maloprodaje, kot tudi v objektih otroškega varstva opravili 1.905 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 199 vzorcev igrač za laboratorijske analize na kemične oziroma fizikalne parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 357 inšpekcijskih ukrepov, od tega 278 upravnih ukrepov (36 odločb o odpravi nepravilnosti in 242 upravnih opozoril) in 79 prekrškovnih ukrepov (en opomin in 78 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 17 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 1905 199 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 36 242 278 0 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 0 1 78 SKUPAJ 79 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 357 Ugotovitve inšpekcijskih pregledov v letu 2010 kažejo, da je največ neskladnosti, povezanih z neustreznim označevanjem igrač, zlasti v slovenskem jeziku. Pri proizvajalcih beležimo največ pomanjkljivosti zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. Ugotovitve akcije iz začetka leta 2010, s katero so inšpektorji preverili ustrezno označevanje pustnih igrač, so pokazale, da so prevodi opozoril in navodil v slovenski jezik še vedno bili šibka točka naših uvoznikov in distributerjev. Čeprav je bil napredek viden, nekateri proizvajalci oziroma uvozniki pustnih izdelkov za otroke še vedno niso označevali kot igrače z oznako CE, kljub temu, da je bila večina z zahtevami zakonodaje seznanjena že v letu 2009. Po naših ocenah je do kršitev prihajalo, zaradi starih zalog tovrstnih igrač na našem trgu oziroma novih proizvajalcev/ uvoznikov/ distributerjev, ki so se pojavili v Sloveniji nedavno in so bili z veljavno zakonodajo seznanjeni šele med inšpekcijskim pregledom. Število neskladno označenih izdelkov, v okviru tovrstne akcije, se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo iz 55 odstotkov neskladnih izdelkov leta 2009 na 42,5 odstotkov v letu 2010. Zaradi še vedno visokega odstotka neskladnosti je podobna akcija načrtovana tudi za leto 2011. Akcija nadzora igrač za prostočasne aktivnosti je potrdila pričakovanja, da se tovrstni izdelki pogosto napačno označujejo kot igrala, še zlasti v reklamnih sporočilih in na prodajnih mestih. Zdravstveni inšpektorji so s pregledi ugotovili 11 odstotkov neskladnih izdelkov, in sicer predvsem zaradi pomanjkljivih navodil in opozoril, omenjene igrače pa so našli tudi v vrtcih, kjer so se uporabljala kot igrala. Na podlagi teh ugotovitev so zdravstveni inšpektorji nosilce dejavnosti oziroma odgovorne osebe začeli seznanjati z razliko med igračami in igrali in jih opozorili, da zakonodaja ne predvideva varne uporabe tovrstnih igrač v vrtcih oziroma je ob uporabi le-teh potrebno oceniti možna tveganja, ki upoštevajo nadzor odrasle osebe, ustrezno podlago in podobno. Glede na veliko ponudbo igrač v božično-novoletnem času na sejmih in tržnicah so zdravstveni inšpektorji v omenjenem času izvedli akcijo, v okviru katere so, pri 65 odstotkih 72 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 pregledanih igrač, prepoznali pomanjkljivo označevanje, in sicer: od oznake CE, navedbe proizvajalca, starostne omejitve do manjkajočih ali pomanjkljivih prevodov opozoril v slovenskem jeziku (npr. glede baterij itd). Dodatno so zdravstveni inšpektorji našli kar precej novih zavezancev, med katerimi je bilo mnogo takih, ki proizvajajo/prodajajo obrtne izdelke - igrače, brez predpisane oznake CE. Na podlagi ugotovitev akcije zdravstveni inšpektorat za tovrstne proizvajalce/prodajalce načrtuje pripravo smernic in izvedbo podobne akcije tudi v letu 2011. Dodatno bo zdravstveni inšpektorat k sodelovanju povabil tudi Tržni inšpektorat, predvsem zato, ker se nekateri zavezanci s svojimi neskladnimi izdelki selijo od sejma do sejma, nekateri pa delajo tudi na črno. Letni program nadzora je poleg preverjanja označevanja proizvodov in opozoril vključeval tudi vzorčenje. Izvajanje programa vzorčenja na področju varnosti igrač je podrobneje predstavljeno v Letnem poročilu o izvajanju programa vzorčenja in laboratorijskih preizkusov na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne varnosti proizvodov za leto 2010. Iz poročila sledi, da so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji v okviru rednega nadzora odvzeli 180 vzorcev igrač, in sicer: 31 kostumov in mask (16%), 9 pustnih barv (5%), 20 mehko polnjenih tekstilnih igrač s trdimi pripetimi deli (10%), 20 igrač, ki nosijo težo otroka (10%), 30 igrač iz mehke plastike (dojenčki, pupe, živali, žogice, zapestnice,…) (15%), 30 igrač iz trde plastike (15%), 20 igrač z magnetki (10%) ter 20 balonov (10%). V okviru dodatnega nadzora je bilo odvzetih 19 vzorcev igrač, in sicer: 5 vzorcev flomastrov (2%), deset vzorcev igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili (5%) ter štirje vzorci barvic za poslikavo obraza (2%). Pregled vzorcev po tipu izdelka je prikazan v grafu spodaj. Graf 25 – Pregled vzorcev glede na tip izdelka Punčke/dojenčki iz mehke plastike z oblačili 5% Pustne barve 5% Flomastri 2% Poostreni nadzor – barve za poslikavo »noč čarovnic« 2% Kostumi in maske 16% Baloni 10% Igrače z magnetki 10% Igrače iz mehke plastike 15% Igrače iz trde plastike 15% Igrače, ki nosijo težo otroka 10% Mehko polnjene tekstilne igrače s trdimi pripetimi deli 10% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 73 Vzorcev, porekla iz držav članic Evropske unije in slovenskega porekla je bilo skupaj 67 (34%), 97 vzorcev (49%) je izviralo iz Kitajske, 35 vzorcev (17%) pa je izviralo iz drugih držav. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj. Graf 26 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu Druge države 17% EU & Slovenija 34% Kitajska 49% Pri 54 vzorcih (27%) so ugotovljene neskladnosti samo zaradi označevanja, pri 62 (31%) pa poleg označevanja tudi neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali kemijskih lastnosti. Neskladnosti zaradi označevanja niso predstavljale tveganja. V primeru neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali kemijskih lastnosti, je izdelana ocena tveganja pokazala, resno tveganje pri 25 vzorcih (13%) igrač. Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja je prikazan v grafu spodaj. Graf 27 – Pregled parametrov, kjer so bile ugotovljene neskladnosti in ocena tveganja 35% 30% 31% 27% 25% Samo opozorila, oznake 20% 15% 13% Opozorila,oznake/Mehanske lastnosti in/ali Kemijske lastnosti Resno tveganje 10% 5% 0% 74 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Vzorci, pri katerih je bilo ocenjeno resno tveganje zaradi: mehanskih lastnosti in vnetljivosti: kostumi (2 vzorca, 10%), maske (1, 10%), kemijskih lastnosti- vsebnosti ftalatov igrače iz mehke plastike (7, 18%), mehanskih lastnosti: igrače iz trde plastike (2, 7%), mehko polnjene igrače s trdimi pripetimi deli (4, 20%), igrače, ki nesejo težo otroka (4, 20%), igrače z magneti (5, 25%). V vseh ostalih skupinah igrač ni bilo vzorcev, pri katerih bi bilo ugotovljeno resno tveganje. V primerih, ko je bilo ugotovljeno resno tveganje je bil izveden umik in odpoklic teh izdelkov ali pa je bilo ugotovljeno, da teh igrač ni več v prometu ali v uporabi. Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod je prikazan v grafu spodaj. Graf 28 - Delež vzorcev, ki predstavljajo resno tveganje glede na proizvod 30% Kostumi Maske 25% 25% 20% 20% 20% 18% 15% Mehko polnjene tekstilne igrače s trdimi pripetimi deli Igrače, ki nosijo težo otroka 10% 10% 5% Igrače iz mehke plastike/tudi z oblačili (dojenčki, pupe, živali, zapestnice, ogrlice, žogice, …) Igrače iz trde plastike 9% Igrače z magnetki 7% Baloni 0% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 75 12 MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, lahko v živila sproščajo sestavine v količinah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Namen Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in razveljavitvi direktiv 80/590/ES in 89/109/EGS13 je zagotoviti varnost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili. Zakonodaja zahteva, da je vsak material ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali posreden stik, dovolj inerten, da njegove sestavine ne prehajajo v živila v takih količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma, ki bi lahko poslabšale njihove organoleptične lastnosti. Poleg tega zakonodaja vsebuje določila v zvezi s sledljivostjo in označevanjem materialov in izdelkov ter daje podlago za izjavo o skladnosti, ki jo opredeljujejo nekateri vertikalni predpisi. Pri trženju je pomembno tudi določilo, da označevanje, oglaševanje in predstavitev materiala ali izdelka ne sme zavajati potrošnikov. Vsi nosilci, ki prvi dajejo na trg materiale in izdelke, namenjene za stik z živili morajo upoštevati določila zakonodaje glede dobre proizvodne prakse. Zdravstveni inšpektorji pri nadzoru preverjajo izvajanje dokumentiranega sistema za zagotavljanje kakovosti tako, da pregledajo dokumentacijo, ki zagotavlja skladnost materialov in izdelkov s predpisi ter dokazuje varnost končnih materialov in izdelkov. Inšpektorji se tudi prepričajo o delovanju sistema sledljivosti, preverijo vsebino izjave o skladnosti, ustreznost označevanja v posameznih stopnjah distribucijske verige ter ustreznost navodil za varno uporabo, priloženih h končnemu izdelku. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se naključno preveri varnost materialov in izdelkov ter njihova primernost za uporabo za stik z živili. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji pri proizvajalcih, veletrgovcih oziroma vseh tistih, ki na območju Republike Slovenije prvi dajejo materiale in izdelke na trg ter v maloprodaji, opravili 1.770 inšpekcijskih pregledov, pred sprostitvijo pošiljk materialov in izdelkov iz tretjih držav na slovenski trg pa so dodatno opravili še 138 pregledov. Inšpektorji so skupno odvzeli 711 vzorcev za laboratorijske analize na kemične parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 339 inšpekcijskih ukrepov, od tega 194 upravnih ukrepov (32 odločb o odpravi nepravilnosti in 162 upravnih opozoril) in 145 prekrškovnih ukrepov (tri odločbe o prekršku, 12 plačilnih nalogov, devet opominov in 121 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. 13 76 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Preglednica 18 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 1908 711 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 32 162 194 3 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 12 9 121 SKUPAJ 145 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 339 Pri inšpekcijskih pregledih je bilo največ neskladnosti ugotovljenih pri preverjanju vsebine izjave o skladnosti, večinoma za plastične materiale in izdelke, in pri izvajanju dokumentiranega sistema za zagotavljanje kakovosti, kar je posledica novosti v zakonodaji. Nadzor vzpostavitve dokumentiranega sistema za zagotavljanje kakovosti pri vseh registriranih podjetjih je pokazal, da so vsi zavezanci vzpostavili predpisan sistem, v naslednjih letih bo zato večina nadzora usmerjena v preverjanje izvajanja le-tega. Izpolnjevanje določil izjave o skladnosti za polimerne materiale in izdelke še vedno predstavlja za nosilce dejavnosti težave tako v Sloveniji kot tudi v ostalih državah članicah EU, in sicer tako pri samem razumevanju vsebine izjave kot tudi pri pridobivanju relevantnih podatkov s strani proizvajalca oz. ostalih udeležencev v distribucijski verigi, zato Evropska komisija v ta namen že pripravlja smernice. Letni program nadzora je poleg inšpekcijskih pregledov vključeval tudi vzorčenje. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji v okviru nadzora odvzeli skupaj 711 vzorcev izdelkov iz naslednjih skupin materialov: 320 plastične embalaže, opreme, posode in pribora, 77 kovinskih pokrovčkov s plastičnimi tesnili, 27 pločevink oz. aluminijastih posodic, prevlečenih z lakom, 65 enot pribora in posode iz nerjavečega jekla, 34 kovinske posode s premazi proti sprijemanju, 12 emajlirane posode, 21 steklenih izdelkov, 57 kartonske/papirne embalaže, 68 keramičnih izdelkov, 28 laminatov in 2 ostala izdelka (les, tekstil). Vzorci glede na material so prikazani spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 77 Graf 29 – Vzorci glede na material keramični izdelki 9% kartonska/papirna embalaža 8% poslikani stekleni izdelki 3% emajlirana posoda 2% kovinska posoda s premazom proti sprijemanju 5% pribor in posoda iz nerjavečega jekla 9% ostalo (les, tekstil) 0% laminati 4% plastična embalaža, oprema, posoda in pribor 45% pločevinke oz. aluminijaste posodice, prevlečene z lakom 4% kovinski pokrovčki s plastičnimi tesnili 11% Slovenskega porekla je bilo 136 vzorcev (19%), porekla iz držav članic Evropske unije je bilo 260 vzorcev (37%), 304 vzorcev (43%) je izviralo iz tretjih držav, 11 vzorcev (1%) pa je bilo neznanega izvora. Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani v grafu spodaj. Graf 30 – Delež analiziranih vzorcev po poreklu Neznano poreklo 1% Slovenija 19% Tretje države 43% Članice EU 37% Neskladnosti z veljavno zakonodajo, ki so bile odkrite pri 23 vzorcih, so se nanašale na vzorce keramike (1 vzorec - 1%), stekla (2 vzorca - 10%), pribora in posode iz nerjavečega jekla (4 vzorci - 6%), emajlirane posode (1 vzorec - 8%), kovinskih pokrovov s plastičnimi tesnili (5 vzorcev - 6%), kartonske embalaže (1 vzorec - 2%) in plastike (9 vzorcev - 3%). Deleži neskladnih vzorcev glede na material so prikazani v grafu spodaj. 78 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 31 – Delež neskladnih vzorcev glede na material 10% 9% keramični izdelki 10% 8% poslikani stekleni izdelki 8% 7% pribor in posoda iz nerjavečega jekla 6% 6% 6% 5% emajlirana posoda 4% kovinski pokrovčki s plastičnimi tesnili 3% 3% 2% 1% 2% 1% kartonska/papirna embalaža plastična embalaža, oprema, posoda in pribor 0% V zadnjih treh letih se opaža trend zmanjševanja števila neskladnih vzorcev. Leta 2008 je bilo neskladnih 6% vzorcev, leta 2009 4% in leta 2010 le 3,2% vzorcev, neskladnih z zakonodajo. Trend (graf spodaj) zmanjševanja števila neskladnih vzorcev je po naši oceni posledica večje ozaveščenosti proizvajalcev in uvoznikov ter redne kontrole zdravstvenih inšpektorjev z odvzemom vzorcev ob uvozu. Graf 32 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010 7% 6% 6,0% Odstotek neskladnih vzorcev 5% 4,0% 4% 3,2% 3% 2% 1% 0% 2008 2009 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 2010 79 13 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja potrošnikov preko kemičnih, bioloških ali drugih vrst onesnaževal, je temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja zdravja kot javnega interesa. Preprečevanje bolezni, povezanih z živili oziroma hrano in varstvo interesov potrošnikov sta zato dva bistvena elementa živilske zakonodaje14. Živilska zakonodaja opredeljuje splošne zahteve, biološko in kemijsko varnost živil ter nosilcem živilske dejavnosti postavlja zahteve glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja živil, vključno z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami na živilih. Z inšpekcijskim pregledi se inšpektorji prepričajo, da objekti izpolnjujejo higienske pogoje, pri tem pregledajo prostore, naprave, opremo in pripomočke za proizvodnjo in promet z živili ter preverijo osebno higieno in strokovno usposobljenost oseb, ki delajo z živili. Inšpektorji preverijo izvajanje postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP in pregledajo, če so živila ustrezno označena. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja zdravstvena ustreznost živil. Ustrezno predstavljanje oziroma oglaševanje se preverja preko spremljanja različnih medijev. V letu 2009 je bil s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, katerega namen je bila racionalizacija in večja učinkovitost nadzora nad varnostjo živil in hrane, del nadzora prenesen na inšpekcijske organe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Tako so do 15. aprila 2010 zdravstveni inšpektorji izvajali uradni nadzor v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živil ne-živalskega izvora ter dodatno v maloprodaji uradni nadzor nad živili živalskega izvora, razen nad svežim neembaliranim mesom, ribami in drugimi vodnimi organizmi, po 15. aprilu pa so izvajali uradni nadzor le še na področju prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske namene, ter varnosti in prehranske vrednosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji opravili 9.074 inšpekcijskih pregledov, pred sprostitvijo pošiljk iz tretjih držav na slovenski trg pa so dodatno opravili še 1.152 pregledov. Inšpektorji so odvzeli 1.026 vzorcev živil za laboratorijske analize na mikrobiološke in/ali kemične parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 2.524 inšpekcijskih ukrepov, od tega 1.370 upravnih ukrepov (395 odločb o odpravi nepravilnosti in 975 upravnih opozoril) in 1154 prekrškovnih ukrepov (52 odločb o prekršku, 251 plačilnih nalogov, 54 opominov in 797 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. 14 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata.. 80 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Preglednica 19 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje ter ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 10226 1026 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 395 975 1370 52 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 251 54 797 SKUPAJ 1154 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 2524 Pri inšpekcijskih pregledih so zdravstveni inšpektorji ugotavljali različna odstopanja od izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje, med drugim nepopolno posredovanje podatkov pri registraciji živilskih obratov pri pristojnem organu. Te neskladnosti niso predstavljale tveganja za zdravje potrošnikov, saj so se nanašale na posodobitev podatkov in je Zdravstveni inšpektorat pri teh nosilcih dejavnosti že izvajal nadzor. V gostinstvu je bila najpogostejša kršitev predpisov zabeležena pri sistematičnem spremljanju kritičnih kontrolnih točk, v skladu z zahtevami živilske zakonodaje o vzpostavitvi, izvajanju in vzdrževanju stalnih postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP. Tovrstne neskladnosti so bile ugotovljene tako pri nosilcih dejavnosti, ki so vzpostavili lasten sistem, kot pri tistih, ki uporabljajo Smernice dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu. V gostinstvu se ugotavlja tudi neizpolnjevanje splošnih in posebnih zahtev za prostore živilskega obrata, največ pri premičnih in začasnih obratih. Zdravstveni inšpektorji so pri nadzoru na področju prehranskih dopolnil največ neskladnosti ugotovili pri spoštovanju zahtev glede označevanja izdelkov, pri nosilcih dejavnosti, ki uvažajo in distribuirajo taka živila, pa so odkrili tudi velik delež neskladnosti pri analizi dejavnikov tveganja in vzdrževanju dokumentacije. Pri nadzoru sestave prehranskih dopolnil so bile odkrite manjše neskladnosti, ki niso vplivale na varnost izdelkov. Na podlagi spremljanja oglaševanja v medijih so bile obravnavane tudi neskladnosti pri oglaševanju, zlasti glede uporabe nedovoljenih zdravstvenih trditev. Na področju živil za posebne prehranske namene so bile ugotovljene manjše neskladnosti pri označevanju in sestavi živil ter nedovoljeno oglaševanje začetnih formul za dojenčke. Izvajanje programa vzorčenja na področju varnosti živil je podrobneje predstavljeno v XI. poglavju Poročilo o vzorčenju in laboratorijskem preskušanju živil, za katere je pristojen Zdravstveni inšpektorat. Iz poročila sledi, da so v letu 2010 zdravstveni inšpektorji v okviru uradnega nadzora, odvzeli skupaj 1.026 vzorcev živil. V skladu s pristojnostjo Zdravstvenega inšpektorata na področju živil so Zdravstveni inšpektorji v letu 2010 odvzeli 184 vzorcev (17,9 %) živil za posebne prehranske namene, 91 vzorcev (8,9 %) prehranskih dopolnil ter 626 vzorcev (61 %) živil pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Do 15. aprila 2010 je bilo, v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu in poostrenega nadzora za analizo odvzetih tudi 125 vzorcev (12,2 %) živil, ki ne sodijo v zgoraj navedene skupine živil. Vzorci po skupinah živil so prikazani v grafu spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 81 Graf 33 – Vzorci po skupinah živil Prehranska dopolnila 8,9% Stara pristojnost (do 15.04.2010) 12,2% Vzorci iz gostinstva, institut. obratov prehrane in prehrane na delu 61,0% Živila za posebne prehranske namene 17,9% Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri označevanju živil. Od 177 vzorcev predpakiranih živil, pri katerih se je preverjala skladnost označbe, je bila kar pri 128 vzorcih (72,3%) označba ocenjena kot neskladna glede na veljavne predpise. Pri dveh vzorcih pa ocena označbe ni bila možna, ker sta bila izdelka (otroška hrana na osnovi žit) namenjena izključno tujemu trgu in zato nista imela označbe v slovenskem jeziku. Pregled ocen skladnosti označb je prikazan v grafu spodaj. Še posebej visok delež neskladnih označb je bil ugotovljen pri nekaterih skupinah prehranskih dopolnil, in sicer pri prehranskih dopolnilih, namenjenih za hujšanje in za povečanje spolne moči. Ugotovljene neskladnosti označb preverjanih vzorcev živil pa niso predstavljale tveganja za zdravje ljudi. Graf 34 - Pregled ocen skladnosti označbe ocena ni bila možna 1,1% skladna označba 26,6% ne skladna označba 72,3% 82 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Od skupaj 1.026 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 1.013 (98,7%) ocenjenih kot varnih, 13 vzorcev (1,3%) pa je bilo ocenjenih, da niso varni. Pri petih vzorcih je bil razlog za neskladnost biološko tveganje, pri treh presežena vsebnost težkih kovin, trije vzorci niso bili varni zaradi sestave (prisotnost nedovoljenih sestavin, prenizka vsebnost sestavine – linolne kisline), en vzorec ni bil varen zaradi vsebnosti alergene sestavine, ki ni bila označena, en vzorec pa je bil ocenjen, da ni varen zaradi presežene vsebnosti težke kovine in hkrati zaradi neoznačene vsebnosti alergene sestavine. Rezultati so prikazani v grafih spodaj. Graf 35 - Deležev vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni Graf 36 - Delež vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni glede na ugotovljen razlog ne varni 1,3% onesnaževala 29% varni 98,7% biološko tveganje 35,7% alergeni 14,3% sestava 21,4% Od skupno 13 vzorcev živil, ocenjenih, da niso varni, je pet vzorcev (38,5%) prehranskih dopolnil, štirje vzorci (30,8%) živil, ki ne sodijo več v pristojnost Zdravstvenega inšpektorata, dva vzorca (15,4%) živil za posebne prehranske namene in dva vzorca (15,4%) živil odvzeta v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Deleži vzorcev, ocenjenih, da niso varni, glede na skupine so prikazani spodaj. Graf 37 - Delež vzorcev, ocenjenih, da niso varni, glede na skupine Živila za posebne prehranske namene 15,4% Stara pristojnost (do 15.04.2010) 30,8% Vzorci iz gostinstva, instituc. obratov prehrane in prehrane na delu 15,4% Prehranska dopolnila 38,5% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 83 14 OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA Alkohol velja v mednarodnem prostoru za enega najpomembnejših vzrokov za prezgodnjo umrljivost in obolevnost. Ker se v Sloveniji, podobno kot v evropskem prostoru, beleži visoka poraba alkohola ter izražena problematika, ki je povezana s škodljivim pitjem alkohola, so se ukrepi za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola ter ukrepi in načini omejevanja porabe alkohola opredelili z Zakonom o omejevanju porabe alkohola15. Zdravstveni inšpektorji z inšpekcijskimi pregledi v gostinskih obratih preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let, objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač, ponudbo brezalkoholnih pijač glede cene, ter prodajo žganih pijač, ki vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom, od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan. V stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvene dejavnosti preverjajo spoštovanje prepovedi prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač, na javnih mestih pa prepoved omogočanja pitja alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja vsebnost alkohola v živilih, ki vsebujejo alkohol ter ustreznost označbe teh živil. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji opravili 6.420 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 40 vzorcev živil, ki vsebujejo alkohol, za laboratorijske analize na vsebnost alkohola. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 217 inšpekcijskih ukrepov, od tega 26 upravnih ukrepov (šest odločb o odpravi nepravilnosti in 20 upravnih opozoril) in 191 prekrškovnih ukrepov (osem odločb o prekršku, 160 plačilnih nalogov, pet opominov in 18 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 20 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV 15 84 ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 6420 40 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN SKUPAJ Odločba o prekršku 6 20 26 8 Prekrškovni ukrepi Opozorilo Plačilni za storjen Opomin nalog prekršek po ZP-1 160 5 18 SKUPAJ 191 ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 217 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Zdravstveni inšpektorji so tudi v letu 2010 zabeležili kršitve vseh določb zakona, ki jih nadzira Zdravstveni inšpektorat, z izjemo določbe o prepovedi prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost. Največkrat so zdravstveni inšpektorji ugotovili kršenje prepovedi prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, pomanjkljivosti pri objavi prepovedi prodaje ter kršitve prodaje žganih pijač pred 10. uro dopoldan, manj pa je bilo kršitev omogočanja pitja alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, na javnem mestu in kršitev ponudbe brezalkoholnih pijač glede cene. Največ kršitev so zdravstveni inšpektorji odkrili v okviru usmerjenih akcij pristojnih ministrstev, policije, inšpekcijskih služb, strokovnih institucij in nevladnih organizacij, ki potekajo skozi celo leto ter v okviru pregledov v okolici šol ob odmorih in zaključkih pouka, na prireditvah in v okolici prireditvenih mest, ob praznikih, praznovanjih, začetku počitnic, valetah. Pri izvajanju uradnega nadzora na področju omejevanja porabe alkohola se zdravstveni inšpektorji srečujejo s težavami, ena od teh je zahteven dokazni postopek, v katerem se kršenje dokazuje s pričanjem udeležencev pri kršitvi in očividcev dejanja. Ker se nudenje in prodaja alkohola mladoletnim večinoma dogaja s soglasjem tistega, ki pijačo nudi ali prodaja in mladoletnika, je kršitev s pričanjem na sodišču zelo težko dokazati. V okviru letnega programa vzorčenja so Zdravstveni inšpektorji odvzeli 40 vzorcev različnih živil z namenom ugotavljanja skladnosti glede označevanja alkohola. Štirje vzorci so bili slovenskega porekla (10%), 27 vzorcev iz držav članic EU (67,5%), 8 vzorcev iz tretjih držav (20%), poreklo enega vzorca pa je bilo neznano (2,5%). Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani spodaj. Graf 38 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu Neznano poreklo 2,5% Slovenija 10,0% Tretje države 20,0% Članice EU 67,5% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 85 Analize vzorcev so pokazale, da je bilo 37 živil, ki predstavljajo 92,5 odstotkov odvzetih vzorcev, skladnih z zahtevo Zakona o omejevanju porabe alkohola, da morajo imeti živila, ki so predpakirana in vsebujejo več kot 0,5 odstotka alkohola, na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. To opozorilo mora biti natiskano s tiskanimi črkami, ki so jasno vidne, čitljive in se razločno barvno razlikujejo od podlage. Število neskladnih vzorcev se iz leta v leto zmanjšuje, saj je bilo v letu 2008 53,3 odstotkov vzorcev ocenjenih kot neskladnih, v letu 2009 16,7 odstotkov, v letu 2010 pa samo še 7,5 odstotkov (glej graf spodaj). Graf 39 – Delež neskladnih vzorcev v obdobju 2008 - 2010 60% 50% 53,3% 40% 30% 20% 16,7% 10% 7,5% 0% 2008 86 2009 2010 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 15 TOBAK IN TOBAČNI IZDELKI Cilji Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov16 so med drugim tudi popolna zaščita vseh oseb pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v javnih prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Zdravstveni inšpektorji opravljajo nadzor nad zagotavljanjem in spoštovanjem prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih in, kjer so kadilnice, ustreznost kadilnic. Inšpektorji preverjajo, če prepoved kajenja spoštujejo lastnik, najemnik ali upravitelj prostorov ter posamezniki. Z laboratorijskimi analizami odvzetih vzorcev se preverja vsebnost katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah. V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji v gostinskih obratih in objektih, namenjenim dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja in v drugih javnih prostorih opravili 7.035 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji so odvzeli 22 vzorcev tobačnih izdelkov za laboratorijske analize na kemične parametre. Na podlagi ugotovitev nadzora je bilo izrečenih skupaj 494 inšpekcijskih ukrepov, od tega 27 upravnih ukrepov (26 odločb o odpravi nepravilnosti in eno upravno opozorilo) in 467 prekrškovnih ukrepov (84 odločb o prekršku, 338 plačilnih nalogov, 22 opominov in 23 opozoril za storjen prekršek). Število inšpekcijskih pregledov, vzorcev in ukrepov na podlagi inšpekcijskega nadzora prikazuje preglednica spodaj. Preglednica 21 - Inšpekcijski pregledi, vzorčenje in ukrepanje na podlagi inšpekcijskega nadzora ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV ŠTEVILO OPRAVLJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV 7035 22 Upravni ukrepi Odločbe o odpravi nepravilnosti Upravna opozorila po ZIN 26 1 SKUPAJ Odločba o prekršku Plačilni nalog 27 84 338 Prekrškovni ukrepi Opozorilo za storjen Opomin prekršek po ZP-1 22 23 SKUPAJ ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV SKUPAJ 467 494 V letu 2010 so zdravstveni inšpektorji največ neskladnosti ugotovili zaradi kršitev nosilcev dejavnosti in posameznikov, ki niso spoštovali prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v gostinstvu, in sicer zaradi kajenja v prostorih, ki ustrezajo definiciji zaprtega javnega prostora, med njimi so bile različne terase, atriji in zimski vrtovi. Zakon namreč določa, da se za zaprt javni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten. To določbo zakona je zelo težko nadzirati, saj gostinci za ograditev vrtov uporabljajo različne prepustne materiale, kot 16 Seznam predpisov, ki urejajo področje, je del X. poglavja Zakonodaja in predpisi v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 87 na primer blago ali pa uporabljajo različne začasne konstrukcije z žaluzijami in roloji, pri čemer je treba od primera do primera presojati, ali gre za popolnoma odprte ali zaprte površine. Pri preverjanju kadilnic so bile najpogosteje kršene zahteve, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače. Pri nadzoru kadilnic je sicer manj težav, saj so v zakonu in pravilniku natančno opisani pogoji, ki jih mora kadilnica izpolnjevati. Zdravstveni inšpektorji se srečujejo z zelo različnimi situacijami na terenu, pri tem pa ugotavljajo, da je izvajanje nadzora zelo težko brez sodelovanja policije, brez katere inšpektor ne more zahtevati osebnih podatkov kršitelja. Poleg tega zdravstveni inšpektorji ugotavljajo, da so nosilci dejavnosti zelo iznajdljivi pri iskanju načinov, kako se izogniti izpolnjevanju zahtev predpisov (npr. del gostinskega lokala označijo kot privatni prostor). V okviru letnega programa vzorčenja so Zdravstveni inšpektorji v letu 2010 odvzeli 22 vzorcev cigaret z namenom ugotavljanja skladnosti glede vsebnosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida. Ker Slovenija ni proizvajalka cigaret, je bilo analiziranih 15 vzorcev iz držav članic Evropske unije (68,2%) in sedem vzorcev iz tretjih držav (31,8%). Deleži analiziranih vzorcev po poreklu so prikazani spodaj. Graf 40 - Delež analiziranih vzorcev po poreklu Tretje države 31,8% Članice EU 68,2% Vsi vzorci so bili skladni z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ker na cigareto niso vsebovali več kot 10 mg katrana, 1 mg nikotina in 10 mg ogljikovega monoksida. Tudi v letih 2008 in 2009 so bili vsi odvzeti vzorci ocenjeni kot skladni. 88 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 X. ZAKONODAJA IN PREDPISI V PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA 1 NALEZLJIVE BOLEZNI Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/2006-UPB1, Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, Ur. l. RS, št. 74/1999, 92/2006, 10/2011, Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjanjem nalezljivih bolezni, Ur. l. RS, št. 16/1999, 58/2001, 50/2005, 92/2006, Program imunoprofilakse in kemoprofilakse - za tekoče leto, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur. l. RS, št. 16/1999, Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, Ur. l. RS, št. 70/1997, Pravilnik o pogojih, načinu in sredstvih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, Ur. l. RS, št. 88/2000, Odredba o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, Ur. l. RS, št. 48/2002, Pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o njihovem preprečevanju, Ur. l. SRS, št. 24/1981, 35/1985, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Ur. l. RS, št. 42/2002, 105/2002. 2 RAVNANJE Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Ur. l. RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti in z njima povezanimi raziskavami, Ur. l. RS, št. 89/2008, in Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, Ur. l. RS, št. 89/2008. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 89 3 MINIMALNI SANITARNO- ZDRAVSTVENI POGOJI Javni zdravstveni in socialni zavodi Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, Ur. l. RS, št. 24/1992, 98/1999-ZZdrS, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, Ur.l. RS, št. 64/2004, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje brisov materničnega vratu, Ur.l. RS, št. 68/2001, 28/2004, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke, Ur.l. RS, št. 110/2004, Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001:2008, Ur. l. RS, št. 83/2008, Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur. l. RS št. 63/2009. Higienska nega Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/2006-UPB1, Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS), Ur. l. RS, št. 99/2004, 17/2011-ZTZPUS-1, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/2003, Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009, 17/2011ZTZPUS-1, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009. Dejavnost otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/2006-UPB1, Zakon o vrtcih (ZVrt), Ur.l. RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, Ur.l. RS, št. 73/2000, 75/2005, 33/2008, 126/2008, 47/2010, Pravilnik o zdravstveno higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole, Ur.l. SRS, št. 20/1969, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009. Nastanitveni in javni objekti Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Ur. l. RS, št. 33/2006-UPB1, 90 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, in Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ur. l. RS, št. 42/2002, 105/2002. 4 PACIENTOVE PRAVICE Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Ur.l. RS, št. 15/2008, Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, Ur.l. RS, št. 63/2010, Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, Ur.l. RS, št. 98/2008. 5 DUŠEVNO ZDRAVJE Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur.l. RS, št. 77/2008, Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije, Ur.l. RS, št. 63/2009. 6 ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Zakon o zdravniški službi (ZZdrS), Ur.l. RS, št. 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ, Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (ZPPKZ), Ur.l. RS, št. 107/2010, Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, Ur. l. RS, št. 59/2003, 51/2004, 15/2005, 20/2007, 22/2009, 42/2009, Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic zobozdravnik-zobozdravnica, Ur. l. RS, št. 74/2001, 35/2004, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov, Ur. l. RS, št. 110/2000, 112/2007, Pravilnik o zdravniškem registru, Ur. l. RS, št. 35/2000, 57/2000, 43/2004, 31/2010, Pravilnik o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva, Ur. l. RS, št. 44/2009, Program pripravništva za poklic zdravnika, Ur. l. RS, št. 33/1995, 60/1995, 59/1996, 62/1996, 98/1999-ZZdrS, Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata, Ur. l. RS, št. 83/1997, 98/1999-ZZdrS, 39/2000, 50/2001, 61/2002, 43/2004, 57/2006. 7 HIGIENSKA USTREZNOST KOPALNIH VOD IN ZDRAVSTVENA USTREZNOST MINERALNIH VOD TER MINIMALNI SANITARNO-ZDRAVSTVENI POGOJI KOPALIŠČ Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU), Ur.l. RS, št. 42/2007-UPB1, 9/2011, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 91 Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, Ur.l. RS, št. 73/2003, 96/2006, Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, Ur.l. RS, št. 70/2003, 34/2004, Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 88/2003, 56/2006, 84/2007, Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih, Ur.l. RS, št. 84/2007. 8 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE TER OBJEKTI IN NAPRAVE ZA JAVNO OSKRBO S PITNO VODO Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ, Zakon o vodah (ZV-1), Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, Pravilnik o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 25/2009, Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, Ur.l. RS, št. 64/2004, 5/2006, Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št. 82/2003, 25/2009. 9 SPLOŠNA VARNOST PROIZVODOV Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/2003, Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov, Ur.l. RS, št. 48/2009, Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES s spremembami, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/2008, Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009. 92 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 10 KOZMETIČNI PROIZVODI Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP-UPB1), Ur.l. RS, št. 110/2003, 47/2004 ZdZPZ, Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov, Ur.l. RS, št. 114/2003, Pravilnik o načinu vzorčenja ter metodah za laboratorijske analize kozmetičnih proizvodov, Ur.l. RS, št. 59/2006, Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 35/2005, 73/2005,100/2005, 26/2006, 92/2006, 131/2006, 44/2007, 124/2007, 68/2008, 73/2008, 84/2008, 24/2009, 81/2009, 4/2010, 37/2010, Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov, Ur.l.RS, št. 46/2003, Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. Julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur. l. RS, št. 101/2003. 11 IGRAČE Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUSUPB1), Ur.l. RS, št. 99/2004, Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, Pravilnik o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010, Odredba o seznamu standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s Pravilnikom o varnosti igrač, Ur.l. RS, št. 25/2010, Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES s popravki in dopolnitvami, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), Ur.l. RS, št. 23/2008, Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), Ur.l. RS, št. 101/2003. 12 MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 93 Uredba Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Uredba Komisije (ES) št. 372/2007 z dne 2. aprila 2007 o določitvi prehodnih mejnih vrednosti migracije za mehčalce v tesnilih pokrovov, namenjenih za stik z živili, Uredba Komisije (ES) št. 597/2008 z dne 24. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 372/2007 o določitvi prehodnih mejnih vrednosti migracije za mehčalce v tesnilih pokrovov, namenjenih za stik z živili, Uredba Komisije (ES) št. 1895/2005 z dne 18. novembra 2005 o omejitvi uporabe nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur. l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004, Pravilnik o izdelkih in snoveh, ki prihajajo v stik z živili, Ur. l RS, št. 98/2002, 75/2003, 44/2004 in 36/2005, velja le 31. člen, Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 36/2005, 100/2006, Pravilnik o keramičnih izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 38/2006, Pravilnik o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, Ur.l. RS, št. 131/2003, 65/2008, Pravilnik o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili , Ur.l. RS, št. 65/2008, 22/2010, Pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet, Ur.l. SFRJ, št. 26/1983, 61/1984, 56/1986, 50/1989, 18/1991 in Ur.l. RS, št. 38/2000, 66/2000, 20/2001, 98/2002, 62/2003- delno razveljavljen, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS, Ur. l. RS, št. 53/2005, 66/2006, 31/2008, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1895/2005 o omejitvi uporabe nekaterih epoksi derivatov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Ur.l. RS, št. 121/2006, Uredba o izvajanju uredbe Komisije (ES) o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 119/2007, Uredba o obvezni registraciji in ravnanju podjetij, ki izvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, Ur.l. RS, št. 57/2008. 94 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 13 ZDRAVSTVENA USTREZNOST OZIROMA VARNOST ŽIVIL IN HRANE Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (z vsemi spremembami), Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (z vsemi spremembami), Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili, Ur.l. RS, št. 72/2010, Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur.l. RS, št. 52/2000, 42/2002, 47/2004-ZdZPZ, Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili, Pravilnik o prehranskih dopolnilih, Ur.l. RS, št. 82/2003, 44/2004, 72/2005, 22/2007, 104/2010, Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Ur.l. RS, št. 103/2008, Pravilnik o razvrstitvi vitaminskih in mineralnih izdelkov za peroralno uporabo, ki so v farmacevskih oblikah, med zdravila, Ur.l. RS, št. 86/2008, Uredba Komisije (ES) št. 953/2009 z dne 13. oktobra 2009 o snoveh, ki so za posebne prehranske namene lahko dodane živilom za posebne prehranske namene, Uredba Komisije (ES) št. 41/2009 z dne 20. januarja 2009 o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten, Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten, Ur.l. RS, št. 35/2009, 50/2010, Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živila brez glutena ali živila z zelo nizko vsebnostjo glutena, Ur. l. RS, št. 26/2007, Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene, Ur.l. RS, št. 46/2002, 54/2007, 2/2009, Pravilnik o živilih za posebne prehranske namene, Ur.l. RS, št. 46/2002, 117/2002, 41/2004, 65/2006, 57/2007, 22/2010, POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 95 Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke, Ur.l. RS, št. 54/2007, 2/2008 - popr., 8/2010), Pravilnik o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke, Ur.l. RS, št. 25/2009, Pravilnik o živilih, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže, Ur.l. RS, št. 90/2000, 142/2004, 70/2007, Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, Ur.l. RS, št. 80/2007, 38/2010, Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudi, Pravilnik o varnosti zamrznjenih živil, Ur.ist RS, št. 63/2002, 117/2002, 46/2006, 53/2007, Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil, Ur.l. RS, št. 63/2002, 117/2002, 46/2006, Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili, Ur. l. RS, št. 82/2003, 25/2009, Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (z vsemi spremembami), Pravilnik o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz , Ur.l. RS, št. 67/2004, Uredba sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani, Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (z vsemi spremembami), Uredba o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o onesnaževalih v živilih, Ur.l. RS, št. 27/2007, 38/2010, Uredba Komisije (ES) št. 1882/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih, Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih, Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MPCD in benzo(a)pirena v živilih, 96 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih, Odločba Komisije št. 2008/47/ES z dne 20. december 2007 o odobritvi predizvoznih pregledov zemeljskih oreškov in iz zemeljskih oreškov pridobljenih proizvodov glede prisotnosti aflatoksinov, ki jih izvajajo Združene države Amerike, Odločba Komisije 2008/352/ES z dne 29. aprila 2008 o uvedbi posebnih pogojev za guar gumi s poreklom ali dobavljen iz Indije zaradi tveganj onesnaženja v izdelkih s pentaklorofenolom in dioksini, Uredba Komisije (ES) št. 1135/2009 z dne 25.11.2009 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/798/ES, Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (z vsemi spremembami), Uredba Komisije (ES) št. 1152/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekaterih živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi nevarnosti onesnaženja z aflatoksini in o razveljavitvi Odločbe 2006/504/ES, Odločba Komisije 2008/798/ES z dne 14. oktobra 2008 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz proizvodov, ki vsebujejo mleko ali mlečne proizvode, s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/757/ES, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS z dopolnitvami, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora, Ur.l. RS, št. 16/2009, 40/2010, Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih, Ur.l. RS, št. 84/2004, 108/2007, Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila, Pravilnik o aditivih za živila , Ur.l. RS, št. 43/2004, 8/2005, 17/2006, 16/2008, 100/2010, Pravilnik o merilih čistosti za aditive, Ur.l. RS, št. 4/2005, 72/2010, Uredba Komisije (ES) št. 884/2007 z dne 26. julija 2007 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uporabe barvila za živila E 128 rdeče (Red 2G), POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 97 Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97, Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES, Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem, Ur.l. RS, št. 71/2002, 86/2003, 51/2004, Uredba Sveta (EURATOM) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti, Uredba Komisije (EURATOM) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči, Uredba Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti, Uredba Sveta (EGS) št. 737/90 z dne 22. marca 1990 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil, Uredba Komisije (EURATOM) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti, Uredba Komisije (ES) št. 1661/1999 z dne 27. julija 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil, Uredba Komisije (ES) št. 1609/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi seznama proizvodov, ki so izvzeti iz uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil, Uredba o izvajanju Uredb Sveta in Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju živil in krme, Ur.l. RS, št. 52/2006, 38/2010, Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega Parlamenta in sveta z dne 27. Januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami, Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o novih živilih, Ur.l. RS, ŠT. 71/2006, 38/2010, 98 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. Septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, Uredba o izvajanju uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, Ur.l. RS, št. 84/2005, 38/2010, Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, Ur.l. RS, št. 80/2007, 38/2010, Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil, Ur.l. RS, št. 60/2002, 117/2002, 42/2003, 121/2004, 81/2007, 87/2009, Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Ur.l. RS, št. 50/2004, (58/2004 popr.), 43/2005, (64/2005 popr.), 83/2005, 115/2005, 118/2007. 14 OMEJEVANJE PORABE ALKOHOLA Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), Ur.l. RS, št. 15/03. 15 TOBAK IN TOBAČNI IZDELKI Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZOUTI-UPB3), Ur.l.RS, št.93/07, Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, Ur.L.RS, št. 80/2007 in 90/2010. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 99 XI. POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU ŽIVIL, ZA KATERE JE PRISTOJEN ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT Vzorčenje in laboratorijsko preskušanje živil za posebne prehranske namene, prehranskih dopolnil in živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu je del uradnega nadzora Zdravstvenega inšpektorata. Letni program vzorčenja se pripravi konec leta in opredeljuje število vzorcev posameznih živil in parametre analiz, ki se bodo izvajali v naslednjem letu. Dodatni nadzor in poostreni nadzor se izvajata na podlagi aktualnih informacij, rezultatov vzorčenja, aktualne problematike obravnavane v okviru hitrega sistema obveščanja za živila in krmo (RASFF), pritožb/prijav, obvestil medijev in nosilcev dejavnosti itd. Medtem ko se dodatni program običajno izvaja pri večih nosilcih dejavnosti, se poostreni nadzor izvaja pri določenem nosilcu. Vzorčenje se izvaja tudi v okviru uradnega nadzora ob uvozu živil iz tretjih držav. Do 15. aprila 2010 so bila v okviru inšpekcijskega nadzora ob uvozu in poostrenega nadzora vzorčena tudi živila, ki ne sodijo med živila za posebne prehranske namene, prehranska dopolnila in živila v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu. XI.1 Skupni pregled vseh odvzetih vzorcev živil V letu 2010 je Zdravstveni inšpektorat v okviru uradnega nadzora odvzel skupaj 1026 vzorcev živil. Od tega je bilo 813 vzorcev (79,2%) odvzeto v okviru letnega programa vzorčenja, 134 vzorcev (13,1%) v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu (uvoz), 45 (4,4%) v okviru poostrenega nadzora in 34 (3,3%) v okviru dodatnega programa. Razdelitev odvzetih vzorcev živil po povodih vzorčenja je prikazana v grafu spodaj. Graf 1 - Prikaz odvzetih vzorcev živil po posameznih povodih vzorčenja Uvoz; 134; 13,1% Poostreni nadzor; 45; 4,4% Dodatni program; 34; 3,3% Letni program vzorčenja; 813; 79,2% V skladu s pristojnostjo Zdravstvenega inšpektorata na področju živil so Zdravstveni inšpektorji v letu 2010 odvzeli 184 vzorcev (17,9 %) živil za posebne prehranske namene, 91 vzorcev (8,9 %) prehranskih dopolnil ter 626 vzorcev (61 %) živil pri nosilcih živilske dejavnosti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu. Do 15. aprila 2010 je bilo, v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu in poostrenega nadzora za analizo odvzetih tudi 125 vzorcev (12,2 %) živil, ki ne sodijo v zgoraj navedene skupine živil. 100 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Vzorci po skupinah živil so prikazani v grafu spodaj. Pregled vzorcev je prikazan v grafu spodaj. Graf 2 - Pregled odvzetih vzorcev glede na skupine Prehranska dopolnila; 91; 8,9% Pristojnost ZIRS do 15.04.2010; 125; 12,2% Vzorci iz gostinstva, institut. obratov prehrane in prehrane na delu ; 626; 61,0% Živila za posebne prehranske namene; 184; 17,9% Po izvoru je bilo 647 vzorcev (63,1%) iz Slovenije, 200 vzorcev (19,5%) iz drugih članic Evropske unije, 170 (16,6%) iz tretjih držav, za devet vzorcev (0,9%) pa poreklo ni bilo znano (graf spodaj). Graf 3 - Pregled odvzetih vzorcev živil po poreklu tretje države; 170; 16,6% poreklo ni znano; 9; 0,9% druge države EU; 200; 19,5% Slovenija; 647; 63,1% Vzorci so bili preskušani na mikrobiološke in kemijske parametre, izvajala se je tudi ocena skladnosti označbe. Na mikrobiološke parametre je bilo preskušanih 695 vzorcev, na kemijske pa 330 vzorcev. Pri 177 vzorcih se je preverjala skladnost označbe živila. Pri tem so bili vzorci lahko preskušani na eno, dve ali vse tri skupine. Razmerje po posameznih povodih vzorčenja je prikazano v grafu spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 101 Graf 4 - Odvzeti vzorci glede na povod vzorčenja in skupino preskušanj: mikrobiološki parametri (MKB), kemijski parametri (KEM) in ocena skladnosti označbe (označevanje) 1200 1000 140 800 188 600 OZNAČEVANJE KEM MKB 400 625 200 9 1 28 31 0 Letni program vzorčenja 5 106 40 29 Dodatni program Poostreni nadzor Uvoz Od skupaj 1026 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 1013 (98,7%) ocenjenih kot varnih, 13 vzorcev (1,3%) pa jih je bilo ocenjenih, da niso varni (graf spodaj). Pri petih vzorcih je bil razlog biološko tveganje, pri treh presežena vsebnost težkih kovin, trije vzorci so bili ocenjeni, da niso varni zaradi sestave (prisotnost nedovoljenih sestavin, prenizka vsebnost sestavine – linolne kisline), en vzorec zaradi vsebnosti alergene sestavine, ki ni bila označena, en vzorec pa zaradi presežene vsebnosti težke kovine in hkrati zaradi neoznačene vsebnosti alergene sestavine (graf spodaj). 102 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 5 - Pregled ocene varnosti vseh odvzetih vzorcev živil niso varni; 13; 1,3% Graf 6 - Pregled vzorcev, ki niso varni, po tveganju onesnaževala; 4; 29% biološko tveganje; 5; 35,7% alergeni; 2; 14,3% varni; 1013; 98,7% sestava; 3; 21,4% Od skupno 13 vzorcev živil, ocenjenih, da niso varni, je pet vzorcev prehranskih dopolnil (38,5%), štirje vzorci živil, ki ne sodijo več v pristojnost Zdravstvenega inšpektorata (30,8%), dva vzorca (15,4%) živil za posebne prehranske namene in dva vzorca (15,4%) živil odvzeta v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu (graf spodaj). Graf 7 - Pregled vzorcev, ocenjenih, da niso varni, po skupinah živil Živila za posebne prehranske namene; 2; 15,4% Pristojnost ZIRS do 15.04.2010; 4; 30,8% Prehranska dopolnila; 5; 38,5% Vzorci iz gostinstva, instituc. obratov prehrane in prehrane na delu; 2; 15,4% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 103 Od 177 vzorcev predpakiranih živil, pri katerih se je preverjala skladnost označbe, je bila kar pri 128 vzorcih (72,3%) označba ocenjena kot neskladna glede na veljavne predpise. Pri dveh vzorcih pa ocena označbe ni bila možna, ker sta bila izdelka (otroška hrana na osnovi žit) namenjena izključno tujemu trgu in zato nista imela označbe v slovenskem jeziku (graf spodaj). Še posebej visok delež neskladnih označb je bil ugotovljen pri nekaterih skupinah prehranskih dopolnil, in sicer pri prehranskih dopolnilih, namenjenih za hujšanje in za povečanje spolne moči. Ugotovljene neskladnosti označb preverjanih vzorcev živil pa niso predstavljale tveganja za zdravje ljudi. Graf 8 - Pregled ocen skladnosti označbe skladna označba; 47; 26,6% ocena ni bila možna; 2; 1,1% neskladna označba; 128; 72,3% Graf 9 - Pregled ocen skladnosti označbe po posameznih skupinah 1 Pristojnost ZIRS do 15.04.2010 4 skladni 2 Živila za posebne prehran. namene 38 67 neskladni Prehranska dopolnila 8 57 ocena ni bila možna 0 104 20 40 60 80 100 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Glede na to, da se je struktura vzorcev živil zaradi sprememb v pristojnosti za nadzor nad živili v letu 2010 močno spremenila, primerjava z rezultati v preteklih letih, v splošnem ni več smiselna. XI.2 Živila za posebne prehranske namene Od skupno 184 odvzetih vzorcev živil za posebne prehranske namene je bilo odvzetih 61 vzorcev (33,2%) začetnih in nadaljevalnih formul, 30 vzorcev (16,3%) živil za posebne zdravstvene namene, 25 vzorcev (13,6%) otroške hrane na osnovi sadja in zelenjave, 16 vzorcev (8,7%) otroške hrane na osnovi žit, 14 vzorcev (7,6%) otroške hrane z dodatkom živil živalskega izvora, 12 vzorcev (6,5%) otroške hrane na osnovi žit brez glutena, 10 vzorcev (5,4%) vzorcev živil, namenjenih za energijsko omejene diete, 10 vzorcev (5,4%) dietetičnih živil brez glutena (razen otroške hrane) in šest vzorcev (3,3%) pijač, namenjenih za športnike. Pregled vzorcev po posameznih skupinah je prikazan v grafu spodaj. Graf 10 - Pregled odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil za posebne prehranske namene Dietetična živila brez glutena (razen otroške hrane); 10; 5,4% Živila namenjena za energ.omeje.diete ; 10; 5,4% OTH na osnovi žit brez glutena ; 12; 6,5% OTH z živili živalskega izvora; 14; 7,6% OTH na osnovi žit; 16; 8,7% Pijače za športnike ; 6; 3,3% *OTH - otroška hrana Začetne in nadaljevalne formule; 61; 33,2% Živila za posebne zdravstvene namene; 30; 16,3% OTH na osnovi sadja in zelenjave; 25; 13,6% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 105 Po izvoru je bilo 136 vzorcev (73,9%) iz drugih držav EU, 25 vzorcev (13,6%) iz Slovenije, 16 vzorcev (8,7%) iz tretjih držav, pri sedmih vzorcih (3,8%) pa poreklo ni bilo znano (graf spodaj). Graf 11 - Pregled vzorcev živil za posebne prehranske namene po poreklu poreklo ni znano; 7; 3,8% tretje države; 16; 8,7% Slovenija; 25; 13,6% druge države EU; 136; 73,9% Od 184 vzorcev živil za posebne prehranske namene jih je bilo 51 (27,7%) preskušanih na mikrobiološke parametre, 133 (72,3%) pa na kemijske. Pri 107 vzorcih (58,2%) živil je bila ocenjena tudi skladnost označbe. Število vzorcev, preskušano na kemijske in mikrobiološke parametre, ter število vzorcev pri katerih se je preverjala skladnost označbe po posameznih skupinah živil, je prikazano v grafu spodaj. Graf 12: Pregled števila preskušanih vzorcev na mikrobiološke (MKB), kemijske parametre (KEM) in oceno skladnosti označevanja po posameznih skupinah živil Pijače za športnike 6 6 Dietetična živila brez glutena (razen otroške hrane) (10) 10 10 Živila namenjena za ener.omej.diete 10 10 Živila za posebne zdravstvene namene 15 Otroška hrana z živili živalskega izvora 3 11 15 15 MKB 10 KEM Otroška hrana na osnovi sadja in zelenjave 7 18 10 Označevanje Otroška hrana na osnovi žit brez glutena 12 Otroška hrana na osnovi žit 16 Začetne in nadaljevalne formule 10 26 0 106 11 35 25 50 100 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Vzorci so bili preskušani na naslednje skupine mikrobioloških parametrov: - Salmonella spp., Cronobacter spp (začetne formule in živila za posebne zdravstvene namene namenjena dojenčkom do šestega meseca), - Salmonella spp. (nadaljevalne formule), - Salmonella spp., Listeria monocytogenes (živila za neposredno uživanje namenjena dojenčkom in živila za posebne zdravstvene namene za neposredno uživanje). Vseh 51 vzorcev, ki so bili preskušani na mikrobiološke parametre, je bilo ocenjenih kot varnih in skladnih s predpisi. V nobenem vzorcu ni bil dokazana prisotnost preiskovanega mikroorganizma, med tem, ko je bilo v letu 2009 v enem vzorcu začetne formule ugotovljena prisotnost bakterije Cronobacter spp. Glede na povečano število odvzetih vzorcev in preiskano število podenot lahko ocenimo, da je stanje na področju biološke varnosti preiskanih skupin živil za posebne prehranske namene dobro. 133 vzorcev je bilo preskušano na naslednje skupine kemijskih parametrov: ostanki pesticidov - otroška hrana, ostala onesnaževala (težke kovine, nitriti in nitrati, kositer, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), mikotoksini, dioksini in furani in dioksinom podobni PCB, PCB, akrilamid in furan v otroški hrani in živilih za posebne zdravstvene namene), skladnost uporabe aditivov (barvila, sladila, konzervansi v vzorcih pijač za športnike), alergeni (gluten), prehranska vrednost. Pregled števila vzorcev, ki so bili preskušani na posamezne skupine parametrov, je razviden iz grafa spodaj. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 107 Graf 13 - Pregled števila vzorcev iz posamezne skupine živil, ki so bili preskušani na posamezne skupine kemijskih parametrov Aromatizirane pijače za športnike 6 Dietetična živila brez glutena (razen otroške hrane) 10 Živila namenjena za ener.omej.diete 10 pesticidi Živila za posebne zdravstvene namene 5 OTH z živili živalskega izvora 10 OTH na osnovi sadja in zelenjave OTH na osnovi žit brez glutena 10 11 10 18 1 OTH na osnovi žit aditivi 10 alergeni 12 10 Začetne in nadaljevalne formule onesnažev ala 10 16 30 0% 10 25 50% 10 prehranska vrednost 10 100% Od 133 vzorcev, ki so bili preskušani na kemijske parametre, sta bila dva vzorca (1,5%) ocenjena, da nista varna, in sicer en vzorec otroške hrane na osnovi žit brez glutena (po poreklu iz tretjih držav) zaradi presežene vsebnosti kadmija in prisotnosti glutena, en vzorec živila, namenjenega za energijsko omejene diete, pa zaradi prenizke vsebnosti linolne kisline. Pri 107 vzorcih je bila preverjena tudi skladnost označbe, pri čemer je bila kot neskladna ocenjena označba pri 67 vzorcih (62,6%). Od skupno 184 odvzetih vzorcev živil za posebne prehranske namene sta bila torej dva vzorca (1,1%) ocenjena kot ne varna (graf spodaj). Graf 14 - Pregled ocene varnosti vzorcev niso varni; 2; 1,1% varni; 182; 98,9% 108 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 15 - Pregled vzorcev, ki niso varni, glede na celotno število odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil Pijače za športnike 6 Dietetična živila brez glutena (razen otroške hrane) 10 Živila namenjena za ener. omej. diete 1 9 Živila za posebne zdravstvene namene 30 Otroška hrana z živili živalskega izvora varni 14 Otroška hrana na osnovi sadja in zelenjave 25 Otroška hrana na osnovi žit brez glutena 11 Otroška hrana na osnovi žit niso varni 1 16 Začetne in nadaljevalne formule 61 0 20 40 60 80 Tako kot pretekla leta, tudi v letu 2010 v preiskanih vzorcih otroške hrane ni bilo zaznati ostanka nobenega pesticida nad mejo določljivosti metod. Za razliko od leta 2009, ko so bili vsi vzorci otroške hrane in drugih živil za posebne prehranske namene, v katerih se je preverjala prisotnost onesnaževal, varni (ob približno enakem obsegu odvzetih vzorcev), je bil v letu 2010 en vzorec odvzet ob uvozu zaradi presežene vsebnosti kadmija ocenjen kot škodljiv za zdravje in s tem ocenjen, da ni varen. Isti vzorec je bil ocenjen, da ni varen tudi zaradi prisotnosti glutena nad mejo, ki je določena za živila z navedbo »brez glutena«, za razliko od leta 2009, ko so bili vsi preskušani vzorci glede vsebnosti glutena varni. Zaradi prenizke vsebnosti linolne kisline je bil en vzorec živila, namenjenega za uporabo v energijsko omejenih dietah – za zmanjšanje telesne teže ocenjen, da ni varen. Prenizka vsebnost linolne kisline je bila ugotovljena tudi v tovrstnih vzorcih v letu 2009, vendar noben vzorec ni bil ocenjen, da ni varen. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 109 XI.3 Prehranska dopolnila V letu 2010 je bilo skupaj odvzetih 91 vzorcev prehranskih dopolnil, in sicer 35 (38,5%) v okviru letnega programa vzorčenja, 28 (30,8%) v okviru dodatnega programa, en (1,1%) v okviru poostrenega nadzora in 27 (29,7%) v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu. Po poreklu je bilo 43 vzorcev (47,3%) iz drugih držav EU, 40 vzorcev (44,0%) iz tretjih držav, šest vzorcev (6,6%) iz Slovenije, pri dveh vzorcih (2,2%) pa poreklo ni bilo znano. Graf 16 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po povodu vzorčenja Letni program vzorčenja; 35; 38,5% Uvoz; 27; 29,7% Poosterni nadzor; 1; 1,1% Dodatni program; 28; 30,8% Graf 17 - Pregled odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil po poreklu vzorcev ni znano; 2; 2,2% Slovenija; 6; 6,6% tretje države; 40; 44,0% druge države EU; 43; 47,3% 110 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 18: Pregled števila vzorcev po posameznih skupinah Prehranska dopolnila za povečanje spolne moči 9 Prehranska dopolnila namenjena za hujšanje 19 Prehranska dopolnila na osnovi rastlin 5 Prehranska dopolnila (obarvani sirupi, praški, tablete za prip. napitkov) 5 6 Letni program vzorčenja Dodatni program Poostreni nadzor 5 Prehranska dopolnila na osnovi zelišč, maščob, vitaminov, mineralov Uvoz 15 Prehranska dopolnila z luteinom 1 16 10 0 10 20 30 40 Vzorci so bili preskušani na različne skupine kemijskih parametrov: onesnaževala (težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), ohratoksin A, dioksini in furani in dioksinom podobni PCB, PCB), vsebnost nedovoljenih sestavin (sibutramin, sildenafil, tadalafil), skladnost uporabe aditivov (barvila, konzervansi), vsebnost učinkovine (lutein), vsebnost prisotnosti produktov obsevanja. Dva vzorca, odvzeta ob uvozu, sta bila preskušana tudi na mikrobiološka onesnaževala, pri dveh odvzetih vzorcih pa se je preverjala samo skladnost označbe. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 111 Graf 19 - Pregled števila odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil glede na skupine parametrov analiz Prehranska dopolnila za povečanje spolne moči 9 onesnaževala 9 Prehranska dopolnila namenjena za hujšanje 23 Prehran.dopolnila na osnovi rastlin 5 Prehranska dopolnila (obarvani sirupi, praški, tablete za prip. napitkov) 5 10 Prehranska dopolnila na osnovi zelišč, maščob, vitaminov, mineralov prisotnost produktov obsevanja 5 30 Prehranska dopolnila z luteinom 10 0 prisotnost nedovoljene sestavine vsebnost učinkovine 19 22 aditivi 15 10 mikrobiološka analiza 20 40 60 Od skupaj 91 odvzetih vzorcev, jih je bilo glede na rezultate preskušanj 86 (94,5%) varnih, za pet vzorcev (5,5%) pa je bilo ocenjeno, da niso varni in sicer dva vzorca zaradi presežene vsebnosti svinca (pri čemer je šlo v obeh primerih za isti izdelek), en vzorec zaradi presežene vsebnosti živega srebra in dva vzorca zaradi vsebnosti nedovoljene sestavine (sibutramin). Graf 20 - Pregled ocene varnosti vzorcev prehranskih dopolnil varni; 86; 94,5% niso varni; 5; 5,5% niso varni (vsebnost nedovoljene sestavine); 2; 2,2% niso varni (onesnaževala); 3; 3,3% Od 10 vzorcev, pri katerih se je preverjala skladnost vsebnosti učinkovine (lutein) z navedbo na označbi, v štirih vzorcih analizirana količina luteina ni ustrezala deklarirani vrednosti. Pri 65 vzorcih se je preverjala tudi skladnost označbe. Kot neskladna je bila ocenjena označba pri 57 vzorcih (87,7 %). Pri tem je šlo za neskladnosti, ki niso predstavljale tveganja za zdravje ljudi.. Število odvzetih vzorcev prehranskih dopolnil v letu 2010 se je v primerjavi z letom 2009 močno povečalo, povečal pa se je tudi nabor parametrov analiz kot posledica zaznanih 112 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 novih tveganj. Vse to se odraža tudi v večjem številu vzorcev, ki so bili ocenjeni, da niso varni (trije vzorci zaradi prisotnosti onesnaževal in dva vzorca zaradi nedovoljene vsebnosti sestavine sibutramin). V letu 2009 so bili vsi odvzeti vzorci prehranskih dopolnil varni. XI.4 Vzorci odvzeti v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu Pri nosilcih živilske dejavnosti pod nadzorom Zdravstvenega inšpektorata v gostinstvu, institucionalnih obratih prehrane in obratih prehrane na delu je bilo odvzetih 626 vzorcev živil. Od tega je bilo 605 vzorcev (96,6%) odvzetih v okviru letnega programa vzorčenja, 21 vzorcev (3,4%) pa v okviru poostrenega nadzora. Graf 21 - Pregled števila odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja in skupino analiz 18 Poostreni nadzor 3 MKB KEM Letni program vzorčenja 575 0 100 200 300 30 400 500 600 700 Na mikrobiološke parametre je bilo preskušano 593 vzorcev (94,7%), 33 vzorcev (5,3%) pa na kemijske. Pri vzorcih, ki so bili preskušani na mikrobiološke parametre se je preverjala varnost živil in prisotnost higienskih indikatorjev. Za namen preverjanja varnosti živil so se živila preskušala na prisotnost: bakterije Salmonella spp. (v 25 g), bakterije Listeria monocytogenes (cfu/g), bakterijskih toksinov. Za namen preverjanja prisotnosti higienskih indikatorjev pa so se živila preskušala na prisotnost: bakterije Listeria monocytogenes, bakterije E. coli, bakterije Bacillus cereus, Koagulaza pozitivnih stafilokov, Enterobakterij, bakterije Pseudomonas aeruginosa, Enterokokov, št. kolonij pri 22°C in 37°C, plesni. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 113 Preskušanje vzorcev na kemijske parametre je potekalo v okviru letnega programa vzorčenja in sicer se je preverjala skladnost uporabe aditivov za živila: barvil v vzorcih sladoleda in glutaminata v vzorcih jedi v azijskih restavracijah. V okviru poostrenega nadzora pa je bilo na prisotnost histamina analizirano še eno pripravljeno delikatesno živilo s tuno in dva vzorca tune v pločevinki. Graf 22 - Pregled števila odvzetih vzorcev živil glede na skupine živil in preskušanje Pripravljena delikatesna živila-različna 210 Sladoledi 103 Kremne slaščice 103 Sveža narezana zelenjava in sadje 100 Napitki iz avtomatov 1 20 MKB 32 Nepastirizirani sadni/zelenjavni sokovi 25 Led za pijače 20 Ribe v pločevinki 2 Pripravljene jedi v azijskih restavracijah KEM 10 0 50 100 150 200 250 Glede na mesto vzorčenja in naravo vzorcev je bila seveda večina vzorcev po poreklu iz Slovenije in sicer 605 (96,6%), 17 vzorcev (2,7%) je bilo iz drugih držav EU, 4 vzorci (0,6%) pa so bili iz tretjih držav. Od skupno 626 odvzetih vzorcev živil jih je bilo 624 (99,7%) varnih, dva vzorca živil (0,3%), ki sta bila preskušana na mikrobiološke parametre, pa sta bila ocenjena kot škodljiva za zdravje in s tem nista bila varna. Od tega je bila v enem vzorcu delikatesnega živila ugotovljena prisotnost stafilokoknega enterotoksina, v enem vzorcu kremne slaščice pa je bila ugotovljena prisotnost bakterije Bacillus cereus s sposobnostjo tvorbe emetičnega toksina. Vsi vzorci, ki so bili preskušani na kemijske parametre, so bili varni. 114 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 23 - Pregled odvzetih vzorcev po poreklu druge države EU; 17; 2,7% Graf 24 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev živil niso varni; 2; 0,3% tretje države; 4; 0,6% varni; 624; 99,7% Slovenija; 605; 96,6% Prisotnost higienskih indikatorjev je bila ugotovljena v 60 vzorcih (10,1%) od skupno 593 vzorcev, v katerih so bili preverjani. Od vzorcev, ki so bili preskušani na kemijske parametre, je bil en vzorec pripravljene jedi, odvzete v azijskih restavracijah, ocenjen kot neskladen zaradi presežene vsebnosti glutaminata. Graf 25 - Pregled števila vzorcev, ki niso varni, glede na skupine živil in število odvzetih vzorcev 2 Ribe v pločevinki 0 Sladoledi 123 Led za pijače 103 Kremne slaščice 100 Sveža narezana zelenjava in sadje 1 32 Napitki iz avtomatov 25 Pripravljena delikatesna živila-različna Nepastirizirani sadni/zelenjavni sokovi varni 20 niso varni 1 2 Pripravljene jedi v azijskih restavracijah 10 0 20 40 60 80 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 100 120 115 Neposredna primerjava z letom 2009 ni mogoča, saj se je obseg objektov, v katerih se je izvajalo vzorčenje navedenih skupin živil, zaradi spremembe pristojnosti v letu 2010 spremenil. XI.5 Vzorci živil, ki so bili vzorčeni do 15. aprila 2010 v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu, poostrenega nadzora in dodatnega programa, vendar ne sodijo v zgoraj navedene skupine živil Do 15. aprila 2010 je bilo odvzetih 125 vzorcev živil, ki ne sodijo v prej navedene skupine. V okviru uradnega nadzora ob vnosu sta bila odvzeta 102 vzorca (81,6%), v okviru poostrenega nadzora pa 23 vzorcev (18,4%). Prikaz je v Grafu 26. Glede na število vzorcev, odvzetih po navedenih povodih je bilo po poreklu 112 vzorcev (89,6%) iz tretjih držav, 11 vzorcev (8,8%) iz Slovenije in dva vzorca (1,6%) iz drugih držav EU (Graf 27). Od skupno 125 vzorcev je bilo 49 vzorcev (39,2%) preskušano na mikrobiološke parametre. Pri ostalih vzorcih so se preverjali: ostanki pesticidov, prisotnost radionuklidov, ostali kontaminanti (težke kovine, kositer, mikotoksini, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO)), skladnost uporabe aditivov in čistost aditivov, alergeni, prisotnost gensko spremenjenih organizmov, sestava (vsebnost kofeina), označevanje, organoleptika. Graf 26 - Pregled odvzetih vzorcev glede na povod vzorčenja Poostreni nadzor; 23; 18,4% Uvoz; 102; 81,6% 116 Graf 27 - Pregled odvzetih vzorcev po poreklu druge države EU; 2; 1,6% Slovenija; 11; 8,8% tretje države; 112; 89,6% POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Graf 28 - Pregled števila odvzetih vzorcev po posameznih skupinah živil in po skupinah preiskovanih parametrov 1 sladkor 2 mikrobiološka analiza 1 1 1 1 sojini izdelki arašidi 1 bonboni 1 pesticidi radionuklidi 2 izdelki iz žit 1 2 2 1 1 1 začimbe 2 predelano sadje 2 ostali kontaminanti 1 3 aditivi aditivi olje 1 mesni pripravek 1 3 1 alergeni 17 gobe 2 19 zelenjava (sveža, zamrznjena) 1 označevanje 9 sadje (sveže zamrznjeno) 3 ribe sestava 30 čokolada, izdelki s čokolado alkoholne pijače brezalkoholne pijače 1 1 3 2 3 organoleptika 3 1 10 embalir. voda (vodomati) 0 5 GSO 10 15 20 25 30 Pri vzorcih, odvzetih v okviru inšpekcijskega nadzora ob vnosu in preskušanih na mikrobiološke parametre (27 vzorcev), se je preverjala predvsem varnost živil, pri vzorcih, odvzetih v okviru poostrenega nadzora (22 vzorcev), pa tudi prisotnost mikrobioloških higienskih indikatorjev. Od skupaj 49 odvzetih vzorcev, preskušanih na mikrobiološke parametre, so bili trije (6,1%) vzorci ocenjeni kot škodljivi za zdravje in s tem ocenjeni, da niso varni, in sicer dva vzorca izdelka s čokolado zaradi prisotnosti bakterije Salmonela spp. in vzorec embalirane vode, odvzete iz vodomata, zaradi prisotnosti bakterij Pseudomonas aeruginosa, Escherichia coli in koliformih bakterij. Od skupaj 78 vzorcev, preskušanih na ostale parametre, je bil en vzorec marmelade ocenjen, da ni varen zaradi vsebnosti alergene sestavine (žveplov dioksid), ki ni bila navedena v seznamu sestavin. V vzorcu je bila tudi sicer ugotovljena presežena vsebnost žveplovega dioksida, vendar je bilo z oceno tveganja ugotovljeno, da živilo za osebe, ki nimajo alergije na žveplov dioksid, ne predstavlja tveganja za zdravje. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 117 Graf 29 - Pregled ocene varnosti odvzetih vzorcev niso varni; 4; 3% varni ; 121; 97% Glede na to, da se je vzorčenje teh živil izvajalo samo tri mesece in pol in to zgolj v okviru uradnega nadzora ob vnosu in poostrenega nadzora je bil posledica aktualnih razmer, rezultatov ni mogoče primerjati z rezultati iz leta 2009. 118 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 XII. POROČILO O VZORČENJU IN LABORATORIJSKEM PRESKUŠANJU NA PODROČJU KOZMETIČNIH PROIZVODOV, VARNOSTI IGRAČ IN SPLOŠNE VARNOSTI PROIZVODOV Vzorčenje in laboratorijsko preskušanje na področju kozmetičnih proizvodov, varnosti igrač in splošne varnosti proizvodov, je del uradnega nadzora Zdravstvenega inšpektorata. Zdravstveni inšpektorji so odvzeli vzorce v prometu na območju enot Ljubljane, Maribora, Celja, Kopra, Nove Gorice, Novega mesta, Kranja, Murske Sobote in Dravograda. XII.1 KOZMETIČNI PROIZVODI 1 UVOD V poročilu so podani rezultati laboratorijskih preskusov vzorcev iz letnega programa in dodatnega nadzora. Večino laboratorijskih preskušanj in celotno izdelavo ocen tveganja ter strokovnih mnenj je opravil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Določitev SPF in vivo ter UVA zaščite pri vzorcih izdelkov za sončenje je opravil National Institute of Public Health Praga. Določitev težkih kovin v dekorativni kozmetiki je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. 2 PRAVNA IN STROKOVNA STALIŠČA Zahteve glede skladnosti in označevanja kozmetičnih proizvodov so opredeljene v spodaj navedeni slovenski in evropski zakonodaji oziroma priporočilih: Zakon o kozmetičnih proizvodih (Ur.l. št. RS 66/00, 65/03, 74/04), Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov (Ur. l. RS št. 35/05, 73/05, 100/05, 26/06, 92/06, 131/06, 44/07, 124/07, 68/08, 84/08, 24/09, 81/09, 4/10, 37/10), Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov (Ur.l.RS št. 114/03), Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov (Ur.l.RS št.46/03), Priporočilo Komisije z dne 22.septembra 2006 o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca (2006/647/ES), Guidelines on microbial quality management MQM, 1997. Konzervansi so spojine, ki se uporabljajo za preprečevanje okužb kozmetičnih izdelkov v času njene uporabe, z mikroorganizmi, ki bi lahko povzročili infekcije kože ali sluznic. Kadar je v kozmetičnem izdelku prisotna voda, je nujno dodajati konzervanse, ker je vodni medij osnova za razvoj mikroorganizmov in imajo izdelki brez konzervansov kratek rok uporabe, tudi če so shranjeni v hladilniku. Običajno se za zagotovitev mikrobiološke varnosti kozmetičnega izdelka uporabi kombinacija dveh ali večih konzervansov. Konzervansi lahko senzitirajoče vplivajo kožo in sluznice in so njihove koncentracije v kozmetičnih proizvodih glede na njihov vpliv na kožo ter način uporabe proizvoda omejene. Zakonodaja predpisuje, katere spojine se lahko uporabljajo kot konzervansi, določene so najvišje dopustne koncentracije in drugi pogoji uporabe. UV filtri so sestavine kozmetike za sončenje, ki ščiti kožo pred vplivi sončnih žarkov. Kozmetika za sončenje lahko vsebuje organske UV filtre, ki absorbirajo UV žarke in tako POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 119 zaščitijo kožo pred izpostavljenostjo soncu in anorganske UV filtre, ki UV žarke reflektirajo. Med anorganske UV filtre sodijo titanov dioksid in cinkov oksid, organski UV filtri pa so različne organske spojine (npr. paraaminobenzojska kislina in derivati, derivati salicilne kisline, cinaminske kisline, kafre). Različne spojine absorbirajo žarke različnih valovnih dolžin, zato se v izdelkih za sončenje uporabljajo kombinacije teh spojin. UV filtri lahko povzročajo alergične reakcije, zato so najvišje dovoljene koncentracije UV filtrov v kozmetičnih izdelkih omejene. Uporaba različnih UV filtrov v različnih koncentracijah omogoča različne faktorje zaščite. Večina kozmetičnih izdelkov je odišavljenih. Dišave so sestavine eteričnih olj pridobljenih iz rastlinskih ekstraktov. Dišave v kozmetičnih izdelkih so med najpogostejšimi alergeni v kozmetiki. Zaradi ljudi občutljivih na sestavine dišav je pri izdelkih, ki po nanosu ostanejo na koži, določene sestavine dišav treba navajati med ostalimi sestavinami, če njihova koncentracija presega 0,001 %, pri izdelkih, ki se s kože sperejo pa je ta mejna koncentracija 0,01%. Pogosto prisotni alergeni so citronelol, farnesol, linalol, citral, benzil alkohol, geraniol in d-limonen. Težke kovine so naravno prisotne v okolju v kamninah, zemlji, vodi in se lahko pojavijo kot nečistoče pri proizvodnji pigmentov in drugih izhodnih spojin v različnih industrijskih panogah, tudi v kozmetični industriji. Sledovi težkih kovin npr. arzena, kroma, kadmija, svinca in živega srebra se tako lahko pojavijo v izdelkih dekorativne kozmetike npr. šminkah, senčilih, lakih za nohte, pudrih pa tudi drugih kozmetičnih izdelkih npr. sredstvih za sončenje. Težke kovine imajo lahko različne negativne učinke za zdravje. Zaradi načina uporabe je najpogostejša dermalna izpostavljenost, vendar je absorbcija skozi kožo relativno majhna. Prisotnost sledov težkih kovin v kozmetičnih izdelkih je dopustna le, če gre za koncentracije, ki so tehnično neizogibne, razen če so sestavine barvil. 1,4 dioksan je spojina, ki zaradi svojih toksičnih lastnosti (je potencialno kancerogena) v kozmetičnih izdelkih ne sme biti prisotna. 1,4-dioksan lahko nastane kot stranski produkt pri procesu etoksilacije, ki se uporablja pri proizvodnji nekaterih sestavin kozmetičnih izdelkov. N-nitrozodietanolamin je kancerogeni kontaminant, ki se lahko pojavi v vzorcih kozmetike, ki vsebujejo mono in tri alkanolamine in/ali takoimenovane nitrozirajoče konzervanse (npr. 2-bromo-2-nitropropan-1,3-diol in 5-bromo-5-nitro-1,3-dioksan, formaldehid). Nahaja se na seznamu snovi, ki jih kozmetični proizvodi ne smejo vsebovati. V kozmetičnih proizvodih ne sme biti mikroorganizmov ali njihovih izločkov, ki so zdravju škodljivi oziroma bi lahko škodljivo vplivale na človekovo zdravje. Proizvod kontaminiran z mikroorganizmi je lahko škodljiv za zdravje ljudi, lahko pa povzroči kvarjenje takega izdelka. Kadar je koža poškodovana imajo mikroorganizmi odprto pot v globlje plasti kože in podkožja. Kadar so obrambne sposobnosti sluznic spremenjene, lahko vstopajo v telo tudi skozi spolovila, sečila in prebavila. Prisotnost povečanega skupnega števila mikroorganizmov kaže na higiensko neustreznost kozmetičnega izdelka. 3 SPLOŠNE UGOTOVITVE Skupaj je bilo za potrebe uradnega nadzora kemijsko analiziranih 156 vzorcev kozmetičnih izdelkov ter mikrobiološko preskušanih 80 vzorcev (Tabela 1). Kemijska analiza vzorcev iz uradnega nadzora kozmetičnih izdelkov v letu 2010 je vključevala 146 vzorcev kozmetike iz 120 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 rednega programa, od katerih je 16 vzorcev vključevalo tudi določitev SPF in vivo, in 10 vzorcev iz dodatnega programa. V kozmetičnih proizvodih so bile s kemijsko analizo analizirane koncentracije sestavin, ki so v zakonodaji omejene (konzervansi, UV filtri), snovi, ki jih je treba, če so prisotne v določenih koncentracijah, navajati med sestavinami izdelka (alergene snovi), bilo pa je tudi preverjano ali kozmetični izdelki vsebujejo snovi, ki z zakonodajo niso dovoljene (težke kovine, 1,4 dioksan, N-nitrozodietanolamin). Pri vzorcih izdelkov za sončenje je bil preverjen faktor zaščite pred sončnimi žarki z metodo in vitro ter in vivo, ter stopnja UVA zaščite. Preverjeno je bilo tudi označevanje teh izdelkov glede na Priporočila o učinkovitosti in navedbah na izdelkih za zaščito pred soncem (2006/647/ES), ki niso zakonsko obvezna. Mikrobiološke preiskave so bile opravljene na naslednje parametre: Pseudomonas aeruginosa, Staphylococus aureus, Candida albicans in skupno število mikroorganizmov. Podrobna predstavitev vrste opravljenih analiz za posamezne skupine vzorcev je opisana pri pregledu rezultatov. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 121 Tabela 1 - Letni in dodatni program: skupine kozmetičnih izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini Skupine kozmetičnih izdelkov, program preiskav Otroška kozmetika, ki ostane na koži (kreme, mleka) alergeni iz Priloge III/1 Pravilnika o sestavi konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan, jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol) mikrobiološka preiskava Otroška kozmetika, ki se spira (tekoča mila, šamponi, kopeli) alergeni iz Priloge III/1 Pravilnika o sestavi konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan, jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol) dioxan 1,4 mikrobiološka preiskava Izdelki za sončenje UV filtri (oktilmetoksicinamat, benzofenon 3, 4-metilbenziliden kamfor, oktokrilen, butilmetoksidibenzoil metan, homosalat, fenilbenzimidazol sulfonska kislina, oktilsalicilat, benzofenon 4 , izoamil p-metoksicinamat, Bis-ethylhexyloxyphenol, methoxypheno UVB (SPF) in vitro, SPF in vivo, UVA in vitro označevanje glede na Priporočila o učinkovitosti in navedbah na izdelkih za zaščito pred soncem (2006/647/EC) Dekorativna kozmetika (za otroke) konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan, jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol) težke kovine (Pb, Cd,Cr, As, Hg) Mila za intimno nego Nitrozodietanolamin (NDELA) mikrobiološka preiskava Izdelki, ki pridejo v stik s sluznico (maskare, eyelinerji) mikrobiološka preiskava Nitrozodietanolamin (NDELA) Čistilni robčki (vlažni) konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan, jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol) Odstranjevalci ličil konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan, jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol) Dodatni program; hotelska kozmetika, ki se spira alergeni iz Priloge III/1 Pravilnika o sestavi konzervansi (parabeni, fenoksietanol,benzojska k.,sorbinska k.,tiazolinoni, triklosan, jodopropinilbutilkarbamat, benzil alkohol, formaldehid, bronopol) SKUPAJ Število vzorcev 20 30 16 30 10 20 10 10 10 156 Rezultati analiz so pokazali, da so bile vrednosti analiziranih parametrov v 96,8 % vseh preskušanih vzorcev skladne z zakonodajo. Pet vzorcev (3,2 %) je bilo glede kemijske analize neskladnih z zahtevami zakonodaje. Ustrezno označenih glede na zahteve veljavne zakonodaje je bilo 85,3 % (23 vzorcev oziroma 14,7 % vzorcev pa je bilo neustrezno označenih). 122 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Pri večini deklaracij vzorcev kozmetike za sončenje (87,5 %) niso bila v celoti upoštevana Priporočila Komisije o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca (niso zakonsko obvezna). Glede mikrobioloških preiskav je bilo z zahtevami zakonodaje skladnih 97,5 % vzorcev (vsi vzorci razen dveh). 4 PREGLED REZULTATOV PO POSAMEZNIH SKUPINAH KOZMETIKE OTROŠKA KOZMETIKA, KI OSTANE NA KOŽI Analiziranih je bilo 20 vzorcev otroške kozmetike, ki ostane na koži na vsebnost alergenih snovi, in preverjeno ali so deklaracije vzorcev (navajanje alergenih snovi) usklajene z ugotovljeno sestavo. Vzorci so bili analizirani tudi na vsebnost deklariranih konzervansov, ter opravljene mikrobiološke preiskave vzorcev. Določane so bile koncentracije naslednjih alergenih snovi: amil cinamal, benzil alkohol, cinamil alkohol, citral, evgenol, hidroksicitronelal, izoevgenol, amilcinamil alkohol, benzilsalicilat, cinamal, kumarin, geraniol, hidroksi-metilpentil-cikloheksenkarboksaldehid, anisil alkohol, benzil cinamat, farnesol, 2-(4-terc-butilbenzil)propionaldehid, linalol, benzilbenzoat, citronelol, heksilcinamaldehid, d-limonen, metilheptinkarbonat, 3-metil-4(2,6,6-trimetil-2-cikloheksen-1-il)-3-buten-2-on. Uporabljena je bila metoda plinske kromatografije z masno selektivno detekcijo (GCMSD) po predhodnem čiščenju z gelsko kromatografijo. Analizirane so bile koncentracije deklariranih konzervansov ali konzervansov ki nastanejo z razpadom: benzojske kisline, sorbinske kisline, metil, etil, propil, izobutil in butil parabena, 2-fenoksietanola, formaldehida, jodopropinilbutilkarbamata, benzil alkohola, bronopola in vsote metil in klorometil izotiazolinona. Za določitev vseh konzervansov razen (razen jodopropinilbutilkarbamata) je bila uporabljena tekočinska kromatografija HPLC z detektorjem z nizom diod DAD. Benzil alkohol je bil analiziran v sklopu določanja alergenih snovi (s plinsko kromatografijo z masno detekcijo). Jodopropinilbutilkarbamat je bil analiziran s tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo. Kozmetični proizvodi so bili preiskani na naslednje mikrobiološke parametre: Pseudomonas aeruginosa, Staphylococus aureus, Candida albicans in skupno število mikroorganizmov. Uporabljene so bile naslednje standardne metode: ISO 18416, ISO 22717, ISO 21149, ISO 22718. Štirje vzorci so bili pomanjkljivo označeni. Pri dveh vzorcih je bilo ugotovljeno, da med sestavinami niso bili navedeni vsi alergeni, ki so bili določeni v koncentraciji višji od 0.001 %. Pri dveh vzorcih sestavine niso bile napisane z INCI imeni. V spodnji tabeli je prikazana skladnost označenosti vzorcev v povezavi s poreklom. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 123 Tabela 2 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, k ostane na koži Št. vzorcev Proizvajalec/Poreklo Deklaracije (alergeni) Skladni Neskladni Slovenija 5 2 3 EU 14 13 1 Tretje države 1 1 0 Neznanega izvora 0 0 0 SKUPAJ 20 16 4 OTROŠKA KOZMETIKA, KI SE SPERE S KOŽE Analiziranih je bilo 30 vzorcev otroške kozmetike, ki se spere s kože na vsebnost konzervansov, alergenih snovi in 1,4 dioksana. Preverjeno je bilo, če je navajanje alergenih snovi usklajeno z ugotovljeno sestavo. Opravljene so bile tudi mikrobiološke preiskave vzorcev. Tabela 3 - Pregled izvora in skladnosti označevanja otroške kozmetike, ki se spere s kože Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Deklaracije vzorcev Vsebnost 1,4 dioksana Skladni Neskladni Skladni Neskladni Slovenija 2 2 0 2 0 EU 25 20 5 22 3 Tretje države 3 2 1 3 0 Neznanega izvora 0 0 0 0 0 SKUPAJ 30 24 6 27 3 Glede vsebnosti konzervansov so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje. Trije vzorci so vsebovali 1,4 dioksan (od 8 do 32 mg/kg); ocena tveganja je pokazala, da niso varni. Vzorci so bili iz držav EU. Šest vzorcev je imelo deklaracije neskladne z zakonodajo. Pri enem vzorcu je bila med sestavinami navedena mešanica izotiazolinonov, z analizo pa je bilo ugotovljeno, da je prisoten samo metilizotiazolinon. Pri ostalih petih vzorcih med sestavinami niso bile navedene alergene snovi, čeprav so bile s kemijsko analizo določene v koncentraciji višji od 0,01 %. Med vzorci s pomanjkljivo navedbo alergenov je bil tudi vzorec, pri katerem ni bilo številke serije ali druge oznake za identifikacijo proizvoda (in je vseboval še 1,4 dioksan). Glede mikrobioloških parametrov dva vzorca nista bila skladna z zahtevami, vendar je bila ugotovljena neskladnost za parameter aerobne mezofilne bakterije, ki kaže na higiensko neustreznost (napake v proizvodnji, transportu ali hrambi izdelka) in ne predstavlja direktnega škodljivega vpliva na zdravje uporabnika. 124 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 IZDELKI ZA SONČENJE Analiziranih je bilo 16 vzorcev kozmetike za sončenje na vsebnost UV filtrov, faktorja zaščite kože (SPF in vitro, SPF in vivo, UVA in vitro) ter preverjeno označevanje vzorcev glede na Priporočila Komisije o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalcev (2006/647/ES). V spodnji tabeli je prikazana skladnost deklariranih SPF in ustreznost UVA zaščite ter skladnost deklaracij vzorcev glede na Priporočilo Komisije v povezavi s poreklom vzorcev. Tabela 4 - Pregled izvora in skladnosti označevanja izdelkov za sončenje Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Deklaracije (SPF in vitro) Deklaracije (SPF in vivo in UVA in vitro) Deklaracije glede na Priporočilo Komisije Skladni Neskladni Skladni Neskladni Skladni Neskladni Slovenija 2 2 0 2 0 0 2 EU 9 9 0 5 4 2 7 Tretje države 4 3 1 2 2 0 4 Neznanega izvora 1 1 0 0 1 0 1 SKUPAJ 16 15 1 9 7 2 14 Glede rezultatov vsebnosti UV filtrov so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje. Glede faktorja zaščite (SPF in vitro) le en vzorec ni ustrezal deklariranemu faktorju. Dodatno je bila izvedena določitev faktorja z metodo in vivo, katere rezultat je bil ugotovljen faktor enak deklariranemu. Rezultati metod določevanja faktorjev zaščite in vivo in in vitro se lahko razlikujejo in metodologija na tem področju ni eksplicitno določena. Z metodo določitve SPF in vivo je bilo ugotovljeno, da sedem vzorcev od šestnajstih bodisi ni imelo ustrezno deklariranega faktorja zaščite (v primerjavi z rezultati določeni z metodo in vivo); bili pa so skladni po metodi in vitro, bodisi niso imeli ustrezne UVA zaščite. Analitske metode določanja faktorja zaščite niso popolnoma primerljive, zato je presoja dokazil o učinkovitosti, predloženih s strani proizvajalcev, zelo težavna. Razen dveh, so bili ostali vzorci delno neskladni glede označevanja, ki je priporočeno v Priporočilu Komisije o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalcev, ni pa zakonsko obvezno. UV FILTRI Pri vzorcih so bili analizirani naslednji UV filtri: 4-metilbenziliden kamfor, oktil metoksicinamat, oksibenzon (benzofenon 3), oktokrilen, butilmetoksidibenzoil metan, homosalat, 2- fenilbenzimidazol sulfonska kislina, oktil salicilat, benzofenon-4, izoamil p-metoksicinamat, bis-etilheksiloksifenol metoksifenol triazin, metilen bis-benzotriazolil tetrametilbutilfenol in oktil triazon. Uporabljena je bila tekočinska kromatografija (HPLC) z detektorjem z nizom diod (DAD). POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 125 SPF IN VITRO Uporabljena je bila spektrofotometrična določitev, potem pa izračun s pomočjo empiričnega linearnega modela razvitega v Avstriji (AGES). OZNAČEVANJE GLEDE NA PRIPOROČILA KOMISIJE Preverjeno je bilo ali deklaracije vzorcev ustrezajo Priporočilu Komisije z dne 22. septembra 2006 o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca (2006/647/ES). SPF IN VIVO National Institute of Public Health Praga je uporabil Colipa metodo International Sun Protection Factor Test Method. UVA ZAŠČITA National Institute of Public Health Praga je uporabil Colipa metodo za določitev UVA zaščite iz leta 2007 in ISO/WD 24 443 metodo za določitev UVA fotozaščite in vitro (spektrofotometrično metodo) (Colipa Method for determination of UVA protection, 2007 in ISO/WD 24 443 Determination of Sunscreen UVA Photoprotection In vitro, July 2008). DEKORATIVNA KOZMETIKA ZA OTROKE Analizirano je bilo 30 vzorcev dekorativne kozmetike na vsebnost težkih kovin (arzena, kadmija, kroma, svinca in živega srebra) ter na vsebnost konzervansov. V spodnji tabeli je prikazana skladnost deklaracij vzorcev z zakonodajo v povezavi s poreklom vzorcev. Tabela 5 - Pregled izvora in skladnosti označevanja dekorativne kozmetike za otroke Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Skladnost deklaracij Skladni Neskladni 1 1 0 EU 9 9 0 Tretje države 13 9 4 Slovenija Neznanega izvora 7 7 0 SKUPAJ 30 26 4 Glede vsebnosti težkih kovin so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje. Pri enem vzorcu je bila sicer ugotovljena prisotnost kroma v koncentraciji višji od meje določljivosti preskusne metode, vendar je med deklariranimi sestavinami navedeno tudi dovoljeno barvilo, ki vsebuje krom. Pri enem vzorcu sestavine niso bile napisane v seznamu z INCI imeni, pri treh vzorcih pa slovenska deklaracija ni bila jasno napisana (ni bilo jasno ali gre za lak za nohte, senčilo ali glos). 126 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 MILA ZA INTIMNO NEGO Analiziranih je bilo 10 vzorcev mil za intimno nego na vsebnost kontaminanta NDELA. Opravljene so bile tudi mikrobiološke preiskave vzorcev. Vsi vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in mikrobiološke preiskave. V spodnji tabeli so prikazani podatki o poreklu vzorcev. Tabela 6 - Pregled izvora mil za intimno nego Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Slovenija 1 EU 9 Tretje države 0 Neznanega izvora 0 SKUPAJ 10 Določale so se koncentracije kontaminanta NDELA, ki se lahko pojavi pri izdelkih, ki vsebujejo trietanol amin in/ali nitrozirajoče konzervanse 2-bromo-2-nitropropan-1,3 diol in 5-bromo-5-nitro-1,3-dioksan, in/ali emulgatorje Cocamide, Cocamide DEA, Cocamide MEA, Cocamide MIPA, Cocamido propyl lauryl eter ali Lauramide DEA. Uporabljena je bila plinska kromatografija z masno selektivno detekcijo (GCMSD) po predhodnem čiščenju z gelsko kromatografijo. MASKARE IN ČRTALA ZA OČI Analiziranih je bilo 10 vzorcev maskar in črtal za oči na vsebnost kontaminanta NDELA. Opravljene so bile tudi mikrobiološke preiskave vzorcev. Vsi vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in mikrobiološke preiskave. V spodnji tabeli so prikazani podatki o poreklu vzorcev. Tabela 7 - Pregled izvora maskar in črtal za oči Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Slovenija 0 EU 17 Tretje države 3 Neznanega izvora 0 SKUPAJ 20 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 127 ČISTILNI ROBČKI Analiziranih je bilo 10 vzorcev čistilnih robčkov na vsebnost konzervansov. Opravljene so bile tudi mikrobiološke preiskave vzorcev. Glede rezultatov kemijske analize je pri dveh vzorcih ugotovljena previsoka koncentracija konzervansov jodopropinilbutilkarbamata ter kloroizotiazolinona in metilkloroizotiazolinona. Za vzorca je bila izdelana ocena, da lahko predstavljata tveganje. Glede rezultatov mikrobiološke preiskave so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje. V spodnji tabeli je prikazana skladnost rezultatov določitve konzervansov z zakonodajo v povezavi s poreklom vzorcev. Tabela 8 - Pregled izvora čistilnih robčkov Št. vzorcev Proizvajalec/Poreklo Koncentracija konzervansov Skladni Neskladni Slovenija 1 1 0 EU 6 6 0 Tretje države 2 1 1 Neznanega izvora 1 0 1 SKUPAJ 10 8 2 ODSTRANJEVALCI LIČIL Analiziranih je bilo 10 vzorcev odstranjevalcev ličil na vsebnost konzervansov in opravljene tudi mikrobiološke preiskave vzorcev. Vsi vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in mikrobioloških preiskav. V spodnji tabeli so prikazani podatki o poreklu vzorcev. Tabela 9 - Pregled izvora vzorcev odstranjevalcev ličil Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Slovenija 3 EU 5 Tretje države 2 Neznanega izvora 0 SKUPAJ 10 DODATNI PROGRAM Analiziranih je bilo dodatnih 10 vzorcev hotelske kozmetike, ki se spere s kože na vsebnost alergenih snovi ter na vsebnost konzervansov in preverjeno ali so deklaracije vzorcev (navajanje alergenih snovi) usklajene z ugotovljeno sestavo. 128 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Vsi vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize (vsebnosti konzervansov). Dva vzorca sta imela deklaraciji neskladni z zakonodajo. Med sestavinami niso bile navedene alergene snovi, čeprav so bili s kemijsko analizo določeni v koncentraciji višji od 0,01 %. V spodnji tabeli je prikazana skladnost deklaracij vzorcev z zakonodajo v povezavi s poreklom vzorcev. Tabela 10 - Pregled izvora in skladnosti deklaracij vzorcev dodatnega programa Proizvajalec/Poreklo Št. vzorcev Skladnost deklaracij Skladni Neskladni Slovenija 1 0 1 EU 7 6 1 Tretje države 1 1 0 Neznanega izvora 1 1 0 SKUPAJ 10 8 2 5 ZAKLJUČKI V letu 2010 je bilo za potrebe uradnega nadzora kemijsko analiziranih 156 vzorcev kozmetičnih izdelkov, 146 iz rednega programa ter 10 vzorcev iz dodatnega programa. Med njimi je bilo mikrobiološko pregledanih 80 vzorcev. Kemijska ustreznost in ustreznost označevanja vzorcev Glede kemijske analize je bilo 5 vzorcev neskladnih z zahtevami zakonodaje (dva zaradi previsoke vsebnosti konzervansov in trije zaradi vsebnosti 1,4 dioksana). Glede deklaracij je bilo neskladnih 23 vzorcev (devet zaradi neustreznega navajanja alergenih snovi, tri zaradi nenavajanja sestavin z INCI imeni, eden zaradi neustreznega navajanja konzervansov, tri zaradi nejasnih slovenskih navodil za uporabo in sedem zaradi neustreznega navajanja faktorja zaščite pred soncem). Pri vzorcih otroške kozmetike, ki ostane na koži (20 vzorcev) so štirje vzorci imeli pomanjkljive deklaracije (dva zaradi alergenih snovi in dva, ker sestavine niso bile napisane z INCI imeni). Glede rezultatov kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo. Pri otroški kozmetiki, ki se spere s kože (30 vzorcev) so bile pri treh vzorcih ugotovljene vsebnosti 1,4 dioksana; vzorci niso bili ocenjeni kot varni. Šest vzorcev je imelo pomanjkljive deklaracije (5 zaradi alergenih snovi in eden zaradi neskladne navedbe glede konzervansov). Pri izdelkih za sončenje (16 vzorcev) je bilo ugotovljeno, da sedem vzorcev od šestnajstih bodisi ni imelo ustrezno deklariranega faktorja zaščite (v primerjavi z rezultati določeni z metodo in vivo) bodisi niso imeli ustrezne UVA zaščite. Razen dveh so bili neskladni vsi vzorci glede označevanja, ki je priporočeno v Priporočilu Komisije, ni pa zakonsko obvezno. Glede rezultatov kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 129 Pri dekorativni kozmetiki za otroke (30 vzorcev) je bila ugotovljena neskladnost deklaracije pri štirih vzorcih (pri enem vzorcu sestavine niso bile napisane v seznamu z INCI imeni, pri treh vzorcih pa slovenska deklaracija ni bila razumljivo napisana). Glede rezultatov kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo. Vsi vzorci mil za intimno nego (10 vzorcev) so bili skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in označevanja. Pri maskarah in črtalih za oči (20 vzorcev) so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in deklaracij. Pri čistilnih robčkih (10 vzorcev) sta bili pri dveh vzorcih ugotovljeni previsoki koncentraciji konzervansov, zaradi česar lahko predstavljajo tveganje za zdravje. Pri vzorcih ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti deklaracij. Pri odstranjevalcih ličil (10 vzorcev) so bili vsi vzorci skladni z zahtevami zakonodaje glede rezultatov kemijske analize in deklaracij. Od 10 vzorcev iz dodatnega programa (šlo je za kozmetiko, ki se spere s kože, vzorčeno v hotelih) sta bili pri dveh vzorcih ugotovljeni neskladni deklaraciji zaradi alergenov (pri enem je šlo tudi za neskladnost zaradi nenavajanja identifikacije izdelka). Glede rezultatov kemijske analize so bili vzorci skladni z zakonodajo. Mikrobiološka ustreznost Glede mikrobiološke ustreznosti sta bila 2 neskladna vzorca otroške kozmetike, ki se spere s kože, vendar je bila ugotovljena neskladnost za parameter aerobne mezofilne bakterije, ki kaže na higiensko neustreznost (napake v proizvodnji, transportu ali hrambi izdelka) in ne predstavlja direktnega škodljivega vpliva na zdravje uporabnika. 130 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 XII.2 IGRAČE 1 UVOD V poročilu so podani rezultati laboratorijskih preskusov vzorcev iz letnega programa in dodatnega nadzora. Glavnino laboratorijskih preskušanj in celotno izdelavo ocen tveganja ter strokovnih mnenj je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Preverjanje mehanskih lastnosti igrač po standardu SIST EN 71-1 je opravil Istituto Italiano Sicurezza dei giocattoli, Como, Italija. 2 PRAVNA IN STROKOVNA STALIŠČA Analize vzorcev so bile izvajane, rezultati pa ocenjeni v skladu z določili: Pravilnika o varnosti igrač (Ur.l. RS št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010), standardov iz Seznama standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s pravilnikom o varnosti igrač, (Ur.l. RS št. 25/2010), Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES s popravki in dopolnitvami, Zakona o kozmetičnih proizvodih– uradno prečiščeno besedilo (ZKozP-UPB1) (Ur.l. RS št. 110/2003, 47/2004 ZdZPZ), Pravilnika o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov (Ur.l. RS št. 114/2003), Pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov (Ur.l. RS št. 35/2005, 73/2005,100/2005, 26/2006, 92/2006, 131/2006, 44/2007, 124/2007, 68/2008, 73/2008, 84/2008, 24/2009, 81/2009, 4/2010, 37/2010), Commission Decision of 16 December 2009 laying down guidelines for the management of the Community Rapid Information System »RAPEX« established under Article 12 and of the notification procedure established under Article 11 of Directive 2001/95/EC (the General Product Safety Directive) Ur.l. ES št. L22/2010, z dne 26. januar 2010. Guidance Document No. 11 on the application of the Directive on the safety of toys (88/378/EEC), SIST CR 14379:2002: Razvrstitev igrač- navodila, Direktive 2009/48 z dne 18.junija 2009, o varnosti igrač. Nabor igrač in parametri preskušanj so bili določeni na podlagi ugotovljene problematike izvajanih analiz uradnih vzorcev igrač v preteklih letih ter informacij iz sistema hitrega sporočanja posameznih članic EU. Skupine igrač, pri katerih so bile ugotovljene v letu 2009 neskladnosti v večjem številu ali pa je njihova zastopanost na trgu zelo velika, so se POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 131 ponovile. Takšne so igrače iz skupine plišastih igrač, punčke, dojenčki in igrače iz mehke umetne mase, igrače iz trde plastike za otroke, mlajše od treh let. Glede na ugotovljene neskladnosti preko sistema hitrega obveščanja EU, pa so bile v nadzor vključene še ostale skupine igrač. Vsaka posamezna skupina je bila analizirana na različne parametre. 3 OCENA REZULTATOV SPLOŠNE UGOTOVITVE - LETNI PROGRAM V letu 2010 je bilo v letnem programu uradnega nadzora analiziranih 180 vzorcev igrač (tabela spodaj). Tabela 11 - Letni program: skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini Skupine izdelkov Igrače, program preiskav Kostumi Število vzorcev 20 mehanske lastnosti: SIST EN 71-1 primarni in sekundarni aromatski amini, REACH, priloga XVII, točka 43: analiza dveh prevladujočih barv vnetljivost, SIST EN 71-2 Maske 11 mehanske lastnosti: SIST EN 71-1 vnetljivost, SIST EN 71-2 Mehko polnjene tekstilne igrače s trdimi pripetimi deli primarni in sekundarni aromatski amini, REACH, priloga XVII, točka 43: analiza ene prevladujoče barve mehanske lastnosti: SIST EN 71-1 20 Igrače, ki nosijo težo otroka 20 mehanske lastnosti: SIST EN 71-1 Igrače iz mehke plastike (dojenčki, pupe, živali, žogice, zapestnice...) 30 ftalati REACH, priloga XVII, točki 51, 52 Igrače iz trde plastike 30 mehanske lastnosti: SIST EN 71-1 SIST EN 71-3 -kovine (analiza 4 barv) Igrače z magnetki 20 mehanske lastnosti: SIST EN 71-1 Baloni 20 N-nitrozamini in N-nitrozab.snovi: 2009/48/EES, pril. II, II.Kem. last. tč. 8 Pustne barve 9 SIST EN 71-3 -kovine SIST EN 71-9 -formaldehid konzervansi nitrozodietanolamin SKUPAJ 132 180 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Vse igrače so bile ocenjene tudi glede označevanja tako s strani proizvajalca, kot distributerja/uvoznika v slovenskem jeziku. V primeru ugotovljenih neskladnosti mehanskih lastnosti, vnetljivosti ali kemijskih lastnosti, je izdelana tudi ocena tveganja. Pregled izvora in skladnosti igrač je prikazan v tabeli spodaj. Tabela 12 - Pregled izvora in skladnosti igrač Skupina igrač Št. vzorcev Poreklo EU in Slovenija Neskladnost Kitajska Druge države Opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Vnetljivost Kostumi 20 8 11 1 12 4 0 1 Maske 11 3 7 1 3 4 0 2 Igrače iz mehke plastike (dojenčki, pupe, živali, zapestnice, ogrlice, žogice) 30 7 19 4 12 0 6 / Igrače iz trde plastike 30 10 10 10 12 2 0 / Mehko polnjene tekstilne igrače s trdimi pripetimi deli 20 5 12 3 10 10 0 / Igrače, ki nosijo težo otroka 20 7 10 3 15 12 0 / Igrače z magnetki 20 7 10 3 8 6 0 / Baloni 20 9 4 7 11 0 12 / Pustne barve SKUPAJ 9 2 6 1 3 0 1 / 180 58 89 33 86 38 19 3 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 133 4 PREGLED PO POSAMEZNIH SKUPINAH IGRAČ KOSTUMI V spodnji tabeli so podani rezultati analiz igrač kostumov. Tabela 13 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač kostumov Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 20 Neskladnost Oznake in opozorila Vnetljivost Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti 12 1* 4 / Resno tveganje 2 V celoti skladnih vzorcev kostumov je bilo osem. Pri štirih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, pri enem dodatno še glede vnetljivosti*, kjer je neskladnost posledica odsotnosti opozorila povezanega z lastnostjo materiala. Pri štirih vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri dveh vzorcih. Dvanajst vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo. Igrače kostumov so bile vzorčene v predpustnem času, ko je izbira kostumov na tržišču največja. Zahteve, ki so postavljene v standardih, zagotavljajo, da ob upoštevanju tudi določenih opozoril, takšne igrače ne predstavljajo nevarnosti ob predvidenem namenu uporabe. Oblačilo kostuma je lahko tudi v neposrednem stiku z golo kožo. Za barvanje tekstila se ne smejo uporabljati azo barvila, iz katerih lahko nastanejo aromatski amini, ki so dokazano nevarni za zdravje. Analizirani so bili tisti obarvani deli oblačil, katerih barva je prevladujoča in je največja verjetnost, da bo v neposrednem stiku s kožo. Pri oblačilih za majhne otroke so bili preskušani deli, za katere je možno, da jih otrok daje v usta, jih žveči, grize. Nobeden od štiridesetih analiziranih delov obarvanega tekstila, prisotnega v posamezni igrači, ni vseboval nevarnih aromatskih aminov. Pri označevanju je bilo ugotovljenih največ neskladnosti glede navajanja opozoril, predvsem v slovenskem jeziku. Nekatere igrače niso navajale, glede na velikost oblačila, opozorila, da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 36 mesecev, nekatera oblačila pa opozorila, da naj se igrača ne približuje virom ognja. MASKE V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev mask. Tabela 14 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač mask 134 Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 11 Neskladnost Oznake in opozorila Vnetljivost Mehanske lastnosti Resno tveganje 3 2 4 1 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 V celoti skladnih vzorcev mask je bilo sedem. Pri štirih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, od tega pri dveh glede vnetljivosti. Trije vzorci so bili neskladni glede navedb oznak in opozoril. Pri štirih vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri enem vzorcu. Preiskave mask so bile izvedene v skladu ugotavljanja morebitnih nevarnosti zaradi vnetljivosti ali pa mehanskih lastnosti. Maske so lahko nevarne, če se hitro vnamejo, saj so vedno blizu las, kar predstavlja veliko tveganje. Maske pokrivajo obraz, zato ne smejo imeti trdih ostrih konic, robov, ki bi lahko poškodovale predvsem oči. Nekaj neskladnosti je bilo ugotovljenih tudi zaradi embalaže. Embalaža v obliki vrečke iz tanke folije in tako odprtino, da si jo lahko otrok povezne čez glavo, predstavlja nevarnost zadušitve. Zahteve glede vsebine opozoril predvidevajo, da ob upoštevanju le-teh, takšne igrače ne predstavljajo nevarnosti ob predvidenem in pričakovanem namenu uporabe. IGRAČE IZ MEHKE PLASTIKE V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač iz mehke plastike. Tabela 15 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz mehke plastike Vzorci Št. veh vzorcev SKUPAJ 30 Neskladnost Oznake in opozorila Kemijske lastnosti Resno tveganje 12 6 3 V celoti skladnih vzorcev igrač iz mehke plastike je bilo osemnajst. Pri šestih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede vsebnosti ftalatov, predvsem di-2-etilheksil ftalata, pet od teh vzorcev je bilo neskladnih tudi glede oznak in opozoril. DEHP, DBP in BBP so opredeljeni kot snovi, strupene za razmnoževanje, in so bili zato razvrščeni v 2. skupino strupenosti za razmnoževanje. Znanstvenih podatkov o DINP, DIDP in DNOP ni ali pa so si nasprotujoči, ni pa mogoče izključiti, da te snovi ne predstavljajo potencialnega tveganja, če se uporabljajo v igračah in predmetih za nego otrok, saj so otroci v svojem razvoju zlasti občutljivi na snovi, strupene za razmnoževanje. Potrebno je uporabiti previdnostno načelo, kadar se z znanstveno oceno tveganja ne da določiti dovolj zanesljivo, da bi se lahko zagotovila visoka raven zaščite zdravja otrok. Pri vseh vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri treh vzorcih, upoštevajoč, da bazira na določitvi vsebnosti. V danem trenutku ni na voljo ustrezne metode za določevanje migracije ftalatov iz materiala igrače, katera bi ustrezno simulirala realne razmere. Predvsem majhni otroci, dajejo igrače v usta jih žvečijo, grizejo, sesajo. Prenos ftalatov iz igrače v telo posameznika, je tako nemogoče oceniti na podlagi določenih vsebnosti. Tudi po navodilih strokovnjakov EU je potrebno izdelati oceno tveganja na podlagi migracijskih vrednosti. Ker do danes ob tem napotku še ni na razpolago ustrezne metodologije določevanja migracije ftalatov, je ocena tveganja izdelana na podlagi podatkov vsebnosti in izračuna tveganja ob danem scenariju. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 135 Dvanajst vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. IGRAČE IZ TRDE PLASTIKE V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač iz trde plastike. Tabela 16 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač iz trde plastike Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 30 Neskladnost Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Resno tveganje 12 2 0 2 V celoti skladnih vzorcev igrač iz trde plastike, namenjenih otrokom, mlajšim od 36 mesecev, je bilo osemnajst. Pri dveh vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, zaradi prisotnosti majhnih delov, ki predstavljajo nevarnost zadušitve. Eden od teh vzorcev je bil neskladen tudi glede oznak in opozoril. Glede na neskladnost je izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri obeh vzorcih. Noben obarvan del plastične igrače, ni pokazal povišanih migracijskih vrednosti kovin. Dvanajst vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo. Mehanske lastnosti igrač, namenjenih otrokom, mlajšim od 36 mesecev, morajo biti takšne, da pri predvidenem ravnanju z igračo, ne nastanejo majhni deli, majhne žoge, ostre konice, ostri robovi, nima prisotnih praznih prostorov, ki lahko pomenijo nevarnost ujetja prstkov, nima dolgih vrvic, ki lahko tvorijo zanko. Preskusi se izvajajo tako, da se simulira predvideno ravnanje majhnih otrok s takšno igračo. Iz te skupine so igrače predvsem namenjene otroku, da skozi igro razvija tudi svoje psiho-fizične sposobnosti. Otroci takšne igrače tudi dajejo v usta, jih grizejo, opazujejo njihove barve, oblike… Zato mora takšna igrača imeti mehanske lastnosti, ki vzdržijo vsa ta predvidena ravnanja otroka tako, da se ne spremenijo lastnosti igrače v taki meri, da le-ta postane zanj nevarna. Igrače te skupine so vedno pisano obarvane, saj so kot take otroku zelo zanimive. Barvila lahko vsebujejo spojine kovin. Biorazpoložljivost posamezne kovine – elementa pomeni topni ekstrakt, ki ima toksikološki pomen. Pri ocenjevanju biorazpoložljivosti posamezne kovine, je uporabljena trenutno veljavna vrednost za povprečni dnevni vnos 8 mg materiala igrače na dan. Torej, če otrok zaužije 8 mg materiala igrače, se v želodcu ne smejo sproščati koncentracije kovin, ki bi pomenile resno tveganje. Pri vsaki igrači so se analizirali štirje posamezni deli plastike, vsak drugače obarvan. Tako je bila zajeta paleta odtenkov najbolj pogosto uporabljenih barv. Skupno je bilo izvedenih 120 analiz obarvanih delov plastike na migracije kovin antimona, arzena, barija, kadmija, celokupnega kroma, svinca, živega srebra, selena. Pri označevanju je bilo ugotovljenih največ neskladnosti glede navajanja opozoril, predvsem v slovenskem jeziku. Nekatera opozorila so bila neskladna s proizvajalčevimi (n.pr. navedba da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 36 mesecev), nekaj pa je bilo tudi takšnih, ko ni bilo navedbe, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. 136 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 MEHKO POLNJENE TEKSTILNE IGRAČE S TRDIMI PRIPETIMI DELI V spodnji tabeli so podani rezultati analiz mehko polnjenih tekstilnih igrač. Tabela 17 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev plišastih igrač s trdimi pripetimi deli Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 20 Neskladnost Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Resno tveganje 10 10 0 4 V celoti skladnih vzorcev mehko polnjenih igrač je bilo deset. Pri desetih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, pet od teh je bilo neskladnih tudi glede oznak in opozoril. Za vseh deset vzorcev je bila izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri štirih vzorcih. Prisotnosti aromatskih aminov ni bilo zaznanih v nobenem analiziranem deležu tekstila posamezne igrače. Deset vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo. Mehko polnjene igrače so v večini primerov takšne oblike in igralne vrednosti, da so namenjene otrokom, mlajšim od treh let. Enako kot so bile analizirane igrače iz trde plastike, morajo tudi te ustrezati zahtevam, danim za mehanske lastnosti. V večini primerov teh igrač so bile ugotovljene nepravilnosti všitih etiket, na katerih so označbe proizvajalca (CE oznaka, ime, vzdrževanje….). To so plastificirane etikete, po otipu podobne tekstilnim všitkom, a zaradi svoje debeline in trdote lahko predstavljajo nevarnost zadušitve. Nekaj jih je bilo neskladnih zaradi prisotnosti majhnega dela, kot so gumbi ali pa prisotne prisesalne kapice, ki ni izpolnjevala zahtev standarda. Enako kot velja za kostume, se tudi pri teh igračah za barvanje tekstila ne smejo uporabljati azo barvila, iz katerih lahko nastanejo aromatski amini, ki so dokazano nevarni za zdravje. Analizirali smo tisti obarvan tekstilni del igrače, katerega barva je prevladujoča in je največja verjetnost, da bo v neposrednem stiku s kožo ali pa tisti, za katere je možno, da jih otrok daje v usta, jih žveči, grize. Noben od dvajsetih analiziranih delov obarvanega tekstila, prisotnega v posamezni igrači, ni vseboval analiziranih aromatskih aminov. Pri označevanju je bilo ugotovljenih največ neskladnosti glede navajanja opozoril, predvsem v slovenskem jeziku. Ta opozorila so v večini primerov, da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 36 mesecev, kar ni skladno z njeno igralno vrednostjo in je zavajajoče ter opozoril, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 137 IGRAČE, KI NOSIJO TEŽO OTROKA V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka. Tabela 18 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 20 Neskladnost Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Resno tveganje 15 11 4 V celoti skladnih vzorcev igrač, ki nosijo težo otroka je bilo pet. Pri enajstih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, za katere je tudi izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri štirih vzorcih. Petnajst vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo, od tega je bilo šest vzorcev neskladnih tudi glede mehanskih lastnosti. Vzorci te skupine igrač so bili tricikli za majhne otroke in skiroji. Takšne igrače morajo imeti določeno moč in stabilnost, da pri njeni uporabi ne pride do zloma, zrušitve igrače ali pa prevrnitve, kar bi pomenilo določeno nevarnost za otroka. Pri večini teh igrač je ugotovljena prisotnost praznih prostorov med kolesi in telesom-okovjem igrače, kateri lahko predstavljajo nevarnost ujetja prstkov ali drugih delov telesa. Na nekaterih igračah so bili tudi dodatki, ki so bili sami igrača, bodisi igrače, ki oddajajo zvok ali pa pritrjeni deli v obliki živali. Ti dodatki so bili preskušani tudi glede ostalih nevarnosti, kot so majhni deli, jakost zvoka, dolžina vrvic, itd. Pri označevanju teh igrač je poleg splošno zahtevanih oznak pomembnih še več specifičnih opozoril in navodil določenih v standardu. Neskladnosti so bile ugotovljene pri navajanju opozoril ali pa navodil za uporabo v slovenskem jeziku, saj pri nekaterih ni bilo zahtevanih navedb oziroma niso bile prevedene tiste, ki jih navaja proizvajalec. IGRAČE Z MAGNETI V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač z magneti. Tabela 19 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač z magneti Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 20 Neskladnost Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Resno tveganje 8 6 5 V celoti skladnih vzorcev igrač z magneti je bilo dvanajst. Pri šestih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede mehanskih lastnosti, za katere je tudi izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, 138 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 ugotovljeno resno tveganje pri petih vzorcih. Osem vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo. Standard EN 71-1 opredeljuje preskuse glede varnosti vsebovanih magnetov v igračah. V preteklosti so bile namreč ugotovljene pri nekaj otrocih resne poškodbe notranjega prebavnega trakta zaradi zaužitja teh magnetov. Ker se je to zgodilo tudi otrokom, starejšim od treh let, je bil po nujnem postopku standard dopolnjen tako, da je vključen varnostni vidik preverjanja te nevarnosti pri igračah. Nevarnost prisotnih magnetov v igrači se splošno določa z njihovo dostopnostjo, velikostjo ter njihovo močjo magnetnega polja (indeks magnetnega pretoka). V šestih primerih igrač je bila presežena vrednost dovoljenega indeksa magnetnega pretoka, pri čemer so bili magneti tudi majhni deli. Osem vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. Ker je dopolnjen standard šele kratek čas v veljavi, je bila večina igrač označena z opozorili, kot je zahtevala odločba, ki je veljala, dokler standard ni ustrezno dopolnjen. BALONI V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač balonov. Tabela 20 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač balonov Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 20 Neskladnost Oznake in opozorila Kemijske lastnosti Resno tveganje 11 12 0 V celoti skladnih vzorcev balonov je bilo osem. Pri dvanajstih vzorcih je ugotovljena nizka vsebnost N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi, za katere je tudi izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno da je tveganje sprejemljivo/zanemarljivo. Enajst vzorcev je bilo označenih neskladno z veljavno zakonodajo. N-nitrozamini so rakotvorne snovi, katerih prisotnost je značilna za elastomerne mase, predvsem kavčuk, guma. N-nitrozabilne snovi pa so tiste, ki so prisotne v določenem elastomeru in ob posebnih pogojih tvorijo nitrozamine. Vsebnost teh spojin je bila določena s simuliranjem realnih razmer uporabe, pri čemer je uporabljena modelna raztopina sline in temperatura migracijskega procesa 37oC v času ene ure. Enajst vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. Pri nekaterih ni bilo navedbe, kot zahteva določilo standarda EN 71-1 v točki 7, predvsem opozorilo, da so iz lateksa (lahko povzroča alergije) in glede starostne omejitve otrok, nadzora staršev, ter odstranitve nenapihnjenih balonov ali njihovih ostankov počenega balona. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 139 PUSTNE BARVE V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač pustnih barv. Tabela 21 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač pustnih barv Neskladnost Vzorci Št. Vzorcev Oznake in opozorila Kemijske lastnosti Resno tveganje SKUPAJ 9 3 1 0 V celoti skladnih je bilo šest vzorcev. Glede označevanja so bili neskladni trije vzorci, predvsem zaradi neusklajenih oznak in informacij z navedbami proizvajalca. Pri enem vzorcu je ugotovljena neskladnost zaradi vsebnosti svinca v barvi senčila in vsebnosti Nnitrozodietanolamina (NDELA) v črni barvi. Z oceno tveganja je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno da ni resnega tveganja. 5 DODATNI PROGRAM Nekatere skupine igrač, odvzete v okviru letnega nadzora so se ponovile v okviru dodatnega nadzora, predvsem zaradi naslednjih vzrokov: v letu 2009 in 2010 ugotovljene neskladnosti v večjem številu, njihova zastopanost na trgu je zelo velika, ugotovljene neskladnosti tudi preko sistema hitrega obveščanja EU, RAPEX sistema. Vsaka posamezna skupina je bila analizirana na različne parametre, katerih nabor je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 22 - Skupine igrač, program preiskav ter število vzorcev igrač v posamezni skupini Skupine igrač, program preiskav Število vzorcev Flomastri 5 benzen: REACH, priloga XVII, točka 5 Punčke, dojenčki iz mehke plastike, z oblačili 10 ftalati: REACH, priloga XVII, točki 51, 52 migracija kovin: SIST EN 71-3:1995+A1:2000/AC:2002/AC:2003 Barve za poslikavo obraza 4 kemijske lastnosti: kovine, konzervansi SKUPAJ 140 19 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 V letu 2010 je bilo v okviru izrednega nadzora analiziranih 19 vzorcev igrač (tabela spodaj). Tabela 23 - Pregled izvora in skladnosti igrač Poreklo Št. vseh vzorcev Skupina igrač Neskladnost EU in Slovenija Kitajska Druge države Opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Ocena tveganja Punčke/dojenčki iz mehke plastike z oblačili 10 2 8 0 5 0 6 4 Flomastri 5 4 0 1 3 0 0 0 Barve za poslikavo obraza 4 3 0 1 1 - 0 0 SKUPAJ 19 9 8 2 9 0 6 4 Pregled po posameznih skupinah igrač FLOMASTRI V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev flomastrov. Tabela 24 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač flomastrov Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 5 Neskladnost Oznake in opozorila Kemijske lastnosti Resno tveganje 3 0 0 V celoti sta bila dva vzorca flomastrov skladna. Pri nobenem vzorcu ni bila ugotovljena vsebnost benzena. Trije vzorci so bili označeni neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem zaradi pomanjkljivih opozoril glede na proizvajalčeva. PUNČKE/DOJENČKI IZ MEHKE PLASTIKE Z OBLAČILI V spodnji tabeli so podani rezultati analiz vzorcev igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili. Tabela 25 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili Vzorci Št. vseh vzorcev SKUPAJ 10 Neskladnost Oznake in opozorila Kemijske lastnosti Resno tveganje 5 6 4 V celoti so bili štirje skladni vzorci igrač punčk/dojenčkov iz mehke plastike z oblačili. Pri šestih vzorcih je ugotovljena neskladnost glede vsebnosti ftalatov, predvsem di-2-etilheksil ftalata. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 141 Pri vseh vzorcih je glede na neskladnost izdelana ocena tveganja, kjer je ob upoštevanju najbolj strogih kriterijev ter predvidenega namena uporabe igrače, ugotovljeno resno tveganje pri štirih vzorcih, upoštevajoč, da bazira na določitvi vsebnosti. V danem trenutku ni na voljo ustrezne metode za določevanje migracije ftalatov iz materiala igrače, katera bi ustrezno simulirala realne razmere. Predvsem majhni otroci, dajejo igrače v usta jih žvečijo, grizejo, sesajo. Prenos ftalatov iz igrače v telo posameznika, je tako nemogoče oceniti na podlagi določenih vsebnosti. Tudi po navodilih strokovnjakov EU je potrebno izdelati oceno tveganja na podlagi migracijskih vrednosti. Ker do danes ob tem napotku še niso posredovali tudi metodologije določevanja te migracije, je ocena tveganja izdelana na podlagi podatkov vsebnosti in izračuna tveganja ob danem scenariju. Pet vzorcev je označenih neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem je manjkala navedba, da je priporočljivo hraniti podatke za kasnejšo uporabo. BARVE ZA POSLIKAVO OBRAZA Zaradi podatkov prejetih preko sistema RAPEX in glede na povečano ponudbo v času »noči čarovnic«, so bili odvzeti štirje vzorci barvic za poslikavo obraza. Vzorci so bili analizirani glede vsebnosti kovin in konzervansov (parabeni). Glede na namen in način uporabe, sta bila dva vzorca označena kot igrača. En vzorec je bil označen neskladno zaradi neprimerne označitve z opozorili glede na primerno starost. Neskladnosti glede izvedenih preskusov kemijskih lastnosti niso bile ugotovljene. Tabela 26 - Skupina vzorcev barv za poslikavo obraza 142 Vzorci Št. Vzorcev SKUPAJ 4 Neskladnost Oznake in opozorila Kemijske lastnosti 1 0 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 6 ZAKLJUČKI Program uradnega nadzora igrač v letu 2010 je vključeval 199 vzorcev igrač. Pri nekaterih vzorcih so ugotovljene neskladnosti samo zaradi označevanja, pri nekaterih pa razen označevanja tudi neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali kemijskih lastnosti. Neskladnosti zaradi označevanja niso predstavljale tveganja. V primeru neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali vnetljivosti in/ali kemijskih lastnosti, pa je izdelana ocena tveganja pokazala, ali je le-to resno. Tabela 27 - Neskladnosti po skupinah vzorcev igrač in število vzorcev z resnim tveganjem Neskladnost Št. vseh vzorcev Samo opozorila, oznake Opozorila,oznake/Mehanske lastnosti in/ali Vnetljivost in/ali Kemijske lastnosti Kostumi 20 9 4 2 Maske 11 3 4 1 Igrače iz mehke plastike/tudi z oblačili (dojenčki, pupe, živali, zapestnice, ogrlice, žogice, …) 40 9 12 7 Igrače iz trde plastike 30 11 2 2 Mehko polnjene tekstilne igrače s trdimi pripetimi deli 20 5 10 4 Igrače, ki nosijo težo otroka 20 6 11 4 Igrače z magnetki 20 2 6 5 Baloni 20 3 12 0 Pustne barve 9 2 1 0 Flomastri 5 3 0 0 Barve za poslikavo-»noč čarovnic« 4 1 0 0 199 54 62 25 Skupina igrač SKUPAJ Resno tveganje Po izvoru so prevladovale igrače iz Kitajske, za nekatere je navedba za evropskega naročnika kot proizvajalca. Bistveno manjši delež so bile po izvoru igrače evropskega porekla. Petnajst igrač je bilo iz drugih držav. Še vedno so opozorila in oznake ter varnostni ukrepi v slovenskem jeziku pri veliko vzorcih neskladna, pri čemer se je najpogosteje ugotovilo neskladje pri označevanj navedbe primerne starosti (<3 leta), zaradi prisotnosti majhnih delcev in posledično možnosti zadušitve ter navedba opozorila, da je priporočljivo hraniti podatke na embalaži za kasnejšo uporabo. Nekaj neskladnosti je bilo ugotovljenih tudi s strani proizvajalcev, tako glede navajanja opozoril, oblike oznake CE ter opozorila o hranjenju podatkov. Letos so bile vključene nove skupine igrač, kot so igrače z magneti, igrače, ki nosijo težo otroka ter baloni. Največ neskladnosti glede navedbe opozoril je zaslediti pri igračah, ki nosijo težo otroka (tricikli, skiroji). Nekatere tudi niso imele razumljivih navodil za uporabo. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 143 Izvedenih je 121 preskusov mehanskih lastnosti. Igrače predvsem niso prestale preskusov nateznega preskusa, padca in udarca, pri čemer so nastali majhni trdi delci z ostrimi konicami in robovi. Pri skupini igrač, ki nosijo težo otroka, pa je bilo največ neskladnosti zaradi prisotnih praznih prostorov, v katere se lahko ukleščijo otrokovi prstki ali drugi deli telesa. Kar nekaj je bilo igrač z magneti, katerih moč magnetnega polja je bila večja od dovoljene. Izvedenih je 31 preskusov vnetljivosti. Neskladnosti so ugotovljene pri dveh vzorcih, pri enem pa je neskladnost posledica odsotnosti opozorila povezanega z lastnostjo materiala. Skupno je bilo izvedeno 155 analiz migracije in vsebnosti kovin posameznih obarvanih delov igrač. Migracija kovin ni bila presežena pri nobenem od preiskanih vzorec. Vsebnost svinca je bila izmerjena pri enem vzorcu igrače pustne barve - senčilu. Pri 60-ih izvedenih analizah glede vsebnosti primarnih in sekundarnih aromatskih aminov v različno obarvanih deležih tekstila igrač, ni ugotovljena uporaba azo barvil za barvanje tekstila, iz katerih bi lahko nastale analizirane spojine aromatskih aminov. Pri izvedenih 111 analizah prisotnosti ftalatov je bila ugotovljena prisotnost pri dvanajstih vzorcih igrač, pri čemer v največjem deležu v delih rok, nog, glave pri punčkah/dojenčkih. Analiza benzena je bila izvedena v 15-ih posameznih vzorcih flomastrov. Vsebnost ni bila ugotovljena. 20 analiz vsebnosti N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi, je pokazalo manjše preseganje mejne vrednosti glede na določila Direktive 2009/48 z dne 18.junija 2009, o varnosti igrač, pri dvanajstih vzorcih balonov; ugotovljene koncentracije niso predstavljale tveganja za zdravje. Pustne barve so bile analizirane glede vsebnosti kovin, konzervansov in formaldehida (snovi, ki lahko sproščajo formaldehid). Razen že navedene vsebnosti svinca, neskladnosti glede vsebnosti fenoksietanola, parabenov, nitrozodietanolamina in formaldehida niso bile ugotovljene. Glede ugotovljenih neskladnosti je bilo izdelanih 62 ocen tveganja. Pri 25 vzorcih je bilo ugotovljeno resno tveganje. Večji delež neskladnosti je ugotovljen pri označevanju z opozorili in oznakami v slovenskem jeziku ter pri analizah kemijskih lastnosti. Še vedno je na trgu prisotno veliko število raznih igrač, ki vsebujejo ftalate. Pomemben je tudi delež neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti igrač, predvsem igrač, ki nosijo težo otroka in igrač z magneti ter igrač, namenjenih otrokom, mlajšim od treh let. 144 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 XII.3 PROIZVODI S PODROČJA SPLOŠNE VARNOSTI 1 UVOD V poročilu so podani rezultati laboratorijskih preskusov vzorcev iz letnega programa in dodatnega nadzora. Glavnino laboratorijskih preskušanj in celotno izdelavo ocen tveganja ter strokovnih mnenj je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Preverjanje splošnih in mehanskih lastnosti proizvodov po standardu SIST EN 12586, tč. 5.1. 5.2 je opravil Istituto Italiano Sicurezza dei giocattoli, Como, Italija. 2 PRAVNA IN STROKOVNA STALIŠČA Skladnost vzorcev odvzetih v okviru programa uradnega nadzora ZIRS nad predmeti s področja splošne varnosti je ocenjena po določilih pravnega reda RS: Zakona o splošni varnosti proizvodov (Ur.l. RS 101/2003), standardov iz Seznama standardov,ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 48/2009), ki se nanašajo na izdelke za otroke, Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES s popravki in dopolnitvami, Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009, Pravilnika o varnosti igrač (Ur.l. RS št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010), standardov iz Seznama standardov, ki prevzemajo evropske standarde v skladu s pravilnikom o varnosti igrač, (Ur.l. RS št. 25/2010). 3 OCENA REZULTATOV Splošne ugotovitve - letni program V letu 2010 je bilo po letnem programu uradnega nadzora analiziranih 45 vzorcev proizvodov splošne varnosti (tabela spodaj ). POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 145 Tabela 28 - Letni program: skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini Skupine izdelkov, program preiskav Število vzorcev 5 Držala za dude-plastična splošne in mehanske lastnosti: SIST EN 12586, tč. 5.1. 5.2 migracija kovin: Sb,As,Ba,Cd,Cr,Pb,Hg,Se: SIST EN 12586: tč. 5.3.3: 4 barve 5 Držala za dude - tekstilna splošne in mehanske lastnosti: SIST EN 12586, tč. 5.1. 5.2 formaldehid v posameznih delih: SIST EN 12586: tč. 5.3.6: 3 analize 5 Držala za dude-lesena splošne in mehanske lastnosti: SIST EN 12586, tč. 5.1. 5.2 migracija kovin: SIST EN 12586: tč. 5.3.3: 4 barve formaldehid v posameznih delih: SIST EN 12586: tč. 5.3.6 10 Nastavki za dojenje, cuclji-silikonski, kavčuk N-nitrozamini in N-nitrozabilne snovi: SIST EN 14350-2, tč. 4.5 20 Trajni tatoo ocena oznak in informacij: Pravilnik* 104/2009, 32.člen pregled navedenih sestavin in ocena rezultatov: Pravilnik* 104/2009, 31.,32.člen mikrobiološka ustreznost: Pravilnik*104/2009, 31.člen primarni in sekundarni aromatski amini: Pravilnik* 104/2009, priloga 2, tabela 1 kontaminanti (PAH in BaP): Pravilnik* 104/2009, priloga 2, tabela 3 kontaminanti (kovine): Pravilnik* 104/2009, priloga 2, tabela 3 SKUPAJ 45 *Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009 Vsi izdelki so bili ocenjeni tudi glede označevanja tako s strani proizvajalca, kot distributerja/uvoznika v slovenskem jeziku. V primeru ugotovljenih neskladnosti mehanskih lastnosti ali kemijskih lastnosti, je izdelana tudi ocena tveganja. Tabela 29 - Pregled izvora in skladnosti proizvodov splošne varnosti Poreklo 146 Neskladnost Št. vz EU+ Slovenij a Kitajs ka Druge države Držala za dude-plastična 5 2 2 1 4 0 0 / 0 Držala za dude-tekstilna 5 3 1 1 1 1 0 / 1 Držala za dude-lesena 5 5 0 0 3 3 0 / 3 Nastavki za dojenjesilikonski, kavčuk (cuclji) 10 8 0 2 2 / 0 / 0 Trajne tetovaže 20 8 2 10 16 / 11 1 11 SKUPAJ 45 26 5 14 26 4 11 1 15 Opozoril Mehanske a lastnosti Kemijske lastnosti Ocena Mikrob. tvegan ustreznost ja POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 4 PREGLED PO POSAMEZNIH SKUPINAH VZORCEV DRŽALA ZA DUDE – PLASTIČNA Pregled rezultatov analiz vzorcev držal za dude prikazuje tabela v nadaljevanju. Tabela 30 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov plastičnih držal za dude Neskladnost Vzorci Št. vzorcev Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Resno tveganje SKUPAJ 5 4 0 0 0 V celoti je bilo skladno eno držalo za dude. Pri štirih vzorcih so ugotovljene neskladnosti glede navedenih oznak in opozoril. Vseh pet vzorcev je bilo skladnih glede mehanskih in kemijskih lastnosti. DRŽALA ZA DUDE – TEKSTILNA Pregled rezultatov analiz vzorcev držal za dude prikazuje tabela v nadaljevanju. Tabela 31 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tekstilnih držal za dude Neskladnost Vzorci Št. vzorcev Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Resno tveganje SKUPAJ 5 1 1 0 0 Tri držala za dude iz tekstila so bila v celoti skladna. Eno držalo je bilo neskladno glede mehanskih lastnosti in eno glede označevanja. Analize na formaldehid niso pokazale prisotnosti v nobenem od vzorcev. Tekstilna držala so bila izvedena tudi tako, da je bil na držalu dodatek v obliki plišaste igrače. Zato so bile izvedene analize tega dela dodatno po standardu, ki velja za igrače, kakor zahteva določilo standarda EN 12586. Glede na to, da so bila držala v programih uradnega nadzora že v prejšnjih letih, so pomanjkljivosti večji del odpravljene tudi pri označevanju. DRŽALA ZA DUDE – LESENA Spodnja tabela prikazuje pregled neskladnosti vzorcev držal za dude. Tabela 32 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov lesenih držal za dude Neskladnost Vzorci Št. vzorcev Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Resno tveganje SKUPAJ 5 3 3 0 3 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 147 Nobeno od analiziranih vzorcev lesenih držal za dude ni bilo v celoti skladno. Dve držali sta bili neskladni samo glede označevanja. Tri držala so bila neskladna glede mehanskih lastnosti, dve od teh še zaradi oznak in opozoril. Analize na formaldehid in kovine niso pokazale prisotnosti v nobenem od vzorcev. Držala so bila izvedena tudi tako, da je bil na držalu dodatek v obliki igrače. Zato so bile izvedene analize tega dela dodatno po standardu, ki velja za igrače, kakor zahteva določilo standarda EN 12586. Izdelane ocene tveganja glede mehanskih lastnosti so pokazale resno tveganje. Držala za dude so izdelek, ki ga bo otrok prav gotovo dajal v usta. Pri takšnih, ki imajo na svoji vrvici še kakšen dodatek v obliki igrače, kot je lesena živalca, pa bo igra toliko bolj intenzivna. Varnostni vidik takih držal mora biti toliko večji. Takšno držalo mora imeti ventilacijske odprtine v slučaju, da se del, katerega premer okrogle površine je večji od 25 mm, zagozdi v ustih. Ventilacijske odprtine omogočajo dotok zraka, dokler držala varno ne odstranimo. Držalo tudi ne sme vsebovati ali pa ne sme tvoriti majhne dele, ki predstavljajo lahko nevarnost zadušitve ali pa se jih lahko zaužije. NASTAVKI ZA DOJENJE, CUCLJI Spodnja tabela prikazuje pregled neskladnosti vzorcev nastavkov za dojenje in cucljev iz silikona ali kavčuka. Tabela 33 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov nastavkov in cucljev za dojenje iz silikona in kavčuka Neskladnost Vzorci Št. vzorcev Oznake in opozorila Mehanske lastnosti Kemijske lastnosti Resno tveganje SKUPAJ 10 2 0 0 0 V celoti skladnih je bilo osem vzorcev. Pri dveh vzorcih cucljev je ugotovljena neskladnost le zaradi označevanja. V tej skupini so bili vzorčeni 4 nastavki za dojenje iz silikona in 2 iz kavčuka ter 3 cuclji iz silikona in 1 iz kavčuka. Izdelki za nego otrok (tako zgoraj navedena držala za dude kot skupina nastavkov in cucljev) morajo biti pravilno označeni, kar je določeno v posameznih standardih, ki obravnavajo posamezne skupine teh izdelkov. Vsa opozorila in pomembna obvestila morajo biti označena v slovenskem jeziku na jasno viden in nedvoumen način. Standardi predpisujejo kako mora biti izdelek pravilno označen. Med drugimi se navajajo splošne varnostne zahteve, kot so informacije o proizvodu (splošne, navodila za uporabo in čiščenje, opozorila). Namen navedbe teh oznak je seznanitev skrbnika otroka z lastnostmi proizvoda, ki se lahko ob nepravilnem ravnanju ali uporabi tako spremenijo, da predstavljajo za otroka določeno nevarnost – proizvod ni več varen. Idealna je navedba v vrstnem redu in tekstu, kot navajajo določila standarda. Seveda so dovoljena odstopanja, vendar pa je vedno treba zagotoviti, da je naveden tekst pomensko enak, dobro viden, pritegne pozornost ter je jasno in razumljivo napisan. 148 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 N-nitrozamini so rakotvorne snovi, katerih prisotnost je značilna za elastomerne mase, predvsem kavčuk, guma. N-nitrozabilne snovi pa so tiste, ki so prisotne v določenem elastomeru in ob posebnih pogojih tvorijo nitrozamine. Vsebnost teh spojin je bila določena s simuliranjem realnih razmer uporabe, kot zahteva standard SIST EN 12868:2002. Dojenčki in majhni otroci imajo malo telesno težo, dude in cuclje pa sesajo zelo pogosto, zato je njihova kemijska in mehanska varnost toliko bolj pomembna. Guma se vulkanizira, da se pridobi njena elastičnost. 2-Merkaptobenzotiazol (MBT) in karbamati so najpogosteje uporabljeni pospeševalci v proizvodnji kavčuka. Med procesom vulkanizacije s karbamati se lahko tvorijo N-nitrozamini in N-nitrozabilne snovi. Tipičen predstavnik nitrozabilnih snovi je dibenzilamin, ki lahko ob prisotnosti nitrita ali nitrata (n.pr. iz sline) tvori nitrozamin. TETOVAŽE Glede na določila Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009, se je ugotavljala ustreznost barv za trajno tetoviranje. Vzorci so bili analizirani na naslednje parametre: kemijske lastnosti: vsebnost kovin, aromatskih aminov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, izvedba mikrobioloških analiz vzorcev, ocena oznak, informacij, pregled sestavin, ocena rezultatov izvedenih analiz. Tabela 34 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih izdelkov tattoojev Neskladnost Vzorec Št. Vzorcev SKUPAJ 20 Podatki in oznake na embalaži proizvoda Pregled sestavin Mikrobiološke preiskave 16 9 1 Kovine (1) 7 (2) PAH 4 (3) Amini 4 Resno tveganje 2 V celoti skladni so bili štirje vzorci tattoo barv. Pri šestnajstih vzorcih je ugotovljena neskladnost zaradi označevanja (podatki in oznake na embalaži proizvoda). Od tega enajst vzorcev je bilo neskladnih zaradi kemijskih lastnosti in eden tudi zaradi mikrobioloških lastnosti. Izdelane ocene tveganja glede kemijskih in mikrobioloških lastnosti so v dveh primerih (en vzorec glede vsebnosti plesni in kvasovk in en vzorec glede vsebnosti PAH) pokazale resno tveganje oz. nesprejemljivo tveganje za zdravje potrošnika. POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 149 Analizirani so bili naslednji parametri: 150 (1) Parameter Enota Normativ Arzen mg/kg 2 Barij mg/kg 50 Kadmij mg/kg 0,2 Kobalt mg/kg 25 Krom-celo. mg/kg 0,2(Cr6+) Baker mg/kg 25 Živo srebro mg/kg 0,2 Nikelj mg/kg <LOQ Svinec mg/kg 2 Selen mg/kg 2 Antimon mg/kg 2 Kositer mg/kg 50 Cink mg/kg 50 Normativ (3) Parameter Enota 6-amino-2-etoksinaftalin mg/kg 4-amino-3-fluorofenol mg/kg 4-aminoazobenzen mg/kg o-aminoazotoluen mg/kg 2-metoksianilin mg/kg Benzidin mg/kg 4-aminodifenil mg/kg p-kloroanilin mg/kg 4-kloro-o-toluidin mg/kg 3,3'-diklorobenzidin mg/kg 3,3'-dimetoksibenzidin mg/kg 3,3'-dimetilbenzidin mg/kg p-kresidin mg/kg (2) Parameter Enota 2,4-diaminoanizol mg/kg Acenaften µg/kg 4,4'-metile-bis-(2-kloroanilin) mg/kg Acenaftilen µg/kg 4,4'-diamonodifenilmetan mg/kg Antracen µg/kg µg/kg 3,3'-dimetil4,4'diaminodifenilmetan mg/kg Benzo(a)antracen Benzo(b)fluoranten µg/kg 2,4-diaminotoluen mg/kg Benzo(ghi)perilen µg/kg Beta-naftilamin mg/kg Benzo(k)fluoranten µg/kg 2-amino-4-nitrotoluen mg/kg Dibenzo(a,h)antracen µg/kg 4,4'-oksidianilin mg/kg Fenantren µg/kg p-fenilendiamin mg/kg Fluoranten µg/kg 4,4'-tiodianilin mg/kg Fluoren µg/kg o-toluidin mg/kg Indeno(1,2,3-cd)piren µg/kg 2,4,5-trimetilanilin mg/kg Krizen µg/kg 2,6-ksilidin mg/kg Naftalen µg/kg 2,4-ksilidin mg/kg Piren µg/kg PAH – vsota µg/kg 500 Benzo(a)piren µg/kg 5 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Mikrobiološke preiskave Mikrobiološke preiskave vzorcev so bile narejene na vseh 20 vzorcih (19 vzorcev barv za tetoviranje in 1 vzorec barve za trajno ličenje). Glede na razpoložljivost vzorcev na mestu odvzema, je bilo za mikrobiološke preiskave odvzetih 13 vzorcev iz originalne in zaprte embalaže, 7 vzorcev pa iz originalne in odprte embalaže. Vzorci so bili preiskani na število mikroorganizmov pri 30°C, prisotnost plesni in kvasovk ter prisotnost bakterij Pseudomonas aeruginosa, Clostridium perfringens (s sporami) in Enterobacteriaceae pri 37°C. Rezultati analiz vzorcev na število mikroorganizmov pri 30°C so pokazali, da se ne pojavlja število mikroorganizmov > LOD (10 CFU na 1 g vzorca). Rezultati analiz vzorcev na prisotnost plesni in kvasovk so pokazali, da se pri enem vzorcu pojavljajo plesni in kvasovke v številu > LOD (10 CFU na 1 g vzorca). Izmerjeno število plesni in kvasovk v vzorcu je znašalo 1500 CFU na 1 g vzorca. Vzorec je bil iz skupine barv za tetoviranje, ki so bile originalno zaprte pri odvzemu vzorca. Ta vzorec predstavlja potencialno tveganje za zdravje potrošnikov. Večina barv za tetoviranje ne vsebuje konzervansov, kot jih splošno uporablja kozmetična industrija, saj sama raztopina zaradi svoje sestave (mešanica vode, alkohola in glicerina) ni ugoden medij za razvoj mikroorganizmov. Predvideva se, da je bila barva mikrobiološko kontaminirana že med proizvodnjo ali pakiranjem. Uporaba mikrobiološko kontaminiranih barv za tetoviranje, ne glede na vir kontaminacije, pomeni potencialno tveganje za tetovirane osebe. Kemijske preiskave a) Vsebnost kovin Na vsebnost kovin je bilo skupaj analiziranih 19 vzorcev barv za tetoviranje in 1 vzorec barve za trajno ličenje. Rezultati analiz sedmih vzorcev so pokazali vsebnosti pretežno barija in bakra, posamezno tudi svinca in cinka v koncentracijah, višjih od določenih mejnih vrednosti. V primeru analize celokupnega kroma, je potrebno poudariti, da je podana mejna vrednost le za krom (VI), ki pa ga zaradi obarvanosti vzorcev ni bilo mogoče določiti. Pri izvedbi analize celokupnega Cr, je spodnja meja določanja enaka mejni vrednosti za Cr(VI), to je 0,2 mg/kg vzorca. V polovici vzorcev je izmerjena tudi vsebnost niklja, kar je posledično zahtevalo označitev izdelka z opozorilom, glede možne alergijske reakcije. Le en vzorec ni vseboval sledi niklja in kroma. Pri vseh vzorcih, kjer je ugotovljena vsebnost kovin v koncentracijah, ki so višje od mejnih vrednosti, je glede na ocene tveganja, ugotovljena skladnost s 30. členom Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur. l. RS, št. 104/2009. To pomeni, da so proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in drugih podobnih postopkih, varni za uporabnika, ob upoštevanju predvidenega načina in pogojev uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj. Pri vnosu barvila v kožo v postopku tetoviranja so seveda možni tudi lokalni škodljivi učinki zaradi vsebnosti kovin. Znani povzročitelj kontaktnega dermatitisa med dokazanimi POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 151 kovinami je predvsem nikelj, posamezni primeri srbečega dermatitisa so opisani tudi za baker. V vzorcih zaradi vpliva obarvanosti ni bila možna izvedba analize vsebnosti Cr(VI). Analiza vsebnosti celokupnega kroma je pokazala prisotnost pri skoraj vseh vzorcih, niklja pa pri polovici vseh vzorcev. Ker se prisotnost sledov Cr(VI) težko izključi, je priporočljivo v tem primeru, kot primeru vsebnosti niklja, s stališča varnosti tetoviranih oseb pred tetoviranjem opraviti test alergičnosti na izbrano barvo za tetovažo pri vseh barvah. b) Vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov Na vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH-ov) je bilo analiziranih 19 vzorcev barv za tetoviranje in 1 vzorec barve za trajno ličenje. V skladu s priporočili so bili vzorci analizirani glede na vsebnost vsote PAH-ov, katero predstavljajo izmerjene koncentracije posameznih PAH-ov. V vzorcih so določene naslednje spojine (s številom vzorcev, kjer so izmerjene vsebnosti): acenaften, acenaftilen (3), antracen (1), benzo(a)antracen (2), benzo(b)fluoranten (1), benzo(ghi)perilen (1), benzo(k)fluoranten (1), dibenzo(a,h)antracen, fenantren (11), fluoranten (9), fluoren, indeno(1,2,3-cd)piren (1), krizen (2), naftalen (6) in piren (9). Dodatno je analizirana vsebnost benzo(a) pirena in izmerjena vsebnost v enem vzorcu. Rezultati analiz vzorcev na vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov so pokazali, da je vsota izmerjenih posameznih spojin PAH višja od mejne vrednosti pri štirih vzorcih, od tega je pri enem vzorcu bila tudi izmerjena koncentracija benzo(a)pirena višja od mejne vrednosti. Za ta vzorec je bilo ugotovljeno, da predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje potrošnikov. Pri ostalih treh vzorcih, je glede na ocene tveganja, ugotovljena skladnost s 30. členom Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009. To pomeni, da so proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in drugih podobnih postopkih, varni za uporabnika, ob upoštevanju predvidenega načina in pogojev uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj. Med vzorci s preseženim normativom za vsoto policikličnih aromatskih ogljikovodikov so bile tri barve črne (tudi vzorec, ki je bil ocenjen kot nesprejemljivo tveganje za zdravje potrošnikov), eden pa rjave barve. c) Vsebnost aromatskih aminov Na vsebnost aromatskih aminov je bilo analiziranih 19 vzorcev barv za tetoviranje in 1 vzorec barve za trajno ličenje. V skladu z določili Pravilnika RS št. 104/2009, priloga 2, tabela 1, je analiziranih 27 posameznih spojin aromatskih aminov. Rezultati analiz vzorcev na vsebnost aromatskih aminov so pokazali, da štirje vzorci vsebujejo 2,4-diaminotoluen in 2-metoksianilin v koncentracijah, ki so višje od spodnje meje določanja izbrane analitske metode 1,0 mg/kg. To so vzorci tattoojev rdeče, roza, rumene in zelene barve. Za vse te vzorce je tudi ugotovljeno, da vsebujejo barvila, ki niso v seznamu priloge IV, direktive o kozmetičnih proizvodih 76/768/EGS. Pri vseh štirih vzorcih, kjer je vsebnost aromatskih aminov v koncentracijah, ki so višje od 1 mg/kg, je glede na oceno tveganja (potencialno tveganje), ugotovljena neskladnost s 30. členom Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, Ur.l. RS, št. 104/2009. 152 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 Izmerjene koncentracije aromatskih aminov v ostalih vzorcih so nižje od spodnje meje določanja izbrane analizne metode. 5 DODATNI PROGRAM Nekatere skupine izdelkov, odvzete v okviru dodatnega nadzora so bile odvzete predvsem zaradi naslednjih vzrokov: skupna akcija nadzora nad prenosljivimi posteljicami s Tržnim inšpektoratom RS, ugotovljene neskladnosti tudi preko sistema hitrega obveščanja EU, RAPEX sistema, njihova zastopanost na trgu je zelo velika, pritožba potrošnika. Vsaka posamezna skupina je bila analizirana na različne parametre, katerih nabor je prikazan v tabeli spodaj. Tabela 35 - Skupine izdelkov, program preiskav ter število vzorcev v posamezni skupini Skupine izdelkov, program preiskav Število vzorcev Flomastri 10 benzen: REACH, priloga XVII, točka 5 Posteljice – prenosljive 7 aromatski amini: REACH, priloga XVII, točki 43 formaldehid migracija kovin: SIST EN 71-3:1995+A1:2000/AC:2002/AC:2003 Varnostna čeladica 1 Vsebnost formaldehida in identifikacija vsebovanih organskih snovi SKUPAJ 18 SPLOŠNE UGOTOVITVE V letu 2010 je bilo v okviru izrednega nadzora analiziranih 18 vzorcev izdelkov splošne varnosti (tabela spodaj). Tabela 36 - Pregled izvora in skladnosti Poreklo Neskladnost Št. vz. EU+ Slovenija Kitajska Druge države Opozorila Kemijske lastnosti Ocena tveganja Otroške posteljice 7 2 3 2 / 1 1 Pisala (flomastri, alkoholna pisala), ki so podobna igračam, vendar brez oznake CE 10 6 0 4 / 0 0 Otroška varnostna čeladica 1 1 / / SKUPAJ 18 9 3 6 0 1 1 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 153 6 PREGLED PO POSAMEZNIH SKUPINAH IZDELKOV SPLOŠNE VARNOSTI FLOMASTRI Deset vzorcev flomastrov je bilo analiziranih glede kemijskih lastnosti na vsebnost benzena v osnovnih barvah vsakega posameznega vzorca seta flomastrov. Tabela 37 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja neskladnih vzorcev flomastrov Poreklo Št. vzorcev SKUPAJ 10 Neskladnost Kemijske lastnosti 0 Resno tveganje / V celoti so bili vsi vzorci flomastrov skladni. Pri nobenem ni bila ugotovljena vsebnost benzena. PRENOSLJIVE POSTELJICE Sedem vzorcev prenosljivih posteljic je bilo analiziranih na naslednje parametre: kemijske lastnosti: formaldehid, kemijske lastnosti: vsebnost aromatskih aminov, kemijske lastnosti: migracija antimona, arzena, barija, kadmija, celokupnega kroma, svinca, živega srebra, selena. Tabela 38 - Pregled neskladnosti in ocene tveganja prenosnih posteljic Poreklo Št. Vzorcev SKUPAJ 7 Neskladnost Kemijske lastnosti 1 Resno tveganje / V celoti skladnih vzorcev je bilo šest. Pri enem vzorcu je na enem obarvanem delu ugotovljena vsebnost svinca. Resno tveganje ni bilo ugotovljeno ob upoštevanju predvidenega namena uporabe. VARNOSTNA ČELADICA Glede na pritožbo potrošnika je dostavljena varnostna čeladica, namenjena varovanju otroka, ko se začne plaziti in hoditi. Pritožba se je nanašala ne neprijeten vonj čeladice. Prva analiza ni pokazala vsebnosti formaldehida. Analize so se nadaljevale, z identifikacijo vsebovanih organskih spojin. Material čeladice se je ekstrahiral v organskem topilu, ekstrakt pa posnel na plinskem kromatografu z masnim detektorjem. Odkrite so bile vsebnosti zaviralcev gorenja, ki sicer trenutno niso opredeljeni kot toksikološko sporni, a dokazil o primernosti tudi ni bilo moč najti. Proizvajalec je bil opozorjen, da uporablja navedene zaviralce in pozvan, daj predloži oceno tveganja glede njihove uporabe. 154 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 7 ZAKLJUČKI Program uradnega nadzora izdelkov splošne varnosti v letu 2010 je vključeval 63 vzorcev. Pri nekaterih vzorcih so ugotovljene neskladnosti samo zaradi označevanja, pri nekaterih pa razen označevanja tudi neskladnosti zaradi mehanskih in/ali kemijskih lastnosti. Neskladnosti zaradi označevanja niso predstavljale tveganja. V primeru neskladnosti zaradi mehanskih lastnosti in/ali kemijskih lastnosti, pa je izdelana ocena tveganja pokazala, ali je le-to resno. Tabela 39 - Neskladnosti po skupinah vzorcev SPV in število vzorcev z resnim tveganjem Neskladnost Št. vseh vzorcev Samo opozorila, oznake Opozorila,oznake/Mehanske lastnosti in/ali Kemijske lastnosti Držala za dude 15 7 4 3 Nastavki za dojenje-silikonski, kavčuk (cuclji) 10 2 0 0 Trajne tetovaže 20 5 11 2 Prenosne posteljice 7 / 1 0 Flomastri 10 / 0 0 Resno tveganje Čeladica 1 / 0 0 SKUPAJ 63 14 16 5 Po izvoru so prevladovali izdelki iz EU, sledijo izdelki držav izven EU in pet vzorcev iz Kitajske. Število neskladnih vzorcev glede navedbe opozoril in oznak ter varnostnih ukrepov v slovenskem jeziku je vedno manj, kar kaže na pozitivni učinek predvsem pri skupinah, ki so bile analizirane v okviru teh programov v prejšnjih letih. Skupina vzorcev barvil za tetoviranje se je ponovila iz leta 2009, pri čemer se prav tako ugotavlja večja doslednost pri navajanju zahtevanih podatkov. Izvedenih je 15 preskusov mehanskih lastnosti. Na vzorcih držal za igralne dude. Neskladnost je ugotovljena zaradi prisotnosti majhnih delov, ki lahko predstavljajo nevarnost zadušitve. Skupno je bilo izvedeno 80 analiz migracije in vsebnosti kovin. Barvila, ki se uporabljajo za barvanje umetnih mas, lesenih delov držal niso odpuščala kovin. Izmerjena je migracija/vsebnost svinca v analiziranem delu posteljice in eni barvi za tetoviranje. Sicer pa so barve za tetoviranje pretežno vsebovale barij, baker, krom, nikelj. 20 analiz vzorcev na posamezne spojine PAH, so pokazale prisotnost v 4 vzorcih barv za tetoviranje, mikrobiološke preiskave 20-ih vzorcev, pa so pokazale prisotnost plesni in kvasovk pri enem vzorcu. Pri 45-ih izvedenih analizah glede vsebnosti primarnih in sekundarnih aromatskih aminov v različno obarvanih deležih držal za dudo in prenosnih posteljic, ni ugotovljena uporaba azo POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010 155 barvil. V štirih vzorcih barv za tetoviranje je izmerjena vsebnost 2,4-diaminotoluena in 2metoksianilina. Pri izvedenih 15 analizah prisotnosti benzena ni ugotovljena prisotnost v posameznih delih setov flomastrov. 20 analiz vsebnosti N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi, ni pokazalo preseženih mejnih vrednosti glede na določila standarda SIST EN 14350-2:2005. V posameznih lesenih delih prenosnih posteljic in tekstilnih delih držal za dude ni ugotovljena neskladnost glede vsebnosti formaldehida, pri izvedbi 24 posameznih analiz. Glede ugotovljenih neskladnosti je bilo izdelanih 16 ocen tveganja. Pri 5 vzorcih je ugotovljeno resno tveganje. Rezultati preiskav proizvodov splošne varnosti, izvedenih v okviru programa uradnega nadzora v letu 2010, so pokazali na delež neskladnosti na področju mehanskih lastnosti lesenih držal za dude in kemijskih lastnosti barv za tetoviranje, kjer pa je v primerjavi s prejšnjim letom, ko še ni bilo predpisa in je bil narejen le posnetek stanja, opazen znaten napredek. Ugotovitve kažejo na izboljšanje stanja na tem področju glede na pregled stanja in ugotovitve v letu 2009, ko zakonodaje še ni bilo. Zavezanci se vse bolj zavedajo svojih odgovornosti in večinoma kupujejo barve pri znanih in preverjenih dobaviteljih, ki jim zagotavljajo potrebne podatke o varnosti proizvodov, ki jih uporabljajo. 156 POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE LETO 2010
© Copyright 2024