1. No category

 VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV PACIENTOV V PRAKSI Psihiatrična klinika Ljubljana 2014 Naslov zbornika: Varovanje osebnih podatkov pacientov v praksi 2014 Urednica: Milena Marinič, mag. prava Izdala in založila: Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana ‐ Polje Fotografija: Davorin Marinič, dipl. ing. Naklada: 50 izvodov © Psihiatrična klinika Ljubljana 2014. Vse pravice pridržane. Brez predhodnega pisnega dovoljenja Psihiatrične klinike Ljubljana je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, dajanje javnosti na voljo (internet) ter druge oblike, javne priobčitve, predelave ali vsake druge uporaba tega dela, ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali po kakršnemkoli postopku; vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. KAZALO PROGRAM STROKOVNEGA SREČANJA ............................................................................................ 4 PISMO UREDNICE............................................................................................................................ 5 SEZNANITEV PACIENTA IN SVOJCEV Z NJEGOVIMI ZDRAVSTVENIMI PODATKI............................................................................................................... 6 VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV DRUGIH OSEB PRI RAZKRITJU ZDRAVSTVENE DOKUMENTACIJE PACIENTU ................................................................................. 11 NADZOR KAKOVOSTI IN OBDELAVA ZDRAVSTVENIH PODATKOV.................................................. 25 IZROČANJE ZDRAVSTVENIH PODATKOV SODNIM IZVEDENCEM, RAZISKOVALCEM IN DRUGIM IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE ..................................... 34 DOSTOPNOST ZDRAVSTVENIH PODATKOV SKUPNOSTNE PSIHIATRIČNE OBRAVNAVE ........................................................................................................... 42 OBDELAVA IN VAROVANJE ZDRAVSTVENIH PODATKOV PRI ZAVODU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE ..................................................................... 45 ZDRAVSTVENI PODATKI PRI SUMU ZLORABE V PROCESU ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE – VIDIK SPOLNIH ZLORAB PRI UPORABNICAH PREPOVEDNIH DROG ............................................. 56 OBDELAVA ZDRAVSTVENIH PODATKOV PRI ZASTOPNIKU PACIENTOVIH PRAVIC .................................................................................................................... 63 ZDRAVSTVENI PODATKI PRI DELU SODIŠČA .................................................................................. 70 Stran 3
PROGRAM 2. STROKOVNEGA SREČANJA VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV PACIENTOV V PRAKSI Petek, 24. oktober 2014 v Psihiatrični kliniki v Ljubljani (Center za klinično psihiatrijo, Studenec 48, 1260 Ljubljana, predavalnica EIPT ‐ II. nad.) 7.50 ‐ 8.20 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV 8.20 ‐ 8.30 POZDRAVNI NAGOVOR 8.30 ‐ 8.50 Seznanitev pacienta in svojcev z njegovimi zdravstvenimi podatki, Sonja Senica univ. dipl. prav., Psihiatrična klinika Ljubljana. 8.50 ‐ 9.30 Varovanje osebnih podatkov drugih oseb pri razkritju zdravstvene dokumentacije pacientu Urban Brulc, univ. dipl. prav., Urad Informacijskega pooblaščenca RS. 9.30 ‐ 10.00 Nadzor kakovosti in obdelava zdravstvenih podatkov, Jurij Bon, dr. med., Stanka Blagojevič, mag., Psihiatrična klinika Ljubljana. 10.00 ‐ 10.15 ODMOR 10.15 ‐ 10.45 Izročanje zdravstvenih podatkov sodnim izvedencem, raziskovalcem in drugim izvajalcem zdravstvene obravnave. Milena Marinič, mag. prava., Psihiatrična klinika Ljubljana. 10.45 ‐ 11.15 Dostopnost zdravstvenih podatkov Skupnostne psihiatrične obravnave, Ivna Bulič Vidnjevič, univ.dipl. psih., Psihiatrična klinika Ljubljana. 11.15 ‐ 11.45 ODMOR 11. 45 ‐ 12.15 Zdravstveni podatki v zapisih Urada za delo, Sanja Belec, Samo Košir, mag. Robert Modrijan, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 12.15 ‐ 12.45 Zdravstveni podatki pri sumu zlorab v procesu zdravstvene obravnave mag. Bregar Banko, mag. Mojca Hvala Cerkovnik, Psihiatrična klinika Ljubljana. 12.45 ‐ 13.15 Obdelava zdravstvenih podatkov pri zastopniku pacientovih pravic Robert Sotler, Zastopnik pacientovih pravic. 13.15 ‐ 13.45 Zdravstveni podatki pri delu sodišča, Vesna Pavlič Pivk, okrožna sodnica, Okrajno sodišče Ljubljana 13.45 ‐ 14.30 DISKUSIJA 14.30 ZAKLJUČEK SREČANJA Stran 4
PISMO UREDNICE
Človeško telo predstavlja intimno področje človekove zasebnosti zato vsebujejo zapisi v zdravstveni dokumentaciji največje podrobnosti o človeškem telesu in najbolj občutljive podatke. Zdravstveni podatki so pacientova last, zato samo on lahko določa upravičence, ki se smejo seznaniti z njimi; razen v primerih, ko obvezno seznanitev vnaprej predvideva zakon. Varovanje zasebnosti pacientov je staro kot so stari zapisi o posameznih pacientih; ti pa imajo svoj začetek v srednjem veku. Obseg varstva podatkov je skozi zgodovino vedno politična materija in predmet družbenega dogovora. Zdravstveni podatki so javno dobro od trenutka, ko jih posameznik poda zdravstvenemu delavcu pa vse dokler zdravstvena dokumentacija ni uničena. Vsej družbeni koristi navkljub, pa je demokratična država dolžna s predpisi zagotoviti ustavno pravico do zasebnosti pri vsaki obdelavi zdravstvenih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov zdravstvene podatke uvršča med občutljive osebne podatke, ne namenja pa jim posebne pozornosti in varstva. Zato tudi, na podlagi tega zakona zakonodajalec ni pripravil izvedbenega predpisa, ki bi vodil upravljavce pri njihovem delu. Predvsem želim izpostaviti sekundarno obdelavo zdravstvenih podatkov pri drugih upravljavcih. Informacijski pooblaščenec je sicer izdal smernice ravnanja z zdravstvenimi podatki, ki pa mnogih aspektov njihove obdelave ne zajemajo. Po drugi strani pa je zakon rigidna materija, ki zaradi dolgotrajnih postopkov sprejema ne more slediti naglim družbenim spremembam. Zato, kot bo razvidno tudi iz prispevkov, izvajalci sami skušajo poiskati najbolj optimalne rešitve za varovanje zasebnosti. Pri tem se soočajo tako s tehničnimi, prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi problemi. Zaradi pravno neurejenega področja ravnanja z zdravstveno dokumentacijo v določenih segmentih izvajalci delno uporabljajo Uredbe o upravnem poslovanju. Na podlagi jezikovne razlage in sklepanja po podobnosti so namreč tudi zdravstveni podatki poslovni podatki, za katere velja dolžnost varstva in preprečevanje nastanka škode, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Imenovana uredba poleg ostalih operativnih navodil, nalaga javnim uslužbencem skrbno ravnanje z nosilci podatkov. Nosilce podatkov zdravstvene dokumentacije, na podlagi jezikove razlage, predstavljajo prenosni elektronski mediji ( USB ključ, CD in podobno), kot tudi ročno vodeni zdravstveni podatki, kjer papir predstavlja nosilec zdravstvenih podatkov. Predvsem se vsi upravljavci z zdravstvenimi podatki soočajo z nalogami svojega osnovnega poklica; pomagati človeku na področju kjer so strokovnjaki. Poleg strokovnega znanja pa vse bolj potrebujejo še obsežno znanje s področja varovanja zasebnosti in pacientovih pravic, saj se z njimi soočajo pri sleherni obdelavi zdravstvenih podatkov. Kot je razvidno iz prispevkov, je poleg zakonodaje nujna tudi moralna drža posameznika, ki upravljavca vodi v nejasnih situacijah. Razprava o družbeni morali pa presega okvir tega zbornika. Tudi zaradi problemov s katerimi se soočajo upravljavci z zdravstvenimi podatki je naše drugo srečanje velikega pomena, saj ima sporočilno vrednost zakonodajalcu kaj v obstoječi zakonodaji je potrebno definirati ali vsaj spremeniti. Milena Marinič, mag. prava Stran 5
SEZNANITEV PACIENTA IN SVOJCEV Z NJEGOVIMI
ZDRAVSTVENIMI PODATKI
Sonja Senica, univ. dipl. prav 1 .
POVZETEK
Vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki vodi osnovno zdravstveno dokumentacijo (t.i.
zdravstveno kartoteko) za vsakega od svojih pacientov, mora pacientu v vsakem trenutku
zagotoviti seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo in istočasno na podlagi načela
splošne pravice do varstva zdravstvenih osebnih podatkov, pacientu zagotavljati tudi pravico do
zasebnosti in zaupnosti njegovih zdravstvenih osebnih podatkov.
Ključne besede: zdravstvena dokumentacija, pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,
seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti, sledljivost zdravstvene
dokumentacije
Pravica pacienta do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo je urejena v 41. členu
Zakona o pacientovih pravicah 2 . V teh določbah je nadgradnja določb Zakona o varstvu osebnih
podatkov 3 , ki določajo pravico posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke. ZVOP-1 v 30.
členu določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo:
1. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
2. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v
osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter
njihovo prepisovanje ali kopiranje;
3. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se
nanašajo nanj;
4. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na
kakšni podlagi in za kakšen namen;
5. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka
osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
1
Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) (Ur. l. RS št. 15/08).
3
Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Uradni l. RS št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami),
2
Stran 6
6. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa
potrebna pojasnila v zvezi s tem;
7. pojasniti
tehnične
oziroma
logično-tehnične
postopke
odločanja,
če
izvaja
avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika.
ZVOP-1 ravno tako določa, da ima posameznik pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja,
izbrisa in ugovora (32. člen) ter še, da mora upravljavec osebnih podatkov za vsako
posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti kateri osebni podatki
so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko
varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov (22. člen).
V javnih zdravstvenih zavodih je veliko zbirk osebnih podatkov pacientov. Področje zbirk
osebnih podatkov v zdravstvu urejata poleg ZPacP še Zakon o zbirkah podatkov s področja
zdravstvenega varstva 4 kot specialni predpis in ZVOP-1 kot sistemski in temeljni predpis s tega
področja. Mnogi podatki spadajo med občutljive osebne podatke za katere 19. točka 6. člena
ZVOP-1 zahteva strožje varstvo kot za druge osebne podatke. Potrebno je ponovno poudariti, da
je upravljavec osebnih podatkov po 6. točki 6. člena ZVOP-1 pravna oseba, ki določa namene in
sredstva obdelave osebnih podatkov. V ZPacP je kar nekaj določb iz katerih je razvidno, da
zaradi zakonske določbe posameznik nima pravice do same odločitve. Ker zakon določa
obveznost posredovanja osebnih podatkov upravljavcu, ki je »lastnik« zbirke osebnih podatkov,
po tem pacient nima možnosti reči, da določenega podatka ne želi posredovati ali, da ne dovoli
vpisa v neko zbirko osebnih podatkov.
41. člen ZPacP določa postopek pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Določa, da ima pacient ob
prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oz. zdravstvenega sodelavca pravico do
neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Izvajalec
zdravstvenih storitev torej mora omogočiti vpogled v zdravstveno dokumentacijo pacientu takoj,
po prejemu pacientove zahteve oz. najkasneje v 5 delovnih dneh od prejema njegove zahteve. 5
delovnih dni je rok za ugoditev zahtevi po ZPacP in je krajši kot to določa ZVOP-1. O tem
katere druge osebe imajo pravico do seznanitve z pacientovo dokumentacijo odloča izključno
pacient sam v pisni obliki, ali pa to določa zakon.
4
Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS št. 65/00)
Stran 7
Glede na varstvo posebej občutljivih podatkov moramo delodajalci zagotoviti, da se z pacientovo
zdravstveno dokumentacijo torej ne seznanijo neupravičene osebe. Zato mora odgovorna oseba
pri izvajalcu ugotoviti identifikacijo pacienta ali drugih oseb, ki so upravičene do vpogleda.
Zakon ne določa kako se identifikacija zagotovi, najpogosteje je to z vpogledom v enega od
osebnih dokumentov. V zakonu je tudi določba (22. člen), ki določa primer upravičene zavrnitve
zdravnika po pravici do seznanitve v primeru, ko bi to škodljivo vplivalo na pacientovo
zdravstveno stanje. Tej zavrnitvi se lahko pacient izogne z izrecno zahtevo, kot je to določeno v
1. odstavku 22. člena ZPacP in sicer tako, da pacient izrecno zahteva, da je o svojem
zdravstvenem stanju popolnoma obveščen. Razloge za zamolčanje podatkov se ločeno
dokumentira v zdravstveni dokumentaciji. Ravno tako mora zdravnik spoštovati pacientovo
željo, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem stanju ne sporočijo, razen kadar bi njim zaradi
tega grozila resna zdravstvena škoda. Tudi taka zahteva pacienta se ločeno dokumentira v
zdravstveni dokumentaciji.
Izvajalec pravice pacienta do vpogleda ne more pogojevati z dodatnimi zahtevami. Pravica je
pacientu dana na podlagi 41. člena ZPacP v zvezi z 5. členom ZPacP. Zahtevo za vpogled lahko
pacient pri izvajalcu vloži največ dvakrat mesečno, izvajalec zdravstvenih storitev pa lahko za
prepis, fotokopijo ali drugo reprodukcijo iz zdravstvene dokumentacije pacientu zaračuna
materialne stroške v skladu z veljavnimi predpisi tj. Pravilnikom o zaračunavanju stroškov pri
izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki 5 . Torej je
zaračunavanje dopustno, vendar le za stroške, ki jih ta pravilnik dopušča in v okviru višine, ki jo
določa.
Pacienti v mnogih primerih menijo, da so lastniki svoje medicinske dokumentacije, vendar ni
tako. Izvajalec zdravstvenih storitev kot upravljavec zbirk je tisti, ki ima pravico in dolžnost
obdelave določenih podatkov za določene namene po posebnih predpisih. Pacient ima torej le
pravico do kopij zdravstvene dokumentacije, nikakor pa ne do izvirnih zapisov in dokumentov.
V zvezi z zdravstveno dokumentacijo je potrebno izpostaviti še dejstvo, da selitev dokumentacije
pacienta od zdravnika do zdravnika ni mogoča preko pacienta.
Glede seznanitve svojcev z zdravstveno dokumentacijo pacienta je pomembno vedeti, da o tem
odloča komu in v kakšni vsebini bo le ta dostopna, le pacient sam.
5
Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
(Ur. l. RS št. 85/07).
Stran 8
Drugače pa je pri pravici do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti. Po
pacientovi smrti imajo pravice do seznanitve do zdravstvene dokumentacije osebe, ki so za
obdelavo podatkov pooblaščene z zakonom in osebe za katere je pacient predhodno dal izrecno
privolitev v pisni obliki za časa življenja (1. odstavek 42. člena ZPacP). 2. odstavek 42. člena
ZPacP pa določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno
dokumentacijo: pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci
in posvojenci, kadar teh oseb ni pa pacientovi starši. Tem osebam se omogoči dostop le do tistih
podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve. Če je pacient seznanitev pred
smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič tudi tem osebam izrecno prepovedal, potem
upravljavec ne sme navedenih oseb seznaniti z zdravstveno dokumentacijo pacienta. Ne glede na
izrecno prepoved umrlega pacienta imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v
delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje tudi pacientovi
starši, pacientovi potomci, pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne
skupnosti, bratje in sestre ali tudi druge osebe, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem
razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega
zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni pa
zdravnika določi izvajalec zdravstvenih storitev.
Ker ima pacient za časa življenja pravico določiti osebe, ki so upravičene do vpogleda v njegovo
zdravstveno dokumentacijo, te osebe to pravico zadržijo tudi po smrti pacienta. V kolikor torej
pacient pravice do določitve oseb, ki so upravičene do vpogleda v njegovo zdravstveno
dokumentacijo, za časa življenja ni izkoristil, potem je upravljavec dolžan uporabiti določbe 2.
odstavka 42. člena ZPacP torej jim za dosego zakonitega namena te podatke tudi posredovati.
V komentarju ZPacP je navedeno, da v praksi utegne povzročati težave opredeljevanje
zakonitega interesa. Vse druge osebe izven naštetih oseb v predhodnih dveh odstavkih tega
gradiva pa bodo morale v postopku pridobivanja podatkov iz zdravstvene dokumentacije
umrlega izkazati pravni interes.
Stran 9
ZAKLJUČEK
Zaradi 3. odstavka 22. člena ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov za vsako
posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki
so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi je PK Ljubljana že v letu 2006 sprejela
obrazce, katerih izpolnitev je s strani pristojnih oseb v PK Ljubljana obvezna v primeru
seznanitve oz. izdaje medicinske dokumentacije. Obrazci so bili predme t presoje Informacijske
pooblaščene ob priliki inšpekcijskega nadzora in je bilo ugotovljeno, da ima klinika na
zadovoljivi ravni urejene postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki pacienta.
Kljub temu, da je bilo na podlagi inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZVOP-1
ugotovljeno, da ima PK Ljubljana na zadovoljivi ravni urejene postopke in ukrepe, s katerimi se
varujejo osebnimi podatki je potrebno zaposlene podučiti glede postopek, načina ter dolžnosti
varovanja osebnih podatkov. Ugotovitev, ki je bila dana enkrat, ni trajna, saj je varstvo osebnih
podatkov proces, ki ga je potrebno skozi čas stalno obnavljati in preverjati.
LITERATURA
1. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) (Ur. l. RS št. 15/08).
2. Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Uradni l. RS št. 86/04 s spremembami in
dopolnitvami),
3. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS št. 65/00)
4. Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z
lastnimi osebnimi podatki (Ur. l. RS št. 85/07).
Stran 10
VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV DRUGIH OSEB PRI
RAZKRITJU ZDRAVSTVENE DOKUMENTACIJE PACIENTU
Urban Brulc, univ. dipl. prav. 6
POVZETEK
V praksi je zdravstvena dokumentacija tako po obliki kot vsebini zelo pestra. Pestrost
zdravstvene dokumentacije se odraža tudi v dejstvu, da se v njej neredko nahajajo osebni podatki
drugih oseb, zlasti zdravstvenih delavcev in pacientovih svojcev. Iz najrazličnejših razlogov so ti
podatki lahko tudi sporni, če so predmet razkritja pacientu, kadar ta uveljavlja pravico do
seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo po Zakonu o pacientovih pravicah. Toda pravna
ureditev ne dopušča, da bi se pacientu dostop do lastne zdravstvene dokumentacije lahko omejil
na način delnega dostopa ali anonimizacije. Le v izjemnih in posebej utemeljenih primerih so na
voljo nekatere omejene rešitve, ko se pacientu lahko delno omeji dostop do dokumentacije ali
vsaj omili neugodne posledice razkritja.
Ključne besede: zdravstvena dokumentacija, pravica do seznanitve z lastno zdravstveno
dokumentacijo, omejitev pravice, zakon o pacientovih pravicah, varstvo osebnih podatkov
1 UVOD
Pacientova pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj
(poenostavljeno jo imenujemo kar »pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo«,
čeprav pacient ni lastnik zdravstvene dokumentacije, ki jo je ustvaril oziroma s katero upravlja
izvajalec zdravstvene dejavnosti) je že dolgo priznana kot univerzalna ali obča pravica
vsakega pacienta. 7 Ta pravica, ki je urejena v 41. členu Zakona o pacientovih pravicah
(ZPacP) 8 je posebna različica bolj splošne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki
jo urejajo tretji odstavek 38. člena Ustave RS in 30., 31. in 36. člen Zakona o varstvu osebnih
6
Urban Brulc Univerzitetni diplomirani pravnik. Svetovalec Informacijskega pooblaščenca Informacijski pooblaščenec, Zaloška
59, 1000 Ljubljana e-pošta: [email protected]
7
Pravica je bila določena že v nekdaj veljavnem 47. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki je bil nadomeščen s
podrobnejšo ureditvijo v Zakonu o pacientovih pravicah. Pravica je jasno izražena tudi v Deklaraciji o pravicah pacientov v
Evropi, ki jo je sprejela WHO v Amsterdamu leta 1999 in Evropski listini o pacientovih pravicah, ki jo je sprejela Active
Citizenship Network v Rimu leta 2002.
8
Uradni list RS, št. 15/08 (v nadaljevanju ZPacP).
Stran 11
podatkov (ZVOP-1). 9 Pojem »seznanitev« vključuje vse načine ali oblike dostopa do vsebine,
ki jih tehnično lahko zagotovi izvajalec, razen v obliki osebnega prevzema oziroma iznosa
izvirnikov, 10 na primer izvedba vpogleda, lastnoročnega prepisa in fotografiranja izvirnikov ter
pridobitev fotokopije, računalniškega izpisa na papir, skeniranega dokumenta v elektronski
obliki in elektronske reprodukcije (na nekem elektronskem nosilcu) dokumenta, ki se tudi
izvorno nahaja le v elektronski obliki.
Pri izvrševanju pravice iz 41. člena ZPacP se postavlja pomembno vprašanje, kaj je pravzaprav
tisto, do česar je pacient upravičen. V predpisih s področja zdravstvenega varstva ni na voljo
definicije zdravstvene dokumentacije, prav tako ni na voljo popolnega in enotnega seznama
vseh vrst dokumentov, ki sodijo vanjo. Le v nekaterih predpisih je možno najti določbe o
vodenju posameznih dokumentov. Taki primeri so Pravilnik o obrazcih in listinah za
uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, 11 ki predpisuje vsebino in obliko
dokumentov v zvezi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem; ZPacP, ki v tretjem odstavku 18.
člena ureja »pisno strokovno mnenje« (izvid) za specialistične preglede; Pravilnik o pogojih in
načinu opravljanja mrliško-pregledne službe,12 ki v 18. členu omenja obdukcijski zapisnik;
Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), 13 ki v prilogi pod št. IVZ
1 predpisuje vodenje zdravstvenega in zobozdravstvenega kartona ter popisa bolezni (vse kot
osnovno zdravstveno dokumentacijo); neobvezujoč Enotni klasifikacijski načrt za vodenje
poslovne in zdravstvene dokumentacije z roki hranjenja za zavode s področja zdravstva, 14 ki
našteva večje število različnih vrst zdravstvene dokumentacije. Nekateri predpisi določajo tudi
vsebino oziroma osebne podatke, ki jih je treba ali jih je dopustno voditi znotraj zdravstvene
dokumentacije. Taka primera sta priloga ZZPPZ pod št. IVZ 1, ki podrobneje opredeljuje
dvanajst vrst osebnih podatkov (na primer EMŠO, diagnoza in terapija). Zakon o zdravniški
službi (ZZdrS) 15 v 50. členu govori o zdravnikovi obveznosti »vodenja dokumentacije o
zdravstvenem stanju in zdravljenju bolnika«, iz česar jasno izhaja, da v zdravstveno
dokumentacijo sodijo zapisi o zdravstvenem stanju (tj. pred, med in po zdravljenju) ter zapisi o
zdravljenju (tj. načrt, začetek, vrsta, način, potek, zaključek).
9
Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.
Začasen iznos izvirnikov je dovoljen le pri klasičnih (ne-digitalnih) rentgenskih posnetkih.
11
Uradni list RS, št. 129/04 s spremembami in dopolnitvami.
12
Uradni list RS, št. 56/93 in 15/08.
13
Uradni list RS, št. 65/00 (v nadaljevanju ZZPPZ).
14
Objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje: www.mz.gov.si (2014).
15
Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 58/08, 107/10 - ZPPKZ in 40/12 – ZUJF.
10
Stran 12
Po osnutku novega Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva 16 je
zdravstvena dokumentacija definirana kot »izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano,
fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) gradivo, ne
glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov, ki je nastalo ali je bilo prejeto pri zdravstveni
oskrbi«. Vezanost gradiva na zdravstveno oskrbo pacienta je nekoliko preširok element
definicije, saj bi to pomenilo, da sem spadajo tudi dokumenti v zvezi s financiranjem in širšo
organizacijo zdravstvene oskrbe. Po Terminološkem slovarju izrazov v sistemu zdravstvenega
varstva 17 zdravstvena dokumentacija vključuje vse pisne dokumente, računalniške elektronske
informacije, radiološke filme in posnetke, laboratorijske rezultate, video, avdio posnetke in druge
oblike informacij, ki se nanašajo na zdravstveno stanje pacienta. Lahko rečemo, da zdravstvena
dokumentacija pomeni zbir kakršnega koli dokumentarnega gradiva (najpogosteje gre za
zdravstveno mapo s prilogami) − v papirni obliki, na klasičnih mikrofilmih (gre za starejši način
arhiviranja zdravstvene dokumentacije), na elektronskih prenosnih nosilcih (na primer CD in
DVD), v digitalizirani obliki (skenirana dokumentacija, ki se hrani v elektronski obliki) ali v
izključno informatizirani obliki (zaenkrat le v internih informacijskih sistemih) − ki nastane ali je
pridobljeno v neposredni zvezi z medicinskimi in drugimi posegi za preprečevanje bolezni in
krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter drugimi
zdravstvenimi storitvami oziroma postopki, ki jih izvajalci zdravstvene dejavnosti opravijo pri
obravnavi posameznega pacienta, in vsebuje strokovne zapise o spremljanju zdravstvenega
stanja in načrtovane ter izvedene zdravstvene oskrbe (vključno z mrliško pregledno službo), z
namenom zagotavljanja:
 kakovostne, varne, primerne, učinkovite in kontinuirane zdravstvene oskrbe pacienta,
 financiranja zdravstvene oskrbe in izvajanja zdravstvenega zavarovanja,
 različnih vrst nadzora (na primer strokovni, finančni in upravni nadzor),
 možnosti za uveljavljanje pravic iz drugih obveznih socialnih zavarovanj, ki so odvisne od
zdravstvenega stanja,
 možnosti za reševanje sporov,
 statističnega in drugega poročanja in
 znanstveno raziskovalnega dela.
16
Vir: Ministrstvo za zdravje (junij 2014).
Prevolnik Rupel V., Simčič B. in Turk E.: Terminološki slovar izrazov v sistemu zdravstvenega varstva. Ljubljana: Ministrstvo
za zdravje, 2014.
17
Stran 13
Splošni skupini osebnih podatkov, ki se dokumentirajo v zdravstveni dokumentaciji sta:
zdravstveni podatki in identifikacijski, statusni ter drugi splošni administrativni podatki o
pacientu. Zdravstveni podatki vključujejo več kategorij (podskupin) podatkov. Ti so zlasti:
različne vrste anamnez, bolezni, poškodbe in druga zdravstvena stanja (diagnoze, negovalne
diagnoze, nastanek, potek, izgledi, posledice), zdravila,
medicinski pripomočki, živila za
posebne namene ter posebna prehrana, izidi zdravstvene oskrbe, izvedeni preventivni,
diagnostični, terapevtski ter rehabilitacijski postopki in zdravstvena nega, načrtovana
zdravstvena oskrba, razlogi zdravstvene oskrbe, časovni in lokacijski podatki, začasna
zadržanost od dela, invalidnost ter drug zdravstvene omejitve, smrt. 18
Kateri dokumenti v nekem konkretnem primeru štejejo za zdravstveno dokumentacijo, je treba
presojati ob sočasnem upoštevanju več kriterijev:
 ali tako določa nek predpis,
 ali gre za zdravstveno dokumentacijo glede na enotni ali interni klasifikacijski načrt,
 kakšen je namen vodenja določenega dokumenta,
 kako se dokument vodi oziroma obravnava po običajih oziroma praksi pri določenem
izvajalcu ali na splošno (tj. ali se običajno smatra kot del zdravstvene mape),
 kam dokument uvršča medicinska stroka in
 ali se dokument fizično nahaja v zdravstveni mapi.
Zdravstvena dokumentacija ne vključuje le za zdravstvenega kartona (ovoja) 19 in popisa bolezni,
temveč tudi za vrsto drugih dokumentov. Sem spadajo na primer obrazci, predpisani s
Pravilnikom o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja:
recept, napotnica, potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, naročilnica, delovni nalog, nalog za
prevoz, predlog zobnoprotetične rehabilitacije, prijava poškodbe pri delu, reverz za medicinski
pripomoček in potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov − spremstva. Posebne obrazce
predpisujejo tudi na primer Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z
naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, 20 Pravilnik o obrazcu
izjave o privolitvi v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo 21 in Pravilnik o obrazcih o
18
Naštete kategorije podatkov so deloma povzete po osnutku novega Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega
varstva (glej tudi opombo št. 10).
19
Teh je več vrst, na primer karton splošne prakse, zobozdravstveni karton, karton kožno-veneričnega bolnika, karton
sladkornega bolnika, karton otroka, karton učenca in karton za medicino dela.
20
Uradni list RS, št. 118/08.
21
Uradni list RS, št. 5/03.
Stran 14
pisnih izjavah volje pacienta. 22 Deloma je v uporabi tudi več »standardiziranih« obrazcev, ki
sicer nimajo podlage v državnih predpisih: dietni list, ginekološki zapisnik, porodni zapisnik,
zdravniško spričevalo, zdravniško potrdilo, zdravniško mnenje, spremni list za mikrobiološke
preiskave, zdravstveno vzgojni karton, različni terapevtski listi, spremljanje zdravstvenega stanja
(nefropatija, arterijska hipertenzija in podobno), individualne prijave (na primer prijava nezgode
pri delu), zobni status, obvestilo zdravniku (izvid), popisni list − novorojenček,
psihodiagnostična sredstva (testi) in zdravniško potrdilo o smrti s poročilom o vzroku smrti. V
uporabi so tudi mnogi »nestrandardizirani« ali neformalni dokumenti, na primer različni
zdravniški izvidi, laboratorijski izvid, odpustnica, sprejemni zapisnik, zapisnik o pregledu,
zapisnik o odklonitvi, fizioterapevtski karton, anamnestični vprašalnik, pisne izjave pacienta,
zapisi o poteku zdravljenja, operacijski zapisnik, pacientovi ročni zapisi ali risbe, rentgenski
posnetki, MRI, CT in UZ posnetki, fotografski, zvočni in video 23 posnetki, EEG, EKG, EMG,
ERG, ENG in podobni diagnostični izpisi. Med zdravstveno dokumentacijo vsekakor spada tudi
negovalna dokumentacija, na primer bilanca tekočin, splošni listi nege in listi specialne nege,
obvestilo službi zdravstvene nege, odpustni dokument zdravstvene nege, patronažni karton
družine skupaj z otroškim listom, listom bolnika, listom nosečnice in drugimi prilogami. Med
zdravstveno dokumentacijo ne štejemo administrativne dokumentacije (na primer matična
knjiga, matični indeks, staležni dnevnik in obračunski dokumenti) in tudi ne čakalnih seznamov
ter raznih statističnih in raziskovalnih evidenc ter zbirnih poročil, čeprav lahko vsebujejo osebne
podatke pacientov. Njihov namen je namreč drugačen in se praviloma vodijo zbirno za več
pacientov, poleg tega gre za izvedene dokumente, saj vsebujejo podatke, katerih izvor je v
zdravstveni dokumentaciji.
Dejanski interesi, zaradi katerih pacienti v praksi zaprosijo za seznanitev so zelo različni.
Pacienti na primer potrebujejo zdravstveno dokumentacijo:
 za sklenitev ali za uveljavljanje pravic iz zavarovanja (na primer pacient kot zavarovanec
nezgodnega zavarovanja želi dokazati, da posledice poškodbe izvirajo le iz zavarovalnega
primera);
 v kazenskem, pravdnem ali nepravdnem sodnem postopku ali v postopku alternativnega
reševanja spora (na primer pacient želi dokazati, da izvajalec zdravstvenih storitev pri
zdravstveni oskrbi ni ravnal v skladu z medicinsko stroko);
22
Uradni list RS, št.82/08 in 84/08 popr.
Tu seveda niso mišljeni posnetki videonadzora prostorov, pač pa na primer posnetki operacije, posnetki spremljanja stanja
pacienta v enoti intenzivne terapije, posnetki skupinske terapije na področju klinične psihologije ter psihiatrije in podobno.
23
Stran 15
 v upravnem postopku (na primer pacient želi v postopku presojanja upravičenosti do
zdraviliškega zdravljenja pred imenovanim zdravnikom ali zdravstveno komisijo Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dodatnimi dokazili izkazati strokovno utemeljenost
do želene zdravstvene storitve);
 za ugotavljanje domnevno spornega ravnanja izvajalca pri zdravstveni oskrbi ali za
uporabo dokumentacije v internih pritožbenih postopkih (torej izven ali pred sodnim
postopkom);
 ker želijo o zdravstvenem stanju pridobiti zunanje drugo mnenje ali izvedensko mnenje;
 ker želijo nadaljevati zdravljenje pri drugem izvajalcu ali nameravajo pri drugem izvajalcu
opraviti le posamezno storitev (na primer preventivni pregled delavca pri izvajalcu
medicine dela);
 ker se selijo v tujino;
 ker želijo dokumentacijo predložiti izbranemu osebnemu zdravniku;
 za nadzor nad zakonitostjo vodenja zdravstvene dokumentacije;
 le za osebno evidenco.
Pogoji, ki jih mora za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo izkazati pacient so dokaj
nezahtevni: (1) dokumentacija se mora nanašati na pacienta, ki zanjo zaprosi,24 (2) predmet
zahteve mora biti zdravstvena dokumentacija po kriterijih, ki so bili predstavljeni zgoraj, (3)
upravljavec zdravstvene dokumentacije mora biti s statusnega vidika izvajalec zdravstvene
dejavnosti v smislu Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) 25 oziroma 2. člena ZPacP, 26 (4) za
seznanitev ne sme biti omejitev po 22. členu ZPacP ali po drugih zakonih ali nadzakonskih
predpisih, 27 (5) pacient mora izkazati svojo identiteto. 28 Pacient v zaprosilu ni dolžan navesti
24
To se ugotavlja prek standardnih identifikacijskih podatkov, ki so navedeni na dokumentih (na primer osebno ime, ZZZS
številka, interna številka, naslov prebivališča, datum rojstva, EMŠO, številka kartona, klasifikacijska številka dokumenta po
pravilih o evidentiranju dokumentarnega gradiva).
25
Uradni list RS, št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju ZZDej).
26
Po 1. - 5. členu ZZDej je izvajalec zdravstvene dejavnosti pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava, ki pod
določenimi pogoji, v mreži javne zdravstvene službe ali izven, na primarni, sekundarni ali terciarni ravni opravlja zdravstveno
dejavnost, ki obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo
zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in
poškodovancev. ZPacP uporablja pojem »izvajalec zdravstvenih storitev«, ki ima, kljub samosvoji definiciji, povsem enak
pomen kot »izvajalec zdravstvene dejavnosti« po ZZDej.
27
Zakonodaja omejitev trenutno ne določa, prav tako omejitev ne najdemo v mednarodnih pogodbah ali zakonodaji EU. Edina
pogojna omejitev dostopnih pravic je vsebovana v osmem odstavku 41. člena ZPacP, ki omogoča, da se v skladu z 22. členom
ZPacP pacientu prikrijejo (ne razkrijejo) tisti podatki, ki bi mu povzročili zdravstveno škodo. Toda ta omejitev ni absolutna, ker
mora izvajalec pacientu razkriti vse podatke, če je pacient podal izrecno zahtevo po popolni seznanitvi.
28
Identiteto pacient izkaže s predložitvijo osebnega dokumenta, pri pisnih zahtevah pa se zlorabe preprečujejo z osebnim
vročanjem (priporočena poštna pošiljka ali osebno vročanje z vročilnico po ZUP) na naslov pacienta, s katerim razpolaga
izvajalec (ta naslov se mora ujemati z naslovom, navedenim v zahtevi).
Stran 16
razloga za seznanitev ali pravne podlage, je pa navedba obojega zelo koristna. 29
Zdravstvena dokumentacija pacienta pogosto ne vsebuje zgolj osebnih podatkov 30 pacienta,
temveč tudi osebne podatke drugih oseb. Primeri takih osebnih podatkov so:
 osnovni podatki (zlasti osebno ime, razmerje do pacienta in kontaktni podatki) o
pacientovih svojcih, na primer o starših, zakoncu, zunajzakonskem partnerju, partnerju iz
istospolne skupnosti, otrocih, skrbniku in rejniku;
 podatki svojcev, ki se nanašajo na njihovo zdravstveno stanje, socialno-ekonomsko stanje,
družinsko življenje in podobno (na primer v zapisu družinske anamneze ali na dopisu, ki ga
zdravniku pošlje pacientov svojec);
 anamnestični podatki, ki jih o pacientu sporočijo njegovi svojci (heteroanamnestični
podatki), ki niso njuno le pacientovi osebni podatki;
 osnovni podatki (zlasti osebno ime, delovno mesto, strokovni in drugi nazivi, NIJZ
številka) zdravnikov ali drugih zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev;
 različni osebni podatki nekategorizirane oziroma mešane skupine oseb, ki se slučajno
pojavljajo v zdravstveni dokumentaciji. Gre na primer za pacientovega zdravstvenega
pooblaščenca na pooblastilu, priče na privolitvenem obrazcu, socialnega delavca na
dokumentu centra za socialno delo, pravosodnega delavca na sodnem pisanju in podobno.
V opisanih primerih dostop do pacienta zdravstvene dokumentacije odpira nekatera vprašanja
meja dostopnih pravic pacienta in posledic, ki jih neomejen dostop lahko ima. Ni namreč
izključeno, da sta si v konkretnem primeru, zaradi vsebine zapisov v zdravstveni dokumentaciji,
pacientova pravica do seznanitve oziroma njegovi interesi in pravica do zasebnosti druge osebe
oziroma njeni interesi, v nasprotju.
2 OSEBNI PODATKI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
Pacienta je specialist v splošni bolnišnici z napotnico napotil na psihiatrično zdravljenje v
specializirano bolnišnico. Pacient je bil na tej podlagi sicer deležen psihiatrične obravnave,
vendar ne v celoti, ker se je temu kasneje uprl (preklic privolitve), saj je bil nezadovoljen s tem,
29
Razlog morajo navesti le določeni upravičenci pri zahtevi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta.
Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika, ne glede na obliko, v kateri se
nahaja. Osebni podatek torej nekaj pove o lastnostih, razmerjih, stanju ali aktivnostih posameznika, ki ga je, na podlagi tega
podatka in/ali drugih znanih podatkov oziroma okoliščin, možno brez nesorazmernega napora ali stroškov določiti.
30
Stran 17
da so ga razglasili za »psihiatričnega bolnika« in ga poslali k psihiatru. Zato je zaprosil za
pridobitev kopije napotnice in sprejemnega zapisnika, pri čemer ga je v resnici zanimalo le
osebno ime zdravnika, ki ga je napotil, saj se imena ob napotitvi ni zapomnil.
Če v zgornjem primeru bolnišnica zahtevi pacienta v celoti ugodi, se primer lahko konča na
različne načine. Lahko si zamislimo tudi problematičnega pacienta, ki bo v užaljenosti in z
občutkom, da so ga »izdali« potem povzročal resne težave zdravniku, ki ga je napotil (na primer
vlaganje neutemeljenih pritožb in podobnih pravnih sredstev, nadlegovanje ali celo grožnje,
objave v medijih). Zaradi tega se v neugodnem položaju lahko znajde tudi izvajalec zdravstvene
dejavnosti, ki bi pacientu dokument razkril. V takem primeru se postavlja vprašanje, ali je
dejanski interes napotnega zdravnika tudi pravno priznani interes oziroma povedano
drugače, ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ali celo mora pacientu omejiti pravico do
seznanitve tako, da mu zagotovi delni dostop, tj. tako, da na napotnici prikrije osebno ime (ime
in priimek) oziroma imenski žig, podpis in NIJZ številko napotnega zdravnika.
ZPacP v nobeni od določb ne dopušča omejevanja dostopnih pravic pacienta, zato gre, vsaj z
vidika obsega razkritja, za skoraj absolutno pravico. Edina omejitev dostopnih pravic je
predvidena v osmem odstavku 41. člena ZPacP, vendar ta z obravnavano problematiko nima
zveze (varuje namreč interese pacienta samega), zaradi česar ne pride v poštev. 31
V poštev ne pride niti argument, da osebni podatki zdravstvenih delavcev niso osebni podatki
pacienta, zaradi česar ta do njih ni upravičen. Pravica po 41. členu ZPacP se nanaša na
»dokumentacijo«, kar z vidika zdravstvene mape kot zbira dokumentarnega gradiva pomeni, da
se nanaša na vse dokumente, ki se v zdravstveni mapi nahajajo ali vanjo sodijo. To z vidika
posameznega dokumenta pomeni tudi, da se nanaša na celoten dokument (na vse dele oziroma
podatke, ki jih posamezen dokument vsebuje). V primerjavi s splošno pravico do seznanitve z
lastnimi osebnimi podatki iz 30. člena ZVOP-1, pri uresničevanju 41. člena ZPacP ni treba
ugotavljati, ali gre za osebni podatek in ali se ta podatek nanaša na pacienta, saj je predmet
pravice osredotočen na dokument kot celoto.
Tudi če bi izvajalec zdravstvene dejavnosti zahtevo pacienta presojal le po 30. členu ZVOP-1,
identifikacijskih osebnih podatkov napotnega zdravnika ne bi bil upravičen prikriti. Prvi razlog
31
O tem glej tudi opombo št. 21.
Stran 18
je v tem, da je podatek o tem, kdo je pacienta napotil oziroma kdo je izdajatelj napotnice ne
samo osebni podatek zdravnika, pač pa hkrati tudi kot osebni podatek pacienta:
 ker je podatek o napotnem zdravniku s formalnega vidika bistven sestavni del
(»konstitutivni element« in ne zgolj slučajna sestavina) dokumenta, ki se kot celota nanaša
na pacienta. Brez teh podatkov bi očitno trpela celovitost napotnice in ne bi bila veljavna;
 ker se podatek o tem, kdo je pacienta določenega dne napotil na določeno storitev zaradi
določenega zdravstvenega problema, vsebinsko neposredno nanaša tudi na pacienta, saj
nam nekaj pove o pacientovih aktivnostih in razmerjih.
Drugi razlog, da omejevanje ne pride v poštev je, da na področju zdravstva zakonodaja ne
predvideva omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V skladu s 13.
členom Direktive 95/46/ES 32 ZVOP-1 v 36. členu informativno predvideva, da je pravico
posameznika iz 30. člena ZVOP-1 mogoče iz določenih razlogov 33 omejiti. Toda Direktiva
95/46/ES in 36. člen ZVOP-1 ne predstavljata samostojne podlage za omejitev, pač pa je za to
potrebna posebna ureditev v področnih zakonih.
Proti prikrivanju podatkov o zdravstvenih delavcih govorijo še nekateri dodatni argumenti:
 Izvajalec zdravstvene dejavnosti ne more vnaprej zanesljivo vedeti, zakaj konkretno
pacient zahteva seznanitev in tudi ne more zanesljivo predvidevati pacientovega ravnanja
po seznanitvi. Zato je opiranje zavrnitve dostopa do podatkov o zdravniku na golo
domnevo o nedoločenih škodljivih posledicah še toliko bolj neutemeljeno;
 Tretji odstavek 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) 34
omogoča javno razkritje osebnih imen zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev, ki
opravljajo delo v javni zdravstvenih zavodih oziroma bolj natančno, kot javne opredeljuje
osnovne identifikacijske osebne podatke o zdravstvenih delavcih, ki so v objektivni zvezi z
opravljanjem dela ali s porabo javnih sredstev v javnem zdravstvenem zavodu; 35
 Po tretjem odstavku 23. člena ZPacP »mora imeti zdravstveni delavec oziroma zdravstveni
sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, na vidnem mestu oznako z navedbo
osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se mora pacientu
osebno predstaviti«;
32
Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
33
Ti razlogi so varstvo: suverenosti in obrambe države; nacionalne varnosti in ustavne ureditve države; varnostnih, političnih in
gospodarskih interesov države; izvrševanja pristojnosti policije; preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona
kaznivih dejanj in prekrškov; odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice; monetarnih, proračunskih ali
davčnih interesov; nadzora nad policijo; posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; pravic in svoboščin drugih.
34
Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14.
35
O tem glej na primer odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-106/2010/9, 090-93/2013/4 in 021-100/2006/4.
Stran 19
 Ne gre pozabiti tudi na dejstvo, da omejevanje dostopa do podatkov, ki jih pacienti v večini
primerov že poznajo, nima posebnega smisla.
3 OSEBNI PODATKI PACIENTOVIH SVOJCEV
Pacient, ki je v resnem sporu z nekaterimi svojci (na primer s polnoletnimi otroki in starši) je bil
zaradi hude akutne vinjenosti in posledične poškodbe glave obravnavan v okviru nujne
medicinske pomoči. V oddelek so ga pripeljali svojci in zdravniku sporočili kritične podrobnosti
o tem, kako je prišlo do vinjenosti in poškodbe, o pogostih težavah s prekomernim uživanjem
alkohola, o neuspešnem zdravljenju odvisnosti in o težavah, ki jih v družini povzroča pacient.
Pacient je bil zaradi zapletov za nekaj dni sprejet v bolnišnično oskrbo. Zdravnik je v zdravstveni
dokumentaciji zabeležil nekatere izjave svojcev v zvezi s pacientovimi težavami zaradi
prekomernega uživanja alkohola, ker je ocenil, da so ti podatki lahko pomembni za zdravstveno
oskrbo. Čez nekaj dni po odpustu iz bolnišnice, pacient zaprosi za kopijo celotne zdravstvene
dokumentacije, ki je nastala pri obravnavi.
Kot je že bilo omenjeno v uvodu, se osebne podatke svojcev deli na osnovne identifikacijske in
kontaktne podatke ter druge osebne podatke. Z razkritjem osebnih podatkov iz prve skupine ni
posebnih težav, saj (praviloma) niso sporni z vidika varstva zasebnosti svojcev, pacient jih
(praviloma) že pozna ter gre za običajno vsebino zdravstvene dokumentacije.
Izjave svojcev o pacientu niso zgolj osebni podatki pacienta, temveč tudi osebni podatki svojcev.
Ta skupina osebnih podatkov je lahko bolj problematična kot prva, ker gre nemalokrat za
podatke:
 za katere pacient ne želi, da bi jih izvedel izvajalec zdravstvenih storitev (na primer
odklonsko obnašanje pacienta),
 ki jih pacient sploh ne pozna,
 ki niso resnični ali
 o tem, kako svojci v resnici dojemajo njega, njegova ravnanja, njegovo bolezen in podobno
(negativno mnenje o pacientu).
Lahko si zamislimo vrsto možnih negativnih odzivov zlasti nasproti svojcem, če bi se pacient
seznanil s takimi zapisi v njegovi zdravstveni dokumentaciji. Toda podobno kot v prvem primeru
Stran 20
(poglavje 2), tudi tu ni na voljo zakonske podlage, da se pacientu onemogoči oziroma omeji
dostop do tovrstnih zapisov v zdravstveni dokumentaciji.
Podoben primer je zaprosilo starejšega pacienta (oskrbovanca v socialnovarstvenem zavodu) , ki
želi pridobiti kopijo celotne zdravstvene dokumentacije, med katero je tudi pismo pacientove
hčere, ki ga je ta posredovala pacientovi zdravnici, in v katerem je izrazila svoje mnenje o
pacientu. Prav tako je lahko problematičen primer, ko polnoletni posameznik zaprosi za
seznanitev s patronažnim kartonom družine, ki ga je vodila patronažna sestra ob oskrbi
posameznika kot novorojenčka oziroma dojenčka in vanj zapisala zaznane družinske probleme.
Posebni problemi lahko nastopijo v primerih, če pacientovo pravico do seznanitve, namesto
pacienta, uveljavlja pacientov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ker je pacient v stanju
privolitvene nesposobnosti. Je že res, da taka oseba nastopa zgolj v imenu (za ali namesto)
pacienta, vendar je to le »pravna konstrukcija«, saj so vsi podatki, s katerimi se seznani, osebni
podatki drugih oseb, torej pacienta, zdravstvenih delavcev, pacientovih svojcev in drugih. Toda
tudi na tem področju veljajo enaka pravila kot zgoraj, saj se zakoniti zastopnik ali pooblaščenec
z zdravstveno dokumentacijo seznani na enaki pravni podlagi kot pacient.
4 ZAKLJUČEK: NEKATERE MOŽNE REŠITVE
Ugotovili smo, da še tako močan in tehten dejanski interes drugih oseb (na primer interes
napotnega zdravnika iz prvega primera ali pacientovih svojcev iz drugega primera) sam po sebi
ne ustvarja pravne podlage za izločanje osebnih podatkov teh oseb iz zdravstvene
dokumentacije, ki je razkrita pacientu.
Le v izjemnih in posebej utemeljenih primerih lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti, s
sklicevanjem na nadzakonske predpise (Ustava RS, mednarodne pogodbe, nekatera vrsta
zakonodaje EU), legitimno in zakonito zavrne dostop do spornih podatkov. Poleg tega je na voljo
še nekaj nepopolnih in pogojnih ukrepov, ki lahko prispevajo k preprečitvi ali vsaj omilitvi
morebitnih negativnih posledic zaradi razkritja.
I Če imamo v mislih prvi primer (poglavje 2), je možno, da je pacient jasno in nedvoumno
izrazil resno grožnjo za življenje ali zdravje zdravstvenega delavca, pri čemer okoliščine
Stran 21
konkretnega primera kažejo, da je uresničitev teh groženj objektivno možna. 36 V takem primeru
bi lahko prišla v poštev posebna omejitev, ki ima podlago v tretjem odstavku 15. člena
Ustave RS. 37 Ta dovoljuje, da so človekove pravice in temeljne svoboščine (torej tudi pravica do
seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz tretjega odstavka 38. člena Ustave RS in njena
izpeljanka iz 41. člena ZPacP) lahko omejene s pravicami drugih, na primer s pravico
zdravstvenega delavca do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), varstva pravic
zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS), nedotakljivosti življenja (17. člen Ustave
RS) in varstva osebne svobode (19. člen Ustave RS)). Če si nasproti stojita dve pravici (varovani
dobrini) istega ranga je potrebno tehtanje, ali in katera od teh pravic prevlada nad drugo. 38
Podobno kot sklicevanje na ustavne pravice in svoboščine drugih oseb, pride v poštev tudi
sklicevanje na istovrstne ali posebne pravice iz mednarodnih pogodb. Tipična primera sta
Konvencija o otrokovih pravicah 39 in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic,40
preko katerih lahko standard varstva »interesov otroka« v nekem konkretnem primeru prevlada
nad določeno pravico drugega. 41
Če je glede na zgornje kriterije omejitev razkritja, na primer izjave svojcev, upravičena, je glede
na okoliščine konkretnega primera možno pacientu (1) prikriti le identiteto tistega, ki je nekaj
sporočil (anonimizacija) ali (2) prikriti vsebino sporočila, ter ohraniti identiteto osebe, ali pa (3)
prikriti oboje.
II Druga možna rešitev je, da se določene zapise oziroma dokumente, ki ne predstavljajo
tipične vsebine zdravstvene dokumentacije, evidentira in vodi (hrani) ločeno od
zdravstvene mape, če je tako gradivo po vsebini mogoče uvrstiti med kakšno drugo
36
Pacientova »grožnja« s civilno tožbo zaradi domnevne zdravniške napake seveda ni relevantna.
O tej določbi glej tudi Šturm L. (ur.), Arhar F. et al.: Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za
podiplomske državne in evropske študije, 2002, strani 198 – 201. Čeprav se določba v teoriji in praksi navezuje na omejevanje
pravic v zakonodaji, menimo, da se je na to določbo možno neposredno sklicevati tudi pri upravnopravnem odločanju, tj. takrat,
ko mora izvajalec zdravstvene dejavnosti ali pritožbeni organ odločiti o pravici do seznanitve in je hkrati soočen s pomembnimi
pravicami drugih oseb.
38
Informacijski pooblaščenec je na primer z odločbo št. 0710-27/2009/18 zaradi ogroženosti otroka zavrnil seznanitev z
določenimi, posebej občutljivimi dokumenti. V skladu s prakso Ustavnega sodišča RS so omejitve ustavnih pravic dopustne le,
če so v skladu s t.i. načelom sorazmernosti. To pomeni, da morajo biti izpolnjeni trije pogoji za dopustnost takih omejitev:
nujnost, primernost in sorazmernost v ožjem smislu. Omejitev ustavne pravice je dopustna samo v primeru, če je nujna
(neizogibna) za varstvo drugih človekovih pravic, kar pomeni, da cilja ni mogoče doseči z nobenim milejšim posegom v ustavno
pravico ali brez njega. Omejitev mora biti primerna za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja. Omejitev tudi ne sme biti
prekomerna, kar pomeni, da je dopustna le najblažja izmed možnih omejitev, s katero se lahko zagotovi ustavno dopustni in
zaželeni cilj. V okviru sorazmernosti pa je treba tehtati pomembnost omejitve prizadete pravice v primerjavi s pomembnostjo
pravice, ki se s to omejitvijo želi zavarovati. O tem glej številne odločbe US RS, na primer št. U-I-47/94 in U-I-158/95.
39
Uradni list RS, narodne pogodbe (MP), št. 26/99.
40
Uradni list RS, mednarodne pogodbe (MP), št. 86/99.
41
Glej tudi opombo št. 32.
37
Stran 22
dokumentarno gradivo v skladu s klasifikacijskim načrtom. Primer takega dokumenta je račun za
izvedeno zdravstveno storitev ali zasebna pisanja svojcev, namenjena zdravniku. Neredki so tudi
primeri, ko se določeni dokumenti pomotoma hranijo v zdravstveni mapi. Določen zapis oziroma
dokument se lahko tudi v času odločanja o zahtevi pacienta izloči iz zdravstvene mape, če po
kriterijih iz poglavja 1 ne sodi vanjo oziroma ne gre za zdravstveno dokumentacijo. 42
III V določenih primerih je možno, da se določen dokument sploh ne nanaša neposredno na
pacienta, zaradi česar se pacientu zahteva lahko v tem delu zavrne. Tak primer bi bil list
nosečnice ali njegov del, če bi se posameznik rad seznanil s celotnim patronažnim kartonom
družine.
IV Tretji pristop se nanaša na sámo nastajanje zdravstvene dokumentacije (dokumentiranje). Že
v tej fazi je priporočljivo, da se omejeno zapisuje podatke, ki so posebej občutljive narave in
zaradi katerih bi predvidoma lahko prišlo do negativnih posledic, ter niso bistveni za zdravstveno
oskrbo. Če pa so podatki zelo pomembni oziroma za zdravstveno oskrbo neizogibni, si je treba
prizadevati, da jih dokumentira v čim bolj nevtralni obliki s posploševanjem, poenostavitvami
in krajšanjem, zlasti pa z opuščanjem slabšalnih izrazov in izrazov, ki nakazujejo na obsojanje ali
na siceršnji na negativen odnos zdravstvenega delavca ali svojca do zapisanih dejstev.
V Čeprav brez konkretnih pravnih učinkov, je lahko koristno pacientu ponuditi v podpis
izjavo, da je seznanjen, da »je podatke, s katerimi se je seznanil, prepovedano kakorkoli
zlorabljati ali uporabiti za nezakonit namen, zlasti za (…)«. Razkritje zahtevane zdravstvene
dokumentacije seveda ne sme biti pogojevano s podpisom take izjave.
VI Podobno je na možnost razkritja podatkov pacientu, včasih smiselno že v času sporočanja
opozoriti tudi osebe (zlasti svojce), ki sporočajo svoje podatke ali podatke o pacientu ali
jim, če so podatke sporočili v pisni obliki, gradivo vrniti, v dokumentaciji pa le zabeležiti
povzetek bistvenih dejstev.
VII Tudi v času odločanja o zahtevi pacienta je v določenih primerih smiselno, da se za
neobvezujoče mnenje o razkritju povpraša osebo, na katero se osebni podatki nanašajo, ali pa se
42
Tu velja opozoriti, da je ustvarjanje osebnih zabeležk sicer dopustno, toda hkrati zelo problematično (tako gradivo namreč ne
izpolnjuje funkcij zdravstvene dokumentacije, poleg tega nima dokazne vrednosti, in nenazadnje tako gradivo ne sme biti
razkrito nikomur, sicer ne gre za osebno rabo po 7. členu ZVOP-1), zaradi česar si je treba prizadevati, da se čim manj podatkov
»seli« iz formalne zdravstvene dokumentacije v osebne zabeležke.
Stran 23
to osebo vsaj obvesti o načrtovanem ali že izvedenem razkritju njenih osebnih podatkov.
LITERATURA:
1. Brulc, Urban: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pravna praksa št. 17
(2011).
2. Musar Pirc N. (ur.), Bien S., Bogataj J., Prelesnik M., Žaucer A. (2006); Zakon o varstvu
osebnih podatkov (ZVOP-1): s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.
3. Prevolnik Rupel V., Simčič B. in Turk E.: Terminološki slovar izrazov v sistemu
zdravstvenega varstva. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2014.
4. Ramšak Pajk J.: Dokumentacija v zdravstveni negi: pregled literature. Obzornik
zdravstvene nege št. XV (2006).
5. Šturm L. (ur.), Arhar F. et al.: Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana:
Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002.
Stran 24
NADZOR KAKOVOSTI IN OBDELAVA ZDRAVSTVENIH
PODATKOV
asist. mag Jure Bon, dr.med.
Stanka Blagojević, mag. zdr. nege 43
POVZETEK
V procesih nadzora kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave v splošnem ločimo tri širše
oblike zbiranja in obdelave podatkov – rutinsko zbiranje, znanstveno raziskovanje in zbiranje
podatkov v namen presoje zdravstvene prakse. Vsak od teh načinov ima svoja pravila, predvsem
glede obdelave podatkov. V prispevku bomo s povzemanjem priporočene literature (Robida,
2009) podrobneje predstavili zbiranje in obdelavo podatkov pri presoji zdravstvene prakse, ker
gre za manj znano področje s posebnimi pravili delovanja.
Ključne besede : zbiranje podatkov, kakovost, presoja zdravstvene prakse
1 UVOD
Rutinsko zbiramo podatke večinoma z namenom spremljanja trenutnega delovanja zdravstvenih
procesov ali za načrtovanje zdravstvenih storitev v prihodnosti. Štejemo lahko storitve, osebje,
opremo, metode, okvare, zaplete pri zdravljenju in podobno. S podatki si pomagamo pri
organizaciji dela, strokovnem izpopolnjevanju, spremljanju kazalnikov kakovosti, kliničnih poti
in zadovoljstva pacientov z obravnavo.
Znanstvene raziskave so za ožje področje nadzora kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave
pomembne predvsem kot metoda, s katero zbiramo dokaze za izbiro najboljše možne
zdravstvene prakse, oziroma določitev želenega standarda zdravstvene obravnave. V raziskavah
iščemo novo znanje, ki vpliva na spremembe standardov, pri čemer običajno uporabljamo
deskriptivne (opisne) statistične metode.
Presoja zdravstvene prakse je poseben proces nadzora kakovosti, s katerim ugotavljamo, ali je
trenutna zdravstvena praksa skladna s standardi. Namen presoje je izboljšava prakse, ki vodi do
boljših izidov zdravljenja. Presojo sestavljajo ponavljajoče se faze zbiranja in obdelave podatkov
(slika 1), pri katerih uporabljamo posebne analitične statistične metode. Presojo zdravstvene
prakse zato lahko razumemo kot zadnjo stopnjo znanstvene raziskave, s katero preverjamo, ali se
znanje, ki je na voljo, pravilno uporablja v praksi ter uvajamo izboljšave, kadar ugotovimo
odstopanja. Podatke pri presoji zbiramo prospektivno med trajanjem presoje ali sproti ves čas,
redkeje pa se odločamo za retrospektivno uporabo že zbranih podatkov. Osnovni krog presoje
43
Asistent magister Jure Bon, doktor medicine in Stanka Blagojević, magistrica zdravstvene nege. Oba avtorja zaposlena v
Psihiatrični kliniki Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana.
Tel. št. 01 5872 100. Elektronski naslov: [email protected]
Stran 25
zdravstvene prakse sestavlja pet elementov – izbrati moramo temo presoje (strukture, procese ali
izide obravnave), ugotoviti kakšen je najboljši standard za primerjavo, zbrati primerne podatke o
sedanji praksi in jih primerjati s standardom ter uvesti spremembe, če ugotovimo da so potrebne.
Slika 1: faze v krogu presoje zdravstvene prakse
V etičnem smislu presoja zdravstvene prakse ni sporna, ker se s pacientovimi podatki ne dogaja
nič dodatnega poleg običajne klinične prakse. Odobritev etične komisije zato ni potrebna, paziti
pa moramo, da jasno ločujemo postopke običajne presoje od morebitnih dodatnih postopkov, ki
bi aktivnosti presoje širili v smer raziskovalnega dela (anketiranje, razporejanje pacientov v
različne skupine, dodatno poseganje v pacientov čas ob običajnih postopkih obravnave). V takem
primeru je povsem možno, da za dodatno zbiranje podatkov potrebujemo odobritev etične
komisije, pri čemer nam v dvomu lahko pomaga komisija za kakovost v naši zdravstveni
ustanovi. Med presojo je potrebno še posebej paziti na zagotavljanje zaupnosti osebnih in
zdravstvenih podatkov pacientov, v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov
(ZVOP) 44 .
2 NAMEN IN CILJI PRESOJE ZDRAVSTVENE PRAKSE
Tema presoje mora biti dovolj ozka, da lahko zanjo poiščemo jasne standarde najboljše
obravnave. Pri oženju izbora teme nam pomaga sistematični pristop, v katerem pripravimo
strukturiran načrt z izbiro teme za izboljševanje zdravstvene prakse, ki vsebuje določitev
globalnega cilja, iz katerega sledijo specifični cilji, ki nam pomagajo definirati lokacijo in
44
ZVOP Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007.
Stran 26
časovni potek procesov zdravstvene obravnave, razloge za potrebo po njihovem izboljševanju in
pričakovane koristi. Ker so viri za izvajanje presoje vedno omejeni, moramo pri izbiri teme
upoštevati prioritete, med katere sodijo pomembnost teme za zdravstveno ustanovo, realne
možnosti izvedbe presoje, potencial za večje izboljšanje kakovosti obravnave, možnost
sodelovanja vseh pomembnih deležnikov in vidiki zaupnosti podatkov. Namen presoje mora biti
popolnoma jasen skupini, ki jo izvaja. Z njim so povezani cilji presoje, ki upoštevajo načela
kakovosti zdravstvene obravnave, kot so uspešnost (doseganje želenih izidov), varnost
(zmanjševanje varnostnih incidentov), pravočasnost (primerna dosegljivost pacientom),
učinkovitost (razmerje med izidi zdravljenja in uporabljenimi viri), enakopravnost pri obravnavi
in osredotočenost na pacienta.
Pri določanju najboljšega možnega standarda obravnave si pomagamo z iskanjem dokazov, pri
katerem upoštevamo znanstveno metodologijo in iz nje izhajajočo lestvico teže posameznih
dokazov. Uporabljamo klinične smernice, strokovne standarde, meta analize, ugotovitve
posameznih raziskav, lokalne klinične poti in protokole, objave s strokovnih srečanj in iskanje
primerov dobre prakse. Kadar obstajajo, imajo največjo težo nacionalne klinične smernice, ki v
svojih zaključkih upoštevajo standardno razporeditev teže dokazov za posamezne trditve.
Osnovni namen standarda obravnave je izboljševanje storitev, zato so standardi opisi in definicije
storitev, ki se postopoma spreminjajo z napredovanjem znanja. S standardi lahko natančno
opišemo storitve, ki jih ponujamo, ugotavljamo kaj potrebujemo za njihovo izvajanje,
omogočamo časovno spremljanje delovanja, ocenjujemo šibke člene v procesu in ugotavljamo,
kakšen vpliv imajo uvedene spremembe na kakovost obravnave. Standard lahko temelji na
znanstvenih dokazih, lahko pa je samoumeven. Za presojo je zelo pomembno, da v
zdravstvenem timu obstaja soglasje, da izbrani standardi dejansko pomenijo najboljšo prakso.
Primerjava sedanje prakse s standardom omogoči identifikacijo odklonov, oziroma variabilnosti
v praksi. Vzroki variabilnosti so lahko splošni ali posebni. Pomembno je, da ti dve kategoriji
variabilnosti s pravilno uporabo statističnih metod presoje zdravstvene prakse ločimo, ker
zahtevata drugačne pristope pri uvajanju sprememb.
Splošne vzroke variabilnosti imenujemo tudi naključni, normalni ali naravni – predstavljajo
sestavni del procesa samega, variirajo ves čas in vplivajo na vse dele procesa. Razumemo jih tudi
kot stabilne vzroke variabilnosti, ki se lahko zmanjšajo le, če se spremeni proces.
Posebni vzroki variabilnosti niso del procesa, niso prisotni ves čas in ne vplivajo na vsak izid.
Zato jih razumemo kot nestabilne vzroke, ki se pojavijo zaradi posebnih okoliščin ali dogodkov.
Procesa nam v tem primeru ni potrebno spreminjati, ampak moramo ugotoviti vzrok posebnega
dogodka in ga odpraviti.
Cilj zbiranja podatkov pri izboljševanju kakovosti je v pridobivanju objektivnega pogleda na
proces in razumevanju delovanja procesa v času. Vsaka sprememba procesa mora namreč
temeljiti na zbranih podatkih in ne le na intuiciji in izkušnjah. Podatki nam pomagajo razlikovati
med tistim, kar mislimo da se dogaja in tistim, kar se dejansko dogaja.
Stran 27
3 ZBIRANJE PODATKOV
Podatke v postopku presoje pridobivamo na različne načine. Uporabimo lahko podatke, ki se že
zbirajo rutinsko. Ker niso zbrani namensko za presojo, so uporabni predvsem za hitro
orientacijo, kje v procesu obstajajo pomembne variabilnosti, da se lahko nato usmerimo na njih v
prospektivnem zbiranju dodatnih podatkov. Pomembni so tudi zato, ker pomenijo izhodiščne
podatke, ki služijo kasneje za oceno napredka pri uvajanju izboljšav. Pri obdelavi teh podatkov
dobimo dodaten vpogled v možne probleme v procesu in ugotovimo, kje so delovne definicije
pomanjkljive.
Kasneje zbiramo usmerjene podatke za analizo procesa v presoji. Za njihovo obdelavo
uporabimo posebne analitične metode statistične kontrole procesov. Na ta način ugotovimo
razsežnost problema, poglobimo razumevanje izhodiščnih podatkov, oblikujemo delovne
definicije, zmanjšamo človeške dejavnike variabilnosti pri zbiranju podatkov in lokaliziramo
probleme v procesu.
Ko so problemi prepoznani, lahko proces razdelimo še na bolj podrobne dele, oziroma časovne
faze in podatke o njih zbiramo ločeno. Pri tem pogosto ugotovimo, da določene faze procesa
prispevajo nesorazmerno velik delež problemov v celotnem procesu, kar nam pomaga pri
postavljanju prioritet za uvajanje sprememb.
Kadar se nam med presojo procesov ali na splošno med izboljševanjem kakovosti porajajo nove,
še nepreizkušene ideje, jih lahko preučimo v raziskavi, kjer uporabimo splošno znanstveno
metodologijo zbiranja in obdelave podatkov.
Pri presoji moramo najprej natančno definirati ciljno populacijo, ker bodo rezultati presoje veljali
le za to populacijo in za našo trenutno prakso. Vzorec populacije je pri presoji lahko manjši kot v
znanstveni raziskavi, prav tako je v ospredju predvsem klinična in manj statistična pomembnost
ugotovitev. Ne glede na velikost morebitnega odstopanja prakse od standarda je namreč namen
izvajanja presoje vedno izboljševanje prakse, pri čemer je klinično pomemben vsak rezultat, ki
dolgoročno pomeni razliko v uspehu zdravljenja pacienta, ne glede na to, ali je ta razlika tudi
statistično pomembna.
Pri presoji zdravstvene prakse večinoma uporabljamo metode statistične kontrole procesov. Za
njih je značilno, da je vzorec za pridobivanje podatkov lahko majhen (med 20 in 50 enot),
poskrbeti moramo le, da je dejansko reprezentativen za populacijo, ki nas zanima. Cilj statistične
kontrole procesov je predvsem ugotoviti, ali v posameznem procesu obstajajo splošni in posebni
vzroki variabilnosti. Zbrati moramo podatke, ki se nanašajo na določeno časovno obdobje, ki ne
sme biti prekratko, da ne opazujemo stanja, ki je morda le sezonsko.
Kadar je potrebna večja gotovost glede rezultatov presoje, moramo izbrati vzorec z znanstvenim
pristopom. Pri izračunu velikosti vzorca upoštevamo velikost učinka, ki v tem primeru pomeni
najmanjši učinek, ki je klinično pomemben. Dodatno upoštevamo tudi raven statistične
značilnosti, statistično moč in pričakovano variabilnost podatkov. Izziv pri izračunu je ocena
vsake od teh štirih komponent. Za statistično moč običajno vzamemo raven 80 ali 90 odstotkov,
za statistično značilnost raven 0,05. Velikost učinka in pričakovano variabilnost ocenimo glede
na podatke v literaturi ali upoštevamo naša pričakovanja.
Med presojo lahko zbiramo tri vrste podatkov – vložke, procese in izide. Vložki so strukturni
Stran 28
viri, kot so osebje, delovne metode, aparature, material, meritve in okolje. Procesi so tisto, kar
delamo – preprečevanje bolezni, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, krepitev zdravja. Pri
presoji procesov ugotavljamo predvsem, ali v zdravstveni praksi uporabljamo tiste procese, ki so
znanstveno dokazani kot najbolj uspešni. S presojo izidov ugotovimo rezultate procesov. Kadar
najdemo povprečne ali slabe izide, jih lahko izboljšamo s spremembo procesov. Izid zdravstvene
obravnave je najpomembnejši za pacienta, prav tako pomeni tudi najpomembnejši pokazatelj
kakovosti v zdravstvu, vendar nanj vpliva zelo veliko dejavnikov. Zaradi tega je težko oceniti
pomen ugotovljenih razlik v izidih, uporabljati moramo tudi metode prilagoditve dejavnikov
tveganja. Bolj pomembni kot izidi so v presoji zdravstvene prakse procesi, ker na njih najlažje
vplivamo s spremembami.
Pri obdelavi podatkov zbranih v presoji zdravstvene prakse uporabljamo štiri vrste postopkov –
delovne definicije, zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov.
Delovne definicije so bistvene za pridobitev dobrih podatkov. Zagotavljajo enake rezultate
merjenja ne glede na to, kdo meri. Oblikovanje delovne definicije zahteva več faz. Najprej
določimo, kaj bomo merili in izberemo merilni instrument. Nato opišemo metodo testiranja in
merila, ter izvedemo testno merjenje. Delovno definicijo dokumentiramo in jo vključimo v
standardne postopke. Sledi obdobje pilotne uporabe delovne definicije v praksi, ko se odločimo,
ali so potrebne še kakšne spremembe. Na koncu pripravimo končno različico delovne definicije,
obrazec za zbiranje podatkov in končni načrt presoje.
Pri zbiranju podatkov se moramo osredotočiti le na specifične informacije, ki jih želimo pridobiti
v presoji. Pred zbiranjem moramo vedeti, na kakšen način bomo podatke analizirali in kako
bomo zbiranje izvedli na časovno čimbolj učinkovit način. Določiti je potrebno natančne
časovne intervale, v katerih se zbirajo podatki in premisliti, ali potrebujemo dodatno
usposabljanje osebja, ki sodeluje pri zbiranju. Meritve zbiramo v obliki podatkovnih kategorij,
ob tem ves čas skrbimo za natančnost zbiranja. Zaželeno je elektronsko zbiranje, pri čemer se
uporablja enak obrazec, dovolj enostaven in nedvoumen, da omogoča skladnost med različnimi
zbiralci. Skladnost zbiranja podatkov med zbiralci lahko preverimo, doseči mora vsaj 90
odstotkov. Obrazec naj bo dolg le eno stran, z večino vprašanj zaprtega tipa, ki jih določimo na
podlagi pilotne presoje z odprtimi vprašanji. Vprašanja naj bodo kratka in jasna, ne smejo
sugerirati odgovora, sprašujejo naj samo po eni stvari. Na koncu lahko dodamo tudi razdelek za
komentarje v obliki prostega teksta, vendar glavna analiza podatkov temelji na vprašanjih
zaprtega tipa. Na koncu je pomembno tudi pripisati, kje se obrazci zbirajo in kdo je odgovoren
zanje. Za definicije odgovorov uporabljamo večinoma eksplicitna merila, ki so jasno definirana.
Kadar naletimo na nejasne primere obravnave, lahko uporabimo dvostopenjski postopek, kjer se
sprva zbere vse odgovore v skladu z eksplicitnimi merili, pri odgovorih kjer smo v dvomih, pa
uporabimo tudi dodatno presojo z implicitnimi merili o zadoščanju obravnave standardom.
Prikaz zbranih podatkov je lahko le anonimen. Za zagotavljanje zaupnosti moramo vzpostaviti
poln nadzor nad tem, kdo bo podatke zbiral in kdo bo do njih dostopal. Anonimizacijo
zagotovimo z dodelitvijo edinstvene identifikacijske kode pacientu (npr. 001, 002,…), ki jo na
posebnem ločenem kodnem seznamu povežemo z njegovo stalno bolnišnično številko v
bolnišničnem informacijskem sistemu. Na obrazcu za zbiranje podatkov lahko uporabljamo le
Stran 29
identifikacijsko kodo. Kadar potrebujemo pri analizi podatkov osebne podatke, dostopamo do
njih preko bolnišničnega informacijskega sistema, ob čemer je vsak dostop dovoljen in zabeležen
preko mehanizmov kontrole in pooblastil za dostopanje v bolnišničnem informacijskem sistemu,
oziroma preko beleženja dvigov pacientove zdravstvene kartoteke. Uporaba kodnega seznama je
še posebej pomembna takrat, kadar zbiralci podatkov ne sodelujejo v siceršnji klinični obravnavi
izbranih pacientov. Kodni seznam varuje vodja presoje. Po koncu presoje, ko so analizirani vsi
podatki, kodni seznam uničimo. Pomembno je tudi, da pri predstavitvi rezultatov presoje ne
razkrivamo imen osebja, ki jih presoja zadeva, razen če v to sami privolijo.
4 ANALIZA PODATKOV
Pri analizi podatkov moramo pred začetkom ponovno preveriti, ali smo soglasni glede namena
zbranih podatkov, ali so delovne definicije jasne, kako kvalitetno so bili podatki zbrani, ali
izbrana analiza ustreza tipu podatkov in kaj bomo storili z rezultatom analize. V nasprotju z
opisnimi metodami se v presoji zdravstvene prakse uporabljajo analitične statistične metode
oziroma statistična kontrola procesov. Omogoči nam časovno spremljanje procesa, njegovo
vizualizacijo, pomaga razumeti doseganje zastavljenih ciljev in nudi orodja za reševanje
problemov, kot so določanje sprememb, zmanjševanje variabilnosti in doseganje stabilnosti
procesov. Proces je stabilen, kadar v njem obstajajo samo splošni vzroki variabilnosti. Kljub
stabilnosti ni nujno, da je ustrezen standardu. Razlika med splošnimi in posebnimi vzroki
variabilnosti nas usmerja le glede pravilne strategije uvajanja sprememb. Pri posebnih vzrokih
poskušamo identificirati te posebne dogodke in jih odpraviti brez bistvenih poseganj v strukturo
procesa, medtem ko moramo pri nesprejemljivo visoki splošni variabilnosti spremeniti proces
sam.
Splošne in posebne vzroke variabilnosti v procesu ločimo z uporabo časovne ali kontrolne karte.
Na časovni karti zarišemo proces tako, da na časovno os zaporedno vnašamo podatke, kakor so
nastajali v času. Povežemo jih s črto in zarišemo mediano izmerjenih vrednosti (slika 2). Da bi
lahko ugotovili, ali so v procesu poleg splošnih vzrokov variabilnosti prisotni tudi posebni
vzroki, si pomagamo z nekaj enostavnimi testi. Za ugotovitev prisotnosti posebnega vzroka
variabilnosti je dovolj merilo enega od spodnjih štirih testov.
Stran 30
Slika 2: časovna karta procesa
1.) Pri testu števila sekvenc preštejemo, koliko je vseh skupin zaporednih točk nad in pod
mediano, pri čemer ne upoštevamo tistih točk, ki ležijo na mediani (slika 3). Prešteto število
skupin primerjamo z vrednostmi v normativni tabeli, ki se nanašajo na skupno število vseh točk
na časovni osi (tabela 1). Kadar je skupin preveč ali premalo glede na normativno območje,
lahko sklepamo na prisotnost posebnega vzroka variabilnosti.
Slika 3: določanje skupin zaporednih točk nad in pod mediano na časovni karti
Stran 31
Tabela 1: normativne vrednosti za test števila sekvenc
Število opazovanj z
izločitvijo točk na
mediani
Spodnja meja
število skupin
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
3
3
3
4
4
4
5
5
6
6
6
7
7
8
8
9
9
9
10
10
11
11
11
11
12
13
13
13
14
14
15
16
16
17
17
17
17
18
18
19
19
za
Zgornja meja
število skupin
za
8
9
10
10
11
12
12
13
13
14
15
15
16
16
17
17
18
19
19
20
21
21
22
22
23
23
24
25
25
26
26
26
27
27
28
29
30
30
31
31
32
2.) Pri testu premika v procesu preverimo, kako dolga je največja posamezna skupina točk nad
ali pod mediano. Pri vzorcih pod 20 enot je največja dolžina skupine lahko 7 točk, pri vzorcih
nad 20 enot pa 8 točk, preden lahko govorimo o posebnih vzrokih variabilnosti.
3.) Pri testu prisotnosti trenda ugotavljamo, ali na časovni karti obstaja zaporedje 6 ali 7
zaporednih naraščajočih ali padajočih točk, ne glede na njihov položaj proti mediani. Pri tem
upoštevamo tudi začetno točko zaporedja, obenem pa ne upoštevamo ponavljajočih se enakih
točk.
4.) Pri testu cikcak ugotavljamo, ali obstaja zaporedje 14 ali več točk, pri katerih povezovalna
črta skače gor in dol glede na mediano, kar nakazuje prisotnost posebnega vzroka variabilnosti
oziroma nenaključnega vedenja procesa.
Kontrolna karta je občutljivejše orodje za ugotavljanje dogajanja v procesu. Tudi pri njej
uporabljamo štiri teste za ugotavljanje prisotnosti posebnih vzrokov variabilnosti, vendar se od
časovne karte razlikuje po tem, da ima vrisane kontrolne meje, ki bolj natančno določajo
Stran 32
stabilnost procesa. Kontrolne meje se določijo iz zbranih podatkov, tako da iz časovne karte
izračunamo najprej drseče razpone (razlike med sosednjimi časovnimi točkami), iz katerih nato s
pomočjo empiričnih konstant določimo standardne deviacije procesa, na katerih temeljijo
kontrolne meje. Točke, ki padejo izven kontrolnih meja, nakazujejo posebne vzroke
variabilnosti.
Dodatna občutljivost kontrolnih kart obenem pomeni, da so bolj zahtevne za uporabo, saj
moramo imeti več znanja za izbiro pravilne vrste kontrolne karte glede na vrsto podatkov, ki jih
obravnavamo. Na sliki 4 je primer X-karte. Bralce, ki jih zanima več podrobnosti, usmerimo na
branje originalne literature (Robida, 2009).
Slika 4: X - kontrolna karta
5 RAZPRAVA O REZULTATIH IN ZAKLJUČEK
Zadnja faza v procesu presoje je razprava o rezultatih. Ugotoviti moramo, kakšna je skladnost
presojane prakse s standardi. O rezultatih se pogovorimo najprej v skupini, ki je opravljala
presojo, nato pa še z osebjem, ki izvaja prakso, ki smo jo presojali. Po tem se odločimo, ali bomo
uvajali spremembe v procesu. Kot omenjeno, se moramo pri ugotovljeni splošni variabilnosti
odločiti, ali je nesprejemljiva in v tem primeru uvesti spremembe v samem procesu. Pri
ugotovljenih posebnih vzrokih variabilnosti pa moramo ugotoviti, kaj jih je povzročilo.
Za zagotavljanje zaupnosti podatkov moramo v celotnem postopku presoje torej vzpostaviti poln
nadzor nad zbiranjem, analizo in dostopanjem do zbranih podatkov, za kar je odgovoren vodja
presoje. Po koncu presoje se z uničenjem kodnega seznama prepreči identifikacija osebnih
podatkov pacientov v prihodnosti. Pomembno je tudi, da pri predstavitvi rezultatov presoje ne
razkrivamo imen osebja, ki jih presoja zadeva, razen če v to sami privolijo.
LITERATURA
1. Robida, Andrej. Pot do odlične zdravstvene prakse: vodnik za izboljševanje kakovosti in
presojo lastne zdravstvene prakse. Ljubljana: Planet GV, 2009.
Stran 33
IZROČANJE ZDRAVSTVENIH PODATKOV SODNIM
IZVEDENCEM, RAZISKOVALCEM IN DRUGIM IZVAJALCEM
ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE
Milena Marinič, mag. prava. 45
POVZETEK
Zdravstveni podatki so pri odločanju sodnega izvedenca pomembni, saj mora običajno o
zdravstvenem stanju posameznika presojati za nazaj. Sodni izvedenci imajo pravno podlago za
pridobivanje zdravstvenih podatkov v Zakonu o sodiščih 46 in Pravilniku o sodnih izvedencih in
cenilcih 47 Pri tem gre za avtorska dela, ki nastajajo na podlagi odredbe sodišča. Sodišče nalogo
izdelave izvedenskega mnenja dodeli posamezniku ali pa ustanovi, da ta izmed svojih
strokovnjakov določi posameznika. Kot javno dobro pa zdravstveni podatki nastopajo v kliničnih
in drugih raziskavah, kjer se podatki v izvorni obliki (brez anonimiziranja) lahko uporabljeni
samo na podlagi soglasja posameznika ali Komisije za medicinsko etiko (KME).
Ključne besede: sodni izvedenci, raziskovalci, zdravstveni podatki
1 UVOD
Zakonito zbrani zdravstveni podatki v posameznih primerih v sekundarni obdelavi služijo koristi
posameznika ali celotne skupnosti. Zdravstveni podatki so dokaj dobro varovani znotraj
izvajalcev zdravstvene obravnave, izven tega področja pa kot pomožni podatki ne uživajo
posebnega zakonskega varstva. Vsi zakoniti uporabniki pa so, kljub vsemu, dolžni zagotavljati
zakonsko varstvo zasebnosti pri sekundarni obdelavi; tudi kadar takšni podatki nastopajo kot
javno dobro.
2 OBDELAVA ZDRAVSTVENIH PODATKOV ZA POTREBE SODNIH IZVEDENSKIH
MNENJ
Sodni izvedenci imajo za svoje delo v zvezi s sodnimi izvedenskimi mnenji podlago v Zakonu o
sodiščih in v Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih 48 Na podlagi Zakonu o sodiščih jim je za
45
Milena Marinič, magistrica prava. Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje,
Elektronski naslov: [email protected]., tel.:01 5872 475, 5872 480.
46
Glej Zakon o sodiščih Uradni list RS, št. 19/1994 z dne 13. 4. 1994 člene 84.-91
47
Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih. Uradni list RS, št. 88/2010 z dne 5. 11. 2010
48
Povzeto po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih Uradni list RS, št. 88/2010 z dne 5. 11. 2010
Stran 34
potrebe izdelave strokovnega mnenja upravljavec dolžan omogočiti dostop do zdravstvenih
podatkov. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih 49 pa nalaga izvedencu dolžnost zaupano
dokumentarno gradivo skrbno hraniti in pri tem spoštovati določila ZVOP-1-UPB1. 50 Po
končanem delu je dolžan skupaj z izvidom takšno gradivo tudi vrniti. 51 Pomen sodnih
izvedenskih mnenj izvira tudi iz obrazložitve odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp
2008/2006, ki jih označuje kot strokovno razlago in pomoč sodniku, kar omogoča lažjo pravno
presojo in odločitev. 52 Na pravno neurejenost področja obdelave zdravstvenih podatkov v
kopijah sodnih izvedenskih mnenj pa kaže obrazložitev odločbe Upravnega sodišča RS v zadevi
III U 69/2011. Na podlagi teleološke razlage prikazane obrazložitve odločbe lahko ugotovimo,
da gre za spor zaradi nejasnega lastništva in hrambe kopij sodnih izvedenskih mnenj. Sodni
izvedenci namreč ne nastopajo kot upravljavci s podatki na podlagi Zakonom o zbirkah podatkov
v zdravstvu, 53 zato pravne podlage hrambe kopij tovrstnih avtorskih del nimajo.
Iz obravnavane zakonodaje in sodnih primerov je razvidno, da so originalna izvedenska mnenja
shranjena v sodnih spisih. Kopije sodnih izvedenskih mnenj ne sodijo v strukturirano zbirko
zdravstvenih podatkov in zanje evropska direktiva 54 ne velja. Gre pa, znotraj njih, za posebej
občutljive zdravstvene podatke, kadar je sodno izvedensko mnenje s področja zdravja. 55 Zaradi
določila, da je dolžan sodni izvedenec vse pridobljene dokumente po opravljenem delu vrniti,
lahko sklepamo, da je področje fotokopij, ki jih pridobijo sodni izvedenci s tem določilom
urejeno. Vračanje pa na ta način v praksi ne poteka. Spoštovanje tega določila in prepoved
nadaljnjega razmnoževanja takšne dokumentacije bi pomenilo, da bi vsi sodni izvedenci
upravljavcu zbirke podatkov take fotokopije po izdelanem sodnem izvedenskem mnenju vrnili,
ta pa bi jih sam uničil na podlagi zapisnika. Sodni izvedenec bi kopije zdravstvene
dokumentacije lahko prevzel samo ob podpisu izjave, da jih sam ne bo fotokopiral. Na tak način
bi bila varnost zasebnosti bistveno zvečana, saj bi preprečili odlaganje fotokopij v privatnih
49
To potrjuje Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih Uradni list RS, št. 88/2010 z dne 5. 11. 2010
Zakon o varstvu osebnih podatkov uradno prečiščeno besedilo (ZVOP-1-UPB1). Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007
51
Glej 3. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
52
Tako navaja sodišče v obrazložitvi odločbe VSL I Cp 2008/2006 Višjega sodišča v Ljubljani. Tožnica je zatrjevala neustreznost
zdravstvene obravnave zaradi česar naj bi prišlo do poškodbe tkiv roke. Mnenje sodnih izvedencev je prikazalo pravilno
izvajanje zdravstvene obravnave, niti ni bilo kršenja pojasnilne dolžnosti.
53
To potrjuje obrazložitev odločitve Upravnega sodišča RS v primeru III U 69/2011 izhaja,da je psihiater je leta 2008 po
končanju svojega dela zaradi upokojitve kopije sodnih mnenja izvedenskih predal v varstvo psihiatrični bolnišnici, ki je pridobila
pravico uporabe za raziskovalne in znanstvene namene. Informacijski pooblaščenec je od Psihiatrične bolnišnice zahteval, zaradi
varovanja zasebnosti ta mnenja uniči ali anonimizira.
54
Direktiva 95/46/Es Evropskega Parlamenta In Sveta.
55
Sodna izvedenska mnenja so pravno pomemben dokument, ki poleg zelo občutljivih zdravstvenih podatkov vsebuje tudi
informacije o kazenskih in drugih sodnih ukrepih zoper posameznika. Takšno izvedensko mnenje lahko nastane v sklopu dela
strokovnjaka v javni instituciji ali pa posameznega strokovnjaka imenuje sodišče in tak dokument nastane v privatnih prostorih
strokovnjaka. Tudi v primeru, da sodnega izvedenca imenuje zdravstveni zavod takšna dokumentacija ni sestavni del
zdravstvene dokumentacije pacienta .
50
Stran 35
prostorih sodnih izvedencev in nepravilno uničevanje.
Pri sodnih izvedencih, ki so direktno imenovani s strani sodišča gre za hrambo kopij v zasebnih
prostorih. Zdravstveni zavod, ki s sodno odločbo ni imenovan za izdelavo takšnega mnenja
namreč tudi ni lastnik dokumenta, zato nima pravne podlage za hrambo takšnega gradiva. Na
podlagi jezikovne razlage lahko sklepamo, da gre za zasebno zbirko, ki pa vsebuje osebne
podatke drugih oseb. Hramba dokumentarnega gradiva z zdravstvenimi podatki v privatnih
prostorih pa je problematična s treh vidikov. Prvič je težko zagotoviti nedostopnost oseb, ki za to
niso upravičene. Drugič je otežen nadzor ravnanja z osebnimi podatki v zasebnih prostorih. Tretji
problem pa je smrt ali prekinitev dejavnosti izvajalca. Po smrti sodnega izvedenca, bi lastništvo
nad temi avtorskimi deli dobili dediči, ki praviloma niso zaprisegli kot sodni izvedenci in jih po
tej plati varovanje osebnih podatkov ne zavezuje. Prenehanje dejavnosti zaradi upokojitve
predstavlja enak problem, saj nastopi vprašanje kje se takšni dokumenti hranijo, če niso predani
arhivu. Informacijska pooblaščenka 56 je za takšne dokumente v zvezi z zadevo III U 69/2011
zahtevala anonimiziranje osebnih podatkov. Zahteva po anonimiziranju zdravstvenih podatkov
pa je v koliziji z ZVDAGA. ZVDAGA v 1.odst. 39. člena javno pravnim subjektom namreč nalaga
dolžnost ohranitve dokumentarnega gradiva v izvirni obliki. Nedefinirano področje v domačem
pravu v zvezi s hrambo kopij sodnih izvedenskih mnenj tako izhaja iz obrazložitve odločbe
Upravnega sodišča RS v zadevi III U 69/2011. 57 V praksi so dediči pokojnega sodnega
izvedenca zato, kot lastniki zasebne zbirke dolžnost varovanja dokumentarnega gradiva uredili s
predajo dokumentov muzeju. Takšen način varovanja kopij sodnih izvedenskih mnenj zakonsko
ni definiran, pa bi moral biti, v kolikor obstoji pravna podlaga za hrambo kopij avtorskega dela;
tudi zaradi transparentnosti dostopa do dokumentacije.
Na drugi strani pa so izvedenska mnenja za katero je s sklepom sodišča zadolžen zavod. V teh
primerih zavod nastopa kot lastnik avtorskih del, ki zato tvorijo eno od zbirk upravljavca.
Dilema o pravni podlagi hrambe kopij takšnega dokumentarnega gradiva pa ostaja. Uredba
Evropskega Parlamenta in Sveta 2012/0011 (COD) 58 . namreč prepoveduje hrambo
dokumentarnega gradiva na zalogo. V skladu s to uredbo hramba osebnih podatkov za primer
potrebe odziva v določeni zadevi ni dovoljena.
56
Predmet upravnega spora je odločba Informacijskega pooblaščenca, ki je v sklopu inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem
določb Zakona o varstvu osebnih podatkov upravljavcu naložil dolžnost anonimiziranja in predaje Arhivu RS ali uničenja vse
izvedenske dokumentacije nekdanjega zaposlenega sodnega izvedenca.
57
To potrjuje obrazložitev odločbe Upravnega sodišča RS v zadevi III U 69/2011. Psihiatrična bolnišnica Idrija je na podlagi
želje sodnega izvedenca po njegovi smrti hranila zasebno zbirko.
58
Tako navaja Uredba 2012/0011 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov
(Splošna uredba o varstvu podatkov). Evropska Komisija je v Bruslju, 25.1.2012 predstavila predlog sprememb za obdobje 20142020.
Stran 36
3 ZDRAVSTVENI PODATKI V RAZISKAVAH
Problemi uporabe osebnih podatkov v raziskavah so večanje stroškov raziskovalnih projektih,
zaradi pravil zasebnosti, zaupnosti in pridobivanja soglasij. Načela varstva osebnih podatkov
namreč zahtevajo, da mora pacient v raziskavo pristati, sicer pa raziskovalci lahko obdelujejo
samo popolnoma anonimne podatke.
Podlaga za raziskave lahko vsebuje osebne podatke in celo slikovno gradivo pacientov in
njihovih svojcev. Predstavitev v raziskavi pridobljenega gradiva pa ima omejen mandat.
Uporablja se lahko le za ozek - dogovorjen namen. Zaradi tega je raziskovalec posamezniku
dolžan natančno predstaviti namen zbiranja in uporabo tako zbranih podatkov. Na podlagi
takšnega pojasnila raziskovalec od posameznika pridobi natančno pooblastilo; kdo in za kakšen
namen bo podatke obdeloval in z natančnim določilom kje se smejo prikazovati; kar je potrdilo v
svoji obrazložitvi odločitve ESČP v primeru Gillberg v Sweden. Kadar gre za osebne podatke, ki
bodo predvajani ali kako drugače v prepoznavni obliki uporabljeni, je potrebno tak dogovor,
natančno opredeliti in skleniti v pisni obliki. Posameznik pričakuje tajnost zdravstvenih
podatkov, ki jih je zaupal zdravniku. Prav dejstvo, da je absolutna tajnost podatkov pravica
posameznika, ki v raziskavi prostovoljno sodeluje, 59 je podlaga spoštovanju njegove volje, kje in
v kakšnih pogojih se tako pridobljeni podatki smejo uporabljati. Potrditev spoštovanja
pacientove volje in pravne podlage izhaja tudi iz obrazložitve sklepa ESČP v zadevi YF v.
Turkey 60
Četudi ZVOP-1-UPB1 61 opredeljuje občutljive osebne podatke, jim ne namenja posebne
pozornosti. Namen ZVOP-1-UPB1 je urejanje pravic, obveznosti, postavitev načel in
načrtovanje ukrepov, za preprečevanje nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in
dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Zakon je namenjen varovanju osebnih
podatkov v kateri koli obliki zbiranja in obdelovanja. Obdelava osebnih podatkov je dovoljena
kadar to določa zakon ali je podana osebna privolitev. Zato tudi 6. odst. 13 člena tega zakona
59
Kar potrjuje obrazložitev sklepa ESČP v primeru Gillberg v. Sweden. (Application no. 41723/06) 2010. V obdobju med letoma
1977 in 1992 je bila izvedena raziskava na Univerzi v Göteborgu na področju nevropsihiatrije s poudarkom na pojavu
pomanjkanja pozornosti, hiperaktivnosti, pomanjkanja motorične kontrole in dojemanja pri otrocih. V raziskavo je bilo zajetih
141 otrok. Starši otrok so svoje soglasje k sodelovanju v raziskavo podali vsako tretje leto. V raziskovalnih podatkih je bilo
zajeto mnogo rezultatov preiskav, intervjuji, odgovori na vprašanja ter video in avdio kasete, kar predstavlja veliko količino
občutljivih osebnih podatkov otrok in staršev. Raziskovalci za predvajanje slikovnega gradiva na kongresu niso pridobili
izrecnega soglasja.
60
Tako v razlagi sklepa sodbe YF v. Turkey 2003 ESČP.( Aplication No.24209/94). V času pripora je bila gospa F. izpostavljena
ginekološkemu pregledu brez svojega soglasja. Sodišče ji je prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 4000 evrov.
61
Zakon o varstvu osebnih podatkov.
Stran 37
določa zgolj obdelavo osebnih podatkov za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in
posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih obravnav zdravstvenih delavcev in
sodelavcev v skladu z zakonom. Občutljivi podatki, kamor sodijo tudi zdravstveni, morajo biti v
skladu s 1. odst. 14. člena ZVOP-1-UPB1 posebej označeni. V skladu z 2. odst.14. člena ZVOP1-UPB1 je nujno zagotoviti varovanje osebnih podatkov tudi pri prenosu do drugih uporabnikov
tako, da so ti med prenosom nečitljivi in uporabni zgolj na podlagi elektronskega podpisa ali z
uporabo kriptografskih metod. Pri tem pa zakonodajalec pozablja na varovanje ročno obdelanih
podatkov, ki se prenašajo na papirnih nosilcih. Člen 16 ZVOP-1-UPB1 določa zakonit namen
obdelave osebnih podatkov, ki se ne smejo nadalje obdelovati, če ta obdelava ni usklajena z
osnovnim namenom in zakonsko podlago. Zdravstveni podatki pa se obdelujejo lahko tudi za
zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene. 62 Zakonodajalec pri tem eksplicitno
navaja, da gre za obdelavo samo v anonimizirani obliki. Posameznik na katerega se podatki
nanašajo bi tako moral podati dovoljenje za obdelavo neanonimiziranih podatkov. 63 Uporabnik raziskovalec pa ima hkrati dolžnost osebne podatke, ki so bili obdelovani neanomizirani - takoj
po končani obdelavi uniči in s tem seznani upravljavca podatkov. 64
Nepooblaščenim (beri vsem, ki v zdravstveni obravnavi ne sodelujejo) je dolžan upravljavec
preprečiti dostop do podatkov. Je pa nadzor v primeru papirne oblike zdravstvenih podatkov
težje izvedljiv. Takšna zloraba je očitna šele z objavo. Upravljavec je razbremenjen takšne skrbi
le v primeru kadar bi oseba na katero se podatki nanašajo svoje podatke javno objavila sama. 65
Za zakonsko dolžnost anonimiziranja osebnih podatkov pred statistično in znanstveno obdelavo
pa zakonodajalec tudi ni predvidel natančnih navodil. Posameznikovo privolitev v raziskave na
neanonimiziranih podatkih prevzame KME, 66 pri čemer se pacientovo soglasje v raziskavo
domneva zaradi javnega interesa in koristi, kar ni v skladu z evropsko zakonodajo.
4 EVIDENTIRANJE DOSTOPA DO ZDRAVSTVENIH PODATKOV
Oseba na katero se osebni podatki nanašajo ima v skladu s 30. členom ZVOP-1-UPB1-1 pravico
biti poleg seznama podatkov, ki se zbirajo o njem seznanjena tudi s seznamom uporabnikov,
katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen
obdelave; pa tudi o postopku odločanja o obdelavi njegovih podatkov. Upravljavec z osebnimi
podatki je na podlagi ZVOP-1-UPB1 dolžan za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti,
62
Na podlagi 17. člena ZVOP-1-UPB1-1.
V skladu z 2. odst. 17. člena ZVOP-1-UPB1-1.
64
Glej 3.odst. 17. člena ZVOP-1-UPB1-1.
65
Posamezniki svoje zdravstvene podatke objavljajo v različnih svetovalnicah na svetovnem spletu.
66
Komisija za medicinsko etiko.
63
Stran 38
da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, kdaj, na kakšni
podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi
nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. 67 Sledljivosti obdelave zdravstvenih podatkov v
papirni obliki v RS podrobno, na izvedbeni ravni, ne ureja noben pravni dokument.
To pravico pa je moč uresničevati v primeru, da so vse seznanitve (tudi za papirno zdravstveno
dokumentacije) vodene v elektronski bazi zdravstvenih podatkov. Hramba takšnih podatkov
nima natančne časovna omejitev dostopnosti. Dostopnost je vezana samo na zakonsko možnost
varovanja pravic pacienta. Na podlagi pravice do vložitve kazenske ovadbe za zlorabo osebnih
podatkov je določena najvišjo možno kazen za dejanje storjeno po uradni osebi. Takšna zloraba
uradnega položaja se kaznuje z zaporom do petih let (5 odst.143. člena KZ). Pri čemer je v 90.
čl. Kazenskega zakonika določen zastaralni rok deset let od storitve kaznivega dejanja, iz česar
lahko sklepam, da doba hrambe podatkov posredovanja najmanj 10 let po domnevnem
posredovanju. Zlorabe osebnih podatkov so možne ves čas hrambe. Na podlagi ugotovljenih
povezav sklepam, da morajo informacije o posredovanju zdravstvenih podatkov biti na voljo ves
čas hrambe zdravstvene dokumentacije. 68
5 ZAHTEVA ZA PODATKE
Vsak prosilec za zdravstvene podatke je dolžan upravljavcu posredovati natančne in popolne
podatke. Nesporno so na zaprosilu za podatke nujni poleg imena in priimka tudi rojstni podatki,
saj ima upravljavec lahko več oseb z istim imenom in priimkom, ki so lahko celo iz istega kraja.
Iz praktičnega dela izhaja, da gre podobnost še dlje. Mati in hči imata isto ime in naslov,
odločilen je le datum rojstva, ki upravljavcu zagotavlja, da bo posredoval prave podatke. Vsaka
vloga za pridobitev osebnih podatkov mora vsebovati potrebne podatke, da bi upravljavec pri
obravnavi vloge lahko natančno določil zbirko, informacijo in dokument kjer se iskana
informacija nahaja in bi bilo pri tem izključeno posredovanje napačnih osebnih podatkov, kar
utemeljuje tudi sodišče v obrazložitvi odločbe I-U-1043/2009. Zato v izogib posredovanju
napačnih informacij, v Psihiatrični kliniki Ljubljana ob nepopolnih podatkih vsakega prosilca
povabimo k dopolnitvi vloge.
67
Glej 5. odst. 24. člena ZVOP-1-UPB1-1, ki nalaga upravljavcu s podatki dolžnost evidentiranja in omogočanje seznanitve.
Enako filozofijo hrambe podatkov o seznanitvi dokler se hrani osnovna dokumentacija je zavzel tudi Arhiv Republike
Slovenije.
68
Stran 39
6 ZAKLJUČEK
V izobraževalnem procesu je nujna večja informiranost raziskovalcev o varovanju osebnih
podatkov in ravnanju z občutljivimi podatki in nosilci podatkov. Izobraževanje študentov
raziskovalcev o varovanju osebnih podatkov odločilno lahko vpliva na ravnanje s podatki od
prvih raziskav, v sklopu študija, dalje. Prav to izobraževanje je ključnega pomena za nadaljnje
ravnanje v vseh raziskavah, ki jih bodo kot bodoči raziskovalci še izvajali. Zato so izobraževalne
inštitucije dolžne pripravljati bodoče strokovnjake za varno uporabo osebnih podatkov s tem, da
zagotavljajo dokončanje študija samo z intra legem pridobljenimi raziskovalnimi podatki.
Naloga mentorja je: raziskovalcu predati anonimizirane podatke, oziroma zahtevati takšno
predajo, preveriti poznavanje varovanja osebnih podatkov, od raziskovalca zahtevati, podpis
izjave, da podatkov ne bo fotokopiral, pridobiti fotokopije po končani raziskavi ter poskrbeti za
njihovo uničenje. V primeru, da poteka raziskava na neanonimziranih podatkih mora
zakonodajalec mentorju naložiti dolžnost skrbeti za varnost zasebnosti pacienta in evidenco
seznanitev s podatki.
Poleg seznanitve z zdravstvenimi podatki v navedenih dveh primerih takšne podatke obdelujejo
tudi: centri za socialno delo, invalidska komisija, komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
urad za delo; pa tudi zavarovalnice in celo banke. Zakonodajalec pa posebej ni predpisal
ravnanja z zdravstvenimi podatki v takšnih okoljih, zato v vseh primerih ne uživajo posebnega
varstva. Za obdelavo zdravstvenih podatkov imajo v omejenem obsegu upravljavci določeno
pravno podlago, ki so jo v zaprosilu dolžni navesti. Upravljavec pa je podano pravno podlago
dolžan preveriti, pred posredovanjem zdravstvenih podatkov. Da bi zasledovali pravilo
najmanjšega obsega obdelovanih podatkov morajo poleg pravne podlage prosilci nevesti tudi
točne podatke, ki jih za uresničevanje svojih nalog potrebujejo. Omejitev zahteve na nujne
podatke zagotavlja vsemu navkljub, kar najmanjšo mero posega v zasebnost.69
69
Znan je namreč primer, ko je zavarovalnica za izplačilo odškodnine po poškodbi zahtevala pridobitev zdravstvene
dokumentacije iz katere je bil razviden tudi zapis o splavu prosilke. Pri tem gre nedvomno za prevelik obseg razpoložljivih
podatkov, ki za uresničevanje nalog zavarovalnice niso potrebni in hkrati nepotreben poseg v intimo posameznika.
Stran 40
LITERATURA
1. Odločitev
Upravnega
sodišča
RS.
Opravilna
št.:III
U
69/2011.
URL:http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/201004081525930
3/
2.
Odločitev Višjega sodišča v Ljubljani. Opravilna št.I Cp 2008/2006 URL:
http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2012032113042679/.
3. Odločitev
Sveta
Evrope
YF
v.
Turkey
2003.
Opravilna
št.:
24209/94.URL:http://sim.law.uu.nl/SIM/CaseLaw/hof.nsf/1d4d0dd240bfee7ec12568490
035df05/a2c79a3f51e2b3e141256d6b004e6a6f?OpenDocument.
4.
Odločitev ESČP v primeru Gillberg v. Sweden.2012. Opravilna št.: 41723/06. URL:
http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-110144.
5. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih. Uradni list RS, št. 88/2010 z dne 5. 11. 2010
6. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1-1) Uradni list RS, št. 94/2007 z dne
16. 10. 2007 .
7. Zakon o sodiščih Uradni list RS, št. 19/1994 z dne 13. 4. 1994.
8. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA). Uradni
list RS, št. 30/2006 z dne 23. 3. 2006.
Stran 41
DOSTOPNOST ZDRAVSTVENIH PODATKOV SKUPNOSTNE
PSIHIATRIČNE OBRAVNAVE
Ivna Bulić Vidnjevič, spec. klin. psih. 70
POVZETEK
S podpisom deklaracije o duševnem zdravju in Akcijskega načrta za duševno zdravje v Evropi na
ministrski konferenci, v Helsinkih, januarja 2005 se je Slovenija zavezala k implementaciji
obravnave psihiatričnih bolnikov v skupnosti. Od leta 2006, ko so bili na Psihiatrični kliniki
Ljubljana vključeni v to obravnavo prvi pacienti, so postopoma to obliko obravnave uvajale tudi
ostale psihiatrične bolnice. Danes skupnostno psihiatrično obravnavo izvajajo vse psihiatrične
bolnišnice in je del rednega programa.
Ključne besede: skupnostna psihiatrična obravnava, dokumentacija, varovanje podatkov
ZDRAVSTVENI PODATKI IN SPECIFIKE SKUPNOSTNE PSIHIATRIČNE
OBRAVNAVE
Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je glede na organizacijo obravnave v slovenskem
prostoru novost in odpira številna etična in moralna vprašanja. Zaradi narave dela (obiskovanje
na domu, sodelovanje s službami in svojci)
prihaja do pogoste izmenjave zdravstvenih
podatkov.
Po modelu Assertive Community Treatment, ki ga implementira pri skupnostnem delu večina
slovenskih ustanov, naj bi kar 80% vse obravnave potekalo v domačem okolju . Vstop v domače
okolje predstavlja tveganje za naključno razkrivanje zdravstvenih podatkov. Zahteva previdnost
in preudarnost: pacienta ne želimo dodatno označiti v njegovem okolju oz. okolju razkriti naravo
njegovih težav. V okolje torej vedno vstopamo tako, da zunanji opazovalec ne more razbrati od
kod prihajamo.
Ključnega pomena pri skupnostni psihiatrični obravnavi je delo in sodelovanje z družino. Čeprav
je delo z družino dokazano koristno, v procesu obravnave lahko sodelujemo samo s tistimi
družinskimi člani za katere pacient podpiše pisno privolitev in ki tudi sami podpišejo pisno
privolitev, da bodo v obravnavi pacienta sodelovali. Pacient v privolitvi tudi določi, katere
70
Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje.Tel. 01 5872 100.
Stran 42
podatke smemo svojcem posredovati.
Prej omenjeni model dela predvideva pri podpori pacientu sodelovanje s številnimi zunanjimi
zdravstvenimi in socialnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami. Izmenjava osebnih in
nekaterih zdravstvenih podatkov je pri tem nujna. Ustaljena praksa je, da pacient podpisuje
soglasje tako za sodelovanje s posameznimi institucijami kot tudi za posredovanje zdravstvenih
podatkov.
Izhajajoč iz veljavne zakonodaje predstavljajo omenjena soglasja (privolitev za sodelovanje,
privolitev za sodelovanje tima s svojci in institucijami) enega od temeljev za dostopanje in
ravnanje z pacientovimi podatki.
Dokumentiranje v skupnostni psihiatrični obravnavi
Dokumentiranje SPO je zahteven in pomemben del procesa. Naslavlja:
-
Učinkovit prenos informacije v timu,
-
zapisovanje in sledenje pacientovega stanja, opravljenih intervenc, evalviranja
obravnave,
-
načrtovanje obravnave,
-
obračunavanje obravnave za zavarovalnico.
Poleg rednega zapisovanja stikov s pacientom v »klasičen« popis kot je ustaljeno drugod v
hospitalni obravnavi Psihiatrične klinike Ljubljana, uporabljamo v SPO še interno
dokumentacijo.
Le-ta vsebuje beleženje individualnih načrtov, vseh opravljenih intervenc in stikov, timskih
sestankov, komunikacije s službami. Zagotavlja tako zapis o načrtovanosti obravnave kot tudi
temelj za preverjanje učinkovitosti le-te.
Večina zapisov, ki jih ustvarimo v SPO je na poenotenih obrazcih, obrazci pa so izdelani za
vsako vrsto intervence posebej (Poročilo o obisku na domu, Telefonski razgovor s
pacientom/svojci, Telefonski razgovor z zunanjimi službami, Načrt obravnave, Zapisnik o
timskem sestanku….). Obrazci so izdelani v obliki seznamov z možnostjo dopolnjevanja in
omogočajo hitro izpolnjevanje. Za ocenjevanje stanja pri najbolj pogostih intervencah (obiskih
na domu) uporabljamo lestvico, s katero lahko stanje kvantificiramo in tako lažje spremljamo
skozi daljše obdobje. Zapisovanje na poenoteni dokumentaciji je pomembno zaradi usklajevanja
oblike in vsebine obravnave med različnimi člani tima. Dokumentacija tako služi tudi kot
opomnik, iz pasivnega zapisovanja pa dokumentiranje postane orodje za delo.
Stran 43
Zapisi obravnave zagotavljajo hiter in učinkovit prenos informacije o pacientu in opravljeni
obravnavi sodelavcem tima ter tako facilitirajo komunikacijo v razmerah terenske narave dela,
ko vsi sodelavci tima niso ves čas prisotni v ustanovi. V praksi se zapisi vseh stikov pokažejo
tudi kot pomembna varovalka v primeru zapletov.
Zapisi stikov so kronološko vloženi v pacientov protokol skupnostne obravnave, ki poleg
zapisov o obravnavi vsebuje prej omenjena soglasja kot tudi kontaktne informacije, krajši
povzetek zdravljenja ter dolgoročni in kratkoročni načrt s cilji ter klinično pot .
V splošnem tvori celostna interna dokumentacija skupnostne obravnave ogrodje procesa – je več
kot le pasiven zapis, je podlaga za kakovostno, učinkovito, standardno obravnavo v skladu z
modelom. Hkrati je interna dokumentacije razumljiva in uporabna samo v procesu skupnostne
psihiatrične obravnave in zgolj članom skupnostnega tima, ki tudi edini do nje dostopajo.
Z namenom, da bi bili pomembni podatki iz skupnostne psihiatrične obravnave dostopni drugim
pooblaščenim zdravstvenim delavcem so v standardni zdravstveni dokumentaciji evidentirani vsi
stiki, kakor tudi pomembnejši povzetki obravnave, poročila o obravnavi ter poročilo o zaključku
obravnave.
Stran 44
OBDELAVA IN VAROVANJE ZDRAVSTVENIH PODATKOV PRI
ZAVODU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
Sanja Belec, Samo Košir, mag. Robert Modrijan 71
POVZETEK
Zavod RS za zaposlovanje pridobiva in obdeluje zdravstvene podatke, v postopkih ugotavljanja
opravičljivosti razlogov za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve ter pri odpravljanju
zdravstvenih ovir brezposelnih oseb, zaradi katerih je otežena oziroma onemogočena realizacija
zaposlitve.
Pri ugotavljanju opravičljivih razlogov za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve zaradi
zdravstvenih razlogov oseba te razloge izkaže s potrdilom ali bolniškim listom po predpisih, ki
urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri zdravstveno-zaposlitvenem
svetovanju pridobi Zavod zdravniško mnenje o delazmožnosti osebe, v postopku ugotavljanja
začasne nezaposljivosti pa informacijo, ali obstaja resna domneva o težavah v duševnem zdravju
ali z odvisnostjo. V postopkih odločanja o pravici do zaposlitvene rehabilitacije, statusa
invalidne osebe in zaposljivosti pooblaščene osebe Zavoda obdelujejo tudi podatke o boleznih po
mednarodni klasifikaciji bolezni in mednarodni klasifikaciji funkcioniranja.
Ključne
besede:
varovanje
osebnih
podatkov,
zdravstveno-zaposlitveno
svetovanje,
rehabilitacijsko svetovanje
1 POLITIKA VAROVANJA OBČUTLJIVIH OSEBNIH PODATKOV PRI ZAVODU
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) obdeluje zdravstvene
podatke samo v obsegu, ki je potreben pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Podatki o
zdravstvenem stanju so občutljivi osebni podatki in jih kot take opredeljuje tudi Zakon o varstvu
osebnih podatkov, zato morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se
zbirajo in nadalje obdelujejo.
71
Sanja Belec, Samo Košir, magister Robert Modrijan. Vsi avtorju so zaposleni pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,
Rožna dolina, cesta IX / 6, 1000 Ljubljana, elektronski-naslov: [email protected], tel: (01) 479-09-00.
Stran 45
Zaposleni na Zavodu in zunanji sodelavci, ki pri svojem delu obdelujejo in uporabljajo osebne
podatke, morajo biti seznanjeni z Zakonom o varstvu osebnih podatkov s področno zakonodajo,
ki ureja posamezno področje njihovega dela, ter z varnostno politiko Zavoda. Varnostna politika
je namenjena zagotavljanju zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti varovanih podatkov in
sredstev ter se uporablja za vse podatke, ki se oblikujejo ali uporabljajo za potrebe poslovanja
Zavoda in se nahajajo na različnih nosilcih podatkov ali so izgovorjeni v pogovoru. Uporablja se
tudi za vse sisteme, ročne ali avtomatizirane, za katere Zavod izvaja popoln administrativni
nadzor. S predvidenimi ukrepi se zmanjšujejo tveganja, ki jim je izpostavljeno poslovanje
Zavoda, in sicer na sprejemljiv nivo, tako da je zagotovljena ustrezna varnost podatkov, opreme,
zaposlenih, hkrati pa je omogočeno nemoteno opravljanje temeljnih nalog in pristojnosti Zavoda.
Ob vsaki obdelavi osebnih podatkov se z beleženjem omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so
bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače
obdelani in kdo je to storil. Zabeležke o obdelavi se hranijo do izteka rokov, določenih s predpisi
o varstvu osebnih podatkov.
Zavod s svojo varnostno politiko in sistemom pooblastil zagotavlja, da zdravstvene podatke
obdelujejo samo pooblaščene osebe v posameznem postopku. Do najbolj občutljivih podatkov
ima dostop ozko omejen krog zaposlenih, ki imajo veljavno pooblastilo predstojnika.
Uslužbenci Zavoda lahko dostopajo le do podatkov iz zbirk osebnih podatkov Zavoda, ki jih
potrebujejo za izvajanje svojih delovnih nalog v skladu s svojimi pooblastili. Dostop do
varovanih podatkov se uslužbencem Zavoda omogoči na podlagi pooblastila generalnega
direktorja. Organizacijska enota, ki izvaja naloge s kadrovskega področja, poskrbi za izdajo
pooblastil o dostopu oziroma za ukinitev dostopa, pri čemer določi še datum ukinitve dostopov
do informacijskega sistema in aplikacij Zavoda ter do fizičnih dostopov. Organizacijska enota, ki
izvaja naloge s kadrovskega področja, Službi za informatiko naroči, da vse spremembe v zvezi z
dostopi do informacijskega sistema in aplikacij Zavoda dejansko tudi izvede. Obseg pooblastila
za delo s posameznimi zbirkami podatkov je glede na potrebe delovnega procesa omejen po
krajevni pristojnosti in tudi s pravicami za delo oz. vpogled v posameznih modulih aplikacij.
Zavod zagotavlja nadzor nad številom, vrsto vpogledov in obdelavo podatkov v aplikaciji.
Direktor Zavoda lahko zahteva tudi podatke o zaposlenih, ki so vpogledovali v podatke
posamezne osebe.
Stran 46
2 UGOTAVLJANJE OPRAVIČLJIVIH RAZLOGOV ZA OPUSTITEV AKTIVNEGA
ISKANJA ZAPOSLITVE
Zavod RS za zaposlovanje v določenih primerih pridobiva zdravstveno dokumentacijo tudi v
postopkih, povezanih z vodenjem evidence brezposelnih oseb. Primarna obveznost brezposelne
osebe, prijavljene pri Zavodu, je aktivno iskanje zaposlitve; obvezni načini aktivnega iskanja
zaposlitve so določeni že v zakonu, o drugih načinih aktivnega iskanja zaposlitve pa se
brezposelna oseba dogovori z Zavodom individualno v dokumentu, ki se imenuje zaposlitveni
načrt. 72 Opustitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve ima za brezposelno osebo pomembno
posledico prenehanja vodenja v evidenci in hkrati šestmesečno prepoved ponovne prijave v
evidenco. Izjemoma lahko oseba brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu opusti
obveznost aktivnega iskanja zaposlitve iz razlogov, podrobneje določenih v podzakonskem aktu,
ki ga sprejme minister, pristojen za trg dela.
Konkretno je v Pravilniku o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in
obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah, sprejetem
na podlagi zakona, 73 določeno, da se za opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja
zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu pod pogojem, da oseba obvesti
Zavod ali koncesionarja v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloži ustrezna
dokazila, štejejo:
-
nezmožnost brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, za
delo iz zdravstvenih razlogov, ali nega družinskega člana, s katerim živi v skupnem
gospodinjstvu po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno
zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika;
-
drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogoč. 74
V določbah zakona in pravilnika se tako nahajata pravna podlaga, po kateri lahko Zavod
obdeluje zdravstveno dokumentacijo, ki jo je po lastni volji posredovala brezposelna oseba z
namenom izkazati opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve, in pravna
podlaga, po kateri sme predložitev zdravstvene dokumentacije od brezposelne osebe tudi izrecno
zahtevati.
72
Zakon o urejanju trga dela (gl. 8., 11., 113. čl.).
Zakon o urejanju trga dela (gl. 133. čl.)
74
Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad
osebami, prijavljenimi v evidencah (gl. 44. čl.).
73
Stran 47
Potrebno je opozoriti, da je zdravstvena dokumentacija, ki jo pridobiva Zavod za namen
ugotavljanja opravičenih razlogov za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve, vsebinsko omejena.
Zavod lahko od brezposelne osebe zahteva samo predložitev potrdila ali bolniškega lista
izbranega zdravnika (smiselno tudi odločbe o bolniškem staležu). V postopku se namreč
ugotavlja le, ali je bila brezposelna oseba v določenem obdobju nezmožna za delo iz
zdravstvenih razlogov, oziroma ali je negovala družinskega člana, s katerim živi v skupnem
gospodinjstvu, ko je bilo to potrebno iz zdravstvenih razlogov, nastalih na strani družinskega
člana.
Zavod posledično od brezposelne osebe ne sme zahtevati predložitve zdravstvene dokumentacije
druge vrste, npr. izvidov zdravstvenega pregleda, zdravstvenega kartona osebe, obvestila
zdravniku po posegu ipd., iz katere neposredno ne izhaja nezmožnost za delo brezposelne osebe
ali njenega družinskega člana. Uradna oseba Zavoda, ki vodi postopek, povezan z vodenjem
evidence, praviloma ne razpolaga z ustreznim medicinskim znanjem, iz katerega bi lahko
napravila sklep o nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, niti nima pravne podlage za
pridobivanje zdravstvene dokumentacije druge vrste. Zavod seveda ne more vplivati na primere,
ko brezposelna oseba v pisnem postopku po lastni volji predloži zdravstveno dokumentacijo
druge vrste. Tovrstno zdravstveno dokumentacijo Zavod zato le hrani v spisu upravne zadeve ter
poskrbi, da se občutljivi osebni podatki ne obdelujejo za noben drug namen, kot je vodenje
konkretnega upravnega postopka.
Predložitev bolniškega lista ali zdravniškega potrdila v postopku ugotavljanja opravičljivih
razlogov za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve pomeni tudi svojevrstno dokazno pravilo
(izjemo od načela proste presoje dokazov), saj brezposelna oseba opravičljivega razloga ne more
izkazati na drug način (npr. z zaslišanjem brezposelne osebe ali njenega družinskega člana), kar
postavlja v neenak položaj zlasti tiste brezposelne osebe, ki zaradi socialne stiske nimajo
urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poseben element dokazovanja je tudi določilo
pravilnika, da mora brezposelna oseba o opravičljivih razlogih za opustitev aktivnega iskanja
zaposlitve Zavod obvestiti v roku 8 dni po njihovem prenehanju, to pa pogosto pomeni, da je
potrebno v postopku razjasniti ne le, ali je nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov na
določen dan obstajala, temveč tudi koliko časa je trajala, kar pomeni izdajo novega bolniškega
lista ali zdravniškega potrdila, iz katerega je to razvidno.
Stran 48
3 ZDRAVSTVENO - ZAPOSLITVENO SVETOVANJE
V okviru poglobljenega kariernega svetovanja je v skladu z 22. členom Zakona o urejanju trga
dela
(v nadaljevanju ZUTD) zdravstveno-zaposlitveno svetovanje namenjeno brezposelnim
invalidom in drugim brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena
in imajo zdravstvene ovire pri zaposlovanju, kot so spremembe in upad delovnih sposobnosti,
ponavljajoče se in dolgotrajne zdravstvene težave, težave v duševnem zdravju, odvisnosti in
invalidnost, ter zaradi zdravstvenih ovir potrebujejo pomoči:
-
pri oblikovanju ustreznih kariernih in zaposlitvenih ciljev pri iskanju ustrezne in primerne
zaposlitve,
-
pri vključitvi v ustrezne ukrepe aktivne politike zaposlovanja in
-
pri premagovanju ovir pri iskanju zaposlitve zaradi zdravstvenih težav.
Cilj zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja je odpravljanje ovir pri zaposlovanju zaradi
zdravstvenih težav.
a. Opredelitev pojmov
Zdravnik svetovalec izvaja zdravstveno-zaposlitveno svetovanje v okviru poglobljenega
kariernega svetovanja. Zdravnik svetovalec je zdravnik medicine dela ali druge specialistične
smeri glede na zdravstvene težave osebe.
Zdravniki svetovalci so izbrani skladno z določili zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno
rehabilitacijo, in na podlagi javnega naročila. Vsak izvajalec mora izpolnjevati kadrovske
pogoje, tj. veljavna zdravniška licenca s področja medicine dela ali psihiatrije, in imeti delovne
izkušnje s področja ocenjevanja delazmožnosti.
Mnenje zdravnika svetovalca je zdravniško mnenje o vplivu zdravstvenih težav na
zaposlitvene možnosti osebe, zdravstvenih omejitvah pri zaposlovanju/zaposlitvene ovire,
ustreznem/primernem delovnem mestu (zmožnosti za delo) in zdravstveni zmožnosti osebe za
vključitev v predvidene storitve vseživljenjske karierne orientacije oz. ukrepe aktivne politike
zaposlovanja.
Zdravnik svetovalec v mnenju smiselno predlaga predstavitev pri rehabilitacijski komisiji ZRSZ
(vloga za pridobitev statusa invalida/pravice do zaposlitvene rehabilitacije po ZZRZI), usmeritev
Stran 49
na invalidsko komisijo pri ZPIZ-u ali predstavitev pri medinstitucionalni komisiji za ugotavljanje
začasne nezaposljivosti.
Podlaga za pripravo mnenja sta pregled medicinske dokumentacije osebe in pogovor z njo.
b. Opis storitve zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja
Podlaga za vključevanje v aktivnost je podpisan zaposlitveni načrt, ki je rezultat kariernega
svetovanja, v katerem osebni svetovalec in stranka sprejmeta dogovor o vključitvi v aktivnost
zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja glede na potrebe stranke.
Zavod osebo pred podpisom zaposlitvenega načrta seznani z namenom, ciljem, vsebino in
postopkom izvajanja zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja.
Brezposelna oseba se svobodno odloča za obravnavo pri zdravniku svetovalcu. Pisna informacija
o tem je priloga zaposlitvenega načrta. V njej je poudarjeno, da je odločitev za vključitev v to
storitev svobodna ter da podpis zaposlitvenega načrta pomeni, da oseba soglaša, da bo zdravniku
svetovalcu podelila upravičenje, da bo v njenem imenu zaprosil njenega izbranega zdravnika za
njeno zdravstveno (ambulantno) dokumentacijo. Oseba podpiše tudi pogodbo o vključitvi, v
kateri je to ponovno zapisano.
Osebni svetovalec skupaj z brezposelno osebo v zaposlitvenem načrtu opredeli namen
napotitve.
Predvidene so štiri glavne aktivnosti zaposlitvenega načrta:
-
ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za iskanje primernega delovnega mesta
zaradi določanja ustreznih zaposlitvenih ciljev glede na zdravstvene težave
osebe;
-
ugotavljanje zdravstvene zmožnosti osebe pri vključevanju v storitve
vseživljenjske
karierne
orientacije
oziroma
ukrepe
aktivne
politike
zaposlovanja;
-
ugotavljanje potrebe po predstavitvi pri rehabilitacijski komisiji ZRSZ ali pri
invalidski komisiji ZPIZ-a;
-
pridobitev
mnenja
zdravnika
svetovalca
za
potrebe
postopka
pri
medinstitucionalni komisiji za ugotavljanje začasne nezaposljivosti.
V primeru domneve, da so pri osebi možne trajne posledice telesne ali duševne okvare ali
bolezni, je namen napotitve pridobitev zdravniškega mnenja o smiselnosti obravnave pri
Stran 50
invalidski komisiji Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (pri osebah z dovolj
zavarovalne dobe) oziroma pri rehabilitacijski komisiji pri Zavodu RS za zaposlovanje.
c. Ugotavljanje začasne nezaposljivosti
Kadar osebni svetovalec resno domneva večjo oviranost osebe pri zaposlovanju zaradi:
-
odvisnosti,
-
težav v duševnem zdravju ali
-
dolgotrajnih zdravstvenih težav v kombinaciji z že ugotovljenimi večjimi
socialnimi težavami ali drugimi podobnimi težavami,
lahko v skladu s 117. členom ZUTD zaprosi za zdravniško mnenje, ali je obseg zdravstvenih
težav tako velik, da bistveno zmanjšuje zaposlitvene možnosti osebe in je smiselna obravnava pri
komisiji za ugotavljanje začasne nezaposljivosti.
Zavod napoti k izvajalcu brezposelno osebo z Napotnico za zdravstveno-zaposlitveno svetovanje
(v nadaljevanju: napotnica).
V napotnici so navedeni osebni podatki osebe, njena izobrazba, poklic, delovna doba, morebitni
status invalida, zaposlitveni cilji in delovne izkušnje za ta dela, delovna mesta, na katera Zavod
napotuje osebo, lastnosti in omejitve, ki vplivajo na zaposljivost osebe, migracijsko območje za
iskanje zaposlitve, trajanje prijave pri Zavodu in aktivnosti zaposlitvenega načrta.
Zdravnik svetovalec pridobi in pregleda medicinsko dokumentacijo brezposelne osebe
(ambulantna dokumentacija) ter se pogovori z osebo.
Za pripravo mnenja potrebuje izvide ambulantnega in/ali bolnišničnega specialističnega
zdravljenja z izvidi ustreznih specialistov in preiskav o posledicah boleznih ali poškodbah ter
njihovih posledicah (anatomskih in funkcionalnih), ki vplivajo na delovno zmožnost v obsegu, ki
zagotavlja pravilno ugotovitev zdravstvenih omejitev pri zaposlovanju.
Na podlagi pregledane medicinske dokumentacije in pogovora z brezposelno osebo zdravnik
pripravi mnenje na obrazcu Mnenje zdravnika svetovalca.
V njem poda mnenje, ali so konkretni zaposlitveni cilji osebe ustrezni glede na njeno
zdravstveno stanje, opiše zdravstvene omejitve pri zaposlovanju – zaposlitvene ovire (kot so npr.
Stran 51
določene zahteve na delovnem mestu oz. v delovnem procesu, ki jih oseba ne more opravljati),
predlaga ustrezno/primerno delovno mesto (zmožnost za delo) in potrebne prilagoditve ter nove,
dodatne zaposlitvene cilje in oceni obseg vpliva zdravstvenih težav na zaposlitvene možnosti
osebe.
V mnenju ne navaja diagnoz osebe.
Mnenje o ustreznem delovnem mestu in zdravstvenih omejitvah pri zaposlovanju praviloma izda
zdravnik specialist medicine dela. V primeru prevladujočih težav v duševnem zdravju je lahko
tudi zdravnik specialist psihiatrije.
d. Varovanje osebnih podatkov iz zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja
Podlaga za sodelovanje Zavoda z izvajalci zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja je pogodba o
izvajanju storitev zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja. V pogodbi je natančno določen način
izmenjave podatkov med Zavodom in izvajalcem, obdelava podatkov, hranjenje in uničenje
podatkov pa so skladni z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Napotnica, mnenje zdravnika svetovalca in drugi dokumenti z osebnimi podatki se vedno
izmenjujejo v šifriranih datotekah z uporabo gesla.
Uporaba gesla tudi zagotavlja, da si podatke izmenjujejo le pooblaščene osebe Zavoda in
izvajalca. Na vsaki območni službi je samo en skrbnik za izmenjavo podatkov, prav tako pri
izvajalcu.
V računalniški aplikaciji Zavoda je poseben zavihek specialistične obravnave, kamor skrbnik
storitve zdravstveno-zaposlitvenega svetovanja kopira zdravniška mnenja. Pravico do vpogleda
ima osebni svetovalec brezposelne osebe in posebej pooblaščene osebe, kot je vodja urada.
Zaradi zagotavljanja lažje dostopnosti storitev brezposelnim osebam se storitve zdravstvenozaposlitvenega svetovanja izvajajo na lokacijah uradov za delo v prostorih, ki zagotavljajo
varovanje osebne integritete in varovanje osebnih podatkov napotenih oseb.
4 REHABILITACIJSKO SVETOVANJE
Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Zavod ugotavlja status invalida
pri osebah z okvaro zdravja in zmanjšano delovno zmožnostjo, ki po drugih predpisih ne morejo
Stran 52
pridobiti tega statusa. Zavod odloča o pravici do storitev zaposlitvene rehabilitacije, statusu
invalida in zaposljivosti.
Postopek ugotavljanja invalidnosti in pravice do zaposlitvene rehabilitacije
Vlogo za priznanje statusa invalida in/ali uveljavitev pravice zaposlitvene rehabilitacije lahko
vloži brezposelna in zaposlena oseba. K vlogi mora obvezno priložiti medicinsko dokumentacijo
(zdravniški izvid z mnenjem osebnega zdravnika ali zdravnika po predpisih o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje trajne posledice
telesne ali duševne okvare ali bolezni).
Osebe praviloma k vlogi ne priložijo medicinske dokumentacije, zato zanjo osebnega zdravnika
zaprosi predsednik rehabilitacijske komisije na podlagi pisnega pooblastila osebe za to. Zavod s
prejeto dokumentacijo ravna v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Predsednik komisije pregleda medicinsko dokumentacijo in poda mnenje, ali medicinska
dokumentacija zadošča za ugotovitev invalidnosti. Če medicinska dokumentacija ne zadošča in
je potrebno pridobiti dodatno mnenje o stanju vlagateljevih sposobnosti, lahko predlaga
napotitev vlagatelja v predhodno rehabilitacijsko obravnavo k pooblaščenemu izvajalcu
zaposlitvene rehabilitacije. Na podlagi tega predloga rehabilitacijski svetovalec izda posebno
napotnico in jo izroči vlagatelju zahtevka ter jo posreduje izvajalcu preko aplikacije Zaposlitvena
rehabilitacija. Aplikacija je nameščena na spletnem portalu za delodajalce ZRSZ – eStoritve.
Dostop do aplikacije ZR je zaradi občutljivih podatkov, ki so prikazani v aplikaciji, omejen na
spletna digitalna potrdila. To pomeni, da:
-
mora vsak uporabnik, ki želi uporabljati aplikacijo, za prijavo v portal imeti
spletno kvalificirano digitalno potrdilo, ki mora biti izdano za poslovni
subjekt in ne za fizično osebo in
-
mora izvajalec zaposlitvene rehabilitacije uporabnike, ki še niso pooblaščeni,
pooblastiti za delo na portalu.
Mnenje rehabilitacijske komisije I. in II. stopnje
Predsednike in člane rehabilitacijskih komisij imenujejo s sklepom predstojniki OS (območne
službe) Zavoda oziroma CS (centralne službe) Zavoda z liste izvedencev, ki jo določi minister,
pristojen za invalidsko varstvo.
Stran 53
Predsednik rehabilitacijske komisije je specialist s področja medicine dela.
Na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in mnenja o ravni sposobnosti, znanj,
delovnih navad in interesov ter predhodnega rehabilitacijskega mnenja se opravi obravnava
rehabilitacijske komisije.
Mnenje vsebuje ključne diagnoze po mednarodni klasifikaciji bolezni ter oceno funkcioniranja
po mednarodni klasifikaciji funkcioniranja.
Rehabilitacijska komisija se seznani s celotno razpoložljivo dokumentacijo in poda mnenje o
vlagateljevi invalidnosti po predpisani metodologiji. V istem postopku lahko komisija poda tudi
mnenje o pravici do zaposlitvene rehabilitacije.
Rehabilitacijska komisija pripravi pisno mnenje, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Po končani
obravnavi se vlagatelja ustno seznani s sprejetim mnenjem.
Na podlagi mnenja rehabilitacijske komisije, pooblaščena oseba OS ali CS Zavoda odloča o
statusu invalida, o priznanju pravice od zaposlitvene rehabilitacije ali oboje hkrati.
Odločanje o zaposljivosti invalida
Rehabilitacijski svetovalec na podlagi mesečnih poročil in končne evalvacije zaposlitvene
rehabilitacije izdela oceno zaposlitvenih možnosti. Iz ocene je razvidno, ali je invalid zaposljiv v
običajnem delovnem okolju, običajnem delovnem okolju s podporo ali na zaščitenem delovnem
mestu v zaposlitvenem centru. Invalidi, ki kljub rehabilitaciji, prilagoditvam delovnega mesta in
delovnega okolja ne morejo dosegati rezultatov vsaj ene tretjine zaposlenega na običajnem
delovnem mestu, so nezaposljivi.
Varovanje osebnih podatkov iz rehabilitacijskega svetovanja
V računalniški aplikaciji Zavoda je poseben modul Invalidi. Pravico do vpogleda v podatke ima
rehabilitacijski svetovalec na območni službi in dve osebi, ki sta na centralni službi odgovorni za
spremljanje in koordinacijo področja ter za revizijo ocen zaposlitvenih možnosti. Samo te osebe
imajo pravico do vpogleda v mnenje rehabilitacijske komisije, rehabilitacijske načrte in poročila
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.
Stran 54
5 ZAKLJUČEK
Zavod se kot inštitucija zaveda pomena skrbnega ravnanja z osebnimi podatki, zato skladno z
določili Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki posebej določa pravne podlage v javnem
sektorju, skrbimo, da z obdelavo nujnih podatkov za izvrševanje zakonitih pristojnosti ne
posegamo v upravičen interes posameznika na katerega se osebni podatki nanašajo. Kot je
opisano v članku imamo v poslovanje vgrajene številne mehanizme, ki nam pomagajo pri tem,
da kar v največji meri preprečimo možnost nepooblaščenega in neustreznega pridobivanja,
obdelave in hranjenja občutljivih osebnih podatkov. V primeru dilem in nejasnosti se, praviloma
predhodno, obrnemo na informacijskega pooblaščenca in nato skladno s pridobljenim
predhodnim mnenjem uskladimo podlage za izvajanje naših aktivnosti.
Stran 55
ZDRAVSTVENI PODATKI PRI SUMU ZLORABE V PROCESU
ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE – VIDIK SPOLNIH ZLORAB PRI
UPORABNICAH PREPOVEDNIH DROG
mag. Mojca Hvala Cerkovnik, mag. Branko Bregar 75
POVZETEK
Prispevek je namenjen prepoznavanju in specifiki zlorabljenih oseb. Velik del je namenjen
predvsem pokazateljem zlorabe in posebnostim vedenja zlorabljenih žrtev. Pomembno je, da
strokovnjaki v kliničnem okolju prepoznajo pokazatelje zlorabe in jih primerno ovrednotijo pri
vsakem posamezniku. Ker gre za občutljive podatke, je potrebno varovati predvsem žrtve in
presoditi, kaj je v danem trenutku zanjo najbolj ustrezno – v smislu pomoči in zaščite. Ob tem se
pojavljajo dileme, ki so navedene v tekstu in so namenjene razpravi.
Ključne besede: prijava, nasilje, zdravstvo
UVOD
Droga se globoko vplete v življenje ženske, čeprav si tega v začetku niti ne predstavljajo, niti ne
želijo. Uživanje droge postane stiska, pogosto pogojena s strahom pred stigmo (Cerkovnik
Hvala, 2008). Številne ženske, ki uživajo prepovedano drogo, vsaj v začetku zaradi tega nimajo
resnejših težav. Od časa do časa doživijo kaj neprijetnega v zvezi s tem, drogo jemljejo na bolj
ali manj ogrožajoč način, občasno pa razmišljajo o prenehanju jemanja, ali pa tudi ne. Mnoge
navajajo depresivne ali tesnobne simptome. Začenjajo verjeti, da brez droge ne zmorejo več
živeti. Svoje težave rešujejo tako, da občasno zmanjšujejo odmerke in pogostnost jemanja drog
(Kastelic, Zver-Skomina, Kostnapfel Rihtar, 1999). Ko razvijejo telesno in duševno odvisnost,
svojih težav ne obvladajo več same.
Odvisnost od drog je resna in dolgotrajna bolezen, življenjski slog, ki zajame ženske vseh
starosti, kultur, poklicev in socialnih razredov. Droge lahko ženske ogrožajo še pred rojstvom, saj
je lahko odvisna že njena mati. Posledicam uživanja drog je lahko otrok izpostavljen že med
75
Oba avtorja Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48,1260 Ljubljana Polje . Elektronski naslov: [email protected]
in [email protected].
Stran 56
samim porodom, ko se okuži od že okužene matere. V času dojenja lahko otrok droge pije z
maminim mlekom, izpostavljen je cigaretnem dimu ter ogrožajočem življenjskem slogu matere
uživalke drog, pa tudi očeta. Z uživanjem drog ogroža svoje življenje in življenje svojih bližnjih
in otrok. Zanemarja sebe in se ponavadi ne ceni, lahko zanemarja tudi svoje otroke, ki so pogosto
ogroženi tudi zaradi psihičnih, telesnih ali spolnih zlorab ter podhranjenosti (Kastelic, ZverSkomina, Kostnapfel Rihtar, 1999).
Ženske, ki jemljejo droge, imajo več možnosti okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi. Te se
širijo s souporabo pribora za vbrizgavanje, s čimer izpostavljajo nevarnosti sebe in tudi svoje
nerojene otroke. Ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki si vbrizgavajo droge, ali spolno
občujejo brez zaščite, si povečajo možnost okužb. To, da poiščejo pomoč, še ne pomeni rešitev
vseh težav, včasih je to način za najlažjo pot do rešitve težav. Najti pravo osebo in pravi program
zase, je lahko ključ do uspeha. Doseganje tistega kar si želijo, lahko traja dolgo časa, zato pa je
včasih potrebno poizkusiti večkrat; vedno znova in z veliko mero strpnosti. Pri tem potrebujejo
pomoč svojcev, prijateljev in delodajalcev. Izobraževanje, svetovanje in programi reintegracije,
ki so jim lahko dostopni, jim pomagajo k bolj kakovostnem življenju (Kastelic, Zver-Skomina,
Kostnapfel Rihtar, 1999; Cerkovnik Hvala, 2008). Razvidno je, da je pri obravnavi žensk
odvisnih od drog, potreben kompleksen pristop pri obravnavi. Če gre še za travmo, kot je spolna
zloraba, je potreben specifičen pristop v obliki nudenja pomoči tudi v tej smeri.
Značilnosti žensk odvisnih od drog, kjer se pojavi sum zlorabe
Dejstvo je, da večina žensk, ki navaja resne težave z uživanjem drog, navaja tudi duševno,
telesno mnoge tudi spolno zlorabo. Bolečino, ki jo nosijo v sebi, ne morejo zatreti. Ena od poti k
okrevanju je prepoznavanje in izražanje čustev, ki so jih doživljale ob in po spolni zlorabi in jih
podoživljajo tudi v sedanjosti. Zanikanje, jeza, krivda, žalost, sram so čustva, ki jih zlorabljeni
največkrat opiše. Pogosto so težave, ki jih imajo z drogo, posledica preteklih doživetji. Pokazalo
se je, da imajo ženske, ki o svoji zlorabi niso mogle govoriti, pozno v življenju težave, ki se
kažejo tudi v motnji hranjenja, različnimi vrstami odvisnosti, težavami v spolnosti, vzdrževanju
stikov s partnerji in drugo. Če o svojih težavah spregovorijo, je lažje; če ne spregovorijo, je
veliko manj možnosti nudenja pomoči (Cerkovnik Hvala, 2000).
Zloraba povzroči travmo, katere pokazatelji so si podobni, pa vendar od posameznice do
posameznice različni. Travma aktivira psihološke obrambne mehanizme in povzroča trajne
poškodbe na emocionalnem, kognitivnem in socialnem področju. Posttravmatski stres je
Stran 57
normalna reakcija ljudi na nenormalno obremenitev. Večina ga doživi, preživi, nekateri so v
stiski nekaj dni ali ur, če pa traja dlje, kot mesec, govorimo postravmatskem sindromu (PTSD)
(Čebašek Travnik, 1998).
Delo z ženskami odvisnimi od prepovedanih drog pri katerih se pojavi sum zlorabe –
izkušnje iz klinične prakse
Pri delu z ženskami, ki so bile spolno zlorabljene (ŽSZ), je bilo opaziti zelo podobne reakcije,
kot so značilne za simptome PTSD, kot so vsiljevanje, v obliki nenadnega ponovnega doživljanja
dogodka (flash back), izogibanje, predvsem občutkom, razmišljanju, soočenju s podobnimi
emocionalnimi stiskami, nezaupanje, jeza, sram, krivda za kar so, ali niso naredile. Prav tako so
prekomerno vzburjene, vzdražljive, večno so na preži, slabo ali pa preveč spijo, ne zmorejo
kontrolirati svojih čustev, težko se skoncentrirajo, pogosti so napadi panike, zatekajo se v proces
samozdravljenja, pogosto z uporabo alkohola, drog in drugih psihoaktivnih substanc (Cerkovnik
Hvala, 2000).
Obstaja možnost, da se spomini na zlorabo pojavijo nenadno ob kakšnem nepričakovanem
dogodku. Tak dogodek ŽSZ opisujejo kot izjemno ponižujoč občutek, ki mu navadno sledi napad
jeze, panike, opisujejo ga kot “ekonom lonec” pred eksplozijo. Takrat je droga najboljše
zdravilo. Pri svetovanju, katerega osnovni cilj je razumeti težavo, je pomembno “predelati “
zlorabo po fazah, ki so značilna za proces žalovanje (Cerkovnik Hvala, 2000).
Poleg zgoraj navedenega je pri svetovanju ŽSZ pomembno, da skozi navedene faze poizkusimo
preokviriti dogodek, na druge, prav tako pomembne stvari tukaj in zdaj ter v bodočnosti.
Neugodni dejavniki, s katerimi se lahko srečujemo pri obravnavi ŽSZ, so bili zanikanje realnosti,
pomanjkanje stika z realnostjo, pomanjkljiva socialna podpora in pomanjkljivo ukvarjanje s
svojo osebnostjo. Med spodbujevalne faktorje pa vsekakor sodijo zavedanje odnosov, sposobnost
sprejemanja dejstva, soočenje in sprejemanje, da gre za dolgotrajen proces v katerem je
pomembno izražanja čustev (Cerkovnik Hvala, 2008).
Pogosti občutki, ki jih navajajo ŽSZ, so sram, jeza, obžalovanje, samoobtoževanje, krivda,
zagrenjenost občutek izoliranosti in osamljenosti ter strah pred ponovitvijo dogodka. Pogosto
navajajo občutke izdanosti, stigmatizacije, brezmočnosti in nenavadnega vedenja. Pri občutku
izdanosti pogosto sledi reakcija vedenja kot je pretirano zapiranje vase in v svojo težavo,
nezaupanje svetovalcu, neverbalno sporočanje ranjenosti, menjavanje svetovalcev in iskanje
pomoči, agresivno vedenje v smislu samopoškodb in poškodb okolice, pretirana potreba po
prisotnosti partnerjev. Pri izdanosti je zelo pomembno vzpostavljanje nivoja zaupanja. Če se to
Stran 58
ne zgodi, tako mi kot ŽSZ ostanemo na nivoju jeze, ki se izraža skozi sporočilo “nihče me ne
ščiti”.
Psihološki dejavnik “biti brezmočna” pri ŽSZ doživljamo kot resnični strah pred dogodkom, ki
se je zgodil in pa strah pred doživljanjem strahu. Prav tako se ta strah kaže v strahu pred
neznanim. Počutijo se kot nemočne žrtve kasneje pa razvijejo bolestno željo po kontroli v smeri
trenutnega življenja in želji vračanja v čas dogodka in spremembo poteka dogajanja. V obdobju
odraščanja težnja po kontroli lahko vodi v odvisnost od različnih substanc. Dejstvo je, da je
imelo več kot 1/2 odvisnic ne glede prisotnost spolne zlorabe težave z nasiljem v družini. Velik
del uživalk kokaina in heroina je preživelo spolno zlorabo in da je vedno potrebno raziskati
zgodovino posameznice in njenega vedenja, da lahko razumemo njeno sporočilo (Cerkovnik
Hvala, 2008). Raziskava, izvedena med ŽSZ, kaže, da so ŽSZ imele določene psihične stiske že
preden so začele uživati prepovedano drogo, z razliko od tistih, ki niso bile zlorabljene, katerih
prva izkušnja z iskanjem pomoči v institucijah je posledična uživanju droge. Ob tem je zanimiv
podatek, da večina ŽSZ v času psihiatrične in drugih vrst obravnav ni spregovorila o spolnih
zlorabah, do razkritja je pretežno prišlo v času, ko so že uživale drogo, prav tako so bili
najpogosteje svetovalni delavci tisti, katerim so zlorabo zaupale. ŽSZ so v zgodnji fazi
obravnave navajala zgolj simptome postravmatske motnje. Značilno za ŽSZ je tudi, da imajo
nizko stopnjo zaupanja. Nizko stopnjo zaupanja imajo tudi do ostalih družinskih članov, kar je
paradoksalno z podatkom pridobljenim na kvantitativnem vprašalniku, kjer je bil eden od
pokazateljev, da le- te težje odidejo od doma in se osamosvojijo. Ob tem se pojavlja vprašanje,
zakaj vztrajajo v okolju, kjer ne občutijo zaupanja in varnosti, kar gre tudi lahko v koncept
samodestruktivnega vedenja (Cerkovnik Hvala, 2000).
ŽSZ navajajo več negativno označenih sporočil o občutku lastne vrednosti, oz. se področja, kjer
so ranljivejša izogibajo. Odnos do lastne vrednosti je seveda pogojen tudi s sporočili najbližjih,
pri spolno zlorabljenih dekletih pa je pogosto sporočilo storilca, da si je sama kriva za to, kar je
storila. Čustva, ki jih žrtev čuti do storilca, so destruktivna (jeza, želja po njegovi smrti,
gnus….), ker si jih ne upa izreči, jih je bolj varno usmeriti vase, kot pa tvegati zavrnitev. Droga
v tem kontekstu ponovno pomeni kompenzacijo, umik, “lažni self”, s katerim je ŽSZ vsaj nekaj
trenutkov zadovoljna. Z razliko od žensk, ki niso zlorabljene, kažejo odgovori na boljši odnos
do lastne vrednosti, čeprav tudi na izogibanje tistemu, kar ni prijetno, vendar v tem kontekstu
bolj kaže na način vedenja, ki je tipičen za odvisniško populacijo. Očitno je, da sprejemajo
povratne informacije in jih zmorejo uporabiti za samospreminjanje, ker niso dodatno ranjene z
zlorabo, z razliko od ŽSZ, kjer gre za predelavo še dodatne stiske, kar kaže na to, da potrebujejo
intenzivnejšo obravnavo (Cerkovnik Hvala, 2000; 2008).
Stran 59
Iz vsega navedenega lahko sklepam, da je veliko specifike pri populaciji žensk odvisnih od
prepovedane droge znotraj le te pa obstajajo številne posebnosti, posebno pri tistih, ki so v svoji
preteklosti doživele kakršnokoli obliko zlorabljanja.
Kako ravnati z zaupnimi podatki, ko pridemo v stik z ŽSZ
1. V Klinični poti obravnave zlorabljenega otroka ali mladostnika na EAP (2011) so našteta
vsa dejanja, ki so po Kazenskem zakoniku (KZ, 2008), obvezna prijave. Oseba, ki izve za
kakršnokoli dejanje, ki je po Kazenskem zakoniku uradno pregonljiva, mora obvezno
prijaviti dejanje ne glede na voljo oziroma starost žrtve. Ob tem je potrebno poudariti, da
je potrebno izvesti prijavo tudi, če dobimo posredne podatke o morebitnem pregonljivem
dejanju do pacienta.
2. Prijavo lahko izvedemo na kateremkoli centru za socialno delo oz. policiji ali nevladni
organizaciji, ki se ukvarjajo s področjem nasilja, ki izpeljejo ustrezne postopke,
namenjene zaščiti žrtve.
Dileme, ki se v klinični praksi pojavljajo
1. Dileme, ki se pri tem pojavljajo so, – zdravnik (nosilec zdravstvene dejavnosti) lahko
izve za dejanje spolnega nasilja direktno ali preko drugih sodelavcev. Le ti pa informacijo
lahko pridobijo tudi naključno. Velikokrat je prepuščeno presoji zdravnika ali je prijava v
korist ali v škodo pacienta, ki ga obravnavamo. Ne glede na njegovo dilemo pa smo v
vsakdanji klinični praksi dorekli, obvezno prijavo kateregakoli nasilja, če se nanaša na
mladoletno osebo oz. otroka (zaščita otroka in mladostnika je vedno prioriteta).
2. Zdravstveni kader, ki ni nosilec zdravstvene dejavnosti, je obvezen izvesti prijavo, če
izve, da gre za spolno nasilje ali sum do otroka ali mladoletne osebe na pristojno
institucijo, ne ozirajoč se na to, kje je informacijo pridobil. Socialni delavec ali psiholog
ali drugi strokovni delavci so po etičnem kodeksu in glede na ostale pravne podlage,
dolžni prijaviti spolno nasilje, za katerega izvedo, ali ob vodenju svetovalnega razgovora,
jemanju socialne anamneza ali v dalj časa trajajočem terapevstkem odnosu. Pacienta so
dolžni obvestiti o tem, da je njihova dolžnost, izvesti prijavo o dogodku s katerimi so bili
seznanjeni, na pristojno institucijo. Ob tem se pogosto zgodi, da se pacientu ustraši
posledic, izpostavljenosti in nasilja, zato vsebino zanikajo, se umaknejo iz svetovalnega
odnosa in imajo potrebo, da zamenjajo svetovalca. Vse gor našteto vpliva na kvaliteto,
Stran 60
3. Varovanje osebnih podatkov, problem zaupnosti, kazenske odgovornosti in zaščita žrtve!?
Strokovnjak je pogosto v dilemi, kaj je prednostno, predvsem zaradi lastne bojazni do
neuspešnosti odnosa, po drugi strani pa je njegova profesionalna in osebna dolžnost
prijava žrtve spolnega nasilja, predvsem, ko gre za zaščito otroka oz. mladoletno žrtev.
4. Za razbremenitev kadra je potrebno organizirati multidisciplinarni tim, prav tako pa je
potrebno zagotoviti supervizijo. V praksi je v zdravstvu velik problem za izvedbo
supervizije, povezan pa je z plačilom supervizorja. Pogosto se namesto supervizije izvaja
intervizija, oz. pogovor z nadrejenimi. Oboje je največkrat neučinkovito.
ZAKLJUČEK
V prispevku smo velik del namenili prepoznavi zlorabljenih oseb in specifičnosti vedenja
posledične zlorabe. V kliničnem okolju se namreč strokovnjaki velikokrat srečajo s specifičnimi
vedenji, ki se pogosto prekrivajo z drugimi simptomi psihiatričnih diagnoz. Zato je pomembno
imeti znanja in informacije o vedenju, ki je specifično za žrtve zlorab in ki smo jim namenili
vsebino na začetku prispevka. Če se v obravnavi pojavi sum oziroma informacija o morebitni
možnosti zlorabe, je potrebno izvesti prijavo na način, ki bo dovolj varen, tako za prijavitelja in
še posebej za zaščito žrtve. Tu mislimo predvsem na prenos različnih ranljivih vsebin, med
strokovnjaki in institucijami, ki so pristojni za to področje. V namen kakovostnega in
multidisciplinarnega sodelovanja je potrebno oblikovati protokol, ki bi določal varne poti
prenosa podatkov in s tem tudi kakovostno obravnavo žrtve. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da
je področje zlorab ranljivo tako za žrtev kot za strokovnjake, zato je potrebno, da je zagotovljena
supervizija, s čimer pa bi bilo ponovno omogočeno strokovnjakom, da bolj strokovno izvajajo
storitve in se izognejo izgorevanju.
Stran 61
LITERATURA IN VIRI
1. Čebašek Travnik Z. Nekatere značilnosti procesa izgorevanja (burnouta) pri terapevtih, ki
zdravijo bolezni odvisnosti doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani: Medicinska
fakulteta; 1998.
2. Hvala Cerkovnik M. Posledice, vpliv in obravnava spolno zlorabljenih žensk, odvisnih
od prepovedanih drog diplomska naloga. Univerza v Ljubljani: Visoka šola za socialno
delo; 2000: 30.
3. Hvala Cerkovnik M. Pomen in specifika socialne reintegracije spolno zlorabljenih
uživalk prepovedanih drog magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za
družbene vede; 2008: 88.
4. Kastelic A, Zver-Skomina J, Kostnapfel T. Ženske in droga. Ljubljana: Odsev se sliši;
1999: 5, 6, 8.
5. Kazenski zakonik (KZ). Uradni list RS, št. 55/2008.
-
Klinična pot obravnave zlorabljenega otroka ali mladostnika na EAP interno gradivo.
Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana; 2011.
Stran 62
OBDELAVA ZDRAVSTVENIH PODATKOV PRI ZASTOPNIKU
PACIENTOVIH PRAVIC
Robert Sotler 76
POVZETEK
Obdelava zdravstvenih podatkov v pisarni zastopnika pacientovih pravic, za področje Dolenjske
in Bele Krajine, poteka skladno z Uredbo o upravnem poslovanju. Omenjena uredba velja za vse
organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične
osebe, ki na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, če ni s to uredbo in z drugimi
predpisi določeno drugače. Od leta 2008 je v veljavi Zakon o pacientovih pravicah katerega
namen je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo temelječo
na zaupanju in spoštovanju med vsemi udeleženci v zdravstveni obravnavi. Prednost zakona je,
da so na enem mestu urejene splošne pravice uporabnikov zdravstvenih storitev in pritožbeni
postopki pri njihovem uveljavljanju. Ena od temeljnih pravic zapisanih v zakonu je tudi pravica
do brezplačne pomoči pri uresničevanju pravic pacientov. V 49. členu zakona so navedene
pristojnosti zastopnika pacientovih pravic. Izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni zastopnikom
pacientovih pravic omogočiti dostop do vseh podatkov najpozneje v petih dneh od prejema
zahteve. Ob vodenju postopkov se lahko z zdravstveno dokumentacijo seznanijo le na podlagi
pisne privolitve pacientov.
Ključne besede: zastopnik, pacient ,zdravstveni podatki
1 UVOD
Zakon o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) posveča veliko pozornosti varstvu osebnih
podatkov in varstvu poklicne skrivnosti. Za obravnavo morebitnih kršitev s tega področja je
uradno pristojen Informacijski pooblaščenec, kar pa ne pomeni, da to ne sodi tudi v sklop prvih
obravnav pri izvajalcu zdravstvenih storitev (v nadaljevanju izvajalec).
Zakonodaja jasno določa, da se pacientovi osebni podatki in občutljive informacije, s katerimi
razpolaga zdravstveno osebje, lahko razkrivajo samo določenim osebam ali osebam, za katere se
je opredelil pacient sam (ZPacP, 2008).
76
Zastopnik pacientovih pravic od leta 2009 do 2014, elektronski naslov: [email protected]
Stran 63
Na novo pa ZPacP določa tudi pravico do seznanitve pacienta samega. Pacienti imajo pravico do
vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, do prepisa ali kopiranja. Upravljavec
fotokopiranja jim lahko zaračunava zgolj materialne stroške. Če pacient želi, ob neposrednem
pridobivanju zdravstvene dokumentacije, mu mora izvajalec razumljivo obrazložiti tudi vsebino
njegove zdravstvene dokumentacije (Ministrstvo za zdravje, 2008).
2 Delo zastopnika pacientovih pravic
ZPacP posplošeno ureja pravice vseh prebivalcev Slovenije znotraj zdravstvenega sistema,
zajema tako izvajalce kot uporabnike. Zastopnik pacientovih pravic je lahko kot posvetovalni
organ v pomoč tudi izvajalcem zdravstvene obravnave (Balažic et al., 2009).
Zastopniki pacientovih pravic (v nadaljevanju zastopnik) pacientom dajejo osnovne informacije
in konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic, namesto njih opravljajo potrebne poizvedbe pri
izvajalcih zdravstvenih storitev v zvezi z domnevnimi kršitvami, jih usmerjajo, jim svetujejo in
jih polnopravno zastopajo pri uresničevanju pravic po ZPacP (ZPacP, 2008).
Pacient podpiše zastopniku pooblastilo za zastopanje, s katerim ga pooblašča za urejanje zadev
v zvezi ZPacP. Pooblastilo zastopniku lahko pacient kadarkoli prekliče, odločitev mora zastopnik
dosledno spoštovati (Becele, 2009).
3 Osebni in ostali podatki
Da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov je zapisano tudi v pogodbi o Ustavi za
Evropo v II-68. členu. Vsi osebni podatki se morajo obdelovati za določene namene, oziroma po
drugi veljavni podlagi, ki je določena z zakonom. Zapisano je, da ima vsakdo pravico do dostopa
do zbranih podatkov, ki se nanašajo nanj (EU Pogodba, 2005:49).
Posebej zaščitena in zavarovana kategorija osebnih podatkov so med drugim tudi podatki o
pacientovem zdravstvenem stanju, rasi, političnem in filozofskem prepričanju, narodnosti,
spolnem življenju, članstvu v sindikatu, podatki o vpisu v kazensko - prekrškovno evidenco in o
biometričnih značilnostih posameznika (Pirc Musar idr., 2006:34).
Vse osebne podatke in podatke o zdravljenju, je potrebno varovati kot poklicno skrivnost. Če
Stran 64
izvajalec posreduje podatke nepooblaščeni osebi, ki do njih ni upravičena, mora pacientu nastalo
škodo povrniti, v poštev pride tudi kazenska odgovornost za izdajo poklicne ali uradne skrivnosti
(Balažic et al., 2009).
Dokumentarno gradivo, nastalo v letih od 2009 do 2014, pri delu zastopnika za področje
Dolenjske in Bele Krajine, se je v obdobju mandata obravnavalo skladno z Uredbo o upravnem
poslovanju (v nadaljevanju uredba).
Uredba podrobno ureja upravno poslovanje in upravljanje z dokumentarnim gradivom, tako med
drugim podrobno ureja varovanje zasebnosti in ravnanje z dokumentarnim gradivom. Poleg
ostalih določil je pomembna tudi prepoved odlaganja nosilcev z osebnimi podatki ali drugimi
varovanimi podatki na odprtih površinah pisarniške opreme ali drugih mestih, kjer so dostopni
nepooblaščenim osebam. Ob vsaki odsotnosti, na primer zastopnika, izven pisarne mora biti vsa
pisarniška oprema, kjer se hrani dokumentarno gradivo, zaklenjena ali drugače zavarovana.
Fizično ali programsko mora biti zaklenjena, oziroma zavarovana tudi vsa komunikacijska
oprema (Uredba, 2005).
Poleg dokumentarnega gradiva arhiviranega v prostorih zastopnika se podatki o obravnavi
hranijo tudi pri izvajalcu. Podatki naj bi se po zakonu hranili ločeno od zdravstvene
dokumentacije pacientov (Balažic et al., 2009).
Dolžnost vsakega zdravstvenega zavoda je, da zagotavlja zaupnost pacientovih podatkov z
vzpostavitvijo ustreznega načina vodenja dokumentacije in informacijskega sistema. Dolžnost
zaposlenih v zdravstvu pa je, da sledijo načelu ter etični dolžnosti doslednega ohranjanja
poklicne skrivnosti. Te dolžnosti jih lahko razreši le pacient sam oziroma njegovi skrbniki ali
uradni pooblaščenci ter sodišče (Kodeks, 2006).
Pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo imajo vse osebe, ki so po ZPacP
ali s pooblastilom pacienta, upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni oskrbi (ZPacP, 2008).
Prepis oziroma fotokopije zdravstvene dokumentacije je možno posredovati naročniku tudi
brezplačno. S Pravilnikom o zaračunavanju stroškov je pravno urejen način fotokopiranja ali
reprodukcije zdravstvene dokumentacije. Tako izvajalec ne more več prosto zaračunavati
morebitnih ostalih stroškov za pisna potrdila, ustne informacije ali pojasnila, kot je bila ponekod
to utečena praksa. Naročniku je dolžan zagotoviti fotokopiranje ali prepis v roku 5 delovnih dni.
Stran 65
Cena je na primer: ena stran kopije formata A4 0,10 eura, ena stran kopije formata A3 je 0,20
eura, elektronski zapis na CD zgoščenki je 2,00 eura. Naročniku se lahko zaračunajo le stroški
pošiljanja skladno s cenikom Pošte Slovenija (Balažic et al., 2009).
Z ZPacP je definirano, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve
posameznika. Pacient ima pravico do varstva osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri
zdravniku in podatki o podrobnostih svojega zdravljenja. S pacientovimi zdravstvenimi in
drugimi osebnimi podatki morajo izvajalci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki
urejajo varstvo osebnih podatkov (ZVOP, 2007).
4 Razprava
Zastopniki so bili po uveljavitvi ZPacP v letu 2008 imenovani postopno, kar je trajalo vse do
konca koledarskega leta 2009. Prvi zastopniki so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti, zato še niso
imeli jasnih in enotnih usmeritev s strani Ministrstva za zdravje kako ravnati in obdelovati
zdravstvene podatke v zadevah, ki so jih obravnavali. Zanimiv je primer bivšega zastopnika, ki si
je vse zadeve nestrukturirano zapisoval kar v zvezek A4 formata, ki ga je nosil s sabo tudi v
svojem prostem času. Sčasoma, s postopnim imenovanjem ostalih zastopnikov, med njimi so vse
številčnejši pravne stroke, se je med zastopniki razvila konstruktivna komunikacija s stalnim
izmenjevanjem izkušenj ter dobrih praks. S tem se je tudi izboljševala kakovost obdelave in
hrambe podatkov ter kakovost vodenja postopkov.
Vse bolj številni zahtevki za uveljavljanje pravice do seznanitve s pacientovo zdravstveno
dokumentacijo, marsikateremu izvajalcu povzročajo tehnične težave pri posredovanju
dokumentacije v zakonskem roku 5 delovnih dni. Njihove obrazložitve so dostikrat povezane z
vse večjim kadrovskim primanjkljajem in obilico ostalih aktivnosti, ki so neposredno povezane z
zdravstveno obravnavo.
Nastale ovire so nastale tudi kot dolgoročna posledica v letu 2012 sprejetega Zakon o
uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki ureja zaposlovanje ne glede na veljavne
standarde in normative in ne glede na sprejete kadrovske načrte, programe dela, poslovne in
finančne načrte kot jih določajo predpisi za posamezne dejavnosti javnega sektorja. ZUJF tako
zakonsko neposredno ureja zaposlovanje, ki je možno samo s predhodnim soglasjem resornega
ministrstva, razen v izjemnih primerih, ko gre na primer za nadomeščanje daljše odsotnosti
uslužbenca (ZUJF, 2012).
Stran 66
Vsa dokumentacija ustvarjena pri izvajalcih zdravstvenih storitev, v zvezi z različnimi postopki
obravnav domnevnih kršitev pacientovih pravic, naj bi se hranila ločeno od pacientove
zdravstvene dokumentacije. Ali so izvajalci res dosledni pri hrambi ali ne, bi lahko pokazala
poglobljena raziskava in nadzori. Dejstvo, katerega so zastopniku potrdili nekateri pacienti, pa
je, da so imeli pacienti kot pritožniki posledične težave ob spremembi izbire zdravnika. Dogaja
se namreč, da nekateri novo izbrani izvajalci, enostavno ne želijo sprejeti takega pacienta v
neakutno obravnavo in to navkljub temu, da se zapis o pritožbenem postopku evidentno ne
nahaja v pacientovi zdravstveni dokumentaciji. Iz tega je lahko moč sklepati o oralnem prenosu
informacij o samem pritožniku, ki poteka med posameznimi izvajalci, posebno znotraj
zdravstvenih zavodov na primarnem nivoju.
Dopuščena je možnost, da prihaja tudi do predsodkov in diskriminacije pacientov, ob razkrivanju
medicinskih in osebnih podatkov, ki so posebna vrsta občutljivih podatkov (Krušič Mate,
2010:147).
V bistvu ne poznamo dobro vseh pričakovanj pacientov glede varovanja zasebnosti ob
zdravljenju in njihovih osebnih podatkov. Pričakovanja pacientov so, da so njihovi podatki
skrbno varovani, vključno s tem kaj so povedali in kaj se je z njimi zgodilo med celotno
zdravstveno obravnavo (Morrison, 2006: 29).
V splošno zadovoljstvo je bilo zaznati naraščajoče število primerov, ko so izvajalci pacientom in
zastopnikom celo hvaležni za dobronamerne kritike in opažanja o odklonih pri zdravstvenih
obravnavah. Na tej osnovi so bile uvedene izboljšave pri zdravstveni oskrbi v dobrobit pacientov
in izvajalcev.
Kljub jasno opredeljenim pravicam in dolžnostim pacientov, so za dobro sodelovanje potrebni
medsebojno zaupanje in spoštovanje vseh udeleženih v obravnavah, osebna zrelost in zavedanje
o lastni odgovornosti (Pleterski, 2002).
5 SKLEP
Ob začetnih težavah in neenotnem sistemu dela zastopnikov ob sami uveljavitvi ZPacP, se danes
v pisarnah zastopnikov zagotovo ustrezno hranijo in obdelujejo zdravstveni podatki pacientov,
Stran 67
pri čemer se dosledno zagotavlja varovanje zasebnosti. Za ta namen je zagotovljena ustrezna
fizična hramba podatkov v za to namenjenih posebnih zaklenjenih omarah, ki se nahajajo v
zaklenjenih prostorih regionalnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podatki in
komunikacijska oprema so nedostopni
nepooblaščenim osebam, do njih pa tudi ni možno
programsko dostopati brez ustreznih gesel.
Morda bi bilo priporočljivo, s strani Ministrstva za zdravje, izvajati občasne dobronamerne
strokovne nadzore s svetovanjem in s ciljem poenotenja hrambe podatkov ter preglednosti
vodenja postopkov.
Zastopnik lahko v postopkih uradno posreduje v imenu pacienta in ima vpogled v celotno
zdravstveno dokumentacijo samo na podlagi izrecnega soglasja pacienta ali njegovih zakonitih
zastopnikov. Posredovanje se lahko izvaja kot pomoč pacientu pri uveljavljanju njegovih pravic
po ZPacP, oziroma v neposredni zvezi z domnevnimi kršitvami pacientovih pravic. Pred
pričetkom postopka zastopnik praviloma poda pacientu v podpis pisno soglasje, ki vsebuje še
dovoljenje za vpogled v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Pacient lahko zastopniku ne dovoli
vpogleda v njegovo zdravstveno dokumentacijo ali ga pri obsegu vpogleda omeji, kar posledično
otežuje nadaljnje vodenje postopka. Vodenje postopkov domnevnih kršitev pacientovih pravic je
zahtevno, potrebno si je pridobiti širšo sliko dogajanja ob domnevno neustrezni obravnavi, kar
vključuje tudi polni vpogled v pacientovo zdravstveno dokumentacijo. S ciljem ohranjanja
korektnosti pri obravnavah, je potrebno upoštevati tudi videnja in opis dogodkov s strani
izvajalcev. V kolikor se med zastopnikom in pacientom ne vzpostavi zadovoljiva mera zaupnosti,
kar vključuje tudi pacientovo soglasje za vpogled v zdravstveno dokumentacijo, je bolje pacientu
predlagati izbiro drugega zastopnika, oziroma ostale pravno/upravne poti, ki so možne izven
postopkov ZPacP.
Stran 68
LITERATURA
1. Balažic J, Korošec D, Ivanc B in sod. (2009).
Zakon o pacientovih
Ljubljana: GV založba, 7, 25 – 8,61 – 3, 256 – 7, 261 – 315, 364.
2. Becele M. Vloga zastopnika pacientovih pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. In:
Zbornik prispevkov, Zakon o duševnem zdravju, Zakon o pacientovih pravicah in mesto
zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov; 2009.
3. EU. Pogodba o Ustavi za Evropo. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih
skupnosti; 2005.
4. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (2006). Ljubljana:
Zbornica zdravstvene nege Slovenije.
5. Ministrstvo za zdravje. Kaj vam prinaša Zakon o pacientovih pravicah. Ljubljana:
Ministrstvo za zdravje; 2008. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si /
pageuploads / zlozenke __ periodika_2008/ZPacP2008.pdf., 15.08.2014>
6. Morrison E. Ethics in Health Administration. UK: Jones and Bartlett Publisher
International, 2006.
7. Pirc Musar N, Prelesnik M, Bien S. Predpisi s področja prava varstva osebnih podatkov in
dostopa do informacij javnega značaja. Ljubljana: GV Založba; 2006.
8. Pleterski RD (2002). Etična in moralna načela o pravicah bolnikov. V: X. seminar »In
memoriam dr. Dušana Reje« - Dolžnosti in pravice v zvezi z zdravjem, pravice bolnikov z
rakom. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku : Onkološki inštitut : Inštitut
za varovanje zdravja RS, 17.
9. Uredba o upravnem poslovanju (2005). Ur. list RS 20/2005 in spremembe.
10. Zakon o pacientovih pravicah (2008). Ur. list RS 15/2008.
11. Zakon o uravnoteženju javnih financ (2012). Ur. list RS 40/2012.
12. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007). Ur. list RS 94/2007.
Stran 69
ZDRAVSTVENI PODATKI PRI DELU SODIŠČA
Vesna Pavlič Pivk 77
POVZETEK
Sodišča odločajo o pravnih sporih, v katerih se vedno pojavljajo osebni podatki strank in drugih
udeležencev v postopkih, pogosto pa tudi občutljivi osebni podatki, med katere sodijo tudi
zdravstveni podatki. Tako med sojenjem kot tudi po pravnomočnosti zadev je vsa dokumentacija
z zdravstvenimi podatki del sodnega spisa, in se z njo ravna po predpisih za ravnanje s sodnim
spisom. Kdo, kdaj in komu je dovoljen oziroma omogočen vpogled v zdravstvene podatke osebe,
je določeno v procesnih zakonih in v Sodnem redu. V postopkih za odvzem poslovne sposobnosti
in v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju je dokumentacija z zdravstvenimi podatki bistveni
del sodnega spisa in podlaga za sodniško odločitev, v vseh ostalih postopkih na sodišču, v
katerih zdravstveni podatki niso podlaga za primarni zahtevek, pa bi bilo smiselno uvesti ločeno
zbiranje in hrambo zdravstvenih podatkov.
Ključne besede :zdravstveni podatki, sodni spis, hramba podatkov, poslovna sposobnost, Zakon
o duševnem zdravju
1 UVOD
Sodišča imajo kot veja oblasti dolžnost varovati ustavne pravice državljanov, zagotoviti procesno
dolžno pravno postopanje in ohranjati pravno državo. Sodišča so temelj naše družbe in
zagotavljajo osnovno funkcijo oblasti – odločanje o pravnih sporih.
Za vsak pravni spor se na sodišču osnuje (vzpostavi) sodni spis (zadeva), ki je lahko v klasični
pisni ali elektronski obliki. Vsak spis vsebuje osebne podatke strank in drugih udeležencev v
postopku, pogosto pa so med njimi tudi občutljivi osebni podatki, med katere sodijo tudi podatki
o zdravstvenem stanju osebe (t.i. zdravstveni podatki). Občutljivi osebni podatki v skladu z
mednarodnimi instrumenti 78 , pravnim redom EU 79 in Zakonom o varstvu osebnih podatkov
77
Okrožna sodnica, predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani.
78
Republiko Slovenijo zavezuje Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo podatkov (Uradni list RS, št.
11/94, MP, št. 3/94 – v nadaljevanju MKVP), ki vsebuje posebno načelo o omejitvi obdelave določenih kategorij osebnih
podatkov. Skladno s 6. členom MKVP se osebni podatki, ki kažejo na rasno poreklo, politična, verska ali druga prepričanja, kot
Stran 70
(ZVOP-1) 80 uživajo posebno varstvo.
Sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, to je ZVOP-1 v 9. členu
določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodijo tudi sodišča) lahko obdelujejo, če
obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se
lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve
posameznika.
Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega
(področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo.
Na področju delovanja sodišč so to organizacijski in procesni zakoni, zlasti Zakon o sodiščih,
Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o prekrških, Zakon o
nepravdnem postopku, Zakon o duševnem zdravju in drugi.
2 PRIDOBIVANJE, RAVNANJE S PODATKI O ZDRAVSTVENEM STANJU OSEBE IN
NJIHOVO POSREDOVANJE
1 Pridobivanje
Zakon o sodiščih
Zakon o sodiščih v 13. členu določa, da so upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih
podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v
zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, dolžni, na
obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane
podatke. Sodnik v obrazloženi zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za
tudi osebni podatki, ki se nanašajo na zdravstveno ali spolno življenje, ne smejo avtomatsko obdelovati, če nacionalna
zakonodaja ne določa ustrezne zaščite.
79
Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. 10. 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov
in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23. 11. 1995, str. 31–50 – v nadaljevanju Direktiva) načeloma prepoveduje
obdelavo osebnih podatkov, ki kažejo na rasni ali etnični izvor, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja in pripadnost
sindikatu, ter obdelavo podatkov v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem (prvi odstavek 8. člena Direktive). Izjeme, v katerih
se prepoved obdelave občutljivih kategorij podatkov ne uporablja, so opredeljene v drugem odstavku 8. člena Direktive. Ob
upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov lahko države članice zaradi javnega interesa bistvenega pomena določijo dodatne izjeme
poleg tistih iz drugega odstavka tega člena, bodisi z nacionalno zakonodajo ali odločitvijo nadzornega organa (četrti odstavek 8.
člena Direktive).
80
ZVOP-1 vsebuje določbe o posebnem varstvu občutljivih osebnih podatkov ter taksativno opredeljuje pravne podlage za
njihovo obdelavo (prim. 13. člen ZVOP-1). Ena od teh podlag je podana v primeru, če tako določa zakon zaradi izvrševanja
javnega interesa (8. točka 13. člena ZVOP-1). Zakonodajalec lahko v (posebnem) zakonu uredi zakonsko pooblastilo za obdelavo
občutljivih podatkov le tedaj, če je obdelava tovrstnih podatkov nujno potrebna zaradi izvrševanja pomembnega javnega interesa
in interes javnosti prevlada nad interesom posameznika.
Stran 71
njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in opravilno številko zadeve, po potrebi pa tudi
primeren
rok,
v
katerem
naj
bi
bili
zahtevani
podatki
posredovani
sodišču.
Navedena določba nudi zelo široko pravno podlago za pridobivanje podatkov oziroma
dokumentacije. Določba ne omejuje pridobivanja dokumentov po vrsti, vsebini ali obsegu. Edini
kriterij presoje je »potrebnost za ugotovitev in presojo dejanskega stanja v konkretnem sodnem
postopku«. Navedeno pomeni, da lahko sodišče zahteva vse podatke oziroma dokumente, za
katere meni, da so pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma za
končno odločitev. Poleg tega se obravnavana določba ne omejuje zgolj na osebne podatke, pač
pa tudi na podatke, ki nimajo narave osebnih podatkov.
Čeprav 13. člen Zakona o sodiščih pokriva področje pravdnih, nepravdnih in kazenskih
postopkov, v procesnih zakonih vseeno najdemo posebne določbe, ki na podoben način urejajo
pridobivanje (osebnih) podatkov in na ta način dopolnjujejo ureditev po Zakonu o sodiščih.
Procesni zakoni
Podobno kot Zakon o sodiščih, tudi Zakon o pravdnem postopku v 10. členu določa, da so
državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in
organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o
varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane
podatke.
Tudi iz 143. člena Zakona o kazenskem postopku izhaja, da mora upravljavec osebnih
podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi
brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da
podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. Tako pridobljene podatke sodišče obdeluje
za namene izvajanja določb tega zakona.
Zakon o prekrških v četrtem odstavku 45. člena določa, da morajo vsi državni organi in nosilci
javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč
in podatke brezplačno, upravljavci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne
podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.
Sodišča pri svojem delu potrebujejo podatke o zdravstvenem stanju oseb iz več razlogov. Stranke
Stran 72
in drugi udeleženci v postopkih pred sodiščem morajo biti procesno sposobni. To pomeni, da
lahko s procesno pravnim učinkom same opravijo procesna ravnanja v določenem sporu. Poleg
tega morajo biti sposobne, da sodelujejo na narokih in svojo odsotnost lahko opravičijo le tedaj,
če je njihova bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče
ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravstveno opravičilo na obrazcu v skladu z
zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje
zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z
naroka zaradi zdravstvenih razlogov. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene
izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru
neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravičenost izdaje
zdravniškega opravičila. Udeleženec postopka mora svoj izostanek z naroka zaradi bolezni
ustrezno utemeljiti in podkrepiti z dokazi, oziroma je dolžan to na predpisanem obrazcu, storiti
njegov osebni zdravnik, da lahko sodišče preveri, ali je bolezen oz. poškodba res nenadna in
nepredvidljiva ter udeležencu onemogoča prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Glede na
dejstvo, da se mora vsak odzvati vabilu sodišča, je logično, da bo sodišče ob vsakem izostanku
presojalo, ali je opravičen ali ne. Tega brez zdravstvenih podatkov ne more storiti. Zdravstveni
podatki so tisti, ki bodo utemeljili, da je oseba utrpela tako bolezen ali poškodbo, ki ji je
onemogočila prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.
V primeru, ko se pojavi dvom v strankino poslovno sposobnost, sodišče izvaja procesna dejanja
o tem, na primer postavi izvedenca psihiatrične stroke, da oblikuje mnenje in se opredeli, ali bo
stranka zmožna sodelovati v postopku na sodišču ali ne. Izvedenec mora pri svojem delu
vpogledati v razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo.
Zdravstveni podatki o strankah in drugih udeležencih v postopkih so nadalje pomembni v
kazenskih postopkih. Pomembni so za odločitev o kazenski odgovornosti in za izbiro načina
kaznovanja. Storilec odgovarja za storjeno kaznivo dejanje, če mu je dokazana krivda. Krivda
mu je lahko dokazana, če je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven. Za ugotavljanje
prištevnosti morajo biti sodišču in izvedencem na voljo vsi njegovi zdravstveni podatki.
Zdravstvena dokumentacija je bistvenega pomena tudi pri odškodninah za nepremoženjsko
škodo. Kadar stranke zahtevajo odškodnino za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali duševnih bolečin zaradi skaženosti (179 čl. Obligacijskega
zakonika (OZ)), sodišče ne more odločiti o takem zahtevku brez popolne zdravstvene
Stran 73
dokumentacije.
Zdravstveni podatki so ključni v vseh postopkih po Zakonu o duševnem zdravju in postopkih o
odvzemu poslovne sposobnosti, saj se v obeh primerih odloča o osebnih stanjih. Več o teh dveh
vrstah postopkov kasneje.
2 Ravnanje
Zdravstveni podatki so del sodnega spisa. Sodišča nimajo posebnih ločenih evidenc. Vodi se npr.
število zadev odvzete poslovne sposobnosti, a iz evidence ni razviden razlog odvzema. Vodi se
tudi število primerov po Zakonu o duševnem zdravju, ne pa po vrsti duševnih bolezni ali motenj,
ki so podlaga za odločitev sodišča.
Kot ves čas med reševanjem postopkov na sodiščih, ko so zdravstveni podatki del sodnega spisa,
je tudi njihovo arhiviranje in uničevanje vezano na arhiviranje in uničevanje sodnega spisa.
Sodni red v 260. členu določa, da se vse pravnomočne sodne odločbe, vpisniki, imeniki in
pomožne knjige hranijo trajno 81 . Zdravstvena dokumentacija, ki je del sodnega spisa, se ne hrani
trajno, ampak kot sodni spis.
Zaradi občutljivosti zdravstvenih podatkov je smiselno razmišljati o ločeni hrambi 82 . Finančni
predpisi imajo ustrezne določbe. Podlaga za ločeno zbiranje podatkov je v Zakonu o sodnih
taksah. V ločeni kuverti se zbere dokumentacija in sklep sodišča o odločitvi o predlogu za
oprostitev plačila sodnih taks. Dokumentacija vsebuje podatke o premoženju posameznika.
Kuverta se zaprta hrani ločeno. Zdravstveni podatki so še bolj občutljivi od premoženjskih, pa ni
zakonske podlage za ločeno hranjenje. V postopkih po Zakonu o duševnem zdravju in o
odvzemu poslovne sposobnosti večji del dokumentacije v sodnem spisu vsebuje zdravstvene
podatke, zato ločeno hranjenje najbrž ne bi bilo smiselno. Ločeno zbiranje zdravstvenih
podatkov pa bi bilo primerno v postopkih, ko zdravstveni podatki niso podlaga za primarni
zahtevek, ampak za stransko vprašanje (npr. procesna sposobnost v pravdi).
81
Vse pravnomočne sodne odločbe, vpisniki, imeniki, pomožne knjige se hranijo trajno. Dokumenti v zvezi s finančnoračunovodskim poslovanjem se hranijo skladno s posebnimi predpisi. Sodni spisi se hranijo, dokler niso presneti na mikrofilm
oziroma dokler sodišča dokumentarnega gradiva, ki ima lastnost arhivskega gradiva, ne izročijo pristojnemu arhivu po desetih
letih od nastanka gradiva, če z arhivskimi predpisi ni drugače določeno. Navodilo o izločanju dokumentarnega gradiva izda
minister, pristojen za pravosodje. (260 čl. SR)
82
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-70/12-14 dne 21. 3. 2014 odločilo, da je Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega
gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06) v neskladju z Ustavo, kolikor med javno arhivsko gradivo uvršča tudi gradivo
izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so po tem zakonu opredeljeni kot javnopravne osebe, ki vsebuje osebne podatke o
zdravljenju pacientov.
Stran 74
3 Posredovanje
Stranke in njihovi pooblaščenci v postopkih na sodišču imajo vedno možnost vpogleda v spis.
Pregled spisa dovoli v skladu s procesnim zakonom zakoniti sodnik, ki zadevo obravnava, v
primeru njegove daljše odsotnosti pa predsednik sodišča 83 . Poleg podlage v Sodnem redu vsak
procesni zakon določa, kdo, kdaj in komu dovoli vpogled v spis. Stranke in njihovi pooblaščenci
praviloma lahko ves čas tekom postopka in tudi po pravnomočnosti vpogledujejo v spise.
Drugače je z drugimi osebami. Tem se dovoli vpogled in prepis spisa takrat, ko izkažejo
opravičen interes. To je npr. možno, ko je vsebina tega spisa lahko pomembna za neko drugo
zadevo, lahko tudi pravdno ali kazensko in upravno. Včasih se dovoli vpogled v spis tudi zaradi
znanstvenega raziskovanja in podobno.
3 POSTOPKI ZA ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Postopki za odvzem poslovne sposobnosti se vodijo po določbah nepravdnega postopka. Ker gre
za postopke za ureditev osebnih stanj, so ti postopki nujni in javnost je izključena. V teh zadevah
so zdravstveni podatki pridobljeni že od strank samih, obligatorno je mnenje izvedenca
psihiatrične stroke. Izjema je le, če se oseba že zdravi v zdravstveni psihiatrični organizaciji po
odločbi sodišča in iz poročila te organizacije izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna
sposobnost ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem, ki ni starejše od 6 mesecev. V teh
postopkih imajo stranke 84 in udeleženci 85 neomejen dostop do spisa in torej vseh zdravstvenih
podatkov v njem.
Dilema: Pravnomočne odločbe, v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti, se pogosto
posredujejo v druge postopke. Pošljejo se npr. v zemljiško knjigo zaradi zaznambe osebnega
83
Pregled spisa dovoli upravičeni osebi v skladu s procesnim zakonom sodnik, ki zadevo obravnava, v primeru sodnikove daljše
odsotnosti pa predsednik sodišča. Če je zadeva že pravnomočno končana, dovoli pregled spisa predsednik sodišča, ali sodnik, ki
ga on določi. Stranki in pooblaščencu, ki se izkaže s pooblastilom, dovoli pregled spisa vpisničar. Stranka oziroma upravičena
oseba sme pregledati spis samo v sodni pisarni med uradnimi urami pod nadzorstvom vpisničarja. V nujnih primerih se smiselno
uporablja določilo drugega odstavka 73. člena tega sodnega reda. O pregledu spisa vpisničar sestavi uradni zaznamek, ki ga vloži
v spis. (74. čl. SR)Stranki ali upravičeni osebi se z dovoljenjem predsednika sodišča oziroma sodnika, ki zadevo obravnava,
lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa. Pisni predlog, s katerim upravičena oseba zahteva
potrdilo o dejstvih, se vloži v obstoječi spis skupaj s kopijo izdanega potrdila. O vsebini sodnih odločb, poravnav, zapisnikov in
drugih pisanj v spisu se uradna potrdila ne izdajajo, temveč le njihovi prepisi. (75 čl. SR)
84
Stranke v tem postopkih so oseba, katero predlagamo, naj se ji odvzame poslovna sposobnost in predlagatelj postopka (to so
lahko center za socialno delo, tožilstvo, zakonec oz. izvenzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega
kolena).
85
Udeleženci postopka poleg osebe in predlagatelja sta lahko še center za socialno delo ali skrbnik, ki ga je postavil center ali
sodišče.
Stran 75
stanja. Lahko se pošljejo v katerokoli zadevo, kjer je oseba v vlogi stranke, da se odloči o njeni
procesni sposobnosti. Sodišče posreduje odločbo, ki vsebuje tudi zdravstvene podatke. Vsi ti
nadaljnji postopki so praviloma javni (ne več tajni kot je postopek za odvzem poslovne
sposobnosti) in o pravici do vpogleda v te spise se presoja po procesnih določbah, ki veljajo za ta
drugi postopek. Pri tem ni pomembno, da te odločbe vsebujejo zdravstvene podatke.
4 POSTOPKI PO ZAKONU O DUŠEVNEM ZDRAVJU
Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS št. 77/2008 (ZDZdr)) je s svojo uveljavitvijo postopanje
sodišča na tem področju zelo spremenil. Ni uvedel le novih postopkov, temveč tudi nove
institute, nove udeležence teh postopkov in s tem tudi nova pravila ravnanja z osebnimi podatki.
Postopki po ZDZdr so nujni, javnost je izključena, sodišče vse tiste, ki v postopku sodelujejo,
opozori, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar v njem zvedo in na posledice kršitve tajnosti
(33 čl. ZDZdr). Stranka v teh postopkih je poleg osebe tudi predlagatelj, ki je lahko psihiatrična
bolnišnica, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, tožilstvo in najbližja
oseba. O pravici najbližje osebe, da sodeluje v postopku, se je v praksi porajalo par dilem. Kaj
storiti v primeru, da oseba sama ne določi najbližje osebe? Ali se najbližja oseba določi po
izključnem vrstnem redu na podlagi zakona: zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz
legalne istospolne partnerske skupnosti, polnoletni otroci oz. posvojenci, starši oz. posvojitelji,
polnoletni bratje ali sestre, stari starši, polnoletni vnuki? Dilema je tudi, kaj storiti v primeru, če
oseba ne želi določiti najbližje osebe oziroma nekoga izrecno izključi.
Težava lahko nastane tudi v primeru, da zakonec želi vpogledati v spis, najbližja oseba ni
določena, po zakonu bi zakonec lahko prišel v poštev za najbližjo osebo, iz spisa pa je razvidno,
da je zakonec tisti, zoper katerega ima oseba pomisleke ali ki je pripeljal osebo na zdravljenje.
Gre tu za kolizijo interesov?
Omeniti velja tudi določbo 22. člena Zakona o pacientovih pravicah, ki določa da sme zdravnik
bolniku izjemoma zamolčati določene podatke o njegovem zdravstvenem stanju, kadar bi
razodetje zdravnikovega pogleda na bolnikovo zdravstveno stanje le-temu povzročilo »resno
zdravstveno škodo« (t.i. obzirni molk).
Kadar bo zdravnik uporabil možnost t.i. obzirnega molka, bo razloge za zamolčanje določenih
podatkov o bolnikovem zdravstvenem stanju ločeno dokumentiral v zdravstveni dokumentaciji.
Stran 76
Tega dela dokumentacije ob zahtevi pacienta za vpogled v lastne osebne podatke iz enakih
razlogov, zaradi katerih je uporabil obzirni molk, ne bo razkril. Če pa bo pacient izrecno
zahteval, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen, mu zdravnik podatkov ne bo
smel zamolčati. V tem primeru – v primeru izrecne zahteve po popolni obveščenosti o svojem
zdravstvenem stanju in zahteve za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo, je po mnenju
Pooblaščenca (glej odločbo Informacijske pooblaščenke št. 0712-66/2011/2) zdravnik dolžan
omogočiti vpogled v celotno zdravstveno dokumentacijo, tudi v morebiti prej nastale zaznamke
o zamolčanju – o uporabi obzirnega molka.
Tudi 3. odst. 47. čl. ZDZdr določa, da lahko sodišče pravico do vpogleda v sodni spis in do
prisotnosti pri izvajanju dokazov na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji,
če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih.
Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se vroči odvetniku in zakonitemu zastopniku.
Tak sklep je v praksi sprejet na zapisnik in osebi, katere pravice omejuje, ni vročen. Pojavi se
vprašanje veljavnosti sklepa, ali je aktualen samo v času trajanja tega postopka ali tudi kasneje
po zaključenem postopku in ko se zdravstveno stanje osebe izboljša? Kako ugotavljati, kdaj
oseba spet pridobi pravico do vpogleda v spis?
5 ZAKLJUČEK
Varovanje osebnih podatkov, ki ga opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov in katerega
namen je zagotoviti spoštovanje posebnega vidika zasebnosti, še zlasti v pogojih informacijske
družbe, pri delu sodišč pogosto trči ob določbe organizacijskih in procesnih zakonov.
Zdravstveni podatki, ki sodijo med ene najobčutljivejših osebnih podatkov, se ne vodijo ločeno
od sodnih spisov, pravila za vpogledovanje vanje in prepisovanje so enaka kot za ostalo
dokumentacijo v sodnih spisih. Proučiti bi bilo potrebno možnosti za ločeno hrambo
zdravstvenih podatkov v vseh zadevah, v katerih zdravstveni podatki niso podlaga za primarni
zahtevek in še posebej takrat, kadar gre za zdravstvene podatke o duševnem zdravju, saj so ti
lahko močno orodje zlorabe in posegov v osebnostne pravice in dostojanstvo posameznika.
Stran 77
Stran 78