1. No category

BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
VESTNIK
stran 1
Vestnik 13,5X5+5mm Ozimna žita 2011-12 oglas.pdf 1 12.8.2011 10:18:17
Zavod za zaposlovanje
Inšpektor v Agromerkurju
V Pomurju
ne pričakujejo
»črne jeseni«
Za dobiček tudi
Štetje Porabskih
po 14 ur na mrazu Slovencev
Manjšine
C
SORTE IN HIBRIDI
STRNIH OZIMNIH ŽIT
2011/2012
M
Y
CM
MY
CY
Agronomske lastnosti in tehnični listi
na www.semenarna.si/ozimna-zita
CMY
K
Več potreb po delavcih kot lani
Stran 2
V kršenje pravic delavcev so
podjetje prisilile razmere na trgu
in prostorska stiska v pakirnici
Simbolično državljanstvo
prekmurskih Madžarov naj bi
»nadgradili« z volilno pravico
Stran 3
Stran 8
29. septembra 2011
Murska Sobota, leto lxiii, št. 39, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Spodletel scenarij vzporednega prevzema Mure in partnerjev
V premislek
Komu delavci postranski igralci
Obloge
jezika
Pritlehne igre z močnimi ozadji, ki se okrog Mure dogajajo že nekaj let – Kdo bo oprostil in kdo ne bo pozabil
Majda Horvat
V
treh ali štirih jezikih napisan jedilnik v restavraciji zame ni nič
drugega kot razpoložljiva, celo
bogata jezikovna ponudba jedi z jasnim
komercialnim namenom. V tem ne razpoznavam ne jezikovnega bogastva ne
spoštovanja kulturne raznolikosti narodov. To so le votle besede. Kajti jezik
je veliko več, saj znanje jezikov odpira
vrata spoznanju, v maternem jeziku pa
nam bije srce, v njem mislimo, čutimo
in spregovorimo v zadnjih vzdihljajih.
Večjezičnost gostinske ponudbe in morda še kakšne v poslovnem svetu tudi
nima nič skupnega z vzpostavljanjem
pravičnega jezikovnega reda v Evropi, kakor ga sama razumem. Slavljenje
evropskega dneva jezikov po naročilu
evropskega vrha zame ni pravo znamenje iskanja pravičnosti, dokler se bo učenje jezikov sprevračalo v neko folkloristiko s pridihom dražestnosti učenja
eksotičnih jezikov »marginalnih« narodov z zrnom bahaštva, koliko jezikov govori katera od evropskih nacij – čeprav
dostikrat zaradi potrebe in ne proste izbire. Takšno obnašanje tudi ljudem, ki
govorijo več tujih jezikov, odvzema žlahtni sij svetovljanstva. In zamegljuje še
vedno žive korenine babilonskega stolpa
s sporočilom o nestrpnosti do drugače
govorečih ali iskanje krivde pri drugače
govorečem. Ste se že tudi vi kdaj znašli v
položaju, ko se je bilo treba odločiti, kateri naj spregovori v jeziku drugega?
Fotografija Nataša Juhnov
Malo je manjkalo, pa bi se velik del
delavcev družbe Mura in partnerji
znašel tam, kjer je končal približno
pred dvema letoma ob skoraj istem
času – na cesti. Morda bo kdo rekel,
da ni tako, in ponovno začel peti že
znano pesem o dobrem poslovanju in
dobri kondiciji podjetja. Zadeva le ni
tako enostavna, da bi se jo dalo pojasniti zgolj skozi to videnje.
Pa si oglejmo zaporedje dogodkov. V
četrtek je ljubljansko podjetje Paideia
vložilo pritožbo na sklep o soglasju o
sklenitvi kupoprodajne pogodbe med
stečajnim upraviteljem Mure, d. d., in
skupino Aha Moda, ki je kot edini kupec kupilo premoženje Mure z delujočo družbo Mura in partnerji. Že sama
pritožba je bila nenavadna. Po besedah stečajnega upravitelja Mure Branka Đorđeviča so sicer pritožbe na predlog sklepa o prodaji nekaj običajnega,
vložena pritožba pa je bila svojevrsten
unikum. Razlog naj bi bil (tako poroča Delo), da ni bila upoštevana njegova ponudba za nakup družbe Mura in
partnerji brez premoženja za 300 tisoč
evrov. Po posredovanju nove lastnice
Mure in partnerjev kot tudi stečajnega
upravitelja je bila pritožba v ponedeljek umaknjena. Zanesljivo je tudi to,
da pritožbe ni pripravilo podjetje, ki jo
je vložilo, ampak naj bi jo pripravljali v
Murski Soboti, imela pa je sedem gosto
tipkanih strani obrazložitve in priloženih 500 fotokopiranih dokumentov iz
Mure in partnerjev.
Naslednje ključno dejstvo, ki ga je
treba omeniti, je iztek roka za pridobitev državne pomoči, ki ga je dobilo
podjetje Nigela Buxtona, sicer poslovnega in zasebnega partnerja Mojce
Lukančič, v Londonu za pospeševanje tujih investicij v Sloveniji.
Nadaljevanje na 3. strani
Milan Mörec, predsednik uprave podjetja Mura in partnerji, pravi, da sam in poslovodstvo
družbe s pritožbo nimata nobene povezave in se je od nje distanciral. To lahko drži ali pa ne.
Prva javna dražba Murinega premoženja ni bila uspešna, ker kupcu ni bil omogočen skrbni
pregled zaradi zaščite poslovnega interesa Mure in partnerjev. Zdaj, ko je šlo iz podjetja 500
pomembnih poslovnih dokumentov, bi predsednik uprave moral sprožiti vsaj postopek, da bi
se ugotovilo, po kakšni poti so šli dokumenti iz družbe, in da zaščiti njene interese.
Nepreslišano
Na dlani je, da se z različno govorico srečujejo različne kulture z vsem, kar jih
opredeljuje. To srečevanje kultur pa je
pogosto tudi trčenje različnih kultur, nacionalnih identitet, spopad moči in interesov. Že drugi pred mano so videli dva
protislovna procesa medkulturne komunikacije, na eni strani zbliževanja kultur
ter na drugi oddaljevanja kultur, torej
varovanja identitete, moči in interesa.
Naročnik
Vsi zdajšnji in novi naročniki
Vestnika dobite v prodajalni
Pomurskih mlekarn v
Industrijski ul. v Murski Soboti
popusta
15 %
Akcija velja od četrtka, 29. 9., do srede, 12. 10.
Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na
naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik.
#
Karikatura Anton Buzeti
za sir Livada,
Slovensko
domačo skuto, 500 g
in mleko Milki, 0,2 l
BARVA CMYK
2
datum: 29. 09. 2011
aktualno
| Vestnik | 29. septembra 2011
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: [email protected]
Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer bo deveta DSD-šola v Sloveniji
Komentar
Prepih na škofiji
Janez Votek
Vse to zgolj dokazuje, da dela profesionalnih pripadnikov Cerkve ne zanima nič drugega kot zgolj moč in oblast, ki so ju ob
zadnjih spremembah v soboški škofiji izgubili. Z izgubo notranje moči pa so izgubili vpliv zunaj institucije. In tu je problem ne
samo soboške škofije, ampak slovenske ali pa celotne Cerkve nasploh. Na slovenski ravni Cerkvi ni uspelo dati odgovora, zakaj se
je lotila umazanega liberalnega kapitalizma in na ruleti zaigrala lastniške certifikate velike večine vernikov. Tako tudi ne pove,
ali je res tako daleč, da bo morala žrtvovati zaradi svojih velikopoteznih kapitalskih iger s stečajem tudi mariborsko škofijo. Ta
je namreč ob sedanjem stanju mariborskega premoženja in izdanih škofijskih jamstvih skorajda realnost. Če se bo to zgodilo,
kaj bo rekla ljudem, ki verujejo, čemu tak pohlep in taka vztrajnost pri vračanju nacionaliziranega premoženja, za katerega
so ves čas trdili, da bo v službi ljudi. Na ta vprašanja ne zahteva
odgovorov niti opozicijska skupina znotraj soboške škofije. Tu pa
smo pri bistvu vprašanja, kdaj se bodo cerkveni dostojanstveniki
vrnili k izhodiščem drugega koncila in začeli končno ščititi vernika pred divjim pohodom liberalnega kapitalizma. V notranjem
boju je izpostavljeno tudi osebno materialno »bogastvo« nekaterih klerikov, toda zgolj na eni ravni. Na drugi pa ne, in to kljub
temu, da je šlo tudi tu za veliko premoženje na župnijski ravni,
ne da bi se polagali računi, kje je denar. Ti, ki so zdaj na udaru
zaradi morebitnega premoženja, pa niso prodali niti kvadratnega metra župnijskega premoženja.
Fotografija Suzana Ramšak
P
o objavi laičnega pisma v Vestniku se je znotraj soboške
škofije dvignilo veliko prahu, hkrati pa se je škofija hermetično zaprla. Odprtih je bilo kar nekaj vprašanj, na katera
pa ni bilo odgovora, in ravno zato je bila morda storjena napaka.
Namesto tega se je zgodil vihar v kozarcu vode, ki je napovedoval
velike menjave in premestitve duhovnikov iz posameznih župnij.
Na koncu sta se zgodila le odhod stolnega župnika v mariborsko
nadškofijo, konkretneje v Slovensko Bistrico, in prihod graškega župnika za stolnega župnika v Mursko Soboto. Resda je bilo
težko zaščititi napadenega klerika ali klerike, saj je zadeva šla
pod pas in bi bilo treba ob morebitni reakciji in zaščiti napadenih zavzeti jasno stališče do enega od ključnih vprašanj Cerkve,
to je celibata. Manipulacija z zaobljubami in čistostjo ter povezovanjem tega z evangelijem stoji na trhlih nogah. Iz zgodovine
vemo, da celibat ni posledica »evangelijske drže«, ampak je bil
predvsem orodje za gradnjo institucije in njene moči. Namesto
da bi se vprašanje odprlo neposredno in bi se posledično poskušalo vplivati, da se na tej najbolj nevralgični točki končno nekaj
premakne, se ga spretno zlorablja za notranje obračune, ki so dobili laični pridih. Posledično bi se z neposrednim odpiranjem te
razprave tudi lažje in bolj odkrito opredeljevalo do bistveno bolj
deviantnih pojavov med kleriki. Toda to je zgolj vrh ledene gore,
ki dobiva drugačno dimenzijo, in omenjeni problem morebitnega kršenja celibata je zgolj prefinjena tančica, za katero se skriva
bistveno hujši boj znotraj soboške škofije. Laično pismo se je namreč nadgrajevalo z anonimkami, ki so romale do vseh slovenskih škofov. Po nedelji, ko je bil eden od delov tega pisma prebran
in za pisca opravljena molitev očenaša in zdrave Marije, so se
stvari razgalile. Skupina klerikov, ki je blizu kritični laični skupini, se je namreč identificirala in s posebnim pismom nunciju, ki
je podobno kot laično pismo, izpostavila napadenega klerika, a
ne samo njega, ampak tudi vrh Cerkve. Ta bo očitno moral ponoviti vajo in vsa svoja dejanja pojasniti sedanjemu nunciju, kot je
to že storil na podlagi podobnih pisem pri prejšnjem nunciju.
Dr. Reinhard Zühlke, predstavnik nemške Centralne službe za šolstvo v tujini, ki deluje na Zavodu RS za šolstvo, je pred dnevi
ljutomersko gimnazijo obvestil, da bo po večletnih prizadevanjih vendarle postala DSD-šola. To pomeni, da bodo dijaki lahko
na šoli opravljali izpit za pridobitev mednarodnega certifikata Nemška jezikovna diploma. V Pomurju je podobno diplomo že
mogoče dobiti na Gimnaziji Murska Sobota. Zaradi pomena tega potrdila si je koordinatorica za nemški jezik na ljutomerski
gimnaziji prof. Suzana Ramšak skupaj z ravnateljem in člani aktiva za nemščino prizadevala, da bi tudi ljutomerski dijaki
dobili možnost pridobitve te diplome, saj ima nemščina v Ljutomeru bogato tradicijo uspehov tako na tekmovanjih kot tudi na
maturi. Izpit DSD dokazuje aktivno znanje nemškega jezika na ravni C1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru in preverja
znanje iz bralnega in slušnega razumevanja ter pisne in ustne komunikacije. Nemško ministrstvo za kulturo in izobraževanje,
ki organizira DSD po svetu, ima pri izbiri šol zelo stroge kriterije in v Sloveniji ta izpit izvaja le osem šol, zato so na ljutomerski
gimnaziji upravičeno ponosni, da jim je uspelo. Priprave na izpit vodi nemška programska učiteljica prof. Anke Scholz ob timskem
poučevanju s prof. Suzano Ramšak in prof. Brigito Fras. Prvi kandidati bodo izpit opravljali v decembru 2011. B. B. P.
Staro šolo v Spodnji Ščavnici rušili skupaj s spominsko tablo
Vsi se otresajo odgovornosti
Ena od dveh tabel poškodovana – Shranili ju bodo v Osnovni šoli Gornja Radgona
Zadnja generacija otrok je staro šolo v
Spodnji Ščavnici, ki je delovala v okviru
Osnovne šole Gornja Radgona, zapustila pred desetimi leti, potem pa je Občina
Gornja Radgona zanjo večkrat poskušala
najti rešitev, vendar brez uspeha. Nazadnje se je na dražbi prodaje stvarnega občinskega premoženja kot kupec pojavilo
podjetje Arcont, ki je staro šolo pred dobrima dvema letoma tudi kupilo za 63 tisoč evrov. Investitor je z občino podpisal
pogodbo, da se v tem objektu ali na tem
mestu lahko uredijo le stanovanja za trg.
Kupec se je tako odločil za rušitev starega objekta šole in postavitev novega
stanovanjskega bloka, vendar so včeraj
glas dvignili prizadeti krajani, ker pred
začetkom rušenja niso odstranili dveh
spominskih znamenj, plošče padlim v narodnoosvobodilnem boju in napis, da gre
za šolsko stavbo. Kdo bi to moral storiti?
Po poizvedovanju na Občini Gornja
Radgona so se tam, po poročanju Murskega vala, otresali odgovornosti, češ da
sami nimajo s tem nič in da je lastnik
objekta Arcont IP, župan Anton Kampuš
pa je povedal, da je o dogajanju izvedel v
Ljubljani, in še, da so mu izvajalci, ki rušijo objekt, zagotovili, da je spominska
tabla nepoškodovana. Tudi v Arcontu IP
so se odgovorni za investicije sklicevali na vsa pridobljena dovoljenja za rušitev objekta, in da objekt ni pod spomeniškim varstvom, vprašali pa so se tudi,
ali so res oni tisti, ki bi morali poskrbeti
za snetje spominskih tabel pred rušitvijo. Zaradi reakcije prizadetih krajanov
je potem na gradbišče prišel ravnatelj
gornjeradgonske osnovne šole Dušan
Zagorc, ki je zatrdil, da so mu delavci na
gradbišču izročili obe spominski plošči,
ki ju bo shranil na njihovi šoli. Ena naj bi
bila poškodovana, vendar ne tako zelo,
da je ne bi mogli ponovno zlepiti.
M. H.
Zaenkrat pozitivne številke zavoda za zaposlovanje
V Pomurju ne pričakujejo »črne jeseni«
Še vedno med brezposelnimi veliko starejših nad 50 let in dolgotrajno brezposelnih – Več potreb po delavcih kot v enakem obdobju lani
Statistika Območne enote zavoda za
zaposlovanje Murska Sobota kaže pozitivne številke pri zmanjševanju brezposelnosti v letošnjem letu. Tako je ta
območna služba v primerjavi z drugimi v državi edina zmanjšala brezposelnost glede na leto prej. Realno to
lahko pripišemo temu, da je bil zaradi stečaja Mure in Pomurke leta 2009
ogromen priliv v evidenco brezposelnih, zdaj pa se stanje počasi normalizira. Kljub temu pa, kot pravi mag.
Cvetka Sreš, direktorica murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje, se pozitiven trend zaznava,
kar je dobro.
Konec avgusta 2011 je število brezposelnih prvič po stečaju Mure padlo
pod 9.000. Trenutno jih je 8.929, to pa
pomeni skoraj pet odstotkov manj kot
lani ob istem času. V prvih osmih mesecih se je na zavod prijavilo odstotek manj ljudi kot lani, največ zaradi
prenehanja pogodb o delu za določen
čas. Kar nekaj pa je tudi takšnih, ki
so se prijavili med brezposelne zaradi
napovedanih sprememb pokojninske
zakonodaje, ki pa ni bila sprejeta. Kar
se tiče značilnih skupin brezposelnih
oseb je letos padel delež mladih do 26
let, narasel pa delež starejših nad 50
let, pa tudi dolgotrajno brezposelnih
in invalidov.
Po podatkih murskosoboške območne službe so delodajalci letos
prijavili 6.699 prostih delovnih mest,
kar je za skoraj 17 odstotkov več kot v
enakem obdobju leta 2010. Na ta mesta se je zaposlilo 3.805 oseb. Zanimivo je, da je bilo veliko povpraševanja v
gradbeništvu, ki velja na državni ravni za panogo v krizi, veliko povpraševanja pa je bilo tudi v zdravstvu in
socialnem varstvu ter v predelovalni dejavnosti. Največ prostih delovnih mest so prijavila podjetja: Mura
Delavci Mure na borzi dela
Ker je prav stečaj podjetja Mura
leta 2009 enormno povečal število brezposelnih, na murskosoboški območni službi posebej vodijo
podatke o tej skupini. Tako je bilo
konec avgusta pri njih prijavljenih
še 684 nekdanjih delavcev Mure.
Do avgusta se je iz evidenc odjavilo
2.424 teh delavcev, med katerimi pa
se jih je pozneje nekaj tudi ponovno prijavilo. Največ odjavljenih se je
zaposlilo v družbi Mura in partnerji ter v podjetjih Prevent – Halog,
in partnerji, Arcont, Gradbeništvo Sahitaj Ramadan, Carthago, Wolford in
Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki
so največ tudi zaposlovali. Prevladovale so predvsem potrebe po delav-
Carrera Optyl, Carthago in Wolford.
Skrbi pa, da so na zavodu ostali težje zaposljivi delavci, med katerimi
je več kot polovica starejših od 50
let, prav tako več kot polovica brez
strokovne izobrazbe ter skoraj polovica takšnih, ki imajo status invalida. Kot pravi Sreševa, bo te ljudi v
realnem okolju težko zaposliti, zato
bo treba v prihodnje še več pozornosti nameniti ustreznim ukrepom
aktivne politike zaposlovanja in
programom socialne vključenosti.
cih brez poklica, ekonomskih tehnikih, prodajalcih, strojnih tehnikih in
zdravstvenih tehnikih. Med visokoizobraženimi kadri so izstopale potrebe po ekonomistih in pravnikih.
Sreševa tudi pravi, da so, zanimivo,
letos prvič zaznali potrebe podjetij,
ki posredujejo ljudi v tujino. Ker pa
se je pojavil sum glede enega izmed
takšnih podjetij, k njemu na podlagi
odgovora inšpekcije za delo niso napotili delavcev. Jeseni pričakujejo na
zavodu nekaj več prijav v evidence
brezposelnih predvsem zaradi zaposlitev za določen čas in sezonskih zaposlitev, tako pa je vsako leto. Večjih
pretresov pa Cvetka Sreš ne pričakuje, čeprav so pred dnevi delodajalci za
Slovenijo napovedali »črno jesen«. Pri
tem še dodaja, da je od septembra naprej ponovno mogoče dobiti subvencije za delodajalce v programu Zaposli
me in tudi subvencije za samozaposlitev. Na osnovi pomurskega zakona pa
se povečuje tudi število tistih delodajalcev, ki uveljavljajo povračilo prispevkov za delavca.
C. Kosednar
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
29. septembra 2011 | Vestnik |
stran 3
3
Inšpektor za delo ugotovil nepravilnosti v soboškem Agromerkurju
Za dobiček tudi po 14 ur na mrazu
V kršenje pravic delavcev, ki delajo preko delovnega časa in z manj počitka, so podjetje prisilile razmere na trgu in prostorska stiska v pakirnici
da »kolektivna pogodba v živilskopredelovalni industriji predpisuje, da delavec ne sme odkloniti dela v primeru tekočih naročil in mora naročilo
opraviti ne glede na ure.« Dodala je,
da 12-urni in daljši delavnik ni prijeten, vendar se je treba prilagajati razmeram: »Navsezadnje smo preživeli
stečaj in prisilno poravnavo.« Zavrnila
je očitke, ki se pojavljajo, da se ne trudi za pravice delavcev, je »pa res, da
Pet tisoč ton mesa
Fotografija Andrej Bedek
Inšpektorat za delo je septembra letos v murskosoboškem Agromerkurju opravil nadzor zaradi domnevnih
kršitev pravic delavcev. Kot je za Vestnik pojasnil Boris Ružič, vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Republike
Slovenije za delo, so bile »ugotovljene
kršitve v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma in v zvezi z odreditvijo dela preko polnega delovnega časa«. Inšpektor
je zaradi nepravilnosti Agromerkurju
in direktorju podjetja Tomislavu Kovačiču izdal štiri plačilne naloge – za
pravno osebo je enkratna globa 1.500
evrov, za odgovorno pa 150. Delovna
inšpekcija se je v Panvitinem podjetju
mudila tudi lani, ko je prav tako izdala dva plačilna naloga zaradi kršenja
pravic delavcev, ki delajo preko delovnega časa in z manj počitka. Kot je še
povedal Ružič, so v začetku letošnjega leta na okrožno državno tožilstvo
podali kazensko ovadbo zaradi suma
storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic z dela v Agromerkurju.
Po besedah direktorja Tomislava
Kovačiča je inšpektor za delo v njihovem podjetju ukrepal, ker so imeli delavci preveč nadur, kar je »posledica
povečane proizvodnje v poletnih mesecih, ko so imeli zaradi vročine težave s hlajenjem v proizvodnji, kupcem
pa je bilo treba dobaviti izdelke«. Kovačič je dejal, da so delavci ponavadi ob četrtkih, ko so prišla naročila,
res delali tudi po 14 ur, tako da potem do naslednjega delovnega dneva
niso imeli 11 ur počitka, kot to nalaga
zakonodaja, ampak le devet. V sezoni
so zaradi povečanega povpraševanja
Petinštirideset delavcev v utesnjeni Agromerkurjevi pakirnici mesnih izdelkov dela tudi po štirinajst ur na dan pri osmih
stopinjah Celzija.
uvedli tudi delovne sobote. »Z delavci
smo se dogovorili, da bodo delali dlje.
Plačali smo jim vsako naduro, ure so
lahko koristili in bili prosti, mesečno
so dobili med petdeset in sto evri stimulacije.« V primeru dela preko delovnega časa so delavci dobili dodatno
malico. Dvoizmensko delo čezmerne-
ga dela ne bi odpravilo, je še dodal direktor Agromerkurja, ker v pakirnici
vlada prostorska stiska, ki pa jo bodo
odpravili z novo pakirno halo februarja prihodnje leto. Težava je še, da je
vedno več pakiranja v manjše kose,
to pa podaljša proizvodnjo. Tomislav
Kovačič je priznal, da si zaradi zahtev
V Agromerkurju, ki je del velikega sistema Panvita, je zaposlenih
113 delavcev, od tega v pakirnici
mesa 45. Delavec v pakirnici ima
neto plačo med 700 in 800 evri.
Letos so na novo zaposlili osem
ljudi, v poletnih mesecih, ko je
vrhunec v proizvodnji, se poslužujejo možnosti študentskega
dela. Na mesec proizvedejo 400
ton mesa oziroma različnih mesnih izdelkov, to pa na leto znese blizu pet tisoč ton. Delavnik v
klavnici se začne ob pol štirih zjutraj, v pakirnici pa ob šestih.
ji zaradi narave njenega dela zmanjkuje časa za sindikalno delo, zato se
po preteku mandata ne namerava več
potegovati za ta položaj«. »Tukaj sem
zaposlena 21 let in mi ni všeč, da se o
Agromerkurju govori in piše slabo,« je
še pristavila sindikalna zaupnica.
Andrej Bedek
in boja za trgovske verige niso mogli
privoščiti, da ne bi delali preko delovnega časa.
Predstavnica Sindikata kmetijstva
in živilskopredelovalne industrije v
Agromerkurju Radoslava Zakič je pritrdila direktorju, da so se z delavci dogovorili za nadurno delo, in spomnila,
Spodletel scenarij vzporednega prevzema Mure in partnerjev
Komu so delavci Mure zgolj postranski igralci
Nadaljevanje s 1. strani
Gre za 5,8 milijona evrov, ki jih mora
nova lastnica Mure in partnerjev uporabiti za tehnološko obnovo in posodobitev blagovnih znamk. Hkrati se je zavezala, da s prvim oktobrom zaposli za
nedoločen čas preostalih 720 delavcev,
ki bi jim pogodbe potekle konec meseca. Roki, ki zavezujejo novo lastnico
Mure, torej potečejo jutri, zaradi tega si
tudi ne more privoščiti devetdesetdnevnega roka za plačilo kupnine. Tri četrtine kupnine bo poravnala še ta teden, s
tem pa ji bo izdan sklep o sklenitvi kupoprodajne pogodbe in dana možnost
aktivnega upravljanja premoženja. Neposredno po umiku pritožbe so delavci v ponedeljek že dobili nove pogodbe
o zaposlitvi. K tem dejstvom je stečajni upravitelj Branko Đorđevič dodal le
to, da se take igre v ozadju sicer lahko
oprostijo, pozabijo pa se ne.
Naštetih suhoparnih dejstev pa žal ni
mogoče obravnavati zgolj kot nepredvidljiv dogodek, ampak kot dogodek z
močnimi ozadji, ki se okrog Mure dogajajo že kar nekaj let. To, kar se je zgodilo
z vloženo pritožbo zdaj, je močno povezano z dogajanjem pred dvema letoma
neposredno pred Murinim stečajem.
Takrat se je skupina iz ozadja z namenom kreiranja kadrovskih rešitev v podjetju ob rednem srečevanju v slaščičarni soboškega hotela Diana sestala tudi v
Pritožitelj je izkazal
interes po nakupu Mure
in partnerjev. Ali to ne
pomeni, da bi s tem, ko
je prišel do pomembnih
poslovnih listin, lahko
škodil ravno Muri in
partnerjem? Zato je
zgolj distanciranje
Milana Mörca premalo,
če ima poslovodstvo
resen namen ščititi
interese družbe in tudi
delavcev, ki so ponovno
priročna bilka, na kateri
se gradi in pada Mura.
Atomskih toplicah (to zgolj ob rob). Da
so se takoj, ko je Aha Moda napovedala nakup, začele zakulisne igre in lobiranja, ki jim je bil cilj ohraniti delovanje
podjetja v taki obliki in na tak ali morda
malo drugačen način, kot je zdaj, ni nobena skrivnost. To, da je bilo v prenos ali
prodajo terjatve ljubljanskemu podjetju
vpleteno podjetje Fisa, ima svoje ozadje (ne kapitalsko, ampak kadrovsko) in
zgolj potrjuje predpostavko, da zadeva
ni šla brez in mimo Mure in partnerjev.
Predsednik uprave družbe Milan Mörec
vpletenost zanika. Na vprašanje, kaj bo
storil in kako bo zaščitil podjetje glede
na to, da je prišlo v roke nepooblaščene
osebe 500 dokumentov iz družbe, odgovarja, da se je poslovodstvo distanciralo
od pritožbe in to je po njegovem dovolj.
Ob tem odgovoru se takoj postavlja vprašanje, zakaj je poslovodstvo in posredno
tudi predstavnik lastnika Mure, d. d., v
stečaju Branko Đorđevič ostro zavrnil
zahtevo po skrbnem pregledu družbe,
če ne predvsem zaradi zaščite interesov
družbe in sklenjenih poslovnih pogodb
s partnerji. Sedanje stanje je podobno in
še bolj »nevarno«, kot je bilo v primeru
skrbnega pregleda Aha Mode. Družba, ki
naj bi imela interes kupiti Muro in partnerje brez premoženja, lahko podobno dokumentacijo zlorabi in organizira
konkurenčno proizvodnjo, zato bi bilo
verjetno najmanj, kar bi morala storiti
uprava, to, da razišče, kako so dokumenti odšli iz družbe.
Ponujen odkup družbe brez premoženja za 300 tisoč evrov pa je mogoče
razumeti tudi kot cilj ohranitve statu-
Fotografija Nataša Juhnov
Pritlehne igre z močnimi ozadji, ki se okrog Mure dogajajo že nekaj let – Kdo bo oprostil in kdo ne bo pozabil
Branko Đorđevič, stečajni upravitelj
Mure, d. d., je ugotovil, da bi bil skoraj
žrtev manipulacije, in je temu primerno
tudi ukrepal. Hkrati pa dovolj jasno
ponazoril ozadje dogajanja s pritožbo,
ki je potekalo v Murski Soboti, s
stavkom: »To, kar se je zgodilo za
mojim hrbtom, se morebiti lahko
oprosti, pozabiti pa se ne more.«
sa quo tistih z vplivom in močjo v Muri
in partnerjih in poleg nje. Gre za sorazmerno majhen vložek, ki pa prinaša veliko moč in popolno obvladovanje
stečajne mase. Družba bi z nadaljnjim
najemom proizvodnih zmogljivosti po
sedanji ali pa še nižji ceni, ki bi jo glede
na svoj položaj lahko izsilila, še naprej
velik del materialnih stroškov pokrivala iz stečajne mase. Z nakupom delujoče
družbe brez premoženja bi lahko glede
na sedanje razmere stečajnega upravitelja prisilili k prodaji premoženja po delih in dodatnemu zniževanju cen. Tako
bi se čez čas scenarij idealno izšel v korist potencialnih prevzemnikov Mure in
partnerji. Pa to ni Paideia, da ne bo pomote. Ta družba je bila predvidena zgolj
kot dežnik, ki je ohranjal glavne akterje na suhem in v ozadju. Če bi se zgodil
tak scenarij, bi zaradi negotove zaposlitve kratko potegnili zaposleni, saj bi se
dalo z delavci, zaposlenimi za določen
čas, dobro prilagajati razmeram na trgu,
oškodovani pa bi bili tudi upniki. In tu
smo še pri eni ponazoritvi, ki nam pokaže, kako nepomemben »stranski igralec« so bili in so še delavci ves čas agonije Mure. Je pa še eno vprašanje na temo
Mure, ki nima ali pa ima odgovor, to je
vprašanje etosov znotraj predvsem prekmurskega prostora.
Z umaknjeno pritožbo in novim lastnikom Mura dobiva skrbnika, ki mora
poskrbeti za svojo lastnino in tudi posel, če hoče preživeti, kako se mu bo to
izšlo, pa se bo kmalu videlo. Ob aktivnem lastništvu pa je v Muri še kar nekaj zank, ki jih bo treba razvezati, da bo
Mura lahko preživela.
J. V.
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik
Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs.
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za
fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763
203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom
o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
4
datum: 29. 09. 2011
gospodarstvo
| Vestnik | 29. septembra 2011
VESTNIK
stran 4
www.vestnik.si | e: [email protected]
Fingal, od strojev za obdelavo kovin do sončnih elektrarn na strehi
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota
je trenutno razpisanih več kot
70 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje
potrebe v storitvah in gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
elektrikar – 10,
osnovnošolska izobrazba – 7,
delavec brez poklica – 4,
natakar – 4, avtomehanik – 3,
konfekcionar tekstilij – 2,
mizar – 3, kuhar – 2.
Iščejo se tudi:
inž. strojništva – 1,
prometni tehnik – 1,
strojni tehnik – 1,
univ. dipl. inž. strojništva – 1,
zdravstveni tehnik – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
Pomurske lekarne
Dobiček
za investicije
in donacije
Z zdravili in medicinskimi pripomočki oskrbujejo
125 tisoč prebivalcev
Pomurske lekarne s svojimi štirinajstimi enotami in desetimi koncesijskimi lekarnami skrbijo za preskrbo
z zdravili 125 tisoč Pomurcev, vsak njihov farmacevt pa v povprečju svetuje 2500 prebivalcem, kar je v skladu
z veljavnimi kriteriji. Lani so izdali
zdravila na 832.300 predpisanih receptov, ustvarili 25,1 milijona evrov
prihodkov in imeli 350 tisoč evrov dobička, ki so ga namenili za investicije
Začel iz nič, postal največji
Čeprav se je letos prodaja strojev ponovno izboljšala, bodo še naprej investirali v sončne
elektrarne, saj je to v Sloveniji kljub zmanjšani podpori še vedno dokaj donosna naložba
Alfred Senekovič, ustanovitelj in direktor podjetja Fingal iz Gornje Radgone, je doma iz Lešan pri Apačah in
izhaja, kot sam poudarja, iz preproste
družine. V devetdesetih letih je bil zaposlen pri ljubljanskem podjetju kot
trgovski potnik ter prodajal orodja
za mizarje in kovinarje. Ker je ugotovil, da ima pravo trgovsko-komercialno žilico in da hoče delati v domači
krajini, je dobesedno iz nič ustanovil
podjetje, kupil zemljišče na Ljutomerski cesti in začel s prodajo obdelovalnih strojev za kovine svetovno znanih
blagovnih znamk. Disciplinirano delo,
profesionalni odnos do strank, zanesljiva servisna služba – vse to je pripomoglo k velikemu uspehu podjetja, ki
ima predstavništvo tudi v Zagrebu in
Beogradu. Od 13 zaposlenih jih je večina komercialistov in serviserjev, kupci
strojev pa so iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije. Letna realizacija podjetja dosega okrog tri milijone evrov,
pred krizo pa so dosegli tudi petmilijonsko realizacijo. Prav gospodarska
kriza, ki je zmanjšala prodajo, je bila
razlog, da so se lotili tudi obnovljivih
virov energije oziroma sončnih elektrarn na strehi. Do zdaj so vanje investirali okrog 1,5 milijona evrov. Pravzaprav so po letu 2008 s presežkom
denarja najprej zgradili poslovno-stanovanjski objekt v Apačah.
Leta 2009 so najprej pridobili zastopstvo nemškega podjetja German
Solar in začeli prodajati fotovoltaično
Fotografija Bernarda B. Peček
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Alfred Senekovič je o prehojeni
desetletni poti povedal: »Bolj kot kar
koli mi je v ponos to, da smo dejansko
začeli iz nič. Veliko sta mi pripomogla
aktivno zanje tujega jezika in trgovska
žilica. Vse drugo pa je delo, poudaril
bi: pošteno delo. Tudi če kdaj kaj ni v
redu, se ne smeš izmikati.«
opremo (smernike in module), potem
so še sami postali investitor. Poskusno
so montirali sončno elektrarno zmogljivosti 46 kilovatov na svoji upravni
zgradbi na Meleh, nato pa so na najeti strehi telovadnice osnovne šole v
Apačah montirali module zmogljivosti 226 kilovatov. Pod blagovno znamko Fingal Solar se je močno povečala
tudi prodaja fotovoltaične opreme, k
čemur je pripomoglo dobro poslovno
sodelovanje z ljutomerskima podjetjema Prosigma in Teo-Ten. Slednji je
tudi strokovni izvajalec in nadzornik
vseh elektrarn. Tako so postali uspešna, prodorna in učinkovita pomurska trojka. Zaradi odličnih rezultatov
delovanja sončnih elektrarn v Apačah
in Gornji Radgoni, ki so presegli pričakovanja, so se odločili, da bodo nadaljevali investiranje v sončne elektrarne. Njihova poslovna strategija je
investiranje v več manjših elektrarn
zmogljivosti od 100 do 200 kilovatov – in to kljub temu, da se je prodaja strojev v letošnjem letu ponovno
povečala. Tako so najeli tudi streho
stavbe Kmetijske zadruge Radgona v
Apačah, kjer so zmontirali elektrarno
v velikosti 71 kilovatov, kmalu pa bo
začela delovati še ena v Gornji Radgoni, in sicer na strehi gornjeradgonske osnovne šole v velikosti 179 kilovatov.
Njihove sončne elektrarne imajo
zmogljivost 523 kilovatov. O odkupu
električne energije je direktor Fingala Alfred Senekovič povedal: »Pojavljata se dva ponudnika za odkup:
Elektro Maribor in GNI, ki ponuja trenutno višje odkupne cene. Po končani gradnji elektrarne podpišemo dve
pogodbi, in sicer za odkup električne
energije in pogodbo o podpori z Borzenom, organizatorjem trga z električno energijo. Ta je za nas investitorje pomembnejša in se podpiše za
Več je sonca,
več je denarja
Fingal za najem strehe šolskih
stavb za namestitev sončne elektrarne plača najemnino v višini
pet do osem odstotkov od prodane energije. Poleti je dobiček večji
kot jeseni in pozimi, zato naredijo obračun ob koncu leta. Občina
kot ustanoviteljica javnih zavodov ponavadi ta denar prepusti v
uporabo šoli, za investitorje pa so
zanimivejše velike stavbe z veliko
površino strehe.
dobo 15 let. Pogodba o odkupu se lahko vsako leto podaljšuje ali se prav
tako podpiše za daljši čas. Tudi tu velja pravilo, da če je elektrarna večja,
imaš več možnosti za pogajanja. Lani
smo se malo bali, kaj se bo zgodilo,
ker se je podpora namesto napovedanih sedem zmanjšala za kar 14 odstotkov. To je bila posledica dogajanja na
nemškem trgu, kjer je prišlo do nasičenosti tovrstne opreme. Posledica tega je bila, da se je investiranje v
sončne elektrarne letos zmanjšalo od
20 do 30 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Pri nas je razmerje med investicijo in donosom kljub tej zmanjšani podpori še vedno ugodno.«
Bernarda B. Peček
Mizarstvo Antolin Odranci odprlo nove prodajno-razstavne prostore
V Beltincih ponovno Jelka in vonj po lesu
Vztrajni pri razvoju kakovostnega lesenega pohištva po meri in opreme za vrtce, igralnice in garderobe
v novo lekarno v BTC-ju, obnovo lekarne v Dobrovniku, za donacije, del
dobička pa je ostal nerazporejen.
Letos so v prvih osmih mesecih izdali
zdravila na 560 tisoč receptov in ustvarili za okoli 16 milijonov evrov prihodkov. To je za štiri odstotke manj v primerjavi z letom prej in je tudi posledica
nižanja cen zdravil, odpiranja novih
zasebnih lekarn in zmanjšanja kupne
moči prebivalstva, je povedal direktor
Pomurskih lekarn Ivan Zajc. Od tega
pridobijo kar 81 odstotkov prihodkov
z izdajo zdravil na recept, drugo pa s
prodajo zdravil brez recepta in prodajo
prehranskih dopolnil. Po Zajčevih besedah so zadovoljni z uspešnostjo poslovanja in uresničevanja svojih ciljev.
V njihovem zavodu je trenutno zaposlenih 88 delavcev, od tega 41 magistrov
farmacije in 29 farmacevtskih tehnikov.
Poleg lekarniške dejavnosti preskrbe z
zdravili in priprave zdravil skrbijo tudi
za preskrbo z medicinskimi tehničnimi
pripomočki, sredstvi za nego in varovanje zdravja ter veterinarskimi zdravili,
opravljajo pa tudi neprekinjeno lekarniško dežurno službo za celotno pomursko zdravstveno regijo.
A. N. R. R.
Fotografija Bernarda B. Peček
Letos so v prvih osmih
mesecih izdali zdravila
na 560 tisoč receptov
in ustvarili za okoli
16 milijonov evrov
prihodkov.
Na slovesni otvoritvi je Boštjan Rous, oblečen v mizarja in s »hobličem« v roki, med delom za »hoblpankom« povedal, da se je
v Beltince končno vrnila Jelka in da se bo v tem kraju spet slišal zvok »hoblanja« in žaganja ter vohal vonj po lesu. Tako kot je
spretno ravnal z mizarskim orodjem, saj je sin mizarja, tako je tudi vedel, kaj govori: v Beltincih so v Ulici Štefana Kovača v
petek odprli nov Salon pohištva Jelka Mizarstva Antolin.
V Beltincih je v preteklosti že delovala Jelka, priznano beltinsko mizarsko
podjetje. V marsikateri hiši še danes
uporabljajo mize in stole, ki so jih naredili v takratnih delavnicah Jelke, in
tudi v prihodnje bodo lahko kupovali nove izdelke v Salonu pohištva Jel-
ka, ki ga je slovesno odprlo družinsko
podjetje Mizarstvo Antolin iz Odranec. Zgradili so ga v dobrih devetih
mesecih na lokaciji, kjer je bila v preteklosti upravna stavba Gradbeništva
Gomboc. Štefan Antolin je v nagovoru
poudaril, da je to korak naprej za pod-
jetje in za vse zaposlene, saj bodo poleg 600 kvadratnih metrov razstavnoprodajnega salona v dveh nadstropjih
(stavba je preurejena po načrtu Tomaža Lazarja) kmalu preselili v prostornejše prostore na dvorišču tudi mizarsko delavnico in stroje.
Antolinovi so se razvijali postopoma
in na pravi način: najprej so poskrbeli
za kakovost izdelkov in ustrezne certifikate, si pridobili dovolj izkušenj in
naročil za opremo po meri ter se šele
nato lotili gradnje novih prostorov. V
letu 2010 so namreč prejeli znak kakovosti za izdelovanje opreme za otroške
sobe in vrtce, že prej pa so za posamezne otroške programe, izdelane v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s
področja vzgoje in izobraževanja, pridobili certifikate o skladnosti, ki dokazujejo, da je njihova otroška oprema
za vrtce, igralnice in garderobe ne le
vsestransko funkcionalna, ampak tudi
varna in tehnološko neoporečna. K
razcvetu in razvoju družinskega podjetja je pripomogla Štefanova hčerka
Darja, diplomirana inženirka lesarstva,
ki je za svoje diplomsko delo Razvoj
novega programa pohištva za vrtce
prejela zlati znak za leto 2010 Zveze lesarjev Slovenije. Njena želja je bila, da
bi svoje inovativne zamisli iz diplomske naloge lahko tudi uresničevala –
njeno otroško pohištvo naj bi bilo razgibano, otrokom prijazno, izdelano iz
naravnih materialov, brez ostrih robov
in ravnih linij, skratka tako kot v pravljici, vendar obzirno do narave. Želja
se ji je uresničila, saj so v gornjem nadstropju Salona pohištva Jelka na ogled
izdelki, narejeni po njenih zamislih,
poleg tega pa se je prejšnji petek uresničila tudi dolgoletna Štefanova želja, saj so končno dobili lep razstavni
salon, v katerem si bodo zainteresirani naročniki lahko ogledali in izbrali
pohištvo, ki bi ga želeli imeti v svojem
stanovanju.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
29. septembra 2011 | Vestnik |
stran 5
5
Rastlinjaki na štirih hektarjih pod streho do konca leta
Paradižnikovo polje v Renkovcih
Sadili bodo januarja, »želi« vse leto – Na 100 tisoč sadikah bodo že v prvem letu pridelali dva tisoč ton paradižnika
šitve na višji ravni, kot sta načrtovala
na začetku. Po drugi strani pa gre kljub
vsemu za objekt, vreden šest milijonov evrov, ki ga kot mlada podjetnika
nista mogla pokriti z lastnimi sredstvi.
Lani sta k projektu pritegnila še tri par-
tnerje. S projektom sta uspela tudi na
razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S pridobljenimi
sredstvi bo tako pokrite približno 40
odstotkov vrednosti naložbe, s tem da
bodo sredstva, pridobljena na razpisu,
kljub podpisani pogodbi na voljo šele
po koncu naložbe. Glede na zaostrene
razmere so zato banke kar nekaj časa
ocenjevale projekt, preden so se odločile za financiranje. Za uspešen zagon in
rentabilnost proizvodnje sta, kot pravi
Fotografija Nataša Juhnov
Dejan Šumak in Martin Žigo sta pred
tem, da dokončata paradižnikovo polje v Renkovcih. Sicer z dobrim letom
zamude, toda pogled na štirihektarsko
površino, na kateri gradbinci pripravljajo temeljno konstrukcijo za montažo rastlinjakov, je zadostno jamstvo,
da bodo v začetku naslednjega leta zasadili prve sadike paradižnika v novih
rastlinjakih.
Projekt pridelave paradižnika sta zastavila leta 2007 v takrat ustanovljenem
podjetju Paradajs, d. o. o., in predvidela,
da bosta pridelavo začela že lani. Uspela sta sicer z nakupi zemljišč, kar nekaj
časa pa sta potrebovala za zadostitev
vsem formalnim pogojem za postavitev
rastlinjaka. Najprej sta čakala na spremembo občinskih prostorskih aktov,
v okviru katerih je bilo mogoče objekt
umestiti v prostor in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Občina je sprejela tudi
odlok o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Rastlinjaki se namreč
obravnavajo kot gradbeni objekt, zato
je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki sta ga dobila konec leta 2009.
Pri postavitvi rastlinjakov sicer ne gre
za agresiven gradbeni poseg v prostor,
saj notranja površina zemljišča ostaja
kmetijska, čeprav je tehnologija pridelave paradižnika biotehnična. Tako se
po morebitnem koncu pridelave odstrani betonski obod rastlinjaka in nosilne
stebriče in zemljišče lahko uporabljajo
za konvencionalno kmetovanje.
Kljub optimizmu pri načrtih sta naložbo začela pred dobrim mesecem.
Kot pravi Dejan Šumak, je odlog objektivno pogojen, posledično pa tudi koristen, saj so nekatere tehnološke re-
Na renkovskih poljih so opravljena vsa pripravljalna dela za montažo steklenjakov. Ob njih gradijo še dva zbiralna bazena z
deset tisoč kubičnimi metri prostornine, ki bosta zagotavljala vodo za hidroponično pridelavo paradižnika.
Javni razpisi do konca leta 2011
Dejan Šumak, ključna dva elementa –
strošek dela in energije. Steklenjaki, ki
bodo stali v Renkovcih, so tako prilagojeni našim podnebnim razmeram in
zagotavljajo optimalen izkoristek sonca, predvsem zgodaj spomladi in jeseni.
Približno 80 odstotkov vode za potrebe
biotehnične pridelave bodo zagotovili z
zbiranjem deževnice v dveh lagunah po
deset tisoč kubičnih metrov prostornine, preostanek pa iz vodnjaka, za kar
so si pridobili vodno soglasje. Toplotno
energijo bodo ob sončni zagotavljali z
geotermalno energijo, ki pa glede na izhodno temperaturo vode ne bo dovolj
in bodo rastlinjake dogrevali z zemeljskim plinom. Odpadno toploto bodo
shranjevali v tisoč kubičnih metrih velikem zalogovniku toplote, ob teh grobih
tehnoloških izhodiščih pa velja omeniti še t. i. CO2-komoro. Ogljikov dioksid
bodo namreč uporabljali za pospeševanje fotosinteze. Rastlinjake bo postavilo v sodelovanju z domačimi podizvajalci nizozemsko podjetje predvidoma
do konca leta.
Sajenje 100 tisoč sadik bodo začeli v
začetku naslednjega leta, že v prvem
letu pa načrtujejo optimalno pridelavo
dva tisoč ton paradižnika. Glede na nizko raven samooskrbe z vrtninami zelo
računajo na domači trg. Kot je poudaril
Dejan Šumak, ima odlog začetka pridelave za eno leto pozitiven učinek tudi
v tem smislu, da se je odnos do doma
pridelane hrane spremenil. To, kar se
je zgodilo z žiti, se postopoma prenaša
tudi na vrtnine, saj se dohodkovna razmerja med posameznimi členi znotraj
verige normalizirajo.
J. V.
Jesensko cepljenje lisic proti steklini
Za razvoj kmetijstva Zaščita ljudi in živali pred
to smrtno nevarno boleznijo
in podeželja
Nekateri razpisi zadnji v tem programskem obdobju
Letos v prvem polletju v Sloveniji še niso odkrili nobenega primera stekline pri živalih
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano je danes na spletni strani objavilo nov okvirni časovni načrt
objave javnih razpisov za ukrepe 1. in
3. osi Programa razvoja podeželja RS
2007–2013 do konca letošnjega leta.
Vzrok za spremembo okvirnega terminskega načrta je, da mora biti predhodno sprejeta sprememba Uredbe o
ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP v letih 2011–
2013. Bistvena novost tega načrta je,
da vsebuje tudi podatek o predvidoma zadnjih objavah javnih razpisov
v tem programskem obdobju. Predvidene objave pa niso dokončne, so
zgolj informativne in se lahko spreminjajo.
Že oktobra bo objavljen javni razpis
za Usposabljanje za delo v kmetijskem,
gozdarskem in živilskem sektorju,
prav tako oktobra bosta še dva razpisa, in sicer za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, kjer bodo sredstva
namenjena za živinorejo in gradnjo
hlevov, v drugem razpisu za posodabljanje kmetijskih gospodarstev pa
bodo sredstva za rastlinsko pridelavo.
V novembru ali decembru bo razpis,
na katerem bodo za sredstva lahko
kandidirali mladi prevzemniki kmetij, v teh mesecih pa bodo objavljeni
še razpisi za Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za
gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode, za Izboljšanje in razvoj infrastrukture – komasacije in agromelioracije ter podoben
razpis za namakanje. V treh razpisih
v novembru ali decembru bodo sred-
Včeraj je bil svetovni dan boja proti
steklini, njegov namen pa je ozaveščanje ljudi po vsem svetu o tej bolezni in o njeni nevarnosti za živali in
ljudi. Republiška veterinarska uprava
in inštitut za varovanje zdravja sta za
to priložnost na letališču v Rakičanu
pripravila strokovni posvet, na katerem so največ pozornosti namenili
programu izkoreninjenja te bolezni,
v Sloveniji pa smo na tem področju v
zadnjem času zabeležili velik napredek.
Steklina je ena najstarejših znanih
bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno ter lahko prizadene vse
sesalce. Steklina, ki je neozdravljiva in
smrtno nevarna bolezen, je razširjena
širom po svetu, vsako leto pa za njo
umre več kot 55.000 ljudi, večina vseh
smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in
Afriki, kar 95 odstotkov. Smrtni primeri med ljudmi so večinoma posledica ugriza steklega psa, med žrtvami
pa je največ otrok, mlajših od 15 let.
V Sloveniji smo imeli zadnji smrtni primer zaradi stekline pri ljudeh
pred dobrimi šestdesetimi leti, do leta
1950 pa je pri nas po drugi svetovni
vojni zaradi te bolezni umrlo 13 ljudi,
je na novinarski konferenci povedala
Alenka Kraigher, predstojnica Centra
za nalezljive bolezni na Institutu RS
za varovanje zdravja.
Dobri rezultati, ki smo jih v Sloveniji zabeležili pri preprečevanju stekline, so posledica preventivnih akcij, ki
jih izvajamo. Cepljenje lisic, ki so naj-
stva namenjena še za Podporo skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje
za proizvode, ki so vključeni v sheme
kakovosti hrane, za Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev ter za Diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti.
Bistvena novost
tega načrta je, da
vsebuje tudi podatek
o predvidoma zadnjih
objavah javnih razpisov
v tem programskem
obdobju. Predvidene
objave pa se lahko
spreminjajo.
Načrtuje se tudi objava treh javnih
razpisov, ki bodo predvidoma zadnji v
tem programskem obdobju do leta 2013.
Že v novembru naj bi tako objavili razpis za Povečanje gospodarske vrednosti
gozdov, v novembru ali decembru razpis za Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, v decembru pa še zadnji razpis za Podporo ustanavljanju in
razvoju mikropodjetij.
L. Kovač
pogostejši prenašalci stekline, se je v
Sloveniji začelo leta 1988, ko so začeli
ročno polagati vabe, od leta 1995 pa
vabe polagajo z letali dvakrat letno,
spomladi in jeseni. Preprečevanje stekline je dolgotrajno delo, vendar se je
splačalo, pravijo na inštitutu za varovanje zdravja, saj smo zadnji primer
so v prvem polletju pregledali več kot
1.300 živali. Tako imenovane urbane
stekline pa pri nas že dolgo ni, to pa
je posledica obveznega cepljenja psov
proti steklini.
Spomladansko oralno cepljenje lisic so pri nas opravili maja in junija,
jesensko pa se bo začelo 1. oktobra in
Pomembno
Letos brez stekline
Ne dotikajte se nastavljenih vab za
lisice! O tem poučite tudi otroke!
Od leta 1950 do 1973 stekline v Sloveniji ni bilo. Leta 1973 se je pojavila prva stekla lisica v Prekmurju,
do leta 1988 pa se je steklina razširila na vso državo. Tega leta so
veterinarji začeli cepiti lisice na
najbolj ogroženih območjih in ga
z letom 1995 razširili na celotno
ozemlje Slovenije.
Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in
odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
Če je prišla vsebina vabe v stik s
sluznico ali svežo rano, to mesto
dobro sperite in umijte z milom.
Ker se vsak stik z vabo obravnava
kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično
ambulanto.
Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
Prepovedano je prosto gibanje
psov na javnih mestih!
Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!
stekline pri živalih v Sloveniji zabeležili leta 2010, letos pa pri nas ni bilo
še nobenega primera stekline, čeprav
bo trajalo predvidoma do 15. novembra. V tem času bodo iz letal po vsej
Sloveniji odvrgli več kot 450 tisoč vab,
letalo, ki ga bodo za to posebej opremili, pa bo vzletalo tudi z letališča v
Rakičanu. S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih in tako
preprečiti širjenje bolezni. Vabe so
namenjene divjim živalim, zato naj
lastniki psov vodijo svoje ljubljenčke
na sprehode privezane. Če pes vabo
poje, je ta zanj neškodljiva in se z njo
zagotovi le imunizacija.
Ludvik Kovač
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 29. septembra 2011
pobirki
paberki
Na katedri ljubljanske Univerze za
filozofijo naj bi se pripravljali etični standardi za odnos do Murinih
delavcev. Ti se bodo v najkrajšem
možnem času prediskutirali v kakih
mirnih toplicah. Najverjetneje se bo
ponovno ubralo revolucionarno pot
glede na to, da je evolucijska v ponedeljek spodletela. To, katera pot
se bo ubrala, bo mogoče zaznati
tudi od gibanja operativnega štaba,
ki je prepoznaven po rahlo obledelih
rjavih aktovkah.
Štab civilne zaščite Občine Moravske Toplice bo opravil popis slovesnih gasilskih oblek. Če bodo ugotovili, da jih imajo preveč, jih bodo
nekaj prodali in sredstva namenili
za nakup močnejšega električnega
agregata in močne vodne črpalke.
Če bo sredstev iz tega naslova premalo, pa bi lahko prodali kak avtomobil. Toda s prodajo avtomobila bi
naenkrat imeli finančni presežek,
saj je manjkajoča oprema bistveno
cenejša od avtomobila.
Po velikih notranjih pretresih in
celo napetih odnosih med mariborsko nadškofijo in soboško škofijo
se zadeve umirjajo. Po medsebojni
kadrovski pomoči naj bi se že dogovorili, da bo v primeru totalnega
finančnega potopa premoženja mariborske nadškofije ta poskušala povrniti del premoženja, ki bi ga morala dobiti soboška škofija v naravi.
Za začetek naj bi jim odstopili tisoč
trsnih sadik znamenitega ritoznoja.
Del markišavskega loga med Merkurjem in Živexom naj bi namesto
stavbnega zemljišča z znanimi lastniki ponovno postal kmetijski. Toda
samo del, kajti drugi del je nedotakljiv. Ob tej spremembi naj bi za zamenjavo postal aktualen zazidljiv del
zemljišč ob predvideni soboški obvoznici, ki naj bi bil v interesu neke druge posvečene skupine lastnikov.
stran 6
Vloga lekarn je tudi svetovanje pri zdravstvenih težavah ljudi
K farmacevtom v lekarne
po nasvet in zdravila
Izdali knjižico Lepo pozdravljeni, ki opozarja na najpogostejše zdravstvene težave
Poleg skrbi za izdajanje zdravil in medicinskih pripomočkov v lekarnah Pomurskih lekarn veliko pozornost namenjajo izobraževanju in svetovanju,
saj se bolniki s svojimi težavami pri izbiri izdelkov za samozdravljenje pogosto obračajo na farmacevte. Da bi ljudi
bolj seznanili s koristnimi informacijami, so pred dnevom slovenskih lekarn
izdali knjižico Lepo pozdravljeni, ki
opozarja na najpogostejše zdravstvene težave. Poleg tega želijo predstaviti, kako pomembno vlogo odigrajo lekarniški farmacevti pri opozarjanju na
pravilno in varno uporabo zdravil, četudi jih dobijo v prosti prodaji.
Knjiga je nastala na podlagi tematskih predavanj, ki so jih njihovi farmacevti pripravljali od leta 2008 v različnih krajih po Pomurju. Podrobneje jo
je predstavila urednica in soavtorica
Polonca Fiala, mag. farm, s svojimi prispevki pa so sodelovali še farmacevti
Miranda Koren, Bojan Madjar in Nina
Ošlaj. Fialova je povedala, da knjižica ni zgolj priročnik nasvetov, ampak
z razumljivo besedo in zgodbo nagovarja ljudi, ki potrebujejo kakšen nasvet ali namig. Razdeljena je na štiri
čjo pozornost namenili vseslovenski
izbrani temi samozdravljenju. Kot je
povedal Bojan Madjar, mag. farm., je
tudi pri nas v porastu, kar je sicer pozitivno, hkrati pa je opozoril, da se je
treba zavedati, da tudi zdravila brez
receptov niso popolnoma varna in
naj se uporabniki pred uporabo po-
Soavtorja knjige in farmacevta Bojan Madjar in Polonca Fiala ter direktor
Pomurskih lekarn Ivan Zajc na predstavitvi knjižice Lepo pozdravljeni
Knjižica ni zgolj
priročnik nasvetov,
ampak z razumljivo
besedo in zgodbo
nagovarja ljudi, ki
potrebujejo kakšen
nasvet ali namig.
poglavja glede na štiri življenjska obdobja, Otroštvo, Mladost, Odraslost in
Starost, ter opozarja na zdravstvene
težave, ki se pogosteje manifestirajo v
različnih letnih časih. Posebna pozor-
svetujejo s farmacevti. V ta namen so
v ponedeljek po slovenskih lekarnah
brezplačno razdeljevali brošuro o samozdravljenju.
A. Nana Rituper Rodež
nost je namenjena tudi sodobnim boleznim, kot so stres, preobremenjenost
in druge stiske sodobnega časa.
V okviru dneva slovenskih lekarn
pa so tudi v Pomurskih lekarnah ve-
Mestna občina se je zavezala k uresničevanju zahtev invalidov
Načrt za neodvisno življenje invalidov
Nekaj ovir je že odpravljenih, za druge bo treba še poskrbeti – Svet invalidov bo spremljal uresničevanje načrta
Mestni svet Mestne občine Murska
Sobota je sprejel Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov. Ta je za
slednje pomemben akt, ki odpravlja
predvsem fizične ovire v mestu in
okolici ter ureja druge pravice invalidov. V projekt Občina po meri invalidov so vključeni predstavniki vseh
invalidskih organizacij in društev v
mestni občini. Začel se je izvajati lani
kot orodje, ki invalidom daje možnost,
da lokalno skupnost in druge pristojne opozarjajo, kaj je treba popraviti in
odpraviti za neodvisno življenje invalidov v neki lokalni skupnosti.
Na podlagi opravljene analize stanja
in položaja invalidov v mestni občini
so pripravili Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov, ki se nanaša na
obdobje do leta 2015, ta pa bo vodilo
mestni občini, da ob upoštevanju zakonskih pristojnosti in v okviru svojih
zmožnosti poskrbi za nekatere težave.
V omenjen akcijskem načrtu so navedene prostorske ovire in drugi predlogi. Kar se tiče cestne infrastrukture, so
težave največkrat povezane s previsokimi pločniki, robniki in klančinami. Kot
objekti, ki nimajo primernega dostopa
za invalide, pa se omenjajo: zdravstveni
dom (medicina dela in športa), mestna
tržnica, RIS Rakičan, zgradba javne
uprave, občinska zgradba, pokrajinski
muzej v gradu ter še nekatere zgradbe
in njihovi prostori v mestu in okolici, ki
jih invalidi pogosto obiskujejo. Invalidi
pogrešajo tudi skupno infotočko za pomoč in svetovanje invalidom ter skupne prostore za izvajanje programov
in dejavnosti invalidskih organizacij in
društev. Tukaj pa so še nekateri drugi
predlogi, ki se nanašajo na pravice invalidov, recimo urejanje področja zaposlovanja in izobraževanja.
Kot je na seji mestnega sveta povedal
predstavnik invalidov Branko Gornjec
iz murskosoboškega društva gluhih in
naglušnih, je sprejetje akcijskega načrta velik korak naprej. Čeprav ve, da
vseh zahtev, navedenih v njem, ne bo
mogoče hitro izpolniti, pa verjame, da
sta se s tem mestni svet in občina zavezala, da se bo to postopoma urejalo.
Nekaj ovir je že odpravljenih, za druge pa bo potreben srednjeročni plan.
Kmalu bo župan imenoval tudi svet invalidov, ki bo spremljal uresničevanje
načrta in o tem poročal.
Ob tem je Marija Bačič, vodja odbora za družbene dejavnosti pri MOMS,
povedala, da v mestni občini še zdaleč
ni vse tako urejeno, kot si želijo invalidi in vsi tisti, ki delajo v invalidskih
organizacijah. Do pridobitve listine
»Občina po meri invalidov« jih čaka
še veliko dela, zato je dobro, da se ga
lotijo čim prej.
C. K.
Nov most pri Polani
bo skrajšal pot za
dva kilometra
Fotografija Tomo Köleš
Ob cankovskem vodometu bo prvi
zbor potnikov v slovenski parlament.
Vodja poti bo predstavil program
oskrbe s pitno vodo. Ob tej priložnosti bo slovesno prisegel, da bo, če
mu bo potovanje v parlament dovoljeno s pomočjo donatorja, na trgu
ob državnem zboru postavil vodnjak
s »čigo«, s katerim bo opominjal na
izpolnitev zaveze države, da oskrbi
Pomurce z zdravo pitno vodo.
Po malo slabšem vetru v jadrih
barke krmarja Karla se v Ljutomeru že pripravljajo na interventni poseg. V ekipo bodo vključili gasilce,
ki naj bi Karlu in njegovemu pribočniku Frenku pomagali predvsem
pri navigaciji. Prvi test ne bo na
znameniti Barcolani, ampak kar v
gramoznici v Krapju.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
6
datum: 29. 09. 2011
V okviru evropskega tedna mobilnosti
je bila v nedeljo pri Polani otvoritev
novega mostu čez Puconski potok. A
prva točka otvoritve se je začela že 15
minut prej pred pošto v Murski Soboti.
Od tam se je namreč proti mostu z
namenom promocije mobilnosti na
dveh kolesih odpravila večja skupina
kolesarjev, ki so jo poleg občanov
sestavljali tudi predstavniki mestnih
četrti, krajevnih skupnosti in mestne
uprave na čelu z županom Antonom
Štihcem. Slednji je ob otvoritvi poudaril,
da je to še ena pomembna točka v
gradnji kolesarskega omrežja po celotni
občini. Gradnja mostu čez Puconski
potok pri Polani je stala 143 tisoč
evrov. Izvajalec del je bilo podjetje SGP
Pomgrad. Predsednik krajevne skupnosti
Polana Karel Gjergjek je dejal, da bo novi
most skrajšal pot za kolesarje do Murske
Sobote za dva kilometra. T. K.
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
29. septembra 2011 | Vestnik |
stran 7
7
okc poroča
Uporabljajte varnostni pas
V policiji si prizadevajo, da bi čim več
voznikov uporabljalo varnostni pas. Pri
najhujših prometnih nesrečah namreč
vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledneje uporabljali varnostni pas. Varnostni pas je
vez z življenjem, vendar se tega po besedah policistov še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu. Prav
skrb vzbujajoče je, tako policisti, da je
še vedno veliko ljudi pripravljenih tvegati svoje življenje, ker vozijo nepripeti, s čimer ogrožajo svojo lastno varnost
in najpogosteje tudi varnost svojih najbližjih v prometu. Uporaba varnostnega
pasu in zadrževalnih sistemov za otroke
je obvezna.
Fotografija Nataša Juhnov
Pazite na kolo
Med vretjem mošta so v vinskih kleteh povišane, zdravju škodljive koncentracije plinov.
Nevarne vinske kleti
Bolje glavobol
zaradi slabega
vina kot CO2
Stiskanje grozdja in vretje mošta je prijetno
in veselo opravilo, vendar tudi nevarno
Pridelovalec vina s Šafarskega je odšel v
klet, da bi preveril, kako napreduje vretje mošta, ko je zaradi vdihavanja ogljikovega dioksida (CO2) omagal. Iz kleti,
polne strupenega plina, nastalega med
vrenjem, je nesrečnika poskušal rešiti brat s soprogo, vendar sta tudi sama
postali žrtvi zahrbtnega plina. Čeprav
so naposled vse našli, je za Šafarčana
zdravniška pomoč prišla prepozno, pokojnikov brat in žena pa sta noč preživela v bolnišnici. Starejša zakonca sta se
odpeljala v Kobilje, ker sta želela videti,
kako grozdje postaja mošt. Ker ju dolgo ni bilo domov, je zaskrbljena hčerka
poklicala sorodnika, stanujočega nedaleč od počitniške hišice. Takoj je stekel
v klet, vendar kmalu izgubil zavest in
padel na tla, kjer sta že ležala zakonca.
Previdno med kurjenjem
Nevaren je tudi ogljikov monoksid (CO), ki ob nezadostni količini kisika nastaja v pečeh na
trda, tekoča in plinasta goriva.
CO je izjemno strupen plin, ki je
še posebno nevaren zato, ker ga
človek s svojimi čutili ne zazna
niti pri zelo visokih koncentracijah, veže pa se na hemoglobin.
Prav tako kot CO2 je tudi CO brez
vonja, barve in okusa. Usodno
je lahko izpuščanje plina zaradi
slabe peči centralnega ali sobnega ogrevanja, poškodovanih plinskih jeklenk ali slabo narejenih in
očiščenih dimnikov, ko prižgemo
peč ali kamin. Zastrupitev se lahko pripeti tudi med kuhanjem. V
blažjih oblikah zastrupitve se oseba le slabše počuti, ima glavobol,
toži zaradi utrujenosti in nemoči.
V hujših primerih pa se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša
koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti in srčnega
ritma ter težave z dihanjem.
Njegov sin je šel po pomoč: vse nezavestne so odnesli iz kleti, po oskrbi v bolnišnici pa poslali domov.
To sta tragični zgodbi, ki sta skalili radosti med pridelavo mošta in kuhanjem sokov. Policija zato vsem, ki
se ukvarjajo s predelavo izdelkov, ki
zahteva zadrževanje v neprezračenih
prostorih, kot so vinske kleti, svetuje
še posebno previdnost. Možne so povišane, zdravju škodljive koncentracije plinov. Pri vrenju mošta namreč
nastaja večja količina CO2, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato
je takrat gibanje v neprezračenih vinskih kleteh lahko smrtno nevarno. Policija prav tako svetuje, da prostore,
v katerih uporabljate grelce za kuhanje sokov, še posebej pozorno zračite,
Če prižgana sveča
v kleti ugasne, je to
znak, da tam ni kisika.
tako da večkrat na dan naredite prepih, predvsem pa tega opravila nikoli
ne počnite sami.
CO2 nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika,
pri celičnem dihanju in alkoholnem
vrenju. V normalnih razmerah je plin
brez barve in brez vonja ter rahlo kislega okusa. Pri vdihavanju plina ne
čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Ker
je CO2 gostejši od zraka, se zadržuje
v kletnih prostorih pri tleh. Če pride
do zastrupitve, je treba človeku, ki je
zastrupljen, čim prej pomagati iz kontaminiranega prostora. Odpremo vsa
vrata in okna, naredimo prepih, da pride v prostor kisik, seveda pa v uplinjeni kleti zadržujemo dih. Pri hoji v slabo
prezračene kleti je obenem dobro imeti ob sebi prižgano svečo – če ta ugasne, je to znak, da tam ni kisika.
Andrej Bedek
Tatvine koles so dokaj pogosto kaznivo dejanje, zato je zelo pomembno preventivno obnašanje njihovih lastnikov
in uporabnikov. Policisti tudi svetujejo:
kolo, ki dlje časa ni v uporabi, hranite v
zaklenjenem prostoru; če morate kolo
pustiti na prostem, naj bo prostor obljuden in dobro razsvetljen; zaklenite ga z
dobro ključavnico, še bolje pa je, če ga
priklenete k ograji; zapišite si podatke
o kolesu; če vam ukradejo kolo, tatvino
trebno previdnostjo in takšno hitrostjo,
da lahko pred njim varno ustavi. Nezavarovani nivojski prehodi ceste čez železniško progo so označeni z Andrejevim
križem, zato mora voznik, ki se približuje takšnemu nivojskemu prehodu, pred
njim ustaviti in se prepričati, ali lahko
varno prečka železniško progo.
Vabljive umetnine
prijavite policiji in ob prijavi posredujte policistu vse podatke, ki jih bo od vas
zahteval. Še to: ko prijavite krajo, znajo
oškodovanci navadno povedati le znamko in barvo svojega kolesa, drugih podatkov pa ne, to pa policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj.
Stop, življenje ima prednost
Predpisi s področja varnosti v cestnem
in železniškem prometu določajo, da
ima vlak ali drugo prevozno sredstvo,
ki se premika po železniških tirih, prednost pred drugimi udeleženci v cestnem
prometu. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, mora torej voziti s po-
Kazniva dejanja, povezana z umetninami in s kulturno dediščino, ki jih policija
najpogosteje obravnava, so tatvine predmetov iz sakralnih, profanih in stanovanjskih objektov, nedovoljena oziroma
nenadzorovana arheološka izkopavanja
in tatvine arheoloških najdb, namerno
poškodovanje ali uničevanje objektov
in predmetov kulturne dediščine, tihotapljenje oziroma nedovoljen uvoz
in izvoz umetnin, goljufije ter nelegalna trgovina s kopijami in ponaredki del
priznanih domačih in tujih mojstrov, ki
se prodajajo kot originali. Lastniki dragocenosti lahko na policijskih postajah
zaprosijo za poseben identifikacijski
obrazec, kamor bodo vpisali značilnosti
umetnine, ki jo hranijo doma. Ob prijavi morebitnega kaznivega dejanja bodo
policijski preiskovalci tako imeli enotne
podatke o predmetu za lažjo identifikacijo in tudi za lažje vodenje evidence odtujenih umetniških predmetov.
BARVA CMYK
8
(iz)brano
| Vestnik | 29. septembra 2011
barometer
datum: 29. 09. 2011
VESTNIK
stran 8
www.vestnik.si | e: [email protected]
Manjšine
Kako bo ljudsko štetje vplivalo
na Porabske Slovence?
Aleš Luk, vratar Mure 05, je
blestel na nedeljski tekmi proti
Hitu Gorici. Ostal je nepremagan
in tako veliko prispeval h končni
zmagi soboških črno-belih.
Sredi oktobra bo naloge
direktorice MIKK-a Murska
Sobota prevzela Mateja
Šavel Kos. Dominik Šteiner,
ki ni dobil podpore na KVIAZ-u,
je že pred časom napovedal,
da bo sprožil upravni spor.
Simbolično državljanstvo prekmurskih Madžarov naj bi »nadgradili« z volilno pravico
Sodelovanje z mediji za večje
število pripadnikov manjšine
Oktobra bo na Madžarskem popis
prebivalstva oz. ljudsko štetje, kot
mu pravijo, ki ga izvajajo vsakih deset let. Ob zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem leta 2001 se je za
Slovence opredelilo 3040 madžarskih
državljanov, to pa je bilo takrat za 20
odstotkov več kot na popisu pred desetimi leti. To je pomenilo, da so bili
takrat po velikosti sedma od trinajstih
uradno priznanih manjšin na Madžarskem in prvi med tako imenovanimi
majhnimi manjšinskimi skupnostmi.
Bili pa so tudi edina manjšinska skupnost, katere število pripadnikov se
je povečalo.
Letošnji popis bo trajal ves oktober, do šestnajstega oktobra pa ga bo
mogoče opraviti tudi na svetovnem
spletu. Predstavnike Porabskih Slo-
manjšinskih volitvah in financiranju
manjšinskih organizacij. Ker je večina
zakonodaje še v pripravi, glede volitev
slovenskega narodnostnega poslanca
v madžarski parlament zaenkrat še
ni znano, kako bi se oblikovali seznami volilnih upravičencev. Po nekaterih informacijah iz madžarskih medijev naj v primeru, če dobijo Porabski
Slovenci svojega poslanca, ne bi imeli dvojne volilne pravice, torej bi lahko volili samo manjšinskega poslanca, drugih strankarskih kandidatov pa
ne. »Republika Slovenija upravičeno
pričakuje, da bo nova zakonska ureditev pripadnikom slovenske manjšine v Republiki Madžarski zagotavljala
takšno volilno pravico, ki bo primerljiva z ureditvijo, kot jo poznamo v RS
za slovenske državljane, ki so pripadniki madžarske narodne skupnosti,«
so zadevo komentirali na slovenskem
zunanjem ministrstvu.
no diskriminirani, saj je teža njihovega
glasu večja od drugih madžarskih državljanov. Problem je v tem, da Madžari, pripadniki slovenske manjšine, niso
samo pripadniki manjšine, temveč so
tudi Madžari. Omejevanje splošne volilne pravice samo iz razloga pripadnosti
manjšini bi bilo lahko sporno, vendar
mi tozadevna ustavnosodna praksa ali
sodna praksa ESČP (Evropsko sodišče
za človekove pravic) ni znana. Morebiti
bi bila ustreznejša rešitev, da se lahko
pripadnik manjšine odloči, ali bo glasoval s posebno volilno pravico ali v okviru splošne volilne pravice.« Zagorc sicer dodaja, da je v tem primeru govora
o delovnih osnutkih zakona, katerega
podrobnosti ne pozna.
Tudi na madžarskem veleposlaništvu
v Ljubljani odgovarjajo, da bodo več pojasnil lahko dali, ko bo zakon sprejet:
»Med razpravami o volilni pravici se je
res postavljalo vprašanje, ali naj imajo
bi se te spremembe dokončno pripravljale. Madžarski manjšinski poslanec
v državnem zboru Laszlo Göncz pravi, da je odprtih še veliko vprašanj, po
neuradnih informacijah pa naj bi bila
najbolj verjetna možnost, da bodo lahko zamejski Madžari volili na državni
strankarski listi (sistem parlamentarnih
volitev na Madžarskem je zasnovan na
način, da volivci volijo kandidate na državni strankarski listi, županijski strankarski listi itd.).
»V javni razpravi, ki je potekala pred
vložitvijo predloga zakona v parlamentu, je prevladalo stališče, da se ne sme
razlikovati med državljani, da ne obstajajo prvorazredni in drugorazredni
državljani. V skladu s tem imajo volilno pravico vsi državljani, kot npr. volilno pravico obdržijo tudi slovenski
državljani, ki so v času volitev v tujini
ali tam že dalj časa živijo. O tem, v kakšni obliki in pod kakšnimi pogoji lah-
Ustavnopravni vidik
volivci, pripadniki narodnostnih manjšin, dvojno volilno pravico. Na Madžarskem dobi namreč vsak volivec dva
volilna lističa, enega za posameznega
poslanca in enega za volilno listo. Glede
na to je torej vprašanje, ali lahko volivci,
ki so pripadniki narodnostnih manjšin,
obenem glasujejo za posameznega poslanca, za državno listo in za manjšinsko
listo ali morajo izbrati in glasovati bodisi
za državno bodisi za manjšinsko listo.«
ko državljani uveljavljajo to pravico, pa
bo odločil parlament, predvidoma še
pred koncem tega leta. Zaenkrat končni osnutek zakona še ni znan …,« pravijo na Madžarskem veleposlaništvu v
Ljubljani. Zagorc pojasnjuje, da je dvojno državljanstvo mogoče, čeprav se v
skladu z mednarodno sprejetimi načeli o izogibanju temu ne spodbuja dvojnih državljanstev: »Slovenska ureditev
ne predvideva pravnih posledic, če slovenski državljan izvršuje volilno pravico na podlagi pravic, ki mu pripadajo
z drugim državljanstvom. Poleg tega bi
še omenil, da je standard, da je aktivna
volilna pravica oziroma pravica voliti,
praviloma vezana na državljanstvo in jo
imajo v skladu z načelom splošne volilne pravice vsi državljani, ne glede na
osebne okoliščine. Marsikatera država
pa različno obravnava državljane s stalnim prebivališčem doma in v tujini glede izvrševanja volilne pravice; nekatere,
med njimi tudi Slovenija, pa ne. Tako v
nekaterih državah državljani s stalnim
prebivališčem ne morejo voliti v tujini,
nekateri lahko v tujini volijo le na predsedniških volitvah, ne pa na parlamentarnih, nekje je prav obratno.«
Timotej Milanov
Porabski
Slovenci. Koliko
jih bodo našteli?
Župan Sv. Jurija Anton Slana
je eden od ustanovnih članov
»županskega« Gibanja za
Slovenijo, ki bo s svojo listo
nastopilo na volitvah v državni
zbor. V skladu z novo zakonodajo
bo tako v primeru izvolitve
odstopil z županske funkcije.
Gornjeradgonsko podjetje
Arcont IP, ki ga vodi direktor
Boris Sovič, pred rušitvijo
stare šole v Spodnji Ščavnici
ni zavarovalo dveh spominskih
tabel, posvečenih padlim v
NOB in z napisom, da gre
za stavbo osnovne šole.
Fotografija Timotej Milanov
Postopek za imenovanje
generalnega konzula v Monoštru
je končan. Z objavo v Uradnem
listu bo to mesto v začetku
oktobra nastopil Dušan Snoj,
tesni sodelavec predsednika
države dr. Danila Türka.
vencev moti predvsem dejstvo, da na
štiri vprašanja v vprašalniku, ki se nanašajo na narodnost, ni treba odgovoriti. Prav tako ni treba odgovoriti
na vprašanje o veroizpovedi. Predsednik Državne slovenske samouprave
na Madžarskem Martin Ropoš se tako
boji, da se bo na letošnjem popisu za
Slovence izreklo manj madžarskih
državljanov kot pred desetimi leti. V
manjšinskih organizacijah, kjer trenutno čakajo tudi na sprejem zakona,
s katerim bi dobili svojega predstavnika v madžarskem parlamentu, so se
zato za ozaveščanje pripadnikov slovenske manjšine na Madžarskem obrnili predvsem na manjšinske medije.
Po Ropoševih besedah so prav tako
dosegli, da so v vseh porabskih naseljih med popisovalci tudi pripadniki
slovenske manjšine. Ali bi morebitno
zmanjšanje števila pripadnikov slovenske manjšine na Madžarskem na
kar koli vplivalo, je po besedah Ropoše v tem trenutku težko govoriti,
vendar naj bi bil v osnutku zakona, ki
bo urejal delovanje manjšinskih organizacij (ki naj bi bil sprejet do konca leta), tudi predlog, da bi država te
podatke potrebovala za odločanje o
Ali je omenjena ureditev v Evropi pogosta oz. ali je sporna, smo vprašali tudi
strokovnjaka za ustavno pravo pri ljubljanski Pravni fakulteti dr. Sašo Zagorca, ki odgovarja: »Primerljivih ureditev
v tujini žal ne poznam veliko, vendar
je nekaj takšnih, kjer imajo pripadniki manjšin posebno volilno pravico in
ne splošne (npr. Maori, Nova Zelandija). Slovenska je takšna, da imajo pripadniki italijanske in madžarske skupnosti dvojno volilno pravico. Podobno je s
hrvaškimi manjšinami. Predvidena madžarska ureditev mora sloneti na načelih, ki jih je Madžarska prevzela s podpisom Evropske konvencije o varstvu
človekovih pravic in morebiti tudi drugih mednarodnih konvencij, in sicer da
mora med drugim zagotoviti splošno in
enako volilno pravico. V primeru pozitivne diskriminacije manjšin obeh načel ni mogoče popolnoma upoštevati.
Praviloma je tako, da je volilno telo, ki
izvoli poslanca – predstavnika manjšine, manjše od volilnega telesa, ki izvoli poslanca po splošnih volilnih pravilih, s čimer ureditev ne posega v škodo
pripadnikov manjšin z vidika enake
volilne pravice, ti so še vedno pozitiv-
Prekmurski Madžari
na volitve?
Madžarska vlada Viktorja Orbana se
je v skladu z »novo« politiko do Madžarov, ki živijo v zamejstvu, že lansko leto
odločila, da bo zamejskim Madžarom
dala možnost pridobitve madžarskega
državljanstva, vendar, kot so takrat poudarjali, je šlo za državljanstvo v okrnjeni obliki, ki ni predvidevala pridobitve volilne pravice. Že takrat je bilo
mogoče slišati, da naj bi se to sčasoma
spremenilo, tako da bi imeli tudi zamejski Madžari možnost sodelovati na volitvah v madžarski parlament, kritiki pa
so opozarjali predvsem na dejstvo, da
bodo omenjeni glasovi šli predvsem na
mlin vladajoče stranke Fidesz. Zdaj naj
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
29. septembra 2011 | Vestnik |
Brez sledu – pogrešani ljudje
stran 9
9
barometer
Iščejo jih, dokler jih ne najdejo
Murskosoboški policisti so letos iskali devet ljudi, ki so od doma odšli neznano kam, lani trinajst
Precej vprašanj in ugibanj je sprožilo
izginotje Rogašovčana, ki je 12. septembra odšel na delo v Avstrijo in se
ni več vrnil domov. Pogrešanega so
preteklo soboto našli mrtvega blizu Gradca, po besedah Draga Ribaša,
direktorja policijske uprave v Murski Soboti, pa policisti niso ugotovili posebnih okoliščin izginotja. Letos
so tukajšnji policisti iskali devet ljudi,
lani 13, leta 2009 23.
Pogrešan človek je tisti, ki je odsoten iz določenega okolja iz neznanih
ali znanih vzrokov in je o tem obveščena policija, ki pa lahko to sama odkrije
in za njegovo izsleditev opravi določene
ukrepe. Glavni element pogrešanosti je
nenadna in nepričakovana odsotnost s
kraja, kjer je ta človek bival, in tudi nejasnosti glede njegove usode. Vsako
leto policisti uspešno najdejo ljudi, ki
so se zaradi starostnih sprememb izgubili v okolici, kjer stanujejo; večkrat so
iskali v gozdovih gobarje in ljudi, ki so
odšli iz zdravstvenih ustanov in zavodov. Precej iskanj je še opravljenih, ko
se izgubijo otroci ali odidejo od doma.
Skrivnostno božično izginotje
Na mizah policijskih preiskovalcev, ki se ukvarjajo s pogrešanimi
ljudmi, je bil kar 21 mesecev odprt
dosje Julija Kutoša, ki je za božič
2008 od doma odšel neznano kam.
Pred letom dni so potem na Hrvaškem našli človeško okostje, za katero je bilo z DNK-analizo ugotovljeno, da pripada pogrešanemu
Kutošu. Božično izginotje Černelavčana je dvignilo veliko prahu,
policisti pa možnosti, da je imelo
izginotje kriminalno ozadje, niso izključili, vendar tuje krivde za Kuto-
Policisti izgubljenega človeka ponavadi
iščejo tako dolgo, da ga najdejo. Pogrešanega zbrišejo s svojega seznama, ko
ga najdejo, ali če dobijo obvestilo, da je
razglašen za mrtvega.
Vsakič se skuša ugotoviti motiv izginotja. Izginotje odraslih ljudi, ki so
ševo smrt niso ugotovili. Policisti so
posebej pozorni na tako imenovane
fingirane ali hlinjene motive, kadar
osebe zaradi svoje lastne vpletenosti v pogrešanje težijo k temu, da
ustvarjajo lažne okoliščine za izginotje. Tak je bil primer obravnavanega kaznivega dejanja umora pred
leti na Gibini, ko je storilec bratu in
očetu prikrival kaznivo dejanje z izgovorom, da je mati oziroma žena
na zdravljenju, dejansko pa je mater po storitvi kaznivega dejanja zakopal na dvorišču.
navadno zaposleni, poročeni, imajo
ustaljeno življenjsko pot, izkušnje in
so navajeni na okolje, v katerem živijo, ima običajno globlje vzroke in povode kot izginotje mladoletnikov, ki
največkrat bežijo od doma. Policisti
sicer med postopkom iskanja pogre-
šanega človeka iščejo dejstva in opredelijo vzrok pogrešanosti – kaznivo
dejanje, nesreča, samomor, duševna
bolezen in podobno. Pri izginotju lahko po zbranih podatkih sklepajo, ali
gre za družinske konflikte, šolske probleme, zlorabo prepovedanih drog,
nesrečo, samomor, ugrabitev, umor
in druga nasilna dejanja.
Glavni namen preiskovanja pogrešanih ljudi je iskanje pogrešanih in iskanje znakov, ki kažejo na kaznivo dejanje. Običajno po zbranih podatkih
organizirajo takojšnje iskanje, torej
pregled terena, predvsem takrat, če
pogrešanemu grozi nevarnost – vremenske razmere – in če je prej napisal
pismo, da bo storil samomor. Takojšnje je ukrepanje tudi, ko so pogrešani otroci in starejši ljudje, ko so pogrešani duševno bolni in ko so pogrešani
nevarni za okolico ali so žrtve kaznivih dejanj. V iskanje pogrešanih ljudi
so ponavadi poleg policistov vključeni tudi drugi: lovci, gozdarji, gasilci in
potapljači.
Andrej Bedek
Dr. Vesna Kondrič Horvat
pravi, da bi se morali otroci
v osnovni šoli učiti tisti
prvi tuji jezik, ki ga ljudje v
okolju najbolj potrebujejo, v
Prekmurju torej nemščino.
Dela akademskega slikarja
Franca Mesariča so
uvrstili na svetovno tematsko
razstavo Vzhodno od raja, ki
je posvečena fotorealizmu
in je na ogled v Ludwigovem
muzeju v Budimpešti.
Razstava in predavanje o življenju v Prekmurju po letu 1945
To je bil krut čas naše zgodovine
Prostovoljca v muzeju pripravila pregledno razstavo – Dogodki, o katerih se je le šepetalo
Tadej Topolnik, vodja
proizvodnega obrata XAL-a v
Murski Soboti, napoveduje
širitev proizvodnih prostorov še
v tem letu , nov vrtni program
in nakup dodatnega zemljišča.
S pomočjo dokumentov, fotografij in drugega gradiva sta muzejska prostovoljca mag. Bernarda Roudi in Mark Krenn
pripravila razstavo o povojnem času v Prekmurju.
Antonija Pirc, direktorica družbe
Sava TMC Kranj in dejavnosti
Turizem, bo po končani
reorganizaciji Save verjetno
postala direktorica tudi vseh petih
družb s turistično dejavnostjo
v skupini Sava, združenih v
eno družbo z novim imenom.
Mag. Bernarda Roudi
je spregovorila tudi
o nekaterih manj
znanih dejstvih, na
primer o filovskem
lagerju ali o prvem
koncentracijskem
taborišču v Sloveniji,
o katerem se je le
šepetalo in se ga
danes spominjajo
le redki vaščani.
Druga sobota v oktobru je
svetovni dan hospica in paliativne
oskrbe. Murskosoboški odbor
društva Hospic, ki ga vodi
Anica Kotnik, pripravlja 1.
oktobra druženje ob bakovski
Kamešnici, kjer bodo tudi brali iz
dnevnika prostovoljcev hospica.
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Na razstavišču soboškega gradu si
lahko ogledamo razstavo o življenju
v Prekmurju po drugi svetovni vojni
Prekmurje po letu 1945, Ukrepi socialistične oblasti in njihov vpliv na življenje ljudi. S pomočjo dokumentov, fotografij, plakatov in drugega gradiva sta
jo v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota pripravila muzejska prostovoljca
mag. Bernarda Roudi in Mark Krenn. S
to razstavo se muzej pridružuje Dnem
evropske kulturne dediščine, ki so letos posvečeni prostovoljstvu.
Razstava je zamišljena po kronološkem principu, začne pa se s koncem
svetovne vojne, nadaljuje z vojno škodo, zaplembami, agrarno reformo in
kolonizacijo, zadružništvom, časopisi
in publikacijami tistega časa ter konča
s procesi proti duhovnikom. Da bi bolje
razumeli ta čas, je mag. Bernarda Roudi pred otvoritvijo skozi zgodbe ljudi
predstavila svoj pogled na dogodke po
drugi svetovni vojni. »To je bil čas, ko
se je utrjeval pritisk partije in je socialistična oblast uvajala številne ukrepe, kar so ljudje občutili na lastni koži;
ostali so brez premoženja, brez domov,
množično so jih izseljevali, pošiljali na
prisilno ali poboljševalno delo, nekatere v povojnih, tudi montiranih procesih ubili, številni pa so ostali brez dostojanstva in živeli v strahu.
Pri tem je Roudijeva spregovorila
tudi o nekaterih manj znanih dejstvih,
na primer o filovskem lagerju ali o prvem koncentracijskem taborišču v Sloveniji, ki je stalo na območju nekdanje
osnovne šole, o katerem se je le šepetalo in se ga danes spominjajo le redki vaščani. Tam je bilo po vojni okoli 50 jetnikov madžarske narodnosti.
Vrstili so se številni sodni procesi, iz
Prekmurja so izselili okoli petsto Nemcev, tudi Madžare, kulturbundovce in
druge, mnogim so zaplenili lastnino,
nemalo pa je bilo tudi procesov proti cerkvi in duhovnikom, v montiranih
vojnih procesih pa je bilo obsojenih 20
katoliških duhovnikov in en evangeličanski.
Ker je bilo Prekmurje izrazito kmečka pokrajina, so ukrepi agrarne reforme pustili velik pečat. Resda je bil to
čas, ko so kmetom delili zemljo, ven-
dar, kot smo lahko slišali, zemlje niso
dobili tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Tudi zato je v Prekmurju agrarna reforma v kmetijstvu povzročila veliko
in nepopravljivo škodo, ki se čuti še
danes.
Dokumenti s podstrešij
in smetišč
Razstava je plod dolgoletnega zbiranja gradiva na območju severovzhodnega Prekmurja in Murske Sobote.
Mark Krenn: »Nekaj materiala smo
našli na podstrešjih ali je darilo posameznikov in ljubiteljskih zbiralcev,
del gradiva pa so našli celo na smetišču. Ogledamo si lahko tudi plakate
iz tistega časa, ki spominjajo na ruski
konstruktivizem. Umetniško oblikovanje prekaša sivino vsakdana. Ti plaka-
ti so presežki, ki jih v drugih državah v
tem času niso poznali. Z njimi so skušali približati neko drugo življenje, ki
naj bi bilo idealno.«
Krenn še dodaja, da je bil to čas krutih življenjskih razmer, in posebej omeni tovarnarja Benka, ki je bil zaveden
Jugoslovan, celo prvi, ki je izobesil jugoslovansko zastavo, a so ga takoj po
vojni likvidirali. »Res je bilo nekaj njilašev, vojnih zaslužkarjev, ampak tudi
veliko zavednih in poštenih ljudi, ki so
ostali brez premoženja in dostojanstva.
Nekaterim je bilo premoženje delno vrnjeno, za to si še vedno prizadeva Elizabeta Peček, a se mnogim nikoli nihče
ni opravičil za procese proti njim.
Razstavo si lahko ogledate do 16. oktobra v predprostoru grajske dvorane
soboškega gradu.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK
10
datum: 29. 09. 2011
kultura
| Vestnik | 29. septembra 2011
Natančnejši kraji in vsebine EPK
Programski direktor EPK Mitja Čander je pristojnim institucijam predložil končni program dogodkov v okviru EPK za prihodnje leto. Čeprav le tri mesece pred začetkom projekta še vedno obstajajo nekatere nejasnosti, bodo program sodelujočih mest, ocenjen na skupno
17,5 milijona evrov, skušali predstaviti s točnimi datumi in prizorišči.
Vključno s programom soboških kulturnih institucij, ki še vedno ostaja
rahlo skrivnosten.
VESTNIK
stran 10
www.vestnik.si | e: [email protected]
Odslej Pomurski muzej
Pokrajinski muzej Murska Sobota
se bo po novem imenoval Pomurski muzej Murska Sobota. V muzeju so prepričani, da je to poimenovanje primernejše, novo ime pa
so potrdili tudi svetniki Mestne občine Murska Sobota.
Pokrajina in ljudje v PIŠK
Člani Fotokluba Murska Sobota so v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici postavili na ogled svoje barvne in črno-bele fotografije ne temo
Pokrajina in ljudje, ki poleg ljudi predstavljajo tudi vpliv človeka na okolje. Miran Rojko, predsednik kluba, je povedal, da je četrta klubska razstava presegla vsa pričakovanja tako po številu sodelujočih kot po fotografijah. Na otvoritvi so zavrteli še 28-minutni dokumentarni videofilm
Jožefa Bratuše, ki govori o izgnanstvu in interniranih iz Prekmurja.
Petnajsta večernica pisatelju Mateju Dolencu
Razstava v Lendavi
Sodobna
umetnost
je odprta do
novih medijev
Ker sem pač prišel na vrsto
Maščevanje male ostrige je večplastno delo – Zgornja plast zgodbe za otroke, spodnja pa kot satira za odrasle
Skupna zgodovinska
dediščina Slovenije in
Hrvaške v umetnosti
Pisatelj Mate Dolenc je za zbirko kratke proze Maščevanje male ostrige
prejel večernico, nagrado za najboljše izvirno otroško in mladinsko literarno delo, izdano v minulem letu, ki
jo podeljuje časopisno podjetje Večer
na srečanju pisateljev Oko besede v
Murski Soboti.
Letos so na slovesnost povabili otroke z vseh koncev Slovenije, ki
berejo za bralno značko, pevka Neca
Falk s kitaristoma Jerkom in Mirom
Novakom pa jih je popeljala v svet
najslavnejšega slovenskega in legendarnega mačka Mačka Murija in njegove mačje druščine avtorja Kajetana Koviča.
Mate Dolenc v družbi Ferija Lainščka je za svoje delo Maščevanje male ostrige prejel petnajsto večernico.
Po podelitvi večernice je nagrajeni avtor povedal, da je vesel nagrade,
manj pa te gneče, saj se v samoti veliko bolje počuti. Dolenc je v preteklosti bolj pisal za odrasle, v zadnjem
času pa piše tudi za otroke in mladino, saj kot v šali pravi, je zdaj, ko je
starejši, postal otročji.
Zgornja plast zgodbe v delu Maščevanje male ostrige je mišljena za
otroke, spodnja pa je kot satira za
odrasle. Po njegovem mnenju je nagrado po treh zaporednih nominaci-
jah dobil, ker je pač prišel na vrsto.
Vlado Žabot, predsednik strokovne
komisije, ki je prebrala vso otroško in
mladinsko literaturo in se še posebno resno posvetila desetim delom, ki
so prišla v ožji izbor, pa je bil nasprotnega mnenja, in sicer, da gre za izjemno večplastno kakovostno delo in
literaturo, ki si zasluži vso pozornost.
»Prerešetali smo marsikateri vidik in
ugotovili, da je Mate v tej knjigi našel
formo, da zgodba zveni, kot bi nam jo
pripovedovala babica ali dedek. Kot
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Dolenc je v preteklosti
bolj pisal za odrasle,
v zadnjem času pa
piše tudi za otroke in
mladino, saj kot v šali
pravi, je zdaj, ko je
starejši, postal otročji.
izkušen človek iskreno, toplo in človeško spregovori o svojih doživetjih,
svet se pri tem pokaže zanimiv, domišljija, fantazija in sugestija pa imajo
veliko prostora. V tej knjigi ne govori racio, ampak duhovno bitje, ki najde komunikacijo z duhovnim bitjem
bralca.«
Za večernico so bili letos nominirani še Feri Lainšček, Peter Svetina, Janja Vidmar in Bina Štampe Žmavc, ki
so razen zadnje ob literarnem branju
in v pogovoru z dr. Dragico Haramijo
V prostorih Galerije-Muzeja Lendava
na lendavskem gradu so v petek odprli
likovno razstavo z naslovom Osem sodobnih hrvaških umetnikov, na kateri svoja dela razstavljajo: Petar Barišić,
Peruško Bogdanić, Kažimir Hraste, Kuzma Kovačić, Vatroslav Kuliš, Željko Lapuh, Igor Rončević in Antun Boris Švaljek. Šest umetnikov z različnih območij
Hrvaške se je tudi udeležilo otvoritve v
Lendavi. Na ogled bo do 13. novembra.
Po uvodnem nagovoru direktorja Galerije-Muzeja Lendava Franca Geriča sta
razstavo odprla župan Medjimurske županije Ivan Perhoč in lendavski župan
Anton Balažek, kulturni program pa je
pripravilo Hrvaško kulturno društvo Pomurje. Razstavo, ki bo na ogled do 13.
novembra, je predstavil likovni kritik
in njen avtor Milan Bešlić, ki je poudaril, da »v pričujočem izboru predstavljajo sodobno hrvaško umetnost slovenski
kulturni javnosti kot istemu kulturnemu krogu, s katerim si skupaj delimo
enako kulturo kot tudi zgodovinsko in
civilizacijsko dediščino. Velja poudariti, da imamo enake in skupne evropske
predstavili svoje poglede na literarno
ustvarjanje in predstavili delček svojih literarnih svetov.
Mladinski pesniki in pisatelji, ki so
se zbrali na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, so
obiskali pomurske šole, se pogovarjali z mladimi in na okroglih mizah
glasno spregovorili tudi o težavah in
dilemah, s katerimi se spoprijemajo
pri svojem delu in s svojimi avtorskimi deli.
A. Nana Rituper Rodež
Nekoč je
bil drevored
Kažimir Hraste: Točna tako
Fotografija Marjan Vaupotič
V Klubu PAC v Murski Soboti je na
ogled razstava fotografij kot spomin na
drevored topolov od Murske Sobote do
Rakičana fotografa Marjana Vaupotiča.
Ob razstavi Nekoč je bil drevored je
avtor povedal, da je ta drevored že
več kot desetletje spremljal njegovo
vožnjo s kolesom v službo in domov:
»Spremlja me skozi vse letne čase, v
soncu, dežju in snegu. Vedno je lep in
edinstven. Rad imam drevesa, posebno
stara. A topol žal ni lipa ali hrast. Tako
kot njegov znameniti predhodnik je letos
končal tudi »moj« drevored. Drevesa
niso le del narave, ki spaja zemljo z
nebom, temveč tudi nepogrešljivi tvorci
naših skupnih in osebnih spominov.
Marjan Vaupotič poučuje anatomijo na
Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota,
kot magister biologije se ukvarja s
kopenskimi polži, zanimajo pa ga tudi
ptice in podvodni svet. Je ljubiteljski
slikar, ilustrator učbenikov, sodelavec
Vestnika in ekoloških publikacij ter
glasbeni navdušenec. Svoja potovanja po
petih celinah pa že od študentskih časov
dokumentira z diapozitivi. A. N. R. R.
vrednote, ki so prepoznavne v skorajda
vseh aspektih družbenega in kulturnega
življenja obeh narodov skozi dolgo, delno tudi skupno zgodovino, pa tudi današnje sodobne vrednote, ki se zrcalijo tudi v stvaritvah teh osmih sodobnih
evropskih umetnikov iz Hrvaške.«
Bešlič je še dodal, da so z razstavljenimi deli slikarjev in kiparjev srednje
generacije, rojenih v petdesetih letih
dvajsetega stoletja, želeli poudariti značilno specifično vitalnost slikarskega in
kiparskega medija na sodobni hrvaški
likovni sceni: »Ena glavnih značilnosti
sodobne umetnosti je njena odprtost
do novih medijev in to se kaže v številnih inačicah, v impresivnih oblikah in
intenziteti izražanja. Iskanje novih medijev oziroma postopkov, gradiv in sredstev je mogoče prepoznati tudi kot novo
umetniško prakso, ki je oblikovala njeno mnogovrstno strukturo z novimi ontičnimi in estetskimi vrednotami ter enkratno svobodo izražanja.«
Jože Gabor
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
turizem
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. septembra 2011 | Vestnik |
Turistični center Zaton na Petanjcih
11
Murska Sobota – V četrtek, 29. septembra, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavitev zloženke o martjanski cerkvi in
predavanje dr. Janeza Balažica: Slikarska delavnica Janeza Akvile. V petek,
30. septembra, ob 9. uri pa bo z avtobusne postaje v Murski Soboti strokovna ekskurzija po poteh Janeza Akvile –
ekspertni ogledi spomenikov Akvilove
delavnice z dr. Janezom Balažicem (Velemer-Turnišče-Martjanci-Radgona).
Boris Mikolič in Katja Števanec instruktorja jahanja in navdušena tekmovalca v preskakovanju ovir
Radenci – V četrtek, 29. septembra, ob
17.15 bodo v kongresni dvorani hotela
Radin predvajali igrano-dokumentarni film režiserja Vojka Anzeljca Sfinga.
Film govori o tristometrskem gladkem
stebru v triglavski severni steni – Sfingi, najtežji gorski smeri v Sloveniji, in
ljudeh, ki so to steno preplezali.
Gornja Radgona – V petek, 30. septembra, ob 17. uri bo v domu kulture otvoritev prve samostojne fotografske razstave Dejana Kokola z naslovom Opaženo,
a pogosto ne videno!
Fotografija Jože Gabor
Ljutomer – V soboto, 1. oktobra, od 8.
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo pripravlja LTO Prlekija. Tržnica bo vsako soboto v oktobru,
med ponudbo pa so tudi izdelki ljudske
obrti, domače dobrote in napitki.
Precej mladih je v klubu prehodilo pot od prvega stika s konjem do izpita jahača.
lastniki konj z različnih območij Pomurja, vse od Goričkega pa do Prlekije. Učimo jih od prvega stika s konjem
do tega, kako se skrbi zanj, kako se ga
osedla pa do izpita za jahača.«
Katja pravi, da so dali ob učenju jahanja poudarek preskakovanju ovir. V
tem tekmujeta članici njihovega kluba Nina Alt in Aleša Bagari, tekmovala
bo tudi Daša Rantaša, med tekmovalci
pa sta tudi Boris in Katja. Udeležujejo se tekmovanj po Sloveniji in v Avstriji. Tudi med mlajšimi je kar nekaj
talentov, ki bodo gotovo v prihodnje
med tekmovalci: »Preskakovanje ovir
je adrenalinska športna disciplina, zanimiva tako za jahača kakor tudi za
gledalce. Seveda mora imeti pri tem
jahač zaupanje v konja in obratno, da
mu dopoveš, da preskoči oviro. Pri našem delu pa nam pomagajo in svetujejo tudi trenerji in tekmovalci iz Slovenije in tujine.«
Organizirajo tudi turistično jahanje
za goste iz termalnih središč v Radencih in Moravskih Toplicah, vendar je
čez poletje, ko je vrhunec turistične
sezone, na tem območju precej mrčesa, tako da je pri njih čas za turistično
jahanje bolj zgodaj spomladi in pozno
Radenci – V okviru dvodnevnega dogodka Delam s srcem, ki ga bodo ob
svetovnem dnevu srca organizirali v
Zdravilišču Radenci, bo v soboto, 1. oktobra, ob 9. uri po okolici zdravilišča
družinski pohod, ob 10.30 bo tek Tečem za zdravo srce, ne za dober čas,
med 12. in 14. uro pa bo v termalnem
kompleksu srčkova vodna aerobika.
Beltinci – V soboto, 1. oktobra, ob 8.30
se bo začel spominski pohod po poti
Džemsove čete, ki ga organizira KK
ZZB NOB Beltinci. Pohodniki se bodo
odpravili v Lipo in od tam v Lendavske
Gorice.
jeseni. Med njihovimi aktivnostmi je
tudi terapevtsko jahanje, ki ga izvaja
zunanja sodelavka, v klubu pa poskrbijo še za šolanje mladih konj in njihovo prevzgojo. V Turističnem centru
Zaton organizirajo še različne prireditve, viteške igre, tekmovanje v preskakovanju ovir in drugo. Obiskujejo jih
tudi šolarji iz osnovnih šol, katerim
predstavijo konje, delo z njimi, vsak
pa lahko tudi jaha en krog. V centru in
okolici so tudi sprehajalne poti, obiskovalci lahko v jezeru lovijo ribe, na
voljo pa je tudi prostor za piknike.
Jože Gabor
Tišina – V soboto, 1. oktobra, ob 10. uri
bodo izpred OŠ Tišina ob dnevu starejših krenili na tretji pohod po poteh
Občine Tišina, ki ga organizira Društvo
upokojencev Tišina in bo dolg sedem
kilometrov.
Moščanci – V soboto, 1. oktobra, ob 9.
uri se bo začel na Španovi domačiji
osmi tek po poti sprostitve in užitka za
pokal Občine Puconci, ki ga organizira
Športno društvo Moščanci.
Radenci – V soboto, 1. oktobra, ob 20.
uri bo v Kavarni Pub Weekend izbor
Radenski špricer, kjer bodo ugotavljali najbolj pristno ujemanje vin letnika
2010 iz petih priznanih prekmurskih
kleti s kraljico mineralnih voda – Radensko Classic.
Izbrali slovenska najkopališča in najkampe
Med najbolje ocenjenimi kopališče v Termah 3000 in Radencih
Cven – V soboto, 1. oktobra, ob 15. uri
bo na Grüntu TD Cven Kmečka tržnica
s ponudbo izdelkov ljudske obrti in prleških domačih dobrot, kot so kvasenice, postržnjače …
Prvič so izbirali tudi med kampi in med večjimi je tretji kamp Term 3000 – V konkurenci 130 kopališč
Gornja Radgona – V soboto, 1. oktobra,
ob 12. uri bo na ploščadi pred Ljudsko
univerzo Šahovski izziv.
Podgrad – V soboto, 1. oktobra, bo pri
ribiškem domu ribiško tekmovanje ob
občinskem prazniku za pokal občine.
Puconci – V nedeljo, 2. oktobra, ob 11.
uri bo na šolskem dvorišču osmo tekmovanje v pripravi dödolov Dödolijada v organizaciji KTD Puconci. Obenem
bo v jedilnici Osnovne šole Puconci 13.
razstava kulinaričnih izdelkov – prekmurskih dobrot, ki jih bo ocenjevala
strokovna komisija. V soboto ob 15. uri
bodo na Osnovni šoli Puconci otroške
ustvarjalne jesenske delavnice.
Fotografija Jože Gabor
Na Festivalu kamping in karavaning
na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so podelili priznanja za najkopališča in najkampe v Sloveniji,
med katerimi so bili tudi dobitniki iz
Pomurja. V kategoriji velikih termalnih kopališč so bile po glasovanju obiskovalcev kopališč tretje Terme 3000
Moravske Toplice za Termami Čatež
in Termami Olimia z Aqualuno. Med
majhnimi termalnimi kopališči so bile
druge Terme Radenci za Termami
Snovik in pred Termami & Wellnessom LifeClass Portorož. Med dobitniki priznanj je bil še kamp Term 3000
Moravske Toplice, ki je bil med večjimi slovenskim kampi tretji za kampom Term Čatež in kampom Šobec v
Lescah na Gorenjskem.
V kategoriji naravnih kopališč je prejel največ glasov Simonov zaliv, med letnimi kopališči Laguna – mestna plaža
Ljubljana, v kategoriji srednjevelikih
termalnih kopališč je bil prvi Termalni Center Wellness Park Laško.
Izbor najkopališč je že 21. leto zapored organiziralo podjetje Alpe Adria
Media Marketing v sodelovanju z oddajo na nacionalnem radiu Dobro jutro, Slovenija, kjer so prejeli skupaj
78.000 glasov. Izbor za najkamp pa
stran 11
turistične
prireditve
Turistično jahanje zgodaj
spomladi in pozno jeseni
Konjeniški klub Zaton so člani družine Mikolič ter drugi lastniki in ljubitelji konj ustanovili pred devetimi
leti, ko so tudi začeli urejati Turistični center Zaton na Petanjcih. Danes
ga vodita Boris Mikolič in Katja Števanec, vanj pa je vključenih štirideset
članov.
Preden so začeli urejati turistični
center, je bil, pravi Boris, na tem prostoru zapuščen ribnik, saj je oče želel
imeti ribnik in so zato parcelo kupili,
sestra Anita pa je bila pobudnica tega,
da bi se tu začeli ukvarjati s konji in
jahanjem. Seveda je bilo najprej treba
urediti okolico, v kar so vložili veliko
dela, potem pa so zgradili še hleve za
konje: »Oba s Katjo sva instruktorja
jahanja, trenirava tekmovalce za preskakovanje ovir, skrbiva za konje, njihovo dresuro in drugo. Sam prej nisem bil tako navdušen nad konji in
delom z njimi, bolj je bila Katja, vendar sem od začetka rad pomagal. Potem me je začelo vse bolj zanimati in
kmalu sem se tega nalezel. Vendar pa
je to zelo zahtevno in odgovorno delo,
pri katerem je potrebno veliko potrpljenja, poznavanje živali in znanje o
konjih. Pri delu s konji jim pomagajo
tudi drugi člani kluba.«
V hlevu je prostora za 22 konjev,
imajo pa jih štirinajst, ob njihovih tudi
konje drugih lastnikov, ki jih le oskrbujejo. Hlev je narejen po evropskih
normativih glede tega, koliko mora
imeti konj zraka, svetlobe pa tudi po
kvadraturi boksov (12 kubičnih metrov), nad hlevom pa tudi ni senika:
»V okolici so odlični tereni za jahanje,
saj je blizu Mura z nasipi. Šolo jahanja imamo po dogovoru, pri tem pa se
prilagajamo strankam. Udeleženci šole
jahanja so od otrok, starih osem let, pa
do starejših. Imeli smo tudi starejše od
petdeset let. Prihajajo prav tako kot
VESTNIK
Kopališče v Termah 3000 je že več let zaporedoma med najboljšimi.
so organizirali letos prvič v sodelovanju z revijo Avto-Dom in spletnim
portalom www.avtokampi.si, izbirali
pa so med slovenskimi in hrvaškimi
kampi. Priznanja je prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov, med kopa-
lišči pa je nagrade prejelo 18 slovenskih kopališč med sodelujočimi 103.
J. G.
Šalovci – V nedeljo, 2. oktobra, ob 12.
uri se bo začela prireditev Kapüstne
den z razstavo in pokušino jedi iz zelja, tekmovanjem v kuhanju segedina,
sejmom domače obrti, kulturnim programom in drugim.
Grad – Na gradu Grad je na ogled razstava fotografij Gost v gozdu, ki so jih
poslali udeleženci tretjega nagradnega
fotografskega natečaja JZ Krajinskega
parka Goričko. Razstava bo na gradu do
30. novembra.
BARVA CMYK
12
datum: 29. 09. 2011
iz naših krajev
| Vestnik | 29. septembra 2011
Evropska noč netopirjev
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: [email protected]
Na pikniku pri Horvatovih v Beltincih
Vgasnimo posvejte
Pretirana umetna svetloba slabo vpliva na človeka
in živali – Devet milijonov za javno razsvetljavo
ksidativno in vpliva na splošno počutje
ter zdravje.
Pretirano osvetljevanje in svetilke, ki
oddajajo belo svetlobo (t. i. LED svetilke), motijo tudi številne živali in ogrožajo življenjsko raznovrstnost, dodaja dr.
Stojan-Dolarjeva. Umetna svetloba privlači mnoge nočne metulje in hrošče, ki
se zbirajo in letajo okoli svetilk, dokler
popolnoma ne omagajo ali jih oplenijo
netopirji ter ptice. V tem času se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo in imajo
zato lahko manj potomcev. Zmanjševanje števila žuželk pa posledično negativno vpliva na opraševanje rastlin, kot
so buče in sadno drevje. Viri svetlobe, ki
svetijo v nebo, motijo tudi ptice selivke
in želve pri njihovi orientaciji s pomočjo
lune in zvezd. Osvetljevanje cerkvenih
stavb pa ima za posledico, da se netopirji, ki velikokrat živijo v njih, odpravijo
pozneje na lov in tako zamudijo večer-
Fotografija Mario Šilec
Slovensko društvo za preučevanje in
varstvo netopirjev (SDPVN), Javni zavod Krajinski park Goričko in Društvo
temno nebo so pred dnevi v Evangeličanski cerkvi v Gornjih Slavečih izvedli 13. Evropsko noč netopirjev ter akcijo »Vgasnimo posvejte«. S predavanji
in pogovori so prim. mag. Branka Belović z Zavoda za zdravstveno varstvo, dr.
Mojca Stojan Dolar iz Društva temno
nebo in biologinja Monika Podgorelec
iz SDPVN predstavili vplive svetlobnega onesnaževanja na človeka in živali.
Pod svetlobnim onesnaževanjem razumemo svetlobo iz umetnih virov, ki
poveča naravno osvetljenost okolja ponoči. Čeprav razsvetljavo ponoči potrebujemo, pogosto svetimo premočno in
z neustreznimi svetilkami. Po podatkih omenjenega društva iz leta 2006
za javno razsvetljavo v Sloveniji po nepotrebnem zapravimo za deset mili-
Na prvi jesenski dan so bili stanovalci Doma Janka Škrabana Beltinci in nekaj zaposlenih povabljeni na piknik k družini
Horvat v Beltince, hčerki in zetu ene izmed stanovalk doma. V prečudovitem okolju ob ribniku, v družbi labodov in ob
zanimivo grajenem kaminu so jim gostitelji postregli z gurmanskimi dobrotami: sveže pečenim odojkom, krompirjevo solato,
fižolovo solato z bučnim oljem, fižolovo juho, pecivom ... Dobra volja, ubrana pesem in predvsem dobra pogostitev so vsem
skupaj polepšale prvi jesenski dan. K. Z.
Petnajsta likovna razstava v Korovcih
Volja ljubiteljskih
slikarjev je izjemna
Fotografija Kristjan Malačič
Slikarska dela z motivi narave in vaške okolice na ogled na Bransbergerjevi domačiji
Udeleženci prireditve so lahko z ultrazvočnimi detektorji prisluhnili netopirjem v
okolici cerkve.
jonov evrov električne energije letno
in približno pet milijonov evrov zaradi zasebne zunanje razsvetljave objektov. Prim. mag. Belovićeva je poudarila
negativne vplive osvetljevanja, saj pri
človeku vnos umetne svetlobe v nočnem času med spanjem prekine tvorbo
hormona melatonina, ki deluje antio-
ni mrak, ko je naokoli največ žuželk. Ob
jasni in neosvetljeni noči so udeleženci
za konec obeh akcij z ultrazvočnimi detektorji prisluhnili netopirjem v okolici
cerkve in si s pomočjo teleskopa od blizu ogledali polno luno, nekatere zvezde
in planet Jupiter.
Gregor Domanjko
Minulo nedeljo so člani Turističnega društva Korovci že šestnajstič pripravili prireditev, imenovano Zlata
lisička. Velik poudarek pri tem dajejo otvoritvi razstave likovnih del ljubiteljskih slikarjev likovne kolonije Fuks graba, ki je letos potekala že
petnajstič.
Od vsega začetka v likovni koloniji
sodelujejo člani Likosa iz Murske Sobote, večkrat pa se jim pridružijo tudi
člani iz društev Mozaik in Mavrica iz
Murske Sobote, člani sekcije Ludvika
Vrečiča s Cankove ter nekateri posamezniki iz bližnjih in daljnih krajev.
Kolonija vedno poteka v juniju v okolici vasi Korovci in predvsem v bližnji
Fuks grabi, kjer je speljana tudi gozdna
učna pot, dela pa so na ogled v vaški
galeriji na Bransbergerjevi domačiji.
Ob otvoritvi letošnje razstave je
akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane, ki je spremljal likovno kolonijo, povedal, da je volja ljubiteljskih
slikarjev v Pomurju izjemna, enako
tudi likovna dela, ki tukaj nastajajo.
Kot dodaja, je to verjetno tudi zaradi
posebnega ambienta, ki ga ustvarjata tako narava kot domači ljudje. Vlado Sagadin iz Likosa pa se je zahvalil
domačim turističnim delavcem, s katerimi so vsa ta leta lepo sodelovali,
ter se dotaknil zgodovine in pomena
ljubiteljskega slikarstva v Sloveniji in
Pomurju.
Pred otvoritvijo razstave so organizatorji pripravili še kulturni program,
v katerem so nastopili ljudski godci Vinski bratje iz Gederovec, ljudske
pevke Večnice iz Radenec, tamburaška skupina Vesejli dödoli iz Korovec
in učenci OŠ Cankova, ter podelili nagrade in priznanja vaščanom za lepo
urejene cvetlične balkone.
C. K.
Čebelarsko društvo Beltinci
Pripravili osmi čebelarski dan
Čebelarsko društvo Beltinci je pripravilo
že osmo leto zapored čebelarski dan za
vse čebelarje in ljubitelje narave, čebel
in zdravega medu. Okoli 40 članov ima
v svojih čebelnjakih 2.300 čebeljih družin, v društvu pa deluje še 16 podpornih
članov. Čebelarskega dneva se je udeležil tudi najstarejši član društva, 86-letni
Štefan Balažic iz Gančan, ki je pred leti
na svojem domu zgradil čebelnjak, ki je
pokrit s slamo.
Na dobro obiskanem čebelarskem
dnevu so čebelarji predstavili deset vrst
odličnega medu in druge čebelje ali medene izdelke, pripravili pa so tudi priložnostno čebelarsko razstavo in na ogled
postavili stare panje.
Člani čebelarskega društva, ki je pred
leti na obrobju beltinskega parka zgradilo ličen čebelarski dom, kjer je prostor
za srečevanje čebelarjev in shranjevanje
čebelarske opreme, ob domu pa so postavili še čebelnjak ter zasadili medovite
in okrasne rastline, tudi sicer zelo skrbijo za promocijo društva in medu. Dobro sodelujejo z vrtci v beltinski občini
in tamkajšnjo osnovno šolo. Pred kratkim so namreč z medom in medenimi
izdelki pogostili 300 otrok v Osnovni
šoli Beltinci in 100 otrok v Vrtcu Beltinci. Že zdaj pa se pripravljajo na 18. oktober, ko bodo pripravili medeni zajtrk v
vrtcih in šolah.
Jože Žerdin
Fotografija Ciril Kosednar
Med čebelarje je prišla prekmurska medena kraljica
V kulturnem programu so nastopili tudi domači tamburaši Vesejli dödoli.
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
iz naših krajev
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
29. septembra 2011 | Vestnik |
stran 13
13
Nov vaško-gasilski dom v Gomilici napolnilo delo društev
Uničena cesta in nevarno križišče
Romi iz bližnjega zaselka se radi udeležujejo prireditev, ki jih pripravijo v vasi – V vaškem domu uredili spominsko sobo Danijela Halasa
vasi že zelo malo živine, več jih je delalo tudi v turniški Planiki, danes pa
so zaposleni v Murski Soboti in Lendavi. V kraju imajo tudi nekaj podjetnikov, dve gostinska lokala in trgovino. V vas Gomilica, ki naj bi dobila
ime po gomilah, spada tudi romsko
Fotografije Jože Gabor
Predsednik krajevne skupnosti Gomilica in tudi svetnik turniškega občinskega sveta Stanislav Sobočan je
povedal, da se v vasi z okrog osemsto
prebivalci, ki živijo v 170 hišah, trudijo,
da bi bilo to strnjeno naselje čim lepše urejeno, za kar so bili krajani pri-
Polovica naselja je letos dobila lepšo podobo z obnovo cestišča in varčnejšo razsvetljavo.
Ljudski pevci Vrtnica so lani praznovali desetletnico delovanja.
pravljeni vedno prispevati tudi s prostovoljnim delom: »Uspeli smo urediti
ceste v naselju, katerih financiranje je
šlo iz občinskega proračuna, zelo slaba pa je državna cesta, ki nas povezuje z Veliko Polano in Lipo. Z gradnjo
avtoceste se je namreč promet skozi
vas precej povečal, obnova ceste bi se
po prvotnih načrtih morala že začeti,
vendar pa je očitno za te namene ob
trenutni gospodarski krizi zmanjkalo
denarja. Ker je bila cesta v načrtu za
obnovo, tudi kakih večjih vzdrževalnih
del ni bilo. Zato je tudi zelo nevarna in
se je na njej zgodilo že več prometnih
nesreč, pa tudi na križišču pri kapeli
med Črenšovci in Turniščem, kjer bi
že moralo biti zgrajeno krožišče.« Ob
krožišču so načrtovani še avtobusno
postajališče, pločniki, razširitev ceste
v okolici in prehodi za pešce, vendar
ni znano, kdaj se bodo začela dela, saj
je šel izbran izvajalec del v stečaj. Pred
leti se je precej več krajanov ukvarjalo s kmetijstvom kot danes, ko je v
v vasi. Imajo tudi romskega svetnika
v turniškem občinskem svetu Stanka
Šarkezija, v naselju pa deluje glasbena skupina Gitano: »Zadnja leta v času
proščenja ne hodijo več igrat po hišah,
kar nekoliko pogrešamo.«
So pa krajani veseli vaško-gasilskega doma, ki so ga dobili po obnovi nekdanje šole, ki je bila pred tem
v lasti turniške župnije, ki je zgradbo dobila vrnjeno z denacionalizacijo. Šolo je krajevna skupnost odkupila in obnovila ter dogradila z lastnim
denarjem in denarjem občine ter donatorjev. V njej ima zdaj prostore in
gasilsko opremo domače gasilsko
društvo, ki je zelo aktivno že vrsto let
in ki je tudi vedno bilo pomemben
dejavnik družabnega življenja v vasi.
Dejavna so tudi druga društva, ki pripravljajo različne prireditve, v novem
vaškem domu, kjer so uredili dvorano z odrom, pa se dogajajo še različne aktivnosti, tudi aerobika. Ob dvorani so še sanitarije in kuhinja, v eni
Stanislav Sobočan: »V obnovo vaškogasilskega doma in druga dela v vasi je
bilo vloženo veliko prostovoljnega dela
krajanov.«
naselje z okrog šestdesetimi prebivalci. Sobočan pravi, da dobro sodelujejo,
Romi pa se tudi udeležujejo prireditev
V radenskem parku odstranjujejo panje
sobi pa so v dogovoru s turniško župnijo uredili spominsko sobo duhovnika Danijela Halasa, saj naj bi v tej
šoli sprejeli sklep o njegovi likvidaciji. Gradivo o Halasu je pripravil Boris
Kučko. V preteklih letih so uredili še
pokopališče in parkirišče ob njem ter
nogometno igrišče in igrala za otroke
ob vaško-gasilskem domu. Ob asfaltiranju ceste skozi vas pa so tudi zamenjali žarnice ulične razsvetljave z
varčnejšimi.
Predsednik gasilskega društva je Milan Denša, poveljnik pa Dušan Majcen.
V društvu je tudi ženska desetina, ki
se je letos uvrstila na državno gasilsko
tekmovanje. Gasilsko društvo je imelo
doslej prostore v sosednji razpadajoči zgradbi, katere lastnik je podjetje iz
Celja, ki jo tudi želi prodati.
Mladinsko športno-kulturno društvo Sunčenca ob športnih aktivnostih in zabavnih prireditvah sodeluje
v življenju vasi na področju kulture.
Pohodniško-kolesarsko društvo Pedal
organizira pohode in kolesarjenje po
okolici in tudi drugih območjih Slovenije. Za kulturne dogodke pa skrbijo
v Kulturnem društvu Danijela Halasa,
kjer več kot deset let delujejo ljudski
pevci Vrtnica, organizirajo delavnice ročnih del in domače obrti, pripravljajo prireditve in podobno. Med
drugim vsako leto organizirajo srečanje ljudskih pevcev Naj se čuje pesem.
Ob organiziranju prireditev in različnih aktivnosti v vasi se vključujejo vsa
društva in tudi drugi krajani, sodelujejo pa tudi na prireditvah v Turnišču,
Lendavi in drugje.
Člani kluba malega nogometa so
prispevali veliko prostovoljnega dela
za ureditev igrišča. Med krajani je bilo
v preteklosti precej dobrih športnikov,
tudi nogometašev, ki pa so nastopali
predvsem za klube v Turnišču in drugje. Trenutno je najuspešnejši športnik strelec Robi Markoja. Mladi pa si
želijo tudi igrišče na mivki in za tenis.
Jože Gabor
Leta 2009 je neurje v radenskem parku podrlo in polomilo večino stoletnih smrek,
prizaneslo pa ni niti neogotski kapelici Sv. Ane. Sanacije poškodovane strehe se
je preteklo leto lotilo Zdravilišče Radenci ter tako pred vremenskimi neprilikami
obvarovalo ta zgodovinski spomenik. Po dveh letih pa so odgovorni tudi za park,
ki je bil ta leta »ujet« v zgodbo med denacionalizacijo in spomeniškim varstvom,
končno le našli skupni jezik. Po tripartitni pogodbi med Občino Radenci,
Zdraviliščem Radenci ter Radensko, d. d., Radenci je pogodbeni izvajalec, družba
SIM Radenci, d. o. o., te dni začel odstranjevati kakšnih petsto panjev.
V Radencih upajo, da bo ideja radenskega župana Janka Rihtariča o zasaditvi
dreves, ki bi jih financirali posamezniki in občani, uspela. Tako bi ta več kot
stoletni park prinesel sčasoma v Radence zopet svež zrak, možnost rekeracije in
nekdanjo slavo kraju. D. M.
Fotografija Jure Zauneker
Fotografija Dani Mauko
Srečanje generacije 1960/1961
Sredi septembra so se srečali učenci generacije 1960/1961 Osnovne šole I Murska Sobota, ki so pred petdesetimi leti
končali osnovnošolsko šolanje. Učencem treh razredov, ki so prišli z različnih koncev Slovenije in tujine, so se na obletnici
pridružili tudi njihovi takratni učitelji Gizela Sraka, Barica Kralj, Zlata Vöroš in Ksenija Pojbič.
BARVA CMYK
14
datum: 29. 09. 2011
šport
| Vestnik | 29. septembra 2011
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: [email protected]
Arcont Radgona – Mokerc-Ig 27 : 32 (11 : 13)
Pomurska nogometna liga
Pol ducata igralcev Beltinec
Apače še vedno vztrajajo na drugem mestu
Fotografija Niko Klun
6. krog: Apače – GMT Bogojina 5 : 4 (Vršič 2, Gaševič, Kuzmič, Kučan; Černela,
Erjavec, Kulčar, Vršič avtogol), Šalovci –
Kobilje 3 : 1 (Žido, Lepoša, Recek; Šooš),
Hotiza – Črenšovci 2 : 1 (Bunderla, Gyerkeš; Kustec), Virs Bistrica – Turnišče 3 :
4 (Zver 2, Kelenc; Lutar 2, T. in D. Horvat), Agroservis Beltinci – Kema Puconci 6 : 0 (Cigan, Kovač, Horvat, Smodiš,
Kerec, Faršang avtogol), Dobrovnik –
Ljutomer 2 : 4 (Kociper 2; T. Vogrinec 2,
D. Vogrinec, Žnidarič), Gančani – Hodoš
0 : 0. Pari 7. kroga: Hodoš – Apače, Ljutomer – Gančani, Kema Puconci – Dobrovnik, Turnišče – Agroservis Beltinci,
Črenšovci – Virs Bistrica, Kobilje – Hotiza, GMT Bogojina – Šalovci.
M. J.
Po dolgih letih delitve na vzhod in zahod bo v letošnji sezoni v enotni ligi tekmovalo 13 ekip. Arcont Radgona ima zelo težek
razpored, saj že v uvodnih krogih igra z glavnimi favoriti za vrh lestvice. V prvem krogu so v Radencih gostili ekipo MokercIg, ki je še v lanski sezoni igrala v 1. B-ligi. Gostje z obrobja Ljubljane so upravičili vlogo favorita in zasluženo vknjižili prvi dve
točki. V prvem polčasu smo spremljali izenačeno tekmo, kjer si nobena ekipa ni uspela priigrati več kot dva zadetka prednosti.
Odločitev je padla v prvih desetih minutah nadaljevanja, ko so gostje izkoristili preveliko število tehničnih napak Radgončanov
in povedli za osem zadetkov. Čeprav se domačini niso predali, so uspeli zaostanek znižati na tri zadetke, a jim popoln preobrat
ni uspel. Radgončanom se pozna, da še niso povsem uigrani z novimi okrepitvami. Prav tako so nekateri igralci poškodovani in
so bili tokrat le na tribuni. Še najboljši strelci Arconta: B. Žinkovič 6, Darko Zorko, Aleš Svetec in Matic Šerc po 4. N. K.
Zgodilo se je Nafta – Mura 05
5. krog 1. SŽNL
Presežniki ostajajo
Derbi Krki
Športni dogodki za največje sladokusce
Pomurje klonilo proti
vodilnim nogometašicam
Ne moremo se znebiti občutka, da
šport postaja v marsičem način življenja. V tej luči lahko razumemo tudi minulo pestro dogajanje v pokrajini ob
Muri. Športni navdušenci so imeli več
tehtnih razlogov za veselje. Pri tem se
je zdelo, da so privrženci nogometa in
rokometa z ramo ob rami prišli na svoj
račun. Le redkokdaj se namreč zgodi,
da le dva dneva na začetku tedna ponudita toliko športnih presežnikov, kot
smo jim bili priča v torek in sredo.
Začelo se je z rokometnim spektaklom v Radencih, kjer je slovenski klub
z največ trofejami Celje Pivovarna Laško odigral tekmo šestnajstine slovenskega pokala z Arcontom Radgono. Čeprav je bil zmagovalec znan že vnaprej,
so gledalci dodobra napolnili športno
dvorano. Celjani so po pravih mojstrovinah prepričljivo zmagali (46 : 18), za
radgonske igralce pa je bila to tekma,
ki jim bo vsekakor ostala zapisana v
spominu za vse čase. Rokometni večer
se je nadaljeval v Murski Soboti, kjer
je mariborski Branik z 41 : 21 ugnal Pomurje. Tako smo v dveh tekmah videli
rekordnih 136 zadetkov, to pa nas ne
more pustiti ravnodušnih.
Včerajšnja sreda pa je bila v znamenju
nogometa, kot radi rečemo najpomembnejši postranski stvari na svetu. Prvoligaša Nafta in Mura 05 sta na lendavskem
stadionu prav gotovo poskrbela za pravi spektakel – čeprav to pišemo v sredo
dopoldne –, po pričakovanju podoben tistemu, ki smo ga pred skoraj dvema mesecema doživeli v Fazaneriji. Skratka,
kup poživljajočega adrenalina za prelep konec večera. Dogodek je kot nalašč
za največje sladokusce, ki ne more tako
zlahka izpuhteti iz spomina. Lepi trenutki navsezadnje ostajajo za vedno.
Milan Jerše
4
4
4
3
1
1
1
0
1
0
0
1
2
0
0
0
0
1
1
1
2
4
4
5
19 : 3
27 : 6
28 : 8
20 : 11
15 : 12
7 : 17
8 : 39
4 : 32
5
1
0
26 : 5
16
Apače
5
0
1
20 : 12 15
Ljutomer
4
1
1
17 : 5
13
Turnišče
4
1
1
16 : 8
13
Šalovci
3
2
1
13 : 10 11
Hotiza
3
1
2
9 : 11
10
Bistrica
2
2
2
13 : 12
8
Bogojina
2
2
2
12 : 13
8
Kema
1
3
2
11 : 16
6
Črenšovci
1
2
3
10 : 9
5
Gančani
0
5
1
5 : 8
5
Hodoš
1
1
4
9 : 11
4
Dobrovnik 0
1
5
4 : 24
1
Kobilje
0
6
3 : 24
0
0
Mali nogomet
Mrtvi tek Lipovec in Beltinec
Košarovci se vse bolj odmikajo – Med veterani Old Boys
4. krog lige PL: Apače – Melinci 7 : 4,
Suhi Vrh – Črenšovci 3 : 0, Bakovci –
Nemčavci 2 : 2, Kamenci – Trnje 2 : 3,
Old Boys – Videm 3 : 3. Vrstni red: Trnje 12, Apače in Suhi Vrh po 9.
4. krog lige AA: Beltinci – Mura-Krog
3 : 1, Turnišče – Krašči 10 : 2, Domajinci – Slovan 2 : 7, Kerenčičeva – Rakičan
2 : 5, Lipovci – Panonska 3 : 0, Bangladeš – Odranci 3 : 1. Vrstni red: Lipovci
in Beltinci po 12, Mura-Krog 9.
4. krog LMN M. Toplice: Noršinci –
Sebeborci 3 : 2, Ivanci – Tešanovci 6 :
0, Prosenjakovci – Motvarjevci 2 : 1, Filovci – Mlajtinci 6 : 4. Vrstni red: Ivanci 12, Filovci 9, Prosenjakovci 7.
5. krog KMN Puconci, skupina A:
Šalamenci – Torpedo 2 : 2, Strukovci – Vidonci 2 : 1, Pečarovci – Breza 2
: 5, Puževci – Bodonci 4 : 0, Vaneča –
Mačkovci 5 : 2, Izvir – Košarovci 4 : 6.
Vrstni red: Košarovci 15, Breza 11, Šalamenci 10. Skupina B: Prosečka vas –
Dankovci 4 : 4, Kuštanovci – Skakovci
6 : 0, Zenkovci – Lemerje 1 : 4, Triglav
– Dolina 2 : 4, Radovci – Otovci 1 : 4,
Poznanovci – Vadarci 3 : 2, Moščanci
– Beznovci 3 : 0. Vrstni red: Prosečka
vas 13, Lemerje in Poznanovci po 12.
5. krog ML KMN Križevci: Berkovci
– Vučja vas 5 : 0, Lukavci – Križevci 2 :
4, Bunčani – Ključarovci 1 : 8, Grabe –
Kalinovjak 6 : 6, Slaptinci – MRD 5 : 1,
LO-KO – Junior 4 : 6. Vrstni red: Slaptinci in Junior po 13, Ključarovci 10.
Teleing Pomurje – Krka 0 : 1 (0 : 0; Gregorčič), Rudar Škale – Jevnica 2 : 1 (1 : 0),
Slovenj Gradec – Velesovo Kamen Jerič
8 : 0 (0 : 0), Dornava – Maribor 0 : 1 (0
: 1). Pari 6. kroga: Slovenj Gradec – Teleing Pomurje, Velesovo Kamen Jerič –
Maribor, Jevnica – Dornava, Krka – Rudar Škale.
Krka
Rudar
Sl. Gradec
Pomurje
Jevnica
Maribor
Velesovo
Dornava
Beltinci
13
12
12
10
5
3
3
0
M. J.
4. krog lige Zahodno Goričko: Večeslavci – G. Slaveči 1 : 5, Fikšinci – Pertoča 3 : 0, Gerlinci – Sv. Jurij 3 : 5. Vrstni red: Sv. Jurij, Fikšinci in G. Slaveči
po 9.
6. krog veteranske lige MS: Sebeborci – Rogašovci 5 : 2, Borejci – Noršinci
4 : 8, Cankova – Čarda 9 : 2, Pertoča –
Nemčavci 2 : 3, Dokležovje – Bakovci
2 : 3. Vrstni red: Old Boys 12, Noršinci
in Rogašovci po 10.
6. krog mednarodne veteranske
lige: Neradnovci – Srebrni breg 2 : 4,
G. Slaveči – Slovenska ves 1 : 6, Večeslavci – G. Senik 1 : 1, All Stars Monošter – Stanjevci 7 : 1, Šulinci – Mühlgraben 6 : 2, Tromejnik Oldys – Grad
1 : 9. Vrstni red: Večeslavci 16, Slovenska ves 15, All Stars Monošter 12.
Milan Jerše
Sobota, 1. oktobra, ob 13. uri v Moščancih:
Tek po poti sprostitve in užitka.
Zadnji tek za pomurski pokal 2011.
Organizator: ŠD Moščanci.
Informacije: Milan Vrečič, 02 545 96 70.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
Namizni tenis
Sobočani brez možnosti
Fotografija Nataša Juhnov
Pomurci kar s tremi ekipami v prvi slovenski ligi
Izkušenejši Ropoša (desno) je bil uspešnejši od Pelcarja.
Začelo se je 21. ekipno državno prvenstvo. Ker si je uvrstitev priborila tudi
mlada ekipa Pucončanov, bo imelo Pomurje v 1. SNTL tri ekipe. V prvem krogu
sta se obe puconski ekipi pomerili med
seboj. Starejši so dosegli gladko zmago,
saj so oddali le dva niza. V naslednjem
krogu igra prva ekipa Keme doma z
Mariborom derbi glavnih favoritov za
naslov prvaka. Druga ekipa gostuje na
Ptuju. Sobočani so gostovali pri Krki
in osvojili dve partiji s tretjim igralcem
Novakom. Slatinšek in Karković sta bila
premočna za Tomaža Roudija in Gregorja Kocuvana ter debitanta v ekipi, mladega Maria Kolbla. V naslednjem krogu
igrajo doma z Muto.
Kema II – Kema I 0 : 5 (Pelcar – Ropoša 1 : 3, Sukič – Škraban 1 : 3, G. Horvat
– M. Horvat 0 : 3, Sukič – Ropoša 0 : 3,
Železen – M. Horvat 0 : 3), Krka – Sobota 5 : 2 (Novak – Kocuvan 0 : 3, Slatin-
šek – Kolbl 3 : 0, Karković – Roudi 3 : 0,
Slatinšek – Kocuvan 3 : 0, Novak – Roudi 0 : 3, Karković – Kolbl 3 : 0, Slatinšek
– Roudi 3 : 1). Drugi izidi: Ptuj – Ilirija 5
: 2, Maribor – Edigs 5 : 0, Muta – Tempo
2 : 5. Še 2. SNTL: Branik – Sobota II 5 : 2
(Dolamič, Maček).
Sukič uspešen
Na 16. Straškovem memorialu za člane na Ptuju je nastopilo 42 igralcev,
tudi deset Pomurcev. Najuspešnejši je
bil spet Patrik Sukič, ki je zasedel tretje
mesto. V polfinalu je izgubil s kasnejšim
zmagovalcem Zafoštnikom (1 : 3). Med
osmerico sta se uvrstila Dominik Škraban in Ervin Železen, med najboljših 16
pa Tomaž Pelcar, Gorazd Horvat in Tomaž Roudi. Pri dekletih je zmagala Staša Matis.
Mirko Unger
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. septembra 2011 | Vestnik |
10. in 11. krog prve slovenske nogometne lige
Črno-beli v Fazaneriji srečno izvlekli vse tri točke proti Goričanom – Vratar Aleš Luk junak srečanja
6
3
2
23 : 14 21
6
3
2
20 : 14 21
Rudar
5
3
3
18 : 14 18
4
3
4
15 : 9
4
3
4
14 : 15 15
15
Mura 05
4
3
4
9 : 14
Celje
3
3
5
15 : 15 12
Nafta
3
3
5
12 : 12 12
Fotografija Nataša Juhnov
Gorica
Domžale
15
Triglav
3
2
6
5 : 18
11
Koper
1
6
4
9 : 15
9
15
Moštvo Zavrča
premočno
Od šestih pomurskih
predstavnikov zmagal le
Tromejnik G-Kalamar
Velika točka iz Kopra
Mestni stadion Fazanerija, 2800 gledalcev, sodnik: Slavko Vinčič (MB). Strelec:
1 : 0 Eterović (23, 11 m). Rumeni kartoni:
Ošlaj, Horvat, Luk, Rep; Zarifović.
Mura 05: Luk, Cipot, Kous, Ošlaj, Maruško, Horvat, Dodlek, Bohar (Sreš, 65),
Rep (Kouter, 77), Eterović, Fajić (Sprečo, 89).
Hit Gorica: Simčič, Širok, Zarifović, N.
Mevlja, A. Jogan, M. Mevlja, Kovačević,
Galešić (Stojanović, 84), Vicente, Plut (K.
Jogan, 80), Žigon (Arčon, 61).
Že v drugi minuti so imeli gostje priložnost za vodstvo. Nenadoma je zagrozil
Žigon, vendar je soboški vratar pravočasno stekel iz vrat in preprečil zadetek.
Ko je v naslednji minuti temnopolti Brazilec Vicente zapravil novo priložnost, je
Maribor
stran 15
3. SNL vzhod
Zlata vreden zadetek Eterovića
Olimpija
VESTNIK
Edini strelec Eterović v primežu gostov
Stadion Bonifika, 1.000 gledalcev, sodnik: Andrej Žnidaršič (Kranj). Rumena
kartona: Handanagič, Aganović.
Luka Koper: Nenezič, Žibert (Timov,
79), Handanagić, Linić, Posavec, Struna,
Aganović, Hadžić (Perger, 77), Đukić, Bubanja, Osterc.
Mura 05: Luk, Cipot, Bohar (Kouter,
69), Horvat, Fajić, Ošlaj, Eterović (Sprečo, 84), Rep (Pavel, 90), Dodlek, Maruško, Kous.
Povprečen prvi polčas in veliko zanimivejši drugi. To je epilog tekme, v
kateri ni bilo ne zmagovalca ne golov.
Koprčani so začeli silovito, a nevaren
je bil le Osterc po strelu z glavo. To je
bila tudi edina resna priložnost v prvem delu. Drugi jih je ponudil več kot
preveč. Niz je v 51. minuti z glavo začel
Eterović, nadaljevali pa so ga gostitelji,
predvsem Aganović, ki je v 61. minuti
zapravil zmago. Po lepi podaji Bubanje
je pritekel v kazenski prostor popolnoma sam. Lahko bi streljal, vendar se je
spustil v preigravanje Luka, ki je bil v
tem dvoboju uspešnejši.
Gostitelji so še poskušali z napadi,
toda črno-beli so se ubranili. Na koncu tudi s kančkom sreče, ko so po strelu Posavca s 16 metrov žogo izbili z golove črte.
6. krog: Tehnostroj Veržej – Aha Emmi
Bistrica 1 : 2, Tromejnik G-Kalamar –
Čarda 4 : 2, Koroška Dravograd – Grad
3 : 1, Zreče – Rakičan 2 : 2, Kovinar Štore – Odranci 3 : 1, Paloma – Malečnik 1 :
3, Zavrč – Stojnci 3 : 1. Pari 7. kroga: Čarda – Zavrč, Odranci – Tromejnik G-Kalamar, Rakičan – Paloma, Grad – Zreče,
Stojnci – Tehnostroj Veržej, Malečnik –
Kovinar Štore, Aha Emmi Bistrica – Koroška Dravograd.
6
0
0
18 : 3
18
Dravograd 3
Zavrč
3
0
11 : 6
12
Malečnik
3
1
2
11 : 9
10
Čarda
3
1
2
10 : 9
10
Rakičan
2
3
1
13 : 11
9
Kovinar
3
0
3
11 : 12
9
Odranci
3
0
3
10 : 11
9
Bistrica
3
0
3
11 : 15
9
Veržej
2
2
2
9 : 10
8
Zreče
2
1
3
7 : 11
7
Stojnci
2
0
4
10 : 13
6
Tromejnik
2
0
4
10 : 15
6
Grad
1
1
4
9 : 13
4
Paloma
1
0
5
7 : 9
3
Gneča na vrhu
bilo na dlani, da so prišli Goričani v Mursko Soboto z željo po vseh treh točkah.
Seveda so na poln izkupiček računali
tudi domačini, ki so odgovorili z enako
mero. V 11. minuti se je Horvat odločil za
močan strel s kakih 25 metrov in gostujoči vratar Simčič je moral pokazati vse
svoje znanje, da je žogo pravočasno izbil
v kot. V 20. minuti so navijači Mure 05
Black Gringosi ob svoji 20-letnici razvili
veliko zastavo, to pa je še bolj spodbudilo bučno navijanje s tribun.
Do novega veselja ni bilo treba dolgo
čakati, kajti v 23. minuti je glavni sodnik
Vinčič zaradi Zarifovićevega nepravilnega oviranja Fajića v kazenskem prostoru pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Eterović,
ki je žogo poslal pod prečko. Potem so
prevzeli vajeti v svoje roke gostje, ki so
postajali vse nevarnejši. Najprej je Plut
po kotu z leve strani z glavo poslal žogo
tik mimo desne vratnice. Goričani bodo
najbolj žalovali za 37. minuto, ko je najagilnejši gostujoči igralec Vicente že premagal Luka, toda žoga je poletela prek
vrat. V 44. minuti pa je zagrozil še Žigon,
toda Luk je uspel žogo izbiti v kot.
Na začetku drugega polčasa je imel izvrstno priložnost za povišanje vodstva Eterović. Po lepi podaji Boharja se je znašel
sam na desni strani kazenskega prostora,
vendar je preveč okleval. Nato je sledila
serija priložnosti Goričanov, toda domači vratar Luk je bil nepremagljiv. Tako je
v 60. minuti čudežno rešil zanesljiv zadetek, ko je zagrozil Vincente, deset minut
kasneje pa je ubranil še neugoden strel Jogana. Najzrelejšo priložnost za izenačenje
pa so imeli gostje v 88. minuti. Zopet je bil
na sceni vratar Luk, ki je z odličnim posredovanjem Arčonu preprečil veselje.
Izidi 10. kroga: Nafta – Triglav 1 : 0 (0 :
0), Luka Koper – Mura 05 0 : 0, Domžale – Rudar 2 : 3 (0 : 2), CM Celje – Olimpija 0 : 0, Hit Gorica – Maribor 1 : 1 (0 :
0). 11. krog: Mura 05 – Hit Gorica 1 : 0 (1 :
0), Maribor – Nafta 0 : 2 (0 : 1), CM Celje
– Domžale 3 : 0 (0 : 0), Olimpija – Luka
Koper 3 : 1 (3 : 0), Triglav – Rudar 0 : 0.
12. krog: Nafta – Mura 05 (sinoči).
Pari 13. kroga: Mura 05 – Rudar (nedelja ob 15. uri), Olimpija – Nafta (sobota
ob 20. uri), Luka Koper – Domžale, CM
Celje – Hit Gorica, Maribor – Triglav.
Milan Jerše
Prva slovenska nogometna liga
Nogometne aktualnosti
Nafta ugnala Maribor!
Uspešne nogometašice
Mrežo domačih je najprej načel Da Silva, nato še
Caban – Dvojni mrk v mariborskem Ljudskem vrtu
V kvalifikacijah za EP Slovenija premagala Kazahstan
Stadion Ljudski vrt, 4.500 gledalcev. Sodnik: Darko Čeferin (Kranj). Strelca: 0 :
1 Da Silva (11), 0 : 2 Caban (87). Rumeni
kartoni: Caban, Raduha, Jovanović.
Maribor: Handanovič, Milec, Potokar,
Rajčevič, Viler, Lesjak, Filipovič (Jelič,
70), Cvijanovič (Črnic, 46), Tavares, Berič, Velikonja (Volaš, 46).
Nafta: Ajlec, Levačič (Korošec, 25), Jerebic, Caban, Matjašec, Tomažič Šeruga,
Raduha, Da Silva (D. Sreš, 88), Vaš, Polareczki, Zelko (Jovanović, 69).
Z zmago v Mariboru so igralci Nafte ugodno presenetili vse ljubitelje nogometa, saj nihče ni računal na popoln
uspeh proti vodilnemu moštvu lige. Lendavčani so že v zgodnjem obdobju igre
šokirali Mariborčane. Po prostem strelu
s sredine igrišča se je žoga odbila do Da
Silve, ki je z natančnim strelom v spodnji desni kot ugnal Handanoviča. Do
konca polčasa so imeli gostitelji rahlo
terensko premoč, vendar je bila obramba gostov vselej na mestu.
V 49. minuti so morali srečanje prekiniti zaradi okvare na žarometih. Nato
so domačini močno pritisnili na gostujoča vrata. Najlepšo priložnost je v 62.
minuti zapravil Tavares. Gostje so v
glavnem prežali na protinapade in sejali pravo paniko v obrambi domačih.
Usodo gostiteljev je zapečatil Caban,
ki je v zadnjih minutah tekme pobegnil domači obrambi po desni strani in
z močnim strelom premagal domačega
vratarja. Da se izid do konca ni spre-
menil, je kriv vratar gostov Ajlec, ki je
ubranil nekaj nevarnih strelov Mariborčanov.
Vaš je odločil
Športni park v Lendavi, 700 gledalcev,
sodnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelec:
1 : 0 Vaš (50). Rumeni kartoni: Raduha, Zelko, Ajlec, N. Vöröš; Stjepanović.
Nafta: Ajlec, Korošec, Levačič (S. Vinko, 70), Caban, Jerebic, Da Silva, Tomažič Šeruga, Vaš, Raduha, Zelko (Stojko,
84), Jovanović (N. Vöröš, 61).
Triglav: Gracar, Smolej (Brajič, 60),
Najdenov, Čoralič, Šušteršič, Stjepanović, Krcič, Dolžan, Romič (Burgar, 46),
Košnik (Zornik, 75), Bunderla.
Nafta je končno ugnala velikega tekmeca, čeprav je bila še dodatno zdesetkana. Že v prvi minuti so domači uprizorili nevaren napad in napovedali odprto
igro, ki sta jo za trenutek ustavili gostujoči priložnosti Bunderle in Romiča. Odločitev o zmagovalcu je padla v začetku drugega polčasa. V 50. minuti je Vaš
s približno 12 metrov z močnim in natančnim strelom zadel levi spodnji kot.
Raduhi v 64. minuti s 6 metrov ni uspelo
povišati izida, saj je s strelom prek glave zadel prečko. Zgrešene domače priložnosti niso bile kaznovane v zadnjih minutah, ki jih je z odličnimi obrambami
zaznamoval domači vratar Ajlec.
Tomo Köleš, Franc Horvat Meštrovič
Slovenska ženska A-reprezentanca je v
svojem prvem srečanju kvalifikacijske
skupine za nastop na EP leta 2013 prepričljivo izgubila z Angležinjami v Bristolu.
Bilo je 4 : 0 (2 : 0) v korist gostiteljic. V
naši reprezentanci so bile tudi štiri nogometašice Teleinga Pomurja Beltinci Mateja Zver, Tanja Vrabel, Tjaša Tibaut in Staša
Špur. Uspešnejša pa je bila reprezentanca
U-19, ki je v svojem zadnjem srečanju kvalifikacij za nastop na EP 2012 premagala
Kazahstan s 3 : 0 in zasedla končno tretje
mesto. Nastopila je tudi igralka Teleinga
Pomurje Beltinci Anja Prša.
Kvalifikacije za EP (U-19), skupina 8,
Ptuj in Slovenska Bistrica, 1. krog: Škotska – Slovenija 1 : 2 (igrala sta tudi E. Janža in Lotrič, oba Mura 05), Belgija – Wales 3 : 0. 2. krog: Belgija – Slovenija 0 :
0, Wales – Škotska 1 : 3. 3. krog: Slovenija – Wales 3 : 2, Škotska – Belgija 1 : 3. V
sklepni del kvalifikacij za EP, ki bo julija 2012 v Estoniji, sta se uvrstili Belgija
in Slovenija.
Prijateljski tekmi (U-17) v Križevcih:
Slovenija – Poljska 0 : 1, Slovenija – Poljska 2 : 0 (1 : 0). V reprezentanci naših
upov, ki se pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Sloveniji,
je zaigral tudi igralec Mure 05 Dodlek.
Nekdanji slovenski reprezentant Mitja Mörec je debitiral v prvenstvu 1. nizozemske lige. Od 76. minute je igral za
Den Haag, ki je z 2 : 0 premagal Venlo.
3. krog pokala MNZ Lendava: Črenšovci – Dobrovnik 1 : 2 (Hozjan; Kociper 2),
Graničar – Hotiza 1 : 4 (Sobočan; Tiba-
ut in Gyerkeš po 2), Turnišče – Polana 7
: 2 (E. Lutar 3, Koznicov 2, Lebar, Koren;
Žalik, L. Lutar), Virs Bistrica – Odranci 7
: 8 po enajstmetrovkah (3 : 3; Zver 2, Šimonka; Gostan, Ivanič, J. Tkalec).
8. krog lige U-14 vzhod: Mura 05 – Nafta 2 : 0, Tehnostroj Veržej – CM Celje 2 :
5. Vodi Aluminij (22), 8. Mura 05 (14), 11.
Nafta (6), 15. Tehnostroj Veržej (3).
7. krog 2. SML vzhod: Ljutomer – Železničar MB 1 : 1, Nafta – Tehnostroj Veržej
0 : 7. Vodi Šmartno 1928 (18), 4. Tehnostroj Veržej (15), 9. Nafta (7), 12. Ljutomer (4). 7. krog 2. SKL vzhod: Ljutomer
– Železničar MB 2 : 0, Nafta – Tehnostroj
Veržej 1 : 1. Vodi Dravinja (19), 4. Nafta
(13), 6. Ljutomer (8), 12. Tehnostroj Veržej (4).
6. krog MNL Lendava: Kapca – Mostje
2 : 3, Panonija Gaberje – Renkovci 2 : 1,
Žitkovci – Nafta veterani 1 : 2, Olimpija
Dolga vas – Nedelica 0 : 4, Zvezda Dolina – Čentiba 0 : 7, Petišovci – Graničar 1 :
1, Veterani Turnišče – Polana 1 : 4. Vrstni
red: Polana in Nafta veterani po 13, Veterani Turnišče in Nedelica po 12.
5. krog 1. MNL M. Sobota: Aqua Ižakovci – Bakovci 1 : 3, Roma – Serdica Kl.
Šinko 2 : 0, Lesoplast Križevci – Lipa 3 :
0, Goričanka – Tišina 2 : 3, Dokležovje –
Bratonci 3 : 1, Pušča – Slatina 0 : 3. Vrstni red: Roma 13, Serdica Kl. Šinko 10,
Dokležovje 9. 5. krog 2. MNL M. Sobota:
Rotunda – Bel-Teh Čarda 3 : 2, Cankova
– Radgona 3 : 0, prost Cven. Vrstni red:
Cven 10, Cankova 7, Radgona 6.
Milan Jerše, Franc Bobovec
Veržej klonil doma
Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik: Emir Huselja (Velenje). Strelci: 0
: 1 Mlinar (54), 0 : 2 Avguštin (57), 1 : 2 D.
Vinkovič (78). Rumeni karton: Puhar.
Tehnostroj Veržej: M. Duh, Lukač, Kocuvan, Polajžer, Fekonja, Fajdiga (Ciglarič, 70), Lovrec, Kaučič (Puhar, 55), D.
Vinkovič, Majer, Karnet (Trstenjak, 81).
Tromejnik boljši od Čarde
Igrišče v Kuzmi, 1500 gledalcev, sodnik: Dejan Vivod (Dravograd). Strelci:
1 : 0 Čontala (6), 2 : 0 R. Bokan (13), 3 : 0
Kamnik (24, avtogol), 3 : 1 Cipot (30), 3 :
2 Atanasov (43), 4 : 2 Ulen (66). Rumeni
kartoni: Nemec, V. Horvat, R. Bokan; D.
Pavel, Atanasov, U. Krajnc, Gjergjek.
Tromejnik G-Kalamar: Fartek, Nemec, Vrečič (Sukič, 87), V. Horvat, Grah
(D. Mešič, 89), R. Bokan, G. Bokan, J. Janža, B. Kous, Šnurer (Ulen, 62), Čontala.
Čarda: Kamnik, Gjergjek, Granfol,
Kerčmar, D. Pavel (Prettner, 85), Zadravec, D. Krajnc (Šipoš, 83), U. Krajnc (Flisar, 89), Z. Horvat, Cipot, Atanasov.
Pričakovan poraz
Igrišče v Dravogradu, 200 gledalcev,
sodnik: Andrej Tratnjek (MS). Strelci: 1
: 0 Kus (31), 2 : 0 Naglič (42), 3 : 0 Hojan
(65), 3 : 1 Fujs (71). Rumeni kartoni: Recek, Gorinšek, Buček.
Grad: Klemenčič, Krauthaker, Benkič, Gorinšek, Krpič (Buček, 66), Banfi,
Stošić, Fujs, Recek, Baler, Gaber (D. Sukič, 23).
Rakičan iztržil remi
Igrišče v Zrečah, 60 gledalcev, sodnik:
Janez Babnik (LJ). Strelci: 1 : 0 Gašparič
(8), 1 : 1 Gruškovnjak (12), 1 : 2 Karas (60),
2 : 2 Marinšek (63).
Rakičan: Vuzem, S. Kupčič, Žekš, Vouri, Gruškovnjak (Bagari, 82), Godvajs,
Piberčnik, Slavič (M. Tkalec, 69), Vurcer,
Karas, B. Kupčič (Rajnar, 72).
Odranci praznih rok
Igrišče v Štorah, 100 gledalcev, sodnik:
Armando Šorli (MB). Strelci: 1 : 0 Petrič
(13), 2 : 0 Ristovski (16), 2 : 1 Tompa (49),
3 : 1 Filovič (73). Rumeni kartoni: N. in P.
Vöroš, Mlinarič.
Odranci: M. Gönc, Gostan (Tompa,
46), Dirnbek, N. Vöröš (Balažic, 70), J.
Gönc, J. Tkalec, Janev, Mlinarič, P. Vöröš,
T. Duh, Ivanič.
Milan Jerše
BARVA CMYK
16
datum: 29. 09. 2011
šport
| Vestnik | 29. septembra 2011
Fotografija Nataša Juhnov
teden v številkah
Organizatorji 11. kolesarskega maratona Občine Puconci si upravičeno manejo roke. Kot nam je povedal vodja tekmovanja Janez
Lipič, so zelo zadovoljni z obiskom, saj je bilo letos vreme v primerjavi z lanskim, ko je deževalo, kot naročeno. V okviru akcije
Slovenija kolesari 2011, ki bo letos štela skupno 66 prireditev, je bila to predzadnja preizkušnja. Start in cilj štirih različno dolgih
prog (17, 30, 50 in 67 km) je bil pred upravno stavbo Občine Puconci. Najštevilčnejšo ekipo je imel Tondach iz Križevec pri Ljutomeru
s 32 kolesarji. Najstarejša udeleženca pa sta bila 78-letni Anton Vöröš iz Murske Sobote in 75-letna Irena Fartek iz Puconec. M. J.
Košarka
Judo
SP za gluhe, Palermo, predtekmovanje:
Slovenija – Japonska 95 : 30, Slovenija –
Turčija 49: 93 (Damjan Šebjan 5); četrtfinale: Slovenija – Venezuela 53 : 88; za
razvrstitev od 5. do 8. mesta: Slovenija
– Italija 43 : 75, za 7. mesto: Slovenija –
Turčija 72 : 79 (Šebjan 3). (T. G.)
Prva tekma 2. kroga pokala Spar: Litija – Radenska Creativ Sobota 67 : 89
(Igor Spešič 22, Tadej Horvat 18, Jure
Štruc 16, Aleš Novak 15). Soboški košarkarji so zmagali na 21. Ikovem memorialu v Slovenskih Konjicah. Premagali so
srbskega prvoligaša Crnokosa Kosjerić s
83 : 82 (Tadej Horvat 29, Aleš Novak 18)
in v finalu Konjice s 83 : 74 (Tadej Horvat 34, Jure Štruc 17).
1. krog – mladinke U-18: Pomurje –
Domžale 52 : 29 (Tina Kerčmar 12, Eva
Dora 10), kadetinje U-16: Konjice – Pomurje 64 : 55 (Urška Juteršnik 24, Natalija Rebrica 13, Pia Horvat 10). St. pionirke U-14: Pomurje – Panter Ilirija 78 :
29 (Tina Cvijanovič 26, Ajda Pejčič 18). 1.
turnir, ml. pionirke U-12 v M. Soboti: Pomurje – Konjice 37 : 35, Ježica – Pomurje
45 : 50, Konjice – Ježica 43 : 37. Najboljša
domača strelka: Teja Cvijanovič (46). Po
še dveh turnirjih se v finale štirih uvrstita dve najboljši ekipi. (M. J.)
Pokal Oplotnice za mlajše kategorije (215
tekmovalcev iz 22 klubov) – ml. dečki, 30
kg: 3. Teo Kapun (Ljutomer), 5. Mihael
Zver (KBV Lendava); 34 kg: 3. Aljaž Farkaš; 42 kg: 3. Tilen Farkaš, oba Lendava;
46 kg: 2. Aleksander Ferenčak (MS); 55
kg: 3. Teo Toplak (Beltinci), 5. Liam Galof
(MS). Ml. deklice, 28 kg: 1. Nina Kotnjek
(Lendava), 32 kg: 3. Valentina Osterc;
36 kg: 3. Tara Habjanič, obe Ljutomer;
44 kg: 5. Laura Zver (KBV Lendava); 48
kg: 5. Nina Magdič (Ljutomer); 52 kg: 1.
Hanna Mazouzi (Beltinci); nad 57 kg: 4.
Maša Štuhec (Ljutomer). Cicibani, 26 kg:
1. Gabriel Zadravec (Beltinci), 2. David
Žido (MS), 3. Patrik Zver (KBV Lendava);
30 kg: 3. Mitja Virag (Beltinci); 34 kg: 3.
Gašper Zadravec; 38 kg: 3. Nejc Mlinarič, oba Lendava; 46 kg: 1. Gašper Rudolf
(Ljutomer), 2. Jure Markoja (Lendava), 5.
Goran Jocić; nad 50 kg: 2. Klemen Bejek,
oba MS, 4. Alen Bratinščak (Ljutomer).
Cicibanke, 30 kg: 2. Kaja Šooš (MS); 42 kg:
2. Teja Kapun (Ljutomer). (M. J.)
Hokej na travi
Konjeništvo
Inter-liga: Triglav – Šenkvice 6 : 1 (Erik
Balažic in Tadej Horvat po 2, Anže in
Gregor Fujs), M. Toplice – Rača 3 : 6
(Goran Vukan, Dejan Kučan, Peter Fras),
Triglav – Rača 2 : 2 (Balažic, G. Fujs), M.
Toplice – Šenkvice 0 : 6. Gostujoči ekipi
sta iz Slovaške. (T. G.)
Začetek tekmovanja v 2. SKL
Sobočani so se okrepili
Kegljanje
2. krog 1. A-lige: Calcit – Radenska 8 :
0 (3484 : 3304). Vodi Calcit (4), 9. Radenska (1).
2. krog 1. B-lige (ž): Lanteks II – Radenska 7 : 1 (3287 : 3042). 2. krog 2. lige
(ž): Šoštanj – Nafta 5 : 3 (2878 : 2709). 2.
krog 3. lige vzhod: Drava – Radenska II
7 : 1 (3153 : 3039), Rile servis – Nafta 2 : 6
(3129 : 3197). (M. J.)
Pričakujejo uvrstitev v zgornji del lestvice od drugega do šestega mesta
Odbojka
Fotografija iz klubskega arhiva
23. mednarodni turnir za Skerbinjekov
memorial, Maribor: Panvita Galex – Gleisdorf 3 : 1, Maribor – Gradec 3 : 1, Maribor – Gleisdorf 3 : 0, Gradec – Panvita
Galex 3 : 0, Gleisdorf – Gradec 1 : 3, Maribor – Panvita Galex 0 : 3. Končni vrstni red: Gradec, Panvita Galex in Maribor po 6, Gleisdorf 0. Konec tedna bo
turnir v dvorani OŠ I v M. Soboti. Spored
– petek ob 17.30: Maribor – Panvita Galex, ob 20. uri: Celovec – Salonit Anhovo,
sobota ob 9.30: Maribor – Salonit Anhovo, ob 11.30: Celovec – Panvita Galex, ob
16.30: Maribor – Celovec, ob 19. uri: Salonit Anhovo – Panvita Galex. (M. J.)
Moštvo KK Radenska Creativ Sobota, stojijo: Peter Juteršnik (tehnični vodja), Mitja Majc (1983, krilni center, 200 cm),
Juraj Bilič (1993, center, 201 cm), Jure Štruc (1987, krilo, 196 cm), Aleš Novak (1983, center, 203 cm), Igor Spešič (1983,
center, 202 cm), Simeon Kotnik (1993, krilo, 200 cm), Mitja Gomboc (1985, krilni center, 192 cm), Dušan Ulaga (trener);
čepijo: Aleš Kalamar (1993, branilec, 180 cm), Črt Šiftar (1993, branilec, 181 cm), Tomaž Hercan (1992, branilec, 180
cm), Robert Šuran (1984, branilec, 193 cm), Tadej Horvat (1984, branilec, 190 cm), Bine Barbarič (1990, branilec, 190
cm), Jernej Juteršnik (1988, branilec, 182 cm).
Kje ste imeli priprave in kako ste zadovoljni z njimi?
»Priprave smo začeli 15. avgusta v Murski Soboti, in sicer dvakrat dnevno. Večino časa smo prebili v domači dvorani,
ker nam finančne razmere ne omogočajo
priprav kje drugje. Udeležili smo se tudi
več turnirjev, nazadnje v Rogaški Slatini,
za nami pa sta tudi pokalni tekmi z Liti-
jo, ki smo ju uspešno prebrodili. V tem
obdobju smo odigrali več prijateljskih
srečanj, ki so bila dobra priprava na prvenstvo. Že v sobotnem prvem kolu tekmovanja v 2. slovenski košarkarski ligi pa
nas čaka derbi z mariborskim Branikom
v gosteh. V drugem kolu pričakujemo
Janče in tako naprej. Liga bo dolga, saj
bo trajala vse do aprila.«
smo se okrepili s centrom, visokim krilom in branilcem, s čimer smo zapolnili najbolj občutljiva igralna mesta v naši
ekipi. Kaže, da smo zelo zadeli z novimi
okrepitvami, kar so pokazale doslej odigrane tekme. Domači igralci so ostali v
moštvu, ki je zdaj relativno dobro sestavljeno. Po dolgem času imamo dejansko
deset članov in nekaj mladincev.«
Kdo je prišel in kdo odšel?
Kakšna so pričakovanja od novega prvenstva?
»V bistvu smo zamenjali dva branilca.
Odšla sta Matic Ribič, ki je trenutno še
brez kluba, in Dejan Jakara, ki ga je dolgo
pestila poškodba. Iz KK Dravograd je prišel krilni igralec Jure Štruc, ki je bil dolgo
najboljši strelec druge lige, iz prvoligaške ekipe Maribora branilec Tadej Horvat in center Igor Spešič iz Rogaške, ki je
bil pri nas že pred leti in je bil že dve leti
zapored najboljši igralec 1. B-lige. Tako
stran 16
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kar 473 kolesarjev v Puconcih
S sobotno tekmo v Mariboru proti Braniku bo moštvo Radenske Creativa Sobote startalo v članskem tekmovanju 2.
slovenske košarkarske lige. V drugem
krogu, 8. oktobra, ob 19. uri v dvorani
OŠ I v Murski Soboti pa se bodo Sobočani pomerili z ljubljansko ekipo Janče
Prit. O podrobnostih pred začetkom prvenstva v drugoligaški konkurenci smo
se pogovarjali s predsednikom kluba in
tehničnim vodjo Petrom Juteršnikom.
VESTNIK
»Naša pričakovanja so, da se bomo
uvrstili v zgornji del lestvice, nekako od
drugega do šestega mesta. Prvi favorit je
vsekakor Šenčur CP Kranj, ki ima prvoligaške ambicije, mi pa se bomo kosali za
čim višji položaj na lestvici zlasti z moštvoma Postojne in Splošne plovbe Portorož. Sem optimist.«
Milan Jerše
Športno modelarstvo
DP na letališču v Rakičanu – večji modeli F1 A: 1. Roland Koglot (Šempeter pri
N. Gorici), 3. Jože Titan, 8. Bojan Gjerek,
oba Aeroklub M. Sobota. Mladinci: 1.
Črt Šiftar (Štart Polana), 2. Miha Lemut,
Društvo modelarjev Pomurja. (T. G.)
Badminton
Reprezentant in član BK Mladost Lendava Iztok Utroša je na turnirju v Gvatemali
v 1. kolu premagal Matuteja (Venezuela) z
21 : 10, 21 : 11, v 2. kolu pa ga je izločil Izraelec Zilberman z 22 : 20, 21 : 17. Na turnirju v Braziliji pa se je poslovil v zadnjem
kolu kvalifikacij. Z 12 : 21, 21 : 16, 22 : 20 je
bil boljši Sorousha (Iran). (F. B.)
Duatlon
Zadnja preizkušnja za slovenski pokal,
Terme Čatež (175 tekmovalcev) – štafete: 2. Team Turbo Tropovci (tekač Slavko
Vukan, kolesar Dušan Hajdinjak); posamično, rekreativci do 39 let: 1. Dušan Hajdinjak; rekreativci: 2. Dušan Hajdinjak.
Skupni seštevek triatlonskega pokala,
članice II: 1. Melita Hajdinjak 550 točk;
veterani I: 3. Slavko Vukan 267. Absolutna konkurenca triatlonskega pokala: 4.
Melita Hajdinjak. Duatlonski pokal, st.
mladinci: 3. Dušan Fister 97; članice II: 1.
Melita Hajdinjak, 250. Absolutna konkurenca: 9. Melita Hajdinjak in Matej Fujs,
vsi Team Turbo Tropovci. (M. J.)
Rokomet
Tekma 1. kroga 2. DRL Pomurje – Aleš
Praznik je bila odpovedana, ker so Ljubljančani izstopili iz lige. (M. J.)
18. letošnje kasaške dirke, hipodrom
na Kamnici – 1. dirka, kvalifikacije za
DP 2-letnikov: 1. Pelardo (Jože Osterc)
1:20,1, 3. Lucky Boy (Silvester Moleh); 2.
dirka: 2. Anubis (Franc Jureš); 4. dirka: 3.
Super Pleasur (Matej Osolnik); 5. dirka:
Hand Right (Vito Šadl) 1:18,3, 2. Meggy
(Jože Sagaj ml.); 6. dirka: 2. Inter (Dušan
Zorko), 3. Rambo (Branko Seršen, vsi KK
Ljutomer). (M. J.)
Šah
Evropski klubski pokal, Rogaška Slatina
(79 ekip iz 40 držav). 1. kolo: ŽŠK Maribor – Radenska Pomgrad 4,5 : 1,5 (remiji
Borisa Kovača, Aleša Lazarja in Jerneja
Buzetija). 2. kolo: Radenska Pomgrad –
Perfect 2 : 4 (zmagi Buzetija in Titana).
11. memorial Josipa Ipavca, Šentjur
(60 igralcev in igralk): 1. Milan Draško
(Podgorica) 7,5, 6. Jernej Buzeti 6, 18. Matej Titan, 19. Jernej Skuhala, oba po 5, vsi
Radenska Pomgrad.
(M. J.)
Golf
12. odprto amatersko prvenstvo Pomurja, Golf Livada M. Toplice – bruto, prvak
Ljubomir Kološa (31) in prvakinja Vanja
Bransberger (27). 2. Jože Štihec (28), 3.
Aljoša Bencik (27). Neto, skupina A: 1.
Franc Maučec (37), 2. Viktor Šbül (37),
3. Borut Benko (36), vsi GK M. Toplice.
Neto, skupina B: 1. Zdenka Perković (GC
Grad Mokrice), 40, 2. Alen Simonič (GC
Zlati grič), 39, 3. Darinka Mlinarič (GK
M. Toplice), 37.
Ob 5. obletnici hotela Livada je bil v
Moravskih Toplicah turnir – bruto: 1.
Živko Mlinarič 32; neto, skupina A: 1.
Viktor Šbül 38 (oba GK M. Toplice), 2.
Brigita Šoštar (GK Ptuj) 37, 3. Franc Maučec (M. Toplice) 36: skupina B: 1. Ladislav Tomšič (Sl. Bistrica) 44; skupina C:
1. Dragi Dakič (Barje) 35. Najdaljši udarec: Živko Mlinarič, 239 m; ženske: Brigita Šoštar, 156 m. Najbližji zastavici: Alenka Vogrinec (Branik), 191 cm. (M. J.)
Tenis
Klubsko tekmovanje TK Radgona: 1.
Sandi Kumer, 2. Marko Volf, oba G. Radgona, 3. Milan Žnuderl (Police); ženske:
1. Marjana Volf, 2. Tjaša Fridau, obe G.
Radgona, 3. Klavdija Senekovič (Apače); izžrebane dvojice: 1. Viktor ZemljičIztok Vršič (Boračeva, G. Radgona), 2.
Marjan Misja-Črt Kumer (Sp. Ščavnica,
G. Radgona); 3. Marko Volf-Fredi Senekovič (G. Radgona, Apače). (O. B.)
Invalidski šport
DP v vrtnem kegljanju, Novo mesto –
članice: 1. Medobčinsko društvo slepih
in slabovidnih M. Sobota (Silva Mlinarič
B1, Marija Jurančič B2, Milica Pongračič
B3) 188; posamično, B1: 1. Silva Mlinarič
57; B2: 2. Marija Jurančič 66; B3: 1. Milica
Pongračič 64. Člani: 4. MDSS M. Sobota
(Štefan Maučeč B1, Anton Gomboc B2,
Anton Topolnik B2) 142. (M. J.)
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
1. Ne vem, če še bije srce –
Anja Domadenik
2. Kako sem jaz po cesti šla –
Klavdija Vrečič
3. A veš, kako je – Nija feat. Tina
4. Vrni se – Blue planet
5. Trošt – Tadej Vesenjak
PREDLOGA
Prekmurski cvejt – Halgato band
Vstajam, spim in diham – Bataljon
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Za cajtunge še mam – Krajcarji
2. Zjutraj rada dolgo spim –
Polka punce
3. Draga, povej! – Gadi
4. Njen sladki smeh – Pajdaši
5. Ljubezen iskal sem – Petka
Odprtje
Petek, 30. septembra
11.15Še eni Zamurjenci, ki si jih boste
zapomnili!
13.15Prva oseba ednine dežurnega
novinarja Toma Köleša
Sobota, 1. oktobra
10.30Potepajte se z nami, rubrika,
v kateri se zvrsti do 20
organizatorjev pomurskih
dogodkov
20.00Olimpija : Nafta, javljanja z
nogometa in Duškova sobotna
ordinacija (Dušan Radič)
Nedelja, 2. oktobra
10.30 Nedeljska kuhinja: Zlatko Šare,
zdravnik, pediater, Sobočan v tujini
(Nataša Brulc Šiftar)
15.00Mura : Rudar, javljanja s
prvoligaškega nogometa
GORNJA RADGONA
V četrtek, 29. septembra, ob 17. uri bo v
Domu starejših občanov Gornja Radgona
odprtje razstave kolonije članov Likovnega društva Gornja Radgona Sinestezije
– oblike in barve besed. Program bodo z
branjem poezije obogatile pesnice Monika
Čuš, Vida Pelc in Marija Šedivy.
TURNIŠČE
V četrtek, 29. septembra, ob 20. uri bo v Jeričevem domu otvoritev fotografskih razstav dveh avtorjev – Aleš Gjerkeš: Light @
Night in Biserka Sarić: Portreti.
PUCONCI
V četrtek, 29. septembra, ob 19. uri bo v
Spominskem domu Števana Küzmiča otvoritev razstave Reformacija v Prekmurju.
Ob tem bo imel avtor razstave mag. Franc
Kuzmič tudi krajše predavanje o protestantizmu v Prekmurju.
RADENCI
V petek, 30. septembra, ob 19. uri bo v avli
DOSOR-ja otvoritev razstave slikarskih del
madžarskega slikarja Laszla Nemesa.
PREDLOGA
Ponedeljek, 3. oktobra
Ko si poročen – Narcis
Po vsej Sloveniji harmonika
zveni – Družinski trio Pogladič
09.15Slovo: Göncz, Györek, Jurša,
Kampuš in Žerjav, naši poslanci
Koncert
20.00 Kak je indak fajn bilou, pravi Milan
Zrinski, pa ne oni od dopoldan!
VERŽEJ
V soboto, 1. oktobra, ob 19.30 bo v cerkvi
sv. Mihaela orgelski koncert študentke orgel na Akademiji za glasbo v Ljubljani Bojane Ivančič. Gostje bodo Petra Habjanič
(sopran), Monika Ivančič (violina) in glasbena skupina Spes.
BELTINCI
V petek, 30. septembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu prvi koncert letnega ciklusa
Glasbene šole Beltinci s koncertom skupine Trio Fuoco: Music from the fire.
BODONCI
V soboto, 1. oktobra, ob 19. uri bo v evangeličanski cerkvi revija cerkvenih pevskih
zborov Občine Puconci.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 29. septembra, ob 20. uri bo v
Klubu Pac avtorski večer pianista Dejana
Berdena.
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
Torek, 4. oktobra
1. Sladka ko med – MI2
2. Na skrivaj – Katja Koren
3. Ciao Ciao – Katarina mala
4. Najin – Tangels
5. Zvezde vedo – Jan Plestenjak
20.00Jukeboks Beltinčana Boštjana
Sebastijana Rousa
PREDLOGA
Sončna hiša – Samo Budna
Naj traja – Rudi Bučar
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. WHAT YOU SEE IS WHAT
YOU GET – A. Clark & C. Chevine
2. SET FIRE TO THE RAIN – Adele
3. BRIGHTER THAN THE SUN –
Colbie Caillat
4. WHEN WE WERE YOUNG – Take That
5. ELLE ME DIT – Mika
12.30Potrošniški nasvet in pravna
pomoč Lidije Domajnko
Sreda, 5. oktobra
10.15 Župan v studiu: Anton Kampuš,
Radgona je slavila
20.00Mursko-morski val: pobegnite, če
imate čas in denar! O potovanjih …
Četrtek, 6. oktobra
05.00Jutranjica Nataša Špindler o
vremenu, cestah, zvezdah, kroniki,
Gradcu, kuhanju, Vestniku in
četrtku
17.00Osrednja informativna oddaja
Murskega vala, vodita Petra
Kranjec in Milan Zrinski
PREDLOGA
THE ADVENTURES OF RAIN DANCE
MAGGIE – Red Hot Chili Peppers
WHAT I HEARD – Blondie
Majico Murskega vala dobi: Branko
Gomboc, Mačkovci 30, 9202
Mačkovci. Nagrada čaka v naročniški
službi Podjetja za informiranje.
Kupon št. 39
Glasujem za skladbo
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 4. oktobra 2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za
glasbene lestvice.
VESTNIK
29. septembra 2011 | Vestnik |
stran 17
17
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 29. 09. 2011
Radio Murski val vabi
učenke in učence
6. in 7. razredov
pomurskih osnovnih šol
na avdicijo za voditelje
oddaje Mali radio.
Če ste zgovorni, radovedni in
nimate govorne napake, ste
morda najbolj primerni za
samostojno vodenje četrtkove
enourne oddaje za najmlajše.
Sošolci, učitelji, starši!
Opozorite sošolce, učence,
otroke, za katere menite, da
so primerni za male radijske
voditelje, na avdicijo!
Ta se začne v ponedeljek,
3. oktobra, ob 15.00 v
prostorih Radia Murski val,
Ulica arh. Novaka 13
v Murski Soboti.
Vabljeni!
Gledališče
ČRENŠOVCI
V Črenšovcih bodo peto leto organizirali
gledališko-koncertni abonma, v katerem
bo pet gledaliških predstav (štiri ljubiteljske in ena profesionalna) in en koncertni
večer, vse skupaj za dvajset evrov. Vpis je
do 8. oktobra, prijave in dodatne informacije pa na številkah: do 15. ure Jožica: 02
573 57 50, po 15. uri pa Andreja: 031 298 101
in Romana: 041 919 287.
Predavanje
RADENCI
V petek in soboto, 30. septembra in 1. oktobra, bodo v Zdravilišču Radenci zaznamovali mednarodni dan srca s strokovnimi
predavanji, okroglimi mizami, športnimi
aktivnostmi in predstavitvami na stojnici.
Strokovna predavanja bodo v petek po 11.
uri, ob 13.15 pa bo okrogla miza Dejavniki
tveganja in preventive na področju kardiovaskularnih obolenj in vpliv na abstinizem, ki jo bo povezoval urednik časnika
Finance Peter Frankl.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
HIŠA SADEŽI DRUŽBE
V okviru Medgeneracijskih delavnic bosta
v četrtek, 29. septembra, dan odprtih vrat
in praznovanje drugega rojstnega dne Hiše
Sadeži družbe. Poleg delavnic dajejo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike,
kemije, nemščine, angleščine, slovenščine
in zgodovine.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 29. septembra, ob 18. uri bo na
dvorišču šole otvoritvena slovesnost ob
odprtju novih prostorov Glasbene šole
Gornja Radgona, na kateri bo tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Med 14.
in 17. uro pa bo dan odprtih vrat s predstavitvijo njihove dejavnosti.
V petek, 30. septembra, ob 18. uri bo v
domu kulture slavnostna akademija Občine Gornja Radgona ob 16. prazniku občine.
V petek, 30. septembra, ob 10. uri bo pri
stavbi Murske regulacije praznovanje obletnice ustanovitve odbora OF v Gornji Radgoni.
RADENCI
V soboto, 1. oktobra, ob 17. uri bo otvoritev centra T & T in manekenske šole Tadeje Ternar.
LJUTOMER
V petek, 30. septembra, ob 17. uri bo v atriju Mestne hiše Ljutomer Prleška brotva s
kulturno-zabavnim programom, predstavitvijo vinogradnikov, degustacijami in
drugim.
Od ponedeljka, 3. oktobra, do petka, 7. oktobra, bo v Vrtcu Ljutomer Teden otroka –
pojdiva s knjigo v svet.
CANKOVA
V soboto, 1. oktobra, ob 19. uri bo v lovskem domu prireditev Oktoberfest, na
katerem bodo igrali Weekenda band in
Glinasti golobi.
MURSKA SOBOTA
V tednu otroka bo v okviru akcije Z igro
do dediščine, ki jo v štiridesetih slovenskih
muzejih in galerijah izvaja Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije, v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota v torek, 4.
oktobra, med 16. in 18. uro brezplačna delavnica Tkanje zapestnice prijateljstva.
NEDELICA
V soboto, 1. oktobra, ob 18. uri bo v Ancovi galeriji (Nedelica 115) v sklopu prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine dan
odprtih vrat z delavnico pletenja izdelkov
iz bilja.
MURSKA SOBOTA/BELTINCI/
LENDAVA/GORNJA RADGONA
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor z vadbenimi enotami v Pomurju začenja semester vadbe od 19. septembra do
31. januarja. V Murski Soboti bo vadba za
udeležence od 1. do 5. stopnje od torka do
Center za socialno delo Lendava, Szociális ügyintéző központ Lendva
Glavna ulica 73, 9220 Lendava
objavlja
informativno zbiranje ponudb za najem dodatnih poslovnih
prostorov za potrebe Centra za socialno delo Lendava
Na območju mesta Lendava iščemo dodatne poslovne prostore za dejavnost Centra za
socialno delo Lendava, okvirne površine do 210,00 m², za dobo 10 let.
Prostori za najem morajo zadoščati naslednjim pogojem:
•na razpolago mora biti 9 pisarn, arhivski prostor, prostor za informatorja, prostor za
stranke, fotokopirni prostor, prostor za strežnik, čajna kuhinja in prostor za čistila;
•sanitarni prostori morajo biti ločeni po spolu in dostopni za gibalno ovirane osebe;
•prostori morajo biti dostopni z ulice v nivoju ali do 7 % klančine, z dvigalom,
dimenzioniranim za gibalno ovirane osebe;
•lokacija mora biti v bližini Centra za socialno delo Lendava ali v bližini centra mesta
Lendava, blizu postajališč javnih prevoznih sredstev in v bližini pomembnejših javnih
ustanov;
•v okviru lokacije je treba zagotoviti tudi dve parkirni mesti;
•prostori morajo biti zvočno izolirani;
•prostori naj bodo smiselno zaokrožena celota z informacijsko-telekomunikacijsko povezavo;
•prostori naj bi bili vseljivi v dveh mesecih.
Pisne ponudbe morajo vsebovati tloris prostorov, navedbe o lastništvu, izpolnjevanju
razpisnih pogojev in pogojev za najem (cena najema za prazne poslovne prostore, doba
najema, možnost delnega najema).
V ponudbi morajo biti upoštevane zahteve Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za
izvajalce socialnovarstvenih storitev.
Informativne ponudbe morajo prispeti na naslov: Center za socialno delo Lendava,
Glavna ulica 73, 9220 Lendava, najkasneje do 7. 10. 2011 do 12.00.
četrtka popoldne v gasilskem domu, organizirajo tudi jogo za otroke ob torkih,
za starejše v sredo in hrbtenico v četrtek.
V Beltincih bo vadba ob sredah za 1. in 2.
stopnjo v Rekrealnici. Ob ponedeljkih bo
vadba v Lendavi za 1. in 2. stopnjo v Centru Banffy, v Gornji Radgoni pa za 1. in 3.
stopnjo v OŠ. Dodatne informacije: 02 530
46 13, 041 707 269, [email protected].
Razstava
MURSKA SOBOTA
V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota je
na ogled razstava Prekmurje po letu 1945 –
ukrepi socialističnih oblasti in njihov vpliv
na življenje ljudi. Razstava bo na ogled do
16. oktobra.
V Galeriji Murska Sobota je do 19. oktobra
na ogled razstava Csaba Nagy – Palinodic
Creations. V tednu otroka bosta v sredo in
petek, 5. in 7. oktobra, med 16. in 18. uro likovni delavnici Sobota – moje mesto.
V Klubu PAC je na ogled razstava fotografij Marjana Vaupotiča z naslovom Nekoč
je bil drevored, ki prikazuje drevored med
Mursko Soboto in Rakičanom v različnih
časovnih obdobjih.
V Galeriji Robin je do sredine oktobra na
ogled razstava del Ignaca Medena.
LENDAVA
Na lendavskem gradu je do 13. novembra
na ogled likovna razstava Osem sodobnih
hrvaških umetnikov.
V mestni hiši bo do konca oktobra na ogled
razstava Založništvo na območju občine
Lendava v obdobju samostojne Slovenije,
ki jo je pripravila Knjižnica Lendava.
BELTINCI
V gradu je na ogled razstava Prekmurje in
Prekmurci skozi objektiv fotografov Purača in Žbüla.
BUDIMPEŠTA
V MOM Kulturalis Központ (Csörsz u. 18)
je na ogled razstava prekmurskega slikarja Endreja Gönterja. Razstavo so pripravili
Galerija-Muzej Lendava, Lokalna samouprava 12. okraja Hegyvidek in MOM Kulturalis Központ Nonprofit Kft. Na ogled bo
do 5. oktobra.
RADENCI
V Dosorju je na ogled likovna razstava del
Filipa Matka Ficka in Marka Matka Ficka.
Razstava bo na ogled do 5. oktobra.
LJUTOMER
V domu kulture je v Galeriji Anteja Trstenjaka na ogled likovna razstava ustvarjalcev iz društev upokojencev Pomurja.
BOGOJINA
V veroučni učilnici je na ogled razstava del
Likosa iz Murska Sobote, ki so jo pripravili
v okviru 23. Košičevih dni.
GRAD
V viteški dvorani gradu Grad je na ogled
razstava naravoslovnih ilustracij akademskega slikarja Žarka Vrazca Poljudnoznanstvene ilustracije. Razstava bo na ogled do
20. oktobra.
RADGONA/BAD RADKERSBURG
V mestnem muzeju (Museum im alter Zeughaus) je do 30. septembra na ogled razstava fotografij Boris Jaušovca Fotografski
spomin na deset vojnih dni v Gornji Radgoni.
MARIBOR
V Galeriji Media Nox je na ogled razstava
ilustracij in lutk ter predstavitev knjige in
avdiopravljice Narcis in Eho – produkcija
KD Ars Altera Pars iz Gornje Radgona. Razstava bo na ogled do 22. oktobra.
STIČNA
V Muzeju krščanstva na Slovenskem je do
16. oktobra na ogled likovna razstava prekmurskega akademskega slikarja Nikolaja
Beera Naslovnice evangeličanskih koledarjev in podobe Kristusa.
Film
Star Max MURSKA SOBOTA
(od 29. 9. do 5. 10.)
Grozljivka Brez povratka 5 – 3D (17.30)
Grozljivka Noč morskih psov – 3D (19.30, v
petek in soboto še 22.00)
Družinska pustolovščina Obuti maček: resnična zgodba (16.50)
Romantična komedija Prijatelja samo za
seks (18.50, 21.10)
Komedija Johnny English 2 (17.00, 19.10,
21.30, v soboto in nedeljo še 14.50)
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: [email protected].
BARVA CMYK
18
datum: 29. 09. 2011
oglasi
| Vestnik | 29. septembra 2011
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
živali
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
Življenje gre na videz dalje,
a vsaka pot me h grobu pelje,
kjer so pokopane moje sanje
in grenka solza pada nanje.
Nešteto svečk je dogorelo, nešteto rož je ovenelo,
nešteto solz preteklo je.
Življenja naša so se spremenila,
le naša srca te ne bodo nikoli pozabila.
V SPOMIN
V SPOMIN
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo.
Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.
m020486
22. septembra so minila štiri leta žalosti od
takrat, odkar ni več med nami dragega
PRAŠIČE, od 100 do 150 kg, kupijo. Tel.: 041 882
359. m021154
Jožefa Franca
27. septembra minevata dve leti žalosti od takrat,
ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari
oče in brat
NESNICE, rjave, grahaste, stare 15 tednov, prodam
za 3,70 evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71.
m021162
iz Kovačevec 3
TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 545 16 65.
m021169
posesti
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu,
položite cvetje in mu prižgete svečko v spomin.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinesete
cvetje in prižgete svečko v spomin.
Vsi tvoji najdražji, posebno pa sin Jožef in hčerka Jožica
Njegovi najdražji
DVO- in DVOINPOLSOBNO stanovanje v M.
Toplicah, novogradnja, prodam. Tel.: 041 797 668.
m021160
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 76 m2, v Vrtni
ulici 6 v M. Soboti, v celoti prenovljeno, prodam.
Tel.: 040 472 859. m021149
ENOSOBNO STANOVANJE, 45,47 m2, v Tomšičevi
ul. 8 v Lendavi, v celoti obnovljeno, takoj vseljivo,
prodam za 36.000 evrov. Tel.: 041 514 054. m021149
V 89. letu nas je zapustil naš
dragi oče, tast, stric, dedi in pradedi
KIOSK za hitro prehrano pri bolnišnici v Rakičanu
prodam. Ugodna cena. Tel.: 031 581 804. m021178
Jožef Panker
STAREJŠO HIŠO v Bakovcih prodam ali dam v
najem. Tel.: 527 13 82. m021074
iz Satahovec 15 a
HIŠO na Hodošu 43 z gospodarskim poslopjem na
13-arski parceli prodam za 25.000 evrov. Tel.: 041
651 393. m021189
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v druge
namene.
Najlepša hvala celotnemu kolektivu Dosorja iz Radenec in vsem, ki
so zelo lepo skrbeli za njega, posebej sestri Mili, Sonji in Viktorju
Jagerincu za terapije in pomoč.
Iskrena hvala duhovniku iz Murske Sobote za sveto mašo in pogrebni
obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Štefanu Pisnjaku ter
pogrebnemu podjetju Banfi.
kmetijska mehanizacija
KUPIM TRAKTORJE ZETOR, URSUS, IMT, lahko v
slabšem stanju. Tel.: 041 678 130. m021138
KUPIM KMETIJSKO MEHANIZACIJO IN
TRAKTOR. Tel.: 030 260 115. m020999
SILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80 S, rotacijsko koso Sip
165, in gume na platiščih 9,5 -32 ugodno prodam.
Tel.: 569 14 62. m021123
Žalujoči: sin Franc z ženo Barbaro, vnukinja Tatjana z možem Štefanom, vnukinja Mateja z Miranom ter pravnuka Melani in Mihael
TRAKTOR IMT 539, dvobrazdni obračalni plug
Regent, čelni nakladalnik, drobilnik zrnja Sip in
odjemalnik za silažo Triolet prodam. Tel.: 041 285
568. m021180
lmetijski pridelki
KROMPIR ZA OZIMNICO, 30 centov/kg, in bučno
olje, 15 evrov/l, prodam. Panker, Noršinci 36, tel.:
031 285 879. m021172
in zunanja, lamelne zavese,
markize in komarnike)
storitve
LIZING – TUDI BREZ POLOGA – za vozila po vaši
izbiri! Možnost odkupa vašega rabljenega vozila.
Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI
P. R., d. o. o., Industrijska ulica 9, MB, 02 228 30 20.
m021038
POSOJILO NA VAŠE VOZILO. Odplačilo s
položnicami. Možnost plačila starega lizinga ali
posojila. Posredujemo za več posojilodajalcev.
PANTA RHEI & CO, d. n. o., Industrijska ulica 9, MB,
02 228 30 21. m021051
VRTNARIJA Sabina Gospod iz Moravskih Toplic, Na
bregu 16, sporoča, da prodajajo cvetoče mačehe,
več vrst in barv v lončku 10. Cena je 30 centov/kos.
Tel.: 041 232 275. m021152
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51
Zvezde na nebu žarijo,
pri tebi pa lučka gori,
solze žalosti naj se posušijo,
a spomin naj nikdar ne zbledi.
V SPOMIN
Prvega oktobra bo minilo pet let žalosti od
takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Njegovi najdražji
V 86. letu nas je zapustila ljuba mama in sestra
Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi
vozili z nalogom za prevoz.
Pridemo po vas domov.
Pomagamo vam urediti dokumentacijo za
pregled, sprejem ali terapijo.
SANTRA, reševalni
prevozi, d. o. o.
PE Murska Sobota
G r a j s k a u l i c a 11
9000 Murska Sobota
tel.: 02 530 10 03
GSM: 031 646 797
Z vami počakamo do konca pregleda.
Po pregledu vas odpeljemo domov.
Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti.
Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje,
so naše storitve brezplačne.
Emilija Kumin
iz Kroške ulice 12
Ob boleči izgubi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem,
ki so darovali sveče in za svete maše.
Iskrena hvala g. duhovniku za opravljen obred, pevcem
in DE Pogrebništvo Komunale.
Posebej se zahvaljujemo Jožetu Takaču za vso pomoč
med njeno boleznijo.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Svet keramike
in kopalnic
Bratonci 5, 9231 Beltinci
tel.: 02/ 541 14 73
faks: 02/ 542 11 51
[email protected]
Delovni čas ponedeljek–petek
8.00–12.30 * 14.30–18.00
sobota 8.00–12.00
AKCIJSKA PONUDBA
ploščic granitogres
-20 % za dimenziji 33 x 33 cm
in 45 x 45 cm
-25 % za dimenzijo 30 x 60 cm
Slika je simbolična
Akcija velja do 8. 10. 2011 oz. do razprodaje zalog.
Tudi kakovost je lahko poceni.
Sajama, d. o. o., Zrkovska cesta 87, Maribor
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
STREHE, kritine in žlebove popravljam. Drago
Flisar, Vidonci 125, 9264 Grad. Tel.: 041 884 546.
m021181
KURILNO OLJE,
PREMOG
Tvoji najdražji
ZAHVALA
SUHA MEŠANA METRSKA DRVA po 45 evrov/m3
prodam. Tel.: 041 330 817. m021185
ZIMSKE AVTOGUME za Peugeot, Goodyar,
dimenzije 205/45/R16, prodam. Tel.: 031 384 574.
m021186
Draga mama in stara mama, hvala ti za dragoceni čas, ko si živela med nami.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Zaman te iščejo naše oči,
zaman te kliče naše srce,
srce ljubeče zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oči.
PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen,
skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678
966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, 3210 Slovenske
Konjice. m020926
KROMPIR ZA OZIMNICO prodam. Tel.: 031 248 613.
m021158
iz Ropoče 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in z
lepo mislijo, svečko ali cvetjem počastite spomin nanj.
razno
SUHA HRASTOVA DRVA, nažagana na 50 cm,
prodam po 40 evrov za kubični meter. Tel.: 041 709
920. m021151
Kristina Šadl
iz Vučje Gomile 59
KUPIM ročno pobrano in naravno sušeno bučno
seme. Tel.: 051 258 009, po 14. uri. m021175
PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.: 041 279 187.
Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91,
Podlehnik m020861
28. septembra so minila tri leta
od takrat, ko je tiho odšla naša
draga žena, mama, babica, sestra in teta
Janez Jaroš - Žan
Posebna ponudba do 31. oktobra 2011 -15 %
KUPIM rabljeno sejalnico za vse vrste žit. Tel.: 041
628 261. m021136
STISKALNICE ZA GROZDJE, obnovljene, Wilmes,
Howat, Knott, 400 do 1600 l, prikolice za grozdje,
600, 700, 1200, 1500, 1800 in 4000 l, škropilnice za
vinograd, 200 in 300 l, prodam. Tel.: 031 550 988.
m021164
V SPOMIN
ZAHVALA
OPREMLJENO GARSONJERO, 32 m2, z balkonom v
središču M. Sobote dam v najem. Tel.: 031 407 766.
m021177
TRAKTOR DEUTZ TD 62 06 C, letnik 1985, prodam.
Tel.: 040 837 920. m021150
Hiša tiha, prazna in otožna je postala,
ko si vzela od nas slovo.
V srcu rana je ostala, ki prenehala ne bo.
Srce je omagalo,
dih je zastal,
spomin nate bo
večno ostal.
POTREBUJETE študentsko sobo v Mariboru?
Pokličite 031 640 601. m021184
Štefan
Gubič
iz Čepinec 130
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustil
naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Martin Raj
iz Gomilice
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas v naši bolečini tolažili, darovali cvetje,
sveče, za svete maše in v druge namene ter ga pospremili na zadnji poti.
Lepa hvala osebju UKC Ljubljana, posebej kardiološkemu oddelku, in
osebju soboške bolnišnice ter ZD v Lendavi, ki ste mu pomagali pri
njegovi dolgotrajni in težki bolezni.
Posebej hvala g. Štefanu Grabarju, duhovnemu pomočniku Župnije
Turnišče, za pogrebni obred, pevcem, gasilcem, govorniku Mateju in
pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Žalujoči: žena Rozina, sin Martin z družino, hčerki Terezija in Rozina
z družino ter drugo sorodstvo
BARVA CMYK
datum: 29. 09. 2011
29. septembra 2011 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena
zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Mineva žalostno leto,
odkar me je zapustil dragi sin
KOMUNALA
Beno Benkič
DE POGREBNIŠTVO,
Panonska ulica 3,
Murska Sobota
iz Murske Sobote
V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
Hvala vsem, ki se ga še spominjate
in prižigate svečke.
Jožef Klar
Žalujoča mama
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in
v druge namene. Hvala g. župniku Goranu Kuharju in g. župniku Alojzu
Benkoviču za pogrebni obred.
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
Ti si spomin, katerega se ne da izbrisati,
ti si bolečina, katere se ne da preboleti,
ti si plamen, katerega se ne da ugasniti,
ti si tisti, katerega se ne da pozabiti.
V SPOMIN
28. septembra je minilo osem žalostnih let od takrat,
ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat
Pred kratkim še vedra in upanja polna,
s tegobami v zdravju, a ne zares bolna,
je naša ljubljena mama bila,
a danes, čez noč od nas je odšla.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila draga mama,
babica, tašča, prababica in sestra
Marija
Seči
iz Gančan 89
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in
druge dobrodelne namene. Hvala g. župniku Alojzu Benkoviču
in duhovnikoma Jožefu in Štefanu Vinkoviču za pogrebni obred,
govorniku za besede slovesa, pevcem in pevkam za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Jurič.
Vsi njeni
Dejan Počič
iz Vučje Gomile 53 a
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in
prižgete svečko spomina.
Vsi, ki smo ga imeli radi
Srce je omagalo, dih je zastal,
spomin nate bo večno ostal.
V SPOMIN
23. septembra mineva 11 let, odkar te ni, dragi sin
Ivan Ferbežar
iz Vrtne ulice 3 v Murski Soboti
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas,
zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine mirno spiš,
a v naših srcih ti živiš.
Hvala vsem,
ki ga nosite v spominu
in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
Marija Sever
roj. Žilavec
iz Poznanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na
njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, prispevke za mrliško vežico
in svete maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi.
Vsi njeni najdražji
Draga babica in prababica,
dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena!
Tvoje vnukinje in vnuk, pravnukinji in pravnuki
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 49. letu nas je zapustil dragi in nadvse dober sin
Ludvik Kološa
iz Ivanovec 7
Težko razumemo, da ni več med nami našega dragega sina.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali, ga
pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče.
Posebej hvala g. župniku iz Kančevec za opravljen pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi.
Prav tako gre posebna zahvala medicinskemu osebju bolnišnice v
Rakičanu za vso pomoč.
Posebna zahvala je namenjena tudi Nataši Slivnjek iz Murske Sobote
in Renati Horvat z družino iz Ivanovec za vso pomoč in podporo v
najtežjih trenutkih.
Žalujoči oče in vsi njegovi, ki so mu bili v pomoč med boleznijo,
ga imeli radi in spoštovali
VESTNIK
V SPOMIN
30. septembra mineva leto žalosti
od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Štefan Makoter
stran 19
19
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Cenik osmrtnic
1 kolona x 13 cm
2 koloni x 7 cm
2 koloni x 8 cm
2 koloni x 9 cm
2 koloni x 10 cm
2 koloni x 11 cm
2 koloni x 12 cm
2 koloni x 13 cm
84,50 evrov
91,00 evrov
104,00 evrov
117,00 evrov
130,00 evrov
143,00 evrov
156,00 evrov
169,00 evrov
Dodatek za sliko 16,75 evra.
Naročniki imajo ob naročilu in
plačilu na blagajni 20 % popust.
iz Moravskih Toplic
Hvala vsem,
ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu
ter prižgete sveče in položite cvetje.
Vsi njegovi najdražji
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
kruta bolezen je bila
močnejše od življenja.
Utrujena od bolezni nas je v 51. letu zapustila
Berta Pucko
roj. Jerič
iz Bratonec 86 a
Vsa toplina njenega srca
bo ostala za vedno z nami!
Vsi, ki smo te imeli radi
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
Center za
pomoč žrtvam
kaznivih dejanj
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.
Pomoč je zaupna in brezplačna. Na
voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!
V SPOMIN
Alojz Vereš
iz Bakovec
Minilo je leto dni,
odkar smo se poslovili od tebe, a ne mine dan,
da se ne bi spomnili na tebe.
Vsi njegovi
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
BARVA CMYK
(ne)nazadnje
| Vestnik | 29. septembra 2011
Četrtek:
pretežno
jasno
9 | 23
Sobota:
pretežno
jasno, megla
10 | 24
Suho in sončno
Nadaljuje se suho in sončno jesensko
vreme. Temperature so skoraj poletne, le dnevi se krajšajo. In zjutraj
se ponekod pojavlja megla. Seveda je
pretoplo za ta letni čas, sploh pa presuho. Čakamo na dež. Verjamem, da
ne vsi, a če pogledate v strugo bližnjega potoka, si boste morda premislili,
čeprav uživate v teh prijetnih, sončnih dneh. Vreme v naslednjih dneh
torej ne bo dosti drugačno.
Kako sploh vreme
vpliva na počutje ljudi?
Vreme vpliva na počutje ljudi. To je
dokazano. A kako? Samo pomislite,
kaj vse vpliva na vaše počutje. Morda
ste slabo spali. Mučile so vas prebavne težave in ste ponoči nekajkrat tekli
na stranišče. Imate pred sabo mučen
pogovor s šefom v službi? Ste prehitro
porabili zaslužen denar in ne veste,
kako boste zdržali do konca meseca …
Več kot dovolj vzrokov, da se slabo počutite, kajne? In potem še to vreme!
Če se slabše počutite, torej najbrž ne
boste najprej pomislili na vreme. Vsaj
jaz mislim, da vsi zgornji razlogi dosti močneje vplivajo na vaše počutje
kot vreme. Tako da najprej razmislite
o vsem drugem, potem pride na vrsto
vreme. No, izjema so bolniki ali ljudje s
kroničnimi težavami, kot so astmatiki,
srčni bolniki in podobno. Tudi velike
zaceljene rane so lahko precej občutljive za vremenske spremembe.
Kako sploh vreme vpliva na počutje
ljudi? Zelo različno. Večina si vas predstavlja, da se lahko slabo počutimo ob
približevanju vremenske fronte. Pa ni
nujno. Nekateri se bodo slabše počutili šele, ko nas bo vremenska motnja že
prešla in bo za njo k nam prodrl hladnejši zrak. Drugi spet so občutljivi za
fen, ki je sicer pri nas bolj izjema, a
včasih ga, v nekoliko milejši obliki kot
na severni strani Alp, vendarle imamo.
Simptomi so različni, včasih izrazitejši, včasih jih skorajda ni. Marsikdo od
nas pa težav, bodisi večjih ali komaj zaznavnih, sploh ne čuti. Vsi pa smo občutljivi za dež, če nas zmoči …
P – 30. september
SONJA
S – 1. oktober
JULIJA
N – 2. oktober
BOGOMIL
P – 3. oktober
TEREZIJA
T – 4. oktober
FRANC
S – 5. oktober
MARCEL
Svet Evrope je leto 2001 razglasil za
evropsko leto jezikov in od takrat je 26.
september evropski dan jezikov. Tako
so se v ponedeljek po vsej Evropski uniji
še bolj kot običajno vrteli jeziki. Z različnimi dogodki so zaznamovali pomen
poznavanja (tujih) jezikov v sodobnem
času. Predvsem v tem smislu, da so tisti, ki govorijo več jezikov, na boljšem.
Na poklicnem in zasebnem področju.
Zdaj, ko smo v Evropski uniji in ko se
lahko zaposlimo tudi v drugih članicah
Evropske unije, je vse pomembnejše, da
je naše znanje jezikov bogato. Po drugi
strani pa prav tako ne škodi poznavanje
jezika, ko gremo na izlet, nakupovanje
ali potovanje v drugo državo. Verjetno
bo manj nerodno (a hkrati tudi manj zabavno), če bomo govorili njihov jezik in
se nam v trgovini ne bo treba loviti za
določene dele telesa, da bi kupili, na primer, piščančje prsi ali bedra. Na sploh je
uporaba rok in nog pogosta za komuniciranje v tujini, ko sogovornika ne govorita skupnega (tujega) jezika.
A večini Slovencev se ni treba bati, da
bodo morali v tujini za pogovor uporabljati roke in noge. Več kot 90 odstotkov
Slovencev med 25. in 64. letom namreč
govori vsaj en tuji jezik, tretjina pa jih
govori celo tri ali več tujih jezikov. Po
znanju tujih jezikov smo v evropskem
vrhu. Kar niti ni tako presenetljivo gle-
Petošolci
Osnovne šole
Ivana Cankarja
Ljutomer so z
zanimanjem
poslušali, kaj
jim je imela
povedati ena od
naravnih govork
z Gimnazije
Franca Miklošiča
Ljutomer,
Angležinja
Beverly
Landricombe.
Tudi ljutomerska
gimnazija
je namreč v
ponedeljek
sodelovala pri
praznovanju
evropskega
dneva jezikov.
de na število ljudi, ki govori slovenski
jezik. Še bolj tujejezični kot v Sloveniji so v Litvi, na Norveškem, Švedskem,
v Latviji in na Slovaškem. To kaže, da
se vse bolj zavedamo, kako pomembno
je znanje tujih jezikov. Prav tako je tudi
pomembno, da ne pozabimo na pomen
lastnega – slovenskega jezika. Očitno pa
slovenščina zanima tudi nekatere prebivalce evropskih držav. Poleg nekaterih
Ponedeljek:
pretežno
jasno, megla
10 | 24
»Brez muje se še
čevelj ne obuje,«
govori star rek. A
s paradižnikom,
ki raste na
dvorišču Branka
Gjergjeka iz
Prosečke vasi,
je drugače.
Že četrto leto
zapored je
vzniknil brez
truda kogar koli.
In to grapolo,
ki ga Branko
nikoli ni sadil
na domačem
vrtu. Še bolj
nenavadno je,
da je paradižnik
z njegovega
dvorišča letos
prvič zrastel do
višine kar treh
metrov in 70
centimetrov s
približno 150
sadeži. Branko
zatrjuje, da s
šestletnim sinom
Alešem (na
fotografiji) nista
storila prav nič
posebnega. J. D.
Zdravilišče Radenci Dan
30. 9. 2011 in 1. 10. 2011
Spoštovani,
src
Dela
srcemms
denci
a
R
e
č
iš
il
v
Zdra
1. 10. 2011
30. 9. 2011
in
bolezni srca in ožilja so glavni vzrok obolevanja in prezgodnje smrti tako v evropski uniji kot tudi v
celotnem razvitem svetu. Ob svetovnem dnevu srca so Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, Zdravilišče Radenci in ZZZs Oe murska sobota pripravili dvodnevni dogodek »Delam s srcem«, ki bo potekal 30. 9. in 1. 10. 2011. Na dogodku bodo priznani strokovnjaki govorili o pomenu skrbi za zdravo
srce in preventivnih ukrepih na področju kardiovaskularnih obolenj.
DELA
srcEMMS
Vabimo vas, da se v petek, 30. 9. 2011 ob 11. uri v prostorih zdravilišča Radenci udeležite strokovnega predavanja, na katerem bosta strokovnjaka s področja medicine in farmacije govorila o
dejavnikih tveganja in preventivi srčno-žilnih obolenj. Popoldne, ob 13. uri bo sledila okrogla miza,
»Dejavniki tveganja in preventiva na področju kardio-vaskularnih obolenj in vpliv na
absentizem«, ki jo bo vodil Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časnika Finance.
DELAM S srcEM
PROGRAM , petek 30. 9. 2011
strokovni predavanji:
Poskrbeli »Dejavniki
bomo za številne
spremljajoče
dejavnosti
- tako za najmlajše
kot tudi za najstarejše.
11.00 – 12.00
tveganja
in preventiva
na področju
kardio-vaskularnih
obolenj« med
njimi naj omenimo
brezplačne
krvnega
tlaka in sladkorja
ter holesterola
Andrej Vugrinec,
dr.meritve
med. spec.
internist,
Zdravilišče
Radenci v krvi, delavnice na
temo srca»Uporaba
ipd. V soboto
1.10.2011
pa se bodo zvrstili
»pohod
za zdravo srce«, tek pod
sloganom »te12.00 – 13.00
zdravil
in prehranskih
dopolnil
pri kardio-vaskularnih
boleznih«;
čem za zdravo
srce, ne
za dobermag.
čas«, vodna
dr. Matjaž
Ravnikar,
farm. aerobika v termalnem kompleksu zdravilišča Radenci,
testiranje
športnih
copat
in
ur,
nasveti
o
zdravi
prehrani
…
13.15 – 14.45 Okrogla miza:
»Dejavniki tveganja in preventiva na področju kardio-vaskularnih
Prilagamoobolenj
programindogodka
vas v pričakovanju vaše udeležbe 30. 9. in 1. 10. 2011 lepo pozdravpliv nainabsentizem«
vljamo. sodelujejo:
- dr. Matjaž Ravnikar, strokovnjak s področja farmacije in uporabe zdravil,
- Tatjana Krajnc Nikolić, vodja enote za zdr. statistiko na Zavodu za
mladen Kučiš
Ivan Tibaut
Roman Buzeti
zdravstveno varstvo M. Sobota,
Direktor, Zdravilišče Radenci, d.o.o.
Direktor, ZZZs Oe murska sobota
Direktor, Vzajemna d.v.z.,
- Ivan Tibaut, direktor Zavoda za zdr. zavarovanje Slovenije, OE M. Sobota,
Pe murska sobota
- Mladen Kučiš, direktor Zdravilišča Radenci.
Okroglo mizo bo povezoval g. Peter Frankl, direktor časnika Finance
9:00 – 12:00
Srčkove delavnice – medgeneracijske delavnice na temo »Delam s srcem«.
8:00 – 11:00
Srčkov utrip - Brezplačne meritve krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi.
PROGRAM, sobota 1. 10. 2011
9.00
10.30
DrUŽInsKI
POHO
D »Za
zdravo srce«
ob vrelcih
Radencihnaslov
(približno 5 km
Prosimo vas,
da udeležbo
potrdite
najkasneje
do ponedeljka,
26.življenja
9.2011 navelektronski
hoje)
[email protected]
ali telefonski številki 02/520 27 11.
start TEKa »Tečem za zdravo srce, ne za dober čas« na 5,4 km, krožna proga po
radenskem parku, start in cilj pred hotelom Radin
12.00 in 14.00 aErOBIKa – »srčkova vodna aerobika« v termalnem kompleksu Zdravilišče Radenci
NE SPREGLEJTE:
Od 9.00 do 14.00: Meritve in predstavitve Garmin naprav
Test športnih copat v izvedbi superge.si
stojnice / degustacije in predstavitve zdrave prehrane ter zdravega načina
življenja
Udeleženci, pohodniki in tekači imajo 1.10.2011 brezplačen 3-urni vstop v termalni kompleks Zdravilišča
Radenci, spremljevalci in ostali, ki se želijo udeležiti vodne aerobike pa imajo ta dan v času od 11:00 do 14:00
ure 50% popust na 3-urno vstopnico za kopanje.
VLJUDNO VABLJENI!
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
trimesečno,
v sosednjih državah govorijo slovenski
jezik tudi posamezniki v Litvi, na Češkem in Slovaškem, v Nemčiji ter celo
na Švedskem in Cipru.
Jerneja Domajnko
i
Mednarodna
fotografija tedna
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Nedelja:
pretežno
jasno, megla
9 | 24
Od leta 2001 vsako leto 26. septembra po vsej Evropi praznujemo evropski dan jezikov
V četrtek, 29. septembra, sonce vzide
ob 6. uri in 57 minut, zaide ob 18. uri
in 46 minut. Tako bo dan dolg 11 ur
in 49 minut. V torek, 4. oktobra, ob
5. uri in 15 minut bo na nebu nastopil
prvi krajec.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
www.vestnik.si | e: [email protected]
V ponedeljek so praznovali jeziki
vestnikov koledar
MIHAEL
stran 20
Velika večina Slovencev govori vsaj en tuji jezik, tretjina pa kar tri ali več
Andrej Velkavrh
Č – 29. september
VESTNIK
Fotografija Jerneja Domajnko
vreme Petek:
pretežno
jasno
10 | 23
Fotografija Nataša Juhnov
20
datum: 29. 09. 2011
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
Poskrbite za čisto pitno vodo v svojem domu
Kakovostni in cenovno ugodni
filtri nemškega proizvajalca –
hišni ali kuhinjski
Odstranijo klor, vodni kamen,
bakterije, viruse, pesticide,
nitrate, fungicide, težke minerale,
organske in druge nečistoče.
http://ekopomurje.si
in 041 326 434