1. No category

Mura in sodni stroški
Družinski zakonik
Spor v avstrijski Radgoni
Pomurski upokojenci kritični
Je pritožba na
ustavno sodišče
smiselna
Odločalo se bo
na referendumu
Trideset let na
kraju zločina
Matoz ne zaračunava zastopanja
Civilna iniciativa: s pravico istospolnih parov do posvojitve otrok
okrnjena pravica do matere in očeta
SGP Pomgrad
ZDUS narekuje,
nezaželen za mejo kaj naj delajo,
financira pa
Politiki in podjetniki Bad Radkersburga kritizirajo svojo oblast zaradi
le minimalno
oddaje del slovenskemu podjetju
Stran 2
Stran 3
Stran 4
Stran 17
Stran 9
Alojz Nemec, forenzik
Zvesto predan kriminalistični
službi je tri desetletja iskal
sledi storilcev kaznivih dejanj
19. januarja 2012
Murska Sobota, leto lxiv, št. 3, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Tožbe zaradi prevelikega hrupa ob cesti G1-3
V premislek
Do julija poplačani vsi tožniki?
Družina
kot iz oglasa
Država je po šestih letih pravdanja le začela izplačevati dolg do prebivalcev ob cesti od Maribora do Dolge vasi
A. Nana Rituper Rodež
M
ama, oče in otroci. Vsi nasmejani. Pa še kakšen pes, ki
zaokroži družinsko radost.
Koliko je pravzaprav takih, »idealnih
družin«, ki jih najdemo v oglasih za
praške, juhe iz vrečk ali v slikanicah
za otroke. Verjetno bolj malo. Življenje
ni idealno in vsi ne morejo v družinski album nalepiti tipičnih družinskih
fotografij. Pride kaj vmes, da otroci ne
živijo v družinah kot na fotografijah
ali v oglasih.
Mama ostane sama z otroki, se preseli k svojim staršem ali samo k mami.
Morda si poišče novega partnerja ali
celo partnerico. Pa tudi oče lahko ostane z otrokom sam in si srečo išče v novi
družini ali partnerski skupnosti. Koliko
otrok pa odraste pri dedkih in babicah
ali samo pri enem od njih? Malo je družin, kjer bi svojo vlogo kot iz učbenika opravljala skrbna, topla in ljubeča
mama ter odločen in pokroviteljski oče.
Te vloge se v resničnem življenju velikokrat izgubijo ali spremenijo. Ni pa tudi
nujno, da otrok ljubezen, toplino in varnost prejema ravno od svojih staršev.
Fotografija Nataša Juhnov
Novembra lani je država tožnikom v
odprtih sodnih postopkih, povezanih
z odškodninskimi zahtevki za življenje v primežu težkih tovornjakov na
državni cesti G1-3, ponudila poravnalne ponudbe. Če se prebivalci strinjajo
s ponujeno višino odškodnin, jim jih
bo država izplačala najpozneje v pol
leta, to je do julija 2012. Država je brez
orožja, s katerim bi zadrževala izplačilo, ostala septembra lani, ko je vrhovno sodišče dokončno pritrdilo stanovalcem ob cesti mimo Maribora in
do dolgovaškega mednarodnega mejnega prehoda.
»Od novembra je bila po pravnomočnih sodbah in potrjenih poravnavah odškodnina doslej izplačana približno petdesetim strankam,«
je povedal odvetnik Silvo Belec, ki v
največji množični pravdi v Sloveniji
zastopa dve tretjini tožnikov od 2100,
kolikor jih je vseh. Čeprav na poravnalne ponudbe ne gleda več tako pesimistično, kot je zaradi zavlačevanja države še pred dvema mesecema,
kljub temu umirja žogico ob rahlem
navdušenju pri izplačilih: »Država
nas je že večkrat negativno presenetila. Vsako ponudbo pregledamo in k
njej damo pripombe. Višine ponudb
so približno enake tožbenim zahtevkom. Moram tudi priznati, da vlada
redno potrjuje ponudbe.« Finančno
ministrstvo denar za odškodnine nakazuje na fiduciarni račun odvetniške
pisarne, ki zneske potem nakaže naprej. Do novembra lani je bilo izplačanih 6,5 milijona evrov in rešenih 628
primerov.
Janez Kaučič, zastopnik lokalnih
prebivalcev v pravdi proti državi predvsem z radgonskega konca, pravi, da
je bilo do ponedeljka za približno sto
petdeset njegovih strank izplačanih
za pol milijona evrov odškodnine.
Nadaljevanje na 2. strani
Z dokončanjem pomurske avtoceste so si najbolj oddahnili ljudje ob glavni cesti Gornja Radgona–
Dolga vas, saj je država po omenjeni cesti več kot desetletje dovolila promet težkih tovornjakov in
vlačilcev, tudi do pet tisoč vozil na dan, ki so se zdaj preselila na avtocesto. Pomursko avtocesto
A5 v povprečju letno prevozi poldrugi milijon tovornjakov, kar mesečno znese okoli 120 tisoč, na
dan pa je to nekaj nad štiri tisoč težkih vozil. Preden je bil tovorni tranzitni promet preusmerjen
na novo pomursko avtocesto, ki so jo dokončno odprli oktobra 2008, je mimo hiš krajanov na
cesti do dolgovaškega mejnega prehoda – na fotografiji –, nekatere so od ceste oddaljene le
dober meter, prav tako vozilo okoli 1,4 milijona tovornjakov na leto.
Nepreslišano
Od kod potem zagovornikom idealne
družine in pobudnikom referenduma
o družinskem zakoniku ideja, da lahko ravno in samo oče in mama otroku
zagotavljata tisto, kar potrebuje, da
se razvije v zdravo osebnost? Mar niso
ravno v družini, kjer se oče in mama ne
razumeta ali ne razumeta svoje očetovske oziroma materinske vloge, otroci
najpogosteje žrtve. Trpka izkušnja iz
»idealnega« družinskega življenja lahko otroka zaznamuje za vse življenje.
Žal naša družba z vsemi svojimi institucijami ne odkriva in ne zaznava
otrok, ki so v stiski, ne vidi v njihovih
očeh ali drži žalosti in strahov. Naša
družba se prevečkrat bolj ukvarja s
tem, da bi imela lepe družinske slike.
Ki pa so pogosto zlagano resnične.
Naročnik
Ob 130-letnici zdraviliške dejavnosti v Radencih vam
Zdravilišče Radenci podarja kopanje za eno osebo.
akcija
Akcija
1=2
plača eden,
kopata se dva
Akcija traja od 15. 1. do 31. 1. 2012,
vsi drugi popusti izključeni.
Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na
naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik.
#
Karikatura Anton Buzeti
Velja za celodnevno kopanje
v termalnem kompleksu
Zdravilišča Radenci.
2
aktualno
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Spremenjen program izvajanja pomurskega zakona
Razvojne prioritete ovira podjetnikom?
Program spodbujanja konkurenčnosti regije izloča trgovino in projekte, ki lahko kandidirajo na razpisih ministrstva za kmetijstvo
Že za december je bil obljubljen javni
razpis v okviru pomurskega zakona iz
instrumenta – 1: za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje
novih delovnih mest. Razpisana sredstva za letos in prihodnje leto naj bi
znašala 6,3 milijona evrov, dodatno pa
3,6 milijona evrov neporabljenih sredstev Evropskega sklada za regionalni
razvoj. To so sredstva, ki jih Pomurje
ni izkoristilo za vzpostavitev regionalnih razvojnih centrov, za kar je bilo na
voljo 30 milijonov evrov.
Razpisa decembra ni bilo, je pa vlada 22. decembra sprejela sklep o spremembi programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije 2010–2015.
Program vsebinsko ne posega v izvajanje zakona kot tudi ne v količino denarja. Cilji ostajajo spodbujanje začetnih
investicij, ustvarjanje novih delovnih
mest, prestrukturiranje gospodarstva
regije in dvig dodane vrednosti, spodbujanje novih tehnologij in razvoja,
polnjenje nezasedenega prostora v poslovnih in gospodarskih conah ter investicije na degradiranih območjih. Program izloča trgovino in igralništvo ter
projekte, ki lahko kandidirajo na razpisih ministrstva za kmetijstvo.
Program ohranja sofinanciranje
kot obliko pomoči in lastno finančno udeležbo. Kot je zapisano v programu, se bo instrument izvajal v dveh
Agroživilstvo in
geotermalna energija
V programu je zapisano, da na
razpisih ne morejo sodelovati podjetja, ki se lahko prijavijo
na razpise ministrstva za kmetijstvo. Hkrati pa program poudarja, da imajo prednost na razpisu
podjetja, ki bodo imela projekte
povezane s konkurenčnimi prednostmi regije, in med temi je tudi
agroživilstvo. Če bodo pripravljavci razpisa dosledno upoštevali omenjeno prioriteto konkurenčnih prednosti regije, se bo
zgodilo, da bodo ponovno točkovno visoko vrednoteni programi, povezani z geotermijo, agroživilstvom in turizmom. Vsi drugi
projekti pa bodo pri točkovanju v
podrejenem položaju in ne bodo
izpolnjevali točkovnega kriterija
za pridobitev subvencij.
vsebinskih sklopih, in sicer za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest ter za sofinanciranje raziskav in razvoja. Še
naprej ostaja kot oblika sofinanciranja subvencija. Pri začetnih investi-
cijah je lahko to neposredna subvencija ali subvencija obrestne mere. Za
sofinanciranje manjših začetnih investicij v podjetjih lahko nepovratna
sredstva dodelijo skupaj s posojilom v
okviru pomurske garancijske sheme.
Podjetje, ki pridobi garancijo pomurske garancijske sheme za bančno posojilo, je do porabe sredstev upravičeno tudi do subvencije obrestne mere
za to posojilo in subvencije za začetno
investicijo. Pomembno je tudi to, da se
kot prispevek lastnih sredstev v višini četrtine investicijskih stroškov šteje tudi posojilo, pridobljeno po tržnih
pogojih. Program določa tudi upravičene stroške, za katere je mogoče uveljaviti subvencijo oz. državno pomoč.
To so stroški nakupa zemljišč v višini
največ 10 odstotkov vseh stroškov, gradnja in nakup objektov, nakup strojev
in opreme, stroški nematerialnih naložb (prenos tehnologije ipd.) ter bruto
plača in prispevki za socialno varnost.
Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah meni, da sprememba programa pomeni korak naprej in
predvsem večjo in lažjo dostopnost
razvojnih sredstev za tista podjetja,
ki bodo vlagala v razvoj, in tudi to, da
se kot lastna udeležba štejejo bančna
posojila. Čeprav je bilo predvideno, da
se bo instrument spodbujanja razvoja človeških virov izvajal samostojno,
ne vidi nič slabega v tem, da se bo izvajal prek Zavoda RS za zaposlovanje.
Grah upa, da bo zavod sledil tistemu,
kar je zapisano v instrumentu, to pa je
pomoč in prilagajanje visoko izobraženega kadra za potrebe podjetij, ne pa
da bi se denar porazgubil v okviru že
tekočih programov zavoda.
V programu je pri prednostnih kriterijih, ki lahko odločilno vplivajo na
uspeh pri razpisu, poudarjeno tisto,
kar je povzročilo nemalo hude krvi v
ožjem vodstvu zbornice, ko sem poročal z zadnjega zasedanja tega gospodarskega foruma. Posebej je pou-
Lahko se zgodi, da
bo velik del projektov
na razpisu neuspešen
in bo denar ponovno
ostal neporabljen.
darjeno, da bodo imeli prednost pri
sofinanciranju projekti, ki bodo izpolnjevali naslednje merilo, in sicer povezavo s konkurenčnimi prednostmi
regije (geotermalna energija in obnovljivi viri energije, agroživilstvo in ra-
zvoj podeželja, turizem). Zakon resda poudarja konkurenčne prednosti
regije, vendar izrecno ne omejuje državne pomoči zgolj z vlaganji v poudarjene konkurenčne prednosti. Podjetniki, ki pričakujejo razpis in se nanj
pripravljajo, se bojijo, da bo hierarhija vrednotenja projektov (točkovanje)
vezana na naveden vrstni red. Če bo
tako, kar je velika nevarnost, se lahko zgodi, da bo velik del projektov na
razpisu neuspešen in bo denar ponovno ostal neporabljen.
To pa ne bo prvič, saj se je tretji
razpis ravno zaradi tega končal dokaj klavrno, kot tudi tisti s področja
socialnega podjetništva. Robert Grah
sedaj priznava, da so ga na to past že
opozorili nekateri podjetniki, zato
upa, da jim bo kot partnerjem uspelo
prednostne kriterije izenačiti in tako
omogočiti, da bodo vsi podjetniki in
podjetja v enakopravnem položaju.
O tem, kako bodo »vrednostno obtežili« prednostne kriterije, smo povprašali Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter ministrstvo
za gospodarstvo, vendar odgovorov še
nismo dobili. Prav tako nam območna
enota Zavoda RS za zaposlovanje še ni
odgovorila, kako se bo lotila spodbujanja razvoja človeških virov in kako bo
pritegnila k sodelovanju podjetja.
J. V.
Mura in sodni stroški za odvetnike
Tožbe zaradi hrupa
Je pritožba na ustavno sodišče smiselna
Do julija
poplačani
vsi tožniki?
Franci Matoz: »Odvetniška pisarna Matoz, d. o. o., nikomur ni zaračunala stroškov zastopanja«
Po hladni prhi, ki so jo doživeli nekdanji delavci Mure, prezaposleni v hčerinske družbe, z izgubljenimi tožbami na sodišču, jih bo to udarilo še po
žepu. Delavci so se odločili za tožbe
proti Muri, d. d., takrat, ko jim stečajni upravitelj ni priznal terjatev, ki so
jih imeli iz naslova neizplačanih plač,
odpravnin in prispevkov. Kar nekaj
tožb je že pravnomočnih in nobena
se ni končala v prid delavcev. Stečajni upravitelj, ki jih je takrat, ko zaradi lastnega dvoma ni bil pripravljen
priznati terjatev delavcev hčerinskih
družb, napotil na sodišče z razlago,
da po tej poti pridejo do pravične rešitve, bo zdaj, ko delavci tožbe izgubljajo, od njih zahteval povračilo sodnih stroškov.
Razširile so se tudi govorice, da
tudi odvetniki, ki so delavcem obljubili brezplačno pomoč, že izstavljajo
račune. Najpogosteje se je omenjalo
odvetnika Francija Matoza. Ta nam je
odgovoril, da zastopajo delavce nekdanje Mure pri uveljavljanju njihovih
terjatev do stečajne mase, ki jim jih je
stečajni upravitelj Mure, d. d., v steča-
ju prerekal. Delovno sodišče v Murski
Soboti in višje delovno sodišče v Mariboru sta v primerih nekaterih delavcev
Muralista, d. o. o., zavzeli stališče, da je
njihov zahtevek neutemeljen. Sodišče
se je oprlo na dejstvo, da je bil najprej
uveden stečaj Mure, d. d., in šele nato
hčerinskih družb, zato ti delavci naj
ne bi imeli pravic do matične družbe.
S takšnim stališčem sodišča se odvetnik Matoz ne strinja, čeprav so odločitve v nekaterih primerih pravnomočne. Ob tem pa poudari, da to ne velja
za preostale hčerinske družbe (Moška
in Ženska oblačila). Na vprašanje, zakaj
vztrajanje pri individualnih tožbah, odgovarja, da gre za različne individualne zahtevke na različnih podlagah. Ob
tem pa dodaja, da je kljub pravnomočnosti odločbe, ki po njegovem mnenju
temeljijo na vprašljivem stališču, smiselna pritožba na ustavno sodišče. Poudaril je še, da Odvetniška družba Matoz o. p., d. o. o., nikomur ni zaračunala
stroškov zastopanja in tega tudi ne bo
storila, zastopanje v omenjenih zadevah je brezplačno.
J. V.
Tekstilnim podjetjem primanjkuje kadra
V Pomurju naj bi obudili tekstilno šolo
Prvi korak usposabljanje odraslih prek MIC-a, nato izobraževanje mladih – Mojca Lukančič: »Tovrstnega
kadra že zdaj primanjkuje, z leti pa ga bo vse manj, zato je nujno, da šole ta kader ponovno izobrazijo«
Predstavniki Zavoda za zaposlovanje,
Pomurske gospodarske zbornice, šol
in podjetij, ki se v Pomurju ukvarjajo s
tekstilno in konfekcijsko dejavnostjo,
skušajo oblikovati strategijo zagotavljanja kadra za kratkoročne in dolgoročne
potrebe tekstilnih podjetij v naši regiji.
Sodelujoči so se na sestanku strinjali, da v Pomurju primanjkuje kadra v
tekstilni industriji. Kot pravi Cvetka
Sreš z murskosoboškega zavoda za zaposlovanje, se pri njih dnevno srečujejo s potrebami po delavcih iz te stroke,
vendar jih ni. Zato bi bilo treba ponovno vzpostaviti izobraževanje za tekstilne poklice ne le na poklicni ravni,
ampak tudi na višje- in visokošolski.
»Glede na potrebe podjetij imajo kadri tekstilne in konfekcijske stroke v
Pomurju dobre možnosti, saj podjetja
ne želijo ostati le pri dodelavnih poslih, temveč delati z višjo dodano vrednostjo in razvijati ter tržiti lastne blagovne znamke. Naš zavod bo pri tem
odigral pomembno vlogo, tako pri napotitvi brezposelnih oseb na ustrezna
delovna mesta kot tudi z razvijanjem
primernih ukrepov aktivne politike
zaposlovanja, ki bodo omogočili praktično usposabljanje, prekvalifikacije
iskalcev zaposlitve in podobno,« pravi Sreševa. Kot še dodaja, je bilo lani v
Pomurju razpisanih 520 delovnih mest
za kadre v tekstilni stroki, zapolnili pa
so jih lahko le 350. Glede na potrebe in
ob upoštevanju fluktuacije zaposlenih
bi jih podjetja v naslednjih letih potrebovala sto na leto.
Prvi korak, ki ga lahko naredijo, je
usposabljanje odraslih v sodelova-
nju z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) Pomurje. Ker pa
so težave predvsem pri zagotavljanju
mlajših kadrov, bo v naslednjem koraku treba razmisliti o šolskem izobraževanju. To pa pomeni v regiji in na
naših šolah ponovno uvesti tekstilne
izobraževalne programe.
Kot je povedal Ludvik Sukič, ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole
Murska Sobota, je bila ta edina šola v
regiji s tekstilnim programom, ki pa
ga že več kot pet let ne izvaja. Da ga
bodo dobili nazaj, bodo morali najprej
pridobiti ustrezno verifikacijo pri šolskem ministrstvu. Seveda pa je veliko odvisno od zanimanja mladih, in
če bo to zadostno, bi jim lahko uspelo ponovno pridobiti tekstilne izobraževalne programe. Vpis bi bil možen
šele v šolskem letu 2013/14, saj je razpis za naslednje šolsko leto že pripravljen. Kot še dodaja Sukič, bi se šola že
takoj lahko lotila reševanja problema
pomanjkanja tekstilnega kadra, to je
izobraževanja odraslih, za kar je prek
MIC-a tudi verificirana.
Mojca Lukančič, solastnica Aha skupine in Mure, pa je ob tem izrazila še
eno skrb, in sicer, da tovrstnega kadra
že zdaj primanjkuje, z leti pa ga bo vse
manj. Zato je nujno, da šole ta kader
ponovno izobrazijo. »Prekmurje je eno
redkih središč tekstila v Evropi, ki ima
še ogromno znanja, zato bi naredili veliko nacionalno škodo, če bi to tradicijo opustili.« Pri tem je Lukančičeva
tudi potrdila, da podjetje ne potrebuje
le šivilj, ampak tudi kreativne kadre.
C. K.
Država je po šestih
letih pravdanja le
začela izplačevati dolg
Nadaljevanje s 1. strani
Pri plačilu odškodnin, kjer tožniki
zahtevajo okoli 14 milijonov evrov, so
odškodnine odvisne od več meril: od
statusa tožnikov, oddaljenosti hiše od
ceste, časa vložitve tožbe in časa dejanskega bivanja na naslovu. Njihova
višina se giblje od 2400 do 7000 oziroma 8000 evrov. Po cesti G1-3 je mimo
hiš krajanov, nekatere so od ceste oddaljene le dober meter, peljalo kar 1,4
milijona tovornjakov na leto. Muk je
bilo konec, ko se je oktobra 2008 ta
promet preusmeril na avtocesto.
Pol milijona evrov
za Cankarjevo ulico
Devet let pa so se z državo pravdali prebivalci murskosoboške Cankarjeve ulice: vrhovno sodišče je potem
decembra 2007 razsodilo, da so prebivalci upravičeni do odškodnin, ker
je država dopustila, da so jim težki
tovornjaki grenili življenje. »Država
je s tem, ko je cesto v bivalnem naselju spremenila v cesto z mednarodnim tovornim prometom, posegla v
življenjsko okolje teh ljudi,« je povedal Jože Korpič, zastopnik prebivalcev
Cankarjeve ulice. »V začetku so menili, da je cesta javno dobro in da posamezniki oziroma zasebniki nimajo nikakršnih možnosti dokazati svoj prav.
To je prvi primer, ko je bila država razglašena za odgovorno,« pa je dejal odvetnik Oskar Norčič, ki je v tožbi proti
državi prebivalce zastopal do upokojitve. Država je bila 41 tožnikom dolžna
plačati od 2921 do 8345 evrov, odvisno
od posameznega primera, kar je skupaj zneslo 573 tisoč evrov.
Andrej Bedek
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
Družinski zakonik
Komentar
Odločalo se bo
na referendumu
Civilna iniciativa vztraja, da je s pravico istospolnih parov do
posvojitve otrok okrnjena otrokova pravica do matere in očeta
Kmalu se nam spet obeta referendum,
tokrat o družinskem zakoniku. Pobudo za referendum je dala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki ji
je pred dnevi tudi uspelo zbrati dovolj
podpisov. Razprava o tem pa je precej
razdelila slovensko javnost.
Na ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve pravijo, da zakonik
celovito zajema reformo družinskega
prava, katere temeljno vodilo je izboljšanje pravnega in dejanskega položaja otrok v naši državi. Družinski
zakonik v ospredje postavlja otroka.
Vsi otroci morajo imeti enake pravice
ne glede na to, v kakšni družini živijo.
Družina je zato povsod, kjer je otrok.
Pobudnike referenduma najbolj
moti prav to, široka definicija družine in s tem nova pravna ureditev istospolnih partnerstev, ki jim dovoljuje
posvojitev otrok. Predsednik civilne iniciative Aleš Primc pravi, da zakonik ne spoštuje temeljne otrokove pravice, da ima skrbno in ljubečo
mamo ter očeta. Na vprašanje, ali nov
družinski zakonik ne daje otroku še
več pravic, med drugim tudi pravico
do istospolnih staršev oz. skrbnikov,
pri tem pa ne odvzema nobene druge,
še najmanj pravice do očeta in matere, Primc med drugim za Vestnik odgovarja: »Otroku ne morete dati pravice do istospolnih staršev, ne da bi
mu obenem odvzeli pravico do mame
in očeta. Predvsem pa sem prepričan,
da se s tem otroci ne bi strinjali.« Zavrača tudi mnenje nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da je za otroka pomembno, da starši igrajo vlogo očeta
in matere, pri tem pa ni nujno, da sta
moškega in ženskega spola. »Otrok
3
potrebuje skrbno in ljubečo mamo in
očeta. Istospolna partnerja se lahko
trudita igrati te vloge, vendar moški
par lahko nadomesti le očeta, ne pa
mame, ženski par pa le mamo, in ne
očeta.« Definicija družine bi po mnenju iniciative morala biti, da je poslanstvo življenjske skupnosti ženske
in moškega snovanje družine, se pravi
rojstvo otrok. To naj bi bilo v novem
družinskem zakoniku črtano in je poslanstvo življenjske skupnosti ženske
Na ministrstvu pravijo, da je družina
tam, kjer je otrok.
in moškega izenačeno s poslanstvom
skupnosti dveh žensk ali dveh moških.
V civilni iniciativi predvidevajo, da
bo referendum 11. ali 25. marca in bo
potekal vzporedno z nekaterimi na-
Tudi v Pomurju zbrali
kar nekaj podpisov
Kot pravijo v civilni iniciativi, so
z zbiranjem podpisov in podporo ljudi zelo zadovoljni. Pri tem
je sodelovalo po vsej Sloveniji več
kot 500 aktivistov. V Pomurju je
bilo zbranih (skupaj z UE Ormož)
1742 podpisov. Aktivni pri zbiranju teh v naši regiji so bili tudi
člani regijskega odbora stranke Nova Slovenija (NSi). Kot je v
imenu odbora povedal poslanec
Jožef Horvat, so večino podpisov
zbrali že pred odločitvijo ustavnega sodišča, ki je nedavno dovolilo nadaljevanje zbiranja. V
Murski Soboti, Beltincih in Veliki Polani so imeli postavljene
tudi stojnice, v nekaterih drugih
krajih pa so ljudi angažirali tudi
prek telefonov. Tako naj bi pridobili vsaj okrog 350 podpisov.
Kot še dodaja Horvat, ima nov
družinski zakonik vrsto dobrih rešitev, sporni pa se zdijo le trije členi, predvsem pa moti redefinicija
družine. Mnenja je, da se istospolna partnerska skupnost ne more
izenačiti s partnersko skupnostjo
matere in očeta, ki je najboljše
možno okolje za razvoj otroka.
domestnimi županskimi volitvami.
Referendumsko vprašanje pa bo približno takšno: Ali ste za to, da se uveljavi družinski zakonik?
C. K.
Otroci ujeti
med pravice
Ciril Kosednar
Z
godba o družinskem zakoniku je navidezno ujeta med
pravico do svobodne izbire družinskega življenja na
eni in pravice otrok na drugi strani.
Nasprotnike zakonika najbolj moti široka definicija družine, ki pravi, da je družina tam, kjer je otrok, kar med drugim
istospolnim partnerjem dopušča posvojitev otrok. Ob tem
zatrjujejo, da nimajo nič proti istospolno usmerjenim in da
v določenih primerih celo zagovarjajo njihove pravice, nasprotujejo pa pravici do posvojitve otrok. Toda, ali ni pravica
do posvojitve in vzgoje otrok prav tako pravica? Da bi se lahko kosali s to težavo, so v zgodbo vnesli diskurz o otrokovih
pravicah. Na prvi pogled smiselno, saj ne gre več zgolj za istospolni par, ampak za nekoga tretjega, katerega pravice je
prav tako treba upoštevati. Toda za katere otrokove pravice
tukaj gre in za katere je otrok prikrajšan? Konvencija o otrokovih pravicah eksplicitno ne govori o pravici do matere in
očeta, še posebej ne, da morata biti različnega spola. Govori
predvsem o pravici otrok do staršev in skrbnikov v smislu, da
so ti dolžni skrbeti zanj. In kdor pravilno bere družinski zakonik, tudi ve, da ta ne izključuje nobene pravice, ampak jih
le še razširi.
Zato se ne morem znebiti občutka, da gre pri nasprotnikih
zakonika predvsem za bojazen pred tem, da bo otrok v istospolni zvezi prav tako postal istospolno usmerjen. Tukaj se
že v osnovi izraža nestrpnost do istospolne usmerjenosti, kar
pa moramo vzeti kot normalen odziv nekaterih heteroseksualcev. Toda dejstvo je, da ni nujno, da istospolni pari vzgojijo otroka s podobnimi nagnjenji, kakor tudi ne, da heteroseksualni pari vedno vzgojijo le otroka s heteroseksualnimi
nagnjenji.
Najbolj znane teorije o spolni usmerjenosti res govorijo o
tem, da imata tako mati kot oče velik pomen pri tem, da bo
otrok »normalno« spolno usmerjen. Toda, ali gre tukaj res za
to, da morata biti tudi različnega spola? Zakaj potem do istospolne usmerjenosti pride tudi v heteroseksualnih družinah?
Morda zato, ker heteroseksualni starši ne odigrajo dobro svojih vlog? Zato vse več strokovnjakov danes poudarja pravilno igranje vlog matere in očeta pri vzgoji otrok. Vemo pa, da
lahko tudi istospolni partnerji te igrajo zelo dobro.
Edini resen pomislek, ki se ob posvojitvi otrok istospolnih partnerjev pojavi, je, da bo takšen otrok v javnosti deležen čudnih
pogledov okolice, ki še ni pripravljena na to. Toda izgovarjati se, da družba še ni pripravljena, hkrati pa v njej prav takšno
stanje ustvarjati, se zdi protislovno in neodgovorno.
Družinski zakonik = negodovanje, razburjenje, izogibanje ...
Diskriminacijski slogan
Slogan Aleša Primca in podpornikov »Za edino pravo družino«,
torej takšno, v kateri otrok živi
z materjo in očetom, je diskriminacijski, saj po uradnem popisu prebivalstva leta 2002 v
najpogostejšem tipu družine
(zakonski par z otroki) živi le 53
odstotkov vseh prebivalcev. Sodeč po omenjenem sloganu torej vsi drugi živijo v »nepravih
družinah«. Iz podatkov popisa iz
leta 2002 je tudi razvidno, da je
takrat 80 odstotkov otrok živelo v družinah z obema roditeljema. Za nasprotnike zakonika sta
najbolj sporna del, ki omogoča
možnost posvojitve biološkega otroka partnerja v istospolni
zvezi, in opredelitev družine, v
javnosti pa se je manj ali skoraj
nič poudarjalo, da družinski zakonik v ospredje postavlja pravice otrok, med drugim prepoveduje telesno kaznovanje in
ponižujoče ravnanje z otroki,
zagotavlja večjo skrb za družino ter v ničemer ne krni tradicionalne družine (oče, mati,
otrok).
Te dni poleg zdrah v parlamentu največ prahu dviga zgodba o družinskem
zakoniku, ki je Slovenijo razdelil na
dva pola. Potem ko je konec minulega
leta ustavno sodišče dovolilo referendumsko vprašanje, je vodji Civilne iniciative za družino in pravice otrok do
6. januarja 2012 uspelo zbrati 40.000
podpisov, kolikor jih je bilo potrebnih
za razpis referenduma o družinskem
zakoniku, ki med drugim omogoča posvojitev otrok istospolnim partnerjem. Pojavila so se namigovanja,
da je zbiranje podpisov za razpis referenduma potekalo tudi na podlagi
polresnic, na kar je opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek
Travnik ter državljane pozvala k iskanju verodostojnih informacij o vsebini družinskega zakonika ter strpnosti
do drugače mislečih.
Da je vprašanje zares pereče, je bilo
zaznati tudi na ulicah Murske Sobote,
kamor sem se odpravila poizvedovat
po mnenju mimoidočih. Sogovornike
je bilo težko najti, saj je bilo pri večini že samo ob omembi besedne zveze
»družinski zakonik« zaznati negodovanje in razburjenost ter izjave, da o tem
ne želijo govoriti. Vendar jih je nekaj
kljub vsemu povedalo svoje mnenje:
Martina iz Murske Sobote, 36: »Sem
proti referendumu, ker menim, da
bi ustavno sodišče moralo preprečiti
njegov razpis,
saj se s tem
posega v pravice manjšin.
Podpiram, da
imajo homoseksualni pari
iste pravice
kot heteroseksualni, torej tudi možnost posvojitve otrok. So pa določila glede posvojitve precej stroga,
tako da ne more vsak posvojiti otroka. Bolj pomembno se mi zdi, kakšen
je odnos med partnerjema, kot to, da
sta to prav oče in mati.«
Jasenka
iz Murske
Sobote:
»Sem proti zakoniku. Brala sem veliko
študij, v katerih istospolni
odgovarjajo,
kdo je kriv, da
so postali to,
kar so. Njihove iskrene izpovedi so pokazale, da so za njihovo nagnjenje krive matere, ki so jih napačno vzgajale.
Na osebnost vplivajo dednost, okolje
in lastni razvoj. Menim, da ne morejo
posvojiti otrok. Ta značilnost se lahko
tudi spremeni, če oseba dela na sebi
in če se zna spoprijeti s svojimi čustvi
in s seboj. Podpiram to, da se bo o tem
odločalo na referendumu, saj se ljudje
morajo znati v življenju odločati, imeti
resna stališča in poslušati svojo vest.«
Štefan
iz Murske
Sobote, 66:
»Slišim ene in
druge skrajnosti, sem pa za
to, da bi bilo
nekje v sredini.
Vrednote družine se z vsebino družinskega
zakonika nekoliko razvrednoti. Vendar
imamo v parlamentu izvoljene ljudi za
odločanje o tovrstnih vprašanjih, tako
da bi lahko denar, ki se bo namenil za
referendum, porabili drugod.«
Helena iz Murske Sobote, 61: »Nobeni
družini ne bo nič odvzeto, če bo družinski zakonik sprejet, zato se mi zdi
škoda referenduma. Naj bi se odločala stroka, katere delo je to. In ne vem,
kako so lahko razsodili tako, da bo sedaj odločalo ljudstvo. O posvojitvah v
istospolnih družinah se mi zdi, da je to
le kamenček v mozaiku, saj do teh posvojitev sploh ne bo prišlo, ker je težko posvojiti otroke heteroseksualnim
partnerjem, kaj šele istospolnim, saj je
treba iti skozi dolgotrajne postopke.«
Dani iz Murske
Sobote, 33:
»Ve r j a m e m ,
da smo ustvarjeni, da živimo kot mož
in žena, oče
in mati. To je
družina, ne
pa istospolni
partnerji, saj
ne verjamem, da bi oni lahko vzgajali otroka tako, kot je Bog namenil, da
naj bi ga vzgajali. Obstajajo tudi ločitve partnerjev, vendar so to izjeme.
Ne podpiram posvojitve v istospolnih zvezah. Sem za to, da je referendum, da se ljudje sami odločimo.«
Pavla iz Celja, 58: »Istospolni imajo
tudi pravice kot vsi drugi. Ni mi všeč,
da bo o tem referendum, saj bi za to
morala poskrbeti država, ne pa ljudstvo. Moje mišljenje je, da smo vsi
enaki na tem svetu. Za vsem pa stoji
cerkev, ki je naredila že veliko gorja,
in to mi ni všeč.«
Tatjana Baligač
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica),
Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra.
IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št.
89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], trženje: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Politiki in podjetniki Bad Radkersburga kritizirajo svojo oblast zaradi oddaje del slovenskemu podjetju
SGP Pomgrad nezaželen za mejno črto
Vse kaže, da za sosede v Avstriji meje
še vedno obstajajo. Kako naj sicer drugače razumemo ogorčenost in gnev
zaradi odločitve Občine Bad Radkersburg, ko je na javnem razpisu za izvajalca del ureditve območja nekdanjega mejnega prehoda pred murskim
mostom izbrala slovensko podjetje.
Ne zanima jih tudi, da ne gre za katero koli podjetje, ampak za SGP Pomgrad iz Murske Sobote, ki se je že izkazalo z obnovo mostu čez reko Muro.
Radgonski most ima zanimivo zgodovino in vrsto mejnikov. Tako je leta
1929 odjuga uničila leseni most in
zgradili so novega, betonskega; 1945.
leta je nemška vojska ob umiku most
porušila, 1952. leta so postavili pomožni most (Bailey), 1968. pa zgradili novi armiranobetonski most. Leta
2008 sta obe mesti postali vzor drugim podobnim obmejnim mestom z
dvostranskim evropskim natečajem,
odmeven je bil vseevropski urbanistični natečaj, leta 2009 je SGP Pomgrad začel obnavljati obstoječi most
po načrtih projektanta iz Gradca in
mu dal sedanjo podobo, odprt pa je
bil leta 2010. Most je simbol sodelovanja obeh mest in meščanov, zato nima
le gospodarskega, ampak tudi sociološki in zgodovinski pomen. Namesto
ekonomije, odvisne od mednarodnega transporta, carine in trgovine, je pri
obeh mestih vse bolj v ospredju razvoj
turizma na temeljih kulture in dobre-
Fotografija Bernarda B. Peček
Tudi tokratni politični spor v sosednji avstrijski Radgoni je eden od mejnikov v sodelovanju in odnosu do sosedov na drugi strani reke Mure
SGP Pomgrad je bil izbran na javnem razpisu za ureditev območja nekdanjega mejnega prehoda na avstrijski strani kot
najugodnejši ponudnik, toda nekateri se s to odločitvijo Bad Radkersburga ne strinjajo.
ga sodelovanja, skupnega urbanističnega razvoja ob reki Muri in ohranjanja spomeniško zaščitenih stavb.
Toda nič kaj kulturne in prijateljske
niso izjave nekaterih lokalnih politikov, ko so očitali županu, da avstrijski
proračunski denar dodeljuje slovenskemu gradbincu. Predsednik uprave
SGP Pomgrada Tadej Ružič, ki se je si-
cer zavedal, da se bodo pri izvajanju
del na območju opuščenega mejnega prehoda, vrednih okrog 400 tisoč
evrov, spoprijemali z mnogimi težavami, je bil nad objavami v avstrijskih
medijih nemalo presenečen.
»Na razpisu smo bili izbrani v konkurenci drugih podjetij kot najugodnejši ponudnik. Gre tudi za nadaljevanje obnove mostu, ki smo jo mi
že izvajali, in za nadaljevalna dela pri
obnovi tega območja, ki pa so bila
razpisana posebej. Povabili so nas
k sodelovanju in smo se prijavili na
razpis. Sedaj čakamo, da bomo z investitorjem, ki ravna korektno, podpisali pogodbo, toda odzivi določene struje v politiki so bili res žolčni.
To pa ni pošteno, saj smo morali kar
sedem let čakati, da smo se lahko
prijavili na njihove razpise, medtem
ko njihova podjetja v Sloveniji niso
imela omejitev. Zdaj se bodo morali
tudi oni sprijazniti, da so v EU in da
se lahko vsi prijavimo na razpis. Zavedam se, da je tudi v sosednjih državah vse večja kriza, brezposelnost
in da se borijo za posle, toda kljub
temu bo treba upoštevati neko mejo
korektnosti in dobrih poslovnih odnosov. To je sedaj preizkus, ali so sosedje tudi v resnici pripravljeni sprejeti druge enakopravno ali pa bi radi
še naprej imeli le enosmerni tok,« je
prepričan Ružič.
Bernarda B. Peček
Težave ljudskih univerz se večajo z revščino države in ljudi
Socialno izključen se samoiniciativno ne bo izobraževal
V tem šolskem letu prihaja v učilnice LUMS-a dvesto učencev, če jim bodo odobrili prijavljene programe, ki bodo brezplačni, jih bo še več
Alenka Kučan:
»Nekdo, ki
ostane socialno
izključen nekje
na obrobju, se
samoiniciativno
ne bo vključil
v programe
izobraževanja,
zato je bila
finančna
spodbuda v
veliko pomoč.
Kar precejšen
delež naših
udeležencev
prihaja z zavoda
in pri nas
doseže osnovno
izobrazbo ali
pridobi prvi
poklic ali se ob
pomoči krajših
programov
usposobi
za delo.«
Ustavljeno sofinanciranje
In zakaj se je tako močno zmanjšalo število udeležencev usposabljanja
to jesen? Za to naj bi bili krivi ukrepi zavoda za zaposlovanje. Alenka Kučan je pojasnila: »Letos smo imeli specifične razmere, ker k nam Zavod za
zaposlovanje ni več napotil udeležencev, dokler nismo imeli urejenih svojih
proračunov. Tako smo imeli napotene
le tiste, ki so lani uspešno končali katerega od razredov osnovne šole in so
letos le nadaljevali šolanje, oz. za srednješolsko izobraževanje le tiste, ki so
končevali šolo. Drugim pa je bilo sofinanciranje izobraževanja ustavljeno in to se je poznalo tudi pri naših
programih. To se je do zdaj uredilo le
delno.« Obljubljeno jim je, da se bo ta
zanj dokaj velik strošek in mu socialna podpora ne zadostuje. Mogoče bi
se sami radi vključili v izobraževanje,
toda dokler jim zavod ne plača potnih
stroškov, raje počakajo,« je Kučanova
predstavila aktualne zaplete.
»Ljudsko« ni zastonj
Fotografija Bernarda B. Peček
»LUMS je bil in bo zavod, ki zelo dobro pozna pokrajino in ljudi in bo
imel vedno poseben pristop do ranljivih marginalnih skupin, saj z njimi
ne delajo zgolj zaradi dobička tako
kot mnogi drugi,« je prepričana Kučanova. Zadnji tak primer odličnega
sodelovanja je lutkovna predstava, ki
so jo izvedli varovanci Sončka in jo
prikazali soboškemu občinstvu 1. decembra.
Ali ima murskosoboška ljudska univerza, ki se je dolga imenovala delavska univerza, večje težave, ker deluje v pokrajini, kjer je življenjski
standard nižji, brezposelnost večja
in kjer znanje še vedno ni dovolj cenjeno? Alenka Kučan, ki je direktorica Ljudske univerze Murska Sobota
(LUMS) od prvega februarja letos, se
zaveda, da je sprejela vodenje izobraževalne ustanove v najtežjem času. Ko
je začela delati na LUMS-u leta 2003
kot organizatorka izobraževanja in
bila odgovorna za osnovnošolsko izobraževanje odraslih, je bilo še po sedem oddelkov osnovne šole za odrasle, zdaj pa sestavijo komaj dva. Prav
tako so imeli tudi več oddelkov srednješolskega izobraževanja. Alenka
Kučan ugotavlja: »Toda vedno težje
je ljudi motivirati za izobraževanje,
še posebno Rome.«
Že do zdaj je LUMS večino denarja
za svoje delovanje pridobil iz evropskih skladov in tako bo verjetno tudi v
prihodnje. Njihove najbolj prepoznavne dejavnosti so programi za dokončanje osnovne šole za odrasle, programi pismenosti in projektno učenje za
mlajše odrasle. V tem šolskem letu
prihaja v njihove prostore okrog 200
tečajnikov, pri njih pa je našlo začasno zaposlitev okrog 80 zunanjih sodelavcev. Pri tem dajejo prednost tistim profesorjem, ki so ostali brez
zaposlitve.
problem uredil po novem letu. Za pomursko regijo je to še kako pomembno, saj gre za skupine ljudi, do katerih
najtežje pristopajo in ki najbolj potrebujejo pomoč. »Nekdo, ki ostane socialno izključen nekje na obrobju, se
samoiniciativno ne bo vključil v programe izobraževanja, zato je ta finančna spodbuda zavoda za zaposlovanje
zelo pomagala. Kar precejšen delež naših udeležencev prihaja z zavoda, dosežejo pri nas osnovno izobrazbo ali
se usposobijo za prvi poklic, nekateri pa se ob pomoči krajših programov
usposobijo za delo. Zdaj pa je pač tako,
da ti ljudje brez pokritih stroških niso
več motivirani za sodelovanje. Razumeti moramo, da če nekdo prihaja z
drugega konca Prekmurja, je prevoz
Na LUMS-u so še vedno aktualni tečaji tujih jezikov, poleg angleščine so
vse bolj zanimivi tudi tečaji španščine, nemščine in ruščine; če se za tečaj zanima podjetje iz poslovnih razlogov, jim program prilagodijo. Je pa
res, da si nekateri predstavljajo, da bi
na »ljudski« moralo biti vse zastonj.
V naši regiji novo znanje še ni prepoznavno kot vrednota in možnost, ki
odpira nova vrata. Prav tako je Kučanova spoznala še, da direktorji pomurskih podjetij raje najemajo za izobraževanje neko podjetje ali posameznika
iz druge regije, še posebej iz Ljubljane.
Pa ni nujno, da bo tisti zunanji podal
več koristnega znanja kot domači organizator. Dejstvo je, da so cene, ki jih
postavi na primer nekdo iz Murske Sobote, za nekoga vedno previsoke, če pa
je ponudnik iz Ljubljane, pa ne.
LUMS ostaja še naprej »specialist« za
programe za potrebe etnične skupine
Romov. Tudi s temi programi to jesen
zamujajo. Želijo si pridobiti predvsem
tiste, ki so že pred časom izstopili iz izobraževanja ali potrebujejo le malo spodbude, da bodo nadaljevali izobraževanje.
Pri mlajših generacijah opažajo tudi to,
da mnogo staršev ne govori več s svojimi otroki v romskem jeziku, zato bodo
z novimi programi posvečali pozornost
tudi ohranitvi romske kulture in jezika.
Še vedno so aktualni tudi izobraževanje za starejše odrasle, univerza za
tretje življenjsko obdobje in usposabljanje za sobarice in voznike viličarjev. LUMS se je to jesen s 15 progra-
Podobne razmere
po vsej Sloveniji
Mag. Igor Kotnik, generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije, je o trenutnih razmerah na
ljudskih univerzah po Sloveniji in v
Pomurju, izjavil: »Stanje v pomurskih zavodih – ljudskih univerzah
je identično stanju v drugih slovenskih regijah. Glede na ekonomski
položaj se je povsod zmanjšalo število vključenih samoplačnikov, obseg in oblike programov pa so ostali na ravni preteklih let. To jesen se
je vpis zmanjšal tudi zaradi ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje,
vendar je to prehodnega značaja.
Vsi programi, ki jih izvajajo v pomurski regiji v okviru usposabljanja in priprav na NPK (nacionalna
poklicna kvalifikacija), dviga ravni
pismenosti, PUM-ov, centrov vseživljenjskega učenja, pa so ostali v
nespremenjenem obsegu.«
mi prijavil tudi na nov razpis šolskega
ministrstva za pridobitev sredstev iz
Evropskega socialnega sklada za izvajanje splošnih neformalnih programov. Prijavilo se je kar 80 izvajalcev iz
vse Slovenije, zdaj pa čakajo na rezultate in upajo, da bo delitev sredstev po
regijah in programih pravična. Novost
so tudi programi za zaposlene, kajti
Kučanova je prepričana, da so danes
zaposleni prav tako na neki način ranljiva skupina, ker si sami ne morejo
plačati izobraževanja in tečajev. Če bo
LUMS dobil odobrene prijavljene programe, bodo ti na voljo brezplačno. Seveda pa so morali predhodno za vsak
program najti zainteresirane partnerje
v okolju in so jih tudi našli.
Bernarda B. Peček
gospodarstvo
19. januarja 2012 | Vestnik |
Pomurkina vitrina – mrhovinarji, kje ste in kam ste šli?
Pomurka
Kekec bo
še sameval
Znanje, kdo je tebe ljubil?
Fotografija Nataša Juhnov
Ima Pomurje kapitalsko potenco in vizijo, da ne izgubi največ vrednega dela Pomurke – blagovnih znamk
Na neuspešni dražbi Pomurkinega
premoženja me je zbodlo nekaj popolnoma drugega kot to, ali je kupec
ali ga ni. Zbodel me je pogled na Pomurkine izdelke, ki so še skrbno zloženi v vitrinah sejne sobe, pa tudi
na vrsto priznanj za kakovost izdelkov in razvoj Pomurke, tudi uglednih
mednarodnih, ki jih je prejela v svoji zgodovini. Nekaj pa je gotovo - paleto mesnih polizdelkov in izdelkov,
ki jo je ob kakovostni ponudbi svežega mesa proizvajala Pomurka, ni
zmogla nobena od mesnih industrij
v nekdanji skupni državi. Prav tako
sem prepričan, da trenutno delujoča
mesna industrija z združenimi močmi
ni sposobna izdelati več kot tretjine
Pomurkine palete proizvodov. Večine teh danes ni več na trgu. So pa nekateri, ki so bili razviti in so se začeli
proizvajati v Pomurki, končali nekje
drugje, morda pod drugim imenom
ali pa niti to ne.
Ko danes poslušam nenehne razprave o dodani vrednosti, o vlaganjih
v znanje in razvoj, mi je kar slabo, saj
o tem pogosto govorijo ljudje, ki so ta
propad opazovali. Pa se takrat, v času
najhujšega jurišnega liberalizma, o
tem sploh pogovarjati niso hoteli. Za
Pomurje ni katastrofa, da se je sesula Pomurka. Katastrofa je, da se je s
tem sesutjem dovolilo, da je šlo v nič
toliko in toliko razvojnih let ter intelektualnega napora celotnih generacij, ki so razvile in spravile Pomurkine
proizvode na primerljivo svetovno raven, kar v prehrani ni tako enostavno.
Vitrina Pomurkinih izdelkov, ki so bili plod lastnega znanja in desetletja dolgega
razvoja. Gre za paleto izdelkov, ki bi ob zdravi pameti in malo manj mrhovinarstva
lahko paradirali – kot so že – na evropskem živilskem trgu, in to bistveno bolje od
danes najbolj razvpitega »polija«.
Tega znanja ni bil v celotni Pomurkini
agoniji od osamosvojitve naprej nihče
sposoben niti pripravljen zaščiti, kaj
šele poiskati pot, da bi v obliki proi-
zvodov ostalo na trgu. Bežen pogled
na vitrino sejne sobe nekdanje Pomurke dovolj zgovorno potrjuje, da
je Pomurka imela nešteto »polijev«, s
5
katerimi bi lahko ostala in preživela
ne samo na južnih, ampak predvsem
na evropskih trgih. Tudi kalvarija prebijanja na evropske trge bi bila bistveno lažja, če bi ključni igralci v slovenski mesni industriji nekoliko drugače
razumeli in tudi cenili razvoj. Predvsem pa bi ga morali razumeti tisti,
ki so imeli moč in kapital v lokalnem
okolju.
Tako kot sta se zavrgla znanje in
razvoj pomurskih podjetij, ki so pristala v stečaju, se ni zgodilo nikjer. In
ker je bilo potlačenih petdeset in več
let razvojnega dela, ne samo Pomurke, je regija tu, kjer je. Pašteta Kekec
je zgolj iskrica, ki odstira razsežnosti
potenciala Pomurkinega znanja. Žalostno pa je, da so vsi, ki so se hvalili s Pomurko, zadnjih deset let ravno
z njeno največjo vrednostjo, znanjem
in izdelki, ki so bili plod tega znanja,
delali kot svinja z mehom. Da o tem,
da so ga mrhovinarji tudi zlorabljali,
niti ne govorimo. Ob tem se zastavlja
vprašanje, ali ima Pomurje najprej kapitalsko potenco in vizijo, da ne izgubi ključnega in največ vrednega dela
Pomurke – blagovnih znamk Pomurka in Kekec, kjer bi moral biti »arhiviran« vsaj del nekdanjega pomurskega
razvoja in znanja in ki bi lahko bil dobra podlaga za ustvarjanje danes tako
opevane dodane vrednosti. Pomurkinega znanja žal, kot kaže, ne bo prodajala stečajna upraviteljica Pomurke, ampak stečajni upravitelj razvpite
družbe MIP DML.
J. Votek
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih
več kot 100 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo
največje potrebe v gradbeništvu,
storitvah in gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
elektrotehnik elektronik – 30, osnovnošolska izobrazba – 17, klepar krovec – 5, frizer – 3, zidar – 3, delavec
brez poklica – 2, kuhar – 2, kuharski
pomočnik – 2, natakar – 2, prodajalec – 2, strojni tehnik – 2, strojnik – 2,
tesar – 2.
Iščejo se tudi:
dipl. fizioterapevt (vs) – 1, doktor dentalne medicine – 1, doktor veterinarske medicine – 1, inž. kmetijstva – 1,
univ. dipl. psiholog – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
VESTNIK
lahko kupite
tudi na večini
pošt v Pomurju,
bencinskih
servisih ter skoraj
v vseh trgovinah
in trafikah.
www.pomurje.si
Najbolj razumna
prodaja v celoti
Po pričakovanjih prva javna dražba
Pomurkinega premoženja minuli ponedeljek ni bila uspešna, saj ni kupca,
ki bi bil pripravljen odšteti za celotno
Pomurko brez blagovnih znamk 21 milijonov evrov. Kupca ni pričakovala niti
stečajna upraviteljica Alenka Gril, saj
meni, da v Sloveniji ni kupca, ki bi plačal kupnino in tudi zagnal proizvodnjo
Fotografija nataša Juhnov
www.vestnik.si | e: [email protected]
Stečajna upraviteljica Alenka Gril
je na prvi dražbi ostala brez odziva
morebitnih kupcev.
v Pomurki. Prodajo Pomurke kot celote
bo nadaljevala in pričakuje, da jo bodo
pri tem podprli tudi ločitveni upniki.
Po njeni oceni bo naslednja cena nižja za od 20 do 25 odstotkov, kupca pa
bo skušala najti z zbiranjem mednarodnih ponudb. Šele po neuspešnem zbiranju ponudb bi lahko prišla na vrsto
prodaja po delih ali pa najprej prodaja
opreme in potem nepremičnin. Če pride do prodaje po delih, ima sedanji najemnik, družba Osem, ki proizvaja pašteto Kekec, dogovorjeno predkupno
pravico, sedaj pa mu bo stečajna upraviteljica podaljšala najemno pogodbo.
Že sedanja prodajna vrednost je bila
za sedem milijonov evrov nižja od priznanih terjatev ločitvenih upnikov, ki
znašajo 28 milijonov evrov. Ob tem je
seveda vprašanje, ali bo ob še nižji prodajni vrednosti v stečajni masi ostalo
kaj za poplačilo prednostnih in navadnih upnikov, predvsem 264 delavcev.
Alenka Gril poudarja, da so bili delavci
delno poplačani iz jamstvenega sklada,
pričakuje pa, da se bo kljub vsemu v
stečajno maso nateklo nekaj denarja za
morebitna poplačila delavcev. Štiri milijone evrov pričakujejo od Pomurkinega premoženja v tujini, saj v sodnem
postopku v Beogradu dokazujejo nesporno lastništvo Pomurke v Srbiji in
pričakujejo tudi izplačilo odškodnine
v omenjeni višini.
Popolnoma drugače se je za zdaj odvila zgodba z blagovnimi znamkami,
katerih lastništvo je bilo preneseno na
hčerinsko družbo Mipa in Pomurke MIP DML. Na prvi stopnji je Pomurka
tožbo izgubila, vendar so vložili ugovor, saj so prepričani, da v postopku
niso bila upoštevana vsa dejstva, ki so
pripeljala, tako stečajna upraviteljica,
do domnevno neupravičene odtujitve
blagovnih znamk in prenosa na novo
družbo. Uporabnik blagovne znamke
Kekec po sporazumu med stečajnima
upraviteljema Pomurke in MIP DML
plačuje koncesnino Pomurki, po rešenem pravnem sporu pa bo pripadla dejanskemu lastniku blagovne znamke.
Odškodninsko tožbo je Alenka Gril vložila tudi proti nekdanjim lastnikom in
vodstvu družbe, vendar o višini odškodninskega zahtevka ni bila pripravljena govoriti. Da s tožbo lahko uspe, potrjuje to, da so tudi organi pregona, ki
so preiskovali prodajo Pomurke Mipu
oziroma družini Volk, vložili kazenske
ovadbe proti nekdanjemu direktorju
ABC Internationala Darku Pejnoviču
in Vojtehu Volku.
J. Votek
lokalizirano
| Vestnik | 19. januarja 2012
Mariborski nadškofijski
ordinariat se je ponovno znašel
v središču dogajanja. Očitno
je, da bo kapitalska požrešnost
holdinga Kraševec & Co spravila
celotno premoženje v bančne
roke. Da so zadeve resne in zelo
verjetne, dokazuje že to, da so
se na nadškofijsko premoženje
usedle avstrijske banke, ki so po
svoji filozofiji dokaj naklonjene
cerkvenim krogom.
Po izraženem protestu apaških
kmetijcev in hkratni obljubi,
da bodo znamenite lagune za
odpadno gnojevko še do poletja
odstranili, so jih iz sosednje
avstrijske Radgone zaprosili, naj
tega za božjo voljo ne storijo, saj
nujno potrebujejo hranilnike za
aromatičen plin – žveplovodik.
Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se še
vedno bodejo okrog zemlje, ki
naj bi jo bil dolžan Dars. Dobro
bi bilo, da bi opravili mediacijo,
in to v bioplinskem observatoriju
v Bučečovcih. Tam bi lahko
prišli do manjkajoče gošče, ki bi
lahko bila dober nadomestek za
izginulo prst.
Dobro obveščeni vedo povedati,
da si NKBM Leasing močno
prizadeva, da bi moravska občina
zanemarjeno gradbišče elitnega
turističnega naselja zaščitila
kot naravno znamenitost, in
to v takem razdejanju, kot je.
Hkrati so ponudili možnost,
da bi upravo za upravljanje te
znamenitosti preselili v prav tako
eliten apartmajski stolpič, ki
sameva že dobra tri leta.
Znameniti šalovski politik in
gospodarstvenik, ki se je že
ukvarjal z vsem mogočim –
najprej je oživljal zadružništvo,
zatem prevažal hlodovino,
svetoval novodobnim politikom
in podjetnikom, kako preživi
govedo s premalo hrane,
kupoval koruzno silažo za
potrebe megabioplinarne v
Lendavi –, je zdaj sam postal
bioplinar. Kupola že stoji.
Občine ustanoviteljice
soboškega zdravstvenega doma
so zdaj usmerjene v postavljanje
direktorice, kar je brez dvoma
prijetno opravilo. O tem, da bodo
po zdaj že skorajda sprejetih
proračunih v vseh občinah
dobili predlog iste ustanove za
sprejetje rebalansov proračuna,
s katerimi bodo krpali skorajda
dvamilijonsko finančno brezno,
pa trenutno še ne razmišljajo.
Lendavski dijaki predlagali 30 možnosti ureditve urbanega okolja
»Če bo prostor urejen po naše,
bomo tudi radi zahajali tja«
Igrivo resno o urejanju domačega mesta – Arhitekti in urbanisti navdušeni nad zamislimi srednješolcev,
kako vključiti vodotoke, ki tečejo v bližini mesta pod Lendavskimi goricami, v nastajanje novega parka
»Priznati moram, da prej tega območja med vodotoki nikoli nisem gledal
tako. Ne vem, ali sem ga sploh opazil. Zdaj ga vidim popolnoma drugače. Ideje so se mi kar same porajale,«
je na predstavitvi razstavljenih zamisli povedal Mitja Süč iz Gaberja, dijak
3. letnika gimnazije, ki je skupaj s 17
gimnazijci in 23 dijaki četrtega letnika
ekonomske in tehnične smeri na Dvojezični srednji šoli Lendava v jesenskih mesecih sodeloval na treh delavnicah v okviru projekta Voda je biser
življenja v programu čezmejnega sodelovanja Slovenije in Madžarske. Koordinator je javno podjetje Eko-park
Lendava, mentorstvo nad tem delom
projekta pa so prevzeli arhitektka
Metka Pretnar in krajinska arhitekta
Tina Merica iz programa Arhitektura
in otroci pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter arhitekt Občine Lendava Robert Recek.
S tremi arhitekturnimi delavnicami – oktobrsko z naslovom Vodotoki – naravno v urbanem, novembrsko
Ureditev vodotoka kot dela mestnega
parka in decembrsko Urbana in parkovna oprema in njena uporaba se je
Lendava prvič pridružila aktivnostim
slovenskega tedna arhitekture in prostora ter na svojstven način zaznamovala svetovni dan habitatov. Bolj kot
to pa je pomembno spoznanje, kako
malo je treba, da mladi bolje spoznajo svoje mesto in okolico, kjer preživijo večji del dneva med srednješolskim
izobraževanjem. In ko vidijo potoke,
obrežje, travnike, drevesa in začnejo
razmišljati o njih, iskati rešitve za ureditev in ohranitev naravnega, se jim
porajajo tudi lastne ideje. Če k temu
dodamo še imena Ledava, Kobiljanski
potok in Črnec v povezavi z mestom
in stadionom, povezovanje grajenega
in naravnega ter možnost sobivanja
v tem okolju, so ideje mladih res enkratne in navdihujoče. Ali kakor je rekel eden od dijakov: »Če bo ta prostor
urejen po naše, tako kot je všeč nam
mladim, bomo tudi radi zahajali tja
in se v njem zadrževali.« Lepo urejen
prostor privablja ljudi in tako kot nas
lepo naravno okolje pomirja in radosti, nam da nove energije in nas sprošča, lahko tudi urejeni urbani prostor
prispeva k dobremu počutju in daje
občutek pripadnosti neki zgodbi.
Vendar pri sodelovanju z dijaki
DSŠ Lendava ni šlo zgolj za arhitekturno urejanje, ampak za celostno
ozaveščanje in izobraževanje o trajnostnem razvoju in sobivanju z nara-
Fotografija Bernarda B. Peček
pobirki
paberki
www.vestnik.si | e: [email protected]
»Prej tega prostora nisem niti opazil,« je priznal dijak Mitja Süč.
Krajinskoarhitekturne
delavnice za
srednješolce
so vključevale
delo na terenu,
dokumentiranje,
skiciranje in
izdelovanje
maket.
vo. Metka Pretnar je namreč opozorila: »Prva hiša posameznega človeka
je njegovo telo, šele nato je na vrsti
grajeno, prostor, kjer bivamo in se gibljemo.« Lendavski župan Anton Balažek pa je prepričan, da morajo tudi
mladi prevzeti odgovornost in biti dejavni, kajti univerzalni pogled in načelna skrb za okolje ne bosta pomagala, šteje le konkretno delo. Dodal je
še: »Velikih problemov ne moreš rešiti, če se ne lotiš malih!« Zato si kot
župan želi tudi, da bi bilo v prihodnje
čim več seminarskih in diplomskih
nalog mladih povezanih z domačim
okoljem. Tudi Jožef Gerenčer iz Ekoparka je prepričan, da so mladi dokazali, da so zelo ozaveščeni in polni
idej, zato naj se njihovo sodelovanje
ne konča z razstavo 30 zamisli ureditve urbanega okolja. Mlade so povabili, naj sodelujejo pri ustvarjanju lendavske prihodnosti še naprej, kajti že
februarja bodo v lendavski občinski
upravi z arhitekti dorekli, kako bodo
po letu 2014 urejali območje ob Kobiljanskem potoku in stadionu, kjer naj
bi nastal nov, drugačen mestni park,
ki bi bil v veselje mladim.
Bernarda B. Peček
Fotografija arhiv projekta WEP – Voda je biser okolja
6
Najštevilnejše vodne ptice pri nas so race mlakarice
Pomurski ljubitelji ptic znova popisali vodne ptice
V Pomurju na 190 km vodnih površin prešteli več kot 7100 vodnih ptic, ki pripadajo 29 vrstam
Gre za najobsežnejši sistematični in
organiziran popis ptic v Sloveniji, ki
ga člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v podobnem obsegu izvajajo od leta 1997.
Pri popisu je sodelovalo tudi 40 članov pomurske sekcije DOPPS ter drugih prostovoljcev, ki so vodne ptice
šteli na Muri, Ščavnici, Ledavi, Mali in
Veliki Krki, Kobiljanskem potoku ter
na vseh večjih in manjših stoječih vodnih telesih, kot sta Ledavsko in Gajševsko jezero.
Osnovni cilj tega štetja je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in
zbiranje informacij, ki prispevajo k
varovanju njihovih populacij in mokrišč. V štetje so bile tako vključene
vrste iz naslednjih skupin ptic: slapniki, ponirki, kormorani, čaplje, plovci,
tukalice, pobrežniki in druge. Popis
poteka tako, da vsak popisovalec prešteje vodne ptice na določenem odseku na določeni vodni površini, ki
jih začne popisovati v soboto zjutraj,
ko je vidljivost dovolj dobra za prepoznavanje in štetje ptic. Popisovalci pri štetju uporabljajo daljnogled
na tekočih vodah in spektiv na večjih
stoječih vodnih telesih, kjer je število
različnih vrst večinoma večje. Čeprav
bodo končni podatki znani komaj v
naslednjih mesecih, pomurski popisovalci poročajo, da sta letos zaradi
mile zime v severnejših in vzhodnejših delih Evrope, od koder k nam prileti največ ptic, tako število kot tudi
vrstna pestrost ptic manjša kot lani. V
januarskem popisu 2011 so v Pomurju na 190 km vodnih površin prešteli
več kot 7100 vodnih ptic, ki pripadajo 29 vrstam. Po številu so prevladovale race mlakarice, ki jih je bilo več
kot 50 odstotkov, sledili so jim liske
in kormorani.
Za primerjavo, v celotni Sloveniji so
lani na več kot 1400 km vodnih površin prešteli 60.000 ptic, ki pripada-
jo 63 vrstam. Na njihovo razširjenost
izrazito vpliva zaledenelost vodnih
teles. Ob nizkih temperaturah, ko je
večina stoječih vodnih površin zaledenelih, je več ptic na rekah.
Ker gre za vrste ptic, ki k nam pozimi priletijo iz severnih in vzhodnih
predelov Evrope, poteka januarsko
štetje vodnih ptic tudi v preostalih
evropskih državah. Ptice so odličen
kazalec ohranjenosti nekega okolja
in ne poznajo mej. Zato je njihovo varovanje in varovanje njihovih življenjskih okolij, kot so vodna telesa, naloga vseh evropskih narodov.
Gregor Domanjko
www.vestnik.si | e: [email protected]
lokalizirano
Naši predlogi
Skupna prizadevanja za razvoj držav Podonavja
Izbor Pomurke in
Pomurca meseca januarja
Lendavo zanima, kako priti
do železniške povezave
SMS-sporočila in glasovnice do 10. februarja
Po izboru Pomurke in Pomurca
leta 2011 - to sta postala ravnateljica Osnovne šole Franceta Prešerna
Črenšovci Marija Horvat ter lastnik
in direktor družinskega podjetja Vlado Karoly - začenjamo prvi mesečni
izbor v letu 2012.
Pomurka meseca januarja
Dr. Karmen Erjavec, Sobočanka v Ljubljani, redna
profesorica
in predstojnica katedre
za novinarstvo, dobitnica priznanja
in nagrade za
znanstveno odličnost, ki ji jo je ob
50-letnici delovanja podelila Fakulteta za družbene vede. Je predavateljica na dodiplomskem in mentorica
na podiplomskem študiju novinarstva
in avtorica številnih tudi mednarodno
odmevnih strokovnih prispevkov. Ob
vseh obveznostih najde čas za sodelovanje z domačo pokrajino in je aktivna članica Pomurske akademskoznanstvene unije PAZU.
Klavdija Topolovec Špur iz
Hercegovščaka, vodja kleti
in glavna enologinja v družbi Radgonske
gorice, je zaslužna, da je
zlata radgonska
penina
absolutna zmagovalka med penečimi vini na slovenskem festivalu vina
in na številnih drugih ocenjevanjih.
S strokovnim znanjem in inovativnostjo sledi smernicam in soustvarja
slovenske vinske zgodbe.
Vanja Vidonja iz
Bodonec, dijakinja soboške
gimnazije, članica ženskega
odbojkarske­
ga kluba Ke­
ma Puconci,
ki je uspešno
nastopila na
prvenstvu srednjeevropske odbojkarske lige za mladinke. Tudi po zaslugi njene odlične
igre so mlade slovenske odbojkarice
srednjeevropske prvakinje.
Pomurec meseca januarja
Gorazd Bence iz Turnišča, prostovoljni
aktivist za ohranjanje in raziskovanje
kulturne dediščine, ki je v evropskem
letu prostovoljstva prejel
državno priznanje za pros t o v o l j s t v o.
Že trinajst let
se prostovoljsko
ukvarja s projekti ohranjanja,
raziskovanja,
interpretiranja in soustvarjanja kulturne dediščine prostora, v katerem
deluje in živi. Aktivno je sodeloval
tudi pri promociji prostovoljstva med
dnevi evropske kulturne dediščine.
Dr. Miran Puconja, profesor
slovenskega
jezika in filozofije na Gimnaziji Franca Miklošiča v
Ljutomeru, je
doktor etnoloških
znanosti, ki mu
je svoje doktorsko delo uspelo izdati v knjižni obliki z naslovom Slovenska kmečka kultura in tako obogatiti
svojo obsežno bibliografijo. Je človek,
ki nosi v duši prvinsko navezanost na
zemljo in tenkočutno in neustavljivo
željo po ohranjanju slovenske kulture, zato je njegovo raziskovanje kritično, samosvoje, izredno cenjeno, prodorno in svetovljansko.
Črt Šiftar, mo­
delar, član Rekreativnega športnega
društva Štart
iz Polane, je
slovenski mladinski prvak
med modelarji s prosto
letečimi modeli. Odlično se je odrezal v članski
konkurenci, opažen pa je bil tudi na
številnih mednarodnih tekmovanjih.
Poleti je na tekmi svetovnega pokala v Bosanskem Petrovcu v kategoriji
večjih prosto letečih modelov zmagal
med mladinci, v absolutni konkurenci
pa je bil tretji.
Izpolnjene glasovnice, objavljene v
Vestniku, pošljite najpozneje do petka,
10. februarja 2012, na naslov: Vestnik,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska
Sobota, s pripisom Za Pomurko in
Pomurca leta. SMS-sporočila prav tako
lahko pošiljate do petka, 10. februarja.
Uporabniki Mobitela in Debitela glasujete
tako, da pošljete SMS na 2929. Cena
povratnega sporočila je 0,417 EUR.
Za Karmen Erjavec glasujete tako, da
pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV
P A, za Klavdijo Topolovec Špur RMV
P B, za Vanjo Vidonja pa RMV P C. Za
Gorazda Benceja glasujete tako, da
pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P
D, za Mirana Puconjo RMV P E in za Črta
Šiftarja RMV P F.
#
Pomurka in Pomurec meseca januarja
Pomurka meseca:
Pomurec meseca:
Ime in priimek, naslov:
19. januarja 2012 | Vestnik |
7
O razvoju je treba razmišljati v sklopu čezmejnega povezovanja
Prejšnji četrtek je bila v Lendavi ena od
štirih mednarodnih konferenc v okviru
podonavske direktive, ki jih pripravlja
madžarska organizacija DaNet. Ukvarja
se z možnostmi razvoja, okoljskimi temami, problemi tukaj živečih ljudi ter
dogovori o skupnem nastopanju pri črpanju evropskih sredstev. Na zadnjem
srečanju je bila osrednja tema pogovorov mobilnost in boljše možnosti prevoza v podonavskem prostoru, s poudarkom na povezovanju po železnici,
cestah, zraku in vodi.
V podonavsko strategijo se vključuje
tudi Občina Lendava, župan Anton Balažek pa ob tem pravi: »Za nas je sodelovanje pri tej konferenci zanimivo, da
preverimo, koliko je možnosti, da pridemo do novih, boljših železniških povezav med Redicsem in Beltinci. Avtocestno povezavo sicer imamo, ampak
je prinesla tudi veliko dodatnih težav.
Tovorni promet zaradi okoljskih razlogov ni skladen z evropsko direktivo, ki
predvideva preusmeritev tovornega
prometa na železnico.«
Konference so se udeležili tudi predstavniki madžarskega prometnega ministrstva in sektorja, ki se ukvarja z
železniškim prometom, vendar s slovenske strani niso imeli enakovrednih
sogovornikov, saj so ti v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo. »Pri razvoju mednarodne železniške povezave bo
morala sodelovati tudi država, čeprav
bi se gradnja financirala z evropskimi
sredstvi,« meni Balažek.
Pa tudi sicer odziva slovenskih organizacij ni bilo, prav tako se konference
niso udeležile hrvaške organizacije in
združenja. Dr. Pal Hajas, eden od organizatorjev posveta, je bil razočaran in je
povedal, da je to priložnost za skupno
strategijo razvoja na celotnem podonavskem območju, ki obsega 14 držav, ter
za skupna črpanja evropskih sredstev.
Njihove prednostne naloge pa so transport in železnica, povezovanje turizma
in kulture, uporaba obnovljivih virov
energije ter razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poudaril je tudi, da s tem
spodbujajo povezovanje in mreženje
ljudi ter organizacij na tem območju.
Čeprav je bil odziv slovenskih predstavnikov medel, je Balažek prepričan,
da so čezmejna povezovanja, ki jih spodbuja tudi Evropska unija, koristna. »Žal
pa Slovenija še nima izdelane strategije,« pravi. Največ priložnosti vidi prav v
sodelovanju v Evropskem združenju za
teritorialno sodelovanje Pannon EGTC.
Občina Lendava se zato na Madžarskem
že povezuje s Pecsem in Panonsko nižino, s katerima so skupaj ustanovili
podjetje, da bi lažje prišli do sredstev iz
finančne perspektive 2014–2020. Prepričan je tudi, da je treba logiko regionalnega razvoja razumeti širše. Če se je do
nedavnega govorilo o skupnih pomurskih projektih, je treba zdaj razmišljati o
regionalnih čezmejnih projektih.
A. Nana Rituper Rodež
8
(iz)brano
| Vestnik | 19. januarja 2012
barometer
www.vestnik.si | e: [email protected]
Porabje
Priložnosti za gospodarstvo
V industrijski coni na razpolago zemljišča po simbolični ceni, išče se investitor za terme
Kaja Leopold iz Hrastja-Mote,
učenka OŠ Kapela, se je kot
članica PK Zdravilišče Radenci
izkazala na mednarodnem
plavalnem tekmovanju za 2. pokal
Zdravilišča Radenci. Osvojila je
kar šest medalj, od tega dve zlati.
SGP Pomgradu z direktorjem
Tadejem Ružičem je s
pridobljenim projektom gradnje
stavbe fakultete za kemijo in
kemijske tehnologije ljubljanske
univerze uspel pomemben
preboj na ljubljanski gradbeni trg,
doslej rezerviran za izbrance.
Marko Pavliha, dober
poznavalec mejnega vprašanja
s Hrvaško tudi na območju
Pomurja in soustanovitelj stranke
DLGV, jo je razočaran zapustil.
Pravi, da se mu upira sedanji
nekajmesečni politični poker.
Aljaž Podlogar, izvršni direktor
za področje komerciale v Skupini
Panvita, bo s potrditvijo na
februarski skupščini postal član
upravnega odbora Panvite MIR.
Mesto predsednika upravnega
odbora bo prevzel Peter Polanič.
Da je gospodarski razvoj ključen za
nadaljnji razvoj manjšine, poudarjajo porabski Slovenci, to je ob več priložnostih poudaril tudi minister za
Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in to je skladno tudi s strategijo novega generalnega konzula na
Madžarskem Dušana Snoja. Nič manj
si tujih, tudi slovenskih, investicij ne
želijo predstavniki tamkajšnjih oblasti. Danes v Monoštru ni slovenskega
podjetnika in podjetja, ki bi tam imela svoj obrat.
»Prihod slovenskega podjetja bi bil
pomemben tudi zaradi jezika, saj bi
lahko ta podjetja od zaposlenih zahtevala znanje slovenskega jezika. S tem
bi prispevali, da bi se pouk slovenskega jezika izvajal tudi na srednjih šolah
in gimnazijah,« pravi župan Monoštra
Gabor Huszar in poudarja možnosti
investicij, ki jih ponuja njegovo mesto, »v naši industrijski coni delujejo
številna podjetja, ki potrebujejo dobavitelje, in če bi se pojavil slovenski
poslovnež, ki bi želel postati dobavitelj, smo mu v pomoč, da navežemo
stike in mu ponudimo primerne lokacije za morebitne proizvodne prostore … Imamo prazne parcele z urejeno infrastrukturo, imamo tudi prazne
hale, ki so že bile v uporabi, danes pa
so na voljo za najem. Največje podjetje v coni deluje na področju avtomobilske industrije, tako da vsekakor potrebujemo dobavitelje v tej panogi in
iščemo za njih ustrezne ljudi.« Trenutno deluje v obrtni coni več kot deset
podjetij, poleg Opla tudi ameriški Allison, ki proizvaja menjalnike. Zemljišča v obrtni coni so na prodaj po simbolični ceni en forint ob pogoju, da
bo podjetje tam poslovalo vsaj pet let,
saj, kot pravi Huszar, ne želijo postati plen špekulantov. »Seveda smo se
z investitorjem pripravljeni pogajati
tudi o nadaljnji pomoči, ko se enkrat
odloči za investicijo. Pri tem mislim
na pomoč pri organizaciji javnega
prometa, kar pomeni, da bodo avtobusi vozili do tovarne, pripravljeni
smo tudi pomagati glede infrastrukture. Od morebitnih podjetnikov, ki bi
se ukvarjali z obnovljivimi viri energije, smo pripravljeni tudi odkupiti
energijo.« Kar se tiče človeških virov
v regiji, Huszar samozavestno pravi,
da če ne bi bili sposobni s tega vidika zadostiti povpraševanju investitorjev, se Opel ne bi odločil za prihod. Po
njegovih besedah je od 8900 prebivalcev Monoštra 500 brezposelnih. »Potencialna delovna sila ni tam, kjer je
ogromno brezposelnih, temveč tam,
kjer ljudje znajo delati in radi delajo.
Monošter pa je v tem najboljši,« pravi
Huszar, ki za brezposelne vidi predvsem druge možnosti, »dolina Rabe
je primerna tudi za ekološko kmetijstvo, saj se ljudje, ki so že dlje brezposelni, ne bodo zaposlili v industriji,
temveč je za njih primernejši agrarni
sektor in tukaj vidim še eno možnost
investicij.« Huszar nadalje omenja še
možnost investicij v turizmu, kar nas
pripelje do term v Monoštru, ki so v
lasti občine, sedaj pa jih je pripravljena prodati ali stopiti v solastništvo z
investitorjem, ki bi poleg term gradil
še hotel, kamp ali turistično naselje.
linije se premikajo, kontrolne luči
utripajo, naokoli pa mrgoli hodečih
in vozečih se delavcev, opaziti je tudi
zamišljene inženirje in vzdrževalce.
»Če so trije na kupu, to nikoli ni dober znak,« v šali pove predstavnica za
stike z javnostmi Edit Legradi, ki pojasni, da se je Opel odločil za investicijo v Monoštru leta 1990, dve leti pozneje je že stekla proizvodnja. Do leta
1999 so proizvajali tudi avtomobile, in
sicer model Astra Classic, danes pa so
usmerjeni na proizvodnjo motorjev za
različne Oplove modele in avtomobilskih delov za avtomobile znamk Buick in Chevrolet in za obrate General
Motorsa, krovne družbe, pod katero
spada Opel, na Kitajskem in v Koreji. Trenutno v Monoštru zaposlujejo
okoli 750 ljudi, od tega največ v proizvodnji, nekaj v finančnih storitvah
(lizing), okoli 300 ljudi pa je našlo
zaposlitev pri podjetjih, ki za Oplov
obrat opravljajo »outsourcane« storitve, kot so varovanje, poštne in bančne storitve (poslovalnica banke OTP
je kar v proizvodni hali), vzdrževanje,
zdravstvene storitve itd. »V letu 2011
smo zaposlili 150 ljudi, od tega največ
inženirjev različnih strok,« pravi Legradijeva. Največ zaposlenih prihaja
iz širše regije. V teku pa je že nova investicija – nova proizvodna hala, domnevno ena najsodobnejših na svetu,
vredna kar 500 milijonov evrov, ki bo
prinesla 800 novih zaposlitev v naslednjih letih. Večino investicije bo zagotovil Opel, nekaj pa je primaknila
tudi madžarska vlada, tako kot v začetku devetdesetih let, ko se je Opel
odločal za investicijo in so bili za deset let oproščeni plačila davka. O natančni vsoti vladne udeležbe po besedah Legradijeve ne morejo govoriti.
Povprečna plača v obratu naj bi bila
nekoliko višja od regijskega povprečja. Delavci imajo sindikat, v katerega pa je vključenih samo 37 odstotkov
zaposlenih. »Seveda je tekmovalnost
tudi znotraj Opla za nove projekte,
zato smo se morali zares dobro pripraviti, da smo pridobili novo investicijo.« Kadrovskih težav nimajo, večina
izobraženega kadra prihaja z madžarskih univerz, morajo pa znati tuje jezike za potrebe nadaljnjega izobraževanja. Vprašam, ali je bil kdaj govor o
zaprtju obrata in selitvi proizvodnje v
države s cenejšo delovno silo. Legradijeva se zasmeji in pravi: »Tukaj delam skoraj dvajset let in ni bilo enega leta, ko ne bi kdo začel govoriti, da
bodo tovarno zaprli, vendar se to do
zdaj ni zgodilo. Z novo investicijo pa
mislim, da je prihodnost tovarne zagotovljena.«
Vodja marketinga term v Monoštru Rita Nagy pred bazenskim kompleksom, za
katerega si občina prizadeva najti investitorja.
Župan Monoštra Gabor Huszar: »Morebitna delovna sila ni tam, kjer je ogromno
brezposelnih, temveč tam, kjer ljudje znajo delati in radi delajo. Monošter pa je v
tem najboljši.«
na prodaj v okviru term. V povprečju
jih obišče med 100 in 150 ljudi dnevno, večinoma avstrijskih gostov. Kot
pravi Simonova, so razvili dobro sodelovanje s tamkajšnjim slovenskim
hotelom Lipa, s katerim si skupaj prizadevajo, da bi dobili tudi slovenske
goste. »Imeli smo določene stike s
slovenskimi turističnimi agencijami,
vendar smo žal ugotovili, da nismo
prava destinacija za slovenske turiste. Ne vem, kaj je poglavitni vzrok,
vendar si skupaj z menedžmentom
iz hotela Lipa prizadevamo, da dobimo slovenske goste, ki bi prišli v Porabje vsaj za dva dni, prespali v hotelu
Lipa in tudi uporabljali naše storitve.«
O natančni ceni, ki bi jo želeli iztržiti za terme, še ne govorijo. »Treba pa
je vedeti, da je občina najela posojilo, ko je gradila terme, kar bo poleg
rezultatov poslovanja prav tako treba
upoštevati pri postavitvi cene,« pravi
Simonova, ki omenja tudi možnost širitve term, »cilj Monoštra je nadaljnji
razvoj term, zaradi česar so že zagotovili tudi zemljišče in načrte za večnamensko dvorano. Projekt je sedaj v
postopku odločanja, prav tako je v bližini na razpolago zemljišče za kamp
in apartmajsko naselje. V lanskem
letu smo dogradili zunanje bazene,
letos bomo videli, kakšen bo odziv in
ali je smiselna nadaljnja širitev.«
Opel
Oplov obrat v industrijski coni v
Monoštru predstavljajo kot zgodbo
o uspehu in primer investitorja, ki je
tam našel, kar želi. Sprehod po visokotehnološki proizvodni hali verjetno še najbolj antitehničnega tipa ne
bi pustil ravnodušnega. Proizvodne
Pomurski gospodarstveniki
na obisku
Zdravnica Edit Žižek Sapač
bo kmalu postala direktorica
Zdravstvenega doma Murska
Sobota, saj je ob podpori sveta
zavoda prve dni decembra zdaj
dobila tudi soglasje vseh občinskih
svetov občin ustanoviteljic.
Novopečena direktorica term Margit Simon v uvodu pove, da so St. Gotthard Spa & Wellness revmatološkorekreacijske terme: »Kar pomeni, da
je naša voda najboljša za revmatične
bolnike, vendar ne gre za zdravilišče,
temveč za termalno riviero.« V termah, ki so po velikosti primerljive s
katerimi od pomurskih, so številni bazeni, savne, ponujajo masaže in terapije, v kompleksu so tudi zdravniške
ambulante. Hotel, ki je fizično povezan s termami, je v zasebni lasti in ni
Fotografije Timotej Milanov
V želji po slovenskih turistih
Opel. Investicija v novo proizvodno halo je »težka« 500 milijonov evrov.
Že lanskega novembra se je z namenom seznanitve pomurskega gospodarstva z možnostmi delovanja v Porabju tam mudila delegacija pomurskih
gospodarstvenikov. »Ocenjujem, da je
bil ta obisk več kot koristen in z generalnim konzulom že načrtujemo
nekatere konkretne akcije ter seveda
možnosti sodelovanja med podjetji z
obeh strani meje. Nekaj sodelovanja
je že v gradbeništvu in avtomobilski
industriji, možnosti pa je še veliko,
predvsem v kmetijski in živilski panogi, strojegradnji in zdravstvenem turizmu. Po pogovorih s predstavniki manjšine v Porabju smo dobili signal, da si
naši porabski Slovenci poleg že utečenega kulturnega sodelovanja želijo
predvsem in tudi gospodarskega sodelovanja ter morebitnih novih investicij
pomurskega gospodarstva v Porabju.
Začete aktivnosti nadaljujemo v smeri čimprejšnje uresničitve,« pojasnjuje
direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah.
Timotej Milanov
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
Pomurski upokojenci kritični do slovenske upokojenske zveze
9
barometer
ZDUS narekuje, kaj naj delajo
Denarja manj kot dobrih idej – Zaradi pomanjkanja sredstev se krčijo programi upokojenskih društev
Pomurska pokrajinska zveza društev
upokojencev si je tudi za letos naložila obširen program, v katerem je zajela tudi 34 upokojenskih društev, in da
bi ga uspešneje izpeljali, so pritegnili
razne strokovne skupine, ki jim bodo
pomagale pri reševanju posameznih
problemov. Program bodo dopolnjevali tudi z vrsto aktualnih vprašanj,
povezanih s pokojninsko reformo,
socialnim, domskim varstvom in drugim, kar je za starejše velikega pomena. Tako želijo svojo dejavnost čim
bolj približati članom. Pripravljajo
tudi več kulturnih, športnih in mednarodnih projektov.
Nepremostljive težave
s financiranjem
Žal pa ugotavljajo, da od Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS)
dobijo vsako leto manj denarja. »Od
ZDUS-a prejmemo premalo sredstev
za delovanje, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo prispevali vsaj polovico
sredstev za zaposlenega v pokrajinski
zvezi. Je pa vsako leto več projektov in
več stroškov, ki v glavnem bremenijo pokrajinske zveze in društva upokojencev. Med znatne stroške spadajo tudi najemnina, telefon in internet.
Poleg tega naše delo ni cenjeno ne v
lokalnih skupnostih ne na višji ravni.
Mi delamo, drugi pa si na naš račun
pripisujejo zasluge. Enkrat za vselej
bomo morali postaviti merila, najprej
na lokalni ravni, da bodo realno ocenili prispevek posameznih upokojenskih društev,« je kritičen Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske
zveze društev upokojencev.
Tudi članica upravnega odbora Pomurske pokrajinske zveze društev
upokojencev Inge Ivanek ne skopari s pripombami. »Kaže, da društva
upokojencev preveč pričakujejo od
pokrajinske zveze, vendar, upoštevajoč zdajšnje stanje in razpoložljiv denar, več ni možno storiti. Dejstvo je,
da so se v Zvezi društev upokojencev Slovenije odločili, da bodo v prihodnje le vsako drugo leto srečanja
upokojencev na državni ravni. Tako
bodo eno leto sofinancirali pokrajinska srečanja, naslednje leto pa državno srečanje.«
»Pokrajinski zvezi odstopiti
prispevek društev!«
Konkreten predlog ima član upravnega odbora PPZDU Rudolf Kulič, ki
se sprašuje, kako lahko pokrajinska
zveza s tako malo denarja sploh deluje. »Zato bi ZDUS moral pokrajinskim
zvezam za njihovo delovanje odstopiti
prispevek 0,50 evra, ki ga prejema od
Rudolf Kulič: »ZDUS narekuje, kaj naj delajo, financira pa jih le minimalno.«
koncih, se srečanj, prireditev in druženj na mednarodnem področju udeležujemo v čim manjšem številu, večinoma le delegacija,« še dodaja.
Pred tem, da imajo pokrajinske zveze za svoje kakovostno delo na voljo
premalo denarja, si ne zatiskajo oči
tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Ob podatku, po katerem je za
financiranje 14 pokrajinskih zvez na
ZDUS-u na voljo le nekaj več kot 50
tisoč evrov, se sprašujejo, kako razdeliti denar. Pred letom in pol so se dogovorili, da bodo polovico predvidenih sredstev razdelili vsem enako, pri
drugi polovici razpoložljivega denarja pa bodo upoštevali število društev
in članov. Pri tem navajajo, da popolnega zadovoljstva tudi s tako delitvijo
denarja skoraj zanesljivo ne bo, saj je
razpoložljivih sredstev za financiranje
dejavnosti pokrajinskih zvez društev
upokojencev zanesljivo premalo, da
bi lahko z njimi pokrili vsaj temeljne
dejavnosti.
Poiskati stalne vire za
delovanje društev
Angela Novak: »V ZDUS-u ne varčujejo,
saj za vsak projekt zaposlijo novo
osebo.«
Mirko Lebarič: »Mi delamo, drugi pa si
na naš račun pripisujejo zasluge.«
upokojenskih društev. Srečujemo se s
tem, da bi majhno društvo upokojencev, ki bi se pridružilo projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma,
za tovrstno delovanje prejelo premalo
sredstev, ki ne bi zadostovala za plačevanje vseh stroškov projekta, kot so
potni stroški prostovoljcev, stroški za
računalnike in priključek na internet.
Vedeti moramo, da so društva upokojencev registrirana za določene oblike druženja, ne pa za izvajanje projektov. V resnici ZDUS narekuje, kaj naj
delajo, financira pa jih le minimalno.
Ker so pokrajinske zveze ustanovljene
z namenom, da so servis ZDUS-a, jih
mora ta tudi sofinancirati.«
Predsednica enega največjih upoko-
jenskih društev v Pomurju, ki deluje v
Murski Soboti, Angela Novak poudarja, da imajo tudi pri njih enak problem
s stroški in financiranjem kot v pokrajinski zvezi. »V ZDUS-u ne varčujejo, saj za vsak projekt zaposlijo novo
osebo. S širitvijo njihovih programov
se povečuje tudi delo upokojenskega
društva, ki bi za izvajanje takega projekta moralo zaposliti nekoga vsaj za
šest ur. Zato predlagam, da se sprejmejo pravila oziroma določijo merila,
po katerih bi ZDUS društvom sofinanciral zaposlenega, upoštevajoč število članstva. Več, kot ljudje že delajo
prostovoljno, v praksi ne gre. Veliko
delujemo tudi na mednarodnem področju. Ker moramo varčevati na vseh
Poleg dveh stalnih virov, to je prihodka hotela Delfin in letnega prispevka ZPIZ-a za kulturno in športno
dejavnost članov zveze, naj bi proračun zvišali predvsem z uspešnim prijavljanjem na razpise domačih in tujih financerjev. Dodajajo še, da se je
bistveno povečalo število upokojenih strokovnjakov, ki so pripravljeni
delati v okviru zveze, v pokrajinah in
društvih kot prostovoljci na različnih
področjih, pomembnih za kakovost
življenja starejših. Zato naj bi večina strokovnih komisij upravičila svoj
obstanek, saj so se aktivno vključevale v zakonodajni proces, prav tako so
opravile po njihovem mnenju odlično
delo pri organizaciji športnih, rekreativnih in kulturnih dejavnosti.
Še vedno pa imajo, kot opozarjajo,
premalo sredstev za stabilno financiranje vseh ravni zveze, nekatere pokrajinske zveze in društva pa se prepočasi vključujejo v razvojne projekte
in so premalo motivirani za skupno
delo. V oči bode tudi podatek, da je še
vedno polovica upokojenskih društev
brez računalniške opreme in priključka na internet. Vse to govori v prid trditve, da je treba v prihodnje zagotoviti več sredstev za delovanje društev
in pokrajinskih zvez. Poleg projektnega dela je treba poiskati tudi stalne vire za delovanje društev. S tem bi
omogočili večjo profesionalizacijo vodenja, to je pokrivanje vseh stroškov
prostovoljcev in zaposlitev strokovnega kadra, kjer koli bo to nujno.
Milan Jerše
Pomurski projekt Zdravo življenje je prerasel v vseslovensko gibanje
Attila Kovacs, znanstveni
sodelavec ljubljanskega Inštituta
za narodnostna vprašanja, je
nedavno izdal knjigo z naslovom
Podobe iz življenja Dobrovnika
v prvi polovici 20. stoletja.
Branko Žnidarič, sekretar
Športne zveze Ljutomer,
vabi na današnjo slovesnost
ob praznovanju 50-letnice
delovanja ŠZ Ljutomer, ki
povezuje 50 društev.
Franc Jurša je takoj po
glasovanju v parlamentu
ovrgel sume, da naj bi prav on
odrekel podporo kandidatu za
mandatarja Zoranu Jankoviću,
in zatrdil, da je ravnal v skladu
s strankino odločitvijo.
Silva Berke, novinarka
Pomurskega madžarskega
radia, že desetletje z Zavodom
za zdravstveno varstvo Murska
Sobota pripravlja eno najbolj
poslušanih radijskih oddaj o
zdravem prehranjevanju.
Ljudje bolj skrbijo za svoje zdravje
Velik delež deklic, ki jih cepijo proti HPV za zmanjšanje obolevnosti za rakom na materničnem vratu
Na Zavodu za zdravstveno varstvo
Murska Sobota so predstavili aktivnosti minulega leta in poudarili pomen projekta Zdravo življenje, ki je
življenjski slog Pomurcev spremenil
na bolje. Pred desetletjem je kot pilotski projekt nastal v Pomurju, sčasoma se je razširil na vse slovenske
regije in prerasel v gibanje za zdravje.
Nacionalne raziskave o življenjskem
slogu kažejo, da so mnogi bistveno
spremenili svoj življenjski slog, ljudje se več gibljejo v naravi in uživajo več zdrave hrane, zaznavajo manj
obolevnosti srca, dolgoročno pa pri-
čakujejo tudi zmanjšanje števila kroničnih obolenj in nenalezljivih bolezni.
Informacije in različne vsebine o
zdravem načinu življenja, zdravi hrani
in skrbi za zdravje širijo tudi s pomočjo časopisa Novine Zdravo življenje.
Sinergija tega programa se je pokazala tudi pri odzivnosti na preventivne
oziroma presejalne preglede.
Čeprav je za izvajanje programa
namenjenih 20 tisoč evrov, si bodo
prizadevali, tako mag. Branislava
Belović, vodja oddelka za socialno
medicino, da bi projekte, povezane z
Zdravim življenjem, izvedli po nacionalnem programu in zagotovili vso
podporo izvajalcem po Sloveniji, ki
ljudi obveščajo in ozaveščajo o pomenu varovanja zdravja.
Ponosni so tudi na oddajo o umetnosti zdravega prehranjevanja, ki jo
že desetletje z novinarko Silvo Berke
pripravljajo na Pomurskem madžarskem radiu. Oddaja, ki poteka dvakrat mesečno, je namenjena pripadnikom madžarske narodnosti in je
na tretjem mestu po poslušanosti na
tem radiu. Pritegne pa tudi poslušalce iz Madžarske.
Zadovoljni so tudi z odzivnostjo
na cepljenje proti HPV za zmanjšanje obolevnosti za rakom na materničnem vratu in nekaterimi spolnimi
boleznimi. Cepljenje so začeli v letih
2009/2010 in v prvem letu v Pomurju cepili od 50 do 60 odstotkov deklic v šestem razredu osnovne šole,
pozneje 80, v nekaterih pomurskih
občinah pa celo 90 odstotkov deklic.
Pričakujejo, da bodo v letošnjem šolskem letu rezultati podobni. Ti so
primerljivi z odzivnostjo v slovenskem merilu.
A. Nana Rituper Rodež
Andrej Husar je konec
oktobra postal prokurist v
Domu starejših občanov
Gornja Radgona. Tako sta na
skupščini odločila družbenika,
Občina Gornja Radgona in
Stavbar gradnje v stečaju, ki
bosta proučila tudi možnost
dokapitalizacije doma v
višini 1,3 milijona evrov.
10
kultura
| Vestnik | 19. januarja 2012
Natečaj za neobjavljeno pesem
Dobili bomo tudi viteza ali vitezinjo poezije. Založba Pivec že 12. leto vabi na
natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem. Pesem ne sme biti daljša
od 60 verzov, sodelujejo pa lahko vsi, v slovenščini pišoči pesniki, stari vsaj
16 let. Žiranti, poznavalci sodobne slovenske poezije, bodo najprej izbrali 24
najuspešnejših avtorjev, ki se bodo pomerili v dveh polfinalih, v finalu dvanajstih najboljših pa bomo dobili novega viteza ali vitezinjo Pesniškega turnirja 2012. Podrobnejše informacije dobite na spletni strani založbe.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Akademska slikarja Banfi in Červek v Ljubljani
V galeriji Inštituta Jožefa Stefana v Ljubljani je na ogled razstava umetniških
del akademskega slikarja Igorja Banfija. Predstavlja se s kompozicijami, ki
so sad njegovega dolgoletnega odkrivanja, pri tem ciklu pa izhaja iz narave
in panoramskih razgledov. V Mestno galerijo Ljubljana pa se je iz Galerije
Murska Sobota preselila razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka z naslovom Slike in risbe 1985–2011. Mala dela na papirju bodo Červeka, ki ga bolj poznajo po črnih slikah, predstavila še v barvni luči
Fotoklub
Fotoklub Murska Sobota, ki
združuje ljubitelje fotografske
umetnosti, vodi nov predsednik.
Člani so izvolili mag. Iztoka
Lačna, ki bo nadomestil
dosedanjega predsednika
Mirana Rojka
Razstava del Aleksandra Vukana – Šanjeja v Lendavi
Svoboda kot vodilo likovnega izraza
V preddverju lendavske gledališke in
koncertne dvorane so odprli razstavo
likovnih del akademskega slikarja Aleksandra Vukana – Šanjeja iz Moravskih
Toplic, ki je diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
Razstavo je pripravil Zavod za kulturo in promocijo Lendava. Obiskovalce je ob odprtju nagovorila direktorica
zavoda Tanja Šimonka, razstavo pa je
odprl mag. Franc Obal, ki je predstavil
značilnosti Vukanovega ustvarjanja od
leta 2007, ko je diplomiral in imel razstavo v Moravskih Toplicah, pa do del,
ki so nastala v zadnjem letu. »V prvi fazi
njegovega ustvarjanja je opaziti tradicijo eruptivne slikarske poteze in ekspresivnega izraza tesnobnega razpoloženja
ter emocionalne intenzitete. Njegovo
ustvarjalnost je odlikovalo odločno in
pogumno zastavljeno figurativno slikarstvo, ki ne skriva svojega izhodišča
v evropskem modernizmu fouvizma in
ekspresionizma.«
Obal je povedal, da Vukan pripada
mlajši generaciji iz Prekmurja izvirajočih likovnih umetnikov, ne toliko mladih po letih, kakor po umetniški ustvarjalnosti. Vukanova dela so že ob prvem
srečanju z njimi naredila nanj močan
vtis: »Portrete svojih znancev in soro-
Fotografija Jože Gabor
Od evropskega modernizma prek poduhovljenega razmišljanja k mesenosti in volumnu – Portreti znancev in sorodnikov
Aleksander Vukan – Šanje iz Moravskih Toplic se predstavlja z deli, ki jih je ustvaril v minulih petih letih.
Razstava Prleškega študentskega kluba
dnikov je naslikal po svoje in svobodno.
Na začetku je izbral svobodo likovnega
izraza kot vodilo svoje likovne umetnosti, kar je velika in odgovorna naloga.
Tudi njegova poznejša dela so zelo svobodnega izraza, v njih pa skuša odslikavati svoje notranje počutje in notranji
pogled na zunanji svet.«
Na slikah večkrat opazimo grotesko,
spake, človekov obraz, ki izraža specifičen odnos. V svojem izrazu pa je precej pozornosti posvečal tudi podrobnostim. V preteklih letih se je iz začetne
usmeritve preusmeril v iskanje drugih
form, ki so ga nekoliko oddaljile od značilnosti njegove ustvarjalnosti na začetku: »V njem je na videz na lahkoten način v neki poduhovljeni formi ustvarjal
človekovo telo in obraz. V zadnjih delih pa je opaziti povratek k figuralnim
kompozicijam človeškega telesa, ko se
znova vrača k življenju. Človeško telo
se izraža v polnem volumnu in s tem je
naznanil neko novo pot v likovnem izrazu. Kolorit je življenjski, živahen, optimističen. Tako se od zgodnjih del, kjer
se je zavestno odločil za evropski modernizem kot temelj, prek obdobja poduhovljenega razmišljanja vrne k mesenosti, k volumnu človeškega telesa.«
Jože Gabor
Evangeličanski koledar za leto 2012
»Opet jela si zobl, zobl pa lük« Spominjajo na občečloveške vrednote
Za najboljšo izbrali fotografijo Luke Ploja
Fotografija Luka Ploj
Članico komisije
Melano Bogdan
sta na fotografiji
Luke Ploja
prepričali čistost
in nasičenost
barv.
Prleški študentski klub (PŠK) je pripravil fotografski natečaj za študente in dijake o zaseki in čebuli, naslov natečaja
»Zobl, zobl pa lük« pa so vzeli iz pesmi
skupine Posodi mi jürja, saj so natečaj
želeli povezati z njihovo tradicionalno
prireditvijo Zobl žurom. »Pri izboru motiva smo sicer želeli čim več inovativnosti, vendar so na razpis prijavili samo
fotografije, ki so dejansko prikazovale
zaseko in čebulo,« je povedala organizatorka natečaja Melana Bogdan, ki je
bila tudi članica tričlanske komisije za
izbor najboljše med prispelimi fotografijami.
Čeprav so se lahko vsi, ki so to želeli
in so izpolnjevali pogoje za vpis v študentski klub, vpisali v PŠK pred prijavo na natečaj in kljub (za študente in
dijake) razmeroma visoki nagradi, se
jih je na razpis odzvalo zgolj sedem.
Razlog za majhen odziv bi lahko iskali
prav v tem, da so se v PŠK-ju omejili le
na svoje člane. In ker je bilo razpisanih
16 nagrad, so bili nagrajeni vsi, ki so fotografije poslali. Komisija, ki sta jo poleg Melane sestavljala še Rok Kreslin in
Tomaž Ščavničar, je za najboljšo fotografijo izbrala tisto, ki jo je posnel Luka
Ploj iz Krištanec. Ocenjevali so vsak
zase, Melano pa sta prepričali čistost
Lukove fotografije in nasičenost barv.
Ker je zmagal na natečaju, je prejel 100
evrov, njegovo fotografijo pa so objavili
na PŠK-jevem koledarju. Del nagrade je
tudi objava njegove fotografije v Vestniku. Luka, ki se s fotografijo ukvarja približno štiri leta in je bil že večkrat nagrajen na fotografskih natečajih, pravi,
da mu ta nagrada pomeni priznanje, da
dobro dela. Preostali nagrajenci (Romina Ivančič, Aleš Kolbl, Damir Skuhala,
Mateja Škrobar, Sara Vinkovič in Maja
Vrbnjak) so prejeli brezplačno udeležbo
na fotografski delavnici, vse nagrajene
fotografije pa si je možno ogledati v Galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer.
Jerneja Domajnko
Prinaša verske vsebine pa tudi strokovne članke in odpira etična vprašanja
V Evangeličanskem centru v Murski Soboti so minuli torek predstavili
Evangeličanski koledar 2012, najstarejšo versko publikacijo na našem območju, ki izhaja že 61. leto. O vsebinah in prizadevanjih verskega tiska
je spregovoril urednik mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve na
Slovenskem, prisoten pa je bil tudi
akademski slikar Nikolaj Beer, ki več
kot štiri desetletja oblikuje naslovnico. Želimo si, poudarja mag. Erniša,
da koledar tudi v prihodnje ohrani
dolgoletno tradicijo, utrjuje evangeličansko luteransko identiteto in širi
dobro vest vere: »Naj je ta publikacija
dobra učna ura za vse, ki jo vzamejo v
roke, in naj ljudje ob branju spoznavajo smisel življenja in rasejo v duhovnem smislu.« Prizadevali si bodo,
da bi v člankih obravnavali tudi teme,
ki se jih doslej niso lotevali, ljudi pa
bodo spomnili na krščanske in občečloveške vrednote, kot so poštenost,
pridnost, odgovornost, delavnost.
Stremijo k temu, da vsebine poleg
duhovnega življenja obravnavajo tudi
socialne razsežnosti, da človeku postavljajo bistvena človeška in življenjska vprašanja ter da ta publikacija postane mesto dialoga, ki odpira etična
vprašanja. Erniša: »Zavedamo se, da
mora biti cerkev institucija, ki poleg
primarnega poslanstva oznanjanja
evangelija podpira tudi družbene in
državne institucije, ki delajo za dobrobit človeka in se trud ijo za dostojno
življenje vsakega posameznika.« Zavzel se je tudi za to, da cerkev naredi
premislek, kaj je reformacija prinesla,
Postavlja vprašanja
in išče odgovore
Med drugim lahko beremo prispevek Aleksandra Erniše o stalnih temah med Rimskokatoliško
in Evangeličansko cerkvijo, v katerem poudari Gospodovo večerjo, versko mešane družine in
obojestransko priznanje cerkve.
Franc Kuzmič v razpravi o Kardoševem prevajanju Stare zaveze postavlja vprašanje, ali se je
Janoš Kardoš držal protestantskega načela in prevajal iz izvirnika. Edita Filo predstavi slikarstvo akademskega slikarja Igorja
Banfija. Arhitektka Andreja Benko pa s svojega strokovnega vidika predstavi prvo evangeličansko
cerkev v Bodoncih.
kaj pomeni danes in kakšna naj sta vizija in razvoj Evangeličanske cerkve
v prihodnje. Za to bo lepa priložnost
leta 2017, ko se bo proslavljalo 500 let
reformacije.
Evangeličanski koledar v prvem,
koledarskem delu prinaša tedenska
in mesečna biblična vodila ter meditacije za posamezen mesec. Kot zanimivost naj dodamo, da se še edino v
Evangeličanskem koledarju pojavljajo nekatera imena, ki jih v nobenem
drugem koledarju več ne najdemo.
Redko kje še zasledimo imena, kot so
Mankica, Jolanka in Lujza. Podrobne-
je tudi predstavijo dogajanje minulega leta po cerkvenih občinah, aktivnosti iz cerkvenega delovanja, žensko
delo, mladinsko delo, EHO Podpornico, pevske zbore, delo v Slovenski vojski in druga področja delovanja.
Pomemben del pa so tudi strokovni
članki, govori in nagovori ob prazniku reformacije in nekaj lažjega branja
za odrasle in za otroke, vsakokrat pa
so objavljeni tudi prispevki v madžarskem jeziku. Prispevke dopolnjujejo
slikovno gradivo in reprodukcije del
akademskih slikarjev.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
11
Slavko Kramberger, ortoped v Splošni bolnišnici Murska Sobota
Bolnik ni le njegova težava s kolkom
Prvi dve operaciji vsaditve kolka in kolena opravili julija 2010, kdaj ortopedski oddelek? – Bolnikom povedo, da endoproteza ni večna
P
Ob predstavitvi prvih dveh operacij
javnosti je vodstvo bolnišnice napovedalo tudi ustanovitev samostojnega ortopedskega oddelka. Se to uresničuje?
Še vedno smo le odsek za ortopedijo v okviru kirurškega oddelka splošne in učne bolnišnice. Zadnje bi rad
poudaril, saj se nekateri ne zavedajo
pomembnosti tega naslova in da prihaja na prakso vedno več študentov
tako iz Ljubljane kot Maribora. Svet
zavoda je jeseni sprejel sklep, da se
ustanovi oddelek za ortopedijo, ker
pa je bolnišnica v državni lasti, je bila
vloga poslana tudi na ministrstvo in
sedaj čakamo soglasje.
Zdaj rešujemo problem z operacijskimi dvoranami, saj gostujemo v
dveh dvoranah in imamo le dva operativna dneva, četrtek in petek, s tem
da nekatere manjše operacije opravimo tudi preostale dni. Naša želja je,
da dobimo eno od operacijskih dvoran v osrednjem operacijskem bloku. Upamo, da bo bolnišnica še letos
zgradila novo operacijsko dvorano za
okulistiko, mi pa bi se preselili v nje-
implantacije. Na to pa se je treba pripraviti. V Mariboru smo se dobro pripravili tudi s tako imenovano kostno
banko, to pa bo prav tako treba narediti v Murski Soboti, kjer smo že tudi
opravili nekaj revizij.
Kaj vse je še treba upoštevati pri
odločitvi za operacijo, ob tem da se
uporabi najboljša proteza?
Fotografija Majda Horvat
o trinajstih letih vodenja ortopedskega oddelka v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je v murskosoboško bolnišnico
prišel znan zdravnik ortoped Slavko
Kramberger. Zapustil je mariborsko
ortopedijo, kjer so letno opravili od
1.200 do 1.300 velikih operacij in še
od 650 do 700 artroskopskih operacij, oddelek pa je imel šestdeset postelj, in prišel v regijsko bolnišnico,
kjer ortopedski oddelek šele postavljajo na noge. Osebna odločitev torej, ki pa se le ni mogla zgoditi brez
tehtnih razlogov za odhod in priložnosti za prihod, z jasno vizijo razvoja dejavnosti in strokovne rasti, tudi
osebne. O tem in ustanavljanju ortopedskega oddelka pa o pomenu skupnega dela strokovnjakov v bolnišnici
ali celostne obravnave bolnika za njegovo dobro je v intervjuju spregovoril
Slavko Kramberger, dr. med., specialist ortopedije.
»Kot predstojnik sem odšel zato,
ker mislim, da mora vsak medicinski
oddelek imeti strokovno avtonomijo
in ni prav, da se poslovodne strukture pečajo s strokovnimi temami. Tu
je prišlo do razhajanj, pri katerih pa
se hitro pojavijo strokovno ne popolnoma enakovredni, vendar zelo ambiciozni ljudje, ki vidijo priložnost, da
se povzpnejo na vodstveno mesto. Pri
meni je to povzročilo bolečino, razočaranje. Videl sem, da se oddelek ne
bo razvijal v smeri, v katero sem ga
sam peljal, in ko je pred mano z oddelka odšel moj namestnik, doktor
Tomaž Tomažič, sem se še sam odločil, da si službo poiščem nekje drugje.
Direktorja murskosoboške bolnišnice Bojana Korošca sem vprašal, ali
ima vizijo razvoja ortopedskega oddelka. Povedal mi je, da o tem že dolgo razmišlja. Bolnišnica se je tako odločila za izvajanje dela nacionalnega
programa za skrajšanje čakalnih dob
v ortopediji v letu 2010 in julija smo
opravili prvi dve operaciji vsaditve
kolka in kolena. Zares pa smo potem
začeli z mojim prihodom v bolnišnico,
16. septembra 2010.
Začetki niso bili lahki, saj je bilo treba v hišo pripeljati ves potreben instrumentarij in proteze, da smo lahko
izpolnili razpisne pogoje in do določenega datuma opravili prvi dve operaciji. Dva specialista in specializant
smo ob ambulantnem delu do konca
leta opravili vse načrtovane operacije. In že prve mesece se je pokazalo,
da je regija z ortopedskimi storitvami slabo preskrbljena, saj smo pri nekaterih bolnikih videli zelo zahtevno
patologijo.
Slavko Kramberger, dr. med., specialist ortopedije: »Življenje je gibanje in gibanje je življenje. Mislim, da bi si to morali
zapomniti. V sklepih je hrustanec, tkivo, ki ni prekrvljeno in se prehranjuje le, če je sklep v gibanju. Hrustanec šele pri tem
pije tekočino, ki je v sklepu, in se s tem prehranjuje.«
no sedanjo. Vse je že pripravljeno, se
pa v kriznem času vedno lahko zatakne pri denarju. Sedaj imamo skupne
tudi bolniške postelje na kirurškem
oddelku, ko pa se bo oblikoval samostojni oddelek, bomo imeli tudi svoje
bolniške postelje. Po načrtih bo to v
četrtem nadstropju, kjer je sedaj podaljšano bolnišnično zdravljenje, ki bi
se preselilo v obnovljene prostore sta-
Še vedno smo le odsek
za ortopedijo v okviru
kirurškega oddelka
splošne in učne
bolnišnice. Zadnje bi
rad poudaril, saj se
nekateri ne zavedajo
pomembnosti tega
naslova in da prihaja
na prakso vedno več
študentov tako iz
Ljubljane kot Maribora.
Svet zavoda je jeseni
sprejel sklep, da se
ustanovi oddelek
za ortopedijo, ker
pa je bolnišnica v
državni lasti, je bila
vloga poslana tudi na
ministrstvo in sedaj
čakamo soglasje.
rega ginekološkega oddelka. Če se bo
to uresničilo, bomo zelo zadovoljni.
Za bolnike je pomembno, da njihov
zdravnik sodeluje s kolegi iz ustanove, ki jim lahko ponudi višjo raven
zdravljenja. Ali še sodelujete s kolegi ortopedi iz UKC Maribor, čeprav
ste ga zapustili?
Sodelovanje z mariborsko bolnišnico je profesionalno in še vedno dobro
sodelujem z nekaterimi kolegi z ortopedskega oddelka, od katerih še
zmeraj dobim tudi kakšno strokovno vprašanje, da jim svetujem. Imam
tudi dobre stike z ljubljansko ortopedijo, dobro sodelujemo z Valdoltro.
Eno so namreč profesionalni odnosi
in drugo medčloveški odnosi, ki se ne
smejo mešati.
Omenili ste, da je pomurska regija
slabo preskrbljena z ortopedskimi
storitvami in da so potrebe velike.
O tem pričajo tudi čakalne dobe, ki
so najdaljše med vsemi dejavnostmi
ali storitvami, ki jih ponuja murskosoboška bolnišnica.
Z začetkom dejavnosti so se seznami čakajočih napolnili, saj si ljudje
želijo zdravljenje v domačem okolju.
Predvsem za starejše ljudi je bilo naporno voziti se na primer v Valdoltro
na preglede. To, da bomo imeli čakalne dobe, je bilo pričakovano, te pa bi
se hitro skrajšale, če bi imeli štiri operativne dni v tednu. Čakalne dobe pa
so povezane tudi s tem, da gredo pacienti za zdravnikom. Sam imam veliko bolnikov, ki so bili prej moji bolniki v Mariboru.
So čakalne dobe potem tudi izraz zaupanja v ustanovo in zdravnika?
Objavljene čakalne dobe služijo
tudi temu, da se ljudje sami usmerijo
tja, kjer bodo čim prej prišli do zdravstvene storitve, drugo pa je zaupa-
nje. Sam sem svoje delo vedno gradil
na zaupanju, še prej pa moraš pokazati tudi rezultate svojega dela. To pomeni, da se moraš kot zdravnik, tudi
če si že v letih, nenehno izobraževati,
saj brez tega ne gre. Spremljati moraš
literaturo, se udeleževati strokovnih
srečanj in spoznavati novosti, povezane s strokovnim delom in materiali, ki
jih veliko uporabljamo v ortopediji.
V naši dejavnosti pa ne smemo vedno gledati na to, da delamo z najnovejšimi materiali, ki so včeraj prišli na
tržišče, saj se že kmalu lahko pokažejo kot nekaj, kar ni najbolje. Zato tudi
kupujemo proteze, ki so že dlje na tržišču in imajo dobre rezultate.
Mariborski oddelek za ortopedijo je
na svoji spletni strani objavil, da narašča število tako imenovanih revizij, torej potrebnih ponovnih operacij kolka in kolena. Za kaj torej gre?
Je razlog v novostih, o katerih govorite in ki se niso pokazale kot najboljše, ali gre za prehitro oziroma
prezgodaj opravljene operativne
posege ali za kaj drugega?
Revizij bo vedno več. Protetika je
namreč razcvet doživela v začetku devetdesetih let. Ko sem začel kot predstojnik oddelka v Mariboru, smo letno
opravili 160 vsaditev kolka in kolena,
zadnje leto pa okoli 800, skoraj 200
smo jih mariborski ortopedi naredili
še na Ptuju. Endoproteza pa ni večna.
To povemo tudi vsem bolnikom. Proteze se omajajo in jih je treba po določenem času zamenjati. Če imate slabe
materiale, se bodo omajale po desetih
letih, in če so dobre, morda po dvajsetih letih. Večne endoproteze ne poznamo. Zato je treba biti previden in
upoštevati, da če boste nekomu vsadili endoprotezo pri petdesetih letih,
jo bo treba revidirati dvakrat, morda
celo trikrat, vsaka naslednja operacija pa je bistveno zahtevnejša od prve
Bolnika nikoli ne gledam, da je njegova težava samo kolk, ampak ga vidim kot človeka, ki je na primer star
petinsedemdeset let, s sladkorno boleznijo, morebitnim popuščanjem
srca in odpovedjo ledvičnih funkcij.
Zato pa je potreben večdisciplinarni pristop in da je dobra celotna hiša,
ne le posamični oddelek. In tudi redke so bolnišnice, kjer bi bili dobri le
posamezni oddelki ozke specialnosti. Mi imamo dobro kirurgijo in dobre žilne kirurge, ki lahko pomagajo,
če med operacijo pride do zapletov
in se zatrga kakšna žila. Tukaj imamo
zelo dobro internistiko in tudi anestezijo. Morda se nekateri sploh ne
zavedajo, kako dober »špital« je to.
To je treba večkrat poudariti in večkrat povedati tudi študentom, bodočim zdravnikom, ki prihajajo v našo
učno ustanovo. Mladim kolegom je
treba povedati, da je celovit pristop
zelo pomemben in da je pomembno,
da sodeluješ s specialisti drugih specialnosti, ki pomagajo pri pripravi bolnika na operacijo. Sama operacija je
tehnični moment, pomembno pa je,
da bolnik preživi in da je z rezultatom
operacije tudi zadovoljen.
Ali se pomurska regija razlikuje od
običajne pojavnosti ortopedske patologije?
Mislim, da ne, se pa pozna, da je
bila doslej dostopnost ortopedskih
storitev premajhna, saj bolniki razen
ortopedske ambulante drugega niso
imeli na voljo. K nam zdaj prihajajo
nekateri z zelo izrabljenimi sklepi,
kar se ne bi smelo zgoditi in bi morali
biti že prej tudi kirurško ortopedsko
oskrbljeni. Upam, da se bo z ortopedskim oddelkom obrnilo na bolje in da
bomo dobili še enega kolega specialista, morda že v tem letu, če bomo
uspeli z operacijsko dvorano.
Ko bomo imeli oddelek, bomo lahko ponudili veliko več kot zdaj, ko ne
moremo zdraviti celotne ortopedske
patologije. Opravljamo pa zdravljenje
artroz, torej izrabljenih velikih sklepov, naredimo tudi večino potrebnih
revizij, glede hrbtenice pa je naša ambicija zdravljenje ledvenega dela, ki je
tudi najpogosteje okvarjen. V ta namen smo prejšnje leto dobili nov operativni mikroskop, kar nam zelo olajša delo. Operiramo tudi deformacije
stopala, ne mislimo pa posegati na
področje vratne hrbtenice, ki jo operirajo nevrokirurgi v Mariboru.
Pogovarjava se o patologiji in zdravljenju, kaj pa preventiva?
Življenje je gibanje in gibanje je življenje. Mislim, da bi si to morali zapomniti. V sklepih je hrustanec, tkivo,
ki ni prekrvljeno in se prehranjuje le,
če je sklep v gibanju. Hrustanec šele
pri tem pije tekočino, ki je v sklepu, in
se s tem prehranjuje. Če boste sklep
preveč mobilizirali, bo hrustanec propadel tudi pri mladem človeku.
Preventiva pa bi morala biti tudi v
podjetjih, saj ponekod preveč obremenjujejo ljudi in o tem, da delavcem
povzročajo s težkimi bremeni ali ponavljajočimi gibi invalidnost, ne razmišljajo. Preventivno tu lahko deluje
medicina dela, pri otrocih pa pediatri, ki bi morali opozarjati na to, da
je vedno več otrok s preveliko težo in
na njihovo slabo držo zaradi sedenja
pred računalniki.
Majda Horvat
12
kmetijstvo
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mladi pomurski naravoslovci učijo svoje starše in zanamce vrtnariti sonaravno
Kako pa je pri vas na vrtu?
Naravoslovni dnevi na šolah so kot nalašč za pridobivanje znanja o sonaravnem vrtnarjenju in življenju
naših dedkov in babic, ki je bilo tesno povezano z naravo, so prepričani člani Jarice
»Zima je pravi čas za odločitev,« verjame Monika Podgorelec iz lipovskega društva Jarica. Prav zdaj je namreč
čas za pomembne odločitve o tem,
kako boste živeli in se prehranjevali
v prihodnje, kakšen odnos do narave boste imeli in tudi o tem, kaj boste
pridelovali na vrtu. Monika, ki je tudi
Brošura Pri nas na vrtu
Glavni namen nove brošure, v kateri so besedila pisali Branko Bakan, Nataša Bavec, Danilo Bevk,
Darko Fekonja, Kristjan Malačič,
Monika Podgorelec, Željko Šalamun in Barbara Vidmar, je, da bi
že osnovnošolske otroke seznanili s pomembnostjo sonaravnega urejanja vrtov okrog naših
domov, jih naučili prepoznati pogoste živali in rastline ter njihov
pomen za človeka ter pomembnost ohranjanja vseh živih bitij
oziroma biotske pestrosti na domačem vrtu.
Jarica
Fotografija arhiv OŠ Beltinci
Društvo Jarica so pred več kot
dvema letoma ustanovili študenti
iz beltinske občine, vendar sedaj
sodelujejo že podobno misleči iz
celotnega Pomurja. Pri neprofitnem projektu Pri nas na vrtu je
v minulem šolskem letu sodelovalo več kot 300 otrok s 14 osnovnih šol: OŠ Beltinci, OŠ Turnišče,
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci,
OŠ Prežihovega Voranca Bistrica,
OŠ Odranci, OŠ IV Murska Sobota, DOŠ Prosenjakovci, DOŠ Dobrovnik, OŠ Grad, OŠ Cankova,
OŠ Gornja Radgona, OŠ Križevci pri Ljutomeru, DOŠ I in DOŠ II
Lendava.
Maja Koštric, koordinatorica projekta Pri nas na vrtu, na eni od delavnic na OŠ Beltinci
urednica in oblikovalka nove brošure
Pri nas na vrtu, pa še dodaja: »Ne dvomite in ne oklevajte. Potrudite se in
že v tej pomladi začnite svoj vrt spreminjati v pisan in z življenjem bogat
vrt. Naj vaš vrt postane učilnica narave in življenja za vaše otroke, vnuke,
nečake.«
Sonaravni vrt je popoln le živ: da
spomladi in poleti okrog hiše cvetijo
številne pisane rastline, letajo metulji
ter brenčijo čebele in čmrlji. Med bilkami nepokošene trave se skriva gnezdo čmrljev, v duplini stare jablane pa
gnezdijo škorci. Siničke pod razpokanim lubjem pobirajo gosenice, za lesenim opažem pod streho pa se skrivajo
netopirke z mladički. In prav takšen
pester vrt, ki mu lahko rečemo sonaravni vrt, je z besedo in risbo predstavljen v brošuri z naslovom Pri nas na
vrtu. Brošura je kot učni pripomoček
nastala v okviru istoimenskega projekta, financiranega s sredstvi Evropske unije in programa Mladi v akciji,
ki ga je v minulem letu na 14 osnovnih šolah in treh turističnih kmetijah
v Pomurju uspešno izpeljalo Društvo
za spodbujanje mladinskih, raziskovalnih in ustvarjalnih dejavnosti – Jarica iz Lipovec.
Brošura pa ni namenjena le otrokom. Sedanja generacija mladih, ki ji
ni vseeno, kaj se dogaja z dediščino in
naravo in kakšna bo prihodnost ljudi
v pokrajini ob Muri, spoznava, da od
prejšnjih generacij ni prejela potrebnega znanja in spoznanja oziroma to
ni bilo zadovoljujoče glede na njihov
odnos do življenja. Maja Koštric, koordinatorica in vodja projekta Pri nas
na vrtu, je to spoznanje tako opisala: »Na lastni koži zaznavamo, da od
prejšnjih generacij nismo prejeli premnogega uporabnega znanja ali pa s
tem prenesenim znanjem preprosto
nismo zadovoljni. Spoznavamo, da
so naši predniki pred industrializacijo premogli mnogo znanja o samooskrbi oziroma o sonaravnem življenju, vendar se zdaj dogaja paradoks,
8. vinogradniško-vinarski kviz
da mlade generacije svojim staršem
pripovedujemo o znanjih naših dedkov in babic, pri tem pa odkrivamo,
da naši starši tega ne poznajo.« Torej
mora sedanja generacija ozaveščenih
mladih poskrbeti, da bo primerno posredovala znanje o sonaravni pridelavi srednji generaciji.
»Vrtovi ob novejših hišah so skoraj
brez izjeme enotno zeleni: lepa pokošena angleška trata, lično obrezani zimzeleni grmički, nasuti okrasni beli
kamni … Ali veste, zakaj se za take vrtove včasih uporablja tudi izraz sterilni
vrtovi? Ker v njih živi le malo vrst živih
bitij (majhna vrstna pestrost); živali v njih ne najdejo hrane, domovanja,
skrivališča, rastlinam pa zaradi pogoste košnje ne dovolimo, da bi zacvetele, naredile seme in se tako razmnoževale. Ste sploh kdaj zares pomislili,
zakaj naj bi bili taki vrtovi lepi – včasih
celo izbrani za najvrt, najhišo ali najdomačijo, ko pa so skoraj brez življenja? Ne pozabimo na slovenski pregovor, ki pravi: ni vse zlato, kar se sveti,«
Če želite ustvariti sonaravni vrt,
upoštevajte vsaj nekaj priporočil iz
brošure Pri nas na vrtu: trave ne kosite vsak teden, vsaj ne po vsem vrtu
in ne kosite je čisto do tal; redno kosimo le v delu vrta, ki ga redno uporabljamo; puščajte vsaj otočke pisanega
cvetja; pokošeno travo kompostirajte; ne uporabljajte strupov (škropiv)
in umetnih gnojil; ne sadite tujerodnih rastlin; ohranjajte stara drevesa z duplinami in grmovja; sadite stare sorte sadnih dreves in plodonosne
grmovnice (ribez, brogovita, glog, češmin, navadni rakitovec); izdelajte in
obesite gnezdilnice za ptice in netopirnice; namestite domovanja za čebele samotarke, panjičke za čmrlje,
zatočišča netopirjev in vrt naj ponoči
ne bo osvetljen.
Bernarda B. Peček
Okronali 16. vinsko kraljico Slovenije
Krono bo leto dni nosila Martina Baškovič
Vinogradniško-sadjarsko društvo Filovci, koordinacija Društev vinogradnikov
Prekmurja in Kmetijska svetovalna služba za Pomurje so v Filovcih pripravili
8. vinogradniško-vinarski kviz. Tekmovalo je šest tričlanskih ekip prekmurskih
vinogradniških društev, ki so odgovarjale na vprašanja o vinogradništvu in
vinarstvu, o kulturi pitja in ponudbe vina, nekaj vprašanj pa je bilo tudi o splošni
razgledanosti. Največ znanja je pokazala ekipa Društva vinogradnikov Goričko, ki
so jo sestavljali Ervin Pinter, Alojz Rajnar in Anton Forjanič. L. C. M.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini
pošt v Pomurju, bencinskih servisih
ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
V hotelu Radin v Radencih so okronali
16. vinsko kraljico Slovenije, 24-letno
študentko prava iz Krške vasi v Občini
Brežice Martino Baškovič, ki bo tako v
tem letu po domovini in v tujini predstavljala slovenska vina, vinogradništvo in vinorodne dežele in bo poslanica slovenskega turizma in kulturne
dediščine. Nova vinska kraljica Slovenije si je za svoje vino izbrala sovinjon
izbor Vinske kleti Krško.
Kot je ob kronanju dejal direktor
Pomurskega sejma, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, Janez
Erjavec, so hoteli s projektom združiti
znanje o vinogradništvu in vinarstvu z
znanjem o vinu in vinski kulturi, oboje pa povezati v zgodbo o promociji
Slovenije kot prepoznavne vinorodne
dežele. To poslanstvo so po njegovem
mnenju vse dosedanje vinske kraljice
Slovenije dobro opravile.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Dejan Židan, ki je okronal
novo vinsko kraljico, pa ji je za popotnico zaželel, naj pogleda uspešno pot
svojih predhodnic ter združevalno in
ponosno širi glas o kakovosti slovenskega vina.
Lidija Cer Magdič
BOLJŠA STRAN SPLETA
Martina Baškovič
je študentka 4.
letnika prava,
poleg tega še
učiteljica rolanja,
pa tudi članica
in solistka v
citrarskem
orkestru
Glasbene šole
Brežice.
Fotografija Dani Mauko
Fotografija Lidija Cer Magdič
Vinska kraljica promovira slovensko vinogradništvo in vinarstvo ter vinsko kulturo
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
13
Ivan Kovač, veliki človek, ki je soustvarjal življenje Gornje Radgone in Radenec
Odprl bo najstarejše vino, letnik 1926
V letu 2012 Pomurski sejem praznuje 50 let delovanja, njegov duhovni oče Ivan Kovač pa bo nazdravil 80. rojstnemu dnevu
I
Pravijo, da ste že takrat spodbujali
sodelovanje na ocenjevanjih.
»Takrat še ni bilo kmetijskih inženirjev, enologov in drugih strokovnjakov, ampak smo za vinograde skrbeli mladi kmetijski tehniki. Res smo
že takrat pridelek s 30 hektarjev vinogradov prijavili na ocenjevanje za
državno nagrado. Ocenjevalca, ki sta
nam stehtala vsak kilogram, sta bila
Novak in Hrček, s pridelki ranine,
laškega rizlinga, rizvanca, modrega
burgundca in šipona pa smo dosegli
jugoslovanski rekord. Takrat smo začeli saditi tudi nekakšne vzorčne nasade jablan v spodnjih legah Hercegovščaka. In v tistih letih je bil moj
dober prijatelj Manko Golar.
Ob vsem pa mi je bil najbolj drag
moj vinograd v Črešnjevcih in zelo
ponosen sem bil na svoja vina. V kleti imam shranjenih še precej dragocenih steklenic vina, najstarejše je iz
leta 1926 iz Kmetijskega kombinata
Ptuj, ki ga bom odprl junija, ko bom
dopolnil 80 let. Lojze Števanec je opi-
upravna stavba, da dobijo zaposlitev
tudi tajnica, hišnik in gospodar, da se
lahko z avtom vozim v Ljubljano in
da se povežemo z Ljubljanskim sejmom.«
In potem se je sejmišče širilo iz leta
v leto.
Fotografija Bernarda B. Peček
van Kovač iz Gornje Radgone danes živi popolnoma drugače kot
pred nekaj desetletji, ko je bil še
poln elana in je službenim obveznostim namenil tudi po dvanajst ur na
dan. Dnevi so umirjeni in z določeno
rutino, v katero je vključena tudi zdravstvena oskrba. Še vedno pa je njegov
pogled uprt na sejmišče, le da ne več
s pobočja Prešernove ceste v Gornji
Radgoni, ampak z okna sobe v Domu
starejših občanov v Gornji Radgoni.
Moči in spomin ga počasi zapuščajo,
toda v glavi se mu še vedno prepletajo misli, prigode, dogodki … »Ponoči,
ko ne morem spati, mi gre vse po glavi in se vsega spomnim,« mi zaupa.
Poznava se dolgo, še iz osemdesetih
let, ko je bilo dopisništvo Vestnika v
upravni stavbi Pomurskega sejma. Še
vedno ga pozna tudi veliko ljudi, ne le
iz gornjeradgonske občine, ampak iz
vse Slovenije, Italije, Avstrije in nekdanjih republik Jugoslavije. Mnogih,
ki so ga poznali in cenili, ni več med
živimi, nekateri pa so pozabili nanj,
potoži. Spomini zadnjih petnajstih let
zanj niso najbolj prijetni, zato pa so
mu v veliko veselje družina, bližina
soproge Anice, s katero sta praznovala zlato poroko že 2007. leta, pa obiski
hčerke Radke in vnukinje Eve. Danes
tako pripoveduje.
»Hotel sem biti kmet in sanjal, da
bom imel svojo kmetijo. Končal sem
nižjo gimnazijo v Dolnji Lendavi, leta
1948 pa so bili z mano maturanti tudi
Ivo Gerenčer, Martin Vinčec, Cilka Žerdin in Marija Farkaš. Vpisal sem se na
srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in
se usmeril v vinogradništvo in vinarstvo. Višje agronomske šole žal nisem
končal, sem pa pozneje ob delu končal
študij ekonomije. Po šoli sem se zaposlil v Kmetijskem kombinatu Radgona
kot delovodja, kjer smo v letih 1958 in
1959 skrbeli za 300 hektarjev vinogradov, leto dni pa sem nadomeščal tudi
obratovodja v Vidmu ob Ščavnici in se
seznanil tudi s poljedelstvom.«
Ivan Kovač preživlja mirne dneve v Domu starejših v Gornji Radgoni in ima čas za branje knjig, predvsem pomurskih avtorjev.
sal kar nekaj mojih prigod, povezanih
tudi z vinogradom. Zadnje priznanje,
ki sem ga prejel v letu 2011, pa je priznanje Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, sem pa tudi
član vinskih vitezov.«
da se je v tistih letih začela Radgona
razvijati, dobili smo prve večje trgovine Emono, Koloniale in Elektrotehno,
podjetja, zdravstveni dom, šole, vrtce,
pospešeno smo začeli pripravljati tudi
gradnjo novega mostu.«
Kako se spominjate povojnih let, ko
je le malokomu uspelo brez podpore
politike, brez rdeče knjižice?
S tem je povezan tudi obisk predsednikov Jugoslavije in Avstrije, Tita in
Jonasa v Gornji Radgoni ob odprtju
mostu, ki ste ga pravzaprav vi organizirali?
»Skoraj pod prisilo sem leta 1961 šel
v politično šolo. Ne morem pozabiti,
kako so mi očitali, da sva si z ženo kupila prvi avto – fička, za katerega sva
zelo dolgo varčevala in kupovala devize. Kupila sva ga, čeprav ga še nisem
znal voziti in naju je Strajnšak peljal z
avtom domov. Tako so pritiskali name,
češ da si tega politični funkcionar ne
sme privoščiti, da sem ga potem kar
prodal. Ko sem se po šolanju vrnil v
kmetijski kombinat, sem tam prevzel
izobraževanje in postal predsednik
Centralnega delavskega sveta.«
Bili pa ste tudi prvi mož Občine Gornja Radgona, pravzaprav ste bili skoraj najmlajši predsednik občine v
Sloveniji.
»Da, istih let kot jaz je bil le škofjeloški predsednik. Leta 1962 sem bil izvoljen za podpredsednika občine, čez
dve leti pa sem postal predsednik.
Imel sem to sposobnost, da sem znal
navezovati stike s funkcionarji in bil
zelo družaben. Z ljudmi sem se vedno
dobro razumel in jih znal prepričati,
da je nekaj treba narediti. Vrata so mi
bila povsod odprta. Lahko zatrdim,
»Tako je, vse sem pripravil, ker pa
nisem bil več funkcionar, me niso pustili v Titovo bližino in se nisem rokoval z njim. Komunisti me niso marali in sem na volitvah izgubil za en
glas. Sem se pa s Titom srečal kar nekajkrat. V Radencih sem ga gostil dva
dni, najprej je prišel pred klet Slovina
v Ljutomeru; spomnim se, da so mu
bili Radenci zelo všeč in se je sprehajal po parku. Okarali so me tudi, da
sem ga preveč silil piti, ni pa jim bilo
všeč tudi to, ko sem pregovoril Jovanko, da sta se peš sprehodila po mestu od muzeja do hotela Grozd. To je
bil nepozaben dogodek za ljudi, varnostniki pa so bili jezni in živčni. Tita
je tudi zanimalo, kako se razvija gospodarstvo v Pomurju. Sicer pa sem se
z njim prvič rokoval že 1956. leta, ko
sem kot predstavnik mladine odpotoval na dan mladosti v Beograd.«
Po porazu na občinskih volitvah vas
je že naslednji dan zaposlil Bogo Verdev v Radenski. Očitno je vedel, zakaj vas hoče imeti.
»Bogo Verdev in Vlado Šandor sta
bila moja dobra prijatelja. Postal sem
direktor Komunale Radenske in vodil
to »komunalno-stanovanjsko enoto« kar deset let. Vodstvo Radenske
je sprejelo moj predlog, tako da so tri
leta od vsakega litra mineralne vode
dali na poseben račun en dinar in s
tako zbranim denarjem smo potem
urejali Radence. Potem so zbiranje
ustavili, ker so se začele širiti govorice. Toda kraj smo uredili, zasadili drevje, uredili park, klopi, igrišča,
pločnike in drugo infrastrukturo.«
Med službovanjem v Radencih ste
končali visoko ekonomsko-komercialno šolo v Mariboru, potem pa so
vas začeli prepričevati, da prevzamete vodenje sejma. Menda niste takoj
privolili.
»V letu 1974 sem vodil sejem najprej neprofesionalno, da pa bi pustil
dobro službo v Radenski in se zaposlil na sejmu, sem zahteval izpolnitev določenih pogojev. Redki vedo, da
je bilo treba najprej ves teren, kjer je
sejmišče, nasuti, zato smo iz Mure vozili gramoz, da smo teren malo dvignili. Sejmišče je bilo takrat veliko le
okrog 3,5 hektarja, ograjeno z bodečo žico, postavljene so bile le tri barake, 3-krat 3 metre velika »vikendica«
in asfaltirana cesta skozi sejmišče. Od
politikov sem torej zahteval, da imam
enako plačo kot v Radenski, da zgradimo najmanj 3.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov (to sta rdeča in oranžna dvorana), da se zgradi
»Zelo dobre zveze smo imeli z drugimi jugoslovanskimi sejmi, pa tudi
s sejmarji na območju Alpe-Jadrana.
Ker je sejem dobil veliko deviznih
kvot, ki so jih delili v gospodarstvu,
je to privabilo širšo kmetijskopredelovalno industrijo. Naš sejem je postal središče srečevanja predstavnikov agroživilske panoge. Prav zaradi
sejma so v tistih letih, ko je bilo treba več kot leto dni čakati na traktor,
mnogi tudi prej dobili traktor iz IMTja. Ni bilo vse preprosto in vsak dan
smo se učili. Spomnim se, da smo na
začetku imeli živino v hlevih iz lahke lesene konstrukcije in da sem ponoči moral iti reševat prašiče, ker jih
je zalilo.
To pa ni bil edini sejem, ki je zrasel
na ta način. Tudi gradbeni sejem se
je začel razvijati zaradi deviznih kvot,
kajti na sejem sta prispeli tudi sodobna gradbena mehanizacija in oprema.
Prav tako sta se začela sejem embalaže in podeljevanje oskarjev za embalažo. Seveda pa smo si vsako leto
izmislili kaj novega, samo da bi naredili sejem čim bolj privlačen. Vmes
»Koji ima pare,
neka plati …«
Ko je Ivan Kovač kot mladinec
sodeloval na proslavi ob 25. maju
v Beogradu, so mu v domačem
podjetju naročili, naj Tita prosi za znižanje davka na »šampanjec« oziroma peneče vino, ker je
bilo takrat zelo drago. Tito pa mu
je rekel: »E, mladič, koji ima pare,
neka plati!«
so bile tudi napake, kot tista, ko sem
prvo klet na sejmišču dal narediti v
obliki zemljanke ali ko smo točili vino
v lončene putre, pa so me inšpektorji podučili, da je za vino primerno le
steklo. Ves čas je bila ob meni Albina
Horvat, potem pa smo zaposlili še Janeza Erjavca.
Zelo priljubljene in množično obiskane so bile Parade kmečkih običajev in navad, pa potem ocenjevanje
vin zasebnikov, ki sva se ga domislila s prijateljem, novinarjem Pištijem
Kuharjem, potem smo začeli še ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov,
pa ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov …
V prvi polovici devetdesetih let
sem po operaciji srca še nekaj let delal za sejem kot zunanji strokovni sodelavec, potem pa sem se upokojil in
umaknil.«
Bernarda B. Peček
Regijski zbori pridelovalcev sladkorne pese
Po letu 2015 si v Sloveniji obetajo ponovno pridelavo sladkorne pese
Na regijskih zborih preverjajo zanimanje pridelovalcev in možnosti za oživitev pridelave sladkorne pese
Po slabih šestih letih mirovanja je
Združenje pridelovalcev sladkorne
pese Slovenije ponovno postalo dejavno. Te dni namreč potekajo regijski zbori združenja, konec meseca bo
še skupščina. Na zborih predstavljajo
dosedanje in predvsem prihodnje aktivnosti, saj si precej obetajo od leta
2015, ko naj bi bilo po njihovih predvidevanjih v Sloveniji spet dovoljeno
pridelovati sladkorno peso. Med pridelovalci pa preverjajo, kolikšno je
zanimanje za gojenje omenjene poljščine.
Kot je poudaril podpredsednik
združenja Franc Veršič, se spet obe-
tajo ugodne razmere za oživitev pridelave sladkorne pese. V združenju
so predvidevali, da se bo to zgodilo že
leta 2011, vendar so v Bruslju podaljšali obdobje veljavnosti reforme trga
s sladkorjem do leta 2015. Po tem letu
pa naj bi, tako predvidevajo v Združenju pridelovalcev sladkorne pese
Slovenije, kvote ukinili, zato bi lahko
takrat tudi v Sloveniji ponovno začeli
gojiti sladkorno peso.
Kot je povedal Veršič, se bo združenje v prihodnjih mesecih skušalo povezati s sorodnimi državami (Irska,
Madžarska), ki jih je reforma trga s
sladkorjem prizadela podobno kot
Slovenijo, opraviti nameravajo podrobno analizo slovenskega kmetijskega prostora, ki bi natančno opredelila površine za oživitev pridelave
sladkorne pese. Iskali bodo tudi morebitne investitorje, saj bodo nove investicije nujne.
Lidija Cer Magdič
14
kraji in ljudje
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Športnorekreacijski center Bakovci
Velika pridobitev tribune s slačilnicami
Vrednost celotnega projekta okrog 700 tisoč evrov – Cajnkova: »Kraj z dolgo športno tradicijo si zasluži sodobnejše športne objekte«
Nives Cajnko, ki je predsednica KS Bakovci postala minulo jesen, pravi, da bodo v
tem mandatu več pozornosti namenili športnim in kulturnim programom.
sredstva iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja, razliko pa
bo primaknila občina. Obnova naj bi
bila končana do konca junija, Cajnkova pa verjame, da se bo to res zgodilo že aprila.
Dela so se namreč začela že decembra, ugodne temperature pa tudi dopuščajo njihovo nadaljevanje. Projekt zajema gradnjo novih tribun s
približno 500 sedeži, pod tribunami
bodo urejene slačilnice s sanitarijami in drugi potrebni prostori, kot je
sodniška soba. Okrog velikega nogometnega igrišča bo postavljena ograja, malo nogometno igrišče pa bo dobilo razsvetljavo. Uredili bodo tudi
pomožno gramozno parkirišče in vso
potrebno komunalno infrastrukturo
ob športnem centru. Omenjene pridobitve bodo na zdajšnjih površinah
(zemljišču) športnega centra, ki je last
krajevne skupnosti. V drugi fazi, ki je
le še idejni projekt, pa naj bi obnovili objekt ob igrišču, kjer so sedaj slačilnice. V njem želijo posodobiti prostore, ki bi bili nekakšno stičišče vseh
društev iz Bakovec. Prav tako si želijo
na asfaltnem igrišču za rokomet postaviti večji šotor za različne prireditve.
Cajnkova je tudi povedala, da je
med krajani nekaj dvomov, ali je takšna naložba za kraj potrebna, in pojasnila: »Evropska sredstva so namenjena izključno za ta projekt in z njimi
ne bi mogli v kraju zgraditi nič drugega.« Kot še dodaja, se je komunalna
infrastruktura v kraju urejala v prejšnjih letih, v tem mandatu pa bodo
Ižakovski brod na novem brodišču
30 let Moškega pevskega zbora Lipovci
Brez broda pot na prleško
stran mnogo daljša
Peli papežu Janezu Pavlu II.
Pred preselitvijo so morali zgraditi novo brodišče in
napeljati železno vrv čez reko Muro
Za svoje delo je MPZ Lipovci prejel več priznanj
Moški pevski zbor Lipovci je bil ustanovljen pred 30 leti na pobudo Jožeta
Tivadarja in je ves čas deloval neprekinjeno ter negoval predvsem ljudsko
petje. Enega izmed prvih nastopov so
člani zbora imeli na RTV Slovenija,
leta 1990 pa so v Murski Soboti peli
na prvih večstrankarskih volitvah.
Zbor je vsa leta nastopal tudi na občinskih in državnih proslavah. Zapeli
so recimo ob priključitvi Slovenije k
Evropski uniji ter na proslavi v Beltincih ob prazniku priključitve Prekmurja k matični državi, nastopali pa
so tudi po drugih krajih Slovenije, v
Avstriji ter Vatikanu, kjer so sloven-
Fotografiji Ciril Kosednar
desetletji, potreben obnove. Nekateri
objekti so že precej dotrajani, poleg
tega pa zanimanje za šport in rekreacijo narašča. Posebej velja omeniti
nogometni klub, kamor je vključenih
tudi veliko mladih in otrok. »Glede na
to, da ima naš kraj dolgo športno tradicijo, si tudi zasluži sodobnejše športne objekte,« pravi Cajnkova.
Ideja o obnovi centra je nastala
že leta 2008 in projekt je bil že večkrat zapisan v proračunu murskosoboške občine, vendar do izvedbe ni
prišlo. Letos občina zanj namenja 315
tisoč evrov, vrednost celotnega projekta pa je okrog 700 tisoč evrov. Kot
pravijo na občini, gre za nepovratna
Po dveletnem čakanju se je gradnja bakovskega športnorekreacijskega centra
končno začela.
več pozornosti namenili športnim in
kulturnim programom. Tako bo eden
večjih projektov tudi ureditev vadbene dvorane v mansardi vaškega doma,
sko pesem zapeli takratnemu papežu
Janezu Pavlu II.
Zbor je v tridesetih letih zbral mnogo ljudskih, narodnih, cerkvenih in
drugih pesmi in posnel dve zgoščenki. Kar nekaj članov je v zboru že od
začetka. Za svoje delo je doslej MPZ
Lipovci prejel občinsko priznanje, ob
praznovanju jubileja pa še priznanje
Krajevne skupnosti Lipovci ter območne izpostave JSKD Murska Sobota.
Pevci so prejeli tudi Gallusove značke, zlate: Jože Tivadar, Stanislav Zver,
Alojz Jerebic, Štefan Pozderec, Jože
Zadravec in Anton Škafar, srebrne:
kjer bo lahko vadila tudi Prekmurska
godba Bakovci, ki je eno najbolj prepoznavnih društev iz tega kraja.
C. K.
Gorazd Tivadar, Jože Škafar in Alojz
Maučec, bronaste pa: Darko Zadravec, Alojz Sraka, Franc Cigan, Boštjan
Forjan, Dušan Recek, Zlatko Stanko in
Stanko Jeneš.
Danes zbor vodi zborovodja Gorazd
Tivadar, njegov predsednik pa je Alojz
Sraka. Trideset let delovanja so proslavili decembra v prostorih vaškega
doma v Lipovcih, kjer so obiskovalcem zapeli nekaj prekmurskih ljudskih pesmi. Na ogled pa je bila tudi
razstava fotografij, opremljenih z besedili o njihovem tridesetletnem delovanju.
Jože Žerdin
Fotografija Jože Žerdin
V proračunu Mestne občine Murska
Sobota je ena večjih letošnjih naložb
gradnja športnorekreacijskega centra
v Bakovcih, na katero so, kot pravijo
nekateri domačini, čakali že dve leti.
Gradbena dela so se že začela in po
nekaterih informacijah bodo končana že v prvi polovici leta.
Bakovci so eno od večjih primestnih naselij v Mestni občini Murska
Sobota, ki imajo že od nekdaj dobro
organizirano rekreacijo ter športne
klube, ki so nastopali v višjih tekmovalnih rangih. Prav zato je, kot pravi
predsednica Krajevne skupnosti Bakovci Nives Cajnko, športnorekreacijski center, ki je bil zgrajen pred več
Pred leti so na Otoku ljubezni v Ižakovcih zgradili nov brod, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo, saj je bil prejšnji dotrajan in nevaren za vožnjo čez
reko Muro. Lani pa so imeli brodarji, ki
upravljajo leseni brod, težave z vožnjo
zaradi nizke gladine vode in ostankov
gramoza. Zato sta se Krajevna skupnost Ižakovci in Zavod za turizem in
kulturo Beltinci konec lanskega leta
odločila za preselitev broda, in sicer
sto metrov nižje od plavajočega mlina
na reki Muri. Ob tem so morali zgraditi
novo brodišče in napeljati železno vrv,
s pomočjo katere pluje po reki.
Otok ljubezni in ižakovski brod poznamo predvsem kot turistično zanimivost Prekmurja. Veliko obiskoval-
cev tega kraja se rado tudi popelje z
njim. Pozimi pa ga uporabljajo predvsem domačini iz Ižakovec in okolice.
Kot pravijo brodarji, imajo ta čas veliko dela, saj domačini hodijo na prleško stran po drva. Prav zato je za tiste,
ki imajo gozdove, travnike ter polja na
prleški strani, brod še vedno precejšnjega pomena, saj bi sicer morali za
pot na drugo stran narediti tudi več
kot 30 kilometrov.
Reka Mura ima svoje zakonitosti in
po teh se je treba ravnati, pravijo brodarji in domačini. Zato so »popustili«
reki in preselili brod na nov kraj, kjer
naj bi bila voda še vrsto let dovolj globoka, da bo lahko nemoteno plul.
Jože Žerdin
Fotografija arhiv MPZ Lipovci
Stari brod na novem brodišču na Otoku ljubezni v Ižakovcih
Moški pevski zbor Lipovci je pred kratkim praznoval 30 let delovanja.
www.vestnik.si | e: [email protected]
kraji in ljudje
19. januarja 2012 | Vestnik |
DPŽ Gornja Radgona
na kratko
Vsako zimo pripravljajo tečaje
Blaguš
Čeprav so ob Blaguškem jezeru postavljeni koši za smeti, se mnogi zanje ne zmenijo in smetijo vse naokrog. Zato so člani Ribiške družine
Gornja Radgona, temeljna enota Videm, pred dnevi pripravili čistilno akcijo okrog jezera. Te se je udeležilo 19
članov TE Videm, katere predsednik
Mirko Križan je povedal, da so morali pri čiščenju delno izprazniti jezero.
Tako so lahko odstranili tudi drevje,
ki je ob neurjih popadalo v jezero. Po
umiku vode pa se je pokazalo, kaj vse
so obiskovalci odvrgli v jezero. Največ je bilo steklenic od pijač in plastike. L. Kr.
Izdelki, ki bodo nastali na tečaju, bodo na ogled ob raznih prireditvah, pri katerih sodelujejo članice društva
Mačkovci
Fotografija Ludvik Kramberger
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona je stanovsko društvo žensk s podeželja, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. Čeprav je na podeželju vse manj
kmetij in s tem manj kmetic, je v društvo
vključenih 150 članic. Društvo, ki ga vodi
Jožica Jančar, ima dolgoletno tradicijo,
saj je nedavno praznovalo 35-letnico
delovanja. Vsako zimo pripravljajo predavanja in druženja. Mednje sodi tudi
vsakoletni tečaj ročnih del, ki ga zdaj
obiskuje okrog 20 članic. O tečaju nam
je Jožica Jančar povedala: »Tečaje ročnih
del pripravljamo na željo članic, ki tudi
predlagajo, kaj bi ustvarjale. Tokrat so
se odločile za kvačkanje. Letos nimamo
vodje tečaja, ampak si udeleženke same
izmenjujejo izkušnje.« Pri kvačkanju so
se članice posebej posvetile prazničnim
okraskom ter majhnim cekarjem za
drobna darila. Izdelke, ki bodo nastali na tečaju, bodo razstavile ob raznih
prireditvah, pri katerih sodelujejo. Razstavljeni bodo tudi na tradicionalni razstavi, ki jo pripravljajo ob vsakoletnem
prazniku žetve na Spodnji Ščavnici, kjer
razstavljajo tudi kmečke jedi.
L. Kramberger
15
Tečaji ročnih del članic DPŽ Gornja Radgona v tem zimskem času so že tradicija.
Člani KMN Mačkovci so ob pomoči
krajanov, Občine Puconci in sponzorjev v minulem letu uredili slačilnice, v
katerih so tudi soba za sestanke in sanitarije, ter zunanjo teraso za prireditve. Spomladi jih čakajo še inštalacijska dela in opremljanje. Večino del so
opravili prostovoljno, krajani pa njihovo delovanje podpirajo, ker je klub
v kraju gonilna sila športno-rekreacijskih prireditev. J. K.
Črenšovci
Župnija Črenšovci in Zavod Svete
družine Črenšovci sta pripravila župnijsko srečanje zakoncev, ki praznujejo okrogle obletnice poroke. 15 zakonskih parov se je najprej zbralo v
župnijski cerkvi pri maši, kjer so obnovili obljubo zakonske zvestobe. Po
maši so se vsi zbrali v dvorani župnijskega doma, kjer so iz rok domačega
župnika Ivana Krajnca v spomin prejeli listino zvestobe. J. Ž.
Predanovci
Slovenska energetska družba Petrol, d. d., Ljubljana se je v okviru humanitarne akcije Naša energija povezuje odločila, da prek bencinskega
servisa v Murski Soboti (Cankarjeva 4)
namesto daril poslovnim partnerjem
200 evrov nameni družini Slamar iz
Predanovec. Gre za štiričlansko družino z dvema osnovnošolskima otrokoma, ki jo pestijo invalidnost in težke gmotne razmere. Vrednostni ček
jim je pred dnevi izročil Jožef Legen
iz murskosoboškega bencinskega servisa v sodelovanju z Župnijsko karitas Martjanci. Družina Slamar bo ta
sredstva porabila za nakup pralnega
stroja. J. Ž.
Zanesljiv zmagovalec
zimskih razmer!
Sveti Jurij ob Ščavnici
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Območno združenje RK Gornja
Radgona je pred dnevi organiziralo prvo letošnjo krvodajalsko akcijo.
Ta je bila na Osnovni šoli Sveti Jurij
ob Ščavnici. Tokrat je kri darovalo 161
ljudi. Skupno pa je lani na gornjeradgonskem območju kri darovalo 1.663
ljudi.
Naslednja krvodajalska akcija v organizaciji Območnega združenja RK
Gornja Radgona bo že ta petek na
Osnovni šoli Apače. F. K.
Lendava
www.dacia.si
Reliable. No matter what.
Dacia Sandero Ambiance 1.2 16V Pack že za 7.500 €* in Sandero Stepway 1.6 Pack že za 9.400 €* s svojo pregovorno
zanesljivostjo skrbita, da ne boste izgubljali časa in energije z dragimi popravili. Prav tako sta že popolno pripravljena, da vas popeljeta
na zabavna zimska doživetja, saj sta opremljena z dodatnimi zimskimi pnevmatikami in zimskim paketom. Sedaj vam preostane le, da
namenite svojo pozornost samo stvarem, ki v vašem življenju resnično štejejo.
*Velja z Dacia financiranjem in za omejeno količino vozil iz zaloge. **Velja ob izpolnitvi prvega od dveh pogojev: 5 let ali 100.000 km. ***Gumijasti tepihi, sprej za odmrzovanje, strugalica za led, strešni nosilci (Sandero), prečke za vzdolžne nosilce (Sandero Stepway).
DACIA SANDERO IN SANDERO STEPWAY: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 4,1 - 7,3 l/100 km. EMISIJE CO 2 : 108 - 169 g/km.
Čebelarsko društvo Lendava je pred
dnevi pripravilo zbor članov, ki so se
ga udeležili tudi predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja dr. Stanislav Kapun in veterinarka Lidija Matavž ter predstavniki ČD Črenšovci.
Ocenili so delo ČD Lendava v minulem letu in se ob tem spomnili slovesnosti, ki so jih pripravili ob stoletnici
čebelarjenja v Lendavi in devetdeseti
obletnici ustanovitve društva. Ugotovili so tudi, da se je članstvo povečalo na 49 članov. Ob tem pa niso mogli
mimo pomora čebel, ki se je na tem
območju zgodil lani in o čemer je tekla beseda tudi na zboru.
V delovni načrt za leto 2012 so zapisali nekaj novosti in ustanovili štiri
delovne komisije: za pašo, čezmejno
sodelovanje, promocijo društva in izobraževanje. Na zboru so podelili tudi
priznanja članom za opravljeno delo
v letu 2011. F. H. M.
16
družabna
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nismo muha enodnevnica
Komentar tedna na Pomurje.si
Precej jih je minulih deset dni preklinjalo nad nepričakovano debelo snežno odejo, ki je dosegla skoraj pol metra, toda ker je vsaka slaba stvar za nekaj dobra, so se tudi snega nekateri razveselili. V prvi
vrsti v elektrogospodarstvu, kjer so že nekaj časa bili plat zvona zaradi pomanjkanja vode v hidroelektrarnah. Klub temu so nas znova »osrečili« s podražitvijo električne energije. Kako dolgo še?! Če je
snega preveč tudi za smučanje, pa lahko najbolje ocenijo vneti ljubitelji bele opojnosti. Snežne padavine so prišle prav tudi šolarjem, ki so pred kratkim začeli z zimskimi počitnicami. Vestnik, 22. januarja 1987
Uporabnik Peredajs o glasovanju v državnem zboru: »42 – za, 1 – proti, 4 - se še niso naučili glasovati …«
Fotografija Tomo Köleš
Fotografija Tadeja Ivanušič
BOLJŠA STRAN SPLETA
Le kaj sta si tako vneto pripovedovala programski direktor EPK Mitja Čander in
njegova prijateljica na slovesnem odprtju EPK v Mariboru? Morda sta ocenjevala
prireditev in bosta konstruktivno kritiko sporočila vodstvu soboškega dela EPK, da
bo njihovo odprtje (v soboto, 4. februarja) boljše od uradnega.
Fotografija Gregor Čiček
Glede na to, da so konec tedna slovesno začeli projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) in bo letos vsa Slovenija zelo
kulturna, bomo tokratno družabno stran posvetili kulturi – takšni in drugačni. V Domu kulture na Razkrižju so kulturno
zaznamovali dva jubileja: 25-letnico delovanja Turističnega narodopisnega društva Razkrižje in 90-letnico delovanja
Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer (na fotografiji).
Fotografija Ana Celec
Igralca Mure 05 Fabijana Cipota (levo) in njegovega trenerja Anteja Šimundžo
(desno) pa greje misel na italijanski denar, ki prihaja v klub. Lahko, da sta se
spraševala, kdo stoji za »njihovimi« Italijani, lahko pa, da sta samo preigravala
možne poteze kluba za naslednjo sezono.
Kulturo zobla in lüka promovira Prleški študentski klub (PŠK). Lahko bi rekli, da je
novi promotor zaseke in čebule za PŠK Luka Ploj (desno), ki je po mnenju komisije
posnel najboljšo fotografijo na temo »Zobl, zobl pa lük«. Ena od nagrad, ki mu jih
je izročil predsednik PŠK David Belovič (levo), je bila 100 evrov. Koliko zaseke in
čebule lahko kupi s tem denarjem!
Fotografija Tomo Köleš
Fotografija Jerneja Domajnko
Odprli so tudi novo sezono kulture hiphoperjev v MIKK-u. Emkej in Mito iz skupine Tekochee Kru ter domači Passero, Kiki in
Beno so dobro ogreli mladino (in ozračje).
V torek pa je bilo zelo pomembno, da si poznal kulturo nakupovanja, saj je bil Mercatorjev center v Murski Soboti nabito poln
z ljudmi, ki so želeli kupiti izdelke po zelo znižanih cenah. Čeprav so vse blagajne delale s polno paro, so ljudje čakali tudi po
več kot pol ure. Ob takšnih priložnostih pa se rado zgodi, da ljudje pozabijo na kulturo …
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
Alojz Nemec, upokojeni forenzik
okc poroča
Trideset let na kraju zločina
Ovadili goljufivega
računovodjo
Kriminalisti so kazensko ovadili nekdanjega računovodjo enega od podjetij
iz Murske Sobote. 47-letni računovodja je zlorabil svoj položaj, saj je od junija 2010 do avgusta 2011 na svoj bančni
račun in na bančna računa dveh sorodnic nakazoval denar, do katerega niso
bili upravičeni. Denar je nakazoval tako
dolgo, dokler mu ni na sled prišel direktor družbe. Z neupravičenimi nakazili je
osumljenec sebi in obema sorodnicama
pridobil za 100.758 evrov protipravne
premoženjske koristi. Računovodja je
goljufal prek elektronskega bančništva,
tako da je vpisal pravi naslov poslovnega partnerja, pri številki računa pa je zavestno vpisal svoj ali bančni račun dveh
sorodnic. Kriminalisti so zaradi prikrivanja ovadili tudi njegovi sorodnici.
Zvesto predan kriminalistični službi je tri desetletja iskal sledi storilcev kaznivih dejanj
CSI Murska Sobota
Alojz Nemec je bil predan kriminalistični službi – še na zadnji delovni dan je z
analizo prstnega odtisa prepoznal zločinca.
žrtve mladi ljudje. »To je bilo stresno in sam sem kdaj moral prekiniti
ogled. Takšne stvari te zaznamujejo
za vse življenje, vendar si vse vzel v
zakup, ko si se odločil za to službo,«
je odkrit sogovornik. Dvaindvajset
let je vodil pomurske kriminalistične forenzike: »Držal sem se načela,
da od njih nisem zahteval tistega, če-
sar sam nisem naredil.« Prepričan je,
da svoje delo opravljajo strokovno in
ni mu žal za leta v službi: »Spoznal
sem veliko poštenih in dobrih ljudi.
Naučil pa sem se tudi veliko bolj realno gledati na življenje.« Sem na voljo, če me bo družba potrebovala,« je
še v svojem skromnem slogu pristavil upokojeni kriminalistični tehnik
Na skoraj vsakem televizijskem
kanalu predvajajo serijo o ameriškem forenzičnem preiskovalcu, ki v popolnoma brezhibni
stilski podobi že takoj na prizorišču zločina najde malodane nevidno sled, ki jo potem s pomočjo neverjetnih pripomočkov in
seveda tudi z lastnim neprecenljivim znanjem takoj poveže z
zločincem.
»Na terenu se je že zgodilo, da
smo bili deležni dovtipov ljudi,
zakaj tako dolgo iščemo, če pa tisti na televiziji vse hitro najdejo.
Pričakujejo celo, da storilca identificiramo na kraju samem,« je v
smehu rekel Alojz Nemec. Upokojeni kriminalistični tehnik je
še dodal, da nanizanke potvarjajo resničnost, ko preiskovalci razkrinkajo storilca, ker takoj analizirajo sledi, saj se ponavadi tudi
drugod in ne le pri nas čaka na
rezultate analize sledi s kraja kaznivega dejanja.
V Pincah ujeli
predrznega tujca
Na avtocestnem bencinskem servisu v Pincah so prejšnjo sredo poklicali
policiste, ker je tujec poskušal plačati
natočeno gorivo z bankovcem, ki bi bil
lahko ponarejen. 41-letni moški, ki ima
dvojno državljanstvo (moldavsko in romunsko), je gorivo nameraval plačati s
ponarejenim bankovcem za 20 evrov.
Policisti so pregledali tudi tovorno vozilo z dvigalom, s katerim se je tujec vozil. Izkazalo se je, da je bil poltovornjak
z italijanskimi registrskimi tablicami 23.
decembra lani ukraden v Italiji. Policisti
Alojz Nemec, ki si potihoma želi, da
bi se znova aktivno vpel v ustroj domačega nogometnega kluba Goričanka in ga popeljal nazaj na pota stare
slave, kot je to bilo v letih, ko so igrali
proti Olimpiji, za katero je takrat nastopal nogometni zvezdnik Milenko
Ačimovič.
Andrej Bedek
Fotografija PUMS
Fotografija Nataša Juhnov
Petinpetdesetletni Alojz Nemec je
v čevlje policijskega forenzika stopil oktobra 1980, ko se je po visoki
šoli za strojništvo in po nagovarjanju prijatelja zaposlil v skupini kriminalistične tehnike oddelka za zatiranje kriminalitete v upravi javne
varnosti v Murski Soboti. »Ne vem,
ali je še kdo ali pa bo še kdo kar trideset let nosil kovčke za opravljanje
ogleda kaznivih dejanj,« se Nemec
malce tudi v šaljivem tonu ozre na
prehojeno pot v kriminalistični policiji. Prvega primera se ne spomni, v
spominu pa mu je ostal prvi človek,
ki ga je po sledeh prepoznal kot storilca kaznivega dejanja: »Učili so nas,
da na kraju zločina ni dobro hiteti. Ni
težava najti sled, težava je ugotoviti, katera sled je pomembna.« Naloge kriminalističnega tehnika so iskanje, zavarovanje in dokumentiranje
sledi na prizoriščih zločina. Na teren
se odpravlja z dežurnim kriminalistom. »V osemdesetih letih so nas o
dogodkih obveščale dežurne patrulje
in imeli smo recimo ročno evidenco
prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj.« Razvoj je naredil svoje – če so
nekoč prstne odtise jemali z odtisom
barve, zdaj to počnejo z optičnim čitalnikom, odtisi pa so shranjeni v računalniški evidenci. »Tudi storilci so
bolj napredni, saj spreminjajo način
izvršitve zločinov ter pri tem uporabljajo vedno nove in nove pripomočke.«
Najtežje je bilo preiskovati požarišča, saj so ognjeni zublji uničili skoraj sleherno sled, najhuje je bilo na
prizoriščih krvnih deliktov, ko so bile
Poziv Agencije za varnost prometa
so tujcu odvzeli prostost in so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
Začetniki brž na treninge varne vožnje
Brez mobitelov med vožnjo
Še do nedelje bodo policisti opravljali preventivno akcijo Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ, med katero
bodo še posebej natančno pod drobnogled vzeli uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Kot je znano, telefoniranje med vožnjo zmanjšuje zbranost.
Voznik, ki telefonira, sicer zmanjša hitrost in poveča razdaljo do avtomobila pred seboj, vendar se njegov odzivni čas zmanjša in slabše vzdržuje smer.
Zmanjšan odzivni čas in spregledani
signali na cesti pa povečujejo možnost
nesreče.
Vozniki začetniki morajo opraviti dodatno usposabljanje do izteka veljavnosti vozniškega
dovoljenja voznika začetnika – Od 19 tisoč začetnikov za zdaj program opravilo tisoč petsto
Čeh pot končal v Petišovcih
Policisti Postaje mejne policije Petišovci so pred tednom dni ob izstopu iz
Slovenije preverili 47-letnega Čeha, ki
je vozil osebni avtomobil znamke VW
Golf. V postopku mejne kontrole so policisti ugotovili, da je bil avtomobil 6. januarja letos ukraden v Avstriji. Vozilo
so zasegli, osumljenca bodo kazensko
ovadili.
Fotografija Nataša Juhnov
Da bi zmanjšali število nesreč, v katerih so udeleženi vozniki začetniki,
so na ministrstvu za notranje zadeve
predpisali dodatni program izobraževanja, ki je za voznike začetnike obvezen od 13. avgusta 2010. Voznik začetnik je voznik vozila do dopolnjenega
21. leta ali voznik vozila dve leti od
prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Zakon o voznikih določa kot vsebino obveznega programa dodatnega
usposabljanja dva programska sklopa
– vadbo varne vožnje ter udeležbo delavnice o varnosti v prometu in psihosocialnih odnosih med udeleženci v prometu. Oba sklopa morata biti
opravljena do izteka veljavnosti vozniškega dovoljenja voznika začetnika.
Cena programa je 125 evrov.
Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa pravi, da se mora voznik začetnik programa udeležiti po
najmanj štirih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja, ker ni smiselno,
da se programa udeleži, še preden je
samostojno prevozil nekaj tisoč kilometrov. V agenciji voznike začetnike
sicer naprošajo, da z udeležbo v programu po nepotrebnem ne odlašajo,
saj se lahko zaradi velikega povpraševanja preseže zmogljivost organizacij
za izvajanje programa. Za zdaj se jih
je od približno devetnajst tisoč začetnikov programa udeležilo samo okoli tisoč petsto, zato letošnjo pomlad
in poletje pričakujejo še posebej veliko gnečo na dodatnih usposabljanjih.
Brez opravljenega programa namreč
ni mogoče podaljšati vozniškega dovoljenja voznika začetnika.
17
Vozniki začetniki morajo opraviti obvezno dodatno izobraževanje.
Po besedah učitelja vožnje Alojza
Mariča iz avtošole Nomad se program
za voznike začetnike opravlja v skupinah do največ dvanajst tečajnikov
in je sestavljen iz skupinske delavnice, teoretičnega in praktičnega dela.
Vse skupaj mora kandidat opraviti v
enem dnevu, avtošola Nomad pro-
gram opravlja v sodelovanju s centrom Španik. »V delavnici se tečajniki
seznanijo z najpogostejšimi kršitvami
predpisov voznikov začetnikov, z razlogi za nespoštovanje omejitev hitrosti, z vplivi alkohola, mamil in nekaterih zdravil na voznika in dejavniki,
ki odvračajo pozornost od vožnje. V
praktičnem delu pa se vozniki začetniki seznanijo z upravljanjem vozila, zaviranjem v sili in reševanjem iz
nevarnih položajev,« je nekatere podrobnosti iz programa predstavil učitelj vožnje in trener vadbe varne vožnje Marič.
Andrej Bedek
Dve novi možnosti e-prijave
kaznivega dejanja
Odslej lahko elektronsko anonimno
prijavite tudi kršitev ali kaznivo dejanje s področja ekstremnega nasilja in
organizirane kriminalitete. Že obstoječim obrazcem za anonimne e-prijave se zdaj pridružuje možnost prijave
ekstremnega nasilja in organizirane
kriminalitete. Policija želi tako javnost
spodbuditi k sodelovanju in še povečati
učinkovitost zbiranja informacij. Uporabniki lahko s pomočjo anonimnih eobrazcev na preprost način elektronsko prijavijo kršitev ali kaznivo dejanje
in različne nepravilnosti, ki jih zaznajo. Policija pri tem zagotavlja popolno
anonimnost.
18
na sceni
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Marko Pascal Rožman
Mislišče
Jaz se izražam z glasbo
Tuljenje v turborog
Jernej Šavel
Od baladnih Sanj do pop-rokovskih Mask – Ne želi ustvarjati samo ene
glasbene zvrsti, temveč želi, da bi bila glasba na albumu čim bolj razgibana
K
adar govorimo o glasbi, glasbenem okusu, šovbiznisu, potem govorimo o slapu Savici. Vsi, ki so kdaj stali
pod njim, so bili mokri. Nekatere je motilo, druge ne,
tretji so imeli z njim četrti namen. Sami najbolje veste, med
katere spadate in koliko občutite, da je glasbeni ustroj, tako
tisti zabavni kot nezabavni (a resen in spoštovan), nad vsemi.
Oba sta kot lakmusov papir, ki odkriva stanje duha in značaj
najvplivnejših v družbi ter njim zvestih podložnikov. Impotentnih mojstrov ekonomskega, socialnega in kulturnega mobinga. Njihovi prijatelji na stopnički ali dve višje se imajo očitno
za vsevede, čeprav so popolni analfabeti in jim gre od rok malo
reči. A očitno prave in dovolj pomembne za to, kako priti na
oblast. Narava narcisoidne osebe je takšna, da bo poskrbela za
primerno spremstvo. To pa ni ne lepše ne pametnejše od nje,
sploh pa ne kljubovalno in razmišljujoče.
Po maturi bo lažje
Na pomurski glasbeni sceni se pojavlja novo ime, to je Marko Pascal Rožman, njegova zadnja skladba Maske
pa je bila tudi murska pesem tedna
na Murskem valu. In kdo je obetavni
ustvarjalec? Marko Rožman prihaja iz
Logarovec in obiskuje četrti letnik gimnazije v Mariboru.
Kot pravi, je doma velikokrat igral
klavir, prav tako je imel že veliko na-
Kultura in z njo povezani posel sta v rokah (nekompetentnih)
upravljavcev, ki so del ideološkega aparata in jim je kristalno
jasno (če sploh), da nimajo pojma. In zato izvedejo »republiški
manever«, neke vrste neformalni referendum, ki pa kar traja.
Če naletijo na zahtevne in kritične potrošnike glasbe, se zmorejo braniti z zgolj: »Saj mi bi, ampak kaj ko narod noče.« To
je grm in v njem zajec! Država je republika in javna zadeva,
kjer si ljudstvo lasti oblast. Kar pa je, v nekaterih točkah, lahko popolnoma zgrešeno.
da je razgibana. Besedila skladb so
bivanjska in ljubezenska ter po svoje
predstavljajo tudi moje življenje,« Pascal opiše svojo glasbo. Albuma sicer
še ni izdal, je pa v načrtih, pravi. »Ker
sem v četrtem letniku, imam nekoliko
več dela tudi v šoli.« Marko poleg klavirja igra še bobne in kitaro. Za potrebe svoje glasbe igra samo na klavir, na
odru ga največkrat spremlja violinistka Tajda, na posnetkih pa je spremljevalne vokale prispevala Maja Sršen. Z
glasbo se ukvarja ljubiteljsko, vendar
po njegovih besedah to počasi postaja
profesionalno. Za nadaljnje izobraževanje se še odloča med glasbeno pedagogiko in arhitekturo: »Verjetno pa
se bom do konca življenja ukvarjal z
glasbo, ker mi res veliko pomeni.«
pisanih besedil, ki jih je tudi uglasbil. Domači so ga spodbujali, da bi to
posnel, in končno se je za to odločil,
skladbe so prišle na radijske postaje
… Prizadeva si, da bi bila njegova glasba čim bolj raznovrstna. »Prva skladba, ki sem jo posnel, nosi naslov Sanje in je balada, druga skladba Sam
se še tudi dotika baladne sfere, zadnja
skladba Maske pa je že bolj pop-rokovska. Ne želim, da bi bila na plošči
samo ena zvrst glasbe, temveč želim,
Želi spodbuditi mlade
S popularno glasbo je na primer popolnoma drugače v Skandinaviji, ki si jo tako radi vzamemo za vzor. Če verjamete ali ne, je
eden od najmočnejših stebrov gospodarstva. Podobnega mnenja
so tudi Avstrijci. S tem da so prvi usmerjeni na izvoz, drugi na
samooskrbo. In njihovo početje občudujemo. Od kopice festivalov, ki dopolnjujejo najmočnejše avstrijsko orožje – turizem,
do skupin ABBA, Roxette, Mando Diao, A-ha, Dr. Alban, Ace Of
Base, HIM, Apocalyptica, Nightwish, da ne naštevam do jeseni.
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija arhiv Marka Pascala Rožmana
In kaj lahko mi ponudimo samozaposlenim avtorjem, ki ne parazitirajo, da bodo za nagrado, za pogum, bolje živeli, država pa
pobrala še kakšen cvenk več? To se znajo vprašati zgolj razgledane, nedomišljave in s protestantsko etiko (da ne rečem klerikalizmom) prežete politične strukture severa Evrope. Ali pa sosedje, ki
hočejo poleg običajnih poletnih turistov povečati zaslužek s tem,
da zadržijo še domače, ki bi jim lahko ušli, in privabiti še druge
iz tujine. Odločijo se: delali bomo festivale! In večja bo podpora države, večja bo kupna moč dogodka, večje bo zanimanje za
trženje. Tako razmišljajo! Pa ne samo oni. Še Belgijci, Španci,
Madžari, Srbi oziroma Vojvodinci, Makedonci, da Angležev ne
omenjam. Ne vem, koliko vas ve, da gre norveška vlada v Oslu od
veleposlaništva do veleposlaništva. Tja pa vabijo glasbene agente
iz vsega sveta, da jim predstavijo, kaj je »vroče« in kaj »prihaja«
Marko Pascal Rožman
na sceno. Govorimo o poslu in morda nekoliko manj o skupnem
imenovalcu tistega, čemur v zapečkarsko-narcisoidni, predvsem
pa strahopetni Sloveniji rečemo alternativna glasba.
Toda kaj. V Deželi ne vzgajamo množic, one narekujejo, kaj in
kako bo, po logiki »samo da bodo rekli, da sem dober in lep«. So
kot otrok, ki popolnoma neuk govori staršem, kaj hoče in kaj je
zanj prav. Sprašujem se tudi, zakaj v Sloveniji nihče ne uči glasbene vzgoje. Ne tiste toge, suhoparne, enosmerne, kot smo je deležni v devetletkah ali državnih glasbenih šolah, kjer imajo – v
glasbenem smislu – korist zgolj ekstratalenti po meri in podobi
profesorjev, ki s službo postanejo poklicni poustvarjalci in uslužbenci države. Sicer pa: kdo ima nadzor nad vzgojnimi ustanovami, vrtci, šolami, kjer med »glasbenimi predahi« iz zvočnikov
»bleje« vse tisto, kar vodi v poustvarjanje in poneumljanje?
Moja generacija je imela za kulturno uro ogled 45-minutnega
koncerta skupine Pop design. Seveda večina v tem ne vidi težave, ampak ravno v tem je težava! Brat ni hotel na »koncert« in
doma so ga podprli. Verjetno zato, ker so starši pravilno ocenili, da ga dogodek ne bo duhovno obogatil, obzorje ne bi bilo
širše, ustvarjalni duh pa še dodatno zatrt. Pa smo tam, kjer
smo. Vzgajamo množice nekritičnih kritikov, ki »vedo«, kaj je
dobro, čeprav je slabo. Vedo, da je na koncu vsakega predora
luč, pa četudi je ta žaromet lokomotive. Ne vedo pa ali pozabljajo, da je Slovenijo duhovno osvobajala slabšalno imenovana alternativa, in ne harmonika. Ta je bila in je tukaj vsa
omnipotentna, ves čas. Ko je na volitvah pripadla relativna
večina Listi Zorana Jankovića, mi je izletelo izpod prstov neposredno na twitter: »Vladavina referenduma se nadaljuje!« Nadaljuje se torej nekaj, kar ni v povezavi z volitvami, temveč s
skupnim imenovalcem ideološkega aparata, ki ga zdaj želi obvladati liberalna, zdaj konservativna struja. Kulturni boj? Ni
pomembno. Gotovo je to, da smo jim bolj neumni bolj pogodu.
Trenutno prebiva v dijaškem domu,
kjer nastopa tudi v dijaški skupini.
Nekaj časa je igral pri skupini iz Kungote MarshAlles, vendar je zaradi pomanjkanja časa to opustil. Vrstniki v
šoli ga podpirajo, včasih z njim tudi
kaj zaigrajo. Sodeluje tudi z dvema
profesorjema, ki se ukvarjata z glasbo. Sam posluša zelo različno glasbo:
»Zelo rad imam klasiko, čeprav je že
dolgo več ne igram, rad poslušam Maksima Mrvico, tudi rokovske in domače skupine, npr. Retaše, ki imajo dobre priredbe …« Vzdevek Pascal si je
nadel, ker mu je všeč. »Ne gre za to,
da bi bil kakšen strašen matematik ali
fizik, ime mi je enostavno všeč, zato
sem ga dodal k svojemu imenu. Ko
sem izdal prvo skladbo, je bilo vprašanje, pod kakšnim imenom naj jo
prijavim na Sazas, vsi so mi rekli, da
je bolje Marko Pascal Rožman, in potem je tako ostalo.« Pred božičem je
imel samostojni dobrodelni koncert,
kjer so zbrana sredstva namenili za
nakup električne klaviature. »Želim
tudi mlade spodbuditi k temu, da naredijo korak, ki sem ga sam naredil.
Od tega, da igraš sam zase v svoji sobi,
do tega, da nastopiš pred drugimi in
prek glasbe pokažeš tudi svoje razmišljanje. Nekateri se izražajo s športom
ali čim drugim, jaz se izražam z glasbo.« Trenutno se pripravlja za nastop
na šolskem kantavtorskem festivalu.
Enaintridesetega januarja pa ga bo
možno slišati na dobrodelnem koncertu v Ljutomeru.
T. M.
glasbosluh
Guided By Voices – Let's Go Eat The Factory
Guided By Voices Inc./Fire Records, 2012
Ameriška skupina Guided By Voices,
ki prihaja iz znanega mesta Dayton
v zvezni državi Ohio, je še ena tistih,
ki so se po dolgem premoru odločile
za ponovno združitev. Sicer so člani
leta 2010 sprva nameravali nastopiti
samo ob 21-letnici založbe Matador
Records, a so se po koncertu odločili,
da bodo posneli še dve novi plošči. In
tako je bend, ki je nastal že leta 1983
in se uradno razdružil leta 2004, na
začetku letošnjega januarja izdal nov
album Let's Go Eat The Factory. A pri
tej skupini se večletni odmor niti ni
poznal. Vodja benda Robert Pollard
je namreč v zadnjih sedmih letih samostojno izdal kar trinajst (!) plošč,
kar je bilo tudi za njegove najzvestejše oboževalce skoraj preveč. Kako
je to mogoče? Preprosto: skladbe
na njegovih albumih so zelo kratke,
dolge največkrat dve ali tri minute,
tako da jih je na enem izdelku okrog
dvajset. In tega recepta se je Pollard
s svojimi nekdanjimi tovariši držal
tudi pri novi skupinski plošči. Dolga
je običajnih 42 minut, na njej pa je
kar 21 skladb. Najkrajša, The Things
That Never Need, traja manj kot minuto, najdaljša, We Won't Apologize
For The Human Race, pa štiri minute.
Tako ta album v svojem značilnem žanru indie lo-fi popa nadaljuje tradicijo, ki jo je skupina Guided By Voices
začrtala že s svojimi prejšnjimi deli.
Je pa ta konceptualni album, pri katerem je skoraj nemogoče izbrati samo
eno skladbo za morebitno uspešnico
(mogoče Chocolate Boy, op. p.), navdušil nekatere glasbene kritike, ki so
ga že izbrali za ploščo tedna, medtem
ko drugi še vedno ne morejo slediti
hitrosti, s katero Pollard piše nove pesmi. Že maja letos bo bend Guided By
Voices namreč izdal nov album Class
Clown Spots A UFO, Robert Pollard pa
že marca nov samostojni izdelek Mouseman Cloud. Vprašanje je le, komu
bo uspelo vse to glasbeno »prebaviti«
v tako kratkem času. Še dobro, da so
tudi pesmi tako kratke.
T. K.
reportaža
Fotografija arhiv Josefa Zotterja
www.vestnik.si | e: [email protected]
Človek z idejo: Josef Zotter
19. januarja 2012 | Vestnik |
19
Vse se začne pri zrnih. V Zotterjevi tovarni skladiščijo 100 ton kakava v 60- in 70-kilogramskih vrečah. V Bergl prihajajo iz
Latinske Amerike, Afrike in jugovzhodne Azije.
Pri Zotterjevih
Jožef in tovarna
čokolade
Dosežen poslovni uspeh z roko v roki z družbeno
odgovornostjo – Pridelovalce poznajo tudi osebno
Kot ve povedati že marsikateri Pomurec, v Berglu pri Riegersburgu stoji proizvodni obrat, katerega obisk je
obveza za vse ljubitelje čokolade. Kje?
V redu, pri Feldbachu. Še vedno ne veste? Vprašajte Goričance. Josef Zotter
v svoji »fabriki« v tem majhnem podeželskem naselju ustvarja najrazličnejše čokoladne tablice, čokoladne
bombone, napitke in vse druge čokoladne dobrote, ki vam raztegnejo usta
do ušes, ko jih vidite, zavohate ali za-
da ustvarijo dobro infrastrukturo na
svojih posestvih, kar vse vpliva na
kakovost pridelave,« pojasnjuje Luefova. Največ kakavovih zrn dobijo iz
Latinske Amerike, pa tudi iz Afrike in
Azije. V podjetju tudi osebno poznajo vse pridelovalce. Med našim pogovorom je Josef Zotter ravno potoval
v Bolivijo na srečanje s pridelovalci,
ki pa jih tudi gostijo v Berglu, letos
tako pričakujejo obisk pridelovalcev
iz Peruja in Indije. Pridelovalci, ki de-
Utekočinjena dobrota, od grenkih do sladkih vrst
Fotografije Nataša Juhnov
Ob čokoladni
pokušnji si je
možno ogledati
tudi proizvodnjo,
kjer letno
porabijo 460 ton
kakavovih zrn,
160 ton sladkorja
in milijon litrov
mleka. Trenutno
je pri Zotterju
zaposlenih 120
ljudi.
užijete. Zotterjeva čarovnija se je začela leta 1995, pred tem je imel v lasti kavarno v Gradcu, ki je slovela po
dobrih slaščicah. V omenjenem letu
je začel v Berglu proizvajati čokolado,
leta 2007 je tam zgradil tovarno čokolade, v kateri po besedah vodje trženja Susanne Luef edini v Evropi delajo čokolado od zrna do ploščice.
Za Zotterja je značilno, da posluje
po načelih fair trade trgovine in odkupuje samo organsko pridelane surovine. »Za nas je zelo pomembna
družbena odgovornost do kmetov,
ki za nas pridelujejo kakavova zrna,
saj je to nujno, če želite izdelke visoke kakovosti. Treba je zagotoviti, da
kmetje dobijo dovolj denarja, da lahko npr. pošljejo svoje otroke v šole,
lajo za Zotterja, se povezujejo v kooperative s certifikatom fair trade, da
lahko količinsko zadovoljijo potrebe
tovarne. Pridelovalcem plačajo tudi
trikrat več od določene odkupne cene
kakava. Čokolado prodajajo v Avstriji in Nemčiji ter nekaterih okoliških
srednjeevropskih državah. Z verigami supermarketov v glavnem ne sodelujejo, izdelke prodajajo v manjših
specializiranih trgovinah. Kljub ponudbam veleblagovnic je po besedah
Luefove takšno sodelovanje težko, saj
je na policah supermarketov na voljo
samo omejen prostor, sami pa imajo
izjemno široko ponudbo raznovrstnih
proizvodov. V proizvodnji uporabljajo več kot 400 različnih surovin, različne vrste oreščkov, sadja in začimb.
Na koncu poti si lahko obiskovalci postrežejo z vročim čokoladnim napitkom ob razgledu na manjši
živalski vrt, ki je urejen ob tovarni.
Če je mogoče, jih kupijo v Avstriji od
domačih pridelovalcev, pravi Luefova. Leta 2007 so ustanovili tudi tako
imenovano čokoladno gledališče, kjer
si lahko obiskovalci (tudi s pomočjo
slovenskega avdiovodnika) ogledajo
proizvodnjo čokolade, vmes pa tudi
poskusijo več vrst izdelkov. Pohod se
začne v skladišču kakavovih zrn, kjer
jih skladiščijo sto ton. S pošiljkami zrn
v tovarno večkrat »pripotujejo« tudi
žeblji, kače ali njihove kože, pred uporabo se zvrstijo čiščenje, praženje, debakterizacija, drobljenje itd. Obiskovalci lahko poskusijo sestavine iz vseh
faz proizvodnje, od zrn, čistega tekočega surovega kakava, različnih čokoladnih praškov, tekoče čokolade … do
končnih izdelkov v tablicah. Leta 2011
jih je obiskalo 200 tisoč ljudi, od tega
je bilo okoli 10 odstotkov obiskovalcev iz Slovenije.
Dobre ideje
z dobrim dizajnom
Več kot 350 Zotterjevih izdelkov
pa navdušuje tudi z embalažami, za
katere je odgovoren oblikovalec Andreas Gratze. Zotterjev prijatelj, človek za dizajn pri Zotterjevih izdelkih.
S Zotterjem sta se srečala pri vojakih,
ko so ugotovili, da je Gratze en centimeter premajhen za služenje vojaškega roka, Zotter pa en centimeter
previsok.
Nedavno je zanimanje javnosti
vzbudil poseben izdelek iz Zotterje-
vega asortimenta - čokolada s krvjo.
»Kri oz. njene sestavine so zelo kakovosten del vsake živali, zato je škoda,
da se kri prašičev po klanju večinoma zavrže, ljudje uporabljajo meso
in druge dele živali, zakaj ne bi tudi
krvi. Gre za pomemben vir proteinov,
okus je zelo zanimiv,« pravi Luefova.
Pri Zotterju je prav tako možno kupiti
čokolado z ocvirki ali slanino. Politika družbene odgovornosti, ki jo gojijo v podjetju, jim narekuje, da vsako
leto določijo en izdelek, ki se prodaja
v dobrodelne namene. Letos so tako
začeli projekt v Mjanmaru, s katerim
bo z vsakim prodanim kosom čokolade določene vrste otrok v Mjanmaru
dobil brezplačno kosilo v šoli.
Timotej Milanov
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Lahek
Če nekaj nima velike teže ali ni težko, pravimo, da je lahko. Lahkost predmeta ali osebe lahko izmerimo v kilogramih ali drugih merah za težo. »Lahko je
kot pero,« pravimo za vse, kar ima zelo majhno težo, pa naj gre za drobcenega
otroka, udobne čevlje ali snežinko. Z lahkostjo izražamo tudi, koliko si moramo
za nekaj prizadevati in se truditi, lahek zaslužek pa je zaslužek, kjer enostavno
pridemo do denarja. Lahka kontrolna naloga je naloga, ki je imela vprašanja, na
katera smo znali odgovoriti. Če kdo hodi lahkih nog, hodi in se premika sproščeno in veselo. Lahka knjiga pa ni knjiga, ki bi imela majhno težo, ampak je
zgodba nezahtevna. Gumpiči pa že dolgo iščejo koga, ki bi bil lažji od njih.
Angleški jezik:
light (lajt)
Ali bo kal
Potovanje
pognalo seme
Bi naj postal igralec
ali naj ostanem gledalec?
Še sam ne vem.
Se bo delo izplačalo,
z denarjem me obdalo?
Še sam ne vem.
Vse šole bi dokončal,
si službo poiskal.
Še sam ne vem.
Bom sploh delo še dobil,
da se ne bi izgubil?
Še sam ne vem
Matej Magyar, 9. a, DOŠ I Lendava
Nemški jezik:
leicht (lajht)
Vabilo snegu
Madžarski jezik:
könnyü (könjü)
Španski jezik:
ligero (lihero)
Hej, dragi sneg!
Zakaj ne prideš k nam na potep?
Skupaj rajali bi po vaseh,
nosili bi te v laseh.
Popoldne bi imeli krasno zabavo,
ob čaju pa še glavno proslavo.
Italijanski jezik:
leggero (ledžero)
Francoski jezik:
léger (leže)
Esperanto:
malpeza (malpeza)
Bi delali snežake, kepe in igluje,
saj veš, da nas sneg
za ustvarjanje navdihuje.
A ni to super, krasno,
pridi, ni še kasno.
Jutri čakamo te vsi,
naslov ostaja isti.
Ana Žižek, 6. b, OŠ III Murska Sobota
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti,
za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.
Moji pravljični junaki, Sanja Ftičar, 1. a, OŠ Turnišče
Pri pouku slovenščine smo brali zanimivo zgodbo, ki nosi naslov Bobi.
Njen avtor je Ivan Cankar, ki je tudi
v knjigi Moje življenje s simboli opisoval trpljenje in krivice, ki so se mu
zgodile kot otroku. Ko sem imela približno deset let, se je tudi meni zgodila boleča krivica.
Vsak dan sem zahajala v kobilarno
v Rakičanu. Na začetku so mi dovolili jahati le majhne in mirne konje. Ko
so videli, da znam ravnati z njimi, so
mi dovolili, da sama izberem konja,
ki bi ga rada negovala in jahala. Izbrala sem živahno temno lepotico z imenom Miša.
Z Mišo sva se takoj ujeli. Če sem
kdaj zamujala, je postala nemirna.
Tudi grizla je. Ko sem končno prišla,
je hrzala in včasih celo skakala od silnega veselja, da me vidi. Osedlala sem
jo in jo zajahala. Vedno sem imela ob
Skupaj kot
Kje stanujem?
šolska špinača
Sošolci, učit se bo treba,
se spet šola je začela,
ki nam vznemirja žile,
možgane kisa in oči,
zaslepi, da ne
vidimo vseh poti,
ki vodijo nas v brezskrbne dni.
Po šoli hodi vsa svetla,
kot iz zlata bi bila.
Stopi sem, stopi tja,
vsak učenec jo pozna.
Komu najprej veselo
Zdravljico, sošolci č'mo zapet?
Bog živi misli na počitnice,
bog živi razred ves,
sošolce vse,
kar nas je,
učencev preljube šole te.
Bog živi vas, učiteljice,
iznajdljive, prelestne rožice!
Ni take je izobraženke
kot naše šole profesorice,
naj testov
naval nov
prinese nam zadovoljstvo vso.
Nazadnje še, sošolci,
zvezke zase odprimo,
saj smo se zbrali,
da se bomo podali
v učene dni,
z mislimi
cilje zadane izpolnit.
Mojca Žižek, 9. a, OŠ Beltinci
Rdeče jabolko, Iva Kuhar, dve leti in pol,
Dvojezični vrtec Prosenjakovci
Sestro sem mahnila po nosu
Bila sem stara okoli šest let in sem se
igrala s sestro Meliso. Med igro sem ji
rekla »mala« in sestro je to tako razjezilo, da me je udarila. Nisem ji ostala
dolžna in sem jo udarila nazaj. Pa ne z
roko. Vzela sem ponev in jo na vso moč
mahnila po nosu. Na ves glas se je začela dreti in jokati. Prestrašila sem se,
ko sem videla, da ji iz nosa teče kri. V
sobo je pritekla mama in ko je videla,
kaj se dogaja, me je skregala.
Ker ji krvavenja niso mogli ustaviti, so jo hitro odpeljali v bolnišni-
co. Zdravnik je povedal, da ima polomljen nos. Ko sem to izvedela, sem
začela jokati, saj sem vedela, da je nekaj hudo narobe z mojo sestro. Morala
je ostati v bolnišnici.
Ko smo prišli domov, so me samo
posušene kapljice krvi spominjale nanjo. Bilo mi je zelo hudo in žal, da sem
ji to naredila. Ko je prišla domov, sem
se ji opravičila. Nikomur več ne bi naredila tega, kar sem storila njej. Svojo
sestro imam zelo, zelo rada.
Diana Pelcl Polenek, Vzgojni dom Veržej
Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski
pošti: [email protected] ali po pošti: Vestnik, za Barve
otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Ni samo Cankar trpel, tudi meni je včasih hudo
Zdravljica
razreda
Lepo se oblači,
brez ličil nas privlači.
Lep videz, še lepši značaj,
oh, ona je cel direndaj.
Danes grem na morje. Ampak ne sama.
Z menoj gredo mama, očka in sestrica. Potovali bomo z letalom, in sicer v
Ameriko. Tam bomo videli velike zgradbe. Nato si bomo izposodili avto in šli v
hotel. Najprej bomo šli na recepcijo, da
lahko dobimo sobo. Drugi dan bomo šli
v mesto. Tam bomo videli zelo bogate
trgovine in zelo lepe obleke. Sestrični
bom kupila oblekico, bratrancu pa srajco. Nato bomo šli domov. Babica in dedek nas bosta zelo vesela.
Ina Šinkec, 2. a, OŠ Bogojina
Živimo lahko v majhnih hiškah ali velikih stolpnicah, imamo velike družine
ali pa nas je v družini manj, pomembno
je, da imamo svoj dom. Svojo sobico ali
prostor, ki si ga morda delimo še s kom
in kamor se najraje vračamo. O tem,
kje vse stanujejo, so se pogovarjali tudi
otroci, stari od 3 do 4 leta, ter vzgojitelji-
sebi vodnika, enkrat pa nama je uspelo vodnika prepričati, da grem jahat
sama. Miši sem pustila, da me je nosila čez travnike in skozi gozdove. Ustavili sva se pri majhnem potoku, da bi
se odpočili. Pustila sem jo, da se pase,
jaz pa sem ležala sredi svilnato mehke trave in jo opazovala. Bilo je kot v
sanjah.
Po dobri uri sva se vrnili v kobilarno. Zunaj je stalo nenavadno veliko
avtomobilov. Miša je postala nemirna. Pred njeno stajo je stal kakšen ducat ljudi, najin vodnik pa nama je rekel: »Vem, da te bo prizadelo. Moram
ti povedati, da ima Miša neozdravljivo bolezen. Žal jo moramo uspavati.«
Vedela sem, da je Miša bolna, a niti
pomislila nisem, da se lahko to zgodi.
Prosila sem jih, ali se lahko poslovim
od nje, a mi niso pustili. Mama je prišla pome in me odpeljala.
Naslednji dan sem še zadnjič hotela
videti Mišo. Namesto nje je v staji stal
majhen, svetlo rjav žrebiček. Dodelili so mi ga, da bi lažje pozabila mojo
Mišo. Najprej sem žrebička odrivala,
a nato sem ga sprejela in ga poimenovala Miško. Vem, da Miše niso odpeljali k veterinarju, ampak v klavnico. Danes je Miško živahen in mišičast
konj. Spominja me na Mišo, zato ga
redko obiščem. Mislim, da se me Miško ne spomni več. Sedaj ima novo
lastnico in hčer, ki je na las podobna
Miši. Spoznali smo, da je Cankar imel
težko otroštvo in da se mu je zgodilo
veliko krivic. Bilo so revni in pogosto
lačni. V družini je bilo 12 otrok. Oče jih
je zapustil. Ampak mislim, da Cankar
ne bi postal tako dober pisatelj, če ne
bi imel tako težkega otroštva.
Tea Rajh, 9. a,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
ci Lidija in Tadeja iz Vrtca Črenšovci. Pri
tem so opazovali hiše, ugotavljali, kdo
vse stanuje pri njih doma, in spoznavali, kako pomembno je, da poznamo svoj
naslov, še posebno, če se izgubimo. Med
drugim pa so se naučili tudi igrico zajček se je izgubil. Ker je bila ta tema zelo
zanimiva in so imeli otroci veliko pove-
dati o njej, so v vrtec povabili tudi starše,
da bi skupaj ustvarjali. Še prej so doma
poiskali različne materiale za izdelavo
hišk. Iz tega materiala so v vrtcu s starši
izdelali hiše in jih na koncu odnesli domov. Morda pa je med njimi kdo, ki bo
nekoč gradil prave in velike hiše.
A. N. R. R.
Mi smo njeni, ona je naša,
skupaj pa smo ena šolska špinača.
Ona nas vodi, nam vse odobri,
vse je odlično, kar ona stori.
To je naša druga šolska mati.
Doroteja Kuzma, 8. b, OŠ Beltinci
Stric Bavbav
Mraka se še danes malo bojim. Ko sem
bil mlajši, sta mi starša vedno rekla,
da moram biti priden, sicer bo prišel
po mene, ko se bo zmračilo, stric Bavbav. Danes, ko sem malo starejši, vem,
da Bavbava sploh ni, mrak pa je samo
začetek lepe noči.
Patrik Herženjak, 4. razred,
OŠ Miška Kranjca Velika Polana
Fotografija: arhiv Vrtca Črenšovci
20
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
Državne odbojkarske lige
1. SKL za članice
Slab začetek, dober konec
Zmaga puconskih odbojkaric v tekmi z Gorenjkami – Sobočani klonili po vodstvu z 2 : 0 v nizih
Nepričakovan poraz
Dvorana Ekonomske šole Murska Sobota, 200 gledalcev, sodnici: Sanja Miklošič in Mojca Tovornik (obe Maribor).
Kema Puconci: Koler, Praprotnik 4,
Vidonja 8, Franko 1, Sočič, Raj, Donša
10, Potočnik, Borko 13, Frumen 16, Sakovič 2, Topolovec 2.
Jesenice-Bled: Ulčar 11, Suljanović,
Bernardi 2, Karič 2, Dolar 2, Rozman
11, Pintar 6, Noč 2, Eržen, Smukavec,
Čuk 11.
V 12. krogu prve državne odbojkarske lige za članice so igralke Keme Puconci s 3 : 1 (14, 19, -20, 15) premagale
ekipo Jesenice-Bled. Začetek tekme
ni obetal takega razpleta, saj so gostje hitro povedle s 3 : 0 in ob prvem
45 : 1 45
Calcit
15 13 2 41 : 13 39
Salonit
15 10 5 35 : 24 28
Triglav
15 8
7 31 : 28 24
Panvita
15 8
7 30 : 28 24
Kropa
15 7
8 29 : 28 23
Go Volley
15 7
8 24 : 32 19
Krka
15 5 10 20 : 38 13
Maribor
15 2 13 17 : 43 8
Šempeter
15 0 15 8 : 45
2
tehničnem odmoru vodile z 8 : 5. Po
številnih napakah v obrambi in pri
sprejemu servisov so Gorenjke povedle že z 10 : 5 in kazalo je, da bodo ta
niz gladko dobile. Toda Pucončanke
so naredile velik preobrat in povedle
s 16 : 12 ter v končnici zmagale s 25
: 14. Tudi v drugem nizu smo gledali
podobno sliko, saj so domačinke po
Fotografija Nataša Juhnov
ACH Volley 15 15 0
21
Pucončanke do nove zmage
velikih mukah vendarle dobile ta del
igre s šestimi točkami razlike. Šele v
tretjem nizu so gostje zaigrale bolje
in ga odločile v svojo korist s 25 : 20. V
četrtem nizu pa so Pucončanke povedle kar z 8 : 0 in 16 : 7 ter zanesljivo in
zasluženo vknjižile vse tri točke.
Drugi izidi: Aliansa – Formis Bell 3
: 0, UOK Vital – Prevalje 3 : 0, Luka
Koper – Hit Nova Gorica 2 : 3. Vrstni
red: 1. Luka Koper (34), 2. Aliansa 31,
3. Hit Nova Gorica 25, 4. UOK Vital 22,
5. Formis Bell, 6. Kema Puconci, oboje
po 13, 7. Jesenice-Bled 4, 8. Prevalje 2.
Pari 13. kroga: Hit Nova Gorica –
Kema Puconci, Luka Koper – Aliansa,
Jesenice-Bled – UOK Vital, Prevalje –
Formis Bell.
Kocet; st. deklice, do 45 kg: 3. Ines
Ranko; kadeti, do 63 kg: 3. Sebastijan
Koltaji, vsi KK M. Sobota; veterani: 1.
Alojz Cener (DBV Rogašovci). (M. J.)
13. krog 1. SKL vzhod, mladinci: Radenska Creativ Sobota – Grosuplje 78
: 64 (Žan Kosič 26, Jure Bilič 25).
1. SKL kadeti, vzhod A2: Radenska
Creativ Sobota – Litija 78 : 83 (Aleš Kalamar 40, Marko Sedonja 23). 2. krog
drugega dela SKL za kadetinje: Ježica
– Pomurje 53 : 56 (Viktorija Slivnjek 14,
Natalija Rebrica 13, Špela Berič 12).
9. krog Pomurske lige: Picerija
Nona Lenart – SBK G. Radgona 50 :
99, GMT Beltinci – PŠK Ljutomer II
65 : 74, Sv. Ana – Sobota 41 : 67, PŠK
Ljutomer III – PŠK Ljutomer I 60 : 63,
Lindau Lendava – Paloma Sladki Vrh
62 : 64. Vrstni red: GMT Beltinci, PŠK
Ljutomer II in Sobota po 15. (M. J.)
Športna dvorana Marof v Novem
mestu, 150 gledalcev, sodnika: Gril
(Pekre) in Suljkanović (Maribor).
Krka: L. Brulec 21, Ožbalt, Erpič 8,
Kosmina, Mikša 6, Kastrevec, Čuk, Vesel, Longar, Šmalc, J. Brulec 7, Žlajpah
11, Turk 19.
Panvita Galex: Ajlec, Pavlović 12,
Mijalković 24, Vrabl, Žitnik 1, Marič,
Flisar 12, Topovšek, Kurteš 9, Tot 15,
Grabar, Drvarič.
V 15. krogu 1. DOL za člane je Krki
uspelo po velikem preobratu s 3 : 2 (-16,
-22, 17, 22, 7) premagati favorizirano
Panvito Galex. Ko so Sobočani zanesljivo odločili prva dva niza v svojo korist,
je kazalo na njihovo gladko zmago. V
tem delu igre sta se zlasti izkazala Milan
Mijalković in Andrej Tot. Toda v nadaljevanju je prišlo do velikega preobrata
in Novomeščani so pripravili lepo presenečenje svojim navijačem. Podobno
kot proti Salonitu Anhovo so Sobočani
popolnoma popustili v tretjem nizu, v
katerem so gostitelji povedli s 17 : 10 in
izid znižali na 1 : 2. Odločilen za končni
izid pa je bil četrti niz, ki je bil ves čas
izenačen. V končnici so domačini povedli s 24 : 20 in izkoristili tretjo sklepno
žogo. V zadnjem, petem nizu so soboški
odbojkarji popolnoma popustili. Gostitelji so povedli z 9 : 3 in 11 : 4, s čimer je
bil zmagovalec odločen.
Drugi izidi: Maribor – Calcit Volleyball 0 : 3, Salonit Anhovo – Go Volley
3 : 0, ACH Volley – SIP Šempeter 3 : 0,
Astec Triglav – UKO Kropa 2 : 3. Pari
16. kroga: Panvita Galex – Maribor (sinoči), Calcit Volleyball – Astec Triglav,
UKO Kropa – ACH Volley, SIP Šempeter
– Salonit Anhovo, Go Volley – Krka.
Milan Jerše
Derbi pripadel
Ježičankam
Sobočanke izgubile
srečanje za šesto mesto
V 11. krogu 1. SKL za članice so igralke Rašice MS v športni dvorani OŠ I
v Murski Soboti morale priznati premoč Ježice.
Ljubljančanke so prvo tekmo na
domačem igrišču dobile z izidom 61
: 48. Takrat so Sobočanke po prvem
polčasu celo vodile, zato so se nadejale ugodnejšega razpleta, saj bi se z
morebitno zmago izenačile z Ježico.
Tako je tudi kazalo po prvem polčasu, saj so vodile s 33 : 30. Prva četrtina
se je končala s 17 : 18, druga pa s 16 :
12. Toda že tretja četrtina, ki so jo gostje dobile z 21 : 9, je bila odločilna za
končni izid tekme. V zadnji četrtini je
bilo le 13 : 11 v korist gostij, med katerimi sta se odlikovali Eva Rupnik z 21
in Neža Belak s 16 točkami. Pri domačinkah so bile najbolj razpoložene Simona Kuzma in Tina Kerčmar s 14 ter
Alja Samec z 11 točkami.
Drugi izidi: Ilirija – AJM 66 : 64, Athlete Celje – Domžale 110 : 35, Grosuplje – Rogaška 92 : 67, Triglav : Odeja
Že tretja četrtina,
ki so jo gostje dobile z
21 : 9, je bila odločilna
za končni izid tekme.
20 : 0 b. b. Vrstni red: 1. Triglav 22, 2.
Athlete Celje 21, 3. Grosuplje, 4. AJM,
oboje po 19, 5. Ilirija 18, 6. Ježica 16, 7.
Rašica MS 14, 8. Rogaška 13, 9. Domžale 12, 10. Odeja 1. Pari 12. kroga: Odeja
– Rašica MS, AJM – Athlete Celje, Grosuplje – Ježica, Rogaška – Ilirija, Triglav – Domžale.
Milan Jerše
teden v številkah
Strelstvo
Mednarodno tekmovanje z zračnim
orožjem, Ruše (prvi dan, 50 članov):
1. Milutin Stefanović (Srbija) 699,0
(596), 21. Mitja Černi (Gančani), 23.
Robert Markoja, oba po 586, 32. Tadej Žalik 580 (oba Turnišče); ekipno:
1. Srbija 1778, 2. Hrvaška 1766, 3. Slovenija 1761. Članice (46): 1. Andrea Arsović (Srbija) 501,3 (398), 28. Špela Mihalič (Tišina) 390. Turnir drugega dne: 1.
Sidi (Madžarska) 702,8 (599), 15. Markoja 589, 18. Černi 588.
5. turnir regijske lige za pionirje, G.
Radgona (12 ekip, 46 pionirjev in pionirk): 1. Pomurka 535, 3. Tišina 527,
4. Turnišče 510, 5. Črenšovci 508; pionirji: 1. Rok Tomažič (Ormož) 181,
3. Tim Špilak (Turnišče) 177, 4. Mario
Klemenčič (Radgona), 5. Miha Gobar
(Tišina), oba po 176; pionirke: 1. Nuša
Špindler (Ljutomer) 182, 2. Urška Horvat (Pomurka) 181, 3. Katja Cipot (Tišina) 179, 4. Iva Sever (Pomurka) 178, 5.
Melisa Žalik (Tišina) 177. Skupno: 1. Ormož, 2. Tišina, 3. Turnišče, 4. Pomurka, 5. Črenšovci. Pionirji: 1. Žan Tomažič, 2. Ivan Keglevič (Tišina), 4. Marko
Zavec (Turnišče). Pionirke: 1. Iva Sever, 2. Melisa Žalik, 3. Nuša Špindler,
4. Sara Godina (Pomurka), 5. Sabina
Bradač (Turnišče). (M. J.)
Karate
Mednarodni turnir za pokal Nestla
Žganka, Velenje (350 tekmovalcev iz
petih držav) – kate, mladinke ekipno:
1. SK klub G. Radgona (Staša Kralj, Clarisa Kuzma, Nina Šenekar); posamično: 3. Nina Šenekar; mladinci, kate: 3.
Veno Jaša Grujić, oba SK G. Radgona;
veteranke: 3. Katarina Sluga (KK M.
Sobota). Športne borbe, st. deklice do
50 kg: 1. Fiona Zečiri; kadetinje do 47
kg: 2. Melisa Novak; veterani: 2. Jože
Bernjak; ml. dečki, do 45 kg: 3. Niko
Badminton
3. pozivni A-turnir, Mirna na Dolenjskem (35 tekmovalcev in tekmovalk)
– ženske, finale: Nika Koncut (BK
Mladost Lendava) – Nina Kodrič (BK
Kungota) 21 : 16, 11 : 21, 18 : 21. Sabina
Magyar je bila osma. Ženske dvojice:
1. Nika Koncut-Sabina Magyar; mešane dvojice: 4. Sabina Magyar-Tomaž
Bajuk (BK Mirna). (F. B.)
Kegljanje
10. krog 1. A-lige: Brest Cerknica – Radenska 7 : 1 (3480 : 3367). Vodi Triglav 18, 10. Radenska 2. 10. krog 1. Blige (ž): Impol – Radenska 7 : 1 (3210
: 3091). 10. krog 2. lige vzhod (ž): Ceršak – Nafta 7 : 1 (3011 : 2885). 10. krog
3. lige vzhod: Radenska II – Prepolje 5
: 3 (3292 : 3163), Konjice – Nafta 3 : 5
(3141 : 3184). (M. J.)
Košarka
Dan slovenske ženske košarke v Luciji – ml. pionirke U-12: Vzhod (Teja
Cvijanović 3) – Zahod 67 : 43; st. pionirke U-14: Modre (Tina Cvijanović 2)
– Bele 62 : 48; kadetinje: Modre (Tina
Štihec 2) – Bele 64 : 54; mladinke: Bele
(Tina Kerčmar 13, Eva Dora 6) – Modre (Urška Juteršnik 2) 65 : 65; članice:
Črne (Simona Kuzma 10, Alja Samec
1) – Bele 81 : 82. Simona Kuzma (vse
ŽKK Pomurje-Rašica) je bila finalistka v metanju trojk.
14. krog 2. SKL: Radenska Creativ
Sobota – Maribor Branik 68 : 79 (Tadej Horvat 26, Igor Spešič 15, Robert
Šuran 13). Vodi Grosuplje (26), 7. Radenska Creativ Sobota (21).
Atletika
Mednarodni dvoranski miting, Ljubljana – pionirji U-16: 1. Nino Celec na
60 m (7,51), na 60 m ovire (8,93) in v
skoku v daljino (6,12), 7. Alen Forjanič
na 60 m (8,16). Pionirke U-14: 4. Miša
Horvat v skoku v daljino (4,64) in 7. na
60 m (8,73), 8. Ria Grof na 60 m (8,74)
in 10. v skoku v daljino (4,34). Člani:
7. Dominik Šbüll v skoku v višino (175
cm), vsi AK Panvita. (M. J.)
Skvoš
Prvenstvo avstrijske Štajerske, Gradec
(36 tekmovalcev), finale: Zoran Repija
(Veržej) – Robert Schupoff (Avstrija) 3
: 1. Ženske: 5. Sara Rojnik (MS). (T. G.)
Namizni tenis
4. veteranski turnir za slovensko jakostno lestvico, Petrovče – starostna kategorija 50–59 let: 1. Igor Vinčec; starostna kategorija 60–69: 1. Jože Žekš
(oba M. Sobota). (T. G.)
Trenutni vrstni red 1. občinske lige
Ljutomer: 1. Partizan II 10, 2. Partizan I
Dental B 8, 3. do 4. Cven I in ŠD Videm
po 7. Druga liga: 1. Cven II 17, 2. Partizan III 12, 3. Cven III 9.
1. krog drugega dela rekreativne lige
ŠZ Puconci, skupina A: Sobota veterani
– Alf M. Sobota 8 : 2, Čobi bar Beltinci
– Jelenov hram 6 : 4. Vrstni red: Sobota
veterani in Kema veterani po 18, Čobi
bar Beltinci 16. Skupina B: ŠD Polana
– Meho Bakovci 8 : 2, Sebeborci – Animus Markišavci 6 : 4. Vrstni red: ŠD Polana 8, Sebeborci in Spin po 7. (M. J.)
Rokomet
11. krog 1. B-lige vzhod (ž): Millennium
– Rače-Starše 22 : 21 (8 : 10; Tina Kolbl
5, Laura Pihlar 4, Sabina Kurbus 3). S
to zmago ostajajo igralke od Sv. Jurija
ob Ščavnici neporažene na domačem
parketu in so trenutno druge na lestvici. (M. J.)
Plavanje
Mednarodni miting Zima 2012 v Mariboru (234 plavalcev iz treh držav)
– deklice, 50 m prsno: 1. Karin Kisilak; 50 m prosto: 3. Karin Kisilak; 50
m hrbtno: 3. Maja Nemec. Kadetinje,
50 m prsno: 2. Kaja Leopold (vse PK
Zdravilišča Radenci). (M. J.)
Šah
Delavsko prvenstvo Pomurja, M. Sobota
(5 ekip): 1. Društvo upokojencev M. Sobota (Bogdan Hari, Štefan Režonja, Matija Gabor, Franc Kuhar) 11,5, 2. SVIZ, 3.
Obrtniki, oboji po 11. Zanimivejši izidi:
Obrtniki – DU MS 1,5 : 2,5, SVIZ – Obrtniki 2,5 : 1,5, DU MS – SVIZ 2,5 : 1,5.
Hitropotezni turnir ŠD Radenska
Pomgrad, 11 kol (19 igralcev): 1. Boris
Kovač 9, 2. Denis Gjuran 8,5, 3. Jože
Gruškovnjak 7,5, 4. Igor Kos, 5. Lea
Števanec, oba po 7.
V nedeljo ob 9. uri se bo v prostorih
OŠ Bakovci začela serija osmih konec-
tedenskih turnirjev, ki jih pripravlja
ŠD Radenska Pomgrad. Trajali bodo
do 10. junija, ko bo sklepni turnir pri
brodu na Muri v Krogu, kjer bodo nagradili tri najboljše v absolutni konkurenci, nižjekategornika, mladinca,
prvokategornika in igralca s tretjo ali
nižjo kategorijo. (M. J.)
Pikado
5. krog slovenske lige: Bad Boys-bar
Miša Petanjci – DC Al Capone-bar
Prince Petanjci 8 : 9, DC Panters-bar
Biser M. Toplice – Fat Devil's-Pančor
Domajinci 7 : 10. Vrstni red: Al Capone
11, Bad Boys 10, Pančor 6.
5. krog regijske lige Goričko: R-club
– Trnjar II 13 : 3, Trnjar I – Kava bar
Bubi 9 : 7. Vrstni red: R-club 12, Friends team 11, Kava bar Bubi 7. (M. J.)
6. mednarodni novoletni turnir v elektronskem pikadu, Sv. Jurij (54 tekmovalcev) – mešane dvojice: 1. Brane Seršen (Picolo Melinci)-Jure Banko (Bubi
bar Zenkovci); ženske: 1. Nataša Kranjc
(Pinochio Ivanjkovci); moški: 1. Mitja
Habjan (Strela Velenje). Klasični pikado: 1. Jože Vavtar; ženske: 1. Viktorija
Klaneček, oba Vavtar team Ptuj. (T. G.)
Golf
2. kolo mednarodne zimske lige, M.
Toplice (47 tekmovalcev iz treh držav)
– bruto moški: 1. Ljubomir Kološa (GK
M. Toplice) 29; neto: 1. Alojz Bauman
(GK Ptuj) 48, 2. Nenad Hampamer (Sv.
Martin, Hrvaška) 39, 3. Andreja Rihter
(GK M. Toplice) 36. (M. J.)
Bovling
8. krog zimske lige Lendava: Igor
Šendlinger 433, Dušan Radakovič 411,
Geza Gömböš 396. Skupno: 1. Dušan
Radakovič 3422, 2. Tibor Könye 3253,
3. Igor Šendlinger 3158. (F. H. M.)
22
šport
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zadnje dejanje Divjega pokala v Gradišču
Plavalno tekmovanje v Radencih
Lep uspeh domačih plavalk
Obal in Škafar četrta
Kaja Leopold z dvema zlatima medaljama
V pokritem 25-metrskem bazenu v
Radencih je bilo minulo soboto mednarodno tekmovanje v plavanju za
2. pokal Zdravilišča Radenci, ki se ga
je na petih progah v desetih kategorijah udeležilo skoraj 200 registriranih in rekreativnih plavalcev iz desetih klubov Slovenije in Hrvaške. Med
udeleženci je bilo tudi 15 plavalcev PK
Zdravilišča Radenci, prvič pa so v Radencih pripravili tudi štafetno tekmo
4 x 50 metrov v moški in ženski konkurenci.
Kolesarji so morali premagati številne ovire.
Team Turbo Tropovci je bil organizator zadnjega, četrtega ciklokrosa
v sezoni 2011/2012, ki je štel za tako
imenovani Divji pokal. Gre za zimsko
kolesarsko disciplino, ki je bila v tej
sezoni ponovno vpeljana v slovensko
kolesarstvo. V tej zimski kolesarski disciplini je tokrat nastopilo 61 profesionalnih in rekreativnih kolesarjev iz
vse Slovenije, med njimi tudi 13 članov
Teama Turbo Tropovci.
Start in cilj ciklokrosa sta bila pri ribiškem domu v Gradišču. Razmeroma
nezahtevna krožna proga je potekala
po travnati površini v okolici ribiškega doma z dolžino kroga 2,5 km.
Deklice in dečki do 15 let so progo prekolesarili štirikrat. V dobrih 29
minutah je s progo prvi opravil Miha
Tratnik Bajc (KD Sloga 1902 Idrija),
med deklicami pa Tamara Sitar (Calcit Bike Team-GT). Kljub tehničnim
težavam je na zelo dobro četrto mesto prikolesaril Matej Škafar, na šesto
pa Žiga Horvat (oba Team Turbo Tropovci).
Mladinci in ženske so krožno progo prekolesarili šestkrat. Najboljši je
bil Rok Korošec (Calcit Bike TeamGT), ki je prišel v cilj po dobrih 39 minutah, med ženskami pa je zmagala
Nika Bojanc (KK Adria Mobil). Med
domačimi tekmovalci je bil najboljši Bojan Kovač na 11. mestu. Skupaj
devet krogov ali 22,5 km so po neurejenem terenu kolesarili še profesi-
Fotografija Milan Jerše
Fotografija Nataša Juhnov
Najboljši v ciklokrosu prejeli priznanja – Dušan Hajdinjak med amaterji tretji
absolutni konkurenci, četrti pa so bili
fantje v postavi Robi Gor, Blaž Berden,
Andrej Lapoši in Jaka Ambruš.
Še posebej je bil zadovoljen predsednik domačega plavalnega kluba Jože
Škrilec, ki je dejal, da so se po dobrem
lanskem odzivu odločili, da to tekmovanje postane tradicionalno. »Registrirani plavalci so tekmovali v desetih
disciplinah in treh starostnih kategorijah, ločeno po spolu. Rekreativni plavalci pa so se v dveh moških in ženskih
starostnih kategorijah pomerili v disci-
Zoja Tot, Nika Škrilec, Kaja Leopold in Karin Kisilak
onalni kolesarji (Elite in U-23), ki so
šli na progo skupaj z amaterskimi tekmovalci. Zmagovalec je s časom 55:34
postal Matej Lovše (Uni Team) pred
Luko Mezgecem in Vladimirjem Kerkezom iz KK Sava Kranj. Med amaterji je bil s časom 58:58 najboljši Gregor
Sikošek (Nutella Novo mesto), na četrto in peto mesto pa sta se uvrstila
Primož Obal in Dušan Hajdinjak (oba
Team Turbo Tropovci). V končni razvrstitvi Divjega pokala, ki se je 13. novembra 2011 začel v Tunjicah, končal
pa v Gradišču, se je na stopničke uvrstil le eden pomurski kolesar – Dušan
Hajdinjak, ki je med amaterji zasedel
končno tretje mesto.
Milan Jerše
Hokejska prvaka državno prvenstvo začela z napako
V močni konkurenci so plavalci domačega kluba dosegli nekaj odličnih
časov in visoke uvrstitve. V kategoriji letnika 1999 in starejši je Kaja Leopold osvojila kar pet medalj. Zmagala je na 50 m prosto in 50 m delfin,
druga je bila na 100 m prsno, tretja pa
na 100 m prosto in 50 m prsno. Njena
klubska kolegica Nika Škrilec je prejela bronasti medalji na 50 m prosto
in 50 m hrbtno. V kategoriji letnikov
2000 in 2001 je bila Karin Kisilak tretja na 50 m prsno, kar je v isti disciplini uspelo tudi Staši Korpič v kategoriji letnika 2002 in mlajši. Poleg tega
je štafeta 4-krat 50 m prosto v postavi
Zoja Tot, Nika Škrilec, Karin Kisilak in
Kaja Leopold zasedla drugo mesto v
plini na 100 metrov prosto.« Od trenerja PK Zdravilišča Radenci Denisa Ficka
smo med drugim izvedeli, da je tekmovanje za 2. pokal Zdravilišča Radenci
v koledarju Plavalne zveze Slovenije.
Vsak plavalec in plavalka je prejel majico Zdravilišča Radenci, najboljši pa
pokale, medalje in praktične nagrade.
»V sodelovanju s plavalnim klubom
uresničujemo naša prizadevanja za
spodbujanje zdravega načina življenja.
S tem namenom smo tudi partner, pobudnik in nosilec številnih športno-rekreativnih dogodkov v različnih športnih panogah, kot je tudi plavanje,« je
med drugim povedal Milan Karoli, direktor PC Radenci.
Milan Jerše
Nogomet
Dvoranski nogomet
Fotografija Nataša Juhnov
Priprave Nafte Slavili Murini
in Mure 05
kadeti U-14
Zveza za hokej na travi Slovenije je v Murski Soboti pripravila prvi turnir 21. državnega prvenstva v dvoranskem hokeju, kjer
pa je spodrsnilo tako aktualnim prvakinjam v ženski konkurenci Moravskim Toplicam (poraz) kot tudi prvakom Lipovcem
(osvojitev točke), kar priča o tem, da bo letošnje prvenstvo še zelo zanimivo. Za naslov prvaka se bodo potegovali tudi
veterani. Naslednji turnir bo v nedeljo, 29. januarja, konec prvenstva pa bo 12. februarja.
Izidi – U-10: Lipovci – Triglav 5 : 2, Triglav – Moravske Toplice 7 : 3, Moravske Toplice – Lipovci 0 : 8. U-12: Lipovci –
Triglav 1 : 6. U-14: Lipovci – Moravske Toplice 4 : 4, Moravske Toplice – Triglav 4 : 5, Triglav – Lipovci 5 : 0. U-16: Triglav –
Moravske Toplice 14 : 0. Mladinci: Moravske Toplice – Triglav 2 : 4. Veterani: Triglav – Pomurje 4 : 2 (B. Obal 2, V. Cipot, M.
Kulič; M. Debelak, D. Ciz). Članice: Moravske Toplice – Triglav 0 : 5 (J. Nachtsheim 4, M. Grah). Člani: Triglav – Moravske
Toplice 7 : 1 (T. Panker in E. Balažic po 2, T. Mikola, A. Fujs, U. Balažic; D. Kučan), Lipovci – Triglav 4 : 4 (M. Mesarič 3, F.
Maučec; A. Grah, T. Mikola, U. in E. Balažic). T. G.
Oboji načrtujejo deset
pripravljalnih tekem
Na turnirju v Ljutomeru
v finalu ugnali domačine
Soboški nogometaši so minuli ponedeljek začeli priprave na spomladanski
del prvenstva v prvi ligi. Prvega treninga se je udeležilo 25 igralcev, ki so vadili
na igrišču z umetno travo. Opravičljivo
so manjkali Mitja Lotrič, Simon Pavel in
Armend Sprečo. Med novinci je najbliže podpisu pogodbe 26-letni Celjan Jure
Travner, branilec, ki je nazadnje igral v
Bolgariji. Trenirali so še branilec Marlene Boyomo iz Kameruna ter italijanska
napadalca Francesco Minniti in Federico Santaguida. Pridružila sta se jim tudi
obetavna mladinca Jaka Šafer in Tilen
Barbič. Dogovorjenih je že deset pripravljalnih tekem. Najprej se bodo 24. januarja pomerili s Palomo, generalka pred
začetkom prvenstva pa bo 25. februarja
s Hitom Gorico v Novi Gorici.
Na prvem treningu Nafte, ki so ga
opravili na igrišču z umetno travo pri
DOŠ I, je bilo 28 igralcev. Manjkali so
poškodovani Caban, Ajlec, Korošec,
Tomažič Šeruga in Levačič. Podobno
kot Sobočani bodo priprave opravili doma. Do začetka prvenstva bodo
odigrali deset tekem. Že v nedeljo se
bodo pomerili z jesenskim prvakom
pomurske lige Beltinci, glavna generalka pa bo 25. februarja s Siofokom.
M. J., F. H. M.
Na mednarodnem turnirju U-14 v Ljutomeru se je pomerilo deset moštev iz
Slovenije in Hrvaške. V finalu je Mura
05 po izvajanju sedemmetrovk (3 : 2)
premagala Ljutomer I, na tekmi za
tretje mesto pa je Nafta po izvajanju
sedemmetrovk (2 : 1) ugnala Ljutomer
II. Največ zadetkov (5) je dosegel Miha
Marinič (Ljutomer I), najboljši igralec
je bil Marko Ostanek, najuspešnejši
vratar pa David Tot, oba Mura 05.
Finale regijskega prvenstva OŠ za starejše dečke l. 1997, Radenci: 1. Ljutomer,
2. Beltinci, 3. Turnišče. Vse tri ekipe so
se uvrstile v državni četrtfinale.
1. krog zimske lige Moravske Toplice:
Filovci – Tešanovci 5 : 1, Prosenjakovci
– Mlajtinci 4 : 4, Noršinci – Sebeborci 7
: 3, Ivanci – Motvarjevci 15 : 1.
4. krog zimske lige Križevci, 1. liga:
MRD – Medicinski prevozi 2 : 1, AriesIT – Vaška mafija 4 : 3, Top Finedika –
Pekarna Rožman 1 : 2, Rock'n'roll – 100+
2 : 2. Vrstni red: Aries-IT in Pekarna Rožman po 9, Top Finedika 7. 2. liga: Kalinovjak – Bar Baza veterani 4 : 3, MRD
Coctail bar – Veterani Berkovci 7 : 2, ŠD
Berkovci – ŠD LO-KO 2 : 1, Living Room
– Black energy 4 : 9. Vrstni red: Berkovci in Kalinovjak po 12.
N. Š., M. J.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
14. pokal Kluba borilnih veščin Lendava
Namizni tenis
Mladim Pomurcem 42 medalj
Fotografija Milan Jerše
Nastopilo 313 judoistov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske – Ekipno prvi Bežigrad, Sobočani četrti
Že tradicionalnega tekmovanja judoistov v dvorani DSŠ Lendava, ki ga prireja KBV Lendava, se je udeležilo 26
klubov iz treh sosednjih držav. V ekipni konkurenci je bil najboljši Bežigrad, četrta je bila Murska Sobota, peti
KBV Lendava, šesti pa so bili Beltinci.
Boljši izidi Pomurcev – cicibani,
do 25 kg: 1. Luka Podgorelec, 3. Patrik Zver (oba KBV Lendava); do 28
kg: 1. Gabriel Zadravec (Beltinci), 2.
Lino Lipuš (KBV Lendava), 3. Val Galof in Maj Gumilar (oba M. Sobota); do
31 kg: 1. Aljoša Marič (KBV Lendava),
3. Blaž Kuplen (M. Sobota); do 34 kg:
2. Luka Denša (KBV Lendava); do 38
kg: 3. Alex Srečo (Lendava); do 42 kg:
1. Aljaž Kovač (Lendava); do 46 kg: 2.
Nino Bogatin (M. Sobota); nad 46 kg:
1. Klemen Bejek (M. Sobota), 3. Štefan
Litrop (Lendava). Cicibanke, do 30 kg:
1. Monika Lešnjak (Beltinci); do 34 kg:
2. Kaja Šooš (M. Sobota), 3. Nika Pal
(KBV Lendava); do 42 kg: 2. Lara Abakian (KBV Lendava); do 48 kg: 1. Lara
Mesarič (Beltinci).
Domačin Luka Podgorelec (v belem dresu) je zmagal pri cicibanih.
Ml. dečki, do 30 kg: 3. Timi Markoja
(KBV Lendava); do 34 kg: 3. Jan Lukač;
do 42 kg: 3. Rok Kovačič (oba Beltinci); do 46 kg: 1. Aleksander Ferenčak
(M. Sobota); do 50 kg: 2. Jure Markoja
(Lendava), 3. Primož Škafar (KBV Lendava) in Benjamin Kerman (Beltinci);
do 55 kg: 1. Liam Galof (M. Sobota).
Ml. deklice, do 28 kg: 2. Eva Lepoša
(KBV Lendava), 3. Nina Kotnjek (Lendava); do 32 kg: 1. Valentina Osterc
(Ljutomer).
St. dečki, do 38 kg: 3. Aljaž Farkaš;
do 42 kg: 3. Tilen Farkaš (oba Lendava); do 46 kg: 3. Aleksander Ferenčak
(M. Sobota); do 50 kg: 3. Uroš Vozlič
(Ljutomer); do 55 kg: 1. Marcel Lešnjak Čižmašija; do 60 kg: 3. Teo Toplak (oba Beltinci); do 73 kg: 3. Alen
Tibaut (Ljutomer); nad 73 kg: 1. Niko
Gorjan (Lendava), 2. Aleks Morčič (M.
Sobota). St. deklice, do 44 kg: 3. Laura
Zver (KBV Lendava); do 48 kg: 2. Maja
Adanič (Lendava); do 57 kg: 2. Hanna
Mazouzi (Beltinci).
Milan Jerše
Glasovanje za najboljše pomurske športnike, športnice in ekipe
Komu laskavi naslov za minulo leto?
Slovesna razglasitev bo v soboto, 28. januarja, zvečer v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota
Športno uredništvo Vestnika pripravlja
na začetku novega koledarskega leta slovesno razglasitev najboljših pomurskih
športnikov, športnic in ekip. Že 48. izbor s slovesnostjo bo v soboto, 28. januarja 2012, v telovadnici Ekonomske šole
Murska Sobota, in sicer po odbojkarski
tekmi 1. DOL za članice Keme Puconci,
ki se začne ob 19. uri. Zato vas, spoštovani bralci in bralke, pozivamo, da sodelujete v izboru športnikov in športnic
ter športnih kolektivov, ki so se leta 2011
še posebno izkazali na svojem področju.
Izpolnjene glasovnice, izključno originalne iz časopisa, lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, Ulica
arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan.jerse@
vestnik.si Glasovnice pričakujemo do
vključno petka, 20. januarja 2012. Med
prispelimi glasovnicami bomo izžrebali
pet dobitnikov praktičnih nagrad. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko le do
jutri glasujete tako, da pošljete SMS z
besedilom: RMV, presledek M (za moškega), Z (za žensko) in E (za ekipo).
Kandidatke za športnico
Pomurja leta 2011
Darja Antolin, kasaštvo (KK Ljutomer).
SMS-sporočilo na 2929: RMV Z A
Anja Benko, atletika (AK Panvita Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929:
RMV Z B
Tadeja Donko, hitrostno rolanje (ŠD
Dokonca Lendava). SMS-sporočilo na
2929: RMV Z C
Melita Hajdinjak, triatlon (Team Turbo Tropovci). SMS-sporočilo na 2929:
RMV Z D
Simona Kuzma, košarka (ŽKK PomurjeRašica Murska Sobota). SMS-sporočilo
na 2929: RMV Z E
Jasmina Maček, strelstvo (SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z F
23
Alja Samec, košarka (ŽKK Pomurje-Rašica Murska Sobota). SMS-sporočilo na
2929: RMV Z I
Boštjan Maček, strelstvo (SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota). SMSsporočilo na 2929: RMV M E
Barbara Skuhala, šah (ŠD Radenska Pomgrad). SMS-sporočilo na 2929: RMV
ZJ
Robert Markoja, strelstvo (SD Štefana
Kovača Turnišče). SMS-sporočilo na
2929: RMV M F
Tanja Vrabel, nogomet (ŽNK Teleing
Pomurje Beltinci). SMS-sporočilo na
2929: RMV Z K
Primož Obal, kolesarstvo (Team Turbo Tropovci). SMS-sporočilo na 2929:
RMV M G
Tanja Vrbnjak, karate (karate sekcija pri
TVD Partizan Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z L
Tomaž Rozmarič, atletika (AK Panvita Murska Sobota). SMS-sporočilo na
2929: RMV M H
Fabijan Cipot, nogomet (ND Mura 05).
SMS-sporočilo na 2929: RMV M A
Andrej Gorjak, pikado (PK Top Gun Grlava). SMS-sporočilo na 2929: RMV M B
Urška Potočnik, judo (judo sekcija pri
TVD Partizan Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z G
Mitja Horvat, namizni tenis (NTK Kema
Puconci). SMS-sporočilo na 2929: RMV
MC
Sara Sakovič, odbojka (ŽOK Kema Puconci). SMS-sporočilo na 2929: RMV Z H
Jure Kuhar, rokoborba (RD Sobota).
SMS-sporočilo na 2929: RMV M D
Kema in Sobota
v finalu DP
Atletski klub Panvita Murska Sobota.
SMS-sporočilo na 2929: RMV E A
Odigrani so bili kvalifikacijski turnirji za ekipno mladinsko državno
prvenstvo, ki bo marca v Murski Soboti. Na turnirju v Puconcih je zmagala Kema (Sukič, Železen, Zelko,
Norčič), ki je s po 5 : 0 premagala Kajuh, Muto in Olimpijo. V Logatcu pa
je zmagala Sobota (Kolbl, Dolamič,
Pečnik, Farič), ki je s 5 : 0 premagala
Ilirijo in Škofjo Loko, s 5 : 1 Križe in s
5 : 2 Logatec. Tako sta se obe pomurski moštvi uvrstili v finale državnega
prvenstva.
Mirko Unger
Ženske:
Moški:
1.
1.
2.
2.
Odbojkarski klub Panvita Galex. SMSsporočilo na 2929: RMV E F
3.
3.
Pikado klub Top Gun Grlava. SMS-sporočilo na 2929: RMV E G
Ekipe:
Moj naslov:
Plesni klub Zeko. SMS-sporočilo na
2929: RMV E H
Namiznoteniški klub Kema Puconci.
SMS-sporočilo na 2929: RMV E D
Nogometno društvo Mura 05. SMS-sporočilo na 2929: RMV E E
1.
Strelsko društvo Kolomana Flisarja Tišina. SMS-sporočilo na 2929: RMV E I
2.
Ženski košarkarski klub Pomurje-Rašica Murska Sobota. SMS-sporočilo na
2929: RMV E J
#
Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjeno glasovnico. Glasovnico prilepite na dopisnico in jo najpozneje
do 20. januarja 2012 pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Pucončani neodločeno
Kandidati za ekipo
Pomurja leta 2011
Iztok Utroša, badminton (BK Mladost
Lendava). SMS-sporočilo na 2929: RMV
MK
Kasaški klub Ljutomer. SMS-sporočilo
na 2929: RMV E C
3.
V 11. krogu 1. SNTL za člane je prva
ekipa Keme po dveh letih spet slavila v Mariboru. Čeprav začetek ni bil
najboljši, saj so domačini povedli z
2 : 0, so nato Pucončani nanizali pet
zmag in dosegli pomembno zmago.
Junak dvoboja je bil reprezentant Mitja Horvat, ki je premagal vse tri domačine. Po eno zmago sta dosegla Bojan Ropoša, ki je premagal Komca in
mu zadal prvi poraz v ligi v letošnji
sezoni, in Dominik Škraban proti Plohlu. V naslednjem krogu igrajo doma
s Krko. Sobočani pa so gladko premagali zadnjeuvrščeno Muto. Po dvakrat
sta bila uspešna Tomaž Roudi in Mario Kolbl, enkrat pa Gregor Kocuvan.
V naslednjem krogu igrajo doma s
Tempom. Mladi Pucončani, ki igrajo
vedno slabše, so brez osvojenega niza
izgubili s Ptujem. V naslednjem krogu
gostujejo pri Iliriji.
Finea Maribor – Kema I Puconci 2
: 5 (Zafoštnik – Ropoša 3 : 1, Komac –
Škraban 3 : 0, Plohl – M. Horvat 1 : 3,
Komac – Ropoša 2 : 3, Zafoštnik – M.
Horvat 1 : 3, Plohl – Škraban 1 : 3, Komac – M. Horvat 1 : 3), Muta – Sobota
I 1 : 5 (Kraser – Kocuvan 3 : 2, Poročnik – Kolbl 0 : 3, Petar – Roudi 1 : 3, Poročnik – Kocuvan 0 : 3, Kraser – Roudi
2 : 3, Petar – Kolbl 0 : 3), Kema II Puconci – Ptuj 0 : 5 (Pelcar – Slodej 0 : 3,
Sukič – Pavič 0 : 3, G. Horvat – Piljak
0 : 3, Sukič – Slodej 0 : 3, Pelcar – Piljak 0 : 3). Druga izida: Tempo – Ilirija
5 : 4, Krka – Mengeš 5 : 2. Vrstni red:
Finea Maribor 20, Kema I Puconci in
Ptuj po 18, Krka 16, Sobota in Tempo
po 12, Mengeš 8, Kema II Puconci 4,
Ilirija 2 in Muta 0.
Jan Žibrat, namizni tenis (profesionalni igralec v Nemčiji). SMS-sporočilo na
2929: RMV M L
Filip Španbauer, karate (KK Radenci).
SMS-sporočilo na 2929: RMV M J
Hokejski klub Lipovci. SMS-sporočilo na
2929: RMV E B
Glasovnica Pomurski športniki leta 2011
Pucončani v gosteh
ugnali vodilni Maribor
V 1. krogu končnice srednjeevropske superlige so Pucončani gostovali na Slovaškem, kjer so se pomerili
z ekipo Malacky in iztržili neodločen
izid. Tri partije so dobili brez borbe,
ker se je takoj na začetku poškodoval
domači igralec Trukša. Domačini so
že vodili s 5 : 2, nato pa so Pucončani nanizali tri zaporedne zmage in se
tako rešili poraza. V naslednjem krogu igrajo doma s Stockerauem.
MSK Malacky – Kema Puconci 5 : 5
(Novota-Jaslovsky – M. Horvat-Škraban 3 : 1, Trukša – Ropoša 0 : 3 b. b.,
Jaslovsky – Škraban 3 : 2, Novota – M.
Horvat 3 : 1, Jaslovsky – Ropoša 3 : 1,
Trukša – M. Horvat 0 : 3 b. b., Novota
– Škraban 3 : 1, Jaslovsky – M. Horvat
2 : 3, Novota – Ropša 0 : 3, Trukša –
Škraban 0 : 3 b. b.)
Jože Sagaj mlajši, kasaštvo (KK Ljutomer). SMS-sporočilo na 2929: RMV M I
Kandidati za športnika
Pomurja leta 2011
Zmaga Keme
v derbiju
Ženski nogometni klub Teleing Pomurje Beltinci. SMS-sporočilo na 2929: RMV E K
Ženski odbojkarski klub Kema Puconci.
SMS-sporočilo na 2929: RMV E L
Milan Jerše
Sobota, 21. januarja, ob 18. uri, v gasilskem
domu Krnci: Igranje šnopsa za pokal Občine
Moravske Toplice. Organizator: KS Krnci.
Informacije: Štefan Hüll ali po elektronski
pošti: [email protected]
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
24
preprosto (ne)običajno
| Vestnik | 19. januarja 2012
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
besede mode
Barve moči
Nove kolekcije že prihajajo v trgovine in intenzivne
barve bistveno spreminjajo nakupovalno razpoloženje
Nove želje, novi izzivi so vedno povezani z močnimi barvami. Pomlad bo
vsekakor za marsikoga izziv v različnih pomenih besede. Pomembno je, da
»prevetrimo« garderobno omaro in pustimo samo nekaj oblačil v črni in drugih nevtralnih barvnih odtenkih. Za pogumne korake, lažje preskoke sta tudi v
športu bolj priljubljeni rumena in rdeča. Čistim barvam iz osnovnega barvnega kroga ne pravimo zaman športne barve. Prepustimo se barvam, saj
nas bodo tako ali drugače spremljale.
Moda jih postavlja v vsako vitrino, čez
kak mesec bodo na trenčkotih in dežnikih, takoj zatem pa na moških hlačah,
da o ženskih pikastih oblekicah ne govorimo.
Sladke barve
Poleg rdeče, oranžne in rumene so
v ospredju predvsem sladke barve, ki
spominjajo na obljubljene bombone.
Morda so najbližji odtenki podobni
prav bombonom za veliko noč. Tisti so
tudi v modrih in zelenih barvnih odtenkih in jih ne bomo spregledali niti pri
moških hlačah. Bistveno več barve je
opaziti v moških kolekcijah. Notranjo-
sti kapuc, posamezni deli vetrovk, posebni žepi za tehnološke igračke, prav
vsak detajl, ki ni le lep, ampak tudi uporaben, je prežet z močnejšimi barvnimi odtenki. Tako sladka nebesno modra kot tudi barvni odtenek minta sta
premišljeno izbrana, saj se bosta lepo
podala k peščeni, beli in temno modri
morski zgodbi.
Črno-bela zgodba
Kontrast barvam, ki so hvalnica življenja, je še črno-bela modna zgodba, ki je lahko samosvoja ali dovoljuje
poseg v barvah. Odločitev je odvisna
od nas in od priložnosti, ki nas bodo
spremljale. Nekateri menijo, da modne
smernice izumirajo in da jih zamenjuje posameznikov slog. A vendar se zdi,
da gre za neki krog, v katerem sodelujejo tisti z malo več bujne domišljije in
tisti, ki znajo druge ideje izkoristiti sebi
v prid. Navsezadnje je za dober slog treba poznati samega sebe, barvne kombinacije, vzorce, materiale in tudi kulturo
oblačenja ob posameznih priložnostih.
Barve moči je lažje izbrati, če nas presenetijo v več vitrinah naenkrat.
Tatjana Kalamar Morales
minutka za zavedanje
Bivanje je navzočnost
V tem spoznanju sta modrost in svoboda. H. L. Poonja
Po začetni vznesenosti, s katero ponavadi vstopamo v partnerski odnos, se
začnemo spraševati: »Zakaj še vztrajam? Je vredno truda?« Takšni pomisleki se lahko pojavijo po nekaj tednih,
letih ali desetletjih. Predvsem takrat, ko
odnos postane bolj podoben trdemu
delu kot pa viru veselja, zadovoljstva in
miru. Vprašamo se, ali smo res na pravi
poti, saj je prvotno vznemirjenje minilo
in drug drugemu zadajamo le še bolečino. Dvom se pojavi tudi v trenutkih, ko
intimnost, ki smo ji podvrženi v tesnem
odnosu s partnerjem, razgalja tiste dele
naše osebnosti, ki jih sami najraje ne bi
videli in jih skrivamo pred seboj. Včasih
si ne znamo odgovoriti, ali smo sposobni živeti z drugim človekom in ga ljubiti dan za dnem. Takšne in podobne izzive nam prinaša partnerska ljubezen,
predvsem kadar nimamo jasnih predstav o tem, za kaj v odnosih dejansko
gre. V trenutkih dvoma ne potrebujemo
začasnih rešitev, ampak novo jasno vizijo, ki nas bo vodila pri iskanju pomena in smisla trajnih zvez. Brez vizije in
jasnega namena namreč ne zmoremo
nobenega pomembnega dosežka. Pa
najsi gre za umetnike, politike, alpiniste, podjetnike ... Brez jasne predstave
o tem, kaj nam je zares pomembno, ne
moremo doumeti, zakaj naj bi se lotevali težav, ki jih srečujemo na poti ljubezni. Zato se nam nemalokrat zgodi,
da na pol poti omagamo.
Naravna navzočnost
Vizijo medsebojnega odnosa ustvarimo tako, da se spomnimo, kaj pri naši
povezanosti z drugim človekom najbolj cenimo. Do tega najlažje pridemo,
če si v spomin prikličemo stanje zaljubljenosti, ko občutimo: da smo del nečesa večjega, čarobnost življenja, novo
www.vestnik.si | e: [email protected]
moč in mir, več veselja v telesu in čutenju, blaženost, globlje zavedanje sebe in
tega, kdo v resnici smo, predvsem pa,
da smo spet doma. Kadar smo zaljubljeni, smo bolj navzoči, bolj povezani
s seboj in svetom okoli sebe. Ni se nam
treba dokazovati, saj si nekaj v nas odpočije. Naše običajne skrbi se umaknejo v ozadje, počutimo se bolj budne in
žive. Izkušamo, kaj pomeni biti navzoč,
biti to, kar smo. Zaljubljenost je močno in poživljajoče izkustvo, ki nas odpre nečemu višjemu, širšemu bivanju.
Krščanski mojster Eckhart jo imenuje
»tok tega trenutka«. Ta dinamična odprtost je naš dostop do bistva življenja,
v nasprotju s posrednim načinom – miselno dejavnostjo in čustvenim odzivanjem, s katerima običajno vzpostavljamo odnose do stvari. Zato se takrat,
ko se zaljubimo, počutimo, kot da smo
prišli domov. Ta občutek nam pomaga
vstopiti v tok bivanja, ki je edino resnično in zanesljivo počivališče na tem svetu. Odprtost kot temeljna lastnost v jedru našega bivanja nam omogoča, da
imamo tudi v najhujših preizkušnjah
svoj obstoj za nekaj dobrega. Omogoča
nam, da vidimo čudežnost stvari takih,
kot so. Iz tega zornega kota vse zlo tega
sveta izvira iz tega, da ne prepoznamo
osnovnega vzroka svojega bivanja ali
ne verjamemo vanj. »Dobrost« svojega obstoja jasno zaznamo v trenutkih,
ko začutimo neposrednost in radost
nad tem, da smo živi. Kar nam je najbolj dragoceno, kadar smo z ljubljenimi osebami, je izkustvo tega, da bivamo
skupaj. Ne gre toliko za to, da smo skupaj, ampak da skupaj smo. Naša kultura
nas veliko uči o tem, kaj pomeni imeti
ali delati, zelo malo pa nam pove o tem,
kako bivati.
Tatjana Baligač (povzeto po knjigi Ljubezen
in prebujenje, John Welwood)
Vprašanje je, s čim
poplakniti tableto ...
Pred izborom tekočine se prepričajmo, da ne bo vplivala na delovanje zdravila
Za zdravljenje oziroma preprečevanje
bolezni uporabljamo zdravila, ki so največkrat v obliki tablet ali kapsul. Večinoma jih je treba zaužiti cele s kozarcem tekočine. Ob tem se nemalokrat
pojavi vprašanje, katero tekočino uporabiti. Je to lahko voda, sok, čaj, gazirana pijača, mleko ali nemara celo alkoholna pijača?
Ker se zdravila med seboj razlikujejo, tudi glede tekočine težko damo enovit odgovor. Obstajajo zdravila, ki jih
ne smemo zaužiti z določenimi sokovi, spet drugih ne smemo zaužiti z mlekom, ob tem moramo celo upoštevati
določen razmik. Če smo v dvomu, se držimo splošnega pravila, da je voda tista
tekočina, ki najmanj vpliva na učinkovanje zdravila v telesu in je zato najbolj
priporočljiva.
Preden namesto vode izberemo katero drugo tekočino, se moramo prepričati, da ta ne bo vplivala na delovanje zdravila. Primer je uporaba mleka
ali sadnih sokov z nekaterimi minerali (kalcij, magnezij, železo), ki z določenimi antibiotiki (kinoloni in tetraciklini) tvorijo netopne komplekse in s tem
zmanjšajo absorpcijo učinkovine, kar
zmanjša njeno učinkovitost.
Sok grenivke običajno odsvetujemo,
če se zdravimo z zdravili, saj se vpleta v
procese encimskega sistema, ki presnavlja veliko zdravil. Posledice se klinično izrazijo kot: povečana sedacija nekaterih benzodiazepinskih pomirjeval/
uspaval, povečana verjetnost nastanka
miopatij in rabdomialize (zaznamo z
mišično šibkostjo, občutljivostjo na dotik ali bolečino) zaradi statinov (zdravila za uravnavanje ravni maščob v krvi),
hipotenzija (povečan padec krvnega
tlaka) ob zaviralcih kalcijevih kanalčkov dihidropiridinskega tipa (skupina
zdravil, ki delujejo na srčno funkcijo in
znižujejo krvni tlak) idr.
Previdnost prav tako velja ob soku
brusnic, ki se pogosto priporoča ob
okužbah sečil. Odsvetujemo ga bolnikom, ki se zdravijo z varfarinom (zdravilo za preprečevanje krvnih strdkov),
saj obstaja kar nekaj poročil o zveča-
nem učinku zdravila in pojavu krvavitev ob sočasni rabi.
Kava in pravi čaj prav tako pogosto
nista primerni pijači, s katerima bi zaužili zdravilo. Kofein lahko, podobno kot
nekatera zdravila, ki razširjajo bronhije
(teofilin), stimulira centralni živčni sistem. Tudi razni čaji navadno ne pridejo
v poštev, saj lahko pričakujemo medsebojno delovanje spojin iz zelišč, recimo
šentjanževke, z zdravili.
Uživanju alkohola se je ob zdravljenju z zdravili najbolje odpovedati, saj
lahko zaradi svoje presnove prek jeter
vpliva na njihovo presnovo. Prav tako
se lahko povečajo zaviralni učinki na
centralni živčni sistem, zato uživanje
alkoholnih pijač ob uporabi takih zdravil (narkotični analgetiki, antidepresivi, uspavala ...) odsvetujemo. Če ne gre
drugače, ob uporabi zdravil omejimo
uživanje alkohola na minimum, v nekaterih primerih pa je uživanje alkohola zaradi disulfiramske ali njej podobne
reakcije prepovedano. Tako bolnikom
med zdravljenjem z metronidazolom
(protimikrobno zdravilo) in še vsaj tri
dni po njem odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač. Lahko se pojavijo zaspanost, omotičnost, zmedenost, prividi,
krči, prehodne motnje vida, ki vplivajo
na psihofizično sposobnost bolnika. Podobno odsvetujemo uživanje alkohola
med zdravljenjem s kombinacijo učin-
kovin trimetoprima in sulfametoksazola (protimikrobno zdravilo, ki se pogosto uporablja za zdravljenje infekcij
urinalnega trakta), ker lahko pride do
reakcije z rdečico, potenjem, palpitacijami (neprijetni občutki ob močnem
ali hitrem utripanju srca) in zaspanostjo. Sočasna uporaba antihistaminikov
(protialergijskih zdravil) lahko povzroči
zaspanost in podaljša reakcijski čas. Alkoholu se izogibamo ob uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil in kortikosteroidov (zdravil hormonskega tipa za
blaženje vnetja in zaviranje imunskega
sistema), da zmanjšamo draženje želodčne sluznice.
Opisanih je le nekaj najpogostejših
in najbolj znanih primerov. Lekarniški farmacevti vam zato priporočamo
splošno pravilo, da poplaknite zdravilo z dovolj vode, odrasla oseba vsaj 2
do 2,5 dl. Zadostna količina vode, s katero vzamemo zdravilo, je še posebno
pomembna pri jemanju nekaterih antibiotikov ali bisfosfonatov (zdravila za
zdravljenje osteoporoze), saj se tako
izognemo možnemu nastanku razjed
požiralnika. Pri drugih zdravilih, denimo kombinaciji učinkovin trimetoprima in sulfametoksazola, z zaužitjem
dovolj tekočine preprečimo nastanek
kristalurije (kristalčkov v seču) in ledvičnih kamnov.
Bojan Madjar, mag. farm.
z našega štedilnika
Ocvrti jagnječji
medaljon v omaki
600 g jagnječjega stegna, 30 g moke, 2
jajci, 100 g šunke, 120 g drobtin, sol, poper, olje za cvrtje
za omako: 60 g masla, 160 g čebule, 30
g peteršilja, sol, poper, timijan, lovorjev
list, 40 cl perutninske juhe, 80 g svežih
šampinjonov, 50 g sveže rdeče paprike,
60 g svežega zelja, 60 g šunke
Jagnječje stegno v hladni vodi splaknemo, s krpo osušimo in na deski
narežemo medaljone po 50 g. Te rahlo potolčemo, solimo in popramo.
Nato jih povaljamo v moki in v razžvrkljanem jajcu, ki smo mu primešali zmleto šunko, in nazadnje v drobtinah. Tako pripravljene medaljone
ocvremo v ne prevročem olju do zlatorumene barve. Ocvrte polagamo na
papirnato brisačo, da popivna odvečno maščobo. Nato z omako postrežemo.
Priprava omake:
Maslo v ponvi razpustimo, na njem
prepražimo sesekljano čebulo in peteršilj ter zalijemo s perutninsko juho.
Začinimo s soljo, poprom, timijanom
in lovorjevim listom. Dodamo polovico narezanih šampinjonov, narezano rdečo papriko, polovico sesekljane šunke in narezano zelje. Vse skupaj
dušimo 30 minut, nato omako pretlačimo. Ponovno pristavimo in zakuhamo na drobne kocke narezane šampinjone in preostanek šunke.
Ponarejeni krofi
880 g namenske moke, 360 g koruzne
moke, 12 rumenjakov, 80 cl kisle smetane, 50 g sladkorja, 40 g kvasa, 10 cl
mleka, 3 cl ruma, 1 vaniljev sladkor, ščep
soli, naribana limonina lupina, olje za
cvrtje
Kvas, žličko sladkorja in mleko postavimo na toplo, da vzhaja. Posebej razžvrkljamo rumenjake, kislo smetano
in sladkor; med stalnim mešanjem segrevamo, da postane mlačno. Vzhajani
kvas, smetansko-jajčno maso in preostale sestavine dodamo namenski in
koruzni moki. Zamesimo kvašeno testo, mesimo oz. stepamo toliko časa,
da se testo loči od posode. Nato pokrijemo s kuhinjsko krpo in damo na toplo vzhajat. Vzhajano testo damo na
pomokano desko in razvaljamo na 2,5
cm debelo. Z modelom izrežemo krofe,
zložimo na pomokan prt, pokrijemo in
pustimo, da znova vzhaja. Medtem segrejemo olje do primerne temperature.
Vzhajan krof v roki obrnemo, da pride
zgornja, bolj vzhajana stran prva v olje.
Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se krofi na spodnji strani ocvrejo, jih obrnemo
in nepokrite cvremo do konca. Krofe
zložimo na papirnat prtiček, da popivna odvečno maščobo. Po želji krofe nadevamo z marmelado. Pred serviranjem
jih potresemo s sladkorjem v prahu.
Dober tek!
Branko Časar
www.vestnik.si | e: [email protected]
preprosto (ne)običajno
19. januarja 2012 | Vestnik |
Z meditacijo človek spoznava resnico svojega bivanja
Tukaj in zdaj
V ljubezni se ne
da manipulirati
Vsega je kriva
gibanica
Milan Vincetič
N
e boste verjeli: prvi stavek v prvem slovenskem
trdoerotičnem filmu Zajtrk petelinov (2011) pod
taktirko neutrudnega Maxa Modica se glasi: »Časi
so težki, posel gre slabo …« Zato je moral odpuščeni delavec
Feri na vrat na nos in seveda s priporočilom direktorja s
trebuhom za kruhom v službo v najboljši hotel v Mursko
Soboto, kjer se je sprva zaposlil kot receptor. Za srečno
popotnico mu je dal s sabo prekmursko gibanico, ki ga je
zvesto spremljala na vseh porno-erotičnih odisejadah. Kajti:
receptor Feri, ki ga je sprejela v službo nekdanja receptorka,
potem ko mu je bila potežkala njegovo »orodje«, se kmalu
prelevi v neutrudno seksmašino, ki zadovolji vse po vrsti. Še
najbolj pa Bronyo, s katero strastno »uživata« v senci in na
pobočjih slamnate bale, ki je bila zaščitni znak na plakatu
uspešnega Naberšnikovega filma Petelinji zajtrk (2008),
posnetega po istoimenskem Lainščkovem romanu (1999, več
izdaj in prevodov).
Z Alojzom Ruhiteljem – ezoterikom, vaditeljem joge in duhovnim učiteljem o
meditaciji, univerzalnih vrednotah, majevskih prerokbah za leto 2012,
medijskem manipuliranju, prebujenju ter o tem, kako ostati v ravnovesju
Alojz Ruhitelj je »Prekmurec« že od leta
1992, ko je prišel, da bi širil znanje o jogi,
ki je pri nas takrat še ni bilo. Od takrat
razvija načine zdravljenja, s katerimi
pomaga ljudem: masaže, akupresuro,
bioenergijo, avtogeni trening, nevrolingvistično programiranje, zdravljenje duševnih težav s pomočjo afirmacij,
dela pa tudi kot športni motivator. Predvsem pa je človek z veliko začetnico,
ezoterik in mistik, ki poudarja pomen
univerzalnih vrednot, kot so ljubezen,
sočutje, notranji mir in skrb za druge.
O meditaciji obstaja mnogo znanstvenih raziskav, ki dokazujejo učinkovitost te na videz preproste tehnike
na naše telesno zdravje, čustva in misli. Toda zakaj je tako zelo pomembna
za sodobnega človeka? »Sodobni človek išče notranjo umiritev, kar meditacija na neki ravni tudi daje, predvsem
pa nam podari stik s svojim notranjim
otrokom in nas seznani z resnico o nas
čutil spet zaposli, premakne v zunanji
svet,« pravi Alojz.
Ne morem si kaj, da ga ne bi povprašala o nepredvidljivem letu 2012, ki bi
bilo čisto navadno leto, če ne bi starodavni Maji v svojem koledarju zapisali,
da nas čaka konec sveta, kot ga poznamo. Nekateri ezoteriki napovedujejo,
da nas čaka popolni konec sveta v fizičnem smislu, drugi nas prepričujejo
o spremenjenih stanjih zavesti, v katera
bomo vsi čudežno vstopili proti koncu
leta in se znašli v sožitju, miru in ljubezni. Poznam pa vse več takih, ki so
po dolgoletnih pripravah na to usodno
leto opustili vero v nenadno spreobrnjenje vsega človeštva in začeli živeti
običajno naprej. Zdi se, da so jo najbolje odnesli tisti, ki za majevski koledar
še nikoli niso slišali. Alojz o letu 2012
pove: »Spremembe so naša stalnica,
edino, kar je stalno, je, da ni nič gotovo. Nekateri napovedujejo apokalipso
zapeljuje … Tudi meni velikokrat nagaja, zato sem postala precej optimistična,
ko sem prvič slišala za Eckharta Tolleja, ki je razblinil svoj ego in sedaj deluje
brez njega. A sem se po tehtnem razmisleku odločila, da bom obdržala vsaj del
svojega ega, saj nikoli ne veš, kdaj ti bo
koristil, Alojza pa vprašala, kako lahko
»obrusimo« svoj ego: »Če bi več meditirali, bi ego imel manjšo vlogo, vendar
bi bil še vedno. Ne strinjam se, da je ego
treba uničiti, ker se sam razblini takrat,
ko smo v stiku s svojim bistvom. Ego
je močno povezan z umom. Ko smo v
umu, je močan, ko pa smo v srcu, nima
moči, zato tako trepeta pred ljubeznijo,
nas svari pred nevarnostmi, vedno hoče
imeti vnaprejšnje zagotovilo, kaj se bo
zgodilo. Srce pa ne potrebuje nobenega
zagotovila, saj zaupa in gleda sveže. Zato
se tako lepo počutimo, ko smo zaljubljeni. To je ravnovesje – biti prizemljen in
hkrati vsakodnevno zaljubljen v življe-
Kar me malce bega, tudi režiser omenjenega prvega
slovenskega porniča, posnetega tudi na šalovski kmetiji
Maučec, v soboškem hotelu Diana ter na drugih (ob)murskih
lokacijah, prisega, da je »slovenski visokoproračunski
trdoerotični film Zajtrk petelinov 'porno posvetilo' filmski
uspešnici Marka Naberšnika Petelinji zajtrk in kot tak prvi
primer trdoerotičnega remaka«.
Seveda se ne bojim, da bo Modičev pornič zasenčil
Naberniškovo uspešnico, čeprav je v angleščini ter z
mednarodno igralsko zasedbo (Carla Cox, James Brossman,
Leonelle Knox, Denis Reed in Kittty Jane) – v Zajtrku
petelinov se je namreč prvič na filmu pojavila kot naturščik
tudi Karmen Čarna –, strah pa me je, da smo že skoraj
pozabili na znameniti prvi jugoslovanski pornič Oaza (1985),
ki ga je režiral Zvonimir Maycug; ob tem naj spomnim, da je
v tem filmu debitirala (prekmurska) pornozvezda Dragica
Raščan iz Fokovcev.
manjka slika
Seveda se obeh »prvencev« ne da primerjati: če je bil prvi
yu-porno še na ravni domačega videa, moram za Zajtrk
petelinov reči, da gre za korekten izdelek, ki pa v ničemer
ne preseže uigranih vzorcev. Vsi porno-erotični prizori so že
od daleč znani ter pričakovani kot v vseh izdelkih omenjene
filmske industrije, zato vzbuja presenečenje in radovednost
zgolj zaradi prekmurskih krajinskih eksterierjev/interierjev
ter domačinke, ki se je »izkazala« kot povprečna, mestoma
kar nerodna starleta.
Fotografija osebni arhiv
A pustimo zdaj to: s tema dvema »grešnima dejanjema«,
posnetima na filmski trak, smo dokazali, da smo, morda
tudi po zaslugi Karla Grossmana, v nečem prvi na
zemljepisni kuri: v pogumu, da damo na svetlo, kar si zasluži
(čemu le?) spoved in pokoro. Omenjena filma, ki seveda ne
bosta nikoli vstopila v antologijo svetovne porno/erotične
kinematografije, samo dokazujeta, da smo že zdavnaj
prestopili kleklovsko/slomškovske parametre, ki smo si jih
začrtali z ljudskim kosmatim slovstvom (D. Rešek, Strijc so
strino, 1990) ali s Kranjčevimi Strici (1974), v katerih pisatelj
odkrito spregovori tudi o »šlatanju cicekov«.
In ne boste verjeli: vsega je pravzaprav kriva nedolžna
prekmurska gibanica, ki se pojavlja v vseh bunga-bunga
prizorih Zajtrka petelinov, gibanica, ki vzbuja poželenje prav
zaradi grešno (ponarejenih) sladostrastnih nadevov.
Alojz Ruhitelj: »Preveč se pustimo medijskemu »bombardiranju«, ki nam dopoveduje, kaj nam manjka, kako smo slabi, kaj moramo
kupiti, da bomo srečni, zadovoljni … Ljudem pomagam priti do tistega, česar človek nikoli ne bo mogel izgubiti: to je samega sebe.«
v letu 2012, vendar tudi če bo, je vsak
izmed nas lahko pripravljen nanjo, tako
da pozna sebe in svojo bit. Mi je pa nekoč nekdo rekel: saj nimaš kam pasti, še
vedno boš ostal v vesolju. Četudi se Zemlja raztrešči, bomo ostali v vesolju, saj
smo del njega. Vsak izmed nas je gradnik vesolja in kar koli se z vesoljem
zgodi, je vsak vedno del te celote. Če bi
se tega zavedali, bi nas bilo veliko manj
strah in se ne bi pustili ustrahovati takim stvarem. Najbolje je, da ohranjamo
ravnovesje.« Ko že ravno govori o ravnovesju, me zanima, koliko je možno,
da najdemo svojo notranjo stabilnost,
trdnost, mir, na katere se lahko zanesemo v dobrem in slabem, da nas ne premetava kot ladje na razburkanem morju. »Takšno ravnovesje je možno takrat,
ko smo povezani z vesoljem in naravo,
s svojim telesom, čutili, čuti, umom in s
svojim srcem. Pomagajo nam osrediščenost, pravilna naravnanost, občutenje
in zavedanje, kdo smo. Smo božji otroci
in če je tako, česa se imamo bati? Treba
je preobraziti našo zavest k pravim vrednotam, ki so enotne skozi vso zgodovino človeštva. Nikomur ni všeč, da mu
storim nekaj, česar sebi nočem.«
Vendar nam tukaj včasih ponagaja
ego, ki nas prepričuje o vsem možnem,
kritizira, nas straši, pogojuje, kaznuje,
nje.« Je tudi sam zaljubljen v življenje?
»Definitivno.« Seveda, kaj sploh sprašujem, saj med celotnim pogovorom
čutim njegov entuziazem, iskrenost in
ljubezen, ki jih zadnje čase srečam bolj
poredko. Pa večkrat pomislim, ali na to
vpliva tudi kolektivno nezavedno našega naroda, da smo bolj »zategnjeni«.
»Kolektivno nezavedno nas vleče dol, se
pa preveč pustimo medijskemu »bombardiranju«, ki nam dopoveduje, kaj
nam manjka, kako smo slabi, kaj moramo kupiti, da bomo srečni, zadovoljni … Ljudem pomagam priti do tistega,
česar človek nikoli ne bo mogel izgubiti: to je samega sebe. Želim si, da bi se
resnično prebudili iz sna in se ne pustili
voditi, potem bi ti demoni izgubili moč.
Preveč smo podobni ovcam, potrebujemo več ovčarjev. Ovčar pa je tisti, ki ne
samo laja, ampak resnično vodi in čuva
svojo čredo. Manj spremljajmo medije,
ki so cenzurirani in nam kažejo popačeno sliko sveta. Namen tega prikazovanja
je držati ljudi v strahu, saj ne moreš biti
nasmejan in prestrašen hkrati. Strah in
ljubezen sta dva pola. Ali doživljaš ljubezen in svobodo ali pa strah in krč, s čimer postanemo vodljivi. Poglejte zaljubljeno mladino, oni nikoli niso vodljivi.
V ljubezni se ne da manipulirati.«
Tatjana Baligač
namig
Kako si polepšati dan
v slogu Alojza Ruhitelja
Fotografija osebni arhiv
samih. Pomeni univerzalno stanje zavesti, s katerim človek prepoznava resnico svojega bivanja in celotnega vesolja. Je edino stanje zavesti, s pomočjo
katerega lahko prideš v nebesa.« Danes
se pojavlja polno tečajev, knjig in novodobnih gurujev, ki nam obljubljajo
večno razsvetljenje … Sama kar malo
dvomim o trajni vrednosti na hitro doseženih ciljev, zato se sprašujem, kje
naj začnejo meditirati začetniki in pod
kakšnim vodstvom: »Vsake zadeve se
je treba lotiti praktično, da nas na primeren način pripelje do želenega cilja.
Da res pravilno meditiraš, je potrebna
daljša izkušnja, ko razlikuješ med stanjem zavesti meditacije in budnostjo.
Bolje je, da se vsak loti meditacije vodeno. Nekaterim bolj ustreza dinamični način, npr. šamanski ali afriški ples,
drugim sedeči način. Najbolje je, da poskusimo več načinov, kajti le tako najdemo tistega, ki nam omogoči največ,
saj smo ljudje različni.« Po intenzivnejši meditaciji včasih ostajamo neprizemljeni, zato me zanima, kako se
lahko vrnemo v normalno stanje zavesti. »Včasih lebdimo. Za prizemljitev je
najprimernejša koncentracija na fizično telo. Tudi jogijske asane so primerne za to ali pa nekaj, kar je povezano
s fizičnim bivanjem in nas s pomočjo
25
»Imejmo se radi: ko imaš rad samega sebe, lahko imaš rad drugega. Ko si
spravljen s seboj, si lahko spravljen s svetom. Ko delaš za notranji mir, lahko
sanjaš o svetovnem miru. Pazimo na svoje zdravje in se prebudimo, saj zelo
močno spimo. To so univerzalna sporočila, ki so vedno bila, a so danes bolj
potisnjena na rob, jaz pa mislim, da je to bistveno.«
26
turizem
| Vestnik | 19. januarja 2012
turistične
prireditve
Beltinci – V petek, 20. januarja, ob 19. uri
bo v grajski dvorani skupno podoživljanje vtisov s potovanja Z biciklinon od
Ljubljane do Madrida. Potovanje bosta
predstavila Rok Pisk in Gregor Sraka,
organizatorja pa sta Kulturno društvo
Marko in Društvo prijateljev mladine
Beltinci.
Krnci – V soboto, 21. januarja, ob 19. uri bo
v vaško-gasilskem domu igranje šnopsa
za pokal Občine Moravske Toplice, ki ga
pripravlja Krajevna skupnost Krnci.
Ljutomer – V soboto, 21. januarja, od 9.
ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki
ljudske obrti in domače dobrote in napitki.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kolesarsko povezovanje Slovenije in Madžarske
V Čentibi bo kolesarski center
400 kilometrov kolesarskih poti – Projekt, vreden 1,3 milijona evrov, v glavnem financiran z evropskimi sredstvi
»Smo štiričlanska družina z dvema
otrokoma. Trenutno smo v Pomurju.
Radi imamo kulturno dediščino. Imamo štiri ure časa. Predlagajte nam,
kako jih lahko najbolj koristno preživimo.« To je le nekaj podatkov, ki bi
jih vnesli v aplikacijo spletne strani,
ta pa bi izpisala možnosti, ki bi najbolj
ustrezale našim željam in zahtevam.
Ta spletna stran sicer še ne obstaja, na-
staja pa v okviru kolesarskega projekta Pannon pleasure, ki se sofinancira
iz operativnega programa čezmejnega
sodelovanja Slovenija-Madžarska.
Turizem je pomembna gospodarska
dejavnost in je v razvojnih dokumentih opredeljena kot ena izmed osrednjih razvojnih priložnosti Pomurja.
Prav kolesarski turizem, ki postaja
hitro razvijajoča se ekonomska veja
v Evropi, pa bi bil lahko za Pomurje,
Zalsko in Železno županijo s 400 kilometri kolesarskih poti priložnost za
povezovanje in razvoj.
Skupna vrednost projekta je milijon
300 tisoč evrov. Evropska unija bo prispevala milijon in 76 tisoč evrov, nacionalno sofinanciranje znaša 160 tisoč
evrov, projektni partnerji pa bodo prispevali še 65 tisoč evrov. Vodilni par-
Martjanci – V dvorani vaškega doma potekajo vsak ponedeljek med 18. in 20. uro
rokodelske ustvarjalne delavnice. Na delavnice so vabljeni vsi, ki radi ustvarjajo in se preizkušajo v novih rokodelskih
tehnikah, kot so vezenje, kvačkanje, izdelava nakita in izdelkov iz gline, papirja
in drugih materialov. Organizator je Turistično društvo Martin Martjanci.
Ljutomer – V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled fotografska razstava, ki
sta jo pripravila Prleški študentski klub
Ljutomer in Splošna knjižnica Ljutomer.
Ogled je možen od torka do petka med
10. in 12. uro.
Veržej – V Ekomuzeju Centra DUO je do
30. januarja na ogled potujoča mednarodna razstava Rokodelska akademija I
(2009–2012) s predstavitvijo novih rokodelskih izdelkov in rokodelskih poklicev
na območju Pomurja. Razstavo so pripravili Zavod Marianum Veržej, Pomelaj, Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala in JZ Krajinski park Goričko.
Ogled je možen vsak dan med 8. in 12. ter
15. in 17. uro.
Gornja Radgona – V galeriji kulturnega
doma je do 31. januarja na ogled razstava Hermana Čaterja: Fotografije.
Fotografija Nataša Juhnov
Maribor - V razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor je na ogled razstava z naslovom Varašanci – prekmurski meščani,
Trg Turnišče v arhivskih virih. Razstava
bo na ogled do 31. januarja.
Kolesarski turizem postaja v Evropi pomembna ekonomska veja, svoje danosti pa lahko skupaj z Zalsko in Železno županijo
izkoristi tudi Pomurje.
tner v projektu je RRA Mura, ob Občini Lendava pa so še trije partnerji
na madžarski strani, Skanzen - javno
društvo za ohranjanje običajev, vrednot in turizma iz Lispeszentadorjana, Lokalna samouprava Kerkaszentkiraly ter Fundacija Železne županije
in mesta Sombotel za razvoj podjetništva v regiji.
Kot je povedal Romeo Varga iz RRA
Mura, so ta projekt razvili pred dvema letoma, z njim pa želijo vzpostaviti geoinformacijski sistem in spletno
podporo, ki bo ponujala potrebne informacije, povezane s kolesarjenjem,
mrežo okoli 400 kilometrov kolesarskih poti, ki bi se jih dalo prenesti tudi
v navigacijske naprave, urejeno bazo
turističnih storitev in znamenitosti
na čezmejnem območju. Vzpostavili
bodo tudi dva kolesarska centra, prvega na slovenski v Čentibi, drugega
pa na madžarski strani, kjer bodo poleg vseh informacij ponujali tudi prenočevanje, izposojo koles in servis.
Partnerji se zavedajo, da sta njihova
privlačna pokrajina in ponudba premalo znani, zato bi skupaj nastopili v
marketingu in promociji kolesarskih
poti Pomurja, Zalske in Železne županije. V ta namen bodo posneli 12 predstavitvenih in tematskih filmov s tega
območja.
Projekt se navezuje na in nadgrajuje druge turistične projekte, kot
sta Mura-Drava.Bike in Hiking & Biking, ki celovito zaokrožuje pokritost
Pomurja s turističnim kolesarskim
omrežjem z navezavo na vse sosednje
države. Po eni strani gre za povezavo
s kolesarskimi potmi, po drugi strani pa dopolnjuje zdajšnjo turistično
ponudbo.
A. Nana Rituper Rodež
Mednarodni projekt Sodelovanje mest – City cooperation
Tradicionalna romska hiša na Pušči
Doživetje 24 mest v Avstriji,
Sloveniji in na Madžarskem
V naselju Pušča si obiskovalci lahko ogledajo tradicionalno romsko hišo, v
kakršnih so v tem romskem naselju živeli nekoč. Lani so jo postavili Romi s
Pušče in drugi sodelujoči pri projektu Vas sožitja ob stoti obletnici naselitve
romskih družin na tem območju. Hiša je zgrajena iz lesa, blata, šibja, slame in
drugih naravnih materialov, ki so jih Romi našli v okolici in si iz njih naredili svoja
domovanja. V Pušči načrtujejo gradnjo še nekaj takih hiš, ki bi jih ob različnih
kulturnih prireditvah vključili v turistično ponudbo kraja. J. Ž.
Od maja 2008 do letošnjega oktobra
poteka v okviru programa Evropsko
teritorialno sodelovanje mednarodni
projekt City cooperation – Sodelovanje mest, v katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške.
Slovenski partnerji so Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj,
Razvojni center Murska Sobota, Prleška razvojna agencija in Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer.
Vodilni partner pri projektu, vrednem
1,8 milijona evrov, ki ga sofinancira
Evropska unija, je Regionalmanagement Oststeiermark. Namen projekta je vzpostaviti tesnejše sodelovanje
med obmejnimi regijami vzhodne avstrijske Štajerske, vzhodne Slovenije
in jugozahodne Madžarske. Med cilji je ob trajnostnem sodelovanju še
izdelava skupne strategije gospodarskih, kulturnih, družbenih, ekoloških
in socialnih povezav sodelujočih območij.
Med aktivnostmi pa je tudi promocija vključenih mest, ki jih je iz vsake regije osem, torej skupaj 24. V Sloveniji so to mesta oziroma večji kraji
Murska Sobota, Ljutomer, Lendava,
Lenart, Ptuj, Radenci, Ormož in Beltinci. Iz sosednjih držav pa so tudi sosednja mesta Lenti, Letenye, Bad Radkersburg, Feldbach in druga.
Lani so med drugim izdali promocijsko gradivo z naslovom Doživetje
Fotografija Jože Žerdin
Vključeni Murska Sobota, Beltinci, Radenci, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona
V turističnoinformacijskih centrih treh držav je na voljo tudi promocijsko gradivo,
v katerem je predstavljenih 24 mest.
DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE
mest, ki vključuje predstavitev vseh
24 sodelujočih mest s poudarkom
na doživetjih 3000 let stare kulturne
zgodovine, regije vročih vrelcev in kulinaričnih užitkov treh dežel. Ob promocijskem gradivu je bil v turističnoinformacijskih centrih po Pomurju
in drugod na voljo še letni program
prireditev v vseh 24 mestih. Izdali pa
so še knjižico ugodnosti, v kateri so
bili kuponi s popusti ali za brezplačne
oglede. Tako so si med drugim lahko
obiskovalci s kuponom ogledali muzejsko zbirko v Pokrajinskem muzeju
Murska Sobota in Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Kuponi so omogočali še brezplačen vstop ali popuste v
kopališčih v Lendavi, Radencih, Friedbergu in drugod.
J. G.
Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in
upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma.
Na območju Pomurja se srečujemo v
•Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi
sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in
• Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont.
št.: 040 627 946).
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
19. januarja 2012 | Vestnik |
Horoskop napisala
Jolanda
27
Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter
najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite
031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.)
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Imeli boste zelo veliko energije, poskusite jo porazdeliti enakomerno na vsa
področja. Z dolgoročnim načrtovanjem
si lahko postavite zelo dobre cilje, ki jih
lahko tudi dosežete. Lahko bi rekli, da
vas sedaj ne more ustaviti nihče in prav
je tako.
V vaši glavi se že pletejo načrti za naprej, kar je prav, ampak za te načrte boste potrebovali veliko poguma in tudi
hitrega delovanja. Če boste mencali, se
ne bo zgodilo nič ali pa boste vse skupaj
preložili na kakšen drug čas. Naučite se
verjeti vase in svoje sposobnosti.
BIK 21. 4.–21. 5.
ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11.
Pred vami je naporen teden, ko ne bo
nič teklo, kot ste načrtovali, in to vam
ne bo všeč, saj ste navajeni, da gre vse
po načrtih. Včasih je dobro, da se malo
prepustite in dovolite, da se dogaja brez
vašega nadzora. Začnite verjeti, da bo
na koncu vse tako, kot mora biti.
Nekaj, kar ste dosegli z veliko truda,
boste želeli izpustiti iz rok. Ne storite tega, raje vse skupaj še nadgradite
in uspeh je zagotovljen. Vzporedno pa
lahko začnete nekaj novega, kar vas že
dolgo mika. Ne rušite vsega za seboj,
raje zgradite mostove, da se boste lahko vračali, ko bo treba.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Nekdo vas bo prosil za pomoč, a raje
bodite previdni in ne posojajte denarja
in ne podpisujte listin, ne da bi prebrali med vrsticami. Edino, kar lahko naredite, je, da se s to osebo pogovorite, saj
boste tako naredili veliko več. Poskrbite
za prijetno vzdušje doma, povabite sorodnike ali jih obiščite sami.
RAK 21. 6.–22. 7.
V prihodnjih dneh boste imeli dovolj
energije, da postorite vse, česar se boste lotili. Pred vami je novo sodelovanje, ki vas bo vodilo k uspehu, zato ga
nikar ne spreglejte, ampak zagrabite.
Za nasprotni spol boste zelo privlačni,
lahko pričakujete povabilo.
STRELEC 24. 11.–22. 12.
Pred vami so dnevi, ko boste razpeti med odločitvami, kako naprej. Malo
boste zmedeni, saj ne boste vedeli, kako
se odločiti, da bo za vse udeležene prav.
Nikar ne poslušajte drugih, ki vam želijo vzbuditi dvome in strahove. Odločitve sprejmite po svojem občutku, ki vas
pravilno vodi.
KOZOROG 23. 12.–20. 1.
Verjetno boste polni dvomov, ali ste
ravnali prav ali narobe, ampak niste še
na cilju, še en korak vam manjka. Če
ga ne zmorete, potem je čas, da se posvetujete s tretjo osebo, ki vas pozna
dovolj, da vam bo pravilno svetovala. Konec tedna si vzemite čas za svoje
družinske člane.
LEV 23. 7.–23. 8.
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 27. januarja 2012.
Rešitev:
1. nagrada kuharska knjiga: Vera Bencek, Šafarsko 31 b, 9246 Razkrižje. 2.–8. nagrada majica: Marija Tomec, Mladinska ul. 22, 9231 Beltinci; Ludvik Županec, Globoka
43 a, 9240 Ljutomer; Robert Mertük, Ižakovci 29, 9231 Beltinci; Cecilija Ošlaj, Gomilica 69, 9224 Turnišče; Marija Režonja, Nedelica 128, 9224 Turnišče; Stanka Rizman,
Rankovci 5, 9251 Tišina; Lea Zver, Kamovci 40, 9223 Dobrovnik
DEVICA 24. 8.–23. 9.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Zamisel ali načrt, ki ga imate, še ni pripravljen za uresničitev, zato stopajte
naprej počasi in previdno. Če imate v
mislih kakšno daljšo pot, jo raje preložite ali pa bodite skrajno previdni. Malo
več časa si vzemite za družino in osebo,
ki vam je pri srcu.
Odnos, v katerega ste se spustili, pa naj
bo to delovni ali ljubezenski, vas bo
vznemirjal, ne da bi vedeli razlog za to.
Nihali boste med odločitvama, ali naj
vse skupaj končate ali nadaljujete. Poskusite ostati zbrani in mirni ter pustite, da čas pokaže, kaj je prav.
Načrte, ki jih imate za ta teden, boste
z lahkoto dosegli, saj ste v preteklosti
vse naredili tako, kot je bilo treba. Če pa
razmišljate o konkurenci, morate vedeti, da je konkurenca zdrava, da ne zaspimo na lovorikah in da moramo naprej.
In nikar ne dvomite o partnerju.
deset razlik
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
2
5
4
6
Ime in priimek, naslov:
VODNAR 21. 1.–19. 2.
9
8
5
6
8
2
9
9
8
9
5
5
6
3
8
7
2
6
2
8
1
5
4
6
Ilustraciji Mladen Mrčela
Nagrade za
izžrebane reševalce
Rešitve iz 1. številke: PREKMURSKA GIBANICA, OREHOVA POTICA
Precej boste obremenjeni s preteklimi
dogodki, kot da bi jih še enkrat podoživeli. Vsemu namenjate preveč pozornosti, zato ne vidite pravega razloga, zakaj
se vam določeni dogodki ponavljajo. Če
se boste malo odmaknili in pogledali še
z drugega zornega kota, vam bo vse v
trenutku jasno.
28
| Vestnik | 19. januarja 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
prispevki za
nakup opreme
v murskosoboški
bolnišnici
Družina Kuhar iz Puconec, namesto
cvetja za pokojno mamo Zdenke Söke
iz Murske Sobote 20; Ludvik Gornjec,
Ivana Regenta 35, Murska Sobota,
prostovoljni prispevek za mamograf
500; Družina Baranja iz Nemčavec,
namesto cvetja za pokojno Vero Senik
iz Rakičana 40; Ana Jerebic iz Murske
Sobote, namesto cvetja za pokojno
Marjeto Virag iz Gančan 30; Družina
Vogrinčič Cankova, namesto cvetja za
pokojnega Pavla Petroviča iz Murske
Sobote 30; Marica Varga z družino iz
Čentibe, namesto cvetja za pokojnega
Evgena Kolarja iz Lendave 50; sosedje namesto cvetja za pokojno Marijo
Filipčič iz Murske Sobote 70; sosedje
Malačič, Novak, Ratko, Poredoš, Gaal
in Celec, namesto cvetja za pokojno
Ano Bunderla iz Murske Sobote 60;
Marija Mencigar iz Večeslavec, namesto cvetja za pokojnega moža Franca
Mencigarja iz Večeslavec 200; Družina Kristine Kežmah iz Rakičana, namesto cvetja za pokojno Vero Senik
iz Rakičana 20; Družina Červek iz Rakičana, namesto cvetja za pokojno
Vero Senik 20; Družina Flisar - Kerec
iz Borejec, namesto cvetja za pokojnega Kolomana Titana iz Kroga za
mamograf 30; Družina Gabrijele Huič
iz Borejec, namesto cvetja za pokojnega Kolomana Titana - za mamograf
20; sodelavci brata Janeza, Ekonomska enota Tešanovci, namesto cvetja
za pokojnega Štefana Sedonjo 80; sosedje Vogrinčičevi iz Tropovec, namesto cvetja za pokojno Cvetko Gomboši
iz Murske Sobote 20; sodelavci uprave
Rakičan Splošne bolnišnice M. Sobota, namesto cvetja za pokojno mamo
Jožice Viher iz Rogašovec 75; Lovska
družina Dolina, namesto cvetja za pokojnega Antona Baca iz Veščice 50.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo na računu št. 0110
0603 0278 282 »Za nakup medicinske
opreme«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
motorna vozila
ODKUP RABLJENIH VOZIL in odvoz.
Šnajc, Tešanovci 94, tel.: 041 532 054.
m-4
kmetijska mehanizacija
KUPIM TRAKTOR IMT ali ZETOR ter
kmetijske priključke. Tel.: 041 243 330.
m-2
CISTERNO CREINA, 3200 l, malo
rabljeno, prodam. Tel.: 041 684 896.
m-8
KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT
Ferguson, Ursus, Univerzal, Štore ali
podobnega. Tel.: 041 235 349. m-5
LUŠČILNIK ZA KORUZO na traktorski
pogon prodam. Tel.: 541 23 55. m-10
TRAKTOR ZETOR 69-11, letnik 1995,
odlično ohranjen, prodam. Tel.: 041
673 032. m-23
SEJALNICO ZA ŽITO, 2,5 m, kupim.
Tel.: 041 673 032. m-24
KUPIM traktor, lahko starejši ali v
slabšem stanju. Tel.: 041 678 130. m-25
KUPIJO TRAKTOR ZETOR, URSUS,
IMT ali podobnega. Tel.: 041 592 489.
m-26
KUPIJO TRAKTOR, CISTERNO,
BALIRKO, TROSILNIK, TRAČNE
GRABLJE in vso drugo kmetijsko
mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 031
416 412. m-29
TRAKTORSKE PRIKLJUČKE prodam
ali zamenjam za pujske. Tel.: 031 564
640. m-17
KOMPRESOR IN KOMPRESOR Z
Oh, kako ta čas beži,
že sedem let je, odkar te več pri meni ni.
Ostale so le skrite bolečine
in solze večnega spomina.
Zaspala mamica si zlata,
zaprla trudne si oči,
odprta že so groba vrata,
za tabo nam srce ihti.
V SPOMIN
ZAHVALA
24. januarja bo minilo sedem let žalosti
od takrat, ko si me zapustil dragi mož
V 86. letu je za večno zaspala naša
draga mama, babica, prababica, tašča,
sestra, svakinja, teta, soseda in prijateljica
Frančiška Balažek
iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste darovali za sv. maše, sveče, v dobrodelne namene,
g. kaplanu Luki Rajfu za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete
pesmi in osebju Doma Janka Škrabana za skrbno nego.
Jože Štiblar
s Petanjec 84
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu,
mu prinašate cvetje in svečke v njegov spomin.
Žalujoča žena Jožefa
Hvala duhovnemu pomočniku Francu Kodili za številne obiske
in molitve ter sestri frančiškanki Damjani za duhovno oskrbo.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki v srcu nas močno boli.
Lepa hvala prijateljici Liziki Baligač za vso pomoč in vsem
za izraženo sožalje.
V SPOMIN
Žalujoči: otroci Micka, Stanko in Tinek z družinami,
posebej vnuki in pravnuki, ki jo bodo zelo pogrešali
Danes mineva leto žalosti in bolečine
od takrat, ko je tiho in mirno zaspal
naš dragi mož, oče in dedek
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi,
delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli.
Štefan Batjan
iz Ulice Zofke Kvedrove 10
v Murski Soboti
Vsa toplina, dobrota in ljubezen vaša
ostajajo z nami za vedno.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu
in mu prižgete svečko v spomin.
Njegovi najdražji
V SPOMIN
17. januarja je minilo osem bolečih
in žalostnih let od takrat, ko smo
za vedno izgubili našega ljubega
Hiša prazna tam ob cesti stoji,
odkar tebe dragi v njej več ni.
Janeza Lainščka
V SPOMIN
iz Budinec 56
20. januarja bo minilo leto žalosti
in bolečine od takrat, ko nas je
zapustil dragi mož, oče, očim in opi
in
6. marca bo minilo 50 let, 29. avgusta bo minilo 47 let
od takrat, ko sta odšla po zasluženo plačilo k Bogu krstna botra,
soseda in sorodnika
Jurij in Marija Bedič
iz Budinec
Vsem, ki našim dragim namenijo lepo misel, postojijo ob grobu,
položijo cvet ali prižgejo svečko v spomin - prisrčna hvala!
Ernest Smodiš
iz Stanjevec 6
Vedno te bomo nosili v svojih srcih,
ker tvojega odhoda ni mogoče preboleti.
Vsi tvoji najdražji,
ki te zelo pogrešamo!
Dragi naši, močno vas pogrešamo
AGREGATOM, obračalne pluge Lemke
in Rabeverk, predsetvenik Rau 2,9 m
in 3,3 m, trosilnik umetnega gnojila
Amazon, rotobrano s sejalnico 2,5 m
in 3 m, prodam. Tel.: 031 550 988. m-13
ROTACIJSKI MULČER KMG 120,
primeren za manjši traktor, prodam.
Tel.: 031 741 289. m-14
LIČKALNIK KORUZE, malo rabljen,
in trosilnik umetnega gnojila znamke
Ferti 300, skoraj nov, ugodno prodam.
Tel.: 551 12 69. m-15
STROJ ZA TREBLJENJE BUČ v dobrem
stanju prodajo. Tel.: 0541 464 565.
m-19
posesti
FRIZERSKI SALON v M. Soboti,
Cankarjeva ul. 30, opremljen, oddam
za 200 evrov/mesec. Tel.: 031 552 235.
m-20
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v Dokležovju,
29 arov, in vinograd z gradbeno
parcelo v Suhem Vrhu - 13 arov
prodam ali dam v najem. Tel.: 040 662
395. m-12
SOBO, opremljeno, s souporabo
kopalnice, damo v najem. Tel.: 532 10
92 ali 064 112 830. m-16
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 52
m2, z urejenim parkiriščem v središču
Murske Sobote, prodam. Tel.: 041 671
091. m-18
GOSTILNO v
M. Soboti,
opremljeno za
obratovanje, prodam
ali dam v najem.
Tel.: 041 643 170.
OPREMLJENO STANOVANJE v
Bakovcih damo v najem. Tel.: 041 334
581. m-21
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
DVE NOVI STANOVANJI in pisarno, v
središču M. Sobote, oddam v najem.
Tel.: 041 664 183. m-28
KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE (ne
gozda) okrog 100 arov ali več. Cena do
20 €/ar. Tel.: 031 546 227. m-1
razno
SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem in
tri radiatorje ugodno prodam. Tel.:
572 10 53. m-7
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna
, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
OPEKO MODUL, v Vaneči, ugodno
prodam. Tel.: 558 85 58. m-9
OBOGATENE KLETKE IN GNEZDA za
nesnice, prepelice in kunce prodam.
Tel.: 041 642 184. m-11
FILTER ZA VINO 40 x 40, s 15
ploščami, zelo ugodno prodam. Tel.:
041 773 370. m-27
RASTLINJAKI
PRODAJA IN MONTAŽA
tel. št. 031 360 330
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen
skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p.,
Tepanje 1 a, S. Konjice. m-3
Rastlinjaki, prodaja in montaža, Kocljeva ul. 16, M. Sobota
storitve
BOLJŠA STRAN SPLETA
AVTOELEKTRIKA: popravilo
zaganjalnikov, alternatorjev in
elektronapeljav na traktorjih in
delovnih strojih. Marjan Horvat, s. p.,
Veščica 23 a, M. Sobota, tel.: 041 505
707. m-6
POSOJILO
na osnovi vašega vozila.
Odplačilo prek položnic.
Vozilo vam ostane v uporabi.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
Tel. št.: 02 2283020
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor
Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi
vozili z nalogom za prevoz.
Pridemo po vas domov.
Pomagamo vam urediti dokumentacijo za
pregled, sprejem ali terapijo.
SANTRA, reševalni
prevozi, d. o. o.
PE Murska Sobota
G r a j s k a u l i c a 11
9000 Murska Sobota
tel.: 02 530 10 03
GSM: 031 646 797
Z vami počakamo do konca pregleda.
Po pregledu vas odpeljemo domov.
Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti.
Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje,
so naše storitve brezplačne.
19. januarja 2012 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
29
KOMUNALA
V SPOMIN
Veš, da je tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, v besedah naših,
da, celo v sanjah,
le da korak se tvoj nič več ne sliši ...
V SPOMIN
22. januarja bo minilo leto žalosti od takrat,
ko te ni med nama, dragi oče
Alojz Haužar
iz Gerlinec 40
Mineva pet let od tvojega
prezgodnjega slovesa, draga
Darinka Kardoš
iz Murske Sobote
V teh dneh s spomini božamo tišino,
v bedenju nemem sanjamo tja čez.
Vsi tvoji
Vsem, ki ga nosite v svojih spominih
in se ustavite ob njegovem grobu, lepa hvala.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila
draga tašča, babica in prababica
Irena Sinic
roj. Berke, iz Kupšinec 47
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in druge darove.
Lepa hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič - Banfi.
Posebna zahvala je namenjena osebnemu zdravniku Dejanu Kövešu,
negovalki Angeli in sosedi Greti.
Vsi njeni najdražji
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Žalujoča
sin in hčerka
Zaman Vas iščejo naše oči,
zaman Vas kliče naše srce,
srce ljubeče zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oči.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
ZAHVALA
V sredo, 11. januarja 2012,
smo se poslovili od naše drage
Vere Heric
iz Tišinske ulice 15 v Murski Soboti
Umrla je v 84. letu starosti.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v žalostnih
trenutkih. Še posebno hvala osebju infekcijskega oddelka domače bolnišnice.
Vsi njeni
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
spomin na te bo večno ostal.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila draga mama,
tašča, babica, prababica in sestra
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V 56. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil
naš dragi mož, oče, sin, brat in stric
Jožef Puhan
Kristina Gomboc
roj. Šebjanič
iz Ženavelj 21
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in prijateljem, g. duhovniku, pevcem in vsem govornikom ter
pogrebnemu podjetju Hozjan. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli
iskreno sožalje ter darovali vence in sveče.
Žalujoči vsi njeni najdražji
iz Bogojine 67
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli
sožalje, darovali cvetje, sveče in za druge namene.
Posebna hvala vsem sorodnikom, sošolcem, sosedom, znancem in
prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala gospodu župniku Zveru in gospodu Veleberiju za opravljen
obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Žalujoči vsi tvoji, ki te bomo močno pogrešali
Minile zate so bolečine,
v srcu pustil si lepe
nam spomine,
čeprav si moral veliko trpeti,
s teboj bilo nam je lepo živeti.
Kako radi bi še živeli s teboj, dragi
Karel Matuš
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
Center
za pomoč
žrtvam
kaznivih dejanj
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski,
pokliči! Pomoč je zaupna in
brezplačna. Na voljo smo 24 ur
na dan, vse dni v letu!
iz Otovec 48
Ni te več v hiši, ne okrog hiše,
ne na tvojih sprehodih.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman tvoje trpljenje,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 74. letu smo se poslovili od našega
ljubega moža, očeta in starega očeta
toda bolezen je bila močnejša
in te nam je v tvojem komaj 58. letu življenja vzela.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste meni in moji družini stali ob strani.
Lepa hvala pogrebnemu podjetju Banfi
in Francu Bagarju za poslovilne besede.
Žalujoče partnerica Irena z družino, mama in sestra Marija
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem,
znancem ter vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali cvetje,
sveče, za svete maše in gradnjo župnišča.
Posebna zahvala je namenjena družinama Ficko in Skerbinšek, ki sta
nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala gospodu župniku Vöröšu za lep pogrebni obred, pevcem
za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Komunala.
Hvala tudi članom DU Rogašovci, KO ZB, združenju Sever in ZVVS
Rogašovci ter predstavniku policije za odigrano Tišino.
Lepa hvala LD Rogašovci za lepo organizirano lovsko slovo, g. Štefanu
Nemcu za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem lovcem
sosednjih lovskih družin, lovskim pevcem, zastavonošem in rogistom iz
Murske Sobote.
Žalujoči njegovi najdražji
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
Mirana Pevca
od Svetega Jurija 11 c
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
ZAHVALA
9. januarja 2012 nas je v 95. letu
zapustila draga mama, tašča in babica
Irena Temlin
iz Sebeborec 45 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem
in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje,
darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala duhovniku Evgenu Balažicu in duhovnici Katji Ajdnik
za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči njeni najdražji
Cenik osmrtnic
1 kolona x 13 cm
2 koloni x 7 cm
2 koloni x 8 cm
2 koloni x 9 cm
2 koloni x 10 cm
2 koloni x 11 cm
2 koloni x 12 cm
2 koloni x 13 cm
84,50 evra
91,00 evrov
104,00 evrov
117,00 evrov
130,00 evrov
143,00 evrov
156,00 evrov
169,00 evrov
Doplačilo za fotografijo 16,75 evra.
Naročniki imajo ob naročilu in
plačilu pri blagajni 20 % popusta.
30
sporočila
| Vestnik | 19. januarja 2012
Pisma sprejemamo na naslov
Vestnik, Ul. arh. Novaka 13,
9000 Murska Sobota,
e-pošta: [email protected].
Prostorske možnosti za objavo
so omejene na 3.500 znakov.
Pisem ne lektoriramo.
Zahvala in
voščilo otrok
in vzgojiteljev
vzgojnega
doma v Veržeju
Pa smo spet zakorakali v Novo leto,
tudi v Vzgojnem domu Veržej. Tako hitro čas beži, včasih kar prehitro… , in
ko se otroci in vzgojitelji ozremo nazaj,
moramo kljub težavam in preprekam,
ki nam jih življenje postavlja na pot,
reči, da je bilo minulo leto za nas uspe-
šno. Prav vsak od otrok oz. mladostnikov, ki bivajo v Domu je bil uspešen
vsaj na kakšnem področju. Nekateri na
učnem, spet drugi v športu ali kakšnih
drugih prostočasnih dejavnostih. Ali
pa v tem, kar pri nas najbolj cenimo,
česar se želimo tukaj čim bolje naučitidobrih in iskrenih odnosov s soljudmi.
Naj bo to v naši veliki domski skupnosti
ali širše v okolju, predvsem pa v krogu
družine, kamor se bo slejkoprej vsak
vrnil.
nami, so le-ti uspeli na otroške obraze priklicati širok nasmeh… Obenem
se zahvaljujemo tudi vsem ostalim, ki
so nam na kakršenkoli način pomagali obogatiti naše življenje v vzgojnem
domu.
Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem, ki so v minulem letu na tak
ali drugačen način pomagali našim
otrokom, ali jih razveselili s konkretnimi donacijami. Po dolgih letih je bilo
minulo koledarsko leto v tem pogledu srečno, otroške oči so zažarele kar
nekaj krat. Še posebej se zato želimo
zahvaliti za donacije: spletni trgovini www.kaleidoshop.de za podarjena
športna igrala, Sintalu iz MS za televizor ter trgovini »Iz levga v desni žep«
za oblačila in novoletni koncert znane
slovenske pop skupine za naše otroke.
Kljub krizi, ki jo čutimo že mnogi med
Otroci in vzgojitelji
Vzgojni dom Veržej
Vsem njim, staršem in rejnikom, pa
tudi vsem zunanjim strokovnim sodelavcem in ustanovam, želimo v letu
2012 veliko sreče, zdravja in uspehov,
predvsem pa prijetnih trenutkov v krogu najdražjih …
Zahteva za
objavo pojasnila
V časniku Vestnik, ki ga izdaja Podjetje
za informiranje Murska Sobota d. o. o.,
je bil v zadnji številki 11. 1. 2012 objavljen prispevek z naslovom Menedžerja oproščena, denar izpuhtel avtorja
Andreja Bedeka, ki opisuje sodni epilog
www.vestnik.si | e: [email protected]
propada podjetja Koncept Optimum.
Avtor v posebnem poudarjenem delu
prispevka omenja tudi pričanje Cvetke
Sreš, direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota.
Po mnenju Zavoda RS za zaposlovanje
gre za popolnoma izkrivljen in subjektiven zapis avtorja, ki z uporabo besedne zveze »mencanje direktorice Cvetke
Sreš« po nepotrebnem in neupravičeno
blati pričanje direktorice Zavodove območne službe ter v ničemer ne prispeva
k dodatni razlagi dejstev, povezanih s
propadom omenjenega podjetja. Menimo tudi, da izjava direktorice Območne
službe Murska Sobota v nobenem pogledu ne vpliva na odločitev sodišča, na
kar napeljuje avtor prispevka.
Pri tem pa avtor v svojem prispevku ni
zapisal, da je Zavod RS za zaposlovanje ves postopek subvencioniranja težje
zaposljivih oseb, ki ga je leta 2002 kot
Program aktivne politike zaposlovanja
sprejela Vlada RS, izpeljal zakonito in
v skladu s pravili, ki so tedaj veljala za
vključitev podjetij iz tekstilne in usnjarske industrije v ta ukrep. Prav tako av-
tor ni povzel pomembnega dejstva, da
je Zavod takoj, ko smo iz neformalnih
virov izvedeli, da omenjeno podjetje ne
izplačuje plač zaposlenim delavcem,
nemudoma prenehal napotovati nove
brezposelne osebe v Koncept Optimum
ter tako preprečil morebitne nadaljnje
kršitve na področju zaposlovanja v tem
podjetju.
Za objektivno informiranje bralcev
je treba tudi povedati, da so bila v ta
ukrep vključena tudi druga podjetja iz
tekstilne in usnjarske industrije, ki so
se v tistem času znašla v težavah in so
bili delavci pred izgubo zaposlitve (npr.
Epas, M Club, RLS Moda itd.), pa se je v
teh družbah tudi zaradi omenjene aktivnosti ohranilo več kot 300 delovnih
mest v Pomurju.
Prav zato želimo, da v novi številki časnika Vestnik v celoti objavite pojasnilo
Zavoda RS za zaposlovanje na objavljeni članek.
Pripravila Tanja Podobnik Zec,
Odnosi z javnostmi
Nadzorni svet javnega podjetja EKO-PARK, d. o. o.,
Lendava/ÖKO-PARK Kft. Lendva, Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava,
V projektu Jaz ljubim vrtec pogrešajo prijave pomurskih vrtcev
razpisuje delovno mesto
Na voljo bo 25 tisoč evrov
direktorja (m/ž)
za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih
zakonskih pogojev še naslednje pogoje:
- najmanj visoka strokovna izobrazba tehniške, ekonomske ali pravne smeri,
- najmanj pet let delovnih izkušenj v vodenju,
- zaželeno je znanje obeh uradnih jezikov in enega tujega jezika,
- sposobnosti za delo z ljudmi, organiziranja in vodenja.
Kandidati morajo prijavi priložiti dokazilo o izobrazbi in delovnih izkušnjah, življenjepis
ter vizijo in program dela javnega podjetja za celotno mandatno obdobje.
Prijave na razpis morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici na naslov:
EKO-PARK, d. o. o., Lendava/ÖKO-PARK Kft. Lendva, Trg ljudske pravice 5,
9220 Lendava, s pripisom »Ne odpiraj – za razpis direktorja«.
Rok za oddajo prijave je 8 dni od objave.
Ob pomanjkanju sredstev neodzivnost pomurskih vrtcev nerazumljiva
Vse, kar bi morala vodstva vrtcev storiti, je, da se prijavijo na razpis, zatrjuje
Miša Horvat, ki skrbi za izvedbo dobrodelnega projekta z imenom Jaz ljubim
vrtec, ki ga izvajata lastnika dveh blagovnih znamk, ki ju starši v prvih letih otrokovega življenja dobro poznajo,
to sta Pampers in dm - drogerie markt.
Prav Horvata nas je opozorila, da med
prijavljenimi vrtci pogrešajo imena pomurskih vrtcev.
Prvo akcijo sta Pampers in dm organizirala lani in prav zaradi pozitivnih odzi-
vov staršev, vzgojiteljic in ravnateljev so
se odločili, da bodo dobrodelno akcijo
nadaljevali tudi letos. Ta je v teh kriznih
časih, ko je država omejila sredstva ne le
za obnovo in gradnjo vrtcev, ampak tudi
za nakup osnovnih igral in didaktičnih
igrač, še kako dobrodošla. Pobudnika nameravata v skladu zbrati 25 tisoč evrov, ki
jih bosta enakovredno razdelila med pet
slovenskih vrtcev. Vsak kupec v prodajalni dm ob nakupu paketa pleničk Pampers v denarni sklad prispeva 0,5 evra.
Zbiranje sredstev poteka od 2. novembra
do 31. januarja 2012. Vrtci se lahko prijavijo na spletni strani www.pampers.si,
za prijavljene vrtce pa lahko glasujejo vsi
posamezniki, toda vsak lahko svoj glas
odda le enkrat. Spletno glasovanje poteka prek spletne strani www.pampers.si
ali www.dm-drogeriemarkt.si.
Pobudnika akcije bosta zbrani denar
razdelila med pet slovenskih vrtcev
iz petih slovenskih regij, ki se morajo
prijaviti na razpis. Rezultati bodo znani
predvidoma sredi letošnjega marca.
B. B. P.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
1. Če bi – Balladero
2. Pod oknom – Klarisa Jovanovič
3. Moja rouža – Horizont
4. Čakam te – Dorina & Dejan
5. Stara ulica – Dula feat. Passero
PREDLOGA
Bumerang – Stekli psi
Rozalija – D'Kwaschen Retashy
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Snežna kepa – Donačka
2. Naša pravljica – Ansambel Žargon
3. Zimske radosti – Mladi godci
4. Sanjala sva – Unikat
5. Življenje ve – Vihar
PREDLOGA
petek, 20. januarja:
11.15 Zamurjenci, edini slovenski
radijski satirični kabaret
19.15 Mladi val, Anja, Eva, mladi gostje
sobota, 21. januarja:
14.30Oddaja tedna:
Legenda iz rova (Bojan Rajk)
20.00Dušanova sobotna ordinacija
nedelja, 22. januarja:
10.30 Nedeljska kuhinja:
Marija Horvat, Pomurka leta
2011, ravnateljica v Črenšovcih
18.00 Na narodni farmi:
ansambel Žargon
ponedeljek, 23. januarja:
11.15Oaj, kak san zlüfto:
»fuzbal« je vedno bolj vroč!
18.00 MV-dur: BILBI
Dom – Ans. Tonija Sotoška
Daj mi poljub – Čuki in Modrijani
Majico Murskega vala dobi: Neli Serec,
Andrejci 16, 9221 Martjanci. Nagrada
čaka v naročniški službi Podjetja za
informiranje.
torek, 24. januarja:
11.15Kratki stik, sogovornike izbira
in zaslišuje Petra Kranjec
19.15Eti ta je muzika, sprehod
med pomurskimi glasbeniki
sreda, 25. januarja:
11.15 Trn v peti: kdaj pride čas,
ko ne bo več vaših vprašanj?!
16.15 Popoldanski prevzem
sporeda: Šavel in Lemut,
eksplozivna zmes!
četrtek, 26. januarja:
09.15Kuharski nasvet: eden
iz peterice velikih pomurskih
kuharjev več generacij
18.00 Mali radio: najmlajši
in najnovejši voditelji
Kupon št. 3
Glasujem za skladbo
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka,
24. januarja 2012, na naslov:
Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
LJUTOMER
V četrtek, 19. januarja, ob 18. uri bo v
Galeriji Murska Sobota odprtje razstave
Červek, Meden, Mesarič, Rajnar. Razstava bo na ogled do 21. marca. Javni strokovni vodstvi po razstavi bosta v četrtek,
26. januarja, ob 10. in 17. uri.
V ponedeljek, 23. januarja, ob 16.30 bo
v Splošni knjižnici Ljutomer Pravljična ura.
V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprtje
fotografske razstave Branka Lenarta Preteklo in pozabljeno. Še prej bo ob 18. uri
predavanje prof. Borisa Hajdinjaka Nebo
nad krematorijem je žarelo … – prekmurski Judje med holokavstom. Razstava bo na ogled do 5. februarja.
Koncert
MURSKA SOBOTA
V petek, 20. januarja, ob 18. uri bo v gledališču Park koncert za vso družino BiLBi & band: Hvala za vijolice.
V petek, 20. januarja, ob 19.30 bo v predprostoru gledališča Park koncert skupine prekmurskih glasbenikov Džezzva.
GORNJA RADGONA
Ta planet – Maja Keuc
Čas za nas – Nika Zorjan
ALL OF ME – Meat Loaf
CHARLIE BROWN – Coldplay
MURSKA SOBOTA
V petek, 20. januarja, ob 21. uri bo v Ambasadi ŠKM Beltinci prvi koncert tretjega prekmurskega džezovskega festivala
»biJAZZi« 2012. Nastopili bodo Triptych
(Portugalska), Automassage NAKED
(Murska Sobota, Gradec) in Random DJ
CD player.
PREDLOGA
PREDLOGA
Literatura
BELTINCI
1. Ostani – Andraž Hribar
2. Klovn – Flirrt feat. Tinkara Kovač
3. Najin ples – Neisha & Tokac
4. Lepa dekleta ljubijo barabe –
A. Šifrer in J. Plestenjak
5. Iskrice – Bilbi
1. BRIDGE OF LIGHT – Pink
2. WE FOUND LOVE –
Rihanna & Calvin Harris
3. MR. KNOW IT ALL – Kelly Clarkson
4. JONA VARK – Gypsy & The Cat
5. MARRY THE NIGHT – Lady Gaga
Odprtje
V soboto, 21. januarja, ob 22.30 bo v Mikku Heavy stoner rock večer s koncertom skupin Carnaval (Ljubljana) in Grrizli Madams (Posavje). Glasbo vrti DJ VG.
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
19. januarja 2012 | Vestnik |
V četrtek, 19. januarja, ob 18. uri bo v
dvorani Glasbene šole Gornja Radgona
oddelčni nastop učencev kitare in violine.
V torek, 24. januarja, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Gornja Radgona javni oddelčni nastop učencev harmonike,
DIH in citer.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 23. januarja, ob 19. uri bo v
gledališču Park gledališka predava – muzikal v izvedbi Dreamarta in SITI Teatra
BTC Manjka mi, manjka. Predstava je za
abonma komedija in izven.
V četrtek, 19. januarja, ob 9.30 bo v gledališču Park predstava Snežna kraljica v
izvedbi učencev in učiteljev OŠ IV Murska Sobota. Predstava bo za dijake Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
LENDAVA
V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri bo v
gledališki in koncertni dvorani dobrodelna gledališka predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje Lee Hall:
Knapi slikarji. Organizator je Rotary club
Martjanci, izkupiček pa bo namenjen za
dobrodelno dejavnost, predvsem za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin
in rehabilitacijsko letovanje hendikepirane mladine.
PEČAROVCI
V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v dvorani vaško-gasilskega doma v okviru
abonmaja Zveze kulturnih in turističnih
društev Občine Puconci predstava dramske skupine TKŠD Pečarovci Zdravniška
družina.
V sredo, 25. januarja, ob 14.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer Knjižna klepetalnica.
LENDAVA
GABERJE
V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v Centru Living Harmony zvočna gong kopel.
Razstava
MURSKA SOBOTA
V razstavišču Pokrajinskega muzeja
Murska Sobota v soboškem gradu je na
ogled razstava Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja.
V čitalnici DOŠ I Lendava bo v četrtek,
19. januarja, ob 8.30 šolsko tekmovanje v
deklamiranju. Udeleženci bodo z gospo
Pesemko in njenim točajem popili šalico
poezije v njeni dnevni sobi, na pesniški
čajanki.
V Klubu PAC je na ogled razstava del Irene Brunec – Tebi.
Praznik
V avli Pokrajinske in študijske knjižnici
je do 3. februarja na ogled razstava Podjetje Saubermacher-Komunala skozi čas.
V Galeriji Robin je na ogled razstava del
Franca Mesariča.
LENDAVA
LENDAVA
V soboto, 21. januarja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani prireditev
ob dnevu madžarske kulture s kulturnim
programom, podelili pa bodo tudi kulturne nagrade.
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled likovna razstava diplomanta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Aleksandra Vukana –
Šanjeja iz Moravskih Toplic.
Predavanje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 19. januarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje dr. Tomija Trilarja Gozdne ptice Slovenije.
V torek, 24. januarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Tomislava Gjerkeša Permakultura v
Murski Soboti.
V sredo 25. januarja, ob 9. uri se bo v gledališki dvorani začelo strokovno srečanje
z naslovom Zagotovimo si hrano za jutri, državljanka aktivno sodeluj, na kateri
bodo predstavili tudi projekt Oskrbimo
Slovenijo in socialno podjetništvo kot poslovni model za doseganje stoodstotne
prehranske samooskrbe. Organizatorja
sta Slovenski forum socialnega podjetništva in Eko Civilna iniciativa. Predavali pa
bodo Anton Komat, Dejan Rengeo, Tadej
Slapnik, Alojz Kavaš in drugi.
V sredo, 25. januarja, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa z
naslovom Ali veste, kdaj in kje na ozemlju
današnje Slovenije so se naselili prvi Slovani? Avtorji dr. Aleš Gabrič, dr. Miha Kosi
in mag. Tomaž Nabergoj bodo pri tem
poseben poudarek dali Prekmurju.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
HIŠA SADEŽI DRUŽBE
Na lendavskem gradu je na ogled razstava z naslovom Mati božja, ki so jo pripravili Galerija -Muzej Lendava, Magyar
Müveszeti Akademia, Občina Lendava in
Forras Galeria iz Budimpešte. Razstava
bo na ogled do 1. februarja.
V sinagogi so na ogled dela 5. mini likovne kolonije Poljana navdihuje, ki je potekala v organizaciji OI JSKD Lendava.
LJUTOMER
V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer
je na ogled razstava Plakat miru, ki so jo
pripravili v sodelovanju s klubom Lions
Ljutomer.
GORNJA RADGONA
V Domu starejših občanov Gornja Radgona je na ogled razstava del kolonije
članov Likovnega društva Gornja Radgona Sinestezije – oblike in barve besed.
MONOŠTER
V Slovenskem domu je na ogled razstava ob šesti obletnici smrti kulturnega
ustvarjalca Jožeta Vilda.
POTRNA
V Pavlovi hiši je na ogled razstava Stille
– Tišina.
RADENCI
V avli DOSOR-ja je na ogled razstava slikarskih del Albine Kragelj.
Film
GORNJA RADGONA
V petek, 20. januarja, ob 18. uri bo animirana družinska pustolovščina Vesele
nogice 2.
V okviru medgeneracijskih delavnic bo v
četrtek, 19. januarja, ob 10. uri delavnica
tradicionalnih prekmurskih obrti – šibje:
pletenje košar (K. Gomboc), ob 16. uri pa
ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz
nogavic (Ž. Hobaj). V petek, 20. januarja,
ob 14. uri bo trening socialnih veščin za
moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami
(Društvo za nenasilno komunikacijo),
ob 16. uri pa predavanje Zdravilne gobe
(M. Kelher). V ponedeljek, 23. januarja,
ob 16. uri bo začetni tečaj računalništva
v Hiši sadeži družbe (T. Šeruga), ob 17.30
pa joga smeha (K. Zver). V sredo, 25. januarja, ob 8.30 bo krožek ročnih del (A.
Mikolič, E. Šantavec)
Starmax MURSKA SOBOTA
LENDAVA
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: [email protected].
V sredo, 25. januarja, ob 18. uri bo izbor
naj… športnika leta 2011.
(od 19. 1. do 25. 1.)
Animirani družinski film Obuti maček –
3D (16.50, v soboto in nedeljo še 14.50)
Akcijska pustolovščina Podzemlje: Prebujenje – 3D (20.50)
Čarobno potovanje v Afriko (17.20, v soboto in nedeljo še 15.20)
Komedija Mupetki (18.40)
Drama Nanga Parbat (19.20, 21.35)
Animirani družinski film Alvin in veverički 3 (16.40, v soboto in nedeljo še 14.40)
Drama Traktor, ljubezen in rock'n'roll
(18.50, 21.20)
(ne)nazadnje
| Vestnik | 19. januarja 2012
Četrtek:
oblačno
Petek:
pretežno oblačno,
rahel dež
0|4
-3 | 5
Nedelja:
zmerno
oblačno
-4 | 7
Andrej Velkavrh
Količina padavin bo majhna
Vreme je bilo zadnje dni nekoliko bolj zanimivo, spremenljivo. Seveda smo ostali
»na suhem«, a ni bilo ravno iz dneva v dan
enako. Podobno bo tudi v prihodnje.
V četrtek bo večinoma oblačno. Ker se
bo pooblačilo šele proti jutru, bo zjutraj
temperatura pod ničlo. Zvečer bo možna
kakšna dežna kaplja. V petek bo pretežno oblačno in občasno bo deževalo, lahko bo tudi kakšna ploha. Količina padavin
bo majhna. V noči na soboto se bo zjasnilo in čez dan bo sijalo sonce. Spet se bo
pooblačilo zvečer. V nedeljo bo zmerno
oblačno. V ponedeljek bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo.
Gore pozimi
Hodite v gore? Saj vem, v Prekmurju ni
ravno visokih, zasneženih vršacev. A ljubitelji planin živijo tudi po širnih ravninah, kajne?
Gore pozimi. Sneg, veliko snega, mraz,
veter … Ali kdaj preberete lavinska poročila na kakšni spletni strani? Tudi na
naši je, čeprav ne tako imenitno kot na
primer v Avstriji ali Švici, Italiji … Zakaj
sploh objavljamo lavinska poročila – poročila o stanju snežne odeje? Iz leta v leto
je več ljudi, ki se odpravljajo v gore tudi
pozimi. Ne samo s turnimi smučmi, ampak tudi peš, s krpljami, brez njih, plezajo
v stenah, po zaledenelih slapovih. Nekateri samo »povohajo« zimsko naravo po
robovih urejenih smučišč. In sneg je v gorah vendarle precej drugačen kot v ravnini, če pač tudi tam zapade. Predvsem se
bojimo snežnih plazov. Ki niso neki bavbav, ampak resnična nevarnost, ki pa se ji
lahko izognemo. Zato potrebujemo najprej neko poročilo o tem, kakšen je sneg v
gorah. Ali je suh, skorjast, ali je veliko zametov … Se morda bliža odjuga in podobno. Plazovi ne grmijo kar vsevprek. Pravzaprav večinoma sploh ne! Vse je tiho in
spokojno, zalito s snegom, prava idila. A
prav tako stanje je večkrat zelo varljivo in
nevarno. Morda sneg le čaka, da stopite
nanj, se po njem zapeljete s smučmi, pa
se bo pod vašo težo splazil. Ni vse odvisno
le od tega, koliko je snega, predvsem novega, ampak, kakšen je bil novi sneg, na
kakšno podlago je zapadel, kakšne so bile
vremenske razmere med sneženjem in po
njem. Veliko je treba vedeti o tem, da se
lahko pogovarjamo, ali je nevarnost snežnih plazov majhna, srednja, velika …
vestnikov
koledar
Č – 19. januar
MARIJ
P – 20. januar
BOŠTJAN
S – 21. januar
NEŽA
N – 22. januar
CENE
P – 23. januar
RAJKO
T – 24. januar
FELICIJAN
S – 25. januar
DARKO
V četrtek, 19. januarja, sonce vzide ob
7. uri in 37 minut, zaide ob 16. uri in 48
minut. Tako bo dan dolg 9 ur in 11 minut. V ponedeljek, 23. januarja, ob 8.
uri in 40 minut bo na nebu nastopila
prazna luna - mlaj.
Športniki Pomurja 2011
Že 48. glasovanje za najboljšega pomurskega športnika, športnico in ekipo.
Razglasitev bo 28. januarja 2012 v telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota.
Pred tem bo odbojkarska tekma za članice Keme Puconci, ki se začne ob 19. uri.
Dvajset let živali iz Dolnjih Slaveč
Krava Menka je stara kakor Slovenija
Sidonija Vidonja pri 80 letih še vedno skrbi za kravo, ki je neuradno najstarejša v državi
»Nikoli si nisem mislila, da se mi bo
izpolnila želja in bom tudi jaz na stara
leta v Vestniku,« je bila nad obiskom
navdušena Sidonija Vidonja iz Dolnjih Slaveč. Še vitalna ženica, ki si pri
hoji sicer pomaga z berglo, je čakala
na dvorišču. »Ko sem slišala, da pridete fotografirat Menko, sem jo počesala in sčistila,« je rekla osemdesetletnica. Razlog obiska? Slišali smo, da je
na Goričkem krava, ki šteje več kot 20
pomladi. In res! Pogled v rojstni oziroma potni list živali razkriva, da se je
Menka skotila v osamosvojitveni vihri, 30. junija 1991.
Marjan Špur, vodja oddelka za živinorejo pri Kmetijsko-gozdarsko zbor-
»Zjutraj namolzem tri
litre in pol, zvečer pa
dva litra mleka. Žival
bo v hlevu, dokler bom
zmogla skrbeti zanjo.«
Sidonija Vidonja: »Veste, jaz se z mojo Menko pogovarjam in mi je pri srcu. Vsako jutro grem ob četrt na šestih v hlev, vsak
večer, preden zaspim, jo grem pogledat.«
nici Murska Sobota, je bil navdušen,
ko smo ga povprašali, kam bi lahko
glede na povprečno starost krav umestili Menko: »Če starost drži, bi lahko
govorili o najstarejši kravi ne le v Pomurju, ampak celo v Sloveniji in širše.
To je nadpovprečna starost, če vemo,
da krava v povprečju živi od pet do
sedem let.« Špur je podatke o živali
iz Dolnjih Slaveč preveril v evidencah,
vendar žal Menke v njih ni. Torej govorimo neuradno o najstarejši kravi v
deželi na sončni strani Alp.
»Silaža, seno in krmilo,« je kulinarični okus Menke izdala Sidonija, ki
kravo še vedno ročno molze. »Zjutraj
namolzem tri litre in pol, zvečer pa
dva litra mleka. Žival bo v hlevu, dokler bom zmogla skrbeti zanjo.« Neuradna rekorderka je skotila 12-krat, zadnjih šest let pa več ne. »Veste, jaz se z
mojo Menko pogovarjam in mi je pri
srcu. Vsako jutro grem ob četrt na šestih v hlev, vsak večer, preden zaspim,
jo grem pogledat,« je recept za dolgo
življenje hišne ljubljenke Vidonjevih
razkrila Sidonija, ki si dolge zimske večere krajša s kvačkanjem in pletenjem
metel iz brezovih vej. Junija bo torej
veselo: 11. v mesecu bo klena Sidonija slavila 80. rojstni dan, 30. pa Menka
enaindvajsetega. Še na mnogo let!
Na svetu sicer po podatkih s svetovnega spleta živi približno milijarda
krav. Samo v Indiji, kjer krave veljajo za svete živali, jih je 200 milijonov.
Najdlje je, kot je izbrskal brskalnik
Google, v Veliki Britaniji živela krava z imenom Velika Berta. Dopolnila je 47 let, telila 39-krat in poginila
leta 1993.
Andrej Bedek
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Podpis:
ZNIŽANJE BLAGA,
IZPOSTAVLJENEGA DIMU
-70%
ZA IZBRANO OPREMO TER
VSA OBLAČILA IN OBUTEV
Popust velja od 17. do 21. januarja 2012.
Popust velja za izdelke po rednih cenah v zalogi
prodajalne. Popusti se ne seštevajo in se obračunajo na
blagajni. Popust iz naslova Kupona To! ne velja. Blago
z napako - zaradi izpostavljenosti dimnim
sajam. Naknadna reklamacija in menjava
zaradi napake ni možna.
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Pošta:
Ponedeljek:
pretežno oblačno,
rahel dež
0|5
Fotografija Andrej Bedek
vreme Sobota:
pretežno
jasno
-3 | 5
www.vestnik.si | e: [email protected]
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
NAPAkA PRI OBRAČUNU POPUSTOV V TOREk, 17. 1. 2012
Spoštovani kupci!
V torek, 17. januarja 2012, so bili med 8. in 16. uro popusti na
nekaterih računih napačno izračunani. Če se je to zgodilo tudi
na vašem računu, vas prosimo, da se oglasite v prodajalni, da
bomo naredili pravilen obračun popusta in vam vrnili razliko.
Za vse nevšečnosti se vam iskreno opravičujemo.
INTERSPORT Murska Sobota
INTERSPORT ISI d.o.o., Naklo Sport to the people*/*Šport ljudem
32