SKUPNOSTNI PRISTOP OBROBNE SKUPINE Milan Krek, NIJZ OE Koper Sodobna družba • • • • • Družba tveganj Družba neštetih informacij in dezinformacij Družba samote in individualnosti Družba zmagovalcev in zgubarjev Marginalni del prebivalstva postaja vsak dan številčnejši • Neoliberalistična paradigma: – Profit, profit in še enkrat profit – Svobodni trg ŽIVIMO V DOBI NEOLIBERALIZMA V DOBI, KO NEKAJ VELJA LE DENAR IN USPEŠEN ČLOVEK V DOBI KO ZA PROFIT POZABIMO TUDI NA ČLOVEKA ŠE POSEBEJ NA ONE Z OBROBJA prag revščine Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v posameznem letu v posamezni skupini prebivalstva enočlanska družina starejši od 65 let ženske 60+ 60 54 50 49 44 40 51 47 50 47 42 42 49 44 43 39 39 40 42 37 33 30 24 23 23 24 23 24 24 20 22 22 10 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Stopnja tveganja revščine za mladostnike in število mladostnikov pod pragom revščine stopnja tveganja 0 - 17 let število X 1000 60 55 50 55 50 46 43 40 41 41 42 40 30 20 10 12 12 11 12 11 13 15 14 15 0 leto 2005 leto 2006 leto 2007 leto 2008 leto 2009 leto 2010 leto 2011 leto 2012 leto 2013 Stopnja tveganja revščine brez socialnih transferjev in pokojnine niso vštete kot socialni transfer. Slovenija 2008 - 2013 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška 40 35 30 25 20 15 10 5 0 leto 2008 leto 2009 leto 2010 leto 2011 leto 2012 leto 2013 LETA 2013 JE BILO V SLOVENIJI 291000 LJUDI POD PRAGOM REVŠČINE MED NJIMI TUDI 15% OTROK LETA 2013 JE V SLOVENIJI ŽIVELO 410 000 LJUDI Z VISOKIM TVEGANJEM REVŠČČINE 2015M01 2014M10 2014M07 2014M04 2014M01 2013M10 2013M07 2013M04 2013M01 2012M10 2012M07 2012M04 2012M01 2011M10 2011M07 2011M04 2011M01 OSREDNJA SLOVENIJA 2010M10 2010M07 2010M04 2010M01 2009M10 2009M07 2009M04 2009M01 2008M10 2008M07 2008M04 2008M01 2007M10 2007M07 2007M04 2007M01 2006M10 2006M07 2006M04 2006M01 2005M10 2005M07 2005M04 2005M01 VIŠINA BRUTO PLAČE V KOMUNALNI DEJAVNOSTI MED pOMURJEM IN OSREDNJO SLOVENIJO POMURJE 2500 2000 1500 1000 500 0 Kdo so ranljive, obrobne, izključene skupine prebivalstva ? • Skupine prebivalstva, ki so za zdravstvene politike najbolj nevidne, in imajo največ ovir pri dostopu do zdravstvenih storitev. Posameznik je lahko v večih skupinah – Prepoznane marginalne skupine, ki imajo jasne zdravstvene probleme in imajo ovirano dostopnost do zdravstvenih storitev – Skupine, ki še niso definirane, kot obrobne ali marginalne pa imajo probleme in oviran dostop do storitev – Običajno imajo neenak dostop ne samo do zdravstvenih storitev, pač pa tudi do številnih drugih. Identificirane marginalne skupine v Sloveniji • V raziskavi, ki je tekla v letu 2014 je bilo identificiranih 37 obrobnih skupin. Najpogostejše so bile: – – – – – – – – – Brezdomci Starejši prebivalci Uporabniki nedovoljenih drog Brezposelni Osebe s težavami v duševnem zdravju Romi Samozaposleni Prekarci Osebe z raznimi oblikami oviranosti PRIMER OVIRANJA DOSTOPA OB 14 URI • PACIENT STOPI ČEZ VRATA ZDRAVNIKA V OSNOVNEM ZDRAVSTVU • VIDNA DISPNOA, • PLJUČNI EDEM • OKSIGENACIJA 88% • ASCITES • ZDRAVNIK IZDA NAPOTNICO POD NUJNO !!!! OB 14.45 URI • PACIENTA PRIPELJE OČE NAZAJ: – POVE, DA GA JE ZAVRNILA ADMINISTRATORKA NA OKENCU – NI GA HOTELA SPREJETI, KER NIMA DODATNEGA ZAVAROVANJA – PACIENT PROSI ZA SPREJEM IN JE NEUSPEŠEN – ZDRAVNIK NAPOTI PACIENTA V URGENTNO AMBULANTO, KI GA PONOVNO POŠLJE V IZOLO OB 17 URI • PACIENT SE VRNE K ZDRAVNIKU IN PROSI ZA POMOČ • POVE DA PONOVNO NI BIL SPREJET, KER NIMA DODATNEGA ZAVAROVANJA • ZDRAVNIK POKLIČE ADMINISTRATORKO: – PACIENT NIMA POGOJEV ZA SPREJEM – LAHKO SPREJME BREZ DODATNEGA ZAVAROVNAJA SAMO NEZAVESTNEGA PACIENTA – VSEENO PO DOLOČENEM ČASU PROSI ZDRAVNIKA, DA BI NAREDIL STIK S PACIENTOM, KER BI GAS MORDA LE SPREJELA PO INTERVENCIJI ZDRAVNIKA OB 18 URI • PACIENT JE KONČNO SPREJET V OBRAVNAVO • Zakaj ob 18 uri? Zaradi denarja !!!! TO JE REALNOST LETA 2015 V SLOVENIJI V JAVNIH ZAVODIH Institucionalizacija sistema • Sistem je tako zapleten, da ga le redki razumejo • Potrebujete nov zakon, da razumete starega • Vso pomoč prevzamejo institucije, ki delajo samo ob delovnem času • Polni je pravi, ki jih večina ne prebere in improvizira • Človek se počuti nesrečnega, ne more priti do pomoči • Navzven pa se vse sveti standardi kakovosti, ki padejo ob prvem resnem problemu (Radan) Značilnosti institucionalnega sistema • Človek je obravnavan kot subjekt in se mora prilagajati instituciji (zvonci na javnih ustanovah, urdne ure….) • Človek se prilagaja storitvam inštitucij • Poudarek na pomanjkljivostih in deficitih človeka, vedno se pazi, dane bi ljudje goljufali • Izvajanje pokroviteljstva in kontrola moči • Infantilizacija uporabnikov • Uporabnik se mora prilagajati programom in obstoječim storitvam • Favorizira se bolnišnično institucijah itd.. obravnavo, obravnavo v Skupnostni pristop • Ljudje smo živeli v skupnostih, ko nismo še poznali računalnikov, zakonov itd… • Dogovarjali smo se za skupna opravila in skupaj reševali tisti, kar je bilo skupni problem • Za to nismo potrebovali pravilnikov, zakonov, predpisov • Temeljili smo na solidarnosti, na medsebojni pomoči in medsebojnem dopolnjevanju Skupnostni pristop Značilnosti skupnostnega pristopa • Človek je uporabnik programa in ima status subjekta • Sistem se prilagaja potrebam uporabnikov • Poudarek na spretnostih in kompetencah človeka • Spoštovanje avtonomnosti posameznika • Izvajajo se storitve, ki sledijo potrebam ljudi • Boljša dostopnost do programov ki so oblikovani na potrebah ljudi • Upošteva formalne in neformalne oblike pomoči, razvoj podpornih mrež, skupine za samopomoč Glavne točke razvoja skupnostnega pristopa Faze razvoja projekta • Vzpostavitev partnerstva - vzpostavitev začetne koordinativne skupine ( ZD, CSD, ŠOLA, POLICIJA, ZAVODI, NEVLADNE ORGANIZACIJE IN OSTALI) Faze razvoja projekta • • • • • • • • Študija potreb lokalne skupnosti Ugotavljanje ključnih potreb - prioritet Vzpostavitev operativne koordinacije programov Vzpostavljanje novih programov Prilagajanje obstoječih programov Pilot Evalvacija Implementacija Paziti moramo • Na partnerstvo med številnimi programi, ki imajo skupne cilje • Da pri ključnih odločitvah sodelujejo vsi z idejami in tudi z prevzemom nalog. • Ne smemo dovoliti liedrstva enega, • Gre za koordinacijo mreže in ne VODENJE • Da imamo vseskozi dober pretok informacij Paziti moramo • Da si zadajamo realne cilje, ki imajo osnovo v raziskavi in v znanosti • Da ne pozabimo na evalvacijo • Da programe nenehoma prilagajamo potrebam uporabnikov na podlagi ugotovitve raziskav • Da so zagotovljena finančna sredstva in podpora odločevalcev • Ne tekmovalnost ampak sodelovanje • Informacije morajo biti razumljive vsem Naloga države • Da vzpostavi tako zakonodajo, da bo omogočeno implementirati skupnostni pristop v lokalni skupnosti in omogočiti deinstitucionalizacijo različnih oblik pomoči. • Da zagotavlja potrebna sredstva za razvoj in delovanje programov, ki jih ne financira lokalna skupnost • Da podpre prizadevanja za implementacijo skupnostnega pristopa v lokalno skupnost in regijski nivo. Naloga stroke in nevladnega sektorja • Da pojasni, kaj se nam dogaja in zakaj se nam to dogaja ? • Da nakaže rešitve in jih implementira v nevladni sektor, ki potem s pritiski uspe rešiti situacijo. • Da pomaga pri implementaciji rešitev • Da evalvira rešitve in išče nove pristope bolj prijazne ljudem in manj odvisne od kapitala Moč je v ljudeh in skupnosti • Moč je v ljudeh, ki spregledajo, zato jim moramo dati znanje in potem bodo znali ukrepati • Moč je v človeku, ki prepozna, da se mu dela krivica in da zanjo ni sam kriv • Moč je v ljudeh, ki vedo kaj je svoboda in se jo ne pustijo odvzeti za dva denar • Samo pokončen človek, ki ima zanje lahko dela spremembe. • Povezava ljudi v skupnost daje dodatno moč skupnosti, da se reši institucionalnih pristopov in neoliberalnih kukavičjih jajc. ŽIVIMO V DOBI NEOLIBERALIZMA V DOBI, KO NEKAJ VELJA LE DENAR IN USPEŠEN ČLOVEK V DOBI KO ZA PROFIT POZABIMO TUDI NA ČLOVEKA ŠE POSEBEJ NA ONE Z OBROBJA