Šola kot svetel sončen dan
V Lendavi nižji prispevek Pomurski vodovod Janez Krnc Franc in Marija Forjanič Pomurka in Pomurec leta Poplave odnesle pol milijona Maja bo večina Pomurcev le prišla do dovolj in zdrave pitne vode Treba si je vzeti čas in prisluhniti sočloveku Potrošništvo je kratkoročen beg Ko pride boter Anton, spomini oživijo in poletijo v preteklost Oddajte svoj glas najzaslužnejšima kandidatki in kandidatu Stran 5 Stran 11 Stran 13 Stran 15 Za cesti od Genterovec do Madžarske ter od Hotize do Hrvaške državi ni mar Stran 2 18. decembra 2014 Murska Sobota, leto lxvi, št. 51, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Pol stoletja Osnovne šole IV Murska Sobota V premislek Šola kot svetel sončen dan Čas Timotej Milanov Šola za učence s posebnimi potrebami – Te potrebe so enake kot pri vseh drugih, in to postati samostojen D anes si ga je težko vzeti. Vsi smo zasedeni in to radi poudarjamo. Kava? Kdaj drugič, danes res nimam časa, sem v totalni »gužvi«. Ena stran kovanca je resnična, saj današnji tempo pušča vedno manj prostora za družino, prijatelje, konjičke, za stvari, ki nimajo uporabne vrednosti, pa jih vendar radi počnemo. Druga je nekoliko prirejena, saj velikokrat sami potenciramo svojo zasedenost. Ta naj bi kazala na našo domnevno uspešnost in vpetost v dogajanje. Kdo pa danes še ima čas, samo »luzerji«. Vendar velikokrat slepimo sami sebe, ob tem ko hitimo kot muhe brez glave in se sami sebi zdimo pomembni, nezavedno delamo kup nepotrebnih majhnih stvari, buljimo v ekrane, si ogledujemo spletne strani in videe s primitivno vsebino, ob vsem tem pa seveda zmanjka časa, da bi se usedli s starim prijateljem, čeprav bi dober pogovor in nekaj smeha delovala na nas neprimerno bolj blagodejno. fotografija vida toš vskih Toplicah, je spregovoril tudi soboški župan Aleksander Jevšek: »Večina nas z 'drugačnostjo' nima preveč izkušenj. Takoj začutimo sočutje, nemoč, včasih bi se najraje obrnili stran. Zato sem ponosen, da v naši občini že toliko let uspešno in strokovno deluje šola, ki s svojim strokovno usposobljenim kadrom skrbi za najranljivejšo skupino otrok pa tudi za podporo njihovim staršem. Vsi skupaj pa se z angažiranim vključevanjem v družbeno življenje v naši občini trudijo razbijati stereotipe o 'drugačnosti'.« Pred mikrofon na oder pa so povabili tudi predstojnico soboške enote zavoda za šolstvo Ireno Kumer: »Osnov- na šola IV je s svojimi zaposlenimi nedvomno podoba tistih vrednot, ki so v vzgoji in izobraževanju temeljna razsežnost, a mnogokrat ne dovolj cenjena in priznana. To je sposobnost podariti otroku nasmeh in toplo besedo, ga razumeti in izžarevati življenjsko radost in optimizem ter seveda ljubezen. Biti otroku preprosto vzgojitelj, učitelj in prijatelj. Moje čestitke pa gredo tudi vsem učencem, ki jim je obiskovanje šole pomenilo sončen dan, ki jim je bilo v šoli omogočeno izraziti njihove lastne priložnosti. Vsem, ki so v šoli razvili in pridobili spretnosti, da lažje funkcionirajo v življenju.« Vida Toš Naročnik Avto Škafar, d. o. o., daje vsem naročnikom Vestnika 10 % popusta pri opravljenem servisu ali popravilu vozila. Kupon lahko unovčite do 31. 12. 2014. Popust velja za plačilo z gotovino. Popusti se med seboj ne seštevajo. Avto Škafar, d. o. o., Murska Sobota, tel.: 522 32 30 PE Lendava, tel.: 577 62 00 Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica Vestnika. # Nepreslišano »Verjamem, da so naši predhodniki – vse od prve ravnateljice Marije Gruškovnjak pa tudi do vseh drugih – na nas ponosni. V vseh teh letih smo se namreč uspešno odzivali na potrebe učencev s težavami v intelektualnem razvoju in tudi njihovih družin. Naša osnovna šola ni običajna, obiskujejo jo še posebej drugačni in posebej občutljivi učenci. Zato se trudimo, da ohranjamo značilnosti skupnosti s pristnimi medsebojnimi odnosi, iskrenostjo, sprejemanjem in ljubeznijo do otrok.« Na slavnosti, na kateri smo videli tudi združen nastop otrok IV. osnovne šole, otrok osnovne šole iz Črenšovec in Bogojine ter otrok iz vrtca v MoraKarikatura Anton Buzeti Osnovna šola IV v Murski Soboti je že septembra z najrazličnejšimi dogodki začela praznovati svoj jubilej, 50 let v preteklost namreč segajo začetki specializiranega šolstva v Murski Soboti. Ob tem so delavci šole pripravili številne zanimive dogodke: od zbornika z naslovom »Sledi 50 let« do razstave fotografij »Kot barve mavrice«. Praznovanje 50. rojstnega dne pa so zaokrožili s slovesnostjo v nabito polnem gledališču Park v Murski Soboti. Ravnateljica Metka Kuharič je v svojem govoru na hitro preletela zgodovino, takšna pa je bila tudi rdeča nit slovesnosti, ko so se »sprehodili« po časovnem traku od leta 1964 do danes: Tako deluje tudi trenutek, ki si ga v prazničnih dneh lahko vzamemo za razmislek o preteklosti in nadaljnji poti. Kdaj smo nazadnje v rokah držali fotografijo, ali sploh še vemo, kje jih imamo, ali pa vemo samo za stotine posnetkov, ki so shranjeni v eni od stotih map na računalniku in ki si jih najverjetneje nikoli več ne bomo ogledali. Kako močna je lahko njihova sporočilnost, priča zgodba Američanke Vivian Maier, ženske, ki je 40 let delala kot varuška, pri tem pa je bilo manj znano, da je tudi strastna fotografinja. Malo pred njeno smrtjo leta 2009 so v skladišču našli na tisoče negativov, na katerih so bile zajete podobe ljudi skozi čas. Gre za neprecenljivo dediščino, ki je obnorela fotografske navdušence in v marsikom spet vzbudila občutek za čas, ki se nikoli več ne vrne. Vzemimo si ga! 2 aktualno | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Praznik Občine Dobrovnik Občine bolj razumejo ljudi kot država Borut Pahor je bil osupel nad tem, kako ljudje živijo multikulturnost – Priznanja in zahvale gasilcem za nesebično pomoč ob poplavah V kulturnem domu v Dobrovniku so pripravili praznovanje občinskega praznika Občine Dobrovnik. Zbrane sta pozdravila župan Marjan Kardinar in Anna Car, predsednica MSNS, slavnostni govornik pa je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil osupel nad tem, kako ljudje in še posebno otroci v vrtcu in šoli v teh krajih doživeto živijo multikulturnost. Napovedal je, da bo prihodnje leto uradno obiskal Budimpešto in se srečal z madžarskim predsednikom Janosom Aderjem, da bi poglobila meddržavno sodelovanje. »Premalo je, da bi se pogovarjala le o političnih vprašanjih, zato bodo v času obiska pripravili slovenski kulturni večer,« napovedal pa je, da se pogovarjata, da bi avgusta skupaj prekolesarila slovensko madžarsko mejo. Še posebno pa se je za dobro sodelovanje in prijateljske odnose zahvalil madžarskemu veleposlaniku v Sloveniji Istvanu Sent-Ivanyiju, ki končuje svoj mandat. Spregovoril je tudi o pomenu manjših občin, katerim v času odločanja o ustanavljanju občin ni bil naklonjen, danes pa je med tistimi, ki jih zagovarjajo. »Pokazalo se je, zlasti v času Predsednik države Borut Pahor se je udeležil prireditve v počastitev praznika Občine Dobrovnik, ki letos praznuje svoj 16. rojstni dan. fotografija a. nana rituper rodež krize, da so odigrale pomembno vlogo pri razvoju in razumevanju problemov ljudi, česar na državni ravni nismo bili sposobni. Na razvoj in napredek pa največkrat ne vpliva velikost občine ali denar, ampak sposobnost ljudi.« Kako pomembna je povezanost, pa se pokaže tudi ob naravnih nesrečah. To se je pokazalo tudi ob letošnjih poplavah v Občini Dobrovnik, zato se je predsednik za pomoč zahvalil gasilcem in vojski. Ob slovesnosti v občini letos niso podelili občinskih nagrad in priznanj, so pa gasilcem PGD Dobrovnik ob 90-letnici delovanja podelili županovo priznanje. Poleg tega so se s posebnimi zahvalnimi listinami za pomoč pri reševanju ob letošnjih poplavah, ko so neutrudno reševali, kar se je rešiti dalo, zahvalili še PGD Dobrovnik, PGD Strehovci, PGD Žitkovci, Tiborju Vegiju, Martinu Smodišu, Dušanu Utroši, Venčeslavu Lorbku, Francu Koračinu ter Tiborju Farkašu in Dejanu Vargi, ki sta brez pomisleka skočila v vodo in rešila mater z otroki. V kulturnem programu so nastopili učenci Dvojezične osnove šole Dobrovnik. A. Nana Rituper Rodež Predlog rebalansa proračuna Občina Kobilje Občine ostale nedotaknjene Župan je Ščap Ohranitev glavarine in investicijskih sredstev še ni rešitev pred finančnimi rezi Upravno sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo Združenje občin je uspelo v pogajanjih s finančnim ministrom ohraniti prihodke v letošnjem leto nedotaknjene. Finančni minister je odstopil od namere, da bi občinam zmanjšal povprečnino s 536 evrov na 525 evrov, kot je bilo predvideno v zakonu o izvrševanju proračuna. Najnovejši predlog je bil še bolj rigorozen in je predvideval 494 evrov povprečnine. V zakonu je bila predvidena ukinitev sredstev za sofinanciranje investicij in sofinanciranje državnega deleža pri izvajanju investicij z evropskimi sredstvi. Po metodologiji izračuna povprečnine v Zakonu o financiranju občin bi morala znašati povprečnina v na- Stanko Gregorec, nekdanji župan in kandidat za župana v Kobilju na letošnjih lokalnih volitvah, je v začetku tedna prejel odločbo Upravnega sodišča v Mariboru, da je bila njegova pritožba glede nepravilnosti na županskih volitvah zavrnjena. Podana pritožba se je nanašala na nepravilnosti pri glasovanju na volitvah, delo volilnega odbora in veljavnost ene glasovnice. Potem ko so na sodišče poslali vso potrebno dokumentacijo, je to sprejelo sklep, da pritožba ni utemeljena, s tem pa je potrdilo sklep občinskega sveta, ki je podelil mandat Robertu Ščapu. slednjem letu 662 evrov. Po predlogu vlade bi jo oklestili za tretjino. Očitno je bilo dovolj argumentov, da vlada svojih predlogov ne bo uveljavila v rebalansu proračuna za letošnje leto, ampak se bodo o varčevalnih ukrepih ponovno pogovarjali januarja, ko bo na mizi rebalans proračuna za naslednje leto. Z enostransko uveljavitvijo varčevalnih ukrepov bi si vlada posledično nakopala več izdatkov, kot bi v resnici privarčevala. Upoštevati je namreč treba, da se pretežni del naložb z evropskimi sredstvi izvaja v občinah, in če vlada pri teh projektih ne bi izpolnjevala svojih zakonskih obveznosti delnega so- financiranja, bi se verjetno zgodilo, da bi ta sredstva morali vrniti v bruseljsko blagajno. To pa bi posredno vplivalo na gospodarsko rast. S tem se občine še niso izognile zmanjšanju sredstev. Pridobile pa so čas, da se na finančni rez lahko pripravijo. Poleg tega pa tudi čas, v katerem lahko zahtevajo nekatere spremembe zakonov, ki jim v sedanji obliki nalagajo neracionalno in potratno trošenje denarja. Ena takih cvetk je otroško varstvo, ko se izgublja energija in iščejo rešitve, kako zagotoviti in plačati npr. četrtino delovnega mesta, da bo vse v skladu s predpisanimi normativi. J. V. Zgodba o letošnjih županskih volitvah je s tem dobila epilog, novoizvoljeni župan Občine Kobilje pa je tako dokončno Ščap, ki je dosedanjega župana z 209 prejetimi glasovi premagal za en glas. Ravno zaradi majhne razlike v glasovih in vprašljivi eni glasovnici se je Gregorec s svojim volilnim štabom, ki ga vodi Marjan Farkaš, odločil, da naj zadevo preučijo pristojni organi. Kot je bilo razbrati iz povedanega, bo Gregorec odločitev upravnega sodišča spoštoval, s pritožbo pa je želel doseči, da se razblini vsak dvom o korektnosti in pravilnosti na zadnjih lokalnih volitvah. A. N. R. R. V Lendavi nižji prispevek za stavbno zemljišče Radenci Poplave odnesle pol milijona Ne bodo več šteli Za cesti od Genterovec do Madžarske in od Hotize do Hrvaške državi ni mar Pritožba Rožmanove in Rihtariča neuspešna Lendavski občinski svet je znižal vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 za pet odstotkov, vendar samo za fizične osebe. Vrednost točke zanje tako znaša 0,000467115, za pravne osebe pa ostaja enaka kot v letu 2013 in 2014 ter znaša 0,0004917. Znižanje vrednosti točke je pomoč občine ljudem, ki so zaradi poplav utrpeli veliko škodo, nespremenjena cena za pravne osebe pa je posledica odločitev podjetij, da bodo zahtevala plačilo za delavce, ki so kot gasilci zaradi pomoči ob poplavah izostali z dela. Z znižanjem vrednosti točke se bo nateklo v občinski proračun za približno 22 tisoč evrov manj denarja, če pa bi pri določanju vrednosti točke upoštevali še dvig cen življenjskih potrebščin v letih 2013 in 2014, bi to predstavljalo 35 tisoč evrov. V septembru in oktobru so znašali stroški ukrepov ob poplavah in plaziščih skoraj 490 tisoč evrov, od tega 121 tisoč evrov za gradnjo novega mostu v Genterovcih, 67 tisoč za ureditev ceste proti Sveti Trojici in 100 tisoč evrov za sanacijo v Gregorčičevi ulici ter za cesto v Lendavske Gorice in romsko naselje. Dosedanji stroški bodo bremenili občinski proračun, ki ga bodo sprejeli glede na načrt dela občinskega sveta do marca. Nadaljnja vlaganja za odpravo posledic poplav so ocenjena na več milijonov evrov in jih ne bo mogoče izvesti brez pomoči države. Star in dotrajan most, ki povezuje naselji Genterovci in Radmožanci, je bil neprevozen za promet od sredine letošnjega avgusta, ko ga so obilne padavine in narasle vode tako uničile, da ni bil več varen za promet. Nov most je širok nekaj manj kot enajst metrov, dolg pa devet metrov in ima hodnik za pešce in kolesarje. V treh mesecih, čeprav je za vse te postopke včasih potrebno slabo leto, so na Občini Lendava uredili vso potrebno dokumentacijo in most na novo zgradili. Novi je širok nekaj manj kot enajst metrov, dolg pa devet metrov, poleg dveh voznih pasov ima še hodnik za pešce in kolesarje. Da začasno ni bilo mostu, so še posebej občutili šolarji in kmetje pri opravilih na bližnjih poljih. M. H., A. N. R. R. Upravno sodišče Republike Slovenije je Občini Radenci poslalo sklep o pritožbi Maje Rožman in Civilne iniciative Radenci ter Ivana Rihtariča in skupine volivcev. Pritožbo je sodišče ovrglo. Spomnimo, da gre za zahtevo za ponovno štetje glasov iz prvega kroga letošnjih jesenskih lokalnih volitev. Rožmanova, Rihtarič in Civilna iniciativa Radenci so namreč mnenja, da občinska volilna komisija svojega dela ni opravila, kot je treba, nato pa naj bi proceduralne nepravilnosti na svoji prvi seji naredil še občinski svet oziroma komisija za potrditev mandatov. Zato omenjeni še vedno vztrajajo pri ponovnem štetju volilnih glasovnic. To pa sta tako volilna komisija kot občinski svet z argumentom, da zahteva o ponovnem štetju ni bila vložena pravočasno, zavrnili. Iz istih razlogov je pritožbo ovrglo tudi mariborsko upravno sodišče. Spomnimo, da sta bila v občinski svet v Radencih izvoljena dva člana radenske Civilne iniciative, in sicer Ivan Rihtarič in Dušan Domanjko, ki pa sta na prvi, konstitutivni seji občinskega sveta, takoj po potrditvi njunega mandata, tega vrnila. Omenimo še, da Civilno iniciativo Radenci vodi Roman Leljak, ki je na jesenskih volitvah kandidiral za župana, prišel v drugi krog, a tam izgubil proti protikandidatu Janezu Rihtariču, županu v minulem in zdajšnjem mandatu. Po drugem krogu je Leljak sklical tiskovno konferenco, na kateri je trdil, da je volilna komisija delala nepravilnosti. Zato je zahteval ponovno štetje glasov na glasovnicah iz prvega kroga. Dodajmo še, da se v roku, ki je zakonsko določen, nihče ni pritožil zaradi kakršnih koli nepravilnosti na volitvah v Radencih. V. T. aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 3 Svet pomurske razvojne regije Občine še ne poznajo evropskega »jedilnega lista« za naslednja leta Pomurski zakon ne bo v celoti uresničen, če ne bodo podaljšali njegovega izvajanja – Na razpisu izkoriščenih le 26 milijonov evrov Svet Pomurske razvojne regije, ki ga sestavljajo vsi župani, se je prejšnji teden sešel v Beltincih. Razpravljali so o celostnih prometnih strategijah občin in regij ter ukrepih trajnostne mobilnosti s predstavitvijo možnosti črpanja evropskih sredstev v naslednjem programskem obdobju in o izvajanju pomurskega zakona. Prometne strategije občin in mobilnost Predstavnica ministrstva za infrastrukturo mag. Polona Demšar Mitrovič je županom pojasnila smernice za pripravo celostne prometne strategije in trajnostne mobilnosti občin ter tudi evropski vir, iz katerega bo mogoče financirati pripravo strategije. V Pomurju je k izdelavi tovrstne strategije v iztekajočem se finančnem obdobju pristopila Občina Ljutomer, ki strategijo že izvaja. Cilj trajnostne mobilnosti je spremeniti sedanje razumevanje trajnostne mobilnosti, ko sta v zavesti ljudi na prvem mestu mobilnost in dostopnost z osebnimi avtomobili. Po novem naj bi se ta odnos spremenil in postavil na prvo mesto pešca, kolesarja, javni prevoz in šele na koncu osebni avtomobil. Nov pristop spreminja logiko razumevanja mobilnosti, ki se je začela in končala z denarjem za infrastrukturo. Cilj je izboljšanje kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Pristop k izdelavi celostnih prometnih strategij zahteva spremembo miselnosti in vključevanje širokega kroga udeležencev pri izvajanju strategij. Kljub vsemu se vlaganjem v infrastrukturo ni mogoče izogniti. V Ljutomeru pri ukrepih na področju kolesarjenja v naslednjih treh letih načrtujejo investicije v višini 1,5 milijona evrov. Za evropsko sofinanciranje projektov trajnostne mobilnosti bo imela Slovenija 47 milijonov evrov. Iz kohezijskega sklada bo (ob 15-odstotni državni udeležbi) na voljo 26 milijonov evrov. Ta sredstva so na voljo za nemestne občine. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ob 20-odstotni državni udeležbi) bo za mestne občine na voljo 21 milijonov evrov. Problem je, da večini občin dostop do sredstev iz kohezijskega sklada ne bo dostopen. V projekt se namreč lahko vključijo občine z mestnim statusom ali konzorcij občin, v kateri ima vsaj ena mestni status. Če bo tako, je to eden od kazalnikov, kam oziroma kako je nastavljen regionalni razvoj v prihodnje. V razpravi na to temo se je pokazalo, da so občine trenutno brez vedenja, kaj in kako bodo lahko financirale v naslednji finančni perspektivi s pomočjo evropskih sredstev. Očitno je dvotirno načrtovanje regionalnega razvoja zameglilo položaj regij in velika nevarnost je, da se bodo sredstva ponovno centralizirala. Pomurski zakon Poročilo o izvajanju ukrepov Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010– 2015 za lansko leto kaže na to, da država zakonskih obveznosti do konca leta 2015 ne bo izpolnila. Od začetka izvajanja tega zakona je vlada že nekajkrat spremenila program njegovega izvajanja. V lanskem letu je bil za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest objavljen peti javni razpis. Skupaj je bilo razpisanih 5,3 milijona evrov za leti 2013 in 2014. V lanskem letu je bilo izvedenih 18 projektov začetnih investicij, izplačanih pa 1,1 milijona evrov. V okviru programa spodbujanja človeških virov je bil objavljen razpis, v katerem je bilo na razpolago 1,7 milijona evrov, vendar ga je vlada po rebalansu proračuna preklicala. Podobno se je zgodilo s programom socialnega podjetništva. Tega so konec lanskega leta ponovili. Na voljo je bilo namesto 1,5 milijona le 1,3 milijona evrov. Sredstva so bila dodeljena za en projekt v višini nekaj več kot 77 tisoč evrov. Poročilo o izvajanju zakona zajema finančne spodbude za neposredne tuje investicije, ki jih dodeljuje Javna agencija SPIRIT. Subvencijo v višini 3,3 milijona evrov je pridobilo osem investicij. Tuji investitorji bodo investirali 14,8 milijona evrov in ustvarili 353 de- lovnih mest. RRA Mura je v tem sklopu pripravila dva projekta. Uspešen je bil projekt Elrada International. Za izvajanje nalog zakona je dobil RRA 120 tisoč evrov. Dokončnih podatkov za povrnitev prispevkov in priznanih davčnih olajšav samo za leto 2013 ni. V letu 2012 so znašale davčne olajšave za poslovanje skoraj milijon evrov. Delodajalcem je bilo povrnjenih nekaj več kot 300 tisoč evrov prispevkov. Medpodjetniški izobraževalni center je dobil za svoje aktivnosti in nabavo opreme 1,3 milijona evrov. Iz programa razvoja podeželja je bilo regiji izplačanih 27 milijonov evrov. Za program razvojnih jeder je bilo izplačanih 5,2 milijona evrov. Tu gre za tri projekte, in sicer projekt radgonskega Eltija, ki je že končan, projekt obdelave in ravnanja z odpadki, ki se končuje naslednje leto, in razvpit Seawey v Puconcih. V poročilu je omenjena še organizacija treh srečanj v okviru projekta oskrbe z vodo v Pomurju. Pri pregledu poročila je potrebna doslednost. Eno je uresničevanje programa, ki je neposredno povezan z zakonom oziroma bi ga bilo treba izvajati v skladu z zakonom. Realizacija tega po treh letih in razpisi za realizacijo projektov v letošnjem in naslednjem letu kažejo, da vlada ne bo zagotovila zakonsko predvidenih sredstev. Rešitvi sta dve, ena je podaljšanje zakona, kar je glede na trenutno stanje državnih financ težko verjetno. Neumestno je operirati s sredstvi iz drugih virov kot s sredstvi, ki naj bi bila sestavni del zakona. Sredstva za spodbujanje neposrednih tujih investicij, ki jih podeljuje Javna agencija SPIRIT, nimajo nobene neposredne povezave z izvajanjem zakona in jih ni mogoče šteti kot enega od finančnih virov, s katerim država uresničuje zakon. Podobno je z drugimi tremi evropskimi viri: Razvojni centri slovenskega gospodarstva, Program razvoja podeželja in Projekt vodooskrbe Pomurja. Pri Programu razvoja podeželja je bilo na podlagi zakona v uredbi določeno, da mora biti deset odstotkov od 300 milijonov razpisanih sredstev za Pomurje. S tremi uspešnimi projekti je bilo izkoriščenih na razpisu le 26 milijonov evrov. Po izkoriščenju sredstev PRP naj bi bilo po zakonu po posebni uredbi v Pomurje usmerjenih do konca leta 2013 40 milijonov evrov, bilo pa jih je nekaj več kot 27 milijonov evrov. Uredba določa razvojno najbolj izpostavljena področja v Sloveniji, katerim se prizna pri točkovanju deset odstotkov dodatnih točk na račun razvojne prizadetosti. Projekt oskrbe z vodo je prav tako v zakonu, in to izključno zaradi tega, da Pomurje v tej finančni perspektivi ne bi ostalo ponovno brez vode. J. V. Mestna občina Murska Sobota Mandat začeli s slabimi novicami na dnevnem redu Poleg zvišanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in parkirnine pri bolnišnici svetniki obravnavali tudi izgubljeno tožbo Po uvodni seji soboškega mestnega sveta se je začelo zares. Potem ko so mestni svetniki opravili »kadrovsko« dopisno sejo, na kateri so imenovali člane delovnih teles in nadzornega odbora občine, so se spopadli z nekaterimi resnimi vprašanji. Proti prej omenjenemu načinu imenovanja članov odborov je protestiral nekdanji župan Anton Štihec, ki je menil, da bi morali svetniki o predlaganih članih razpravljati. Kljub njegovim pomislekom so svetniki zapisnik dopisne seje potrdili. Župan Aleksander Jevšek je Štihcu povedal, da je sklic dopisne seje narekovala časovna stiska in da je bila sklicana po poslovniku. V nadzornem odboru občine pa sedijo Gabrijela Jakob, Roman Ladislav Ratkai, dr. Branko Škafar in Romeo Varga. S spremembo odloka o drugem rebalansu letošnjega proračuna so svetniki za nekatere proračunske postavke nekoliko »razrahljali« omejitve, ki so jih postavili prejšnjemu županu, pri katerih ni smel samostojno odločati o prerazporeditvah, večjih od štiri tisoč evrov. Kot so zapisali v obrazložitvi, so to omogočili na postavkah s področja sociale, »kjer župan nima neposrednega vpliva, saj stroški nastajajo na podlagi zunanjih dejavnikov«. Svetniki so odpravo omejitve večinoma pozdravili, je pa svetnika Andreja Mešiča (SDS) zmotilo dejstvo, da je bil odlok na odboru za proračun in finance sprejet soglasno na čelu s predsednikom (Robert Celec), ki se je po njegovih besedah v preteklosti zavzemal za rigorozne omejitve županu. Zvišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Svetniki so podprli tudi povišanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Ta bo znašala v prihodnjem letu 0,00064601 evra na kvadratni meter, to pa pomeni triodstotno povišanje v primerjavi z letošnjim letom in bo v občinski proračun pripeljalo dodatnih 54 tisoč evrov. Za stanovanjske nepremičnine (100 kvadratnih metrov) bo to pomenilo povišanje za 2,71 evra, za stanovanja (50 kvadratnih metrov) pa 1,35 evra. Občutnejša bo razlika pri poslovnih nepremičninah (100 kvadratnih metrov), kjer bo treba odšteti 7,9 evra več, prav tako pri industrijskih nepremičninah (100 kvadratnih metrov), kjer bo povišanje za omenjeno kvadraturo pomenilo 5,64 evra več. Predlogu, ki je sicer bil potrjen, so nasprotovali svetniki Modre liste in SDS. »Obeta se nam zmanjšanje glavarine, vsi pa smo navajeni na neki komunalni standard, ki se mu nismo pripravljeni odpovedati, zato moramo več prispevati sami,« je povedal svetnik SMC Marjan Gujt. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 Izgubljena tožba s Petrolom Svetniki so potrdili program čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v obdobju 2015–2018, pri čemer pa niso mogli mimo izgubljene tožbe s Petrolom, zaradi česar bo občinski proračun lažji za več kot 856 tisoč evrov. V pravdi iz leta 2008 je Petrol občino tožil zaradi stroškov, ki so nastali z odvozom blata s soboške čistilne naprave. V koncesijski pogodbi za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod na območju mestne občine, ki bo v veljavi do leta 2027, je namreč določeno, da je za stroške odvoza blata odgovorna občina, če blato doseže 22-odstotno sušnost, pod to vrednostjo pa koncesionar (Petrol), ki je sodišču očitno predstavil prepričljivejše argumente, zakaj take sušnosti ni mogel dosegati. Petrol je občino tožil za 580 tisoč evrov z obrestmi. Po besedah svetnika Mitje Slavinca je koncesijska pogodba za soboško občino škodljiva. Kot pravi, bi moralo biti razmerje med strankama v zadovoljstvo obeh: »Kaj bo reklo dvajset tisoč občanov, ko bodo ugotovili, da morajo plačevati več zaradi škodljive pogodbe. Če ne drugega, bomo razmislili o tem, kam bomo šli 'tankat'.« Župan Jevšek je po lastnih besedah strokovnim službam že naročil, da pregledajo vse elemente konce- sijske pogodbe: »Ko bomo pripravljeni, se bomo sešli s Petrolom in se skušali dogovoriti o spremembi.« Dražja tudi parkirnina na parkirišču ob bolnišnici Parkiranje na občinskem parkirišču ob bolnišnici v Rakičanu bo odslej stalo 50 centov za vsako začeto uro parkiranja, to je dvajset centov več kot doslej, parkirnino pa bo treba plačati med šesto in osemnajsto uro. Nadomestilo za izgubljen parkirni listek bo znašalo pet evrov. Asfaltirano parkirišče je občina zgradila s pomočjo sredstev ministrstva za infrastrukturo, saj je na razpisu Park & Ride uspešno pridobila 340 tisoč evrov. Tako pobrana sredstva bo občina uporabila za vzdrževanje parkirišča. Jevšek držal predvolilno obljubo Kot so sporočili iz mestne uprave, bo od ponedeljka odpravljeno plačljivo parkiranje v središču Murske Sobote za prvih 30 minut parkiranja, vendar z obvezno namestitvijo parkirne ure. Po pretečenih 30 minutah parkiranja bo v vseh modrih conah v najožjem središču mesta še naprej obvezno plačilo parkirnine na parkomatih, kot je bilo doslej (do ene ure 0,5 evra, do dveh ur evro, do treh ur dva evra, do štirih ur tri evre, do petih ur štiri evre in nad pet ur pet evrov). »Parkirni listek iz parkomata, ki je hkrati račun, je treba namestiti na vidno mesto v avtomobilu (pod vetrobranskim steklom), tako da je mogoča kontrola,« so še zapisali v izjavi za javnost. S tem je Jevšek uresničil napovedi, ki jih je pred drugim krogom letošnjih županskih volitev posebej omenjal tudi v Vestniku, ko je povedal, da želijo na ta način pritegniti ljudi nazaj v mestno središče. Prav tako je že odprl vrata za občane, ki ga lahko obiščejo enkrat mesečno po predhodni najavi. Z občine so sporočili, da je bilo zanimanje občanov za prvo srečanje z županom izjemno, saj se jih je prijavilo okoli trideset. Kot je še napovedal, se bodo v prvih dneh po prevzemu občine začeli ukvarjati tudi s čiščenjem vodotokov v primestnih naseljih, ki so jih letos prizadele obilne padavine. Če bo novi soboški župan še naprej dosleden pri svojih obljubah, gre kmalu pričakovati spremembo pri vožnji s Sobočancem, saj morajo zdaj prebivalci primestnih naselij plačati vozovnico s 50-odstotnim popustom na primestnih linijah, in uvedbo enkratne nagrade v višini 500 evrov za vsakega novorojenca v občini. T. M. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 98,80 evra, za pravne osebe 145,60 evra, za naročnike v tujini 208 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 62,40 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.100 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Nafta Petrochem ima dolg do okolja Ključavnice pripravljene za vsa vrata Stečaj brez proizvodnje je (raz)prodaja premoženja – Stečajni senat ni dal soglasja stečajnemu upravitelju – Občina Lendava prijavila terjatev v višini 1,9 milijona evrov – Država naj bi območju plinskega polja in petrokemične proizvodnje dodelila poseben status Šestindvajset delavcev Nafte Petrochema bo najverjetneje delalo samo še do konca leta, kot imajo s stečajnim upraviteljem Silvom Zorcem tudi sklenjene pogodbe o delu. Za vsa vrata objektov namreč že pripravljajo ključavnice, to pa pomeni, da ni možnosti za nadaljevanje proizvodnje. Po pričakovanju naj bi stečajni upravitelj zadržal le pet delavcev, ki bi poskrbeli za varovanje premoženja. Kaj se je stečajni upravitelj pogodil z iComoditiesom Stečajni postopek Nafte Petrochema torej poteka v smeri črnega scenarija, torej da ni zanimanja za najem objektov in nadaljevanje proizvodnje, stečajni postopek pa bo, klasično po slovensko, samo (raz)prodaja premoženja. To, da se stvari zapletajo, dokazuje tudi objavljeno izredno poročilo stečajnega upravitelja. Stečajni senat namreč ni dal soglasja za sporazum, ki ga je stečajni upravitelj sklenil 27. novembra z družbama iComodities in BGK glede nakupa tovarne metanola oziroma ustanovitve treh novih družb Metanol, Rezervoarji in Industrijske storitve. Sporazum je namreč predvideval, da morata kupca do konca marca prihodnje leto plačati kupnino, dogovorjeno pred začetkom stečajnega postopka, v nasprotnem primeru pa bosta vrnila poslovne deleže, ki jih imata ob Nafti Petrochemu v omenjenih treh družbah. Sporazum je namreč določal postopke za rešitev in ureditev medsebojnih razmerij, ki so pomembna za zagon proizvodnje metanola. Zdaj se bo stečajni upravitelj s kupcema poskušal dogovoriti, da soglasje sodišča ne bi bilo več pogoj za uveljavitev vsebine sporazuma. Naslednji pogoj pa je, da se v desetih dneh od objave izrednega poročila stečajnega upravitelja ne bo oglasil kakšen upnik, ki bi dokazoval, da je bolje, da takšnega dogovora upravitelj ne sklene. Stečajni senat ni dal soglasja za sporazum, ki ga je stečajni upravitelj sklenil 27. novembra z družbama iComodities in BGK glede nakupa tovarne metanola oziroma ustanovitve treh novih družb Metanol, Rezervoarji in Industrijske storitve. Komunalna vprašanja so lahko lokalna Med upniki Nafte Petrochema, ki so morali do devetega decembra prijaviti svoje terjatve, je tudi Občina Lendava. Prijavila je terjatev v višini nekaj več kot 1,9 milijona evrov, predvsem zaradi obveznosti, ki jih ima družba do sanacije okolja in potoka Kopica, kamor so izpuščali odpadne vode iz industrijske čistilne naprave. Okoljevarstveno dovoljenje za to imajo le še do konca tega leta. Ali bo stečajni upravitelj terjatev sploh priznal in v kakšni višini, ni mogoče napovedati, je pa bil na zadnji seji občinskega sveta jasno izražen interes, da komunalna infrastruktura in izvajanje komunalne službe na Naftinem dvorišču, ki se je zdaj znašla v klopčiču stečajnega postopka, preide na lokalno industrijsko komunalno podjetje. Kaj je strateško po lokalnem barometru Občinski svet je podprl tudi predlog župana Antona Balažka glede stališča lokalne skupnosti do pripra- ve vladnega dokumenta, s katerim bi država območju plinskega polja in petrokemične proizvodnje dodelila poseben status. Dobro je to, da je lokalna skupnost o tem zdaj prvič vprašana za mnenje, drugo pa je, ali bo v Ljubljani tudi upoštevana ali samo slišana v delu, ki bo ustrezal posamičnim interesom, je o tem še dejal Balažek. Bistvo predloga, o katerem bo podrobneje razpravljal še odbor za gospodarstvo, je, da ima to območje strateški pomen tako za Slovenijo kot tudi za lokalno skupnost, in sicer z vidika razvoja geotermije, plinskega polja in prometnih povezav, posebej pa omenja tudi zahtevo za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva za črpanje plina in revitalizacijo tega območja ter javni interes v smislu izboljšanja socialne slike in zmanjšanja brezposelnosti z zagonom dejavnosti ter odpiranjem delovnih mest. Majda Horvat Javno podjetje Prlekija Davorin Kurbos ostaja direktor Za mesto direktorja se je potegoval tudi Zlatko Erlih, ker se ne strinja s konceptom enega upravljavca KMEČKA SALAMA 300 g Davorin Kurbos, dozdajšnji direktor Javnega podjetja (JP) Prlekija, d. o. o., je izbran za vodenje družbe za nov petletni mandat. Zanj se je med skupaj štirimi prijavljenimi na razpis – ta je bil objavljen zadnje dni novembra – odločil Svet ustanoviteljic Javnega podjetja Prlekija, v katerem so župani osmih občin, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. Podjetje je v stoodstotni lasti teh osmih občin, ki pa imajo pri odločanju v svetu ustanoviteljic in tako tudi pri imenovanju direktorja glasovalno pravico glede na ustanovne deleže. Največ ali slabih 31 odstotkov obvladuje Občina Ljutomer, Občina Gornja Radgona ima 22,5 odstotka, Občina Radenci 13,7, Apače 9,5, Križevci 9, Sv. Jurij ob Ščavnici 7,6 ter občini Veržej in Razkrižje po 3,4 odstotka. Občine so JP Prlekija ustanovile konec maja 2009, Davorin Kurbos pa je vodenje podjetja prevzel avgusta 2009. Zdaj so zanj glasovale ustanoviteljice, ki imajo skupaj v JP Prlekija kot družbenice 60-odstotni lastniški delež. Po naših informacijah naj bi razpisne pogoje izpolnjevala dva kandidata, in ta drugi je bil mag. Zlatko Erlih, zdajšnji direktor Komunale Radgona. Kot sam pravi, se je na razpis prijavil zato, ker se ne strinja s konceptom enega upravljavca javnega vodovoda, ampak misli, da bi se dalo najti model, ki bi ob JP Prlekija kot glavnem upravljalcu z nekimi pogodbami in iskanjem sinergij omogočal obstoj tudi drugim delujočim podjetjem, ki opravljajo oskrbo s pitno vodo. Za Kurbosa se je med štirimi prijavljenimi na razpis odločil Svet ustanoviteljic Javnega podjetja Prlekija, v katerem so župani osmih občin, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. JP Prlekija so občine ustanovile zaradi skupnega projekta oskrbe prebivalstva s pitno vodo, podsistem C pomurskega vodovoda, ki bo občine povezal zaradi skupne infrastrukture in zagotovitve skupnega izvajalca gospodarske javne službe. JP Prlekija je oskrbo s pitno vodo kot glavno dejavnostjo začelo aprila 2010, ko je dejavnost z zaposlenimi prevzelo od KSP Ljutomer in dobilo v najem komunalno infrastrukturo nekaterih občin. Podjetje ima sedež na Babinski cesti v Ljutomeru, zdajšnje upravne prostore pa je kupilo v stečajnem postopku podjetja Natral in za to ter tudi za zadolžitev do največ 500 tisoč evrov v ta namen dobilo soglasje občin ustanoviteljic. Majda Horvat Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 30 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe na področju elektrotehnike. Najbolj iskani delavci v tem tednu: elektroinštalaterji - 8, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4, tesarji ipd. - 3. Iščejo se tudi: strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami - 2, predmetni učitelji v osnovni šoli - 2, zidarji ipd. - 2, natakarji - 2, zdravniki specialisti splošne medicine - 1, strokovnjaki za zdravstveno nego - 1, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov - 1, poslovni sekretarji - 1, bibliotekarji, dokumentalisti ipd. - 1, tehniki zobne protetike, ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov - 1, grafični in multimedijski oblikovalci 1, referenti v turističnih in potovalnih agencijah - 1, dokumentalisti ipd. - 1, strugarji ipd. - 1, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo - 1, ličarji in loščilci - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Vestnikovi naročniki dobijo VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 5 Pomurski vodovod Maja bo večina Pomurcev le prišla do dovolj in zdrave pitne vode Večina občin se je lotila izvedbe projekta odgovorno in zagotavlja svoj prispevek h gradnji – »Svetli izjemi« sta Dobrovnik in Tišina likvidnostni položaj občine usklajevalke. Daniel Kalamar je opozoril še na en problem, in sicer so se občine pred začetkom projekta premalo zavedale, da gre za občinske projekte. Tudi vsa gradbena dovoljenja so izdana občinam in ne občini usklajevalki ali novoustanovljenemu podjetju. Pri pregledu dokumentacije in popisih del je bilo odkritih nekaj nedoslednosti, ki se zdaj kažejo pri izvedbi. Na srečo pri projektih ne gre za velike pomanjkljivosti. Po opravljenih izračunih dodatna dela ne bodo presegla predvidenih pet odstotkov, ki jih je po pogodbi mogoče priznati in finančno pokriti. Dokončanje pomurskega vodovoda ni več pod vprašajem. Tako je vsaj glede sistemov A (UE Lendava) in B (UE Murska Sobota). Pri obeh sistemih dela pospešeno potekajo. Izvajalci na posameznih sklopih znotraj sistemov so uspeli opraviti dela, ki so bila po časovnih načrtih predvidena za december in januar. Sistem A Iz poročil o izvedenih delih pri sistemu A se vidi, da so skoraj končana dela pri transportnih in primarnih vodih. Pri sklopu 1 (občini Velika Polana in Turnišče) je transportni vod končan, primarni pa se končuje. Končanih je dobrih 80 odstotkov sekundarnih vodov. Podobna so razmerja opravljenih del pri sklopu 2 (občini Črenšovci in Odranci). Pri sklopu 3 (občine Kobilje, Lendava, Dobrovnik) ni zastojev pri gradnji transportnih in primarnih vodov in so dela v sklepni fazi. Nekoliko drugače je pri tem sklopu z gradnjo sekundarnih vodov. Na prvih dveh sklopih potekajo dela pri gradnji sekundarnega omrežja vzporedno z gradnjo primarnih in transportnih vodov. V Odrancih so tako vsa dela končana, tudi obnova cestne infrastrukture. Čakajo le na priključitev porabnikov. Na tretjem sklopu izvajalci še niso zgradili niti polovice sekundarnega omrežja. Problem ni v tehničnih težavah, ampak na ravni lokalnih skupnosti. Pri sklopu 3 so dela na sekundarnem omrežju v Občini Kobilje in Občini Lendava v sklepni fazi. Povprečje, pogojno rečeno, kvari Občina Dobrovnik. Pri gradnji sekundarnega omrežja, po katerem priteče voda do pip porabnikov, morajo finančno sodelovati tudi občine. Finančna udeležba ni visoka in znaša le deset odstotkov vrednosti projekta. Občina Dobrovnik svojega deleža sofinanciranja ni zagotavljala v skladu s časovnim načrtom, zato so dela zastala in je narejena komaj slaba tretjina sekundarnega omrežja. Dokler Dobrovnik ne bo zagotavljal lastne udeležbe, se dela ne bodo nadaljevala. Druge občine pač niso pripravljene kreditirati Dobrovnika in tudi ne kažejo nobenega razumevanja za morebitne težave. Preprosto niso več pripravljene še enkrat nasesti obljubam dobrovniškega župana. Po začetnih težavah glavnega izvajalca Jedinstva so se zdaj tudi na tem področju razmere uredile. Po dveh temeljitih kontrolah projekta in preverjanju izdanih finančnih situacij financiranje projekta zdaj normalno poteka po izdanih situacijah. Do konca novembra sta bili končani dve tretjini del, dobra tretjina pa bo končana decembra in do konca maja naslednje leto. Gre za tehnološko najzahtevnejši del naložbe, in sicer gradnjo vodohranov, črpališč in drugih objektov. Gre za tehnološki del sistema, ki zagotavlja normalno delovanje in oskrbo s pitno vodo. Za sistem B prva uporabna dovoljenja S približno podobno dinamiko potekajo dela na največjem in najzahtevnejšem sistemu B. V treh občinah – Beltincih, Murski Soboti in Tišini – so dela končana. V Murski Soboti je v sklepni fazi obnova vodohrana. V omenjenih treh občinah ni bilo zahtevnejših del na sekundarnem omrežju, ampak so gradili transportne vode ter delno gradili in obnavljali primarne vode. Končana so tudi dela na infrastrukturnih objektih, obnovljeno je črpališče v Krogu in zgrajen nov vodohran v Beltincih. Prejšnji koordinator Skrb za zaloge vode Pri sistemu B so na omrežju in objektih v omenjenih treh občinah in na transportnih primarnih vodih sklopa ena in dva v drugih občinah začeli tehnične prevzeme in pridobivati uporabna dovoljenja. S tem se ukvarja javno podjetje. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja se prenesejo sistemi v upravljanje na novo podjetje. Na sestanku sredi meseca se bodo z občinami ustanoviteljicami začeli dogovarjati o vzdrževanju. Zgrajena infrastruktura skupnega pomena bo skupna last, medtem ko bo postala preostala infrastruktura občinska last. Tega, kakšna bo končna cena vode za občane, Daniel Kalamar še ne more napovedati. Določiti jo bo treba v skladu z uredbo o metodologiji določanja cen javnih storitev. Ta pa je lahko za občane neugodna, saj občinam omejuje subven- Beltinski vodohran je eden od pomembnejših objektov. Resnici na ljubo je bolj podoben kelihu kot vodnemu rezervoarju. Upajmo, da se voda v njem ne bo spreminjala v vino, kajti potem … fotografija nataša juhnov Sistem C ne poteka gladko Sistem C (UE Ljutomer, Gornja Radgona) so nekateri lokalni politiki, delujoči na državni ravni, ves čas potiskali v ospredje. Z lobiranjem so poskušali celo doseči, da se ga začne izvajati brez ustrezne dokumentacije. Je pa res, da je bilo pri tem sistemu kar nekaj težav, ki so jih povzročale državne agencije (služnosti in stavbne pravice), nato se je zapletlo pri občini usklajevalki – Ljutomeru. In ko se je zdelo, da so zadeve stekle, so se razširile govorice o ugotovljenih nepravilnostih in uvedbi supernadzora oziroma revizije opravljenih del, ki jih je zahtevala usklajevalka projekta ljutomerska županja mag. Olga Karba. Po nekaterih neuradnih podatkih evropsko financiranje projekta naj ne bi bilo zagotovljeno. O vsem tem za zdaj iz ljutomerske občine nismo dobili pojasnil. projekta in zdaj direktor Javnega podjetja sistem B Daniel Kalamar je povedal, da za zdaj dela na drugih nezgrajenih odsekih potekajo po načrtu. Pri sklopih A in B z deli za dva meseca prehitevajo časovni načrt. Pri sklopu C (Občina Moravske Toplice) pa gradnja poteka po načrtih. Tudi na tem odseku so že nadomestili zamudo, do katere je prišlo na začetku projekta, ki se je začel najpozneje. Za zdaj tudi uspešno rešujejo poravnavanje obveznosti dveh nelikvidnih občin Šalovci in Gornji Petrovci. Ti dve svoje obveznosti poravnavata s storitvami svojih dveh režijskih obratov in zato ni zapletov in zaostankov pri izvedbi. Po besedah Daniela Kalamarja je presenetljivo bila in je še vedno največji problem tišinska občina. Vodstvo te občine še vedno ni poravnalo vseh svojih obveznosti in to predstavlja finančni problem za Občino Grad kot usklajevalko projekta. Ta občina zato glede na svojo velikost in proračun ter finančni obseg projekta komaj sestavlja konec s koncem. Tišinsko muharjenje v kalni vodi in stalno izsiljevanje za drobne protiusluge s takšnimi ali drugačnimi storitvami posredno vpliva na cioniranje storitev. Daniel Kalamar je opozoril na še eno pozitivno ugotovitev. Izkazalo se je, da trenutno zajetje pitne vode pokriva potrebe sistema B, zato verjetno ne bo treba graditi črpališča v Gornjih Črncih, ampak bo za rezervo dovolj obnova zajetja v Hraščicah. Novo podjetje ne prevzema samo upravljanja vodovodnega sistema, ampak je po izdanem vodnem soglasju dolžno skrbeti za zdravo vodo in dovolj vode. Tu naletimo na nedoslednost delovanja državnih organov. Za črpanje 150 litrov vode na sekundo je bilo pri projektu sistema B treba izdelati študijo vplivov na okolje in si pridobiti okoljevarstveno soglasje. To sicer ni nič narobe, toda ob tem je umestno vprašanje, kaj pomeni za oskrbo s pitno vodo izdano soglasje za črpanje 300 litrov vode na sekundo za zdaj zgrajen namakalni sistem. Problem je namreč , da oba uporabljata vodo iz istega vodonosnika. Sistem B je za zdaj še trdno povezan, kljub tišinskim muham, zato normalno potekajo priprave na drugo fazo projekta s podobno finančno težo kot pri prvem delu projekta (40 milijonov evrov). Ta del projekta zajema obnovo in zamenjavo zastarelih in še salonitnih omrežij. Daniel Kalamar je prepričan, da bo projekt do prvega razpisa pripravljen, saj je zdaj lažje, in sicer na eni strani zaradi izkušenj, na drugi pa zaradi operativnega delovanja podjetja. Upa, da bodo v naslednjem letu sprejeli dogovor o občini, ki bo usklajevalka druge faze projekta. J. Votek UGODNOST ZA UPOKOJENCE PLAČILO POLOŽNIC NA BANČNIH OKENCIH NOVE KBM ŽE ZA 0,59 EUR Ugodnost velja ob plačilu iz osebnega računa, za vse upokojence, komitente Nove KBM, ki na svoj račun prejemate redni priliv iz naslova pokojnine ali rente. Več na: www.nkbm.si/upokojitev obiščite www.nkbm.si in se z našimi svetovalci pripravite na jutri t: 080 17 50 | www.pripravi.se 6 kmetijstvo | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Aleksander Smodiš Goričko ni zavržen kmetijski prostor Namesto tarnanja bi bilo dobro podpirati vitalne kmete z znanjem in voljo – Kmetija z letno pridelavo okrog 70 ton pšenice stabilna O Goričkem v zadnjem obdobju govorimo kot o okolju zamujenih priložnosti. Navsezadnje je tudi okolje zavoženih priložnosti. Ena od teh je zagotovo sadjarstvo, ki se komaj ohranja pri življenju. So pa tu že hektarji zapuščenih sadovnjakov, ki jih subvencijski špekulanti zlorabljajo za pridobivanje ekoloških subvencij. Goričko ima kljub svoji »tragiki« drugačen obraz. Na tem območju vztraja kar nekaj domačinov z znanjem in pozitivnim odnosom do zemlje. To so kmetje srednje generacije, ki so ostali zvesti tradiciji svojih staršev in nadaljujejo kmetovanje. Velika večina teh je izobraženih in so svojim kmetijam začrtali jasne usmeritve in jih tudi temu ustrezno opremili. Priznati jim je treba, da so glede na bistveno bolj trdo skorjo kruha, kot je tista v ravninskem delu, razdelili tveganja na svojih kmetijah. Skoraj nobeden ni odvisen samo od ozke specializirane usmeritve. Aleksander Smodiš iz Kuštanovec nadaljuje kmetovanje na kmetiji svojih staršev, ki so še vedno aktivni. Ves čas je bila to mešana kmetija s poljedelstvom in živinorejo, predvsem govedorejo. Takoj po končani srednji kmetijski šoli je razmišljal o počasni specializaciji. V tistih časih so videli priložnost v reji piščancev. Okrog leta 2000, ko je zašel Agromerkur v resne težave in se je znašel v stečaju, je videl, da z vztrajanjem pri ozki usmeritvi izpostavlja sebe in družino prevelikemu tveganju. Delno bi to lahko Aleksandra Smodiša bolj kot kmetija, ki je urejena in usmerjena, skrbi preživetje Pomurskih mlekarn. fotografija nataša juhnov blažili z delavsko plačo žene, ki je bila zaposlena. Hkrati reja piščancev ni bila poseben izziv. Ugotovil je, da pri piščancih samo opravlja delo in nosi del tveganj, znanje pa je ostalo neizkoriščeno. Leta 2000 so kmetijo postavili na novo. Reje piščancev niso opustili, so se pa odločili, da bodo razvijali rejo krav molznic, s katero so se vzporedno ukvarjali že prej. Takrat so s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisu, zgradili sodoben hlev za krave molznice. Trenutno je na kmetiji 42 krav molznic in 14 plemenskih telic za širitev in obnovo črede. V hlevu je še 28 teličk za plemensko rejo. Govejih pitancev nimajo in bikce prodajajo. Letno namolzejo od 230 do 260 tisoč litrov mleka. Po zgraditvi hleva so leta 2008 kupi- li nove stroje in tako kmetijo postavili na solidne temelje. Vzporedno z rastjo števila krav molznic se je povečeval obseg kmetije. Zdaj obdelujejo 60 hektarjev zemlje. Želijo, da bi pridobili še 20 hektarjev obdelovalne zemlje. Sin z novimi znanji vnaša svežino Ko beseda nanese na zemljo, Aleksandra Smodiša prvič popadeta rahla jeza in razočaranje. Boj za zemljo se počasi seli z dolnjega ravnega dela Prekmurja na Goričko. Moteče je to, da se vse pogosteje dogaja, da avtohtoni domači kmetje ostajajo dolgih nosov in so ne le odrinjeni, ampak onemogočeni, da bi kupili zemljo. Pri Benjamin Smodiš seli teleta iz starega v nov hlev in si želi vsaj še dvajset hektarjev zemlje ter povečevanje kakovosti, ki je na kmetiji že dosegla visoko raven. Stare rogašovske jedi so zbrane v knjigi Tak kak inda s stotimi recepti Glavna avtorica knjige Tak kak inda, kjer so zajeti recepti starih jedi iz krajev rogašovske občine, je Rozvita Škodnik. Po odmevni kulinarični razstavi še izdaja knjige – Priprava enostavnih jedi fotografija ciril kosednar Društvo podeželskih žena Občine Rogašovci je pripravilo minulo nedeljo predstavitev knjige z naslovom Tak kak inda. Ta je plod večletnega raziskovanja in zbiranja receptov tradicionalnih jedi, ki so jih nekoč kuhali v tamkajšnjih krajih. Glavna avtorica knjige je Rozvita Škodnik, sicer profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Sveti Jurij. Ona je zbrala, uredila in tudi zapisala večino receptov, ki so v knjigi. Kot pravi Škodnikova, ki je tudi članica društva podeželskih žena, so se pred leti odločile, da nekoliko bolj natančno raziščejo jedi, ki so jih in jih še kuhajo v teh krajih. Večino receptov so članice prispevale kar same, saj v glavnem prihajajo iz kmečkih družin, imena enakih jedi razlikujejo od vasi do vasi, včasih tudi od družine do družine. Ker gre za območje ob avstrijski meji, katerega del je nekoč spadal tudi pod madžarsko upravo, je vpliv obeh držav čutiti tudi v kulinariki. Izid in predstavitev knjige so članice kjer še pripravljajo stare jedi, vendar se na krožnikih znajdejo redkeje kot včasih. Nekatere recepte pa so dobile tudi od starejših gospodinj in drugih krajanov iz nekaterih krajev rogašovske občine. Nato so lansko leto pripravile razstavo jedi, pripravljenih po starih lokalno obarvanih receptih. Ker pa razstava hitro potone v pozabo, je bila želja izdati tudi knjigo. Še posebej zato, kot pravi Škodnikova, ker pri raziskovanju niso našle veliko oziroma skorajda nič zapisov receptov iz teh krajev in bi lahko sčasoma šli v pozabo. V knjigi je okrog sto receptov za jedi, med katerimi so recimo: oženjena kaša, prosena kaša z grajom, ra- kova župa, kasetna župa z mrkevcov ipd. V glavnem gre za enostavne jedi, kar se tiče priprave. Te so sestavljala živila, ki so jih ljudje pridelali sami, in pri kar nekaj družinah je še danes tako. Med živili izstopajo zelje, koruza, krompir, proso, ajda in fižol. Meso je bilo redko sestavina starih jedi, če pa že, je največkrat šlo za svinjino. Pri vsakem receptu je fotografija, zapisali pa so slovensko in prekmursko ime jedi ter ime avtorice. Knjiga vsebuje tudi opis krajev, pomena in priprave kruha ter še nekaj drugih krajevnih kulinaričnih zanimivosti. Pri ljubiteljskem raziskovanju so namreč izvedele kar nekaj zanimivih značilnosti o hrani in prehranjevanju na tem območju. Tako se recimo teh igrah sodelujejo celo nekateri visoki kmetijski funkcionarji, od katerih tega ne bi pričakoval. Kot svojevrstno norčevanje razume tudi obnašanje sklada kmetijskih zemljišč, ki mu ponuja v obdelavo desethektarski zaraščen sadovnjak, v katerem imajo zdaj svoje brloge divje svinje. S ponudbo ni nič narobe, saj sadovnjak lahko spremeni v njivo, a vse to bi moral narediti na svoje stroške, s tem da bi takoj ob podpisu najemne pogodbe moral plačevati polno najemnino. Očitno jim ni jasno ali tega nočejo priznati, da so potrebna najmanj štiri leta trdega dela, da tak sadovnjak ponovno postane njiva. Krave molznice krmijo s suhim, t. i. zimskim obrokom. Naslednji izziv je vsaj delna paša. Toda za zdaj kmetija za to nima možnosti, če pa bi se pokazala možnost za zaokrožitev zemljišč, bi s sinom Benjaminom, ki je absolvent agronomije, naredila tudi ta korak. S sredstvi, ki bodo na voljo za mlade prevzemnike v naslednji finančni perspektivi, bi to bilo mogoče narediti. Tako Aleksander kot Benjamin sta prepričana, da je zdaj treba vlagati v kakovost, ki pomeni rast dodane vrednosti. Ob tem pa je kljub vsemu preveč neznank, da bi na slepo tvegala. Prvi problem je negotovost okrog Pomurskih mlekarn. Aleksander Smodiš, tudi predsednik upravnega odbora Pomurske mlekarske zadruge, je razočaran, ker se skoraj nobena obljuba o sanaciji in stabilizaciji mlekarne ni uresničila. Cilj in želja je, da se Pomurske mlekarne stabilizirajo, če ne s tem vodstvom, pa z novim. Ob tem je poudaril, da dopolnilna dejavnost na kmetiji ni rešitev, saj se za to niso izobraževali in teh znanj nimajo. Prav tako ni problem prodaja mleka, saj kupci so. Aleksander Smodiš se zaveda, da individualna prodaja mleka pomeni preveliko izpostavljenost in kupec najprej udari po žepu individualnega ponudnika mleka. Ne glede na razplet z mlekarno sta Smodiševa prepričana, da je kmetija z letno pridelavo okrog 70 ton tržne pridelave pšenice tako stabilna, da je morebiten črn scenarij z mlekarno ne bo spravil na kolena. Iz krize v Agromerkurju so se naučili, kako se odzivati na krizne razmere. Edina večja težava, ki je ovira za goričko kmetijstvo, je odrivanje domačih kmetov, ki goričko zemljo obdelujejo in jo poznajo. Na teh kmetih bi bilo treba graditi razvojno vizijo Goričkega in ga tako tudi oživljati. J. Votek društva pospremile s prireditvijo, na kateri so v kulturnem programu nastopali učenci in učitelji Osnovne šole Sveti Jurij ter nekateri domačini. Seveda so ob tem organizatorji poskrbeli tudi za kulinarične dobrote. C. K. kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 7 Program razvoja podeželja Ni mogoče preživeti na devetih arih Ne gre samo za kmetovanje, ampak za kulturo kmetovanja, ki daje vrednost panogi in kakovost potrošniku Slovensko in s tem pomursko kmetijstvo je na razpotju. Nova evropska finančna perspektiva (2014–2020) pomeni nov finančni okvir za neposredna plačila kmetom in kmetijskim gospodarstvom. Obdobje sedmih let je vsaj v kmetijstvu začetek in konec nekega razvojnega ciklusa in da odgovore na vprašanje, ali so bila sredstva pravilno usmerjena v panogo. Vzporedno se končujejo tajna pogajanja med EU in ZDA o novem trgovinskem sporazumu, znanem kot TTIP. Zgodba okrog neposrednih plačil je bolj ali manj končana. Slovenija bo postopoma do konca leta 2019 izenačila neposredna plačila za njive in travinje. Slovenska kmetijska politika bo s poenotenjem plačil posredno ponovno oživila neupravičen pretok akumulacije iz manj – vendar kmetijsko razvitih okolij – v gospodarsko bolj in kmetijsko manj razvita okolja. Drugo bistveno pomembnejše vpra- Program razvoja podeželja glede na ukrepe Za prenos znanja je v PRP namenjenih 12,5 milijona evrov, za pomoč pri uporabi storitev svetovanja 10,8 milijona evrov, sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila dobijo 1,7 milijona evrov. Razvoju kmetij in podjetij je namenjenih 125,3 milijona evrov, naložbam v osnovna sredstva 228,1 milijona in širokopasovnemu internetu deset milijonov evrov. Naložbam v gozdove je namenjenih 59,5 milijona evrov, za ustanavljanje skupin proizvajalcev je na razpolago 2,2 milijona evrov, za KOPOP 203,6, za plačila območjem z naravnimi omejitvami ali drugimi posebnimi omejitvami 265,9, za dobrobit živali 16,4, za sodelovanje 20 in ukrep LEADER 52,4 milijona evrov. šanje je, kako bo spodbujala kmetovanje z drugim t. i. mehkim delom finančne pogače pod skupnim imenovalcem Program razvoja podeželja (PRP). Slovenija je petega decembra posredovala drugi uradni predlog PRP. Ministrstvo pričakuje, da bo predlog programa potrjen februarja 2015, in to le, če ga bo komisija do konca meseca potrdila kot ustreznega, sicer bo uvrščen v skupino poznih programov, ki bodo čakali na formalno potrditev do jeseni. To je lahko za kmete velik problem, saj ostanejo z zamudo pri potrditvi naslednje leto brez sredstev. Realno lahko računajo na prva sredstva iz PRP komaj okrog junija leta 2016. Delitve programa ni več PRP prejšnje finančne perspektive je bil razdeljen na več osi in so se sredstva lahko uporabljala znotraj posameznih osi. PRP v novi finančni perspektivi Sloveniji prinaša 1,11 milijarde evrov. Od tega naj bi bilo vzhodni kohezijski regiji namenjenih 60 odstotkov ali 660 milijonov evrov. PRP zajema pet prednostnih področij ukrepanja. Najpomembnejše je ohranjanje naravnih virov in prilagajanje podnebnim spremembam, bolj znano pod imenom KOPOP. Za izvajanje tega dela programa je namenjenih okrog 300 milijonov evrov. Pomembna so tudi druga štiri področja, in sicer: dvig produktivnosti in dodane vrednosti na kmetijah, tržno organiziranje s krepitvijo agroživilskih in gozdno-lesnih verig, zelena delovna mesta in socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja ter znanje in inovacije. V Pomurju sta bili v zadnjih nekaj dneh dve razpravi o PRP. Društvo prijateljev agrarne ekonomije je pripravilo razpravo o naložbah v kmetijstvu. Bistveno odmevnejša je bila okrogla miza v organizaciji Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota na Biotehniški šoli Rakičan, na kateri je bilo okrog 400 kmetov. Sladkorja ne dobimo s pomočjo PRP Na okrogli mizi prijateljev agrarne ekonomike so bili predstavljeni posamezni sklopi in investicijski projekt ponovne uvedbe sladkorja v kolobar in gradnje tovarne. Kljub vsem prednostim, ki jih ima sladkorna pesa v kolobarju, in njenih pozitivnih okoljskih učinkih v tem trenutku znotraj programa ni na voljo dovolj investicijskih sredstev, s katerimi bi lahko iz programa sofinancirali tehnološko opremo za setev, spravilo in tovarno. Negotovo je glede na razpoložljiva sredstva že sofinanciranje tehnološke opreme za setev in spravilo. Tako je sredstva za oživitev sladkorne zgodbe treba iskati zunaj kmetijskega sektorja. Ena od možnosti je povezovanje s preostalo industrijo in iskanje sredstev pri dajatvah za obremenjevanje okolja s CO2. S sladkorno peso, ki porabi štirikrat več CO2 kot hektar gozda in trikrat več kisika, bi se rešili dela škodljivih emisij. Kmetijsko-okoljski podnebni ukrep (KOPOP) Nekoliko drugače je tekla zgodba na Biotehniški šoli Rakičan. Na tej je državna sekretarka Tanja Strniša s svojima sodelavkama predstavila PRP, ki je bil petega decembra poslan v Bruselj. Tako državna sekretarka in pozneje kmetje so razpravo usmerili v KOPOP, ki je težek 203,6 milijona evrov. Iz tega programa se kme- Vestnikovi naročniki dobijo tom pokrijejo stroški in izgubljen prihodek zaradi prevzete obveznosti iz programa na naravovarstvenih in vodovarstvenih območjih ter zahtev, ki se nanašajo na ohranjanje krajine. Z vključitvijo v program, ki je prostovoljna, lahko dobi kmet 600 evrov na hektar za njivsko površino, 900 evrov za trajni nasad, 450 evrov za druge vrste rabe in 200 evrov na GVŽ za ogrožene lokalne pasme. Vključitev v program potegne za sabo nekatere omejitve predvsem pri uporabi zaščitnih sredstev. Problem je, vsaj tako je bilo slišati na javni razpravi, da kmetje program ocenjujejo samo s finančnega vidika in ga delno razumejo kot priložnost za nadomestitev izpada prihodka, ki jih bo doletel z izravnavo travinja pri obveznih izplačilih. Žal ni tako, saj je v ukrepu jasno zapisano, da gre za nadomestila za izpad dohodka pri okoljsko odgovornejšem kmetovanju. Po drugi strani pa je tudi res, da je za ukrep Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami namenjenih 265,9 milijona evrov. Tu so se moderatorji okrogle mize ujeli v past. Pomurski prostor ima tretjino svojih obdelovalnih površin označenih z modro barvo. Ta pomeni omejitve zaradi možnih vplivov na pitno vodo. O tem, koliko denarja lahko pričakujejo, ni bilo govora. Tudi več kot dvajset tehničnih vprašanj, ki jih je prebral vodja svetovalne službe dr. Stanko Kapun in nanje zahteval po- Mladi kmetje Mladi kmetje bodo po novem deležni za vzpostavitev kmetije pavšalne pomoči. Zaposleni prevzemniki zunaj kmetije dobijo 18.600 evrov nadomestila, poklicni kmetje pa 45 tisoč evrov nadomestila. Nadomestilo je vezano na velikost kmetije. Kmetje, ki prevzemajo kmetijo, večjo od 80 hektarjev, do nadomestila niso upravičeni. drobne pisne odgovore, je bilo ozko strokovnih. Za stroko so ti odgovori sicer pomembni, da lahko jasno predstavi kmetu tehnične zahteve, ki jih mora izpolniti ob vključitvi v program. Nekaj povsem drugega pa so izvedbeni akti za uresničevanje PRP – to so uredbe. Uredbe so tiste, v katerih so določena pravila igre za delitev sredstev. Razprava se je začela, ne pa končala Glede na to, da se je celotna razprava začela in končala pri programu KOPOP, to ne bi smel biti njen konec. Tako kot je ministrstvo razdelilo sredstva med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo (število prebivalcev in obdelovalne površine), se da izračunati znesek, do katerega je upravičena Pomurska regija. Drži sicer, da evropska pravila ne dopuščajo favoriziranja posameznih delov dr- žave ali kmetov, se pa v uredbe dajo vgraditi mehanizmi, da znotraj vseh 19 ukrepov v Pomurju ostane denar, ki mu pripada. Ukrep Plačila območjem z naravnimi ali drugimi omejitvami je izredno pomemben in ni vezan na KOPOP, stvar kmetov in stroke pa je, da bodo dosegli ustrezno ovrednotenje predpisanih omejitev, ki jih morajo upoštevati kmetje v Pomurju (vodovarstvena območja, Natura 2000, ki se razrašča kot micelij) idr. Vsi ukrepi imajo zgornjo omejitev. Pri kmetijah, ki presegajo dogovorjeno velikost, se sredstva zmanjšujejo ali do njih niso upravičene. Evropa je na neki določila minimalen obseg kmetije, da še lahko preživi sama na trgu. Priznati pa je treba, da se z ukrepi znotraj PRP obrača tudi k malemu kmetu in spodbuja njegovo aktivno vključitev v kmetovanje. To pa je polivanje pelina na prevladujočo skupino kmetov, ki ima neko moč. J. Votek 8 (iz)brano | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Staša Pavlović, samostojna književna prevajalka Zgodbe daljnih svetov nosi v našega Prejela nagrado za najboljšo mlado prevajalko 2014 – Rojena v Murski Soboti, študirala v Ljubljani in na Poljskem, živi v Belgiji Spomnim se je še z radia kot dekleta, nabitega ne le z neizmerno energijo, ampak z nečim … neopisljivim. Od takrat sva se srečali le redko. A spremljam jo ob pomoči svetovnega spleta, kajti življenje jo je odpeljalo precej daleč vstran od njene rojstne Murske Sobote. Rada preberem njene zapise, pa naj bodo v obliki esejev, kratkih sporočilc, česar koli. Kajti, zdi se, da ni le nekdo, ki prevaja. Pravzaprav je pisateljica. Ne le po duši, čisto zares. In prepričana sem, da ne bo besedil le prevajala; ni daleč čas, ko bo nastalo nekaj tudi avtorsko povsem njenega. To verjamem. In to se mi je tudi potrdilo ob nagradi, ki jo je dobila pred kratkim. Na knjižnem sejmu v Ljubljani so namreč med drugim podelili tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Ob tem je Staša priletela iz Genta, kjer živi, v Ljubljano. Do Murske Sobote ji ni uspelo priti. Zato sva se za intervju dogovorili kar virtualno. To pomeni: jaz njej pošljem nekaj vprašanj, ona napiše odgovore. Na mojih nekaj ubogih novinarskih vprašanj ali opornih točk je odgovorila s temle svojim besedilom. Ki ga objavljam tako, kot sem ga prejela. Staša Pavlović. »Odločitev za študij je bila majčkeno zaletava, a povsem v duhu reči, ki so me zanimale tedaj in me zanimajo še zmeraj – v duhu knjig in (tujih) jezikov. Če me je izbira študija vseskozi vlekla proti vzhodu, kamor sem hodila kupovat knjige, se družit z ljudmi, spoznavat stara poljska mesta in ne nazadnje tudi delat, pa me je ljubezen katapultirala na čisto drug konec, v Belgijo, kjer zdaj živim in se preživljam kot samostojna književna prevajalka. Preden sem se preselila v tuj svet, sem bila zaposlena kot književna urednica in vodja literarnega festivala, ob čemer mi ni ostajalo veliko časa za druge reči. Po prihodu v Gent pa je bilo časa naenkrat izredno veliko, celo preveč, zapolnjevala sem ga z učenjem novega jezika (dan za dnem, vsako jutro sem, tako kot v časih osnovne šole, zgodaj vstajala in do popoldneva sedela v klopeh jezikovne šole) ter ustvarjanjem nove delovne rutine. Prevajalstvo je zelo fin poklic za samotarske nomade, saj se lahko opravlja kadar koli in od koder koli. Roman Mercedes-Benz, ki je izšel kot moj prvi književni prevod, sem izbrala zato, ker je bil ljubek in kratek, založnik pa je iskal prav nekaj takega. Kot še ne dvajsetletna študentka, ki je takrat v poljščini samo jecljala, sem se med popotovanjem po Poljski nekoč ustavila v Gdansku, na založbi poprosila številko pisatelja Pawla Huelleja in se še isti dan dogovorila, da ga obiščem. Pričakal me je v domači knjižnici z nekaj tisoč knjigami in dvema eksotičnima muckoma ter mi ob čaju postregel s skrivnostnimi zgodbami o mestu. Takrat sem se majčkeno zaljubila v Gdansk in zelo v njegove knjige, tako da mi je bilo v izjemno veselje, ko sem ga nekaj let zatem začela prevajati. Vsaka njegova knjiga je intimno popotovanje v prostrano, sivo Baltsko morje. fotografija iz osebnega arhiva Kot pri vsakem delu so tudi pri prevajanju zelo pomembni predanost in posvečenost projektu ter žar, ki ga občutiš ob tem. Prevajanje je resda na prvi pogled monotono delo, kjer se ne zgodi nič drugega kot zretje v ekran, obračanje strani in tipkanje. V resnici pa vsak stavek odpira nove svetove, prevajalec, četudi ves dan ne vidi živega človeka, v samo nekaj urah spozna toliko oseb, krajev, usod, da se mu včasih ni treba premakniti iz hiše, pa se mu vseeno zdi, da se mu je ogromno zgodilo. Nekako tako, kot se to dogaja strastnim bralcem, le da se prevajalec tolikokrat vrača k istim mestom v knjigi, k istim dialogom, da je res skoraj tako, kot da bi bil zraven. Sama imam za zdaj to srečo, da prevajam besedila, ki so mi blizu, ki jih lahko prebiram vedno znova, pa me še vedno vznemirjajo. Največkrat jih izbiram kar sama, zelo vesela pa sem, kadar se tu in tam name s predlogom obrne tudi sam založnik, sploh če se name obrne s tehtnimi predlogi, ki mi predstavljajo izziv in me morda zvlečejo na polje, ki ga sama na prvi pogled ne bi bila izbrala. Za like iz zgodb, posredno pa tudi za samega avtorja, ki jim daje glas, se mi pogosto zazdi, da mi postajajo še več kot le dobri znanci. Sploh med prevajanjem Traktata o luščenju fižola Wieslawa Myšliwskega sem imela tak občutek, saj gre za meni enega najljubših romanov, za katerega sem nekaj let iskala založnika, ki bi ga prepričala nežna monološka pripoved osamljenega starca, ki kot veliki filozof razpreda o življenju. V tistih mesecih so pisma mojim poljskim prijateljem zvenela skoraj tako, kot če bi jih pisal Myšliwski, ker se je tako zelo usidral vame. Gotovo ga še zdaj nosim nekje v sebi, a so se mu medtem pridružili že drugi junaki, recimo Urbain Martien iz flamskega romana Vojna in terpentin Stefana Hertmansa, ki me skozi svoje dnevniške zapiske vodi vse od siromaštva polnih zadnjih izdihljajev 19. stoletja prek grozljive prve svetovne vojne pa vse do osemdesetih let 20. stoletja, ko je tudi umrl, zatopljen v klasično glasbo in platna velikih slikarskih mojstrov. Prevajanje je tako tudi brezkončna šola, prevajalec se mora nenehno izobraževati, veliko brati, raziskovati, se pogovarjati z ljudmi, da bi lahko prepričljivo in zvesto pretočil vse podrobnosti in odtenke v nov jezik. Ali gre za detajlne opise avtomobilskih motorjev v tridesetih letih 20. stoletja ali mešanice barv, ki jih je v 16. stoletju uporabljal Tizian, če je bil avtor zelo natančen, mora biti vsaj tak tudi prevajalec. Sicer pa posamezne besede, tudi če so še tako tehnične, niso največja težava, saj jih prevajalec, če je dovolj vztrajen, prej ali slej najde ali pa jih, po potrebi, celo sam skonstruira, večja past se skriva v neizrečenem, v blagih pomenskih odtenkih, zato ni dobrega prevajalca brez izjemnega posluha za jezik, najprej za svoj, materni jezik, ki je prevajalčevo najdragocenejše in najpomembnejše orodje, vsekakor pa tudi tuji jezik. Pri književnosti nikakor ni dovolj prevajanje pomena, to je le del celote, v nov jezik je treba prenesti tudi ton, ritem, slog, duha besedila, ki določajo zgodbo in iz nje naredijo literaturo. Treba se je torej kar najbolj uglasiti z avtorjem, mu zelo dobro prisluhniti, tako kot v glasbi slediti njegovim notam, ki se skrivajo med vrsticami. Med različne jezike sem razpeta tudi v čisto vsakdanjem življenju, doma se s fantom pretežno pogovarjava v angleščini, ki je nevtralno ozemlje, oba se je iz dneva v dan učiva in jo izpopolnjujeva, nobeden od naju ni že v otroštvu spregovoril v njej, to nama daje neke vrste izenačeno izhodišče. Zunaj doma govorim pretežno flamsko, kjer sem zdaj dosegla stopnjo, da se ne potim več pred vsakim resnejšim uradnim pogovorom, vseeno pa v njej še ne znam izraziti svojih najglobljih občutij. Za izražanje čustev, v kateri koli smeri, od najnežnejših do najbolj razjarjenih, se v zavetju doma oba najbolje znajdeva v svojih jezikih, tako da se imava rada ali si greva na živce predvsem v slovenščini in flamščini. Čeprav fant ne razume prav veliko slovenščine, je vse te pomembne izraze usvojil zelo zelo hitro. Najbolj se zabava, ko moje izraze jeze prepozna v kakšnem od sočnih balkanskih filmov. Ob teh jezikih pa se vsak dan trudim vsaj malo brati v slovenščini, poljščini in srbščini, ne le zaradi stika z jezikom, temveč predvsem zato, da bi ostala uglašena s svojo slovanskostjo, ki sem jo s preselitvijo na zahod malce izgubila in jo pogrešam. Po nekaj več kot dveh letih lahko rečem, da je najina hiška v Gentu moj dom, kjer si najlažje odpočijem, kjer najbolje delam, kjer najokusneje jem, kjer imam najlepše razglede in kjer je moje življenje najbolj moje. Seveda pogrešam družino in prijatelje, spontanost srečevanj, ki je povsem izginila, saj si zdaj ob obiskih v Sloveniji, ki so po navadi zmeraj (pre) kratki, delam urnike, da bi iz odmerjenega časa vsi potegnili kar največ. A čeprav se zelo zelo rada sprehodim po ljubljanskih ulicah ali si privoščim sobotno kavo v Soboti in ob kateri koli uri dneva vsepovsod srečujem znane obraze, se zmeraj izredno rada in po navadi kar precej utrujena tudi vrnem v Gent. Ker sem se ravno vrnila s knjižnega sejma, kamor sem se med drugim šla založit s knjigami v slovenščini, zdaj prebiram Tolstojeve pripovedi, in to ob Čehovu, ki ga imam zmeraj nekje pri roki. V poljščini prebiram nov roman Myšliwskega ter si hkrati želim, da bi ga lahko še kdaj prevajala, v nizozemščini pa živalske romane Toona Tellegena, čigar poezijo ter zgodbe za otroke in odrasle se da brati tudi v slovenščini. Nihče ni nikoli ustvaril bolj samosvojih veveric, naveličanih žab in otožnih čričkov! Ob tem pa berem vseskozi tudi precej poezije, od domačih in tujih klasikov do sodobnih svetovnih pesnikov. Nagrade sem izredno vesela, najprej zato, ker zdaj vsaj vem, da je moj prevod nekdo zares prebral ter ob njem tudi užival, predvsem pa zaradi tega, ker sem z njo dobila potrditev, da delam dobro. Vsakdo, ne glede na to, kaj počne, občasno potrebuje potrditev in pohvalo in jaz sem zdaj polna zagona, z mislimi pa sem pri enem samem velikem cilju – slovenskim bralcem prinesti še kar največ krasnih in vrhunsko napisanih knjig. Če bo kakšen od mojih prevodov vsaj toliko zavrtel življenje nekoga, kot je nekaj prevodov zavrtelo mojega, potem vem, da lahko ob večerih ležem in zaspim zadovoljna. Knjiga lahko, če je prava in če pride v pravem trenutku, človeka gane v kotičke, ki se jih sam pred tem niti ni zavedal, lahko ga zasuče, pretrese, vznemiri, mu vrne sanje, prižge upanje, odpre vrata v nov svet. Ob tem pa z nevidno nitko tudi poveže vse svoje bralce, ki jim je skupno to, da so v njej uzrli nekaj podobnega, čeprav vsakdo na svoj način. In vse lepe in tople knjige tega sveta bi morale biti na voljo vsem ljudem ne glede na to, katere jezike govorijo in v katerih berejo. Zato smo tukaj prevajalci, ki košček za koščkom, vsak po svojih močeh, polnimo knjižne police z novimi zgodbami iz bližnjih ali daljnih svetov, ki sicer morda nikoli ne bi prestopile meje našega sveta.« Vida Toš barometer Dušan Lanščak najema svetovalce Miroslav Topić bi moral spregovoriti Direktor Pomurskih mlekarn je po odhodu svetovalne hiše Admetam, ki je pripravila sporno analizo stanja v podjetju, pripeljal nove svetovalce družbe Alta, ki jo vodita Aleš Škerlak in Simon Toplak. Novi svetovalci se ukvarjajo z iskanjem strateškega partnerja za Pomurske mlekarne. Nekdanji predsednik že propadle Mure 05 še vedno nastopa v javnosti, vendar ne pojasni vseh okoliščin, kako je klub dobil potrdilo davkarije, da je obstal v prvi ligi in tekmoval v Evropi. Zanka okoli odgovornih se oži, Topić, ki skoraj zagotovo pozna vsako podrobnost, in to ne le pri izdaji potrdila, ampak še pri drugih domnevnih nečednostih v klubu iz Fazaneriji, bi moral nehati ščititi posameznike. Aleš Zver absolutni zmagovalec Državni reprezentant v kategoriji mlajših članov je pokazal svojo premoč tudi na treh tekih Adventnega tekaškega pokala 2014. Vsakokrat je namreč prepričljivo zmagal in postal že pred zadnjo preizkušnjo, ki bo v nedeljo v Murski Soboti, absolutni zmagovalec v članski konkurenci. Na ta način nadaljuje svojo nadvse uspešno letošnjo sezono, v kateri je med drugim izpolnil tudi normo za evropsko prvenstvo mlajših članov v teku na 800 metrov. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 9 Dr. Janez Smodiš, inovator in pomemben član razvojne ekipe v Krki Ni boljšega in slabšega, je le drugačno Okolje je res tisto, ki daje veliko možnosti za različne odločitve, vendar se sami odločamo in izberemo najboljše za nas v nekem trenutku D oktor Janez Smodiš je namestnik vodje kemijskega razvoja v Krki, tovarni zdravil iz Novega mesta. Na tem mestu je že dobro desetletje, odgovoren pa je za razvoj zdravilnih učinkovin. Pred tem je od leta 1995 do 2004 delal kot raziskovalec in razvojni inženir na več deset projektih in izvajal pomembne naloge pri sodelovanju Krke s pogodbenimi partnerji z Daljnega vzhoda. Je tudi avtor enajstih patentov s področja sinteze in posebnih lastnosti zdravilnih učinkovin, delo, ki ga je opravil v času doktorskega študija, pa je objavljeno v petih člankih v mednarodnih znanstvenih revijah. Kot član razvojne ekipe v Krki je tudi prejemnik dveh priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije. Janez Smodiš zdaj živi na Dolenjskem na Uršnih selah, kamor ga je zaneslo delo v Krki, ponosen pa je tudi na svoje korenine. Je Prlek doma z Zgodnjega Krapja in po očetu Prekmurec. V prostem času je tudi vinogradnik in modelar ter ljubitelj letenja z radijsko vodenimi letali. »Delam na področju razvoja in raziskav zdravilnih učinkovin, ki so aktivne komponente Krkinih zdravil. Delo je timsko in zelo interdisciplinarno, treba je povezati veliko področji ter biti prilagodljiv in inovativen v vseh ozirih, da razvijemo in proizvajamo zdravila, ki so kakovostna, varna in učinkovita. Na področju, kjer delam, smo odgovorni za razvoj proizvodnih postopkov sinteze učinkovin, za raziskave na področju kakovosti in stabilnosti aktivnih komponent zdravila in za pripravo registracijske dokumentacije za naše izdelke. Velik poudarek je tudi na inovativnem pristopu reševanja patentne problematike, kjer omogočamo zgoden vstop izdelkov na trg ob hkratnem upoštevanju pravic intelektualne lastnine tekmecev na trgu. Delo, ki ga opravljate, je pomembno za rast podjetje, ki deluje na globalnem trgu. Kolikšen je po vašem mnenju pri tem vaš prispevek? Razvoj in prodaja novih izdelkov sta izredno pomembna, saj omogočata rast podjetja in nadomeščata izdelke, ki so v zatonu. Novi izdelki, med te štejemo izdelke, ki so v prodaji manj kot pet let, predstavljajo skoraj polovico Krkine prodaje. Za podjetje je zelo pomembno, da z novim izdelkom stopi na trg pred tekmeci, nato pa mora biti sposobno v vsakem trenutku zagotavljati izdelek v količinah, kot jih trg potrebuje. Tukaj pride do izraza fleksibilnost podjetja v celotni verigi vseh procesov, saj najšibkejši člen določa uspešnost celote. Tega se v razvoju zelo dobro zavedamo in vgrajujemo ustrezne rešitve v tehnologije, da zagotovimo končen rezultat za podjetje. In koliko je podjetje »vložilo« v vašo osebno, strokovno in karierno rast? V Krki sem se zaposlil leta 1995 kot raziskovalec v razvojnoraziskovalnem laboratoriju. Pred tem sem bil zaposlen na Fakulteti za kemijo, kjer sem tudi doktoriral. Imel sem ogromno stro- kovnega in praktičnega znanja, ki sem ga zdaj lahko uporabil in ciljno usmeril v proizvode, ki jih je razvijalo podjetje. Krka mi je omogočila, da sem znanje vseskozi dopolnjeval tako na strokov- Ko sem delal na Fakulteti za kemijo v Ljubljani, smo razvijali nove in univerzalne pristope za pripravo različnih spojin. Delo je bilo zelo inovativno in zelo hitro sem strokovno napredoval. bilo vmes tudi slabo in brezperspektivno, vendar je to dalo ljudem nov zagon in zdaj je prav prijetno obiskati rojstni kraj. Sicer pa okolje ustvarjamo tudi ljudje, ki smo si zelo različni in na kot v zasebnem življenju. Okolje je res tisto, ki nam daje veliko možnosti za različne odločitve, vendar se sami odločamo in izberemo najboljše za nas v nekem trenutku. Lahko bi rekel, da si izberemo in ustvarimo okolje, ki je primerno za nas. Kaj je v modelarstvu in letenju tako mikavnega, da se človek s tem ukvarja v prostem času tako kot vi? Predvsem je to sprostitev in razširitev zanimanja v svet gradnje in razumevanja letenja in v svet elektronike. Letenje z radijsko vodenimi modeli ti odpre novo razsežnost prostora, istočasno pa ti daje varnost, saj si še vedno v stiku z zemljo. Da ti tisto potrebno samozaupanje, da nekaj, kar si sam naredil, deluje ne samo na tleh, ampak tudi v zraku. Opazovanje in usmerjanje letala v zraku zahteva posebno koncentracijo, po kateri nisi utrujen, ampak prevzet z novimi močmi. Je neke vrste meditacija. Mika me tudi pilotiranje športnih letal in sem se že lotil teoretičnega dela izpita. Praktični del pa pride na vrsto naslednje leto. Pred kratkim ste dopolnili starost, ki ji nekateri pripisujejo prelomnost v življenju. Kaj imate sami za prelomnice v svojem življenju? »Za mojimi odločitvami je bilo vedno veliko radovednosti, kako nekaj deluje in kakšni 'mehanizmi' so v snoveh, zakaj jabolko gnije, zakaj so v kozarcu mehurčki, zakaj je nekaj zdravilno, drugo pa strupeno … Delo na kmetiji zahteva disciplino, tudi odrekanja, predvsem pa ga je treba opravljati vsak dan. Vsako delo je treba tudi končati. Vse to sem se naučil kot otrok in to nosim v sebi in se kaže pri vsakem opravilu, tako pri poklicnem kot v zasebnem življenju. Okolje je res tisto, ki nam daje veliko možnosti za različne odločitve, vendar se sami odločamo in izberemo najboljše za nas v nekem trenutku. fotografija iz osebnega arhiva Letenje z radijsko vodenimi modeli ti odpre novo razsežnost prostora, istočasno pa ti da varnost, saj si še vedno v stiku z zemljo. Da ti tisto potrebno samozaupanje, da nekaj, kar si sam naredil, deluje ne samo na tleh, ampak tudi v zraku. nem področju, na področju dobrih proizvodnih in laboratorijskih praks in tudi na osebni rasti, timskem delu in drugih področjih. Leta 1997 sem sodeloval pri prvem prenosu tehnologije iz podjetja k pogodbenemu proizvajalcu v tujino. To je bila izredno pomembna izkušnja, ki mi je dala nov pogled na različne kulture in na svet kot celoto. Kakšno okolje je bilo potrebno, da ste 'dali vse od sebe'? Vendar sem globoko v sebi čutil, da želim delati v okolju, kjer bi to znanje uporabil za bolj oprijemljive in tržne izdelke. V podjetju Krka je takšnih izzivov več kot dovolj, delamo pri veliko projektih, ki zahtevajo zelo različne pristope. Rešitve so prihajale z razvojem izdelkov in veliko smo jih tudi patentno zaščitili z namenom zagotoviti podjetju konkurenčno prednost in pravno podlago izrabe intelektualne lastnine s tega področja. Marsikaterega tekmeca pa smo na ta način tudi presegli. Kakšna je razlika med okoljem, kjer zdaj živite, in okoljem, iz katerega izhajate, torej iz Prlekije? Izhajam iz Prlekije, bolj natančno iz vasi Zgornje Krapje in sem zelo ponosen na svoje korenine. Oče je bil Prekmurec, tako da je del tega tudi v meni. Srednjo šolo sem obiskoval v Rušah pri Mariboru, sošolce sem imel iz skoraj vseh pokrajin, kar nekaj tudi iz Hrvaške. Po končanem služenju vojaščine v Zenici sem študiral in živel v Ljubljani deset let. Tam sem prišel v stik tudi s številnimi tujci. Na Dolenjsko me je pripeljalo delo za podjetje, kjer sem še danes. Prlekija se je v tem času zelo spremenila, in to na bolje. Seveda je neki način zelo podobni. Pomembno se mi zdi, da smo odprti za spremembe in da smo realni pri željah, saj potem lahko živimo in delamo kjer koli na svetu. Ni boljšega in ni slabšega, je samo drugačno. Koliko je po vašem mnenju okolje tisto, ki ne le zaznamuje, ampak tudi tlakuje poti v življenju nekega človeka, da izživi vse svoje talente in sposobnosti? Vsak trenutek smo izpostavljeni informacijam iz okolja, ki vplivajo na naše trenutne odločitve. Naši bližnji, sodelavci ali naključna oseba, ki jo srečamo, prijatelji ali družba, dogodek ali samo opazovanje narave v nekem trenutku – vse to nas bolj ali manj nezavedno polni, odpira možnosti in usmerja v odločitvah. Za mojimi odločitvami je bilo vedno veliko radovednosti, kako nekaj deluje in kakšni »mehanizmi« so v snoveh, zakaj jabolko gnije, zakaj so v kozarcu mehurčki, zakaj je nekaj zdravilno, a drugo strupeno … Delo na kmetiji zahteva disciplino, tudi odrekanja, predvsem pa ga je treba opravljati vsak dan. Vsako delo je treba tudi končati. Vse to sem se naučil kot otrok in to nosim v sebi in se kaže pri vsakem opravilu, tako pri poklicnem Ob prelomnicah se ustavimo, potegnemo črto, naredimo sklepe in se odločimo, ali bomo tako delovali in živeli naprej ali pa bomo spremenili to in to … Vsako zadovoljstvo, ki ga ob tem občutimo, je gonilo in spodbuda za nove projekte in cilje. Največja prelomnica je bila, ko sem zapustil domačo kmetijo in odšel po znanje v šolo v drug kraj. Vse naslednje prelomnice so tudi pomembne, vendar veliko lažje, nekako ti pridejo naproti ali jih sam poiščeš. Odločitev za doktorski študij je bila zelo pomembna, saj tukaj prideš do roba znanstvenega razumevanja sveta. Ob rojstvu prvega sina sem začutil, da je treba poskrbeti tudi za družino. Ob srečanju z abrahamom sem se le za trenutek ustavil in naredil revizijo svojega dela in življenja. Veliko več se ukvarjam s sedanjostjo in projekti, ki jih še želim uresničiti. Tudi vsako novo leto je neka prelomnica ali vsaj priložnost za razmislek o sebi in postavljanje nekih novih ciljev. Kaj si vi želite? Želim si ljubezni, sreče in zdravja zase in za vse okoli mene, kreativno delo v službi in doma in potovanja v tuje oddaljene dežele. V naslednjem letu si želim narediti izpit za pilota športnega letala in se z njim pripeljati v Prlekijo, saj je vzletišče tik ob naši vasi. Za konec še misel, ki sem jo pred kratkim prebral in je zelo resnična: Imamo moč, da lahko postanemo, kar hočemo postati, da si ustvarimo, kar potrebujemo, in da počnemo, kar nas izpolnjuje. Kajti življenja nam ne določajo zunanje okoliščine, ampak naš odziv nanje. Majda Horvat barometer Romana Rek in odličnost zbora Orfej Janez Mir gradi na turističnih biserih Zborovodkinja Romana Rek je stalna umetniška vodja Komornega zbora Orfej iz Ljutomera, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Mešani pevski zbor pomembno sooblikuje zborovsko kulturo v Ljutomeru in širši okolici, svojo odličnost pa je dokazal tudi na nastopih doma in v tujini. Za svoje interpretacije je dobil na tekmovanjih in revijah tudi mnoga priznanja in nagrade. Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je praznovalo petdesetletnico delovanja. Predsednik društva Janez Mir zavzeto nadaljuje prizadevanje predhodnikov in drugih članov, da bi kraje v občini predstavili obiskovalcem v čim lepši luči, pri čemer dajejo poseben poudarek turističnim biserom, kot so Blaguško jezero ter mlin na veter in baročna cerkev Sv. duha na Stari Gori. Lojze Veberič in odprtost Uveljavljen slovenski ljubiteljski likovni ustvarjalec, ustanovitelj likovnega društva Likos iz Murske Sobote in član mnogih drugih likovnih društev je dobil ustrezno priznanje s postavitvijo velike pregledne razstave pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Večkrat nagrajeni slikar in kipar pa je ob odprtju navdušil številne obiskovalce še s svojo odprtostjo, sproščenostjo, gostoljubnostjo in darili, ki jih je razdelil prijateljem. 10 kultura | Vestnik | 18. decembra 2014 Šarotarjev hommage morju Danes, v četrtek, bodo v Kinodvoru v Ljubljani na interni produkciji zavrteli kratki igrani film Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi scenarista Dušana Šarotarja in režiserke Svetlane Dramlić. Film je avtorska meditacija o ljubezni, hrepenenju in lepoti, posnete filmske podobe pa so hommage življenju na otroku v Jadranskem morju. Šarotar je v filmu, za katerega je napisal literarno predlogo, tudi zaigral, film pa je nastal v produkciji RTV Slovenija in Studia Arkadena. www.vestnik.si | e: [email protected] Šuklarjev avtorski večer na Dunaju Skladatelj Slavko Šuklar je imel prejšnji petek v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju svoj avtorski večer, na katerem so različni instrumentalisti in zasedbe predstavili njegove skladbe. Izvedli so skladbe Aurora '99 za violino in elektroniko, Satyric trio, Two aquarellers for lady garland, Marinada ter Ritual za dekliški zbor in tolkala. Pri tem so nastopili tudi tolkalistka Aleksandra in violinistka Kristina ter dirigentka Ljiljana Đukić Šuklar z zborom velenjske glasbene šole. Beneški bienale Slovenija se bo na 56. beneškem bienalu predstavila s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost, katerega avtor je Jaša Mrevlje Pollak. Na kulturnem ministrstvu so prepričani, da gre za inovativen projekt, ki bo prepričal obiskovalce. Pravljični prvenec Romane Glavač Čarobno pero Sedem pravljic, ki prinašajo upanje Sreča se ne skriva v čarobnih jagodah ali v skrinjah zlata, tista prava neminljiva sreča se skriva v nas, je sporočilo ene od pravljic iz knjige Čarobno pero, ki prinaša sedem pravljic za majhne in velike, avtorice in ilustratorke Romane Glavač. Knjigo je izdalo Kulturno-turistično društvo Črenšovci, spremno besedo pa je napisala Andreja Sever. Kot se za pravljice spodobi, so postavljene v gradove in pravljični čas, govorijo pa tudi o doživljanju današnjega človeka, celo o resničnih ljudeh, le da imajo te pravljice srečne konce. Toliko stvari se mi je v življenju zgodilo, da bi jih bilo za dober filmski scenarij ali za kakšen roman. Knjigo pa sem si vedno želela napisati, pripoveduje Romana Glavač, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci. Ampak nikoli ni pravega časa, dokler se ti sanje ne podrejo in se življenje bistveno spremeni. »Potem sem se odločila in napisa- Romana Glavač s svojo knjigo pravljic Čarobno pero fotografija nataša juhnov Praznično vzdušje na fotografijah V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so v ponedeljek odprli četrto klubsko fotografsko razstavo Fotokluba Murska Sobota na temo božično-novoletni prazniki. Devetnajst avtorjev se predstavlja s 37 fotografijami. Avtorji fotografij so Branko Veren, Dani Mauko, Feliks Pihlar, Igor Horvat, Ištvan Varga, Iztok Lačen, Janez Györfi, Janko Keček, Jasenka Hrebak, Jože Veren, Jože Bratuš, Lado Klar, Luka Veren, Marko Šnajder, Melita Matis, Miran Rojko, Nataša Kos, Stanislav Toplak in Tatjana Vuković. Kot je povedal predsednik fotokluba mag. Iztok Lačen, so z izborom in temo fotografij tudi sami želeli prispevati k prazničnemu decembrskemu razpoloženju. Fotografije si lahko v knjižnici ogledate do konca leta. A. N. R. R., fotografija luka veren, iđalič la svoj seznam želj, na katerem je bilo tudi napisati knjigo.« Najprej je nastala Princeska, potem pa so ji sledile še druge Potepuh in kraljica, Drevo, Lastovička, Vilinka, Metulj in Pero. »Sedem je tisto pravljično število, ki nas spremlja na različnih področjih in morda ni naključje, da je tudi teh pravljic ravno sedem. Glede na to, da v njih nastopajo princeske, Vilinke, čarobni metulji, čarovniki in imajo tudi druge elemente pravljic, so zame pravljice, za koga drugega pa morda zgodbe,« še pove avtorica. Namenjene so majhnim in velikim, resda niso predvsem namenjene otrokom, a jih je prebrala tudi otrokom v šoli, ki so jih takoj vzeli za svoje in se poistovetili s princesko ali drugim pravljičnim junakom. Junaki v teh pravljicah so resnični ljudje, prijatelji ali znanci, nekateri dogodki ali spoznanja, ki so z njimi povezani, pa so napisani na pravljični način. »Vsakemu, ki so prišli v moje zgodbe, sem jih dala prebrati, in zanimivo je, da se jih je najbolj dotaknila ravno tista zgodba, v katerih sem mislila nanje.« Pri njih je dobila tudi navdih za svoje pravljice, pa tudi iz knjig, ki jih bere. »Rada berem romane, psihološke knjige in knjige o duhovnosti. In radi pravijo, da je treba napisati, kakšno življenje želimo imeti, da moramo živeti svoje sanje, da moramo imeti glavno vlogo v svojem življenju, da si moramo drzniti in ne kar tako obupati, saj vse slabo enkrat mine.« Mnogi pa radi svetujejo tudi to, da se moraš zjutraj nasmejati, in bo tako lep ves dan. Pa naj se še tako smeješ, dokler sam teh stvari ne predelaš v sebi, se ne moreš smejati.« In taka sporočila prinašajo njene pravljice, kjer poudarja, da se nam vse, dobro in slabo v življenju, zgodi z namenom. A. Nana Rituper Rodež Učitelji so nastopili kot solisti ali v komornih zasedbah. fotografija marija tivadar Koncert učiteljev GŠ Slavka Osterca Ljutomer Učitelji so zaigrali Nastopilo šestnajst učiteljev – Šola zaradi težav gostuje na različnih lokacijah Čeprav prostorske razmere Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer niso najboljše in se pouk izvaja na več lokacijah, so pripravili učitelji v koncertni dvorani šole izjemen koncert. Predstavilo se je kar šestnajst učiteljev različnih inštrumentov, nastopili so kot solisti ali v komornih zasedbah, koncert pa je sklenila skupina sedmih učiteljev z džezovsko izvedbo skladbe Little sunflower. Posebno presenečenje koncerta je bila tolkalna glasbena točka s štirimi timpani, ki so bili na odru predstavljeni premierno. »S takim koncertom naši učitelji že deveto leto zapored dokazujejo svojo strokovnost, in to ne le kot dobri pedagogi, ampak tudi vrhunski glasbeniki, je povedal Stanislav Lašič, ravnatelj šole. Svoje znanje in veselje do glasbil pa uspešno prenašajo tudi na svoje učence. Kot je še povedal ravnatelj, imajo največ težav s statiko zgradbe glasbene šole, zato se že tretje šolsko leto pouk izvaja na več lokacijah, tolkala in trobila poučujejo na OŠ Cvetka Golarja, posamezne inštrumente uči- jo v prostorih gimnazije, pozavno in balet pa v prostorih športne dvorane ŠIC Ljutomer. Koncertna dvorana pa še zmeraj ostaja v prostorih matične glasbene šole. Ker delujejo na več lokacijah, se temu primerno zvišujejo materialni stroški, dodatne težave pa so imeli z dotrajano kotlovnico in kotlom za olje. Čeprav so bila že v proračunu Občine Ljutomer za leto 2014 dodeljena sredstva za adaptacijo šole, se ta še ni začela. A. N. R. R. intervju www.vestnik.si | e: [email protected] Janez Krnc Treba si je vzeti čas in prisluhniti sočloveku Sodobno potrošništvo, ki prihaja do izraza v predbožičnem času, je samo kratkoročen beg pred realnostjo, saj gre za umetno ustvarjene potrebe D irektor Zavoda Marianum v Veržeju Janez Krnc je Dolenjec, ki prihaja iz Šentruperta v Mirnski dolini iz preproste kmečke družine. Po gimnaziji v Želimljah je doštudiral etnologijo in teologijo. V Kaj je glavna značilnost salezijancev, če bi na kratko povzeli? Bistvo salezijancev je delo z mladimi. Drugo leto bomo praznovali dvesto let rojstva dona Boska iz Torina, ki je v času nagle industrializacije vi- Zagotovo, saj ni težava v tem, da ima nekdo več in nekdo manj, mislim, da je bolj pomembno to, da tisti, ki ima več, čuti, da potrebujejo tudi ljudje, ki so ob njem, vsaj neki minimum za normalno življenje. Tak 18. decembra 2014 | Vestnik | Prvi pogoj je to, da se mladi sploh ustavijo in začnejo razmišljati, kdo so, kaj so in zakaj so. Dokler tega ni, živijo pač neko namišljeno življenje in ne razmišljajo, kaj bo z njimi čez deset let, ali si želijo ustvariti neko družino ali način življenja, ki jih bo izpopolnil, temveč velikokrat živijo res samo za današnji dan in pozabljajo, da življenje teče naprej. Mi želimo predvsem imeti čas za mlade, to pomeni, da smo jim na razpolago, na veliko jim pridigati ali pa jih prepričevati o nečem je zelo neuspešno. Značilnost sodobnega časa, na kar je na neki način opozoril tudi novi nadškof, je tudi to, da smo prisiljeni v neko tekmovalnost, dokazovanje in kopičenje gmotnega premoženja, to pa zagotovo ni primarni cilj, za katerega bi si morali prizadevati kot posamezniki. Če je cilj samo čim več nagrabiti, pomeni, da za dosego tega upo- 11 zimo, če pa hitimo v svojem življenju po opravkih, ki jih imamo vsi vedno več, pa to težko naredimo. V petnajstih letih ste tukajšnjega človeka lahko že dodobra spoznali. Kakšne so najpogostejše težave, s katerimi se obračajo na vas? Dejstvo je, da je pomurski človek oziroma prleški v tem delu Slovenije zelo odprt, širokosrčen in pripravljen pomagati. Kljub temu ljudje s sabo največkrat prinesejo neko stisko oziroma občutek brezizhodnosti, nesmisla početja česar koli, marsikdo ne vidi smisla, zakaj bi bilo v življenju vredno za kaj potrpeti ali narediti kakšno žrtev. Ljudje tu iščejo razne oblike tolažb. Nekateri se zatekajo k raznim omamam, kar je seveda najslabše, drugi pa vidijo tudi v ustanovah, kot je naša, priložnost, da se umirijo, ustavijo in razmislijo, kakšna je njihova pot. Janez Krnc že petnajst let živi v Veržeju, kjer vodi Zavod Marianum. Je član redovne skupnosti salezijancev, v kateri živi kot posvečen laik. Sam si v skladu s svojim poslanstvom želi, da bi se mladi v tempu, ki ga narekuje sodoben način življenja, ustavili in začeli razmišljati o svoji prihodnosti. fotografija nataša juhnov Veržeju je že petnajst let, je redovnik salezijanec. »Glede na moje poslanstvo in delo so me usmerili v Veržej, kjer naj bi razmišljal in dal neke ideje, kako to ustanovo ponovno oživiti. Leta 2000, ko sem prišel, je bila ta velika stavba vrnjena v postopku denacionalizacije, vendar v zelo opustošenem stanju. Treba je bilo misliti tako na obnovo kakor tudi na vsebino, kaj vnesti v te obnovljene prostore.« Na vprašanje, kako po petnajstih letih ocenjuje svoje delo, odgovarja: »To je vedno težko, to delajo drugi, nimam pa slabega občutka, mislim, da smo v petnajstih letih naredili velik premik, hiša je v celoti obnovljena, tudi programov, ki se v njej izvajajo, je vedno več.« V redovni skupnosti Krnc živi kot posvečen laik, to pomeni, da je naredil tri zaobljube. Z zaobljubo uboštva se je odrekel zasebni lastnini, z zaobljubo pokorščine se je dal na voljo svojim predstojnikom za delo, ki je najbolj potrebno, z zaobljubo čistosti pa se je odločil za neporočen način življenja. V Veržeju trenutno živi pet salezijancev. »Pri salezijancih ni veliko mladih, več je starejših sobratov,« pravi Krnc, s katerim smo se pogovarjali o nekaterih tegobah današnje družbe in spregledanih možnostih, ki so že od nekdaj na voljo tudi sodobnemu človeku. del mnoge mlade fante, ki so tavali po ulicah brez izobrazbe, stanovanja ali služb, zato je začel za njih najprej pripravljati razvedrilne programe, nato jim je omogočil stanovanje, verjetno pa je tudi eden od prvih, ki je začel z obrtniki sklepati pogodbe, da teh mladih ljudi niso izkoriščali, temveč so jih najprej naučili neke obrti in jih kasneje tudi zaposlili. Vsako leto imate v Veržeju razstavo jaslic. Kaj lahko jaslice oziroma podoba Svete družine danes predstavlja sodobnemu človeku? Mislim, da zelo veliko. Že ta prispodoba, da se je Jezus kot odrešenik rodil v preprostem hlevčku, med preprostimi ljudmi – pastirji, pomeni tudi danes, da moramo, če želimo živeti neko spodobno in pošteno življenje, najprej iti med preproste ljudi, ne med prevzetneže, temveč med tiste, ki jim življenje nekaj pomeni. Tudi v današnjem času za lepo življenje ne potrebujemo lepih in bogatih hiš ter limuzin, temveč predvsem spoštovanje in odnose, na katere smo večkrat pozabili. Zlasti to nam lahko govori odnos, ki je vladal v Sveti družini in ki ga v sodobnih družinah manjka. Verjetno to manjka tako manj premožnim kakor tudi tistim z limuzinami. človek mora včasih znati tudi deliti, ne pa vedno videti samo sebe. Težava tega tajkunskega obdobja je tudi to, da je vsak, ki si je skušal na lahek način pridobiti čim več, to počel tudi na račun drugih in so zaradi tega mnogi ostali brez služb. Še en paradoks sodobne družbe prinaša tudi napredek v tehnologiji in nove možnosti komunikacije med ljudmi. Navidezno smo na spletu ves čas povezani s svojimi znanci, vendar so ljudje osamljeni in sodobni načini komunikacije vseeno ne morejo nadomestiti bližine sočloveka. Virtualni svet nas je še bolj zasužnjil, čeprav naj bi imeli z njegovo pomočjo še več časa zase in sočloveka, saj lahko hitreje komuniciramo, na žalost pa je ravno obratno. Tudi ko smo v stiku z drugimi, imamo ves čas v rokah mobitele in dostop do svetovnega spleta, se pravi, da sploh nismo več kot ljudje v stiku drug z drugim, to se opaža tudi v družinah, morda smo fizično še drug poleg drugega, vendar živimo drug ob drugem, ne pa drug z drugim. To je velika težava tega virtualnega časa, ki ga živimo. Kako vi mlade pripravljate, da bi bili sami drugačni, ko odrastejo, oziroma da se tudi sami ne bi znašli v tej osamljenosti? rabljamo vsa sredstva, in včasih posameznik tudi pohodi sočloveka, da bi pridobil nekaj, za kar meni, da ga bo v tistem trenutku zadovoljilo. Čeprav takrat, ko pride do tega, kar si je želel, spet ugotovi, da ni srečen, saj ostane sam. Ljudi, predvsem pa mlade, je treba približati temu čisto življenjskemu oziroma naravnemu objektu. Ves čas poudarjam, da tudi rokodelci, ki nekaj ustvarjajo iz naravnih materialov, bolj čutijo, da so soustvarjalci tega sveta, saj iz materije naredijo neko formo, to pa tudi prinaša večje zadovoljstvo, saj tako vidiš, da si na tem svetu koristen s svojim znanjem in s svojimi sposobnostmi. Sodobne družbe verjetno ne bo mogoče spremeniti čez noč. Kljub nekaterim pozitivnim značilnostim, ki jih prinašata tovrstna demokratična ureditev in tekmovalnost na trgu, pa smo že omenili, da ostaja ob strani vedno več poražencev tega sistema, ljudi, ki se niso znašli. Kaj narediti, da ti ljudje ne bi ostali spregledani? V izhodišču je čut za sočloveka, da ga sploh lahko opazimo ob sebi. Predvsem človeka v stiski, za katero ni nujno, da je samo materialna, saj so ljudje danes v stiskah različne narave. Predvsem si moramo vzeti čas za bližnjega, takrat ga lahko šele opa- Kaj jim največkrat svetujete? Predvsem da prisluhnejo sami sebi, da se začutijo in da začutijo potrebe okrog sebe. To je izhodišče, da tudi resnično začno živeti neko bolj polno življenje. Adventni čas je tudi priložnost, da se te stvari izpostavijo. Advent je ravno ta čas pričakovanja in po drugi strani tudi čas, ko se skušamo ustaviti, čeprav nas morda veleblagovnice in ta prednovoletni bum spet načrtno raztresejo, da pozabimo na bistvo božiča, da bi poiskali mir v sebi in okrog sebe, da bi srečali Boga tudi v stvareh, ki nas obdajajo, vendar se je lažje predati družbenemu okolju in preživeti te dni v nekem zunanjem blišču, notranjost je pa velikokrat krhka in največ ljudi čuti svojo osamljenost ravno v času božično-novoletnih praznikov, takrat je tudi največ priložnosti, da si vzamemo čas in smo drug z drugim ter drug za drugega. Za potrošništvo bi lahko rekli, da gre samo za neko instantno zadovoljitev potreb, ki ni dolgoročna. To je le kratkoročni beg pred realnostjo. Sami ustvarimo veliko umetnih potreb, ki jih potrošna družba zna zelo dobro naštudirati s psihološkega vidika in človeka prepričati, da nekaj potrebuje. Timotej Milanov 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] O željah, čudežih, čarobnem prahu in še čem Pozitiven nauk spraviti do otrok Nova slikanica Lun in škrat Nagajivček – Na koncu tudi scenarij za otroško igrico – Nove zgodbice o Lunu že nastajajo Prednovoletni decembrski čas zaznamujejo želje, lučke in tudi čudeži. In ker naključij ni, se njena prva slikanica rojeva prav zdaj. S tem se ji, tako pravi, izpolnjuje velika želja, pa tudi lučk, čudežev in še česa v tej zgodbi ne manjka. Govorimo o slikanici z naslovom Lun in škrat Nagajivček, ki jo je napisala Barbara Muhič. Po poklicu sicer ekonomistka, a z žilico ali čutom tudi za druge plati življenja. Vsaj tak vtis sem dobila, čeprav sva se srečali prvič. Lun, glavna oseba Barbarine zgodbe, bi se z mano gotovo strinjal, čeprav zna biti – tako se v slikanici vsaj bere – čisto pravi mali lump. A več o njem in njegovi družini boste izvedeli, ko jo boste prebrali, tokrat pa malo več o Barbari Muhič iz Kroga. »Že dolgo sem si želela napisati zgodbico za otroke, potem pa se je v moji glavi kar naenkrat rodil lik. In kar naenkrat sem imela ime, zgodbo, potem me je prešinilo, da bo teh zgodbic več in da bodo imele neki nauk … Tako da je bilo v moji glavi že vse napisano, pravzaprav je bil najtežji del vsega, da sem se morala enostavno usesti in vse skupaj napisati tudi na papir (nasmeh).« In glede na to, da je Lunova zgodba na papirju zaživela šele septembra letos, je očitno vse potekalo s čarobno hitrostjo, saj je slikanica – tukaj. Barbara se zasmeje: »Vse se je nekako 'poklopilo' in vsi, tako jaz kot založba pa tudi ilustratorka, smo vse oddali sicer v zadnjih trenutkih, a pravočasno.« Slikanico Lun in škrat Nagajivček je ilustrirala Karmen Sanda, izšla pa je pri založbi Rotis. Barbara: »Ilustracije so mi zelo všeč, saj niso kičaste, Karmen pa uspe v njih odlično ujeti prava čustva. In to se mi zdi zelo pomembno.« Barbara pravi, da je zgodba o Lunu pravzaprav popolnoma realna, vsebuje pa nekaj »čudežnih« elementov: »Lun je fantek, ki nerad pospravlja svojo sobo. V prednovoletnem času gleda skozi okno in opazuje božično vzdušje zunaj, pa ga preseneti mamica, ki stopi v sobo in je čisto šokirana, ker je njegova soba videti, kot bi vanjo treščila bomba. Zato se mamica odloči, da bo Božičku napisala sporočilo, da naj letos darilo, namenjeno Lunu, odnese nekomu drugemu.« Zdaj se moram smejati jaz, kajti prav to je zadnje dni pogosto na jedilniku mojega besednjaka in tudi jaz že pišem pismo dobrim možem, naj letos moje otroke – preskočijo. Barbara: »Potem pa morajo otroci nujno slišati tole zgodbo, ker bo po njej drugače (smeh).« No, me pa res zanima … Celotne zgodbe seveda zdaj ne bomo izdali, mogoče le še to, da v slikanici nastopa še škrat, posipajo čarobni prah, otroci bodo spoznali božično deželo in se naučili tudi dve pesmici, katerih avtorica pa ni Barbara, ampak Uroš Vošnjak. »Ti dve pesmici sta tudi uglasbeni, pri tem pa sem sodelovala z Mišo Zečević.« Barbara rada ustvarja – pa ne le z besedami – in zase pravi, da je večni otrok. fotografija vida toš biš. V zgodbi pa se pojavlja tudi zanimiva beseda 'sodelovalen', kar je veliko bolje uporabljati kot besedici 'priden' in 'poreden'. Otrok namreč lahko v kakršnem koli smislu sodeluje doma, sodeluje v šoli ali se odloči, da ne bo sodeloval.« Pa še to – Lun darilo pod jelkico vseeno dobi. A ne mami in ne očetu ni jasno, od kod se je znašlo tam. Prišepnemo vam naj samo, da so bili vmes škratovski prsti. Barbara: »Ta zgodba med drugim nosi tudi nauk, da tisto, kar daješ, do- Prelistam kar obsežno slikanico in na koncu najdem – gledališko igrico z istim naslovom! Barbara: »Da, to je pa dramatizirana zgodbica, ki jo v slikanici dodajam kot 'piko na i' za vse tiste učitelje in vzgojitelje, ki jim bo všeč in bi jo radi uprizorili. Vem namreč, kako se učitelji včasih trudijo, pa ne morejo najti scenarijev, primernih za otroke. In morajo dobesedno vse pisati na novo. Jaz sem jim želela to olajšati (nasmeh).« Da je dramatizirana zgodbica očitno »uporabna«, dokazuje, da jo otroci podružnične šole v Krogu že uprizarjajo. S to slikanico pa Barbara ne končuje svoje pisateljske kariere: »Ne, Rotis je zasnoval zbirko z naslovom Čarobni planet in v njej bo kar nekaj knjig, Lun in škrat Nagajivček je prva. Naslednja bo ponovno govorila o Lunu in njegovi družini, v tej bo imela mogoče celo pomembnejšo vlogo Lunova sestrica. Ta druga zgodbica je nastala celo pred božično, a ker je zdaj ta čarobni čas, smo se odločili, da bomo otrokom najprej ponudili to.« Barbara pravi, da sama zelo rada bere knjige, polne pozitivnih in navdihujočih misli: »In ko kaj takega preberem, takoj dobim idejo, kako bi lahko to isto v zgodbi povedala otrokom. Zdaj je že enostavno, Luna in njegovo družino imam, zdaj bom samo še pisala (smeh).« Vida Toš Črenšovci Mednarodna razstava jaslic Jaslice niso le figure, ki jih opazujemo in občudujemo stav, ki se selijo iz kraja v kraj, je spodbuditi ljudi, da bi izdelovali jaslice in se odprli božji skrivnosti, ki je v njih: »Tu ne manjka izvirnosti, saj jaslice ustvarjajo iz vseh mogočih materialov. Tradicionalno prevladuje les, veliko je ustvarjanja iz gline, sledijo pa papir, naravni materiali, kovina, testo, steklo in tkanina.« Na odprtju so poudarili, da jaslice niso le skupek figur, ki jih opazujemo in občudujemo, ampak so nekaj več. Predstavljajo umetniško upodobitev ali uprizoritev rojstva Jezusa Kristusa. Predsednica KTD Črenšovci Andreja Sever je povedala, da bo razstava na ogled do devetega januarja: »Veseli in ponosni smo, da je prvič v Prekmurju vseslovenska razstava jaslic prav v naši občini. Obiskovalci od blizu in daleč si lahko ogledajo res veliko eksponatov in tako družinske praznike prav posebej zaznamujejo.« J. G. Trim Podjetje za inforniranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota V prostorih župnijskega doma Svete družine v Črenšovcih so v ponedeljek odprli Vseslovensko in mednarodno razstavo jaslic. V kulturnem programu ob odprtju so nastopile ljudske pevke upokojenke, ki delujejo v okviru Kulturno-turističnega društva Črenšovci. Razstavo je blagoslovil črenšovski duhovnik Ivan Kranjc. Organizator je Kulturno-turistično društvo Črenšovci v sodelovanju s črenšovsko župnijo in občino ter Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije, Združenjem rezbarjev in oblikovalcev lesa Slovenije ter s sodelavci iz Avstrije in Madžarske. Razstavljena dela dopolnjujejo dela prekmurskih izdelovalcev, na ogled pa je še štirideset likovnih del učencev Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci. Podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije Drago Kozinc je ob tem povedal, da razstave jaslic organizirajo od leta 2006, na njih pa predstavljajo jaslice iz vse Slovenije. Namen teh raz- e na seč na ni roč na za o čas pis is časop a z ina 20, aročn 17 ik. n o a d n t 538 Vestn e l 2 l 0 ji Po . je loveni , št nu v lefo pis o te aso e p alni č t e ič okl region od ap o, d lj bran m i jbo vab as ete na ev nin ej ber č o ar napr en do rjen n še oda čilo i p o u r k a e n izt e od Ob aljšat pod S Letna naročnina za časopis 0, 8 17 2 . ik 02 53 , št. je veniji Vestn u n fo tele v Slo ete po i časopis č li k o naln da p bimo, lj bran regio vas va o čnine berete najb ro a n e j darjen in še napre ku po Ob izte ate naročilo š lj a pod od do Ob izteku podarjene naročnine vas vabimo, da pokličete po telefonu, št. je 02 538 17 20, podaljšate naročilo in še naprej berete najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji Vestnik. Podarite! [email protected] | 02 538 17 20 Na ogled je veliko izdelkov z upodobitvijo božičnega dogodka. fotografija jože gabor ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 13 Franc in Marija Forjanič iz Dolnjih Slaveč Ko pride boter Anton, spomini oživijo in poletijo v preteklost in mladost Na obisku pri najstarejšem še aktivnem gostilničarju v Pomurju – Nekoč so imeli Forjaničevi trgovino, gostilno, mlin in mesnico Ko vstopim v gostilno, se mi za hip zazdi, da sem se vrnila za nekaj desetletij v preteklost, to pa ne pomeni, da je prostor zanemarjen, prej nasprotno. Gostinske sobe in oprema so zelo dobro vzdrževani, čisti, urejeni. Le občutek je tak, kot da bi se vrnila v goričko preteklost, v čas, ko so tukaj še vozili avtobusi, polni potnikov, na rednih linijah in so se ob sobotah še prirejale veselice. Čeprav se zdi, da sta tudi Marija in Franc nekje »iz tistih časov«, pa to ne drži povsem. Po letih sta res že starejša, Marija jih šteje 75 in Franc 80 let, toda še vedno sta bistrega duha in zelo dobro obvladata svoj posel. Franc, ki je najstarejši še aktiven obrtnik v regiji, povsem sam ureja računovodstvo in druge papirne zadeve. Oba sta gostilničarja v pravem pomenu besede in Marija nam razkrije eno od pomembnejših resnic ali pravil gostilničarjev: »Včasih si bil zvečer 'sit' od vsega tistega, kar si videl in slišal. Toda to je moralo tam ostati. Midva sva marsikaj videla, tudi če nisva hotela, si pač naletel … toda nikoli nisva o tem govorila ne med sabo, še najmanj komu drugemu. Lahko sva ne vem kaj slišala in doživela, pa o tem nisva govorila. To se enostavno ne sme. Zato se je pa hodilo v gostilno – da so se pogovarjali.« Franc Forjanič je naslednik znamenite motovilske Forjaničeve družine, ki je pred sto leti kupila judovsko gostilno (Pilar) v Dolnjih Slavečih. Frančev oče je bil še rojen v Motovilcih, bratje in sestra pa že v Dolnjih Slavečih. Franc Forjanič starejši je prevzel gostilno in od malega je v njej delal tudi sin Franc, ki je imel še brata in tri sestre. Ob vsem moramo najprej omeniti, da sta bila Frančev oče in Karel Černjavič velika prijatelja in da je Anton Vratuša njegov birmanski boter. Vratuševa sestra je bila poročena s Frančevim stricem mesarjem, ki je med birmo stal ob njem v cerkvi namesto Antona – zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati, če vsaj malo poznate zgodovino in takratni sistem. Poleg gostilne je bila v stavbi tudi trgovina – tako kot v mnogih krajih –, takšna, kjer se je vse tehtalo in pakiralo sproti, bomboni pa so bili shranjeni Marija in Franc Forjanič iz Dolnjih Slaveč še delata v svoji gostilni. fotografija bernarda b. peček v velikih steklenih kozarcih. Leta 1959 sta Forjaničevo družino zaznamovala dva pomembna dogodka: umrl je oče, Franc in Marija (rojena Sakovič s Pertoče) pa sta se istega leta poročila. Tako je moral dejavnost gostinstva prevzeti Franc – da pa bi to lahko naredil tudi uradno, je moral opraviti pripravništvo, takrat namreč še ni bilo gostinske šole v Radencih. In da je bil pravilno usposobljen za gostinski poklic, mu je pomagal (kakor mu je ob očetovem grobu obljubil) prav Karel Černjavič. »Bil sem prijavljen doma, pripravništvo pa sem opravljal pri Zvezdi. Najprej sem šel leta 1962 delat v Avstrijo v tovarno sladkorja. V 'zukrfabriki' je v tistih letih delalo veliko naših ljudi, kakšnih 170 iz teh krajev, pri nas pa je spal tisti inženir, ki je spravljal ljudi čez. In on mi je rekel, da bom lahko delal tri ure v tovarni, potem pa v restavraciji. Tam sem tri leta po štiri mesece pripravljal hrano. Prakso v rednem obratu pa sem moral imeti, da sem sploh lahko dobil obrtno dovoljenje. Vse to so mi zapisali tudi v potni list. Ko sem se vrnil domov, pa sem opravil pripravništvo pri Zvezdi. Černjavič je bil takrat direktor Zvezde in predsednik obrtne zbornice, potem pa sem šel delat še v Postojno, kjer sem delal v motelu in v Krasu kot natakar …« nam je pripovedoval Franc. In ko vprašamo, kdo je medtem delal v domači gostilni, dobimo pričakovan odgovor: žena Marija, ki pa je imela v tistih letih tudi dva majhna otroka. Ja, kaj vse vzdržita in potrpita dobra žena in dober gostinec! Ko se je Franc vrnil iz Postojne, je šel delat v takrat novoodprte toplice v Morav- cih – kjer je bil pobudnik večjega turističnega razcveta prav tako Karel Černjavič: »Leta 1963 so imeli samo dva majhna bazena; najprej sem delal tam pri bazenih, drugo leto pa v prvi okrogli restavraciji. Že takrat je bilo 75 odstotkov vseh gostov Avstrijcev. Tisti, ki so bili povsem poleg izvira, so prihajali iz vode skorajda črni … Nedavno sva se s Černjavičem srečala na terapijah v Moravskih Toplicah. Šel sem k njemu in ga pozdravil. Rekel mi je: Ti me vsaj še poznaš, ti zaposleni pa me ne poznajo, niso me hoteli vzeti …« Hudo je, ko mora to doživljati nekdo, ki je bil »oče« teh toplic in bi si zaslužil vsaj spoštovanje, smo bili enotnega mnenja vsi za mizo. Tudi Marija se je strinjala, da se vse prelahko prodaja, oddaja, da mladi pravzaprav ne vedo, kako se pride do nečesa, koliko truda in odpovedovanja je potrebno. »Nihče več ničesar in nikogar ne spoštuje, niti tega ne, kar je nekdo včasih naredil in ustvaril. Kot da bi se vse začelo danes ali včeraj. Je pa res, da če nisi slab (strog, op. p.) 'vert', pa nimaš nič,« doda in pojasni, da sta sicer v preteklosti že imela natakarice in najemnike, toda vsi so pozabljali, da sta prvo delo in primeren odnos do gostov. Po treh sezonah dela v Moravskih Toplicah (kraj se je takrat imenoval Moravci) je prišel domov. Največ gostov je bilo takrat takih, ki so se ustavljali med potjo – avtobusi so še redno vozili in se ustavljali pred gostilno, kjer je bila postaja. Tudi gostije in druge slovesne pojedine in veselice so pripravljali. Prvi redni gostje so bili tudi domači pohodniki, ki so že v času stare Jugoslavije hodili po Avstriji, še danes pa so v gostilni na ogled njihovi številni pokali. Celotno stavbo so podrli in zgradili novo v sedemdesetih letih, notranjo opremo pa so nazadnje zamenjali v osemdesetih letih. Tudi stoli in mize so nekaj posebnega, saj so jih naredili zaporniki v Lepoglavi na Hrvaškem. Še do danes jim je ostal v spominu obisk zaporniških delavnic, kjer niso smeli niti pogledati zapornikov. Ženske so imele na glavi bele rute, za malico pa so jedle kos kruha z vodo. Vladala je popolna tišina. Pogovarjali bi se lahko še in še, spomini se vračajo in besede kar vrejo. Zato ne čudi, da je Forjaničeva gostilna še vedno najbolj priljubljeno pribežališče akademika dr. Antona Vratuša. Franc in Marija sta ponosna, da je prav pri njiju praznoval vse okrogle obletnice, in prepričana sta, da bo tako tudi februarja prihodnje leto, ko bo praznoval 100. rojstni dan. Na vprašanje, zakaj še vedno vztrajata, odgovorita: »Če enkrat zapreš gostilno, je težko odpreti na novo. Zato pa zdaj to 'držimo'. Ni nama težko vstati in delati, če tega ne bi imela, bi bil Franc že na vozičku. Franc rad streže, ko pa je treba s kom več govoriti, pa pokliče mene,« nam zaupa Marija. Razen takrat, ko pride boter Anton! Bernarda B. Peček Razstava Lojzeta Veberiča Dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja Prejemnik priznanja ZKD Sv. Jurij ob Ščavnici V avli Kulturnega in upravnega središča Sv. Jurij ob Ščavnici je bilo odprtje velike pregledne razstave del avtorja Lojzeta Veberiča. Danes 78-letni slikar in kipar se je rodil v Seliščih, večji del življenja pa živi v Murski Soboti. Prvič je razstavljal kot petnajstleten risar s svinčnikom in tušem v Ljutomeru in odtlej postavil več kot 45 samostojnih razstav v Sloveniji, na Madžarskem, Hrvaškem ter v Srbiji in Nemčiji. Sodeloval je na več kot stotih skupinskih razstavah. Udeleževal se je uglednih slikarskih in kiparskih kolonij doma in na tujem, njegov likovni opus od leta 1951 do danes pa je predstavljen v mnogih razstavnih katalogih. Veberič je uveljavljen slovenski ljubiteljski likovni ustvarjalec in je bil do leta 1973 aktiven član v Združenju likovnih skupin Slovenije. Leta 1963 je bil ustanovitelj likovnega društva Li- kos iz Murske Sobote, danes pa je še član likovne sekcije Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota in častni član Likovnega društva Gornja Radgona. Kot član Likovnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici je letos prejel priznanje tamkajšnje zveze kulturnih društev. Veberič je svojo domačijo v Seliščih že leta 1972 preuredil v galerijo, kjer so potekale številne likovne kolonije in razstave, sam pa je dobil še nekaj drugih priznanj. Na razstavi pri Svetem Juriju ob Ščavnici so na ogled dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Avtorja sta podrobneje predstavila mag. Franc Obal, nekdanji ravnatelj soboške galerije, in voditeljica Polonca Fiala Novak. Na odprtje razstave so prišli obiskovalci iz vse Slovenije, Veberič pa je za njih pripravil tudi pogostitev. T. K. Lojze Veberič je na odprtju »nastopil« tudi v vlogi Miklavža in obdaril člane Kapelskega kvarteta, ki so glasbeno popestrili dogodek. fotografija tomo köleš 14 kronika | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Visoke vode v regiji ob Muri Pripravljeni na najhujše scenarije Analiza pokazala nekaj slabosti – Poplavam se sicer ne bo mogoče izogniti – Nujno bo treba urediti vodno infrastrukturo Po za zdaj še vedno neuradni oceni je škode za okoli štiri milijone evrov – a je bo morda celo za deset milijonov evrov. Voda je zalila ali vdrla v več kot 4.000 objektov. Pod vodo je bilo 12.000 hektarjev kmetijskih površin. Sprožilo se je 193 zemeljskih plazov. Na kvadratni meter je med večdnevnim deževjem padlo 271 litrov dežja. V nekaj dneh je tako padla tretjina letnega povprečja padavin v Pomurju. V prekmurski prestolnici je padlo rekordnih 171 litrov dežja. Reka Mura je imela 14. septembra v Gornji Radgoni pretok 1.327 kubičnih metrov na sekundo. Največji pomurski vodotok je bil takrat visok 4,86 metra. Statistika kaže, da je šlo za eno najhujših poplav v zadnjih tridesetih letih. V intervencijah reševanja ljudi in premoženja je sodelovalo 8.000 ljudi. Najpomembnejšo vlogo je odigralo 1.900 gasilcev. Delovanje vseh pristojnih služb zaščite in reševanja je bilo v glavnem dobro, zgodilo pa se je tudi nekaj slabosti. Tak je pregled poplav med 9. in 16. septembrom 2014, ko je divji vodni ples narave ohromil regijo. Vodna ujma ni zajela le štirih skrajnih zahodnih goričkih občin. Splet več okoliščin Poplavam se v prihodnje ne bomo mogli izogniti, vsaj dokler ne izboljšamo vodne infrastrukture, v nekaterih naseljih pa je še vedno neustrezna komunalna urejenost, ki je prav tako kriva za poplavljanje, je povzel svoje ugotovitve o zadnjem divjanju narave Martin Smodiš, vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik Civilne zaščite (CZ) za Pomurje. Ocena je še, O vojski odloča župan V odpravljanje posledic septembrskih poplav se je vključil bataljon Slovenske vojske iz murskosoboške vojašnice. Preden pa je sploh prišla vojska na pomoč prizadetim delom Pomurja, se je večkrat postavilo vprašanje, kdaj pravzaprav lahko gredo vojaki na pomoč in pomagat ljudem v stiski. Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite (CZ), je razložil, da je pristojnost in dolžnost župana, da pokliče in zahteva pomoč gasilcev od drugod ali vojakov, če tako oceni skupaj z občinskim poveljnikom civilne zaščite. »Jaz sam ne morem ukazati in na teren poslati sto vojakov. To mi onemogoča zakon, kaj takega bi pomenilo, da vladajo izredne razmere. Hkrati tudi ne morem vedeti, kje natančno in v kateri vasi pomoč najbolj potrebujejo. To je naloga županov.« Poveljnik Šestan je zaradi preteklih izkušenj začel serijo regijskih posvetov z župani. Izkušnje namreč kažejo, da ti preslabo poznajo sistem zaščite in reševanja, zato mnogi ob nesrečah neustrezno ukrepajo ali sploh ne. »Nekatere pomurske občine kljub slabi izkušnji iz poplav leta 2005 niso imele v zalogi najosnovnejšega, kot so vreče za pesek in plastične folije, nekatere tudi nimajo občinskih štabov civilne zaščite,« je k temu dodal Martin Smodiš, poveljnik CZ za Pomurje. Prav zaradi tega bodo po Smodiševih besedah v letu 2015 nekaj več pozornosti namenili vzpostavitvi in delovanju občinskih štabov CZ, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa bo vzel pod natančen drobnogled občinske načrte zaščite in reševanja. Pomurci so septembra ukrotili surovo vodno moč narave. Kako bo naslednjič? fotografija jure zauneker da bi bile septembra poplave tudi, če bi bili vodotoki še tako dobro vzdrževani. Padle so namreč velike količine padavin na že namočena tla, obenem pa je bila podtalnica zelo visoka. Voda zato ni mogla kam odteči, pa sicer še vedno niso določena območja za razlivanje vode. »Vsaka nesreča je dogodek zase in vsakič si pridobimo kakšno izkušnjo. Zelo pomembno je, da tako izkušnjo koristno uporabimo v prihodnje ob podobni nesreči. Popravnega izpita ob takih nesrečah pač ni! Nesreča nikoli ne počiva in pride največkrat takrat, ko jo najmanj pričakujemo, zato se nanjo pripravljajmo, kot da pride že danes oziroma jutri. To še kako velja ob vse bolj nepredvidljivih dogajanjih v naravi,« je poudaril strokovnjak za področje zaščite in reševanja. Pomurje je poplavno ogroženo predvsem zaradi vodotoka Mure in delno tudi zaradi Krke, Ledave in Ščavnice. Poplavno je ogroženih 20 tukajšnjih občin. V pomurskem prostoru bi bilo ob upoštevanju 20-letnih vod ob katastrofalnih poplavah v porečju Mure, Krke, Ledave in Ščavnice poplavljenih skupaj okoli 19 tisoč hektarjev površin. Ob nastopu 100-letnih vod reke Mure bi njeno poplavno območje obsegalo 27 tisoč hektarjev. »Ob nedavnih poplavah smo ugotovili, da so lahko poplave še večjih razsežnosti in se pojavijo tudi v občinah, ki niso poplavno opredeljene, in sicer ob hkratnem pojavu velikih količin dežja in zalednih vod, visoke podtalnice in ob povišanih vodah v manjših lokalnih vodotokih, ki že več desetletij niso predstavljali nobenih resnih nevarnosti,« pravi poveljnik Martin Smodiš. Kje je samozaščitno obnašanje Treba si je tudi naliti čistega vina in glasno povedati, kaj je šlo narobe. Če pustimo ob strani, da sta največja problema slabo stanje vodne infrastruk- ture in pomanjkanje denarja za njeno vzdrževanje in izboljšave, je ob nedavnih poplavah v regiji ob Muri zelo zbodlo v oči, da se ljudje niso najbolje pripravili na nevarnost visokih vod. »Morali se bomo še bolj zavedati, da je med drugim zelo pomembno tudi to, koliko in kako si lahko ob kakršni koli ujmi ali nesreči pomagamo sami in seveda drug drugemu. Na poplavno večkrat prizadetih območjih so si ljudje že navajeni sami pomagati.« Samo spotoma: deset protipoplavnih vreč stane manj kot škatlica cigaret. »Od vseh, ki živijo na poplavnih območjih, bi pričakoval, da so te vreče najmanj, kar imajo lahko že sami doma, ne pa da vsakič znova čakajo na našo pomoč,« je rekel prvi med enakimi, ki so se septembra spustili v neizprosen boj z neusmiljeno naravo. Še vedno nekateri mislijo, da se jim dogaja krivica, ker jim nihče takoj ne priskoči na pomoč, in da pomagajo vsem drugim, le njim ne, ali da bi lahko reševalci delali več in hitreje. »Običajno so ti ljudje najmanj prizadeti v nesreči oziroma so imeli morda v kletnih prostorih le nekaj centimetrov vode, ki bi jo lahko sami izčrpali ali vodo v vedrih odnesli iz kleti in s krpo pobrisali tla. Taki primeri so sicer redki, pa vendarle v javnosti mečejo slabo luč na vse tiste požrtvovalne ljudi, ki več dni in neprespanih noči pomagajo drugim prizadetim v nesreči, čeprav so bili v nesreči prav tako sami prizadeti.« Odgovorni se bodo prav tako potrudili, da odpravijo slabosti, kot so pomanjkanje komunikacije med reševalnimi službami, da uredijo, da ne bodo posamezniki samovoljno in neodgovorno posegali v vodno infrastrukturo, ter se zavzeli za skupno iskanje rešitev. Spet zamudili priložnost Najpomembnejša vodna infrastruktura v porečju Mure so vsekakor vi- sokovodni nasipi. Po besedah Antona Kusteca je stanje nasipov različno: »Imamo rekonstruirane in obnovljene nasipe, nasipe, ki so prenizki in ki jih je treba obnoviti, in območja, kjer je še treba zgraditi nasipe.« Ob reki Muri je okoli 75 kilometrov protipoplavnih nasipov, v dobrem stanju pa je 28 kilometrov nasipov. Po poplavah iz leta 2005, ko je dosegel 22. avgusta največji pomurski vodotok na merilni postaji v Gornji Radgoni maksimalni pretok 1.350 kubičnih metrov na sekundo, ki je že mejil na petdesetletne vode vodotoka – statistični alarm: 1.365 kubičnih metrov na sekundo –, so bili obnovljeni odseki Bunčani–Veržej, Dokležovje–Bakovci (avtocesta A5), Kot–Hotiza, Kot–Gaberje, Benica–Petišovci in Petanjci–Kučnica. Nasipe so takrat zvišali na pretoke s stoletno povratno dobo z dodatno varnostno višino. Vodja oddelka za porečje reke Mure pri Arsu pravi, da je bila zamujena velika priložnost, da bi uredili nasipe, ko se je gradil pomurski avtocestni krak: »Delno so bili nasipi sanirani, vendar ni bila izvedena sanacija visokovodnega nasipa od avtoceste do Petanjec. Na desnem bregu reke Mure je bila obnova le delna, kajti ni bil obnovljen nasip od Vučje vasi in navzdol do Krapja. »Pripravljamo dolgoročne načrte, kako nadaljevati,« pravi Kustec. Ocene so, da so najbolj kritični odseki protipoplavnih nasipov Nemščak–Ižakovci, Gornja Bistrica–Melinci, betonski zid v Gornji Radgoni in nasip mimo sejmišča v Gornji Radgoni, nasip Hrastje - Mota–Vučja vas in nasip Krapje–Mota. Zaradi tega najhujši možni scenarij lahko doleti naselja Melinci, Ižakovci, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Črenšovci, Žižki, Hotiza in vse ob cesti Lendava–Petišovci. Na desnem bregu največjega pomurskega vodotoka so najbolj ogrožena območja ob Gornji Radgoni, Moti in Krapju. Včeraj socializem, danes kapitalizem V porečju Mure so zgrajeni zadrževalniki vode – Ledavsko in Gajševsko jezero sta taki – z zmogljivostjo 20 milijonov kubičnih metrov. Septembrske poplave so pokazale, da bi bil nujno potreben zadrževalnik na Martjanskem potoku. »Da niso nastale še hujše razmere, iz smeri Moravskih Toplic proti Lendavi, smo poskrbeli tako, da smo po razbremenilnih kanalih pred Mursko Soboto vodo iz Ledave speljali v Muro. Se je pa pokazalo, da bi pred mestom morali zgraditi kak suh zadrževalnik.« Rešitev se zdaj išče za Kobiljanski in Ratkovski potok. Pod lupo bodo vzeli, je dejal Anton Kustec, tudi Bukovniško jezero. Še pred poplavami so ga namreč začeli prazniti, a ga zaradi premajhne lopute pri talnem izpustu sploh niso mogli izprazniti. Nekaj dni kasneje je bila katastrofa: »Gladina vode je bila pri kroni nasipa!« Seveda so vsi ukrepi povezani s prazno proračunsko malho. Letos je imel tukajšnji oddelek Arsa za izvajanje javne gospodarske službe 690 tisoč evrov. Po poplavah so dobili za sanacijska dela še 800 tisoč. Akcijski načrt, ki ga je sprejela vlada, pa za porečje Mure predvideva dodatnih 520 tisoč evrov. Rok za najnujnejša dela je maj 2015. Precej dela se bo opravilo v občini Lendava, ki so jo zadnje visoke vode najbolj vzele v primež. Obseg poplav je bil tudi posledica nevzdrževanja vodotokov, njihovega zaraščanja in odlaganja naplavin, je prav tako menil strokovnjak Arsa. A vedno manj bo vzdrževanja vodotokov, kajti na razpolago ni dovolj denarja. Nekateri potoki niso bilo očiščeni dvajset ali več let. »Naš koncesionar bo naredil le toliko dela, kolikor bo dobil plačano. Socializma ni več, to je pač kapitalizem!« Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek izbor www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 15 Izbor Pomurke in Pomurca leta 2014 Oddajte svoj glas najzaslužnejšima kandidatki in kandidatu V tradicionalni akciji Vestnika in Murskega vala se potegujejo za naslov Pomurke in Pomurca leta zmagovalci mesečnih glasovanj – Do 29. decembra lahko pošljete neomejeno število originalnih glasovnic, tudi SMS-sporočila niso omejena V finalnem izboru bosta zmagovalca tista kandidatka in kandidat, ki se bosta najbolje uvrstila v glasovanju na Murskem valu, pri glasovanju s SMSsporočili in bo zanju izpolnjenih in poslanih največ originalnih glasovnic iz Vestnika. Za svojega favorita lahko pošljete neomejeno število glasovnic iz Vestnika, tudi SMS-sporočila niso omejena (pošiljate jih lahko uporabniki Mobitela in Debitela), na Murskem valu pa bo v desetdnevnem glasovanju glasovalec lahko oddal svoj glas samo enkrat. Število originalnih glasovnic in SMSsporočil ni omejeno. V Vestniku objavljeno glasovnico morate izpolnjeno poslati do vključno ponedeljka, 29. decembra, na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Pomurka in Pomurec 2014. Do ponedeljka, 29. decembra 2014, lahko glasujete s SMS-sporočili na 2929, natančen naslov za posameznega kandidata in kandidatko najdete na koncu utemeljitve. Cena povratnega sporočila je 0,417 evra. Na Murskem valu poteka desetdnevno glasovanje od danes do ponedeljka, 29. decembra, dvakrat dnevno po deset minut. Kandidatke za Pomurko leta 2014 Marjanca Antolin z Ivanec, s sestro dvojčico Moniko mlada prevzemnica kmetije. Vzorna kmetovalka, ki neutrudno gospodari, se izobražuje in je aktivna gasilka. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z C Štefanija Feher, vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri upokojenskem društvu v Lendavi, ki zbira stare predmete iz zgodovine Lendave in okolice. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z D Metka Lipič Baligač, dobitnica zlatega znaka za pomembne dosežke na področju zdravstvene nege in skrbi za prenašanje znanja na mlade ter sodelovanje v številnih projektih. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z E Martina Horvat iz Civilne iniciative za okolju prijazno gradnjo daljnovoda Murska Sobota– Mačkovci je dobila prvo bitko, saj je stroka priznala upravičenost zahtev za podzemni daljnovod. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z F Amadea Gomboc, študentka psihologije iz Rakičana, kot prostovoljka organizira akcijo Anina zvezdica, v kateri zbirajo hrano za socialno ogrožene družine v Pomurju. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z A Maja Črešnjovnjak, dijakinja soboške gimnazije, dvakratna mladinska državna prvakinja v light kategorijah v kikboksu, uspešna tudi na mednarodnih tekmovanjih. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z G Zdenka Novak, pianistka mednarodnega slovesa, dobitnica kulturnega priznanja Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo. SMS-sporočilo na 2929: RMV ZB Ivanka Vučak, upokojena medicinska sestra iz Murske Sobote, je rešila življenje turistki na Pašmanu, aktivna je v DU M. Sobota in Hiši Sadeži družbe. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z H Patricija Vidonja iz Černelavec uspešno vodi Pomursko društvo za krepitev socialnega dela, ki organizira festival Zbüjdi se, namenjen brisanju predsodkov med ljudmi. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z I Metka Jošar, lastnica Modnega šiviljstva Metka iz Gornjih Petrovec, dobitnica prve kolektivne blagovne znamke za izdelke slovenske domače obrti v Pomurju. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z J Marjana Gomboc, krvodajalka iz Murske Sobote, letos je kri darovala že 70., to jo uvršča prav v vrh krvodajalstva v Pomurju, za dejavnost pa je navdušila tudi druge. SMS-sporočilo na 2929: RMV Z K Kandidati za Pomurca leta 2014 Dušan Cvetko, predsednik Civilne iniciative Apače, ki se že dobrih osem let zavzema za pošteno zakonodajo do slovenskih migrantov, ki delajo v Avstriji. SMS-sporočilo na 2929: RMV M A Ivan Markoja, župan Občine Odranci, ki je postala v dvajsetih letih obstoja z njegovo prizadevnostjo obrtno-podjetniška občina in je med najrazvitejšimi v državi. SMS-sporočilo na 2929: RMV M B Dejan Horvat, župnik v Markovcih, ki se je pridružil pomurskim gasilcem in pomagal pri žledolomu na Notranjskem. Že nekaj let skrbi tudi za obnovo župnijskega doma. SMS-sporočilo na 2929: RMV M C Andreas Sarjaš iz Nedelice, dobitnik zlatega Cankarjevega priznanja in državni prvak v matematiki ter tudi zlati maturant poklicne mature z vsemi doseženimi točkami. SMS-sporočilo na 2929: RMV M D Simon Špilak, poklicni kolesar iz Tropovec, ki se uspešno uvršča med svetovno kolesarsko elito, letošnjo dirko po Romandiji pa je končal na drugem mestu. SMS-sporočilo na 2929: RMV M E Ivan Kramberger iz Gornje Radgone, slovenski prostovoljec leta, dobitnik priznanja predsednika republike za izjemne dosežke v prostovoljstvu in plakete državnega sveta. SMS-sporočilo na 2929: RMV M F Bojan Zadravec iz Lipe, raziskovalec judovske preteklosti v Prekmurju in avtor prve judovske kuharske knjige v slovenščini »Za mizo s prekmurskimi Židi«. SMS-sporočilo na 2929: RMV M G Ladislav Lipič, častni občan MO Murska Sobota, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je pri svojem delu vedno znal poiskati priložnosti za domače okolje. SMS-sporočilo na 2929: RMV M H Žiga Barbarič, študent medicine iz Filovec, ki je še kot dijak letos prejel pohvalo na Mednarodni biološki olimpijadi na Baliju. Postal je tudi zlati maturant. SMS-sporočilo na 2929: RMV M I Damjan Bohar, nogometaš iz Mačkovec, ključni igralec Nogometnega kluba Maribor in prvi Prekmurec, ki je zadel v elitni Ligi prvakov. SMS-sporočilo na 2929: RMV M J Martin Smodiš, regijski poveljnik Civilne zaščite RS za Pomurje, aktiven ob nedavnih poplavah v Pomurju, prejemnik plakete Civilne zaščite in bronaste plakete 72. brigade SV. SMS-sporočilo na2929: RMV M K Pomurka in Pomurec leta 2014 leta 2014 Pomurka leta 2014: Pomurec leta 2014: Ime in priimek, naslov: TERME 3000 - MORAVSKE TOPLICE ~ Termalno kopališke in hotelske ponudbe ob vrelcu črne termo-mineralne vode ~ Splet domače in vrhunske kulinarike Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjeno glasovnico. Glasovnico prilepite na dopisnico ali jo v pisemski ovojnici s pripisom PP 2013 najpozneje do vključno ponedeljka, 29. decembra 2014, pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. www.sava-hotels-resorts.com oglas kulinarika Terme 3000.indd 1 17.12.2013 13:48:18 16 šport | Vestnik | 18. decembra 2014 22. pokal Tromejnika Kuzme v šotokan karateju Prvič tudi Avstrijci V slovenskem pokalu prvi Domžalčani, domači tekmovalci četrti www.vestnik.si | e: [email protected] teden v številkah Badminton Mednarodni turnir, Rim – 1. kolo: Iztok Utroša (Slovenija) – Pablo Abian (Španija, 3. nosilec) 16 : 21, 14 : 21. Zadnje kolo prvega dela švicarske lige: Üzwil – Adliswil Zürich 6 : 2 (Iztok Utroša – Hohanes Wirz Hogianto 2 : 0, Utroša - Bösiger – Blair - Peter 2 : 1. Üzwil (17) je jesenski prvak. Skvoš Mednarodni turnir, Zagreb – članice, finale: Sara Rojnik (Point Veržej) – Mojca Blažič (Sevnica) 3 : 1. Dvoranski hokej 2. turnir mednarodne lige žensk, Zelina: M. Toplice – Trešnjevka 12 : 0 (Könye 4, P. Dervarič, Grah in Vrečič po 2, S. Dervarič, Marič), M. Toplice – Zelina 4 : 3 (Grah 2, P. Dervarič, Vrečič). Triatlon Polovični triatlon, Bahrajn (1500 tekmovalcev iz 52 držav) – moški, od 18 do 24 let: 5. Dušan Fister; od 25 do 30 let: 8. Iztok Fister, oba KK Tropovci; ženske, od 25 do 30 let: 5. Karin Ljubič (Bakovci). Strelstvo Precej pozornosti je vzbudil tudi skupinski prikaz kat. fotografija nataša juhnov Karate klub Tromejnik Kuzma je organiziral v telovadnici tamkajšnje osnovne šole 22. S. K. I. F. turnir v šotokan karateju, ki je veljal tudi za slovenski pokal. Nastopilo je 132 tekmovalcev, med njimi tudi iz Gornjih Petrovec, Cankove in Kuzme, prvič pa so sodelovali tudi predstavniki Avstrije. Pomerili so se v katah in borbah. Najuspešnejši so bili avstrijski reprezentanti, za njimi pa so se uvrstili člani klubov Atom Domžale in ŠD Ruše. Četrto mesto so zasedli karateisti Tromejnika Kuzma, medtem ko so bili tekmovalci kluba Cankova - Gornji Petrovci šesti. V posebni razvrstitvi za letošnji slovenski pokal je zmagal Atom Domžale, drugi je Ig-Shotokan, tretji pa ŠD Ruše. Tromejnik Kuzma je bil na koncu četrti, Cankova - Gornji Petrovci pa šesti. So se pa prekmurski karateisti izkazali v posamični konkurenci. V katah je bila dvakrat prva Sara Serec, enkrat pa Aleš Korpič (oba G. Petrovci), Sabrina in Kevin Šarkezi (oba Tromejnik Kuzma). Drugo mesto je dvakrat zasedla Nisa Čahuk (G. Petrovci), po enkrat pa Emma Kuzmič in Tamara Šlemer (obe Tromejnik Kuzma) ter Jelka Rošker Trajbar (Cankova), ekipno pa Tromejnik Kuzma (Kevin in Sabrina Šarkezi ter Tamara Šlemer), tretji pa so bili Luka Nemec, Maja in Maša Sukič (vsi G. Petrovci), Eva Bertalanič (Cankova), Noah Kuzmič in Vanessa Šarkezi (oba Tromejnik Kuzma). V borbah so na drugi zmagovalni stopnički stali Sabrina Šarkezi in Tamara Šlemer (obe Tromejnik Kuzma) ter ekipa Tromejnik Kuzma (Kevin Šarkezi, Sani Horvat, Denis Volmajer), tretja pa sta bila Sabrina in Kevin Šarkezi (oba Tromejnik Kuzma). Milan Jerše Namizni tenis Kemi četrtič pokalni naslov V finalu boljša od Ilirije, v polfinalu pa od Maribora – Obakrat zmagali s 5 : 1 Na finalnem turnirju pokalnega tekmovanja Slovenije, ki je potekal v štajerski prestolnici, so igralci puconske Keme osvojili že četrti naslov, potem ko so v finalu premagali ljubljansko Ilirijo s 5 : 1. Izidi – polfinale: Kema – Maribor 5 : 1, Ilirija – Krka 5 : 3. Finale: Kema – Ilirija 5 : 1, za 3. mesto: Krka – Maribor 5 : 1. Končni vrstni red: 1. NTK Kema Puconci, 2. Ilirija Ljubljana, 3. NTK Krka Novo mesto, 4. ŽNTK Maribor. Za polfinalnega nasprotnika je žreb Pucončanom namenil domačine iz Maribora, ki so doslej kot najuspešnejše moštvo v zgodovini slovenskega pokalnega tekmovanja naslov prvaka dosegli že petkrat. Po dveh zmagah Bojana Ropoše, Patrika Sukiča in eni Dominika Škrabana so Pucončani zmagali s 5 : 1 in se uvrstili v popoldanski finale, kjer jih je pričakala ljubljanska Ilirija, za katero je nastopal tudi Prekmurec Tomaž Roudi. Ta je v drugem polfinalu s 5 : 3 presenetila branilce naslova in aktualne državne prvake, igralce Krke iz Novega mesta, ki so bili prvi favoriti za naslov. V finalu so Prekmurci pod vodstvom trenerja Štefana Kovača izkoristili ponujeno priložnost ter zaokrožili uspešen dan z napeto in bojevito zmago. Čeprav so Ljubljančani v tekmi povedli z 1 : 0, so Pucončani v nadaljevanju zmagali na štirih zaporednih tekmah s 3 : 2 (Ropoša dvakrat ter Škraban in Sukič po enkrat) in si priigrali neulovljivo prednost 4 : 1. Ko je v šestem srečanju Patrik Sukič s 3 : 1 premagal Roudija, se je slavje ob četrtem naslovu lahko začelo. Mednarodno tekmovanje, Beograd: 12. Robert Markoja (Turnišče), 619,8, 18. Mitja Černi (Gančani), 618,2. Mladinci: 18. Tadej Žalik (Turnišče), 609,7. 2. turnir regijske lige mladih, Črenšovci – ml. pionirji: Jure Sočič (M. Sobota) 178. Ml. pionirke: Brina Stajnko (Ljutomer) 184. Cicibani: Niko Pozderec 171. Cicibanke: Nina Zver (Varstroj) 171. Ekipno: Dobrovnik 516. Ciklokros 2. tekma za slovenski pokal, Škofja Loka – nad 40 let: 2. Dušan Hajdinjak (Team Turbo Tropovci), 5. Andrej Štajer, 7. Alojz Horvat, oba KK Tropovci; od 19 do 40 let: 7. Primož Obal (Team Turbo Tropovci); mladinci: 4. Žiga Horvat, 7. Uroš Bagari, oba KK Tropovci. Kikboks Mednarodno tekmovanje, Makarska (363 tekmovalcev iz desetih držav) – light contact, mladinke do 60 kg: 1. Maja Črešnjovnjak; do 65 kg: 2. Maja Črešnjovnjak (Kickboxing klub Power kick M. Sobota). Judo Pokal Ivo Reya, Celje – mladinci, do 66 kg: 2. Žiga Šendlinger; do 100 kg: 1. Patrik Vojsk (oba TVD Partizan Ljutomer), 3. Marko Nagy (KBV Lendava). Mladinke, do 63 kg: 1. Hana Prelog, 2. Barbara Halas (obe TVD Partizan Ljutomer), 3. Natalija Varga (KBV Lendava). Novoletni turnir, Celje (148 tekmovalcev) – ml. kadeti, do 46 kg: 2. Aljaž Farkaš, 3. Mihael Zver; do 60 kg: 3. Tilen Farkaš (vsi KBV Lendava); do 81 kg: 3. Marsel Majcen. Ml. kadetinje, do 52 kg: 3. Nina Magdič (oba TVD Partizan Ljutomer). St. dečki, do 46 kg: 2. Gašper Zadravec, 3. Nino Imre; do 60 kg: 1. Nejc Mlinarič; do 66 kg: 2. Jure Markoja (vsi JK Lendava). Ml. dečki, do 29 kg: 1. Bine Banfi; do 32 kg: 2. Jakob Idič; do 38 kg: 1. Blaž Küplen, 3. Val Galof (vsi JK M. Sobota). Rokoborba Božični turnir, Zagreb (150 tekmovalcev iz osmih držav) – st. dečki: 3. Nejc Gomboc (do 47 kg) in Klemen Podgorelec (do 66 kg). Kadeti: 3. Denis Kočar (do 54 kg), vsi RD Sobota. Plavanje Miklavžev miting, Varaždin (300 plavalk in plavalcev iz treh držav) – 100 m delfin: 2. Staša Korpič (PK Zdravilišče Radenci). Rokomet 9. krog 2. DRL: Arcont Radgona – Mitol Sežana 32 : 27 (Sašo Vrečar 11, David Ketiš, Darko Zorko in Matevž Žunič, vsi po 4), Grča Kočevje – Pomurje 30 : 34 (David Petraš 10, Mitja Kozelj 7). Jesenski prvak je Krim Olimpija (16), 4. Pomurje (11), 9. Arcont Radgona (5). Košarka 8. krog 3. SKL vzhod: Radenska Creativ Sobota – Konjice 71 : 117 (Jernej Juteršnik 18). Vodijo Konjice (14), 8. Radenska Creativ Sobota (8). Šah Zaključni turnir sekcije TVD Partizana Ljutomer (10 igralk in igralcev): 1. Jernej Skuhala, 6, 2. Luka Skuhala, 3. Barbara Skuhala, oba po 5,5. Namizni tenis 1. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: NTK Beltinci – Jelenov hram 4 : 6, Spin Mala Nedelja – Sobota veterani 3 : 7. Pikado 3. kolo slovenske superlige vzhod: Mlinček Ptuj – Top Gun Šnajder 11 : 6 (Mertük 2, Slanič 2, Vütek 1, Zadravec 1). Zaostalo srečanje 2. kola: Top Gun Šnajder – Friend's team Sv. Jurij 14 : 3 (Mertük 4, Slanič 3, Vütek 3, Gorjak 2, dvojici Gorjak - Mertük in Slanič Vütek; Flegar 2, Horvat 1). 5. kolo 3. slovenske lige vzhod: Fortuna Veržej – Top Gun Grlava 1 : 16, Bar Oaza Gaberje – Pub bar II Logarovci 12 : 5, Neon team Benedikt – Top Gun Banovci 11 : 6. Vodita Top Gun Grlava in Bar Oaza Gaberje z 12 točkami. 10. kolo Pomurske lige: ŠD Dokležovje – Čarne vrane 19 : 6, Mokoš – Pajdašje 9 : 16, Bar Tiffany – Pupa bar II 17 : 8, Viktorija – Kocba bar 13 : 12, Don Matija – AC Kuhar 6 : 19, Pupa bar I – Picolo 12 : 13, PK Murphy – Team Maži bar 12 : 13. Vrstni red: ŠD Dokležovje 18, Pupa bar I (Ljutomer) in Murphy (Dokležovje) po 16. Pripravil Milan Jerše Končana državna šahovska liga Sobočani tretji ŽŠK Maribor upravičil vlogo favorita Trener Štefan Kovač ter igralci Bojan Ropoša, Dominik Škraban in Patrik Sukič fotografija iz klubskega arhiva »Ob pokalni zmagi ekipe sem zelo zadovoljen in srečen. Zahvala gre v prvi vrsti vsem trem igralcem: Bojanu Ropoši, Patriku Sukiču in Dominiku Škrabanu, ki so odigrali res fantastično, saj smo trenutno drugi po jesenskem delu državnega ligaškega prvenstva. Poleg omenjene trojice si zahvalo zaslužita tudi Mitja Horvat in moja žena Asya Kasabova Kovač, ki poleg igralne trojice tvorita igralno skupino A našega kluba, ki poskuša pod mojim vodstvom obdržati kakovost in slediti evropskim trendom treninga. Za zdaj nam to uspeva, saj smo uspeli nadomestiti odhod Mi- tje Horvata v Avstrijo. Hvala tudi upravi NTK Kema Puconci pod vodstvom novega predsednika Roberta Smodiša, ki je prisluhnila idejam in omogočila oblikovanje skupine A, ki s trdim delom in rezultati opravičuje svoj obstoj. Finalna tekma proti Iliriji pa je pokazala novo kakovost, saj smo v štirih partijah zmagali z rezultatom 3 : 2, kar v preteklosti ni bilo običajno, če se je tekma odločala v sami končnici. Seveda je osnova za zmago v finalu polfinalna tekma, kjer smo četrtič v letu 2014 premagali ŽNTK Maribor,« je izjavil Štefan Kovač. Milan Jerše S tretjim delom se je končalo v hotelu Arena v Mariboru tekmovanje v državni članski ligi, v kateri je nastopilo deset najboljših slovenskih moštev, med njimi tudi ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Ta je na koncu z 31 točkami zasedla tretje mesto. Prvak je postal ŽŠK Maribor, ki je zbral v devetih kolih 35 točk, druga pa je Vrhnika, 33. Od četrtega do desetega mesta so se zvrstili: ŠD Ptuj (30,5), ŠK Branik (29), ŠD Krka Novo mesto (27,5), ŠK Kovinar DEM (24,5), ŠK Triglav Krško (24), ŠK Nova Gorica (19) in ŠK Komenda (16,5). Zadnji dve ekipi sta izpadli iz lige. Izidi Sobočanov – 7. kolo: ŠD Radenska Pomgrad – ŠK Branik 2,5 : 3,5. Remizirali so Robert Ruck, Zoltan Ribli (oba madžarska velemojstra), Tomislav Gruškovnjak, Denis Gjuran in Matej Titan. 8. kolo: ŽŠK Maribor – ŠD Radenska Pomgrad 3 : 3. Zmagala sta Zoltan Ribli in Matej Titan, remizirala pa Robert Ruck in Tomislav Gruškovnjak. 9. kolo: ŠD Radenska Pomgrad – ŠD Vrhnika 2 : 4. Remizirali so Robert Ruck, Zoltan Ribli, Tomislav Gruškovnjak in Denis Gjuran. Najuspešnejši posameznik v soboški postavi je bil Zoltan Ribli, ki je na drugi deski v sedmih partijah dosegel 5,5 točke. Toliko jih je imel na šesti deski tudi Matej Titan, vendar s partijo več. V posamičnih dvobojih sta za Sobočane nastopali še Štefan Cigan, Boris Kovač in Boris Markoja. Milan Jerše šport www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 17 Adventni tek v Odrancih Domačin pričakovano zmagal Aleš Zver znova ugnal Dušana Babića – V ženski konkurenci najhitrejša Neja Kršinar, tretja Katja Baša V nedeljo, 21. decembra, ob 10.30 bo na stadionu pri OŠ I Murska Sobota sklepna prireditev Adventnega tekaškega pokala 2014. Organizator: AK Panvita. Informacije: www.ak-panvita.eu, 041 81 75 80, Bojan Horvat, [email protected]. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Petek Ob 18. uri v prostorih ŠD Radenska Pomgrad spominski hitropotezni turnir Slovenija šahira ob dnevu rojstva velemojstra Vasje Pirca. Sobota Ob 10. uri v OŠ Miška Kranjca Velika Polana 3. Miklavžev turnir v judu JK Lendava. Ob 16.30 v Zeleni dvorani Puconci tekma 9. kroga 3. DOL vzhod za ženske: Kema Puconci II – Kostmann Slovenj Gradec II. S starta članov, ki je postregel s pričakovanim razpletom. fotografija nataša juhnov Pri mlinu ob potoku Črnec v Odrancih je potekal tretji iz serije štirih tekov za Adventni tekaški pokal 2014, ki ga je pripravil tamkajšnji nogometni klub, prvič letos pa so nastopili tudi tekači iz Čakovca. Na 6 km dolgi razdalji je zmago znova slavil Aleš Zver (Odranci), ki si je na ta način pred zadnjo preizkušnjo, ki bo v nedeljo v Murski Soboti, že zagotovil naslov absolutnega zmagovalca. V zadnjih 200 metrih je premagal največjega konkurenta Dušana Babića iz Banjaluke in se mu tako maščeval za lanskoletni poraz. Njegov čas je bil 18 minut in 8 sekund, konkurent iz BiH pa je zaostal za 6 sekund. Tretje mesto je zasedel Dejan Preindl (Prevozi bolnikov Bratonci), 18:33. V ženski konkurenci je bila na 4 km dolgi progi najhitrejša Neja Kršinar (Happy Gym Ljubljana), 13:22, za njo pa sta se uvrstili Tina Česnik (AK Velenje), 13:58, in najboljša pomurska predstavnica Katja Baša (Jani team), 14:25. Še mlajše kategorije – U16, pionirji: 1. Bojan Gajić (AK Banjaluka), 2. Teodor Majcenovič (AK Velenje), 3. Žiga Horvat (OŠ Odranci); pionirke: 1. Aleksandra Roljić (AK Banjaluka), 2. Živa Bračič (AK Velenje), 3. Maruša Sernc (AD Štajerska). U13, pionirji: 1. Maj Janža (AK Panvita), 2. Dominik Šlemer (ŠD Kovačevci), 3. Aljaž Utroša (DOŠ Genterovci); pionirke: 1. Nea Meh (AK Velenje), 2. Julija Žižek, 3. Larisa Utroša, obe AK Panvita. U10, pionirji: 1. Max Luka Fartelj (AK Panvita), 2. Miha Marič (OŠ Odranci), 3. Natan Šavel (Bokrači); pionirke: 1. Lucija Potnik (KAK Radlje ob Dravi), 2. Alja Vogrinčič, 3. Pia Kološa, obe AK Panvita. Milan Jerše Ob 17. uri v telovadnici OŠ II Murska Sobota tekma 9. kroga 2. DOL vzhod za ženske: Sobota – Nova KBM Branik II. Ob 19. uri v športni dvorani OŠ I Murska Sobota tekma 18. kroga 1. DOL za moške: Panvita Pomgrad – Fužinar Metal Ravne. Ob 19.30 v Zeleni dvorani Puconci tekma 14. kroga 1. DOL za ženske: Kema Puconci – Formis. Sprejem za evropske podprvake Četrtfinale slovenskega pokala v odbojki Ekipa kot družina Šele z zlatim nizom do finala To so navsezadnje dokazali tudi na igrišču Močan odpor Šoštanja Topolšice favoriziranim igralcem Panvite Pomgrada Župana občin Radenci in Sveti Jurij Janez Rihtarič in Miroslav Petrovič sta pripravila v lovskem domu Jež v Boračevi slovesen sprejem za člane slovenske reprezentance v rekreativnem malem nogometu, ki je zasedla na nedavnem evropskem prvenstvu v črnogorskem letovišču Hercegnovi odlično drugo mesto. Šele v finalu jih je favorizirana reprezentanca Romunije premagala z minimalnih izidom 1 : 0. Za najkoristnejšega igralca prvenstva je bil izbran Mitja Flisar. Barve naše države je zastopalo kar osem nogometašev iz Pomurja: Marko Balažic in Srečko Kovačec iz Murske Sobote, Mitja Flisar iz Murskih Črnec, Darko Zorko od Svetega Jurija ob Ščavnici ter Aleksander Belak, Andrej Horvat, Damijan Kaučič in Martin Rihtarič iz Radenec. V zares prijetnem Po zanesljivi zmagi soboških odbojkarjev s 3 : 0 na domačem igrišču proti Šoštanju Topolšici v prvi četrtfinalni tekmi slovenskega pokala je bilo pričakovati lahko delo tudi v povratnem srečanju v gosteh. Toda na tekmi v Šoštanju so se morali zelo potruditi za uvrstitev na finalni turnir. Izid je bil namreč v rednem delu 3 : 1 (-22, 17, 18, 19) v korist Šoštanjčanov, zato sta moštvi morali odigrati še zlati niz. V njem pa so bili Sobočani prepričljivo boljši s 15 : 6. Drugi izidi: Salonit Anhovo – Fužinar Ravne Metal 3 : 1 (prva tekma 2 : 3), SIP Šempeter – GO Volley 3 : 2 (3 : 0), ACH Volley – Calcit Volleyball 3 : 2 (3 : 2). Tako se bodo na finalnem turnirju, ki bo potekal 16. in 17. januarja 2015, najprej pomerili Salonit Anhovo in SIP Šempeter, nato pa še ACH Volley in Panvita Pomgrad. Zmagovalca se bosta potegovala za naslov slovenskega pokalnega prvaka. vzdušju so še enkrat obudili spomin na velik uspeh slovenskega malega nogometa. Vsi so bili nadvse ugodno presenečeni nad uspehom, kot najpomembnejše pa so poudarili, da je bila ekipa kot ena družina, kar so dokazali tudi na igrišču. Ob tej priložnosti sta jih pozdravila in jim čestitala tudi selektor reprezentance Branko Kerčmar in predsednik Malonogometnega združenja Slovenije Andrej Manfreda. Organizatorji srečanja, ki so izrazili ponos nad velikim dosežkom, so seveda poskrbeli za priložnostna darila članom slovenske reprezentance v rekreativnem malem nogometu, ti pa so jim podarili žoge s podpisi igralcev. Zatrdili so, da bodo prihodnje leto skušali osvojiti najprestižnejši evropski naslov. Milan Jerše Mali nogomet MIK Celje prvi V finalu boljši od Nočnih ftičev, ti pa od Veržeja Tudi ta konec tedna ni šlo brez turnirja v malem nogometu. Enega takšnih so tokrat organizirali v Radencih. Na že 15. turnirju se je zbralo 15 ekip, ki so se najprej pomerile v petih predtekmovalnih skupinah, nato so bili boji na izpadanje. Po odigranih četrtfinalih je bilo žrebanje za polfinale, v katerega se je uvrstilo pet ekip. Žreb je bil najbolj naklonjen nogometašem MIK Celja, ki so se polfinalnemu dvoboju izognili in se prebili na finalni turnir, v katerem so sodelovale tri ekipe. Še pred tem sta bili dve polfinalni srečanji. Veržej je bil s 3 : 0 boljši od Orkana, Nočni ftiči pa z 2 : 1 od Radenske. V finalu so se najbolj izkazali nogometaši MIK Celja, ki so z 2 : 1 premagali Veržej, nato pa so bili s 3 : 0 boljši še od Nočnih ftičev, ki so po kazenskih strelih premagali Veržej. Iz vrst tretjeuvrščenega Veržeja je najboljši igralec Matej Pučko, mreže nasprotnikov je največkrat zatresel Irnes Škorič (MIK Celje), najboljši vratar pa je Andrej Horvat (Nočni ftiči). S. K. Mariborčanom so se maščevali za poraz S 17. krogom se je nadaljevalo tekmovanje v 1. DOL za moške. Ekipa Panvite Pomgrada je tokrat gostovala pri Lunosu Mariboru, ki ji je v prvem delu prizadejal poraz na domačem igrišču. Tokrat so bili uspešnejši Sobočani, ki so zmagali s 3 : 1 (-30, 19, 27, 22). Dvorana Tabor, 130 gledalcev, sodnika: Štumfelj (Mežica) in Valentar (Prevalje). Lunos Maribor: Dukarič, Mlakar 5, Virtič, Plesec 16, N. Zidar 2, Košenina 13, Donik 26, Škorc, Uremovič 14, R. Zidar 1. Panvita Pomgrad: Ajlec, Pavlović 3, Pelemiš 20, Detela 10, Vrabl, Flisar 12, Potočnik 26, Grabar, Drvarič 6. Uvodni niz je nakazoval izenačeno igro, kajti ekipi sta se menjavali v vodstvu. V končnici so Sobočani povedli s 24 : 22, toda gostitelji se niso vdali. Na sceno je stopil nezgrešljivi Žiga Donik, ki je bil neustavljiv v napadalnih akcijah. Mariborčani so najprej izničili prednost Prekmurcev, nato pa poskrbeli za zasuk in niz odločili v svojo korist. Soboška vrsta je v drugem nizu zaigrala kot prerojena. Z zbrano obrambo, v napadu pa sta točke dosegala učinkovita Jernej Potočnik in Dejan Pelemiš, so ta niz odločili v svojo korist. Tudi v tretjem nizu se je nadaljeval trd boj, ki se je končal s prednostjo Sobočanov 2 : 1 v nizih. Z odlično igro v bloku in napadu je ekipa gostov po drugem tehničnem odmoru povedla za šest točk. Domačini so z bojevito igro izničili prednost Sobočanov na 20. točki, v končnici pa so odločile izkušnje Panvite Pomgrada. Drugi izidi: Krka – GO Volley 3 : 0, Šoštanj Topolšica – ACH Volley 1 : 3, Salonit Anhovo – Astec Triglav 3 : 0, Fužinar Metal Ravne – Calcit Volleyball 0 : 3. Vrstni red: ACH Volley 51, Calcit Volleyball 38, Panvita Pomgrad 35, Salonit Anhovo 34, Krka 22, Fužinar Metal 18, Astec Triglav 17, Šoštanj Topolšica 14, GO Volley in Lunos Maribor po 13. Pari 18. kroga: Panvita Pomgrad – Fužinar Metal Ravne, Calcit Volleyball – Salonit Anhovo, Astec Triglav – Šoštanj Topolšica, ACH Volley – Krka, GO Volley – Lunos Maribor. Pričakovana zmaga Pucončank V tekmi 13. kroga 1. DOL za ženske je Kema Puconci gostovala v Slovenj Gradcu in premagala novinke v ligi s 3 : 1 (12, -23, 14, 17). Dvorana Gimnazije Slovenj Gradec, 60 gledalcev, sodnika: Potočnik in Luzar (oba Kočevje). Kostmann Slovenj Gradec: Janet 3, Vindiš 3, N. Žugelj, A. Kerbler, Petrič 13, Zdovc 18, Gumpot 1, K. Kerbler 1, Kobold, Na. Žugelj, Kontrec, Lakovšek 7, Proševa. Kema Puconci: Koler, Praprotnik Flisar 3, Vidonja 13, Vinkovič, Franko 11, Škraban 13, Banfi 1, Salaj, Donša 12, Jerič, Oletič, Frumen 8, Sakovič, Kadiš. Kema Puconci je bila preprosto boljša ekipa, kakšne izgube točke pa si niti ni smela privoščiti, saj bi bilo lahko to usodno v boju za uvrstitev v modro skupino. Po zmagi pa so prišle v boju za četrto mesto v zelo ugoden položaj. Že v prvem nizu je bila Kema boljša v vseh elementih igre, zlasti je bila njena premoč vidna pri servisih, pri katerih je bila odlična Iva Škraban. Toda Korošice se niso predale, saj so v drugem nizu uspele zmagati v končnici. V tretjem nizu so gostje prišle do velike prednosti, ki je niso zapravile. V četrtem nizu so se gostiteljice dolgo upirale, po drugem tehničnem odmoru pa so povsem popustile in zmagovalec je bil odločen. Drugi izidi: Braslovče – Aliansa 3 : 1, Luka Koper – GO Volley 3 : 0, Formis – UOK Vital Ljubljana 1 : 3. Vrstni red: Luka Koper 37, GO Volley 27, Braslovče 25, UOK Vital Ljubljana 21, Kema Puconci 20, Formis 11, Aliansa 9, Kostmann Slovenj Gradec 6. Pari 14. kroga: Kema Puconci – Formis, UOK Vital Ljubljana – Luka Koper, GO Volley – Braslovče, Aliansa – Kostmann Slovenj Gradec. Radenci in Ljutomerčanke do polnega izkupička Izidi drugih pomurskih predstavnikov, 8. krog: 2. DOL vzhod, ženske: Kajuh Šoštanj – Sobota 3 : 1 (-21, 24, 6, 12). Prvi Swatycomet Zreče, 23, 10. Sobota, 2. 3. DOL vzhod, moški: Radenci – PRO Volley 3 : 0 (18, 20, 25; Škrjanec 16, Gumilar 11, Pečnik 10). Prvi GOKOP Fram, 22, 4. Radenci, 15. 3. DOL vzhod, ženske: Ljutomer – Mežica 3 : 0 (16, 24, 16; Lea Belec 23, Barbara Petek 13), Vuzenica – Kema Puconci II 3 : 0 (14, 20, 15). Prvi Ljutomer, 20, 10. Kema Puconci II, 0. Milan Jerše 18 turizem | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] turistične prireditve Banovci – V petek, 19. decembra, ob 18. uri bo prižiganje lučk in odprtje Božične vasi Banovci, ki jo pripravlja TD Banovci. Na ogled bo do 7. januarja. Radenci – V petek, 19. decembra, ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin Zdravilišča Radenci potopisno predavanje o potovanju po Norveški in Nordcapu. Prvi Božični sejem pomemben kamenček v mozaiku turistične promocije in ponudbe Kulturno društvo MIM in podjetnica Barbara Bokan Habot sta pripravila v sodelovanju z Občino Cankova pred dnevi prvi Božični sejem. Ta je potekal pred cankovsko občinsko zgradbo. Na sejmu so sodelovali ter se s svojo ponudbo in izdelki predstavili tako domači kot tudi drugi obrtniki in ustvarjalci iz okolice. Na stojnicah je bilo med drugim mogoče videti in kupiti lončene in kvačkane izdelke ter izdelke iz blaga. Prav tako tudi unikaten nakit, praznične voščilnice in okraske ter tudi med, suho sadje in drugo doma pridelano hrano. Prav tako je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo, med drugim so pajali kruh in cvrli langaš. Ker je sejem potekal ves popoldan, so pripravili za najmlajše v sejni sobi občinske zgradbe tudi ustvarjalne delavnice. Na njih so otroci izdelovali različne času primerne okraske, ki so jih lahko odnesli domov. Sejem se je zvečer nadaljeval z nastopom Upokojenskega pevskega zbora Cankova in otroškega zbora tamkajšnje osnovne šole. Za dobro vzdušje sta poskrbela tudi komika Macho & Mejke. To je bil prvi takšen sejem na Cankovi. Ker je bil odziv sodelujočih pa tudi obiskovalcev, predvsem v večernih urah, dober, ga bodo pripravljali tudi v prihodnje. Za obmejno občino, kot je Cankova, so takšni dogodki pomemben kamenček v mozaiku turistične promocije in ponudbe v občini, pravijo organizatorji sejma. C. K. fotografija ciril kosednar Lendava – Do 28. decembra je vsak dan med 9. in 20. uro pri hotelu Elizabeta Božična dežela s pestro ponudbo, božičnim vrtiljakom in zabavnim programom ob božičnih hiškah. V petek ob 19. uri bo nastop Folklorne skupine KD Zale Györgya, ob 16. uri pa zabava s harmonikarjem Rikijem. V soboto ob 14. uri bodo rajanje z Božičkovim škratom in prihod Božička, ki bo obdaroval otroke, nato pa zabava z glasbeno skupino. V nedeljo ob 16. uri bo zabava s harmonikarjem Štefanom Horvatom. Gornja Radgona – V petek, 19. decembra, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov. Pertoča – V soboto, 20. decembra, ob 9. uri se bo začel v prostorih PGD Pertoča 16. božični pohod v dolžini 16 kilometrov, ki ga pripravlja ŠKTD Mladost Pertoča. Kunova – V Zavodu Pachamama center bo do nedelje, 21. decembra, vsak dan med 15. in 19. uro dan odprtih vrat s predzimskim bazarjem. Božična dežela v Lendavi Praznično vzdušje ob lesenih hiškah Radenci – Od sobote, 20. decembra, do srede, 24. decembra, bodo na parkirišču pred kavarno Pub Weekend božične stojnice v organizaciji Turističnega društva Radenci. Ob koncih tedna pester kulturni in zabavni program ter animacija za otroke z Božičkovim škratom Ljutomer – V soboto, 20. decembra, med 8. in 12. uro bo ga Glavnem trgu Božični bazar v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot s poudarkom na božično-novoletnih izdelkih. Pri hotelu Elizabeta v Lendavi je do konca decembra ob božičnih lesenih hiškah vsak dan Božična dežela s pestro ponudbo in zabavnim programom. Dogajanje, ki se je začelo 6. decembra, dopolnjuje še Božični vrtiljak. Ob ponudbi izdelkov ljudske obrti in domači kulinariki ter seveda napitkov iz bližnjih Lendavskih goric se v kulturnem programu predstavljajo kulturna društva, osnovne šole, ljudski pevci in godci, pevski zbori in drugi. Tako so v preteklih dneh med drugim nastopili učenci DOŠ II Lendava in varovanci VDC Lendava s folklornim nastopom in gledališko predstavo Piščanček Pik. Nastopili so še Mešani pevski zbor Vita, ljudski pevci iz Do- line, Mostja - Banute, Trimlinov, Hotize in Gaberja ter drugi. Ob rajanju z Božičkovim škratom pa so za najmlajše pripravili še ustvarjalne delavnice, pravljične uro in drugo. Organizator je Turistična zveza Lendava vabi, pri izvedbi prireditev in ponudbi pa sodelujejo ob lendavski občini še Turizem Lendava, Mladinski svet Lendava, Zve- za kulturnih društev Lendava ter druge organizacije in društva. Praznično decembrsko dogajanje bodo sklenili 31. decembra s silvestrovanjem na prostem, med zanimivimi dogodki pa bo med drugim v soboto, 27. decembra, silvestrski pohod z baklami po hriboviti pokrajini Lendavskih goric. J. G. Božična Prlekija Veržej in Razkrižje ustvarjata Pri Ivanovem izviru bo tudi letos predstava Projekt Božična Prlekija sta občini Veržej in Razkrižje skupaj z društvi in organizacijami na začetku organizirali s pomočjo projekta, ki ga je sofinancirala Evropska unija. Potem ko je bilo sofinanciranja projekta konec, pa so sklenili, da ga bodo nadaljevali. Božična Prlekija se vedno začne v začetku decembra z odprtjem razstave slovenskih jaslic v Centru DUO v Veržeju, razstavo pa letos dopolnjujejo še jaslice zakoncev Lavrih in otrok iz pomurskih osnovnih šol. Ta konec tedna bodo odprli Banovsko božično vas, kjer so jaslice na mnogih dvoriščih v vasi. Tradicionalna je tudi predstava Božična noč pri Ivanovem izviru na Razkrižju, ki jo bo uprizorilo Turistično-narodopisno društvo Razkrižje 24. decembra in 3. januarja. Dogajanje dopolnjujejo še božični koncerti, 27. decembra bo v cerkvi sv. Mihaela v Veržeju v organizaciji KD Slavka Osterca Veržej, 28. decembra pa pri gasilskem domu v Banovcih, ko ga bo v sklopu predstavitve Božične vasi Banovci organiziralo Turistično društvo Banovci. J. G. Gornja Radgona – V soboto, 20. decembra, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici Kmečko-ekološka tržnica na meji. Radenci – Vsak torek in soboto v decembru med 16. in 20. uro bodo v Zdravilišču Radenci praznične stojnice domače obrti. Murska Sobota – V ponedeljek in torek, 22. in 23. decembra, bo v Slovenski ulici od 10. do 22. ure Božično-novoletni sejem s tradicionalno kulinariko, izdelki rokodelcev in kulturno-zabavnim programom. Dolina – V nedeljo, 21. decembra, ob 14. uri bo v vaškem domu božična delavnica za otroke, ki jo pripravlja Turistično društvo Dolina. Moravske Toplice – V sredo, 23. decembra, po 14. uri bo pri slaščičarni Cafe Praline Decembrska turistična tržnica s ponudbo izdelkov ljudske obrti. Tržnica bo vsak dan do konca leta po 14. uri, razen 24. in 31. decembra, ko bo med 9. in 13. uro. Črenšovci – V Župnijskem domu Svete družine Črenšovci je do 9. januarja na ogled vseslovenska in mednarodna razstava jaslic vsak dan med 16. in 18. uro. Veržej – V Puščenjakovi dvorani Centra DUO je na ogled 7. razstava slovenskih jaslic, ki so jo dopolnili z razstavo jaslic zakoncev Lavrih. Na razstavi se z izdelki jaslic predstavljajo tudi pomurske šole in vrtci. Na ogled je do 7. januarja ob delavnikih med 9. in 15. ter 17. in 20. uro, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih med 9. in 12. ter 17. in 20. uro. Od 7. januarja do 3. februarja bo razstava na ogled ob delavnikih. Moravske Toplice – V parku pred evangeličansko cerkvijo je na ogled pravljična dežela. Mele – V Vrtnem centru Kurbus je do 21. decembra na ogled Velika adventna razstava v soju lučk. Od ponedeljka do petka je na ogled med 7. in 19. uro, v soboto med 7. in 17. in v nedeljo med 8. in 17. uro. reportaža www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | Kruh 19 Za pravo temperaturo v krušni peči je termometer premalo. Pomemben je občutek, brez tega ni prave skorje in ne prave sredice. Nekoč smo ga cenili zaradi tega, ker nismo bili lačni Časi so se spremenili, kruh se je začel vračati v domača lesena korita – Ržena in pšenična moka dajeta kruhu pravo barvo, in to brez dodatkov Na kruh, to osnovno prehransko dobrino, se je nekoč gledalo drugače kot danes. Danes je kruh marketinško blago. Z reklamnimi zvijačami, s katerimi želijo doseči prepoznavnost kruhov po receptih naših babic, se mami potrošnike. V resnici pa je kruh izredno enostavna zadeva z znanimi sestavinami: moko, kvasom, soljo in vodo. Od lokalnega okolja je odvisno, kakšen kruh so pekli in kakšnega so jedli. Kaj več so mu dodali le ob velikih praznikih. V naših koncih je prevladovala mešanice ržene in pšenične moke. Malo več kot pol je bilo ržene moke, drugo je bila pšenična. In peki, ki so se vrnili h koreninam, danes pečejo podoben kruh. Ko so mleli še majhni mlini, sta bila november in prva polovica decembra čas, ko se je pšenico odpeljalo v mlin. lendavskem koncu ti mlini meljejo še danes, ker so bili že takrat v zasebni lasti. Beltinski je šel žal po drugi poti in ga je t. i. združevanje dela uničilo. Kruh je bil domena domače peke. Število hlebcev se je prilagajalo velikosti družine in njenim potrebam po kruhu približno za mesec dni. Ob mešenju kruha je bilo pomembno kurjenje v krušni peči. Peč se je morala segreti na primerno temperaturo med vzhajanjem, zato so za gretje uporabljali butare nasekanega vejevja. Prišel je čas, ko je kruh odšel iz kmečkih peči in se je začelo kupovati bele štruce, tisti z malo manj denarja pa so posegali po t. i. črnem enotnem kruhu. Temu je država v kriznih socialističnih časih določala cene in tako zagotavljala, da je Kruh, pokrit s toplimi krpami, vzhaja v krušnih košaricah. špekcijski kontroli na seznamu spornih pekarn. Ne skrivajo, da jim je v delu skladiščnega prostora, ki je v obnovljenem starem gospodarskem poslopju, na površje udarila vlaga in se je začela pojavljati plesen. Zdaj se zdi, da so malomarni, vendar Tonček Omar pravi, da sta s pleskarjem že iskala rešitev, kako sanirati prodiranje vlage v zid. Inšpekcija je bila hitrejša, zdaj pa je prostor že urejen. Moka ni bila v neposrednem stiku s to vlago, saj imajo v skladišču minimalne zaloge. Tudi pri jajcih ni nobenih špekulacij. Dobavitelj teh je stalen, drži pa, da je dobavnice dostavljal konec obračunskega obdobja, zdaj jih bo pač z vsako dobavo. Ob tem sva se zapletla v pogovor o konkurenci. Tonček Omar je prepričan, da v lokalnem prostoru niso iz- Omarjeva sta postala s svojim domačim kruhom in vrtankom prepoznavna zunaj domačega okolja, čeprav pretežni del svojih pekovskih izdelkov prodajo neposredno sami doma in v svojih dveh trgovinicah. fotografije nataša juhnov V svojih mlinih so čakali na vrsto in potem šli mlet. Vrečam s pšenico in ržjo so dodali kakšno vrečo suhe koruze in manjšo vrečo prosa. V mlinu se je mlelo koruzo in delalo kaše. Mali mlini so izginjali, mletje lastne pšenice ni bilo več na prvem mestu. Modna je bila menjava. Lokalna okolja so imela svoje mline, v katere se je vozilo zrnje iz bližnjih in oddaljenih krajev. Pred dobrimi tridesetimi ali več leti Beltinec niso oblegali tovornjaki. Pozno jeseni in na začetku pomladi so jih kravje in konjske vprege (vrste so takrat segale tudi do Zvezde) z naloženo pšenico in ržjo. Kmetje so potrpežljivo čakali, da so prišli na vrsto in zamenjali svojo pšenico in rž za moko. Za 100 kilogramov se je dobilo 60 kilogramov moke (mehke ali ostre) in 20 kilogramov otrobov. Petina je ostala mlinarju za delo. Beltinski mlin je bil eden večjih lokalnih mlinov. Vsaka pokrajina je imela svojega. Na desnem bregu Mure in v Pri Omarjevih so začeli peči kruh iz moke, mlete iz doma pridelane rži in pšenice. Vmes je kmetija zaspala, zdaj se ponovno prebuja. Nekaj prvih hektarjev je zasejanih s piro. Spomladi bodo na njivah stara koruza trdinka, proso in ajda. To je nastavek novemu razvoju, ki ga je treba začeti doma. Izziv je priprava pekovskih izdelkov brez glutena. Pekovsko pecivo, potice in gibanice pripravlja in peče ženski del ekipe čez dan, ko peki odidejo po nočni peki kruha počivat. bil kruh dostopen vsem slojem prebivalstva. Peka je bila v domeni velikih pekarskih sistemov. Časi so se spremenili, kruh se je začel vračati v domača lesena korita (mojstri za izdelavo teh so bili, mimogrede, Romi z lendavskega konca) in krušne peči. Med prvimi, ki so začeli peči doma in uvedli dopolnilno dejavnost na kmetiji, so bili Omarjevi iz Rankovec. Tonček Omar se spominja, da je na začetku to bil težaški posel, ki sta se ga lotili njegova mama in žena. Z rastjo povpraševanja po tradicionalnem domačem kruhu s trajanjem, ki smo ga bili vajeni pri domačem kruhu, so se preusmerjali in peka kruha je postala njihov kruh. Ta kruh si zdaj reže že 12 zaposlenih. S kruhom ne eksperimentirajo, ampak vztrajajo pri tradiciji. Testo se mesi strojno, peče pa se v sodobnih pečeh. Namesto eksperimentiranja z okusi in Omarjevi izdelki vsebujejo le en alergen, to je gluten. s tem z raznimi aditivi so ponudbo razširili s peko pekovskega peciva, tradicionalnih potic in prekmurske gibanice. Tonček Omar je povedal, da o peki polpripravljenega kruha ne razmišljajo, saj ržena in pšenična moka dajeta kruhu pravo barvo, in to brez dodatkov barvil in drugih aditivov. Svoj razvoj bo pekarna gradila na širitvi domače ponudbe. Ponovno oživljajo kmetovanje. Zasejali so prve hektarje pire, naslednje leto bodo sejali proso in drugo žito brez glutena ter razvijali pekovsko ponudbo v tej smeri. Omarjeva pekarna se je znašla pri zadnji temeljitejši in- koriščene vse možnosti, zato ni nič narobe, da v kruhu iščejo svojo priložnost nekatere gospodinje. Ta kruh ne pomeni konkurence tem, ki so na trgu s svojimi izdelki, izpodrival bo predvsem kruhe iz drugih okolij in pekarn, ki potrošnika bombardirajo z novini okusi, in kruhe iz »kontejnerskih« infrapeči v trgovinah. Domača peka v klasični krušni peči Julija Gomboc je na začetku poti in se loti peke kruha dva- do trikrat na teden. Stroj pripravi testo, vse drugo pa poteka na klasičen način v klasični krušni peči. Za zdaj ji je bližji ta način peke, vendar ne izključuje možnosti, da bo dejavnost prerasla sedanji obseg in bo zahtevala drug pristop. J. Votek 20 | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Kuharica raca, Jan Casar, 3. a, OŠ Turnišče fotografija bernarda koroša pantović Pekli smo domač kruh V vrtcu in tudi sploh vsak dan jemo svež kruh, druga zgodba pa je, kako do njega pridemo. Temu so se skupaj z vzgojiteljicami posvetili malčki iz dvojezičnega vrtca v Prosenjakovcih ter se pogovarjali in razmišljali na temo z naslovom »Od zrna do kruha«. Najprej so podrobno spoznali žita in zrnje, moko in različne vrste kruha, potem pa so otrokom pokazali, kako se v krušni peči speče domač ržen kruh. Odpravili so se na kmetijo Malačičevih v Prosenjakovcih, kjer jih je sprejela gospodinja Hermina. Prika- zala jim je celoten postopek priprave rženega kruha. Sestavine, potrebne za rženi kruh, pa so že čakale na mizi. Gospodinja Hermina je zamesila moko, vodo, sol in kvas, otroci pa so ji pri tem veselo pomagali. Ko je testo dovolj dolgo vzhajalo, je vsak otrok iz njega naredil majhen hlebček, velike hlebce pa je s pomočjo vzgojiteljic naredila kar gospodinja Hermina. Treba pa je bilo tudi zakuriti v krušni peči. Ko je ta bila dovolj segreta, so otroci gospodinji podajali košare s testom. Dala ga je na lopar in namaza- la z mlekom, nato pa potisnila v peč. Peka rženega kruha je trajala kar uro in pol, vmes pa je iz peči vse bolj prijetno dišalo. Na koncu so dobili otroci majhne in velike hlebce kruha. Še vročega so odnesli v vrtec, kjer so ga pokusili, ponudili pa so ga tudi staršem. »Povedati moramo, da je bil zelo dober, še posebej zato, ker smo k temu pripomogli tudi mi,« nam je v imenu otrok sporočila vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović. A. N. R. R. Maček Vili pripoveduje Ko sem prvič pekel piškote Sem maček Vili in živim pri čarovnici Vilmi. Bil sem črn maček in potem me je začarala v zelenega. Počutil sem se grozno. Vilmo sem imel rad, ampak ko me je začarala, mi ni bila več tako všeč. Nato me je še enkrat začarala v pisanega mačka. Bil sem res čuden. Vsi so se mi smejali. Nekaj ur potem me je Vilma začarala nazaj v črnega mačka. Hišo je nazadnje začarala v barvno, da me je končno lahko videla. Taja Zadravec, 3. a, OŠ Bakovci Zgodilo se je pred sedmimi leti, in sicer pri nas doma v kuhinji. Z mamo sva pekla piškote. Modeli za peko so bili zelo zanimivi. Imeli so obliko sani, Božička, jelena, darila in jelke. Mama je umesila testo in ga za nekaj ur postavila v hladilnik. Ko se je ohladilo in nekoliko strdilo, ga je vzela iz hladilnika in na mizi razvaljala. Potem sva začela izrezovati različne modele. Jaz sem v škatli našel še en zelo zanimiv vzorec. Bil je v obliki srca in v sredini je bilo še manjše srce. Če sem pritisnil na gumb, je naredilo tisto malo srce v veliko srce majhno luknjico v obliki srca. Nato je mama dala piškote v pečico. Jaz sem bil že zelo nestrpen in sem ves čas gledal in opazoval, kako se piškoti pečejo. Kmalu jih je vzela iz pečice, a je bilo treba počakati, da se ohladijo. Opozorila me je, da naj se jih ne dotikam, a jaz je seveda nisem poslušal. Stopil sem na stol, da jih pokusim, a sem se pri tem pomotoma dotaknil pekača, na katerem smo jih pekli, in si hudo opekel prst. Mama me je dvignila k umivalniku in poškodovan prst porinila pod tekočo mrzlo vodo. Potem smo šli k zdravniku. Dal mi je kremo. Z njo je morala mama dvakrat dnevno namazati poškodovan prst. Doma smo okrasili piškote z belim tekočim sladkorjem in z majhnimi srebrnimi kroglicami. Piškoti so bili zelo okusni. Od takrat pečemo piškote vsako leto in že komaj čakam, da jih bomo pekli tudi letos. Filip Bažika, 5. a, DOŠ I Lendava Božičnonovoletno praznovanje Spomnim se zabave, ki je bila v domu pred božično-novoletnimi prazniki. Na mizah je bilo veliko dobrega peciva in pijače. To pecivo smo spekli v skupinah. Nastopal sem tudi v programu. Pred nastopom sem imel tremo. Bal sem se, da se mi bodo drugi smejali. Vsi nastopajoči so bili namreč zelo dobri. Všeč mi je bilo, ko sem sedel pod smrečico in pripovedoval. Zdelo se mi je, kot bi pripovedoval svojim otrokom, in da sem v vlogi očeta. Treme kar ni bilo več. Nastopali smo tudi z glasbeno točko. Najbolj pa mi je ostala v spominu vzgojiteljica z bobnom v rokah. Po programu je bil ples. Plesal sem kot nor. Po večerji smo se igrali različne igrice. Najlepše mi je bilo, ko sem zmagal pri igri noga stop. Ob tem smo poslušali glasbo vse do pol osmih. Tistega večera me je začela zelo boleti glava, slabo sem se počutil, pa tudi apetita nisem imel. Razmišljal sem o smoli, da se mi je to zgodilo ravno takrat, ko smo imeli za večerjo hamburger, ki je meni nekaj najboljšega. Zvečer sem zaspal kot angelček v nebesih. Matic I., VIZ Veržej Zima fotografija andrej nemec Z ustvarjalnostjo so krepili in razvijali talente Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica so se zadnjo soboto v novembru zbrali nadarjeni učenci iz štirih pomurskih osnovnih šol, OŠ Odranci, OŠ Beltinci, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, ki so se odločili sobotno dopoldne preživeti ustvarjalno in nekoliko drugače. »Vsi identificirani nadarjeni učenci imajo neki potencial, talent. Da bi v življenju prišli do točke genialnosti, morajo v svoj potencial vlagati veliko truda in trdega dela, včasih se morajo tudi čemu odreči, je povedala Ksenija Horvat, usklajevalka dela z na- darjenimi učenci na šoli gostiteljici. Sobotna šola za nadarjene je ena izmed oblik, kjer se strokovni delavci šole trudijo krepiti in razvijati talente nadarjenih otrok ter razvijati višje oblike mišljenja in ustvarjalno razmišljanje. Za učence so pripravili štiri kreativne delavnice. V delavnici Art book so s svojimi spretnimi prsti izdelovali miniaturne knjižice s tehniko origami. Učenci, ki so se udeležili angleške delavnice Superheroes throughout the world, so razvijali jezikovno kompetenco s spoznavanjem zgodovine superjunakov, s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije so ustvarili svoje superjunake in jim določili zunanjo podobo. Delavnica z naslovom Preživimo en dan kot stari Grki pa jih je popeljala v preteklost in jim prikazala življenje in delo starih Grkov. Izvedeli smo še, da je bila najbolj obiskana delavnica, kjer so učenci pekli več vrst drobnega peciva za prvo adventno nedeljo in si izdelali škatlice za pecivo. Učenci so bili navdušeni, sproščeni in ustvarjalni. Horvatova še dodaja: »Velik obisk delavnic in zadovoljni učenci so potrditev, da si učenci želijo znanja, kreativnosti in vrstniškega druženja.« A. N. R. R. Prihaja Miklavž December prihaja in sonce hitro zahaja. Otroci se že veselijo, da darila spet dobijo. Čevlji so že nared, da jih Miklavž pregleda spet. Ko v kaminu se zakuri, se zaprejo naše duri. Miklavž se že sprašuje, ali pridnost otrok prevladuje. Vsi h kaminu prihitimo in ob njem se veselimo. Le tiste, ki celo leto pridni so bili, naj lepo darilo razveseli. Čaj nam nič več ne pomaga, saj pri nas kamin zmaga. Poredne pa naj šiba pričaka, da bo za razmislek polna kapa. Grejemo si roke, noge in pokličemo vse uboge. Mogoče drugo leto se poboljšajo in darilo takrat prejmejo. Ko zapade prvi sneg, pluži se vsevprek. Eva Lepoša, Evelina Virag, Pia Perc, 8. razred, OŠ Odranci Otroci delajo snežaka, za vogalom Božiček jih pričaka. Ko odide beli sneg, spet se vidi sosedov breg. Ah kaj, ko radi bi spet zimo, da si kepe naredimo. Martina Kovačič, 9. razred, OŠ Odranci [email protected] Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota NA SCENI www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | Top 6 na Pomurje.si v preteklem tednu glasbosluh The Decemberists fotografija nataša juhnov 1. Laibach: vrhunska izkušnja v Lendavi 2. Požar pri Gradu: policijska preiskava še poteka 3. Župani v Beltincih tudi o pomurskem zakonu 4. Po novem letu v veljavi bela napotnica 5. Ključavnice v Nafti Petrochem 6. Nuša Derenda z Orkestrom Slovenske vojske v gledališču Park What a Terrible World, What a Beautiful World – Capitol, 2015 Glasbeni jubilej Dvajsetletnica Kontrabanta Pesmi v madžarskem in slovenskem jeziku – Kar z dvema skladbama uvrščeni na cede Rokerji pojejo pesnike Z velikim koncertom in glasbenimi gosti je v GKD v Lendavi dvajsetletnico delovanja proslavila skupina Kontrabant. Zasedbo sestavljajo: Bela Szomi Kralj (harmonika, kitara, glavni vokal), Pal Szomi (bobni, kitara, vokal), Dušan Železnikar (kitara, bouzuki, vokal), Matijas Severhen (čelo bas, kitara, vokal) in Tomaž Juvančič (kitara, mandolina, orglice). Kot gostje so na več kot dveurnem koncertu nastopili še: Kika Szomi Kralj (blok flavta, vokal), Špela Hribar (kitara, vokal), Mihaly Hadik Band in skupina L'Amour Fou. Zasedba Kontrabant je izvedla veliko pesmi iz svoje dvajsetletne zgodovine, obenem pa promovirala tudi svoj osmi cede Tavozoban, na katerem so v madžarščini uglasbljene pesmi pesnika Lajosa Benceja. Cede s slovenskimi različicami je izšel lani, imenuje pa se Sladki bes. Skupina se tudi že pripravlja na snemanje svojega novega albuma The Best of Kontrabant, ki bo izšel v prvi polovici naslednjega leta. Koncert v Lendavi se je končal z veličastnim skupnim nastopom vseh, ki so izvedli priredbo Vangelisovih Ognjenih kočij. Celoten repertoar skupine Kontrabant vsebuje avtorska dela, ki jih je večinoma napisal Bela Szomi Kralj, priredbe pesmi znanih slovenskih in prekmurskih pesnikov ter priredbe nekaterih svetovnih glasbenih uspešnic. Na zadnjih dveh albumih je Szomi Kralj avtor glasbe, Lajos Bence, ki je znan tudi kot vinogradnik, novinar in filozof, pa je avtor besedil. V začetku delovanja je igrala zasedba Kontrabant predvsem etnoglasbo, prepleteno z romskim, balkanskim, prekmurskim in judovskim melosom, v zadnjih letih pa skupina vse bolj vpleta tako imenovano glasbo sveta oziroma »world music« (Brazilija, Irska, Grčija itd.). Bela Szomi Kralj je Lajosa Benceja spoznal najprej kot novinarja, ta pa mu je takrat dal svojo knjigo s pesmimi. Beli so bile všeč in jih je iz madžarščine prevedel v slovenščino. Tako se je začela zgodba o omenjenem glasbe- Laibach: posebna glasbena izkušnja v Lendavi V skoraj do konca polni dvorani v Lendavi je ponudila posebno slušno in vizualno izkušnjo obiskovalcem skupina Laibach. Koncert kolektiva Laibach je bil sestavljen iz dveh 45-minutnih delov, vmes pa je bil desetminutni premor. V prvem delu je zasedba predstavila skladbe iz svojega zadnjega albuma Spectre, tudi uspešnico Whistleblowers, v drugem delu pa je odigrala pesmi s svojega malce starejšega repertoarja, predvsem z albuma Wat iz leta 2003 in s »soundtracka« za film Iron Sky iz leta 2012, vmes pa se je dalo slišati tudi priredbo Dylanove skladbe Ballad Of A Thin Man. Zasluženi dodatek, ki ga je zahtevala publika, se je končal s skladbama Tanz Mit Laibach in Das Spiel Ist Aus. Koncert skupine Laibach v Lendavi je spadal v okvir njene turneje po slovenskih gledališčih Naredimo to deželo spet sproščeno. T. K. fotografija nataša juhnov 21 Skupina The Decemberists, ki prihaja iz Portlanda v ameriški zvezni državi Oregon, je izdala svoj predzadnji album The King Is Dead leta 2011. Plošča je takrat celo pristala na vrhu Billboardove lestvice in bila pri več kritikih razglašena za enega od najboljših albumov tistega leta. Tudi naš Vestnik pri tem ni bil izjema in jo je uvrstil med pet najboljših glasbenih produktov leta 2011. Glede na takšen uspeh je bilo jasno, da se skupini ne bo ravno mudilo s snemanjem novega albuma. In ravno ko so njeni oboževalci že postajali nestrpni, se je v slogu imena zasedbe decembra letos, po dobrih treh letih, na medmrežju že pojavila nova plošča What a Terrible World, What a Beautiful World, čeprav je njen uradni izid napovedan šele za sredino januarja prihodnjega leta. Ampak, če citiramo Jakea Gylenhaala iz filma Nightcrawler, »vse se da najti, le vedeti je treba, kje iskati«. Na novem albumu, dolgem dobrih 54 minut, je štirinajst skladb in po začetnih poslušanjih kaj kmalu postane jasno, da nova plošča po uspešnosti skorajda ne bo nič zaostajala za popularnim albumom The King Is Dead. Pesmi so posnete v značilnem optimistično-melanholičnem slogu skupine, ki vsebuje izredno melodično kombinacijo kantri folka, folk roka, kitarskega roka in kantri vestern stila ter pri tem spominja na izvajalce, kot so Alabama Shakes, The Cars, Wilco, Calexico in Johnny Marr. Zanimivo je, da je zadnja na plošči epska skladba z nasprotujočim si naslovom A Beginning Song, medtem ko začetek pripada na trenutke himnični pesmi, tokrat z ustreznim naslovom The Singer Addresses His Audience. Zanimiv fotografija tomo köleš no-pesniškem sodelovanju, s tem da je treba dodati, da Szomi Kralj tudi sicer prevaja dela madžarskih avtorjev iz Prekmurja v slovenski jezik. In v svoji glasbi uporablja krajše ali samostojne dele pesmi avtorjev, kot sta na primer Karel Turner in Feri Lainšček. Lahko bi rekli, da je Kontrabant neke vrste družinska zadeva, saj v bendu zadnja leta igra tudi Belov sin Pal, ki je bil zraven tudi ob začetku delovanja, nato pa si je privoščil krajši premor. »Premalo smo ga plačali, pa si je od nas malce oddahnil,« se ob tem pošali Bela. Na zadnjih albumih in koncertih poje in nastopa tudi hčerkica Kika, Belova življenjska sopotnica Arven Šakti Kralj Szomi pa je na primer prispevala fotografije za ovitek albuma Sladki bes. Skupina Kontrabant lahko nastopa vsepovsod, od festivalov, klubskih in dobrodelnih koncertov, odprtij razstav in večerov uglasbljene poezije do zasebnih zabav. Včeraj je na primer zasedba igrala na madžarski ambasadi v Ljubljani ob sprejemu ambasadorjev in slovesu veleposlanika, ki odhaja. Člani skupine, tudi Bela Szomi Kralj, živijo v Mengšu, Domžalah in okolici, zato so zelo aktivno vpe- ti v tamkajšnjo glasbeno podobo. Vsako leto organizirajo etno rok festivale in dobrodelne koncerte, veliko nastopov pa imajo tudi v domačih lokalih, zavodih in domovih za starejše. So tudi producenti in v svojem studiu so že večkrat posneli zgoščenke kakšnih bolj nekomercialnih izvajalcev. Glasba skupine Kontrabant je posneta tudi na letošnjem cedeju Rokerji pojejo pesnike, na katerem so »live« izvedbe iz festivalne dvorane Lent v Mariboru, Kontrabant pa je edini bend, ki ima na omenjeni zgoščenki dve skladbi. T. K. pa je tudi način, kako je bend začel promovirati svoj novi izdelek. Vodja skupine Colin Meloy se je namreč v newyorškem Brooklynu postavil pred zid, na katerem je bil grafit naslovnice novega albuma, in z akustično kitaro odbrenkal nekaj skladb. Kaj kmalu je vzbudil pozornost številnih mimoidočih in glasbenih novinarjev. In promocija se je tako že začela. Res pa je, da so nekatere pesmi za novo ploščo začele nastajati že kmalu po izidu predzadnjega albuma, čeprav se je zasedba v studio spravila šele maja 2013. Tako sta skladbi Lake Song in Make You Better že dalj časa najavljali, da se pri skupini The Decemberists dogaja nekaj pomembnega. Plošča z zelo ustreznim naslovom What a Terrible World, What a Beautiful World je verjetno najbolj raznovrstna in dinamična od vseh, ki jih je bend izdal doslej tako v glasbenem kot čustvenem smislu, prav lahko pa si je predstavljati, da bo dobila kmalu po uradnem izidu laskave naslove v smislu »album meseca« ali še kaj večjega. Naslovnico za sedmo studijsko ploščo zasedbe je izdelala kar Meloyeva žena sama. Pač domačnost, kakršna odseva tudi z novega izdelka skupine The Decemberists. T. K. 22 preprosto uporabno | Vestnik | 18. decembra 2014 besede mode www.vestnik.si | e: [email protected] Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Utrujenost v decembru O sindromu kronične utrujenosti govorimo, če traja več kakor šest mesecev Topi Izberimo jih v kakovostni tkanini Bližajo se različna decembrska praznovanja. Službena se znajo preleviti kar iz službe, le da se zamenja lokacija. Videz večernih oblačil v službi celih osem ur ni najbolj primeren, saj se delovno razpoloženje spremeni, do zabave pa čar prazničnih oblačil nekoliko izgine. Hlače Oblačila nas lahko optično ožijo ali širijo. Obstaja veliko namigov za majhne in velike postave, a obstaja tudi nekaj namigov, ki pokrivajo prav vse. Eden izmed takih vsebuje črne hlače ravnega kroja, ki so zlikane na rob. Če so hlače prav do tal, ko stojimo bosi, bo dolžina hlač ustrezala v kombinaciji z različnimi čevlji. Za najbolj profesionalen videz lahko poskrbimo tako, da si obujemo čevlje, ki jih bomo največ nosili s temi hlačami prav na pomerjanje k šivilji. Hlače v kombinaciji s čevlji na prav visoko peto nas lahko optično zares povišajo. Še sami sebi se zazdimo vitki in nasmeh se lahko prikrade prav spontano. Take hlače same po sebi še ne kričijo po zabavi, zato so primerne za v službo. Nore kombinacije Črne hlače, zlikane na rob, se zdijo zelo klasična izbira, a priznati je treba, da klasiko vedno spremlja eleganca. Za prazničen videz je primerna še nekoliko drznejša kombinacija. Ko je konec službenega časa, zamenjajmo vsaj bluzo za bleščeč top, ki je lahko tudi brez rokavov. Osvežimo si lice, obarvajmo ustnice v dramatično rdečo in se enostavno nasmehnimo prihajajočim uram prijetnega druženja. Top je lahko zares fantastično enostaven, a hkrati izjemne konstrukcije, ki se poda le našemu telesu. Izberimo ga v kakovostni Vestnikovi naročniki dobijo tkanini, katere sijaj je rezultat naravnih vlaken in kakovostnega plemenitenja tkanine. Naj bo top še tako eksotične oblike, ga bo kakovostna tkanina uvrstila na raven prazničnih oblačil. Po tkanini vedno spoznamo namen, priložnost. Dodatki Če nam klasika ni tuja, izberimo bisere. Če si želimo modernega videza v kombinaciji s formalnim, lahko izberemo kakšno verižico iz nenavadnih materialov, a naj barve ne kričijo preveč. Ko smo v poslovni družbi, z izbiro pravih oblačil enostavno uživamo. Svet se zdi v naših rokah. In vedno je dobro, če se oblečemo bolj slovesno, kot je bilo mišljeno. Tatjana Kalamar Morales V prazničnem mesecu vse prekipeva od energije, vrvež je nepopisen, lučke utripajo, cingljanje nas spremlja na vsakem koraku, mi pa … utrujeni. Je to paradoks ali realnost? Utrujenost je pogosta težava, ki ji velikokrat ne damo pravega pomena in jo spregledamo. Najpogosteje se pojavlja v najbolj ustvarjalni življenjski dobi, med 20. in 40. letom starosti Pogostejša je predvsem v prazničnih dneh, ko smo vpeti v priprave in so pričakovanja visoka. Kaj je utrujenost Utrujenost se pojavi vedno, ko smo telesno ali duševno preobremenjeni. Seveda moramo ločiti, ali gre za kratkotrajno utrujenost ali utrujenost, ki se kar vleče in ji ni videti izboljšanja. Kratkotrajna utrujenost namreč ni skrb vzbujajoča, saj je normalen pojav po telesni ali duševni obremenitvi, ko organizem preprosto potrebuje svoj počitek, čas za regeneracijo. Človeško telo si lahko namreč slikovito predstavljamo kot mobilni telefon z vsemi tehničnimi zmožnostmi in dovršenostjo, vendar mu moramo za to »enkratnost« vsakih nekaj dni napolniti baterijo. Tudi naše telo potrebuje po vsakem naporu dejavnost, ki mu povrne moči. To ni nujno ležanje ali spanje, lahko je katero koli opravilo, ki nam da nov zagon in v njem uživamo. O sindromu kronične utrujenosti govorimo, če utrujenost traja več kakor šest mesecev in ni posledica telesne bolezni, duševne motnje ali hudih telesnih naporov. Gre za težko stanje, ki človeka povsem onesposobi za vsakodnevne dejavnosti: delo v službi in doma, druženje z znanci, konjičke, načrtovanje aktivnosti … Takšna oseba nima več nobene energije in je popolnoma izčrpana. Pomemben kazalnik, da gre res za kronično utrujenost, je ta, da stanja ne izboljša niti počitek niti spanje. Pojavijo se bolečine v žrelu, mišicah, sklepih, prisoten je lahko pogost glavobol, povečane so lahko tudi bezgavke. Posameznik je razdražljiv, se težko zbere, spomin mu peša, zaradi nespečnosti in napetosti pa zjutraj težko vstane. Prej ali slej se pojavijo tudi čustvena izčrpanost, hladen in brezoseben odnos do drugih ljudi, slaba Utrujenost se pojavi vedno, ko smo telesno ali duševno preobremenjeni. samopodoba in slabša uspešnost na vseh področjih. Posledično se lahko pojavijo zlorabe in odvisnosti od alkohola, tudi zdravil ali drog, pa tudi nekatere psihične težave in psihosomatske motnje lahko nastopijo. Splošno prepričanje je, da človek, ki prekipeva od energije, ne more biti utrujen. In prav ta teza je napačna in ne drži. Kronična utrujenost vodi namreč v izgorelost. In izgorijo prav takšni ljudje, ki ves svoj trud usmerijo v neko delo in se izčrpavajo do te mere, da izrabijo telesno, miselno in čustveno energijo. Ob tem pozabijo, da je treba tudi izpreči in vzpostaviti »prazen tek«, da se duša in telo razbremenita in odpočijeta. Kaj lahko storimo Preprečevanje nastanka kronične utrujenosti ima izreden pomen. Da do nastanka utrujenosti sploh ne bi prišlo, je nujno, da imamo v življenju jasne cilje in vrednote. Poznati moramo svoje telo, biti iskreni in kritični minuta za zavedanje Ne le skozi eno uho noter in skozi drugo ven Izbor »lekcij« življenja – Prebrati vsaj enkrat na teden – In tudi kaj prenesti v svoje življenje Saj vem, saj vem. Takih in drugačnih »pametnih«, »modrih«, življenjskih in še ne vem kakšnih lekcij imamo vsi počasi zadosti. Poln »kufer«, rada rečem. Sploh zdaj, v tem predprazničnem, prazničnem in sploh ah in oh času. A se me je tole vseeno na neki način dotaknilo. Zato sem se odločila, da lekcije te gospe delim. Mogoče pa … mogoče pa le kakšna od njih ostane tam nekje, globoko. In jo bom nekega dne celo udejanjila. Upam. No, šlo naj bi za zapis neke 90-letne gospe, to pa pove, da ima za sabo kar nekaj kilometrine. V takem času nam življenje da in vzame marsikaj. Skratka, gospa je lepega dne sedla za računalnik in vse skupaj vrgla na papir. No, tako se vsaj reče. In tukaj je nekaj meni najljubših, za katere lahko trdim, da zagotovo držijo. Da pa bodo še bolj trdne v meni, pa si jih bom – čisto zares – natisnila, nalepila nekam na vidno mesto in jih prebrala vsaj enkrat na teden. Pa ne le to, poskušala jih bom tudi živeti. Vsaj nekaj od njih. Takole je med drugim zapisala gospa: »Življenje ni pravično, vendar je vedno dobro. Poleg tega je prekratko, da bi zapravljali čas za to, da bi sovražili.« Tudi ta lekcija je zelo resnična: »Ni potrebno, da imate svoj prav za vsako ceno. Sprejmite dejstvo, da se lahko ne strinjate. Tudi ne primerjajte svojega življenja z življenji drugih. Ne poznate njihovega poslanstva.« Gospa je zapisala tudi: »Nikoli ni prepozno imeti srečnega otroštva. Toda to, drugo otroštvo, je odvisno od vas in od nikogar drugega. Zato predvsem nečesa ne pozabite – ko pride do tega, da bi šli za tistim, kar imate radi v svojem življenju, ne recite ne.« Med njenimi nasveti so tudi čisto praktični: »Prižgite sveče, uporabljajte lepe rjuhe, nosite fino perilo. Ne hranite ničesar za 'posebne priložnosti'. Današnji dan je – tako kot vsak dan – nekaj posebnega.« Pri njej sem našla tudi zelo dobro vprašanje, ki veliko stvari postavi na svoje mesto. To je vprašanje, ki bi si ga pravzaprav lahko kar pogosto postavili: »Bo čez pet let to pomembno? Kajti – kakor koli 'dobra' ali 'slaba' je situacija, spremenila se bo.« Ena lepših iz njenega nabora pa je: »Vse, kar na koncu resnično šteje, je, da ste ljubili.« Pa še tale je zelo zelo dobra (in bo prišla še kako prav zdaj, med prazniki): »Ko gre za čokolado, je upor jalov.« Vida Toš do svojih zmogljivosti. Ljudje smo enkratna bitja. Vsak nosi s seboj kopico čudovitih lastnosti, ki jih žal velikokrat zabrišejo lažne predstave o vlogi našega bivanja v nekem okolju. Na vsak način želimo ugajati idealu, ki si ga pogosto zarišemo povsem neskladno z našim poslanstvom in sposobnostmi. Samo poglejmo, kako se počutimo ob vsakodnevnih reklamah, ki nam pogosto vsiljujejo izkrivljeno predstavo o življenju. V prazničnem decembru nas tudi od vsepovsod bombardirajo z miselnostjo, da je to veseli mesec, prepleten z domačnostjo, ljubeznijo, darežljiv, čudežen, srečen, miren … Pa za mnoge nikakor ni – nič od naštetega. Ne gre samo za to, da nam prodajajo, kaj bi za srečo morali imeti, pač pa nam prodajajo tudi, kako bi se morali počutiti. A v vsem vrvežu ni sledu o miru, v naglici in stiski s časom pozabljamo na prijaznost, domačnosti sploh ni časa začutiti, da o darežljivosti v časih, ko so mnogi brez prihodkov, ne govorim. Torej so to za mnoge samo idilične slike ter neskladje med realnostjo in iluzijami, ki lahko vodijo tudi v utrujenost in naveličanost! Zato se moramo večkrat ustaviti in prisluhniti svojemu telesu. Vsekakor je najbolje, da si vzamemo nekaj časa samo zase. Velja, da je za ravnovesje potrebno tretjino toliko razbremenitve, kot je naprezanja. Torej ko- Kratkotrajna utrujenost ni skrb vzbujajoča, saj je normalen pojav po telesni ali duševni obremenitvi, ko telo potrebuje svoj počitek. nec tedna ni brez pomena. Nikakor ne govorimo samo o počitku in spanju, pač pa o sprostitvi – delamo tisto, kar nas veseli! In če kakšen dan lenarimo, delajmo to brez slabe vesti! Kajti zavedati se moramo, da naše telo prav dobro ve, kdaj je utrujeno, in to tudi jasno sporoči. Hudo pa je, ko zaradi preobilice dela in vsakodnevnega stresa telesu ne prisluhnemo ali ga celo preslišimo. Pomoč Pomurskih lekarn Zagotovo lahko tudi v lekarni najdemo pomoč. Predvsem so dobrodošla mikrohranila, kot so selen, cink, železo, magnezij, baker, kalcij in vitamini skupine B. Prav tako se priporoča uživanje koencima Q10 in ginsenga, ki sta zakladnici energije in moči. Na voljo je tudi kar nekaj prehranskih dopolnil za obvladovanje stresa. V pomoč nam je lahko tudi homeopatija pa tudi v Bachovih cvetnih esencah bi lahko poiskali pomoč, saj so prav tako na voljo v lekarni brez recepta. Bachova cvetna terapija je novost na slovenskem tržišču in telesu povrne ravnovesje. Zagotovo ni realno pričakovati, da nas bo rešil čudežni eliksir, s katerim bo vsa naša izčrpanost in naveličanost izginila, pa tudi ne, da ne bomo nikoli utrujeni! Kajti vedeti moramo, da vse v nas in okoli nas mora biti v ravnovesju. Smo in vedno bomo nekje vmes, in ko bomo ozavestili, da to ni prav nič narobe, bomo v sozvočju s seboj in z drugimi. Tudi v prazničnem mesecu. Polonca Fiala Novak, mag. farm. z našega štedilnika Šunkin tatar s hrenom Potrebujemo 500 g kuhane šunke, 250 g svinjske masti, 50 g vložene šalotke, 50 g kislih kumar, 10 g vloženih polpekočih feferonov, 20 g kaper, 1 žličko česna v prahu, 1 žličko mlete rdeče paprike, 15 g hrena, sol, mleti poper in mleto kumino. sekljamo. Hren olupimo in drobno naribamo. Svinjsko mast penasto zmešamo, dodamo sesekljane začimbe, sol in preostale začimbe. Dodamo mleto šunko in dobro premešamo. Na koncu dodamo še nariban hren in še enkrat dobro premešamo. Šunkin tatar ponudimo s popečenim kruhom ter kislo in svežo zelenjavo. Lahko pa ga preložimo v kozarce in shranimo v hladilniku. Srnini medaljoni s suhimi slivami Šunko skuhamo in ohladimo. Ohlajeno na fino zmeljemo. Šalotko, kumare, feferone in kapre na fino se- Potrebujemo 600 g srninega stegna, 2,5 dl rdečega vina, 200 g suhih sliv, 30 g masla, 2 dl mesne osnove, sok in lupino ene pomaranče, nekaj brinovih in poprovih zrn, 2 stroka česna, lovorjev list, sol, šilce konjaka in žličko jedilnega škroba. Iz stegna narežemo medaljone. Česen olupimo in sesekljamo. Lovorjev list, brinje in poper grobo zdrobimo. Medaljone zložimo v posodo, potresemo s soljo in začimbami ter prelijemo z vinom. Vse skupaj postavimo v hladilnik, da se nekaj ur marinira. Meso vzamemo iz kvaše, dobro odcedimo in na vroči maščobi z obeh strani na hitro popečemo. Meso poberemo iz ponve, dodamo maslo in sladkor ter malo prepražimo, da sladkor porjavi. Nato dodamo suhe slive, zalijemo s konjakom in flambiramo. Dodamo mesno osnovo, pomarančni sok, malo precejene kvaše, pomarančno lupino in meso. Vse skupaj dušimo do mehkega. Na koncu omako zgostimo z jedilnim škrobom. Danilo Kozar razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 18. decembra 2014 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Romantične zvezde bodo v prvi polovici tedna na vaši strani. Nova zgodba bo obetavna, tudi če se odpravljate na pot. Dokazali boste, da ste izredno vztrajni takrat, ko ste prepričani o svoji izbiri. Ne bodite tako trmasti in poslušajte tudi mnenja drugih. Veliko energije boste vložili v to, da boste upravičili izkazano zaupanje. Neka izkušena oseba v vaši bližini vas bo znala usmeriti k bistvu problema. Dinamična plat vašega značaja včasih zavede okolico, da ta ne ve, kdaj ste kreativni in kdaj samo trmoglavi. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Ohranite skrivnost zase, to bo edini način, da ostanete mirni. Vsekakor bo izrazita tudi želja, da bi se z nekom posvetovali, toda žal ni pravih sogovornikov. Pazite glede denarja. Nepričakovan dogodek bo postavil vaše načrte na glavo in vas nekoliko prestrašil. Ugotovili boste, da vas nekdo pozna veliko bolje, kot ste upali, zato se lahko dogovorita hitreje v novih in ugodnejših okoliščinah in odnosih. V drugi polovici tedna boste posebno srečni. Ne prepirajte se za vsako ceno, če se svet ne vrti tako, kot ste si zamislili. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. STRELEC 23. 11.-21. 12. Zgodilo se vam bo manjše nazadovanje, ki pa si ga boste vse preveč gnali k srcu. Začnite znova in ne bodite tiranski, ne do sebe in ne do svojih najdražjih. Čutili boste, da trenutek ni pravi, da bi delili svoje sanje, to pa ne pomeni, da se zanje ne boste potrudili. Radi bi se vsaj za en dan ukvarjali z rečmi, ki se jim dolgo niste posvečali. Nekdo vas bo prijetno presenetil, ko vam bo sporočil, da mislita enako. Le pazite glede stroškov. Vzemite si trenutek in se prepustite domišljiji. KOZOROG 22. 12.-20. 1. RAK 22. 6.-22. 7. deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 26. decembra 2014. Dobili boste povabilo, vendar še niste pripravljeni na neko srečanje. Sredi tedna se boste znašli v zadregi, kar se vam ne dogaja prav pogosto. V ljubezni boste negotovi vse dotlej, dokler ne boste slišali nečesa novega. Vaša čustva bodo v torek zelo razburkana, in če jih ne boste imeli pod nadzorom, bodo že konec tedna prerasla v neobvladljiv vihar. Zdaj imate dobre možnosti za poslovni uspeh, zato imejte notranjost umirjeno in si ne dovolite, da vas malenkosti spravijo iz tira. LEV 23. 7.-23. 8. VODNAR 21. 1.-19. 2. Vaša dejanja imajo posledice, ki se dotaknejo tudi vaših bližnjih. Pomislite torej, preden se odločite za veliko spremembo v svojem življenju. V drugi polovici tedna boste nekoliko manj podjetni kot sicer. Preložite potovanje ali skrajšajte neki obisk. V vas bodo močna čustva in stvari ne bodo nikoli več takšne, kot so zdaj. Dobro boste preučevali sebe, razčlenjevali se boste in ugotavljali, kaj pričakujete od ljudi, in še bolj, kaj drugi pričakujejo od vas. Spremenil se bo vaš odnos do neke osebe. DEVICA 24. 8.-23. 9. RIBI 20. 2.-20. 3. Dokaj neodločni boste in krivdo za nekatera dejanja boste pripisovali okoliščinam in ljudem okoli sebe. V resnici niste dovolj prožni, vedno se odzivate na podlagi močnih čustev, to pa vas ovira pred napredkom. Bolj se boste poglabljali v detajle in to bo pri delu zelo dobrodošlo. Prav tako se vam bodo pojavljale nove ideje, kreativnost bo res v zraku in želeli boste doseči tisto, kar si boste zadali. Pazite, da ne boste preveč prehitevali dogodkov. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 9 1 Rešitev: 8 3 9 2 8 6 8 1 6 Ime in priimek, naslov: 2 4 7 6 2 9 ilustraciji mladen mrčela 4 7 3 9 8 4 6 7 6 5 9 Rešitve iz 49. številke: BERNARDA ROUDI, VELIKA VOJNA Knjižico Med okuse po … dobi Marjeta Nemec, Boračeva 46b, 9252 Radenci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga Alojzija Farič iz Kupšinec 10 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se poslovili in jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala osebni zdravnici Šavel, dr. med., osebju nujne medicinske pomoči iz ZD Murska Sobota in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč med njeno boleznijo. Lepa hvala g. patru iz Kančevec za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, DU iz Černelavec ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njeni najdražji Noč zamenja dan, pomlad jesen, mi pa pridemo in gremo. ZAHVALA Soboška pihalna godba med sprevodom po ulicah Ingolstadta fotografija iz arhiva godbe Poslovil se je naš najdražji Novoletni koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota Kot ena velika družina Lani praznovali 80 let – Letos gostovali tudi v Ingolstadtu na tradicionalnem 40. Pozdravu jeseni – Na letnem koncertu tudi številni gostje Pihalni orkester Murska Sobota je lani praznoval 80-letnico, pa je vendar še kot mladenič. Kako tudi ne, saj ima številne člane, ki jih – nekateri so sicer mladi tudi po letih – mlade ohranja glasba. Nedvomno. Sploh če sodimo po številu nastopov pa seveda po energiji, ki jo oddajajo, ko so skupaj. Vidi se namreč in sliši, da je res, kot je dejal eden od članov Oliver Korošec, da so kot ena velika družina. Zanimivo pa je tudi, da v orkestru igra kar nekaj članov družin, razlaga Oliver Korošec: »Naša 'soboška muzika' je postala ena velika družina. In nastopamo ne le po tujini, ampak največ doma. Tako smo imeli letos, ko godba šteje 81 let, več kot 30 nastopov. Vabijo pa nas – in mi se z veseljem odzovemo – tudi na kakšne manjše zadeve, kot so recimo kakšna presene- čenja ob obletnicah in rojstnih dneh. Se nas pač zbere malo manj pa gremo in tudi zjutraj ob šestih koga vržemo iz postelje, če nas kdo prosi (nasmeh). Med sabo imamo kar nekaj članov družin, to pomeni, da igrajo recimo oče in hčerka ali kar tri generacije. Tako so v naš orkester vključeni člani družin Cigüt, Kianec in Rajbar.« Tako je bilo tudi z družino Korošec, Oliverjev dedek je bil namreč član zasedbe že leta 1033, že ko je bila ta ustanovljena. Zdaj pa še vedno igrajo njegov oče Jože, Oliver in njegova hčerka Sandra. »Naš najmlajši član jih ima 12, najstarejši, to je moj oče, pa ima 80 let. Igra pa že več kot 60 let.« V pihalnem orkestru Murska Sobota, ki ga vodi Simon Novak, ne igrajo le Sobočani, na vaje v Mursko Soboto se vozijo tudi recimo iz Fokovec, Peskovec, Gančan in Kobilja. V nedeljo ob 19.00 bo v športni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota letni koncert, gre za božično-novoletni koncert soboškega pihalnega orkestra. Korošec: »Kot gostje bodo z nami nastopili člani Plesne šole Zeko, soboške mažoretke in pevka Alma. Prav danes pa so se najavili tudi gostje iz Pihalne godbe Sveti Martin s Hrvaške, a oni pridejo le poslušat. Z njimi komaj vzpostavljamo stike – oziroma note smo si že izmenjevali, le nastopali še nismo skupaj, smo pa že sodelovali s kar nekaj pihalnimi godbami iz tujine: s Hrvati, Madžari in z nekaterimi slovenskimi.« Sicer so lani nastopali tudi na Oktoberfestu, letos pa v Ingolstadtu na tradicionalnem 40. Herbstfestu. Vsako leto – medtem ko imajo tam intenzivne vaje – nastopajo v zdravilišču v Büku. Vida Toš Deziderij Drvarič - Deži iz Veščice 5d Zahvala je namenjena vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom za iskrene izraze sožalja. Hvala vam, da ste nam stali ob strani v najtežjem trenutku slovesa. Toplo se zahvaljujemo gospe Eriki Hertl za besede slovesa ter pogrebnima podjetjema Banfi in Komunala. Tvoji: Rozika, Iva, Igor in Alenka Ti živiš naprej v nas in tam nekje daleč na nebu. V SPOMIN 14. decembra je minilo eno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi in dobri mož, oče, bratranec, boter, svak in sorodnik Jože Novak iz Peskovec 3 Od življenjske utrujenosti je legel k večnemu počitku. Naši spomini so napolnjeni z lepoto skupnega življenja. Hvala vsem, ki se skupaj z nami spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate cvetje in prižigate sveče. S hvaležnostjo se ga spominjajo: žena Karolina, sin Jože, sestrična Irma z družino, družina Matuš in sorodniki Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Škofija Murska Sobota V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Novine in Pajkova mreža v opomin današnjemu času Jožef Ošlaj Končan postopek beatifikacije Daniela Halasa in odprt Lazarjev dom Na prednovoletni tiskovni konferenci je soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf povzel škofijsko dogajanje v letošnjem letu in poudaril najpomembnejše dogodke v naslednjem letu. Za škofijo je izrednega pomena končan škofijski postopek za beatifikacijo duhovnika Daniela Halasa za blaženega. Po sklepni seji odbora 19. februarja je bilo po sv. maši pečatenje dokumentacije, ki so jo predali pristojni kongregaciji v Vatikanu. Pestro je bilo pastoralno dogajanje v škofiji in dober odziv vernikov na posamezne dogodke. Poleg pastoralnega dela in aktivnosti v župnijah se je škofija aktivno vključila v reševanje vse hujše socialne stiske Pomurcev. Ob Karitas, ki se je s svojimi programi pomoči dobro utrdila med ljudmi, jim je uspelo odpreti in blagosloviti Lazarjev dom. Po dobrih sedmih mesecih delovanja se je pokazalo, kot pravi škof dr. Peter Štumpf, da je to dom, kjer so ubogi našli nekoga, ki jim priznava človeško dostojanstvo. Trenutno razdelijo v domu 60 toplih obrokov, v njegovem okviru pa deluje tudi zdravnik za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Škof dr. Peter Štumpf je spomnil na še en pomemben dogodek, in sicer razstavo ob stoletnici Novin. Spominjanje na tisti čas pomeni spoznavanje preteklosti, ki je bila zelo podobna sedanjemu času. V naslednjem letu se bodo na škofiji spomnili 70. obletnice smrti Daniela Halasa. Na pastoralnem področju se bodo poglobljeno pripravljali na škofijski misijon v letu 2016. Ne gre pa prezreti praznovanja 25-letnice delovanja Karitas. Lojze Kozar ml. je predstavil založniško dejavnost škofije v letošnjem letu. Izšel je koledar, publicistični zbornik in kronika župnijskega dogajanja – Stopinje. Sicer je bilo letošnje leto posvečeno delu Lojzeta Kozarja st. in peti knjigi v njegovih zbranih delih. Gre za izdajo enega najbolj prepoznavnih in odzivnih del tega avtorja Pajkova mreža, kjer je izredno pronicljivo opisano prekmursko sezonstvo oziroma zdomstvo. Poudariti moramo, da Novine in Pajkova mreža nista samo spominjanje. S svojo sporočilnostjo odpirata in iščeta odgovore na aktualne probleme svojega časa. Danes so problemi skorajda enaki, le kažejo se v novi podobi. Izključevanje malega človeka in razslojevanje sta bila problema v času izhajanja novin in sta danes ponovno. Brezposelnost mladih z iskanjem kruha v tujini je bil problem konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih in je problem današnjega časa. J. V. iz Filovec 64 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, darovane sveče ter prispevke za svete maše, kapelo in domače. Lepa hvala g. župniku Stanislavu Zveru za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči njegovi najdražji Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, le da beseda tvoja nič več se ne sliši ... V SPOMIN 14. decembra je minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Veren iz Puconcev 90 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji 18. decembra 2014 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, ker tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra, teta in botra Zlatica Bohar iz Stanjevec 94 Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Lepa hvala gospe duhovnici, pevcem, godbi na pihala ter pogrebnemu podjetju Hozjan. Žalujoči njeni najdražji Najlepši je spomin na tiste dni, ko srečni skupaj smo bili ... V SPOMIN 20. decembra bosta minili dve leti žalosti in bolečine od takrat, ko je za vedno odšel od nas Matej od Grada 49 Žalujoči tvoji najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Minili sta dve leti od takrat, ko se je utrnila zvezdica na nebu za vaju, draga Karel in Sidonija Krenos ZAHVALA V 75. letu nas je nenadoma zapustila draga soproga, mama in babica iz Gornjih Slaveč 124 Hvala vsem, ki se ju spominjate. V mislih smo vedno z vama, pogrešamo vaju. Vajini najdražji iz Lendave Žalujoči: soprog Đuro, sinova Siniša in Feđa, sestra Nađa, snaha Helga ter vnukinji Stella in Sabrina iz Otovec 79 Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. duhovniku Balažicu, pevcem in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: žena Ana, sin Janez in hčerka Marjana z družinama, vnuki, pravnuki in sestra Jolan z družino ter drugo sorodstvo V SPOMIN 17. decembra 2014 mineva 11 let od takrat, ko nas je zapustil Jožef Rituper ml. Za vsak položen cvet in prižgano svečo se iskreno zahvaljujemo! Vsi njegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA V 90. letu se je od nas za vedno poslovil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric Rudolf Pörš s Cankove 77 S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stisnili roko, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete pesmi, govorniku Danijelu Lovenjaku za ganljive besede slovesa, osebju doma Elizabeta od Svetega Jurija ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Vsem, ki ste bili v mislih z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v središču M. Sobote, takoj vseljivo, dam v najem. Cena je 250 evrov mesečno + kavcija. Tel.: 031 868 416. v0721 KUPIM kmetijsko mehanizacijo in traktorje. Tel.: 070 335 850. v0715 2 MOTORNI ŽAGI Husqarna in Dolmar, lepo ohranjeni, prodam. Tel.: 031 496 464. v0724 KUPIM razno kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 031 458 446. v0735 KUPIM TRAKTORJE in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 520 191. EVROBAKI, s. p., Murski Črnci 33b. v0666 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0638 delo ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO. Stanovanje in hrana v hiši. Informacije po telefonu 041 748 905, Gostišče Jana Zaleznik, s. p., Križevec 1, 3206 Stranice. v0732 Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Jožef Rituper VINOGRAD z zidanico v Bogojini prodam ali oddam v najem. Tel.: 041 327 397. v0720 4 ZIMSKE PNEVMATIKE Continental Conti Winter Contact TS 830P, 215/55 R 16, z njimi je bilo prevoženih pribl. 15.000 km, profil 5,5–6 mm, prodam za 100 evrov. Tel.: 040 673 088. vtu Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi posesti POZOR! TROFEJE JELENJIH ROGOV kupim. Cena od 7 do 20 evrov/kg. Tel.: 030 410 216. v0700 Tanja Tukerić ZAHVALA [email protected] tel.: 02 538 17 20 kmetijska mehanizacija SPOMIN Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... 25 NOVO! NOVO! NOVO! Več kot 200 izdelkov iz Prekmurja. Kakovost: 1. razred. Cena: odlično. V Markišavski ulici v Murski Soboti – Center Ambient Kocet, d. o. o., Kranjčeva ulica 61, 9220 Lendava srečanja ŽENITNE PONUDBE IZ VSE SLOVENIJE. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, tel.: 031 836 378. v0677 Tudi v 15. letu poslovanja zelo uspešni, resni in prijazni pri posredovanju partnerjev. NOVO – poslovalnica v Ljubljani, tel.: 031 464 300, Zdravilni dotik, Gederovska ul. 14, Černelavci, www. zdravilnidotik.si, tel.: 521 14 28, 041 285 615. v0734 R E Š E VA L N I P R E VOZ I V B O L N I Š N I C E I N Z D R AV I L I Š Č A V S LOV E N I J I I N T U J I N I KOMUNALA REŠILNA d.o.o. POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! IZVAJAMO TUDI SAMOPLAČNIŠKE PREVOZE DOMA IN V TUJINI 041 67 44 67 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Vestnikovi naročniki dobijo Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila 26 sporočila | Vestnik | 18. decembra 2014 www.vestnik.si | e: [email protected] Vestnik_MS_268x195_OUTL.indd 1 12.12.14 9:31 Čas obdarovanja je spet pred vrati. V zraku je že čutiti vznemirljivo pričakovanje decembrskih praznikov. Najti pravo darilo ni lahka naloga, vendar ko ga najdemo, vemo, da bo trenutek, ko ga bomo podarili, poln veselja. Na Pošti Slovenije smo že pripravili bogato praznično ponudbo, v kateri se najde za vsakogar nekaj. Obiščite nas in izberite domiselno darilo ter z iskrenim voščilom polepšajte praznike svojim najbližjim. V podjetju VARIS Lendava, d. d., se ukvarjamo s kompleksnimi projekti, ki pomenijo neprestano dokazovanje strokovnosti ter predanosti delu in našim naročnikom. Številni ugledni naročniki široko po Evropi zaupajo našim izdelkom in storitvam, zato gradimo na močni povezanosti podjetja in nadaljnjem razvoju naše ekipe. Iščemo motivirane in izkušene posameznike, ki jim dinamično delo v proizvodnji ne predstavlja težav. Če ste se v tem opisu prepoznali, vas vabimo, da se nam pridružite. VARIS Lendava, d. d., vabi k sodelovanju: DELOVODJO (m/ž) Kot član naše ekipe boste pristojni za: načrtovanje, organiziranje in vodenje delovnega procesa ter razporejanje zaposlenih v skladu s potrebami delovnega procesa, skrb za doseganje zastavljenih ciljev ter druga dela v skladu z usposobljenostjo delavca in navodili delodajalca. Od kandidatov pričakujemo: - vsaj V. stopnjo izobrazbe gradbene, strojne ali druge ustrezne smeri - zaželeno je znanje tujega jezika - večletne delovne izkušnje pri vodenju in organiziranju proizvodnega procesa - izpit B-kategorije - razumevanje tehnoloških procesov -sposobnost komuniciranja in obvladovanja sprememb Kandidatom ponujamo: -zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo -začetna in dodatna usposabljanja -možnost osebnega in poklicnega razvoja -delo v urejenem, stabilnem in dinamičnem okolju Oglaševani izdelki so v prodaji na izbranih poštah. Seznam pošt je objavljen na www.posta.si. Pisne prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: VARIS Lendava, d. d., Industrijska ulica 4b, 9220 Lendava. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu št. (02) 577 65 28 ali osebno v splošni službi podjetja. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Rok za prijavo: 8 dni od dneva objave. Ustvarjati inovativne, kvalitetne in trajnostno celovite gotove kopalnice napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PRISLUHNI MI – Vihar 2. NAJBOLJŠA LETA – Potep 3. PREDEN GREM – Veseli svatje 4. TIKA TAKA – Erazem Glasba Petek, 19. decembra BOGOJINA MURSKA SOBOTA 7.45 Mariborsko zvočno pismo, novinarka Asja Matjaž V nedeljo, 21. decembra, ob 19. uri bo v športni dvorani OŠ I Murska Sobota tradicionalni Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota. 19.15 Mladi val: Vojka Vrečič bo gostila obetavne mlade igralce gledališke skupine Mokoš Bakovci: Nino Srejš, Klemna Jendriča in Uroša Černjaviča V petek, 19. decembra, ob 19. uri bo v gledališču Park praznični koncert gospel glasbe Sherrita Duran & Big Band Nova & Singgirl. V ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri bo v gledališču Park dobrodelni predbožični koncert Moderne glasbene šole Jama. 10.30 Potepajte se z nami: napovednik prireditev in drugih dogodkov ob koncu tedna PUCONCI V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri bo v Zeleni dvorani koncert božičnih pesmi in napevov Božič s Prifarci. Ob Prifarskih muzikantih bodo nastopili še Nuška Drašček, Vokalna skupina Vocabella, tolkalci mengeške godbe, citrarka Jasmina Levičar in drugi. 18.00 Lestvica Glasba našega srca z vodjem zmagovalnega ansambla Vihar Tomažem Prevorčičem RAZKRIŽJE Nedelja, 21. decembra V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri bo v Domu kulture Razkrižje koncert Mance in Benjamina Izmajlova z naslovom 100 srečnih koncertov. 7.30 Panonski odmevi 10.30 Nedeljska kuhinja: Mihaela Kalamar bo gostila družino Dervarič iz Radenec RADENCI PREDLOGA 18.00 Na narodni farmi bo z nami letos zelo uspešen domač ansambel Prleški kvintet V ponedeljek, 22. decembra, ob 16.30 bo v kongresni dvorani Zdravilišča Radenci tradicionalni božično-novoletni koncert orkestrov in skupin Glasbene šole Gornja Radgona. NOVOLETNE ŽELJE – Pogum FELIZ NAVIDAD – Navihanke Ponedeljek, 22. decembra LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 14.15 Za zdravje: primarijka mag. Branislava Belovič, spec. socialne medicine in pediatrije, o prehrani v prazničnih dneh V soboto, 20. decembra, ob 19. uri bo v Športnem centru Radenci dobrodelni Rock koncert, ki ga pripravlja Mladinsko društvo Vrelec Radenci. 1. NASMEH IN MIRNA KRI – Nina Pušlar 2. NORA NOČ – Leonart 3. HULA HOP – 6 Pack Čukur 4. ČE BI MIDVA SE KDAJ SREČALA – Vlado Kreslin 5. KLIČEM TE – Alenka Godec 18.00 MV-dur: Tadej Vesenjak z novim albumom Naša dejanja odmevajo v večnost PREDLOGA 11.15 Kratki stik z Natašo Brulc Šiftar DAJ MI POLJUB – Alja Krušič ZA NAJU – Alya 18.00 Srebrne niti: novoletna voščila predsednikov društev upokojencev Pomurja NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. ZEIT ZU GEHEN – Unheilig 2. CAUGHT IN THE STORM – Goo Goo Dolls 3. THE DAYS – Avicii 4. LET YOUR HAIR DOWN – Magic! 5. 27 – Passenger PREDLOGA CAN'T BREAK ME DOWN – Billy Idol NO GOOD IN GOODBYE – The Script Praktično darilce Murskega vala dobi: Roberto Ivanuša, Podgorje 7a, Apače. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. Kupon št. 51 Glasujem za skladbo Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: LENDAVA V četrtek, 18. decembra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani božično-novoletni koncert Glasbene šole Lendava. MORAVSKE TOPLICE V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri bo v evangeličanski cerkvi božični koncert Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Kot gostje bodo nastopili Darko Križanko (cimbale), Valerija Šömen (čelo) in šolarji OŠ Bogojina. 19.10 Božiček v studiu Torek, 23. decembra V torek, 23. decembra, ob 17. uri bosta v telovadnici OŠ Bogojina božični koncert in božično-novoletna voščilnica. Zbran denar na dobrodelni prireditvi bo namenjen za šolski sklad. 00.00Snop s Simono Špindler V ponedeljek, 22. decembra, ob 19.30 bo v Domu kulture Ljutomer monokomedija Gabrijelca. LJUTOMER V četrtek, 18. decembra, ob 18.30 bo v Kulturnem domu Ljutomer božični koncert Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Film V soboto, 20. novembra, ob 20. uri bo v Domu kulture Ljutomer slavnostni koncert Komornega zbora Orfej ob njegovi 25-letnici. PRISTAVA V četrtek, 18. decembra, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Beltinci projekcija filma Gozdovi so še vedno zeleni režiserja Marka Naberšnika. V nedeljo, 21. decembra, ob 14. uri bo v vaško-gasilskem domu 19. božično-novoletni koncert. Dogodek Praznik DOKLEŽOVJE V petek, 19. decembra, ob 18. uri bo v dvorani vaškega doma slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Bogat kulturni program bodo prepletli z verzi Kajetana Koviča, ob tem pa bodo pripravili še razstavo njegovih del. GORNJA RADGONA V sredo, 24. decembra, ob 12.30 bo na OŠ Gornja Radgona proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. LJUTOMER V sredo, 24. decembra, ob 8.30 bosta v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja Ljutomer proslava v počastitev Dneva samostojnosti in enotnosti ter prireditev Pokaži, kaj znaš. Literatura VELIKA POLANA LENDAVA V soboto, 20. decembra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani peta fotografska razstava članov Foto-video kluba Lendava. Četrtek, 25. decembra 00.00Prenos polnočnice od Male Nedelje z Bojanom Rajkom RADENCI V soboto, 20. decembra, ob 18.30 bo v avli Dosorja odprtje razstave del članov Likovnega društva Gornja Radgona. Na ogled bo do 20. januarja. 12.30 Reportaža tedna (Jernej Šavel) 18.00 Mali radio bosta vodila Urška Žižek in Enej Novak Božično-novoletni sejem v Murski Soboti v Slovenski ulici v ponedeljek, 22., in torek, 23. decembra, od jutra do večera Na odru vsak dan številni nastopajoči: V soboto, 20. decembra, ob 17. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona lutkovna predstava Snežna pravljica. LJUTOMER Odprtje 20.00 Božični večer z Milanom Zrinskim GORNJA RADGONA V četrtek, 18. decembra, ob 17. uri bo v športni dvorani OŠ Janka Ribiča Cezanjevci božičnonovoletni koncert. V četrtek, 18. decembra, ob 18. uri bo v kulturni dvorani predstavitev knjige Romane Glavač z naslovom Čarobno pero (sedem pravljic za majhne in velike). Sreda, 24. decembra Gledališče CEZANJEVCI Na 50 stojnicah ponudba prazničnih daril in kulinaričnih dobrot! Vokalni kvintet Aeternum Glasbena šola Jama Ognjeni šov »Čupakabra« Alma Dorina & Dejan MPZ Cantate Program za otroke in prihod dedka Mraza Soboški harmonikarski orkester Skupina tolkalistov Beatchasers Več na www.zkts-ms.si Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 23. decembra 2014, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 27 napovednik dogodkov Sobota, 20. decembra 5. LJUBIL SEM TE ISKRENO - Golte 18. decembra 2014 | Vestnik | Organizatorji: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota | Javno podjetje Komunala, d. o. o Mestna občina Murska Sobota | Društvo prijateljev mladine Murska Sobota BELTINCI MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek ob 14. uri bo glasbena delavnica petja (Lara in Leja Koštric), ob 16. uri ustvarjalna delavnica Okrasek za božič (Brigita Međimorec), ob 17. uri pa debaterska delavnica Moje mnenje o … (Dominik Golob, Borut Miklus). V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 15. uri glasbena delavnica Ljudske pesmi (Marjana Škrilec), ob 15.30 pa prednovoletno srečanje prostovoljcev Hiše Sadeži družbe. V soboto ob 17. uri bo informativno predavanje Bruno Gröning: Neozdravljivo ne obstaja. V ponedeljek ob 16. uri bo cvetličarska delavnica Skupaj izdelujemo novoletno dekoracijo (Olga Varga), ob 17. uri pa pogovor Čarobne energije adventnega časa (Mateja Vavtar). V torek, 23. decembra, ob 16. uri bo ustvarjalna delavnica Okrasek za novo leto (Brigita Međimorec), ob 17. uri Uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev Bruna Gröninga. LENDAVA V Medgeneracijski hiši Sofija Lendava bo v četrtek, 18. decembra, ob 18. uri predstavitev EFT-metode tapkanja (Cvetka Horvat). V petek, 19. decembra, ob 18. uri bo predavanje Zimsko ravnovesje z delavnico peke ajurvedskih piškotov za energijo (Sonja Kramar). V Centru Banfy bo v petek, 19. decembra, ob 10. uri prvi Festival žganja. LJUTOMER V torek, 23. decembra, ob 16. uri bo na Glavnem trgu prireditev Občutek skupnosti z obiskom dedka Mraza. V soboto, 20. novembra, ob 20. uri bo v ŠIC Ljutomer koncert Jelene Rozga ob peti obletnici ŠIC Bar caffe. V sredo, 24. decembra, med 9. in 14. uro bo na Glavnem trgu Božični bazar. GORNJA RADGONA V četrtek, 18. decembra, ob 9. uri bodo v avli OŠ Gornja Radgona 18. božično-novoletne delavnice, ob 14. uri bo razstavno-prodajni bazar, ob 18. uri pa drugi božično-novoletni muzikal. V sredo, 24. decembra, ob 8.30 bo novoletni živžav. V četrtek, 18. decembra, ob 17. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona literarno-družabna prireditev Čajanka v knjižnici. V petek, 19. decembra, ob 19. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona MC Fashion show, v soboto, 20. decembra, ob 20. uri pa praznični žur. V ponedeljek in torek, 22. in 23. decembra, ob 16. uri bosta druženje in zabava MC božični Chillout. MALA NEDELJA V četrtek, 18. decembra, ob 10.30 bo v Domu kulture Mala Nedelja Praznična Vililandija. BELTINCI V petek, 19. decembra, ob 16. uri bo pred gostiščem Zvezda krasitev jelke ob petju in igranju učencev Glasbene šole Beltinci. ČENTIBA V nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri bo v vaškem domu prireditev Božično presenečenje z nastopom ljudskih pevcev in otrok iz Čentibe. GRAD V soboto, 20. decembra, ob 12. uri bo na vaškem trgu Božični sejem, ki ga pripravlja Kulturno društvo MIM. Ob ponudbi na stojnicah bodo še delavnice za otroke. VADBA JOGE V POMURJU Do 31. januarja 2015 poteka vsak teden Vadba joge v Prekmurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti bo vsak četrtek ob 17.15 joga proti stresu, ob 19.15 pa joga – prva stopnja. V Domu starejših Murska Sobota bo joga za starejše vsako sredo ob 15.15, v Domu starejših Rakičan pa ob 13.45. V večnamenskem prostoru v Turnišču bo joga prve stopnje v torek ob 17.30, v telovadnici Dosorja v Radencih za starejše v sredo ob 18. uri in prva stopnja v četrtek ob 19.30. V prostorih Hotela Lipa v Lendavi bo za prvo stopnjo v ponedeljek ob 18. uri, v OŠ Gornja Radgona pa za prvo stopnjo v ponedeljek ob 17. in v sredo ob 19. uri. V soboto, 20. decembra, med 8. in 12. uro bo v BTC Dan medu, kjer se bo na stojnicah predstavila Čebelarska zveza društev Pomurja. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 18. decembra 2014 Četrtek: zmerno oblačno, megla 1|8 vreme Petek: pretežno jasno, megla 3 | 10 Sobota: pretežno oblačno, rahel dež 1|8 www.vestnik.si | e: [email protected] Nedelja: pretežno jasno 0|9 Ponedeljek: pretežno jasno -2 | 7 fotografija tedna Andrej Velkavrh Običajno je na fotografiji tedna kakšen vesel dogodek, tokrat pa nalašč pred bližajočimi se prazniki, ki v naš vsakdanjik vnesejo še več vrveža kot sicer, objavljamo fotografijo dogodka, ki se je najbrž pripetil zaradi naglice življenja, ko časovni zaostanek lovimo kar v jeklenem konjičku. Tokrat je šlo brez težjih posledic. A na srečo se ne smemo zanašati. Že znano. Še številke: Povprečen voznik, ki se pelje na delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro pot opravi v približno šestih minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na uro pa v dobrih štirih minutah. Prihrani torej le manj kot dve minuti. V tem času nam ne uspe skuhati niti jutranje kave! Medtem pa 40 odstotkov višja hitrost pomeni 80 odstotkov višjo verjetnost nesreče. Se mar res splača? A. B. fotografija nataša juhnov V četrtek bo sprva precej jasno, zjutraj in deloma dopoldne bo ponekod megla. Sredi dneva in popoldne se bo od severozahoda postopno pooblačilo, a se bo že v noči na petek spet zjasnilo. Petkovo juro bo tako precej jasno, ponekod bo spet nastala megla. Tudi čez dan bo precej jasno vreme. V soboto se bo pooblačilo, predvsem popoldne ali proti večeru se bo začel pojavljati rahel dež, ki bo nekoliko pogostejši v noči na nedeljo. Količina bo majhna. V nedeljo zjutraj se bo postopno zjasnilo in čez dan bo sončno vreme. Tudi v ponedeljek bo precej jasno, zjutraj bo po nižinah megla. *** Kot kaže, bo v Sloveniji to leto po povprečni dnevni temperaturi najtoplejše nasploh, odkar imamo na voljo meritve. Seveda to velja za Ljubljano, ker opravljamo tam meritve najbolj dolgo in pač radi primerjamo temperature za čim daljše obdobje. No, tudi drugod po Sloveniji bo to kar držalo, čeprav recimo za Prekmurje tega ne moremo trditi za tako daleč nazaj, ker pač nimamo meteoroloških podatkov. Letošnje leto je res nekaj posebnega. Najtoplejše bo, ampak prav tisti meseci, ki naj bi bili najtoplejši, so bili relativno najhladnejši. Že maj je bil v Murski Soboti na spodnji meji povprečja ali celo malenkost pod njim. Junij in julij sta bila po povprečni dnevni temperaturi nekje v povprečju, avgust pa je bil kar občutno prehladen! In v nasprotju s pričakovanji so bili toplejši od povprečja, torej pretopli, razen septembra vsi drugi meseci! Najbolj so izstopali januar, februar in marec, pa tudi oktober in november. Odstopanja so bila velika, največje je bilo januarja, za več kot tri stopinje! To je za mesečno povprečje res veliko. Zakaj je bilo tako? Predvsem so bila topla jutra, pa tudi mraz je v hladnejši polovici skoraj povsem izostal. Poleg temperaturne anomalije je bilo leto nadpovprečno oblačno. Do konca novembra se je v Prekmurju nabralo le 1770 ur sončnega obsevanja, povprečno naj bi jih bilo dobrih 2000! In seveda, kaj bi sploh govoril, dež! No, in nekaj snega. Skupno je bilo do konca novembra 866 litrov padavin na kvadratni meter, povprečno pa jih je v Murski Soboti do konca novembra 747 litrov na kvadratni meter. vestnikov koledar Prednovoletni čas, čas obdarovanj Največ, kar lahko daš. Sebe. Dobesedno Računalniško podjetje In In iz Murske Sobote tradicionalno daruje kri – Letos osem od 17 zaposlenih »Prepričani smo, da tako darujemo najdragocenejše, kar lahko podarimo. Darovati kri je namreč enostavna in nesebična gesta, ki od posameznika zahteva le malo, a naredi veliko.« krvodajalca, ki je daroval že več kot tridesetkrat!« Še vedno razmišljate, kaj podariti? Saj ni pomembno, kam gre darilo, pomembno je dejanje samo po sebi. Vida Toš fotografija iz arhiva podjetja in in Č – 18. december TEO P – 19. december URBAN S – 20. december JULIJ N – 21. december TOMAŽ P – 22. december MITJA T – 23. december VIKTORIJA S – 24. december EVA V petek, 19. decembra, sonce vzide ob 7. uri in 35 minut, zaide ob 16. uri in devet minut. Tako bo dan dolg osem ur in 34 minut. V ponedeljek, 22. decembra, ob 2. uri in 35 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj. Rada gledam na stvari 'drugače'; torej ne s tistega zornega kota, ki se zdi najobičajnejši. Zato rada tudi podarjam, obdarujem in osrečujem 'drugače' – torej ne s stvarmi, ki se jih da kupiti, bolj z nečim, kar človek sam ustvari. Ali pa obdari z nečim, kar sploh ni materija. A na kaj takega pa – priznam – se ne bi spomnila. Čeprav je čisto očitno! Tudi v krilatici, ki jo tako pogosto uporabljamo pred božičem in novim letom, ko pač napoči čas obdarovanj, namreč pogosto slišimo: »Podarite sebe.« A nikoli nisem na to pomislila – dobesedno. No, oni so. Gre za zaposlene podjetja iz Murske Sobote, računalniškega podjetja Naročite svoj izvod časopisa Vestnik In In. Ki so se namreč decembra – letos že petič, torej lahko rečemo, da je zadeva že tradicionalna – spet odpravili na krvodajalsko akcijo. Tokrat jih je od sedemnajstih, zaposlenih pri In Inu, kri darovalo osem. Fantje so enotni: »Prepričani smo namreč, da tako darujemo najdragocenejše, kar lahko sploh podarimo. Darovati kri je namreč enostavna in nesebična gesta, ki od posameznika zahteva le malo, a naredi veliko.« Dodajajo, da se jih v podjetju vsako leto več odloča za krvodajalsko akcijo: »Za nekatere je bil zdaj prvi odvzem, nekateri darujejo kri samo ob krvodajalskih akcijah našega podjetja, nekateri tudi med letom. V svojih vrstah pa imamo tudi Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: v torek, 31.12.2014 od 21 h naprej v šotor v središču Moravskih Toplic Kulinarične užitke bodo pričarale Terme 3000, za dobro zabavo pa bo poskrbel Ansambel Skok. Ob polnoči bo nebo razsvetlil bogat ognjemet. Vstopite z nami v 2015! Informacije: [email protected]; 051 677 780 Silvestrovanje na prostem_Časopisno oglas 10,45 x 6,6 cm_1612 14.indd [email protected] Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Naročnino lahko plačujete z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Ob plačilu prve položnice bom v naročniški službi prejel knjižici Med gredice po… in Med okuse po … Ime in priimek: Občina Moravske Toplice in Terme 3000 – Moravske Toplice vabita Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. 1 16/12/14 12:41 Vsem mladoporočencem, ki se boste poročili v kraljestvu treh src v letu 2015, podarimo mini poročno potovanje Vikend paket za 2 osebi v enem izmed hotelov SHR. Velja za vse pare, ki rezervirajo poročno slavje v Zdravilišču Radenci v mesecu decembru 2014. Dodatne informacije: [email protected], Branko Slavinec: 051 321 402, 02 520 27 49 Podpis: kupon_ZR_porocne nagradne igre_0112 14.indd 1 2.12.2014 15:58:09
© Copyright 2024