Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji
TTIP: MED SPORAZUMOM IN NESPORAZUMOM
KONFERENCA O ČEZATLANTSKEM PARTNERSTVU ZA TRGOVINO IN VLAGANJA
Ljubljana, 5. junij 2015
Tik pred glasovanjem Evropskega parlamenta o končnem poročilu o TTIP, in pred
začetkom 10. kroga pogajanj o TTIP med EU in ZDA, bodo evropski poslanci ter drugi
ugledni slovenski in tuji sogovorniki z različnih področij spregovorili o pričakovanih
gospodarskih učinkih in možnih družbenih posledicah nastajajočega gospodarskega
sporazuma. Osvetlili bodo napredek v pogajanjih ter predstavili različna stališča o
Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in vlaganja (TTIP).
PROGRAM KONFERENCE:
9.00
9.15 – 10.00
TTIP: Med velikimi priložnostmi in apokaliptičnimi strahovi
(1. del)
Brent L. Hartley, veleposlanik ZDA v Republiki Sloveniji
Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo (TBC)
mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Mirjam Zdovc, svetovalka za trgovinsko politiko na Ministrstvu
za gospodarski razvoj in tehnologijo
Andrej Gnezda, predstavnik Slovenske fundacije za trajnostni
razvoj, Umanotera in predstavnik Koalicije proti tajnim
sporazumom
Marko Balažic, predstavnik Društva za razvoj, Fokus 2031
dr. Anže Burger, predstavnik Instituta ekonomskih in
strateških raziskav, Visio
10.00 – 10.45
TTIP skozi oči evropskih poslank in poslancev
Evropske poslanke in poslanci:
Lojze Peterle (ELS)
Tanja Fajon (S&D)
dr. Igor Šoltes (Zeleni/ESZ)
Franc Bogovič (ELS)
Prek videa bodo z nami tudi poslanci dr. Milan Zver (ELS),
Romana Tomc (ELS) in Patricija Šulin (ELS)
10.45 – 11.30
11.30 – 11.45
Z
Pozdravni nagovori
11.45 – 12.30
12.30
TTIP: Med velikimi priložnostmi in apokaliptičnimi strahovi
(2. del)
Odmor za kavo
Slovenija: Zmagovalka ali poraženka TTIP-a?
dr. Jože P. Damijan, ekonomist, profesor Ekonomske fakultete
in (so)avtor študije o vplivu TTIP na slovensko gospodarstvo
dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in profesor Biotehniške
fakultete
mag. Ajša Vodnik, direktorica Ameriške gospodarske zbornice,
AmCham Slovenia
Pogostitev in mreženje
#EPSLOttip
EU je največji gospodarski partner
ZDA in obratno.
EU in ZDA skupaj predstavljata:
½ svetovnega BDP in
⅓ svetovne trgovine
Skupni trg:
800 mrd EUR in
800 mio potrošnikov
NEKAJ KJUČNIH PODATKOV
Gospodarsko sodelovanje med EU in ZDA je zelo intenzivno, saj njuni gospodarstvi predstavljata približno tretjino vse svetovne
blagovne menjave. Se pa ta delež v okviru svetovne trgovine v globalnem in geopolitično ter ekonomsko spremenjenem svetu
znižuje.
Pogajanja o obsežnem gospodarskem sporazumu med EU in ZDA so se začela junija 2013, z veliko politično podporo na obeh
straneh Atlantika. Partnerici sta ocenili, da bi celovit sporazum, ki obravnava široko paleto dvostranskih trgovinskih in naložbenih
politik ter vprašanj skupnega pomena glede tretjih držav, njun položaj pomembno okrepil
Sporazum Ima tri vsebinske sklope: dostop na trg (odprava carin, liberalizacija in zaščita naložb), regulatorna vprašanja in
netarifne ovire ter pravila. TTIP naj bi skupni trg osvobodil carin in birokratskih ovir za vstop, ob enem pa poenotil nekatere
standarde, spodbudil vlaganja ter s tem gospodarsko rast in zaposlovanje.
Dve leti po začetku pogajanj, TTIP v javnosti vzbuja številne pomisleke, ki jih je na eni strani mogoče pripisati slabi obveščenosti
predvsem v začetni fazi pogajanj, na drugi strani pa dejstvu, da vseh odgovorov še ne poznajo niti pogajalci, evropsko javnost pa
skrbijo nekatere prakse, ki na različnih področjih veljajo v ZDA.
Živahna razprava o TTIP poteka tudi v Sloveniji, kjer so v ospredju vprašanja gospodarskih posledic, vplivov na domače
investitorje ter vprašanja varovanja potrošnikov, okolja in naravnih virov. Medtem ko zagovorniki sporazuma pravijo, da bo
sporazum znižal carinske dajatve, poenotil nekatere standarde in spodbudil vlaganja ter s tem gospodarsko rast in zaposlovanje,
se drugi bojijo, da bo prišlo do zniževanja standardov v Evropski uniji.
Evropska Komisarka za trgovino Cecilia Malström in ameriški trgovinski predstavnik Michael Froman sta se začetku leta
strinjala, da je treba pogajanja pospešiti in čim prej zaključiti. Kljub nekaterim konkretnim predlogom pa tudi na obeh pogajalskih
straneh ostajajo nerešena nekatera ključna vprašanja:

TTIP se osredotoča na odpravo necarinskih ovir za trgovanje, kot je npr. birokratsko podvajanje ukrepov, kar pomeni
predvsem usklajevanje regulacije. Komisija zatrjuje, da to ne pomeni harmonizacije standardov ali njihovega zniževanja v
EU.

ISDS je mehanizem reševanja sporov, kjer lahko vlagatelji, običajno so to podjetja, od držav zahtevajo, da spoštujejo svoje
obveznosti na področju investicij. Gre za zaveze o prepovedi diskriminacije, razlastitve brez odškodnine ali preprečevanja
neenake obravnave. Mehanizem je bil v predzadnji rundi izvzet iz pogajanj in najbolj verjetno je, da bo temeljito
dopolnjen. Glavni pomislek je, da bi multinacionalke z njim lahko izsiljevale vlade posameznih držav, če bi bili ogroženi
njihovi poslovni interesi. EU in njene države članice so sicer sklenile že več kot 1.300 sporazumov, ki vključujejo ISDS.

Politična zaveza obeh strani je, da morajo del končnega dogovora predstavljati tudi javna naročila. To bi podjetjem
omogočalo, da enakopravno sodelujejo na razpisih za javna dela in naročila, s tem bi se po eni strani povečal nabor
ponudnikov, po drugi bi se cene lahko znižale. Največ pomislekov zbujajo na ameriški strani, saj je le del ameriških zveznih
držav pripravljen na uveljavitev TTIP pri naročilih, ki so v skladu z ameriškimi predpisi v njihovi domeni.

Na evropski strani je veliko zadržkov tudi pri zagotavljanju javnih storitev kjer državljane skrbi morebitna privatizacija
zdravstva, šolstva, komunalnih storitev in vodnih virov. Glede na občutljivost te tematike si mnogi, recimo nevladne
organizacije in nekatere politične skupine v Evropskem parlamentu prizadevajo za izločitev javnih storitev iz končnega
teksta sporazuma.

Med najbolj občutljivimi področji so tudi sanitarni, fitosanitarni standardi in prehranska varnost. Ob udarnih zgodbah o
"ameriških kloriranih piščancih" lahko slišimo enako skrb vzbujajoče podatke, da je s klorom oprana tudi pakirana zelenjava
na policah evropskih veleblagovnic. Med Evropejci vlada velik odpor do genetsko spremenjene hrane, kot sta soja in
koruza, ameriška stran pa poudarja, da pri teh pridelkih, v nasprotju z Evropo, niso uporabljeni škodljivi pesticidi. Obe
strani sicer obljubljata, da se zaščita hrane in potrošnikov s TTIP ne bo znižala.
Končni tekst sporazuma bo moral dobiti ustrezno politično podporo obeh strani: v ZDA ga bo moral potrditi ameriški kongres,
na evropski strani pa Svet EU, Evropski parlament in nacionalni parlamenti 28 držav članic.
Evropski parlament ima pomembno vlogo pri sprejemanju sporazuma o trgovini in vlaganjih (TTIP) med EU in ZDA. Pripravlja
priporočila, ki bodo potrjena na plenarnem zasedanju v juniju. Evropski parlament bona ta način Evropski komisiji in Svetu EU
sporočil svoje mnenje o poteku pogajanj. Poročevalec o TTIP je nemški poslanec Bernd Lange predsednik Odbora za
mednarodno trgovino (INTA).Kar 14 odborov Evropskega parlamenta (AGRI, LIBE, CULT, ECON, EMPL, ENVI, AFET, ITRE, IMCO,
JURI, TRAN, PETI, DROI, DEVE) pa organizira izmenjavo mnenj o vprašanjih v TTIP, ki se tičejo njihovih področij dela.
Uspešno zaključena pogajanja, bi ustvarila največje prostotrgovinsko območje na svetu.