Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana Seminarska naloga: Ledvica Mentor: doc. dr. Rok Hren Asistent: Matija Milanič Milanič Izdelali: Dijana Makivič Petra Schnabl Peter Debevec Uroš Sobočan FMT, 3. letnik Anatomija ledvic • • • ledvica je paren organ čvrste konsistence z gladko površino dolga je 10-12 cm, široka 5-6 cm, debela 3-4 cm in tehta 130-200 gramov na ledvici opisujemo sprednjo in zadnjo površino, medialni konkavni in lateralni konveksi rob ter zgornji in spodnji pol Desna in leva ledvica, od zadaj. Strukture zadnje trebušne stene, na katerih ležita ledvici Lega desne in leve ledvice • • • • Desna in leva ledvica, od spredaj. Predeli ledvic, ki mejijo na spredaj lež ležeče organe. ledvici ležita paravertebralno v višini 12. prsnega ter 1. in 2. ledvenega vretenca. desna ledvica leži nekoliko (1– 2 cm) nižje kot leva sredina ledvične line se nahaja približno v višini drugega ledvenega vretenca. za zgornjim polom leve ledvice leži 11. rebro, med zgornjo in srednjo tretjino pa 12. rebro. Arterije • • • Shematski prikaz ledvič ledvične zgradbe in ledvič ledvičnega žilja arterijsko kri vodi v ledvico ledvična arterija, ki je parna veja trebušne aorte in se od nje odcepi pravokotno v višini drugega ledvenega vretenca. arterija s svojimi vejami predstavlja hkrati funkcionalni in nutritivni krvni obtok ledvice. v ledvični sinus vstopi pred ledvičnim mehom in za ledvično veno, nato pa se običajno deli v pet segmentnih arterij Vene, mezgovnice in živci VENE venozno kri iz povrhnjega dela skorje pod ledvično ovojnico zbirajo stelatne vene združujejo se v interlobularne vene, v katere se drenira tudi venozna kri iz peritubularnih kapilarnih prepletov v skorji pet do šest segmentnih ven se v ledvičnem sinusu združi v ledvično veno MEZGOVNICE oblikujejo tri pleteže – prvi je ob ledvičnih tubulih, drugi leži pod vezivno ovojnico, tretji pa v maščevju ob ledvici potekajo ob ledvičnih žilah v leve in desne ledvene bezgavke, ki ležijo ob izvoru ledvičnih arterij ŽIVCI nevroni prihajajo iz zadnjega vagusovega do ledvičnega pleteža in tečejo skupaj z arterijami vodijo jih splanhnični živci iz 9.–12. prsnega in 1. ter 2. ledvenega segmenta hrbtenjače v celiakalni pletež Fizikalni pogled na delovanje ledvic Ledvič Ledvični krvni pretok (RBF) 130013001400 ml / min (hematokrit ~ 0.45) Ledvič Ledvični plazemski pretok 650650-700 ml / min Hitrost kapilarne filtracije (GFR) 120120-130 ml / min Delež Delež filtrirane plazme v kapilarno kapsulo= 20% Fiziološ Fiziološka hitrost nastajanja urina 1 ml minmin-1, kar pomeni, da se 129/130 (>99%) filtrirane plazme iz tubulov (jajcevodov) reabsorbira Odpoved ledvic odstranjujejo odpadne snovi uravnavajo nivo elektrolitov uravnavajo nivo kalcija vzpodbujajo proizvodnjo rdeč rdečih krvnič krvničk vzdrž vzdržujejo kislokislo-bazič bazično ravnovesje uravnavajo krvni tlak Vzroki Sladkorna bolezen Visok krvni tlak Okuž Okužbe seč sečil Ascedentna okuž okužba Hematogena (descedentna) okuž okužba Ostali povzroč povzročitelji bolezni Glumerulonefritis Ateroskleroza Prirojene napake Ledvič Ledvični kamni etc. Simptomi Zakisanost telesa – odmiranje notranjih organov Nezmož Nezmožnost izloč izločanja kalija – moteno delovanje srca Poveč Povečana količ količina seč sečnine v krvi – vnetja, nepravilno delovanje miš mišic Anemija, število rdeč rdečih krvnič krvničk se zmanjš zmanjša – slaba oskrba telesa s kisikom Kopič Kopičenje odpadnih snovi v telesu – mož možnost kome Preprečevanje Zdrava prehrana – zmanjš zmanjševanje količ količine zauž zaužite soli, brez ekstremnih diet Dovolj tekoč tekočine – dnevno med 1,5 do 2 litra vode Gibanje – športno aktivni živijo kakovostnejš kakovostnejše življenje, z manj zdravstvenih tež težav oz. se laž lažje z njimi spopadajo Prenehajte kaditi – pospeš pospešuje staranje, zamaš zamašuje žile in s tem ovira pretok krvi Zdravljenje Dializa :. :. Loč Ločevanje raztopljenih delcev po velikosti skozi polprepustno membrano. Prenos snovi skozi membrano poteka z difuzijo in ultrafiltracijo. ultrafiltracijo. Hemodializa Peritonealna dializa Presaditev ledvic : Umrli darovalec Živi darovalec Hemodializa 90% bolnikov se zdravi z hemodializo. Hemodializa poteka vsak drugi dan in traja štiri ure ali več več. Bolniki se morajo drž držati zelo strogih diet in piti omejeno količ količino tekoč tekočine. Komponente hemodialize: Dializni aparat Dializatorji Dializne raztopine Dializni aparat Dializni aparat je naparava, ki omogoč omogoča in uravnava krož kroženje krvi v zunajtelesnem obtoku, omogoč omogoča in nadzoruje pripravo, sestavo in krož kroženje dializne raztopine, uravnava ultrafiltracijo (odvzem tekoč tekočine) in omogoč omogoča dovajanje heparina, nadomestne tekoč tekočine in zdravil v zunajtelesni krvni obtok. Dializatorji Dializator oz. dializni filter je priprava, v kateri poteka izmenjava izmenjava snovi med krvjo in dializno raztopino. raztopino. Poznamo jih več več vrst: Ploš Ploščati dializator, ki vsebuje več več deset vzporednih listič lističev, med katerimi so loč ločeni predelki za kri in dializat. Kapilarni dializator, ki vsebuje cevke po katerih se pretaka kri. Polprepustna membrana je v obliki več več tisoč tisoč kapilarnih cevk s premerom nekaj desetink centimetra. MEMBRANE Polprepustna membrana je mikroporozna folija iz naravnega ali sintetič sintetičnega polimera, ki je selektivno prepustna. Prve dializne membrane so bile iz celuloze, sč sčasoma pa so razvili vrsto izpopolnjenih membran na celulozni osnovi in nove membrane na osnovi sintetič sintetičnih polimerov. DIALIZNA TEKOČ TEKOČINA Priprava dializne raztopine iz demineralizirane visoko preč prečiščene ali sterilne vode in tovarniš tovarniško pripravljenih sterilnih elektrolitskih koncentratov poteka v raztopinskem delu dializnega aparata. Peritonealna dializa Principi peritonealne dialize: Peritonealna dializa se odvija znotraj telesa, kjer se v peritoneju ( trebuš trebušni membrani) loč loči kri v peritonealnih kapilarah od dializne tekoč tekočine, ki jo skozi peritonealni kateter (kirurš (kirurško ga vstavijo v telo) vlivajo v trebuš trebušno votlino več večkrat dnevno. Peritonej: Je membrana, ki obdaja peritonealno votlino. Bogato je prepredena s krvnimi in limfnimi žilicami ter z živč ivčevjem. Krvne kapilare imajo pore treh velikosti skozi katere prehajajo snovi. Presaditev ledvic Dolgotrajno prež preživetje bolnika z presajeno ledvico je boljš boljše kot prež preživetje dializnih bolnikov. Za presaditev ledvice niso primerni vsi bolniki. Od približ približno 1400 bolnikov je v Sloveniji približ približno 130 bolnikov na čakalni vrsti za presaditev ledvice umrlega darovalca. Zadnja presaditev ledvice živega darovalca je bila leta 1998, ker pri nas presaditev ledvice mrtvega darovalca še vedno raste. Na Japonskem že 20 let izvajajo presaditve živega darovalca brez ujemanja krvne skupine. Sedaj so to zač začeli izvajati tudi v nekaterih evropskih drž državah (Slovenija ni med njimi). Ta poseg zahteva odstranitev protiteles protiteles proti krvnim skupinam s plazmaferezo in imunoadsorbcijo. Taka presaditev presaditev ledvice je draž dražja od navadne presaditve za 25.000 eur , vendar bi poviš povišala število presaditev ledvic za 30%.
© Copyright 2025