1. No category

LEDVICE IN ZDRAVILA
Ledvice so eden najpomembnejših organov v našem telesu, pravimo jim kar naša lastna
čistilna naprava. Njihova osnovna naloga je čiščenje odpadnih presnovkov iz krvi in njihovo
izločanje iz telesa. Vse, kar zaužijemo, se po presnavljanju loči med uporabne in neuporabne
snovi in vse neuporabne se večinoma izločijo iz telesa skozi ledvici.
Kako ledvice »čistijo«?
Filtre predstavljajo nefroni, ki se nahajajo v ledvičnem tkivu. Veliko jih je, približno milijon in njihovo
delo traja 24 ur na dan, v tem času vsa kri v našem telesu zaokroži skozi ledvice kar 40 – krat. Nefron
skupaj z zvitkom krvnih žil, imenovan glomerul, tvori ledvično telesce. Filtriranje poteka po posebnem
mehanizmu: večji del krvi se filtrira skozi pore v steni glomerulnih žil, kjer krvne celice in večje
beljakovinske molekule ostanejo v žili, bistra filtrirana tekočina pa vstopi v prvi zaviti del nefrona, kjer
s ponovno filtracijo večina vode, natrija, krvnega sladkorja in nekaterih drugih snovi ponovno resorbira
nazaj v kri; odpadne snovi se po poti do zadnjega dela nefrona še razredčijo z dodatno tekočino, vse
skupaj se steka v zbiralca in od tukaj skozi ledvične čaše po sečevodih, ki se krčita in pošiljata seč v
sečni mehur. Ta se ves čas polni in ko je dovolj napolnjen (pribl. 200 ml seča), nas opozori na
praznjenje.
Proces nastajanja in izločanja seča v ledvicah imenujemo diureza. Nanjo lahko vplivamo z zdravili
(diuretiki), ki pospešujejo izločanje seča iz telesa z izplavljanjem vode in nekaterih ionov.
KDAJ JE NJIHOVO DELOVANJE MOTENO IN ZAKAJ?
O okvari delovanja ledvic govorimo, kadar te zaradi različnih vzrokov ne morejo več opravljati svoje
osnovne naloge. Nenadna okvara ledvic je lahko posledica zmanjšane prekrvitve ledvic zaradi
izgube telesnih tekočin (krvavitve, driska, bruhanje), slabšega delovanja srca (srčno popuščanje,
motnje ritma srca) ali kakšnih okužb ali sepse. Do zmanjšane prekrvitve ledvic in s tem do poškodbe
ledvičnega tkiva prihaja zaradi škodljivega delovanja strupov, nekaterih zdravil, vnetja majhnih krvnih
žil ali tudi glomerulov. Tudi zapore v sečilih slabšajo delovanje ledvic, npr. povečana prostata, sečni
kamni, krvni strdki, odluščeno ledvično tkivo ali tumorji in jih imenujemo poledvične okvare. Veliko
teh motenj je mogoče zdraviti, odstraniti vzroke motenj in povrniti prvotno delovanje ledvic, če pa
okvara delovanja ledvic traja več kot tri mesece (največkrat gre za posledice povišanega krvnega tlaka
in sladkorne bolezni), govorimo o trajni ledvični bolezni. Poudariti moram, da nastanek in
napredovanje vseh ledvičnih bolezni lahko preprečimo z zdravim načinom življenja in redno
predpisano terapijo. Ko ledvica ne morejo več opravljati »čiščenja« v telesu, pride do ledvične
odpovedi. Bolnik potrebuje zdravljenje, ki nadomesti delovanje njegovih ledvic: hemodializa, trebušna
dializa ali presaditev obolele ledvice.
1
POMEMBNI UKREPI PRI ZDRAVLJENJU NAPREDUJOČE TRAJNE LEDVIČNE BOLEZNI
Najpomembnejši ukrepi pri preprečevanju napredovanja trajne ledvične bolezni so zdravljenje
povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in preprečevanje izločanja beljakovin s sečem. Krvni tlak
je potrebno vzdrževati največ do vrednosti 130/80 mmHg, urejena sladkorna bolezen pa naj bi imela
vrednosti glikiranega hemoglobina manj kot 7 % (HbA1C≤ 7%). Redno spremljanje delovanja ledvic je
torej nujno za pravočasno ukrepanje in zaustavitev napredovanja ledvičnih bolezni. Najprimernejša
zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka pri bolnikih s trajno ledvično boleznijo so zdravila iz
skupin zaviralci angiotenzinske konvertaze in antagonisti receptorjev angiotenzina II. Ta zdravila
znižajo povišan krvni tlak in hkrati zmanjšajo izločanje beljakovin s sečem ter tako upočasnijo
slabšanje ledvičnega dela, zmanjšajo tveganje za srčno žilne dogodke in smrtnost bolnikov.
ZDRAVILA, KI LAHKO POVZROČIJO NASTANEK OKVARE LEDVIC
Diuretiki, ki pospešujejo izločanje seča z izplavljanjem vode in nekaterih ionov, so lahko vzrok za
zmanjšanje količine krvi v obtoku in s tem nastanka predledvične akutne okvare. Ta lahko nastopi tudi
zaradi razširitve sistemskih žil pri uporabi antihipertenzivov (zdravil za znižanje krvnega tlak) ali
anestetikov (zdravil, ki povzročijo stanje brez čutnih zaznav). Do močnega krčenja žil v ledvicah lahko
pride ob zdravljenju z rentgenskimi kontrastnimi sredstvi, ciklosporinom, amfotericinom B, adrenalinom
in ergotaminom. Če bolniki že imajo hujšo okvaro ledvic, srčno popuščanje ali cirozo jeter, je lahko
vzrok predledvične okvare sočasno jemanje antihipertenzivov (iz skupin zaviralcev
angiotenzinske konvertaze in zaviralcev angiotenzina II) in zdravil za zdravljenje revmatičnih
obolenj ter nesteroidnih protivnetnih zdravil. Jemanje zdravil iz teh skupin skupaj namreč izniči
učinek samodejnih mehanizmov, ki ohranjajo hitrost glomerulne filtracije (čiščenja krvi). Zmanjšan
pretok krvi skozi ledvica tako lahko povzroči nastanek nenadne okvare ledvic.
Tudi nekatere zdravilne rastline, ki jih posušene uporabljamo za pripravo čajev, lahko ob prevelikem
odmerjanju poškodujejo ledvično tkivo in okvarijo delovanje ledvic. Pelin, žajbelj, boldo, navadna aloja,
jesenski podlesek vsebujejo namreč učinkovine, ki delujejo toksično na ledvice. Pripravki z izvlečki iz
sladkega korena niso priporočljivi pri bolnikih s trajno ledvično boleznijo.
Zdravila lahko v ledvicah sprožijo alergijsko reakcijo, ki lahko poškoduje ledvično tkivo in ledvične
tubule (antibiotiki, nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, nekateri diuretiki, zaviralci
protonske črpalke, alopurinol). Običajno se reakcija po prenehanju jemanja teh zdravil umiri.
Večletno jemanje nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil ali sestavljenih zdravil, ki
poleg teh učinkovin vsebujejo še kofein ali kodein, lahko vodi v kronično okvaro ledvic
(analgetična nefropatija). Prisotnost krvi, beljakovin in levkocitov v seču daje slutiti, da propada
ledvično tkivo in upada ledvično delovanje. Ledvice se preoblikujejo, zmanjšajo, pojavijo se bolečine v
ledvenem predelu.
Dolgotrajna izpostavljenost težkim kovinam (litij, svinec, kadmij, živo srebro, baker, železo) je prav
tako nevarna za trajno okvaro ledvic.
2
VSAKDANJE TEŽAVE S SEČILI
Največkrat so to okužbe sečil, za katerimi bolj obolevajo ženske v rodni dobi ali v času klimakterija. Po
navadi se razvije vnetje zaradi vdora bakterij v sečila (Escherichia colli), pri sladkornih in
kateteriziranih bolnikih pa je večja možnost okužbe z glivicami (Candida albicans).
Znaki okužbe sečil so pekoče in pogosto uriniranje majhnih količin seča, siljenje na vodo, urin je
moten, lahko je krvav in neprijetnega vonja. Bolečina v predelu mehurja je pogosta. Ti znaki
nakazujejo na vnetje mehurja (cistitis), če pa je bolečina v ledvenem delu, ki jo spremlja še povišana
telesna temperatura, ali mrzlica, gre najverjetneje za vnetje ledvic (pielonefritis).
Pomagate si lahko tako, da pijete veliko vode ali nesladkanega čaja (2 – 3 l/dan), odvajate seč na dve
do tri ure, ne pijete kave, alkoholnih in gaziranih pijač, pravega čaja in ne uporabljate močnih sredstev
za intimno higieno. Za blažja vnetja so učinkoviti zdravilni pripravki iz vednozelenega gornika in
navadne zlate rozge (Ursi čaj, Čaj za ledvica in mehur). Delujejo protivnetno, pospešujejo izločanje
seča in s tem izpiranje sečnih poti. Plod veleplodne mahovnice (ameriške brusnice) se uporablja
predvsem za preprečevanje okužb sečnice in mehurja, torej preventivno. Ostale zdravilne rastline, ki
lahko dodatno pomagajo, so še list koprive, zel njivske preslice, korenina peteršilja, korenina
navadnega gladeža, list navadne breze, korenina luštreka in zel golega kilavca.
Opozarjam, da zdravilne rastline vednozeleni gornik v različnih pripravkih ne smejo uživati nosečnice,
doječe mamice in otroci mlajši od 12 let.
Pripravila: Sonja Rupret, mag. farm., spec.
3