PROJEKT NA OŠ TRBOVLJE: PREPREČEVANJE
NASILJA V ŠOLI
Lijana Pajer
Julija Jerman
Namen projekta:
1. Predstaviti na otrokom prijazen, interaktiven način probleme
nasilja med vrstniki z možnostjo, da aktivno prispevajo s svojimi
izkušnjami, predlogi, idejami.
2. Nuditi informacije otrokom in odraslim o oblikah, vzrokih in
posledicah vrstniškega nasilja.
3. Posredovati znanja in veščine za ustrezen odziv otrok na
nasilje vrstnikov, spodbudo in veščine za otroke, da bi se
podporno odzvali kot priče nasilja.
4. Posredovati znanja in veščine za nenasilno komunikacijo in
vedenje.
5. Vsem deležnikom posredovati znanje in veščine za odziv in
sodelovanje pri preprečevanju nasilja v šoli
Delavnice za učence:
1. Kaj so čustva, kdaj jih doživljamo, kako nastanejo? Zakaj so
pomembna tako prijetna kot neprijetna čustva? Kako učinkovito in
nenasilno izražati čustva?
2. Zakaj se vedemo nestrpno, nasilno? Kako ravnati drugače, četudi so
čustva negativna?
3. Kratkočasna šola vedoželjnih: kdaj se dolgočasim – dolgočasenje kot
tvegano čustvo za nasilno ravnanje in vedoželjnost – varovalno čustvo.
4. Kdo pa mislijo, da so?! Kdaj, zakaj, komu kljubujemo? Užaljenost –
nas lahko drugi užalijo?
5. Jaz sem vreden, pomemben: sprejemanje sebe in drugih, razvijanje
odnosov vzajemnega spoštovanja.
6. Kdaj doživljamo sočutje, kdaj odnos simpatije, kdaj empatije?
7. Komunicirajmo spoštljivo: razumevanje ni isto kot sprejemanje; lahko
razumem, a ne sprejemam – a tudi če ne sprejemam, moram biti
strpen.
8. Sam konflikt še ni delikt: spopad dveh želja in ne dveh oseb; kaj je
želja, kaj frustracija; nenasilno reševanje konfliktov; ločevanje čustva od
vedenja.
Delavnice za starše:
1. Zagotavljanje spodbudnega okolja za čustveni razvoj
otroka.
2. Kako prepoznati nasilje v najzgodnejši fazi, kako
razviti občutljivost za nasilje.
3. Vrste nasilja in kako ga preprečiti, kdaj vključiti druge
npr. policijo, CSD (prisotna Irena Grošelj Košnik,
predstavnica CSD in Mitja Klančar, predstavnik
Policije).
4.Nenasilna komunikacija v družini in šoli.
5. Analiziranje konkretnih primerov in pogovor o
realiziranih dejavnostih tima za preprečevanje nasilja v
šoli.
Akcijski načrt pripraviva skupaj z ostalimi člani tima za preprečevanje
nasilja v šoli, in sicer za vsako leto sproti; učence in njihove starše
namreč nameravava spremljati do konca devetletke.
ZAKAJ?
Vedenje ni prirojeno, pač pa se ga je treba učiti.
Otroke je potrebno učiti, da je v njihovem lastnem interesu
delati dobro, delati etično, delat moralno.
To ni učenje manipulacije. Vrednote živimo in jih kažemo skozi
vedenje.
Starši in vzgojitelji se moramo zavedati, da se otrok uči od nas in to
učenje je
uspešnejše, če ga preveva dober zgled in ljubezen.
Otrokom ni pomembno, za kaj se zavzemamo, pač pa, kaj počnemo.
PRAKTIČNI PRIMERI
DELAVNIC
…. ZAKAJ SPLOH DELAVNICE ...
CILJI:
•
Spodbujanje razmišljanja o čustvih, kako jih doživljamo, katera
so prijetna, katera so neprijetna, kako jih pokažemo, komu jih
zaupamo.
•
Spoznavanje, sprejemanje sebe in drugih ter večja povezanost
skupini.
•
Spoznavanje koristnosti skupnega dela in da skupno delo
omogoča zadovoljstvo, razvijanje pripravljenosti za skupno delo
in igro.
•
Ozaveščanje potrebe, da pomagamo drugim.
•
Navajati otroke, da osebne interese podrejajo interesom skupine
in postopno prevzamejo odgovornost za uspeh in neuspeh
skupine.
OBLIKA DELA:
•frontalna, individualna ali skupinska
METODE DELA:
•risanje, pogovor, pripovedovanje, razlaga, poslušanje, poročanje,
socialne igre
LITERATURA:
•dr. Kristjan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, Mi in čustva,
Didaktična mapa za 1. triletje OŠ
•Alenka Levec, To smo mi, Priročnik za učenje socialnih veščin
•OŠ Prežihovega Voranca, Razredne ure za vse nas, Priročnik za
učitelje
•Branko Ilotič, Razvijanje psihosocialne kompetence – usvajanje
socialnih veščin – igre skupinske identitete in pripadnosti
PRAKTIČNI PRIMERI
DELAVNIC
1. UVODNI DEL - uvodna motivacija, sproščanje, ogrevanje
Igra: PODAJ NAPREJ
Potek igre: tisti, ki ima žogico, pove, kako mu je ime, kje je zaposlen in vrže
žogico naslednjemu igralcu...
Igra: SKUPINSKO DELO BREZ DOGOVARJANJA
Potek igre: Skupine po tri, štiri.
S flomastri rišejo na večji papir.
Ne dogovarjajo se, kaj bodo narisali in tudi med risanjem se ne smejo
pogovarjati.
Eden začne, drugi nadaljuje in tako naprej.
Zaključeno delo razstavijo in se pogovorijo, kaj bi to lahko bilo.
2. GLAVNI DEL:
Igra: POIŠČITE TISTE, KI JIM PRIPADATE
Potek igre: Vsi člani skupine imajo zaprte oči in počakajo, da jim vodja na
hrbet nalepi barvno piko. V prostoru z barvo označimo zaklonišča. Oglasila
se bo sirena, ki bo naznanila nevarnost. Na znak sirene odprejo oči. Vsak
mora poiskati svojo skupino in oditi z njo v ustrezno zaklonišče.
Razvrščajo se v popolni tišini; sporazumevajo se lahko neverbalno; lahko
pomagajo drug drugemu, vendar brez besed.
Pogovor:
·
Kaj se je dogajalo z vami po znaku alarma?
·
Kako ste se počutili, ko so vas sprejeli v skupino?
·
Kako so se počutili tisti, ki jih nihče ni hotel sprejeti?
·
Ali je vendarle katera skupina sprejela tiste, ki niso imeli ustreznega
znaka?
·
Kaj pomeni biti sprejet v neko skupino, kaj pa biti izključen
(zavrnjen)?
·
Kdo je tisti, ki odloča, kdo je drugačen?
·
Ali vam je prijetno, če vas obeležijo kot drugačnega?
·
Ali ste to že doživeli?
3. ZAKLJUČEK - sproščanje, zabava
Igra: GORDIJSKI VOZELJ
Potek igre:
Udeleženci stojijo v krogu z ramo ob rami in z zaprtimi očmi. Roke iztegnejo
proti sredini kroga in poiščejo prosti roki (poskušajo se izogniti rokam svojih
sosedov in rokama ene in iste osebe). Nato odprejo oči in se poskušajo
razvozlati, ne da bi se spustili.
Igra: POTOVANJE
Potek igre: Vodja začne: “Jutri grem na počitnice in bom v svoj kovček dal
…” Nadaljuje naslednji.
Tisti, ki ugane smisel igre, zadrži to do konca in ne pove ostalim. Igra se
konča, ko vsi ugotovijo, kaj bodo vzeli s seboj na počitnice.
HVALA
ZA VAŠO POZORNOST
IN
AKTIVNO UDELEŽBO