Ljubljana, 24.11.2015
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za gospodarstvo
ga. Andreja Potočnik, predsednica
Odbor za finance in monetarno politiko
ga. Urška Ban, predsednica
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide
g. Uroš Prikl, predsednik
ZADEVA: Zahteva za sklic skupne nujne seje Odbora DZ za gospodarstvo,
Odbora DZ za finance in monetarno politiko ter Odbora DZ za delo,
družino, socialne zadeve in invalide
Na podlagi 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije
poslanska skupina SDS zahteva sklic skupne nujne seje Odbora Državnega
zbora Republike Slovenije za gospodarstvo, Odbora Državnega zbora
Republike Slovenije za finance in monetarno politiko in Odbora Državnega
zbora Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in invalide z
naslednjo točko dnevnega reda:
Opredelitev Vlade RS do ključnih ukrepov za industrijski preporod
Slovenije, sprejetih na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva.
OBRAZLOŽITEV:
Prek 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike je na jubilejnem
10. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica
Slovenije (GZS), razpravljalo o ključnih ukrepih, ki bi zagotovili pogoje za
nadaljnji industrijski preporod v Sloveniji. Udeleženci so poudarili, da pri tem ne
gre zgolj za tehnološki razvoj, temveč tudi za oblikovanje prijaznejšega širšega
poslovnega okolja, od davčnega, administrativnega do razvojnega in
izobraževalnega. Predsednik GZS Marjan Mačkošek je v svojem govoru med
2
drugim dejal, da je motor gospodarske rasti izvoz, glavnino izvoza pa ustvarijo
podjetja iz predelovalnih dejavnosti, skupaj s svojimi partnerji. Po njegovem
mnenju Slovenija že doživlja industrijski preporod. Žal pa to ne bo dovolj, da bo
slovenska gospodarska rast, ki temelji na izvozu, še naprej takšna kot zadnji
dve leti. Ni aktualno zgolj vprašanje, kakšna bo industrija prihodnosti. Aktualno
je tudi vprašanje, kako zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji industrijski
preporod. Poudaril je, da so na GZS projekt, povezan z industrijskim
preporodom, poimenovali Slovenija 5.0 – Manifest industrijske politike.
Mačkošek je še izpostavil, da danes na globalni ravni tekmujejo države in ne
več posamezne družbe. Meni, da je v Sloveniji še vedno dovolj kritične mase
razuma, ki bo v Manifestu industrijske politike prepoznala njegovo dolgoročnost
in neodvisnost od tega, katera politična opcija je na oblasti. Vlado in vse ključne
odločevalce v Sloveniji je pozval, da vzamejo predloge tistih, ki so se najbolje
odzvali na krizo in ki najbolje poznajo globalne trge, za svoje in jih vsi skupaj v
Sloveniji korak za korakom, a hitro, končno začnemo tudi uresničevati.
Evropska komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo Elżbieta
Bieńkowska je med drugim poudarila, da je potrebno manj ovir, več integracije
in več priložnosti, da se industriji in podjetjem omogoči, da se modernizirajo in
inovirajo. Za to pa je treba oblikovati čim bolj prijazno zakonodajno okolje, ki bo
opogumljalo podjetja k rasti in ne bo prinašalo nepotrebnih dodatnih
obremenitev za podjetja in gospodarstvo. Generalni direktor GZS Samo Hribar
Milič pa je izpostavil, da je razprava na Vrhu slovenskega gospodarstva
pokazala, da se v gospodarstvu zavedajo, da morajo večji del domače naloge,
da svoje delovanje naravnajo na frekvenco najboljših in najbolj odličnih, opraviti
sami v podjetjih. Vendar bo Slovenija dolgoročno konkurenčna in stabilna le, če
bomo imeli tudi družbene reforme, ki bodo to omogočile. Vrha slovenskega
gospodarstva se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zdravko Počivalšek. Na predloge ukrepov za industrijski preporod se je odzval
medlo. V svojem govoru je poudarjal predvsem gospodarsko rast, pri čemer je
»pozabil« povedati, da je ta predvsem posledica uspešnih slovenskih
izvoznikov, ne pa ukrepov sedanje vlade, saj po septembru 2014 ni bil sprejet
niti en vladni ukrep, ki bi pripomogel k izboljšavi poslovanja izvoznikov in
boljšemu poslovnemu okolju. Še več, vlada Mira Cerarja je z ukrepi, kot je bila
uvedba vezane knjige računov in davčnih blagajn, ki so prinesli dodatne
administrativne in finančne obremenitve slovenskemu gospodarstvu, poslovno
okolje le poslabšala. Minister Zdravko Počivalšek je v svojem govoru obljubljal
tudi nadaljnjo sprejemanje ukrepov in strukturnih reform, ki bodo pripomogli k
ustvarjanju delovnih mest in izboljševali konkurenčnost gospodarstva. Vendar
pa teh ukrepov in strukturnih reform, ki bi se morali konkretno odraziti v
Predlogu državnega proračuna za leto 2016 in za leto 2017 žal ni in glede na
izjave predsednika vlade Mira Cerarja, ostalih ministrov ter predstavnikov
koalicije, jih v mandatu te vlade tudi ne bo.
Paket predlogov sprememb davčne zakonodaje, ki jo je pripravilo Ministrstvo za
finance, pa gre ravno v nasprotno smer od ukrepov, ki so predlagani na Vrhu
slovenskega gospodarstva. S spremembami davčne zakonodaje bi
gospodarstvu znižali olajšave za investicije, za raziskave in razvoj ter za
zaposlovanje. S tem bi se povišala efektivna davčna stopnja, kar bi imelo za
posledico nižjo gospodarsko rast in zaposlovanje. To pa bi se v končni fazi
odrazilo tudi v nižjih prihodkih državnega proračuna. Slovenija bi se znašla v
začaranem krogu, ko bi preobsežna tekoča javna poraba, ki jo vlada Mira
Cerarja ne obvladuje, zahtevala dodatne davčne obremenitve gospodarstva in
3
prebivalstva, gospodarstvo pa bi zaradi vse višjih davčnih obremenitev
propadalo oziroma selilo poslovanje v tujino, kar bi pomenilo še nižje
javnofinančne prihodke ter višje javnofinančne odhodke za nadomestila
brezposelnim in socialne pomoči.
Gospodarstveniki so na Vrhu slovenskega gospodarstva opredelili 12
prednostnih ukrepov, za katere so sodili, da so pomembni, realno izvedljivi v
kratkem roku enega do dveh let in čim boj konkretni.
12 ključnih ukrepov za industrijski preporod:
 Štipendijska politika;
 Izobraževanje kadrov na vseh ravneh skladno s potrebami delodajalcev;
 Prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo;
 Digitalizacija industrije;
 Pametno usmerjanje razvojnih sredstev (industrija aktivna v vlogi
oblikovanja vsebin razpisov);
 Okrepljena vloga slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke;
 Racionalizacija obdavčitve stroškov dela – stroški dela se naj s
postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade izenačijo s povprečjem
višjegrajskih držav (nekaj % na leto). Gospodarstveniki ne pričakujejo, da
bomo imeli najbolj liberalen sistem, temveč tak sistem, kot velja za
konkurenco;
 Davčne olajšave za razvoj in raziskave, osnovna sredstva se naj ohranijo
na isti ravni!
 Okoljske in energetske dajatve se naj s postopnim zmanjševanjem v
mandatu te vlade izenačijo s povprečjem višjegrajskih držav (10% na
leto);
 Vse na enem mestu – tako pri prostorski zakonodaji, kot pri privabljanju
domačih in tujih investitorjev;
 Večja prožnost trga dela za gospodarstvo, še zlasti pa za javni sektor;
 Spremeniti delovanje javne uprave: sprememba vrednot javnih
uslužbencev (usposabljanje), nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov,
osebna odgovornost javnih uslužbencev, večja povezanost javnih
uslužbencev z gospodarstvom, vse s ciljem višje dodane vrednosti v
gospodarstvu in s tem v celotni družbi.
Odboru za gospodarstvo, Odboru za finance in monetarno politiko in Odboru za
delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagamo sprejem naslednjih
sklepov:
1. Odbor DZ za gospodarstvo, Odbor DZ za finance in monetarno
politiko in Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide
pričakujejo od Vlade RS, da se v roku desetih dni od dneva sprejetja
tega sklepa opredeli do 12 ključnih ukrepov za industrijski
preporod, ki so bili sprejeti na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva.
2. Odbor DZ za gospodarstvo, Odbor DZ za finance in monetarno
politiko in Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide
pričakujejo od Vlade RS, da v roku tridesetih dni od dneva sprejetja
tega sklepa pripravi časovnico in način realizacije ukrepov,
4
sprejetih na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva, do katerih se bo
pozitivno opredelila.
3. Odbor DZ za gospodarstvo, Odbor DZ za finance in monetarno
politiko in Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide
pričakujejo od Vlade RS, da v roku devetdesetih dni od dneva
sprejetja tega sklepa, pripravi poročilo glede uresničevanja prvega
in drugega sklepa. Pri tem mora Vlada razloge za neupoštevanje ali
le delno upoštevanje predlaganih ukrepov še posebej podrobno
utemeljiti.
Obrazložitev:
Na jubilejnem 10. Vrhu slovenskega gospodarstva so gospodarstveniki sprejeli
12 ključnih ukrepov za industrijski preporod slovenskega gospodarstva. Ukrepi
so konkretni, pomembni in realno izvedljivi. Nujno je, da se vlada do teh
ukrepov opredeli in tiste, ki jih podpira, tudi realizira v razumnem časovnem
roku.
Predsednicama in predsedniku pristojnih odborov predlagamo, da na skupno
nujno sejo povabijo:
- ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- ministra za finance,
- predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije.
Priloga:
- Gospodarska zbornica Slovenije: Slovenija 5.0 - Manifest industrijske politike
Vodja PS SDS
Jože Tanko