Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana
Seminarska naloga:
Ledvica
Mentor: doc. dr. Rok Hren
Asistent: Matija Milanič
Milanič
Izdelali: Dijana Makivič
Petra Schnabl
Peter Debevec
Uroš Sobočan
FMT, 3. letnik
Anatomija ledvic
•
•
•
ledvica je paren organ čvrste
konsistence z gladko površino
dolga je 10-12 cm, široka 5-6
cm, debela 3-4 cm in tehta
130-200 gramov
na ledvici opisujemo sprednjo
in zadnjo površino, medialni
konkavni in lateralni konveksi
rob ter zgornji in spodnji pol
Desna in leva ledvica, od zadaj. Strukture zadnje trebušne stene, na katerih ležita ledvici
Lega desne in leve ledvice
•
•
•
•
Desna in leva ledvica, od spredaj. Predeli ledvic,
ki mejijo na spredaj lež
ležeče organe.
ledvici ležita paravertebralno v
višini 12. prsnega ter 1. in 2.
ledvenega vretenca.
desna ledvica leži nekoliko (1–
2 cm) nižje kot leva
sredina ledvične line se nahaja
približno v višini drugega
ledvenega vretenca.
za zgornjim polom leve
ledvice leži 11. rebro, med
zgornjo in srednjo tretjino pa
12. rebro.
Arterije
•
•
•
Shematski prikaz ledvič
ledvične zgradbe in
ledvič
ledvičnega žilja
arterijsko kri vodi v ledvico
ledvična arterija, ki je parna
veja trebušne aorte in se od
nje odcepi pravokotno v višini
drugega ledvenega vretenca.
arterija s svojimi vejami
predstavlja hkrati funkcionalni
in nutritivni krvni obtok
ledvice.
v ledvični sinus vstopi pred
ledvičnim mehom in za
ledvično veno, nato pa se
običajno deli v pet segmentnih
arterij
Vene, mezgovnice in živci
VENE
venozno kri iz povrhnjega dela skorje pod ledvično ovojnico zbirajo stelatne
vene
združujejo se v interlobularne vene, v katere se drenira tudi venozna kri iz
peritubularnih kapilarnih prepletov v skorji
pet do šest segmentnih ven se v ledvičnem sinusu združi v ledvično veno
MEZGOVNICE
oblikujejo tri pleteže – prvi je ob ledvičnih tubulih, drugi leži pod vezivno
ovojnico, tretji pa v maščevju ob ledvici
potekajo ob ledvičnih žilah v leve in desne ledvene bezgavke, ki ležijo ob
izvoru ledvičnih arterij
ŽIVCI
nevroni prihajajo iz zadnjega vagusovega do ledvičnega pleteža in tečejo
skupaj z arterijami
vodijo jih splanhnični živci iz 9.–12. prsnega in 1. ter 2. ledvenega segmenta
hrbtenjače v celiakalni pletež
Fizikalni pogled na delovanje ledvic
Ledvič
Ledvični krvni pretok (RBF) 130013001400 ml / min
(hematokrit ~ 0.45)
Ledvič
Ledvični plazemski pretok 650650-700
ml / min
Hitrost kapilarne filtracije (GFR)
120120-130 ml / min
Delež
Delež filtrirane plazme v kapilarno
kapsulo= 20%
Fiziološ
Fiziološka hitrost nastajanja urina
1 ml minmin-1, kar pomeni, da se
129/130 (>99%) filtrirane plazme iz
tubulov (jajcevodov) reabsorbira
Odpoved ledvic
odstranjujejo odpadne snovi
uravnavajo nivo elektrolitov
uravnavajo nivo kalcija
vzpodbujajo proizvodnjo rdeč
rdečih krvnič
krvničk
vzdrž
vzdržujejo kislokislo-bazič
bazično ravnovesje
uravnavajo krvni tlak
Vzroki
Sladkorna bolezen
Visok krvni tlak
Okuž
Okužbe seč
sečil
Ascedentna okuž
okužba
Hematogena (descedentna) okuž
okužba
Ostali povzroč
povzročitelji bolezni
Glumerulonefritis
Ateroskleroza
Prirojene napake
Ledvič
Ledvični kamni
etc.
Simptomi
Zakisanost telesa –
odmiranje notranjih
organov
Nezmož
Nezmožnost izloč
izločanja
kalija – moteno
delovanje srca
Poveč
Povečana količ
količina
seč
sečnine v krvi – vnetja,
nepravilno delovanje
miš
mišic
Anemija, število rdeč
rdečih
krvnič
krvničk se zmanjš
zmanjša –
slaba oskrba telesa s
kisikom
Kopič
Kopičenje odpadnih snovi
v telesu – mož
možnost kome
Preprečevanje
Zdrava prehrana – zmanjš
zmanjševanje količ
količine zauž
zaužite soli, brez ekstremnih diet
Dovolj tekoč
tekočine – dnevno med 1,5 do 2 litra vode
Gibanje – športno aktivni živijo kakovostnejš
kakovostnejše življenje, z manj zdravstvenih
tež
težav oz. se laž
lažje z njimi spopadajo
Prenehajte kaditi – pospeš
pospešuje staranje, zamaš
zamašuje žile in s tem ovira pretok
krvi
Zdravljenje
Dializa :.
:. Loč
Ločevanje raztopljenih
delcev po velikosti skozi
polprepustno membrano. Prenos
snovi skozi membrano poteka z
difuzijo in ultrafiltracijo.
ultrafiltracijo.
Hemodializa
Peritonealna dializa
Presaditev ledvic :
Umrli darovalec
Živi darovalec
Hemodializa
90% bolnikov se zdravi z hemodializo.
Hemodializa poteka vsak drugi
dan in traja štiri ure ali več
več.
Bolniki se morajo drž
držati zelo
strogih diet in piti omejeno
količ
količino tekoč
tekočine.
Komponente hemodialize:
Dializni aparat
Dializatorji
Dializne raztopine
Dializni aparat
Dializni aparat je naparava, ki omogoč
omogoča in
uravnava krož
kroženje krvi v zunajtelesnem
obtoku, omogoč
omogoča in nadzoruje pripravo,
sestavo in krož
kroženje dializne raztopine,
uravnava ultrafiltracijo (odvzem tekoč
tekočine) in
omogoč
omogoča dovajanje heparina, nadomestne
tekoč
tekočine in zdravil v zunajtelesni krvni obtok.
Dializatorji
Dializator oz. dializni filter je priprava, v kateri poteka izmenjava
izmenjava snovi med
krvjo in dializno raztopino.
raztopino.
Poznamo jih več
več vrst:
Ploš
Ploščati dializator, ki vsebuje
več
več deset vzporednih listič
lističev,
med katerimi so loč
ločeni
predelki za kri in dializat.
Kapilarni dializator, ki vsebuje
cevke po katerih se pretaka
kri. Polprepustna membrana
je v obliki več
več tisoč
tisoč kapilarnih
cevk s premerom nekaj
desetink centimetra.
MEMBRANE
Polprepustna membrana je mikroporozna folija iz
naravnega ali sintetič
sintetičnega polimera, ki je
selektivno prepustna. Prve dializne membrane
so bile iz celuloze, sč
sčasoma pa so razvili vrsto
izpopolnjenih membran na celulozni osnovi in
nove membrane na osnovi sintetič
sintetičnih
polimerov.
DIALIZNA TEKOČ
TEKOČINA
Priprava dializne raztopine iz demineralizirane
visoko preč
prečiščene ali sterilne vode in
tovarniš
tovarniško pripravljenih sterilnih elektrolitskih
koncentratov poteka v raztopinskem delu
dializnega aparata.
Peritonealna dializa
Principi peritonealne dialize:
Peritonealna dializa se odvija znotraj
telesa, kjer se v peritoneju (
trebuš
trebušni membrani) loč
loči kri v
peritonealnih kapilarah od
dializne tekoč
tekočine, ki jo skozi
peritonealni kateter (kirurš
(kirurško ga
vstavijo v telo) vlivajo v
trebuš
trebušno votlino več
večkrat
dnevno.
Peritonej:
Je membrana, ki obdaja
peritonealno votlino. Bogato je
prepredena s krvnimi in limfnimi
žilicami ter z živč
ivčevjem. Krvne
kapilare imajo pore treh velikosti
skozi katere prehajajo snovi.
Presaditev ledvic
Dolgotrajno prež
preživetje bolnika z presajeno ledvico je boljš
boljše kot prež
preživetje
dializnih bolnikov.
Za presaditev ledvice niso primerni vsi bolniki.
Od približ
približno 1400 bolnikov je v Sloveniji približ
približno 130 bolnikov na čakalni
vrsti za presaditev ledvice umrlega darovalca.
Zadnja presaditev ledvice živega darovalca je bila leta 1998, ker pri nas
presaditev ledvice mrtvega darovalca še vedno raste.
Na Japonskem že 20 let izvajajo presaditve živega darovalca brez ujemanja
krvne skupine. Sedaj so to zač
začeli izvajati tudi v nekaterih evropskih drž
državah
(Slovenija ni med njimi). Ta poseg zahteva odstranitev protiteles
protiteles proti
krvnim skupinam s plazmaferezo in imunoadsorbcijo. Taka presaditev
presaditev
ledvice je draž
dražja od navadne presaditve za 25.000 eur , vendar bi poviš
povišala
število presaditev ledvic za 30%.