1. No category

Česa vas niso naučili v šolah?
Valter Varašanec
Ja, itak sem v glavnem že vse kar so me v šoli učili in me ni zanimalo pozabil. Sem
še otrok socializma in tako je takrat bilo, ne verjamem pa, da je danes kaj dosti
drugače... Ali pač? Tisto kar mi je vzbudilo pozornost je še ostalo nekje zadaj daleč
v spominu, vendar občasno še priplava na površje. Niso me pa naučili, no ja saj
niti niso poskusili učiti, ali pa so mislili, da to učijo...kako se kar najbolje znajti v
brzicah, vrtincih in valovih, ki nas dnevno nosijo od enega do drugega brega reke
življenja... Pozabili so nam povedati in nas naučiti, da je treba plavati s tokom in
to čim bolj posredini, da nas kakšna korenina z obrežja ne zagrabi in nas raztrga,
ali pa v najboljšem primeru ustavi in nekje tam zakrnimo in ne moremo naprej...
Ampak vseeno pa se sami učimo vse kar nas v šoli niso naučili, smo samouki in to
samonaučeno nam pa ostane za vedno in smo vsak po svoje ponosni na to.
Tina Rožmarin
Mene recimo v šoli niso naučili finančne inteligence, ki pa bi mi danes prišla še
kako prav. Usmerili bi se lahko tudi v razvijanje čustvene inteligence, razvijanje
socialnih kompetenc, ipd. Ne pa, da so takorekoč 'ubili' v nas vso kreativnost,
iznajdljivost, kritično presojo, oziroma preprosto povedano, razmišljanje s svojo
glavo. Zavedati se ja namreč treba, da se je svet zelo spremenil in da mu šolski
sistem precej slabo sledi. Učni programi so zastareli, podajajo ogromno podatkov,
ki pa ti za preživetje v današnjem svetu ne koristijo popolnoma NIČ!
Lep pozdrav :).
David Peternel
Hm v šoli me prektično niso naučili nič, vse kar so poučevali, sem že vedel, se
dolgočasil, tudi izpit naredil v petih minutah, saj niso poučevali bližnjic na
tipkovnici, tako da sem bil pred vsemi, praktično pa, ko obvladaš en program,
obvladaš vse, saj gre vse po istem principu, samo malo prilagodljivosti in
iznajdljivosti. Praktično pa na spletu ni svari, ki je ne bi mogel dobiti plačljive ali
neplačljive. Za veliko ljudi v šoli premalo povejo glede varnosti bank, plačljivosti in
podobnih stvareh, zato je veliko ljudi še zmeraj zelo skeptičnih, sploh malo
starejših, leptope pa imajo, ne moreš vrjeti kako se hitro naučijo. lep pozdrav
david
Adrijana Globokar
"kako se dobro prodat" mislim tako poslovno kot privatno - oboje šteje.
Drugače pa tudi ne kako se tržiti in to uspešno preko različnih omrežij. Če te ni v
računalniku, ne obstojaš na temu planetu. Jaz osebno bi se rada dobro prodala
v turizmu, pa tudi partnerja bi si rada našla. To bi bilo to, draga Petra. Lep in
uspešen četrtek vam želim. Adriana
Marko Lukan
Šola me je sicer naučila, kako si zapomnim stvari. Naučila me je tudi, kako si
prizadevam za dosego boljšega rezultata, višje ocene. Ni pa me naučila
razmišljanja. Tega se učim sam, trenutno obiskujem triinštirideseti razred.
Robert Urh
Hja, marsikatere stvari, ki jih v svojem življenju doživimo in preživimo nam pustijo
neko mero znanja, ki ga uspešno uporabljamo naprej. V šoli, hmm, nas sploh še
kaj naučijo?
Ja seveda nas učijo kako se učiti iz te pa iz te pa te knjige in če ne poslušate,
boste pogrnili. Še vedno se moraš učiti sam da nekaj znaš in veljaš, ker se znanja
in prakse ne dobi na pladnju.
Maja Ličen
Česa me niso naučili? Izražanja čustev! Kako povedati, da si jezen, kako povedati,
da imaš nekoga rad, kako povedati, da si srečen in kako pokazati, da si na
nekoga ponosen. In ker tega ljudje ne znamo, imamo težave v podjetništvu,
partnerstvu, materinstvu, druženju z ljudmi,...
Andreja Kolenc
www.visfeminea.com
Misli pozitivno, imej se rada, imej rada druge, bodi zvesta sebi, vse lahko dosežeš,
naredi, zmoreš, vse je mogoče, lahko prosiš za pomoč, si unikatna in prav je tako,
prav je da razmišljaš drugače ... In če ostanem v moji strasti: porod je navečja
moč ženskosti, pomembno je kako se otrok spočne in rodi. To, kako smo rojeni, je
to, kaj smo danes! ♥ in še veliko Več, tisto pa naj drugi napišejo ♥
Darinka Kotar
Imej rad vse pa čeprav so ti sovražniki, enkrat se ti bo vse povrnilo.
V šoli so nas marsikaj naučili, veliko tudi takega kar nam nikoli ne pride prav. Je
pa precej stvari, katerih pa nas niso naučili. Misliti s svojo glavo, dobro premisliti in
se nato odločiti.
Šola nam sicer veliko da, vendar pa nas šele praksa obogati in napravi bolj
bogate. Vsak človek mora večino stvari sam izkusiti, šele nato jih lahko razume.
Veronika Švigelj
Šola ni bil kraj za učenje o življenju in delu. Ni kraj, kjer bi se naučili o psihologiji
prodaje...kako prepričat kupca, ne za enkraten nakup...pomembno je to, da ti
ostane za vedno tvoj partner. Pomembno je na kakšen način vspostaviti pravi
poslovni stik. To te nauči delo samo...to te naučijo kilometri, ki jih opraviš.
Pomembno je, da si prava osebnost, ki mu trženje leži. Pomembno je, da si ustvariš
zaupanje, tega ti šola ne da, to ti da življenje. Lep pozdrav in veliko uspehov
Veronika
Matic Čebulj
V šoli me niso naučili veščin prodaje (prodajo potrebujemo praktično na vsakem
koraku našega življenja), veščin pogajanj (pogajamo se tudi praktično vsak dan,
bodisi je to službeno, s partnerjem, otroci itd.), veščin organizacije in vodenja,
psihološki način dela z ljudmi, predvsem pa me niso naučili nič o financah, kar bi
bilo nujno potrebno v srednjih šolah, namesto Newtonovih zakonov, kateri so sami
po sebi samoumevni in jih razen tistih 5% noben nikoli več v življenju ne potrebuje.
Ko jim jabolko na glavo pade, se pa tako ali tako hitro spomnejo na njih. :)
Iztok Sajevič
Niso me naučili kako naj uporabim tisto malo kar so me naučili. Morda zato ker je
bilo premalo da bi se sploh kaj dalo.Če bi se tudi danes potrudili v šolah kako
znanje uporabiti ( govorim za osnovne šole) bi veliko večji odstotek učencev našlo
motivacijo zakaj se učiti.
2. Učenje iskanja uporabnih informacij, ter iskanja rešitev v problemih, ne pa
iskanja problema v rešitvi.
Jani Jerič
Niso me naučili, da je potrebno v življenju biti vztrajen, da se nekaterih stvari ne
da doseči na hitro, ampak je potreben čas. Ves čas ti samo govorijo, ti kar pridno
študiraj, drugo bo že. Ja, seveda, potem pa prideš iz šole in vidiš, kakšna je
situacija in da ti študij brez delovnih izkušenj nič ne pomaga.
Erik Gregorič
V šoli nas niso naučili razmišljati s svojo glavo! To je verjetno najhuje kar jim lahko
očitam, obenem pa nas niso naučili kritičnega mišljenja in vpraševanja o ozadju
in bistvu stvari. Nenazadnje vendar verjetno najbolj opravičljivo pa je to da nas
niso naučili komolčarstva, ker so nas učili tovarištva, naučili pa so nas tudi to, da
ni vedno dobro če imaš prav, ker te bo institucija (kakršna šola tudi je) navadno
zatrla in dokazovala svoj prav, čeprav na osnovi jalovih ali celo neumnih
argumentov, in boš tako soočen s krivico in občutkom nemoči v boju zoper
ustanove!
Ktistijan Levanič
V šoli nas učijo take stvari, ki jih v življenju pol ne potrebujemo....bolj bi se morali
osredotočit na uspeh v življenju.
Anže Pintar
V šoli me niso naučili marsikaj. Recimo kako se kaj uporabi v praksi, saj praktičnega
dela v šolah na splošno sploh ni, razen na poklicnih. Niso me naučili izdelovanja
internetnih strani, pa čeprav sem po izobrazbi informatik. Spletna stran pa je v
sedanji informacijski dobi izrednega pomena, saj ljudje nimajo več časa hoditi in
povpraševati po trgovinah ampak enostavno kupijo preko interneta in si pridobijo
praktično vse informacije o tistem produktu kar hočejo izvedeti.
Marija Kolenc
Čeprav je bila stara šola neprimerno strožja od današnje, sta bili prav strogost in
togost tudi njeni bistveni pomanjkljivosti.
Vedenje, da znanja niso zaključena vsebina in da so ocene le trenutni številčni
prikaz učiteljevega vrednotenja učenčevega izraženega znanja, tako gotovo ni
bilo prisotno.
Tina Orel
Predvsem me niso naučili, da moraš biti za uspešno podjetje inovativen, da moraš
razmišljati s svojo glavo in bit zelo samozavesten. Tudi upati si moraš. V šoli pa smo
se mogli vse napamet naučit, če si povedal s svojimi besedami ni bilo isto oz.so
mislili, da se nisi naučil...
Jure Marolt
Veš kaj? Da zato, da dosežeš nekaj pomembnega v življenju, ne rabiš na poti do
tja "poteptati" marsikoga in marsikaj. In da ljudje sčasoma, a vedno prepoznajo
iskrenost tvojega dela in trud, če delaš nekaj, kar ti je blizu. Neverjetno, kako hitro
zbledijo slabe šolske ocene iz spomina, ko začneš služiti lasten denar :)
Darja Gabrijel
www.ustvarjalnisvet.si
V življenju se srečujemo s 1000 stvarmi, o katerih nismo slišali nikoli ničesar. Če se
spomnim svojih življenjskih začetkov, svojega negotovega pristopa v času
osnovne šole, vidim, da bi nas morali v šolah učiti, da smo vsa bitja tega sveta
enakovredna, mogoče ne enako bogata, enako lepa, enako duhovita... ampak
smo enako vredna. Vsi smo namreč prišli na enak način in bomo tudi vsi odšli. Brez
izjeme, od snažilke, ki za nami pospevlja našo umazanijo, do direktorja. In zelo lepo
bi bilo naučiti našo mladino, na kateri svet stoji, da naj se nikar nima za več vredno
od ostalih, da naj si nikdar ne dovoli stopiti na nekoga drugega, še posebaj ne,
da bi sam nekam prišel... Skratka, niso nas naučili spoštovanja do drugih, v šolah
nas pa le redko kdo nauči samospoštovanja. Le-to pa je temelj da spoštujemo
druge.
Matej Rus
Naučili nas niso kako lahko vsakodnevno človek ohranja dobro voljo in pozitivne
misli- lahko tudi kakšne neumne, ki prinesejo smeh na usta ljudi s katerimi si v družbi,
vzbudi hormon sreče - dobro razpoloženje vsakega posameznika, kjerkoli se
nahaja in karkoli počne- kot delček motivacije za uspešno delo na delovnem
mestu.
2. stvar: kako biti sproščen, ohranjati sproščenost- preprostost, ki lahko pomaga,
da ne kompliciramo pri stvareh (npr. obleke), ampak da vemo če pridemo v
trgovino z robo do -70 tudi če ni firmna, znamka ustvarimo misli: "Ne, tja pa ne
bom šel, ker to ni Hugo Boss trgovina pa tud če je -70 razprodaja," ampak gres
pač pogledat, mogoče pa lahko najdeš kašsno fest obleko, kasneje, ko se znuca,
jo lahko uporabiš kot krpo za kuhinjska tla- 2 namena uporabe.
Preprostost ustvarja pozitivne misli vsakega človeka- homon sreče se kasneje
izvabi kar spet vpliv na dobro počutje.
Dejan Starc
V šoli so me naučili samo poslušati in spremljati stvari, kar ni niti priblizno toliko kot
se v resničnosti naučiš sam. 100 Dni v šoli je enako 10 dnem lastnega ustvarjanja.
Boris Carević
Pozdrav vsem, kaj naj rečem..rečem lahko, da v šoli nas učijo samo osnovo,
imamo pedagoge, psihologe..a vseeno kljub temu se ne znajdemo v življenju kar
zadeva financ in še marsikaj. Nam tudi manjka bonton, kar že zdaj opazimo pri
zgodnjih letih v osnovni šoli. To se spominjam, ko sem bil mlajši pred 30 leti in
primerjam z današnjo mladino, res katastrofalno. Moram še reči o sebi, sem gluha
oseba..in brez interneta si težko predstavljam, ker tu najdem ljudi, ki se lahko
pogovarjam o čemerkoli in tudi zaradi biznisa, ker v živo mi je težko izvedljivo
zaradi komunikacije. Kar nas niso naučili v šoli, tudi sami oni učitelji itd.,niso
iznajdljivi, zato ne moremo pričakovati rezultatov, obstajajo izjeme, ki so finančno
pismeni, pa še tisti ki obvladajo določene stvari,potem pridemo do končnega
rezultata.
Tomaž Andolšek
Relacija učitelj učenec je bila stilu : vi ste butlji mi pa vse vemo... v resnici vsi vemo
da so butlji učitelji, kako pa lahko spoštuješ nekoga, ki 20 let ponavlja eno in isto,
po drugi strani pa imajo mladi neomejeno domišljijo ... že Einstein je rekel: domišljija
je pomembnejša od znanja!
Jure Potočnik
Pozdravljena Petra, bolj na kratko....
vsak od nas doseže neko (ne/uradno:)) stopnjo izobrazbe, vendar nikjer, res nikjer,
v nobeni šoli ali faksu ljudi ne naučijo upravljati s svojim denarjem - finančna
nepismenost. In tukaj jaz vidim največji problem...
Stane Sočan
V šoli me niso naučili načina izpeljave idej. Že mladi ljudje imajo mnogo uporabnih
idej, vendar jih ne znajo izpeljati. Šola pa nam je nudila vrsto teoretičnih znanj, ni
pa nas pripravila do pogumnega tveganja iskanja rešitev.
Lilijana Cilenšek
V šoli nas marsičesa niso naučili. Ena od tega je, kako ravnati z denarjem. Tega
prav gotovo ne učijo v šolah, tudi na ekonomski šoli ne, niti v šolah za
računovodje. Res je, da dobiš ogromno teorije, a praksa je nekaj čisto drugega.
Res je, da znaš po šoli delati in brati bilance, znaš nekako upravljati s tujim
denarjem, vendar v šoli ne učijo, kako pomembna je finančna inteligenca, ki bi
jo moral imeti vsak. Saj v odnosu do denarja ponavadi ravnamo čustveno in ne
trezno z glavo. Zelo hitro nas premami in zavede. Seveda, zaradi naše čustvene
naravnanosti. Lahko bi še pa še pisala, vendar se mi zdi, da sem povedala dovolj.
Lep pozdrav!
Kaja Toroš
V šoli me niso naučili kako delati z ljudmi. Kljub temu, da so učitelji v prvi vrsti tisti,
ki delajo z ljudmi, me tega nihče od njih ni naučil. Niso me naučili, kako biti
potrpežljiv, kako sprejemati, kako razložiti isto stvar na več načinov in kako imeti
rad vse, četudi so v mnogih pogledih drugačni od mene. Vse to sem se naučila
sama, brez kakršnekoli podpore učiteljev. Mislim, da me mnogi tega niso mogli
naučiti, ker tudi sami niso znali ;)
Šarlota Vrhnjak
Vrednote!
Niso nas učili o vrednotah. Nisem vedela kaj je vrednota, občutila sem samo zlobo
in hinavščino. Če si bil bogat si bil naaajjj, mi revni pa smo bili "mučki gnoji". Otroci
delavcev kljub znanju slaba ocena, hči dr, ali .....pa dobra ocena.
Še bi se lahko razpisalaaaaa, ampak postanem kar nekam nervozna, ko se
spominjam, kaj vse sem okusila. V 8.r. OŠ, še prijavnice nisem dobile za v nadaljnje
šolanje, ga je učiteljica kar mimo moje klopi nesla, ker sem bila hči zapitega očeta
in nezaposlene in bolj za njih nerazgledane mame. Daj je bila valeta v mojem
razredu, sploh nisem vedela, šele potem v šoli, ko so se nekateri med seboj
pogovarjali.
Lidija Fischer
Mene moti, ker ne dajo nič na etičnost...kako pomagati soljudem. Učijo le
tekmovalnosti in egoizma in le v redkih primerih timsko delo in sodelovanje. Na ta
način te vpnejo v okvirje po katerih živiš in razmišljaš. Potem pa, ko želiš pomagati
nekomu izven "meja" ki jih sami postavljamo si čuden...zakaj to počneš? saj imaš
doma dosti ljudi okrog sebe...Pa se vprašam ali ljudje , ki niso naši sorodniki,
sosedje, prijatelji niso ljudje? Vsi živimo na isti materi zemlji in si zaslužimo enake
pogoje za življenje.
Moti me tudi, ker spodbujajo obsojanje. Če nekdo ni po merilih drugih, ga večina
obsoja, tudi učitelji. Ljudje smo si različni in to je treba spoštovati. Vsak ima svoje
kvalitete na katerih lahko gradi svoje življenje, pa četudi je drugačen od drugih.
Učitelji iščejo neznanje in ne znanja. Ocene se gradijo na neznanju.
Pa še kaj bi se našlo. Sistem bi bilo potrebno korenito spremeniti in izhajati iz
človeka in človečnosti!
Jana
Dejstvo je, da nas v šolah ne učijo, kako preživeti v resničnem življenju. Pridobi se
določeno teoretično znanje, ki pa se v praksi dostikrat izkaže za neuporabno.
Teoretično znanje je le podlaga ozirooma izhodišče za nadaljno delo, pravo delo
pa se tukaj komaj začne. Od posameznika je odvisno, koliko je kreativen,
inovativen in kako se znajde v določenih situacijah. Vse to pa prinesejo izkušnje.
Vsekakor pa je potrebna velika želja po uspehu, pozitivna naravnanost in krog
ljudi,ki te spodbujajo, pomagajo s svojimi izkušnjami in znanjem. Velikokrat se
odločamo tudi za dodatna izobraževanja, seminarje, kjer pridobivamo znanje, ki
ga šola žal ne ponuja. To pa je tisto, kar vsi potrebujemo, da gremo s časom
naprej in sledimo trendom, delamo po načelu uspešnih! To ne pomeni, da ne
potrebujemo znanja, ki ga pridobivamo v šolah, pomembno je, da znamo to
znaanje uporabiti in povezati s prakso in ga nenehno nadgrajevati. Lahko rečem,
da je znanje iz šole resnično premalo, če želimo uspeti in preživeti v resničnem
življenju.
Tomaž Slapšak
Čao Petra, vsi se staramo in čakamo, da se kaj spremeni glede gradiva, šol,
poučevanja pa se mora očitno zamenjati nekaj generacij. Bistvene stvari, ki nas
ni nihče naučil je, že zgodaj na nek način pokazati metodo, da lahko vsak zase
najde nek potencial in se razvije v strokovnjaka, namesto običajnega klasičnega
učenja, ki je veljal v sistemu, ko so bile še tovarne in velika industrija v vzponu.
Vsekakor mislim, da je preveč neke splošne izobrazbe, ne pa nekaj nad čimer bi
lahko nekdo potrdil, da je strokovnjak. Pravi strokovnjaki so še vedno ljudje iz
hobijev in ne iz šol kot bi moralo biti. Premalo je povdarka na samozaposlovanju.
Šele pred kratkim so recimo odprli fakulteto za marketing in medije v vsej tej dobi
poplave materializma. V šolah in fakultetah ne duha ne sluha o razumevanju drug
drugega, motiviranju ljudi, prave poslovne komunikacije in pravilnih prijemov, ki
pomagajo pri vsakem poslu. Že res, da se mora tudi vsak posameznik zase spustit
sam v te stvari in jih nekako naštudirat kolikor ve in zna, namesto, da bi bil to eden
izmed glavnih predmetov. Strokovno literaturo se da vedno kam pogledat in jo
osvojit, odnose pa težje, še posebej, če moraš biti že pripravljen na njih. V kolikor
bi bili takšni predmeti oz. teme že dovolj zgodaj, bi bila lahko tudi naša družba
nekoliko drugačna, imela več strpnosti in pravilnih prijemov.
Anja Volaš
Lahko bi se razpisala o marsičem, saj so nas dejansko učili le o tem, da je 2+2=4,
kako strašen je medved, da o sestavi korenin in kamnin sploh ne govorim...pa saj
je lepo, ko je človek razgledan in se z le-tem lahko o vsem pogovarjaš pa
vseeno...kdaj bom sploh uporabila logaritme pri različnih izračunih? Verjetno bi
marsikdo odgovoril z "Nikoli".
Se je morda kdo od naših "velikih stričkov", ki tako ponosno spreminjajo in
sestavljajo učni načrt, kdaj vprašal o tem ali bo učenec ali dijak kdaj znal voditi
skupino ljudi? Kaj prav za prav je timsko delo? V srednji šoli (obiskovala sem
splošno gimnazijo) smo imeli na urniku psihologijo in sem se resnično veliko naučila
in odnesla od tega predmeta pa me vseeno to ni zadovoljilo. Ko sem se v nekem
trenutku svoje kariere znašla pred 20 ljudmi, sem zmrznila. Kaj naj jim rečem? Kako
naj 20 različnim karakterjem razložim nekaj pa da pri tem nihče ne bo užaljen? Da
o razumevanju povedanega sploh ne govorim. K omenjenemi "Kako voditi
(skupino) ljudi?" bi dodala še Retoriko, Verbalno in neverbalno komunikacijo.
Danes je to ključnega pomena, saj vsa večja podjetja najamejo izkušenega
retorika, ki na podlagi parih stavkov le-tem svetujejo koga naj najamejo.
Na koncu se vedno vprašamo "Zakaj pa bi ti naši veliki strički naše otroke sploh
naučili nekaj kar bi jim v bodoče prav prišlo?"
Kristina Peklar
Stara sem 22 let in od tega sem jih že 15 (!) preživela, in včasih tudi preždela, v
šolskih klopeh. Glave so nam polnili z matematičnimi formulami (ki sem jih za sabo
z veseljem pustila 2 dni po končani maturi), klimogrami, vejicami, vojnami,
spojinami, celicami ... nikoli pa niti besede o tem, da se je fajn, poleg tega, da
nabiraš »formalno« znanje, kdaj lotiti tudi kakšne stvari, ki je ni v učnem načrtu. Da
pojasnim kaj točno imam v mislih. Imam cel kup sošolk, sošolcev, prijateljic, ki
poleg tega, da hodijo na faks, ne počnejo NIČ drugega. Sodelovanje v
Mladinskem centru? Odgovor: Kaj je to Mladinski center? Podjetništvo, mediji,
trženje? Odgovor: Eh, pa saj jaz tega ne rabim. Branje, glasba, gledališče?
Odgovor: Brezveeeze. Ne želim generalizirat, obstajajo svetle izjeme, vendar pa
ravno zaradi takelih nezainteresiranih patronov cela generacija posluša kako
pasivni, da smo in koga drugega kot šolo (glede na to, da tam, očitno mladina
preživi največ časa) lahko za to okrivimo.
Če to bere kdo od učiteljev: Pokažite mladim, da obstaja še kaj drugega poleg
matematike, geografije in biologije, bolj si vas bodo zapomnili po dobrem
nasvetu, kot pa po tem, da ste jih naučili, da je vrednost π enaka 3,14.
Tako, pa sem se razpisala :) Lep dan, Kristina
Damjan Likar
Zelo sem vesel, da boste napisali knjigo o šoli. Nekaj gradiva, ki ga lahko uporabite
v knjigi:
– povzetek: Šole otroke vzgajajo za delavce, poslušne vladajoči eliti, namesto da
bi v njih vzpodbujali njihove talente, radovednost, ustvarjalnost...
Citat iz knjige Preden pustite službo, Robert T. Kiyosaki in Sharon L. Lechter:
Pojem zaposlenega je razmeroma nov pojav. V času poljedelske družbe so bili
ljudje večinoma podjetniki. Mnogi so bili poljedelci, ki so delali na kraljevi zemlji.
Od kralja niso prejemali plače. V bistvu je bilo ravno obratno. Poljedelec je kralju
plačal davek, da je lahko uporabljal njegovo zemljo. Tisti, ki niso bili poljedelci, so
bili trgovci, mali obrtniki, lahko bi jim rekli tudi poslovneži.
Potreba po zaposlenih se je povečala v industrijski dobi. Tako je nalogo
množičnega izobraževanja v roke prevzela država in privzela pruski sistem
izobraževanja, po katerem je dandanes oblikovana večina zahodnih šolskih
sistemov. Če preučimo filozofijo, ki se skriva za pruskim izobraževanjem,
ugotovimo, da je bil njen namen proizvesti vojake in uslužbence… ljudi, ki bodo
poslušali in izvrševali ukaze. Pruski sistem izobraževanja je odličen sistem za
množično produciranje uslužbencev.
Naše šole mlade ljudi vzgajajo za zaposlene, zato je toliko več zaposlenih kot
podjetnikov. Zato tudi toliko staršev svojim otrokom govori: 'Šolaj se, da boš lahko
dobil službo.' Nisem še slišal, da bi kakšni starši rekli: 'Šolaj se, da boš postal
podjetnik.'«
Citat iz knjige Misli srca, Louise L. Hay: »Ne bi bilo čudovito, če bi otroke, namesto
da se morajo na pamet učiti vseh tistih datumov bitk, naučili, kako razmišljati, kako
se imeti rad, kako imeti dobre odnose, kako biti moder starš, kako upravljati z
denarjem in kako biti zdrav? Le redke od nas so naučili, kako se spoprijeti s temi
različnimi področji življenja.«
Urška Murn
1606987.blogspot.com
Baje se človeku porodu kakih 60.000 misli na dan. Ampak, 95% teh misli je enakih
kot dan poprej. To je tiranija osiromašenega mišljenja. Ljudje, ki vsak dan mislijo
iste misli, večinoma negativne,se se navzeli slabih umskih navad. Namesto da bi
se osredotočali na vse dobro v življenju in razmišljali, kako bi stvari še izboljšali, so
ujetniki lastne preteklosti. Nekateri si belijo glavo s propadlimi razmerji, drugi s
finančnimi težavami. Eni se žalostijo zaradi otroštva, ki ni bilo popolno. Četrti pa se
ubadajo s še hujšimi malenkostmi: kako se do njih obnaša prodajalka ali kakšno
bedno opazko so slišali od sodelavca. Mislim, da kdor razmišlja tako, dovoli
skrbem, da ga oropajo življenske moči. Zavirajo svoj ogromen umski potencial, da
ne bi delal čudežev in jim prinesel vse, kar si želijo na čustvenem, telesnem in
morda celo duhovnem področj. Takšni ljudje nikoli ne spoznajo, da je
obvladovanje uma bistvo obvladovanja življenja.
Mene kaj takega niso učili v šolah, ampak mi je pri vsega 24 letih, nekaj takšnih
lekcij ponudilo življenje. Kot profesorica vem, da se trudim za eno stvar. Ni bistvo,
da ste najboljši, najbolj pametni, najbolj hitri ali najbolj gibčni. Pomembno se je
zavedati, da zmoreš. Da je tvoja duša polna radosti do življenja in da v vsaki
najmanjši stvari vidiš priložnost za napredek.
Sara Jakša
V šoli me niso naučili veliko stvari. V šoli me niso naučili razmišljati z svojo glavo, saj
vsakič ko sem povedala kaj, kar so učiteljice predvidevale, da ni normalno
razmišljanje, so te opozorile in če si to ponavljal, so te označile za črno ovco.
Ampak če pogledaš današnjo družbo, ali je odgovor za srečo res tisto, kar dela
večina.
V šoli me niso naučili postavljati vprašanja, saj ko sem bila v osnovni šoli, so na vsa
vprašanja odgovorili z zato ker sem jaz tako rekla ali pa zdajle se ne ukvarjamo z
tem. Družba in osebno v življenju lahko napredujemo le z tem, da se sprašujemo,
kaj bi lahko bilo drugače. Če ti odvzamejo to možnost, kako boš lahko bolje živel
in pripomogel družbi?
V šoli me niso naučili ravnanja z denarjem. V življenju vsak dan delamo z denarjem
in je postal glavni vir ocenjevanja vrednosti stvari. Moraš vedeti kaj so tvoji prilivi in
odlivi, in nič od tega ni omenjeno v 12 letih šolanja (osnovna in srednja šola).
V šoli me niso naučili uživati v trenutku. Celoten šolski sistem je narejen tako, da
zdajle trpite, in pričakujte popoldne/počitnice/... saj bodo hitro minile in nato
boste spet delali kar vam bomo mi rekli, da boste čez desetletje (tukaj vstaviš
nekaj). Ampak ne moreš celo življenje živeti v prihodnosti. Če želiš resnično uživati
življenje, moraš živeti v sedanjem trenutku in uživati.
V šoli me niso naučili postavljanja prioritet. V šoli je vsaka naloga, test, spis,
predmet,... imel enako težo. Vse si mogel narediti in vsi so mislili, da je šola
najpomembnejša, in vsak učitelj je bil prepričan, da je njegov predmet
najpomembnejši. Ampak v življenju ne moreš vsem reči da, to bom naredil, ker si
tako rekel. Preveč je že zanimivih stvari, ki jih lahko narediš v življenju, pa že za te
zmanjka časa. In je postavljanje prioritet zelo pomembna veščina.
V šoli me niso naučili, da je pomemben rezultat. V šoli, če nisi delal nalog, pa si
vedel vse, kar se je jemalo pri šoli, si bil še vedno slab učenec. Ker je učitelj rekel,
da je treba to narediti, da se bolje naučimo, smo morali to delati vsi, tudi tisti, ki
od tega nismo imeli nič. Ampak v življenju ne delaš stvari, ki ne pripomorejo k
ničemer.
V šoli me niso naučili upravljanja z časom. V šoli si mogel sedeti celotno šolsko uro
tam v klopi, tudi če je bila ura namenjena temu, da je nekdo popravljal svojo
oceno. In bog ne daj, da si ven privlekel knjigo, ki ni bila učbenik. Te so bile med
šolskimi urami prepovedane, tudi če si se v klopi dolgočasil. Po mojem mnenju je
to navadno zapravljanje časa, ki te nauči le, da naredi vse kar ti drugi rečejo ne
kar se ti zdi, da bi pripomoglo z rezultatu.
V šoli me niso naučili socialnih veščin. Večina šolskega časa je preživeta v klopeh,
kjer je vsaka socializacija bila kaznovana. Poleg tega pa si se v šoli lahko
socializiral le z ljudmi svoje starosti. V koliko situacijah v realnem življenju se ti lahko
socializiraš le z svojim letnikom? Veščine socializacije z različnimi profili ljudi so
praktično nemogoče, saj si stigmatiziran že če si bolj prijazen do učiteljev/čistilk/...
V šoli me niso naučili kreativnosti. S tem ko so mi povedali kaj želijo in na kakšen
način, ni bilo nobenega prostora za kreativnost. Na testu si lahko za pravilen
rezultat, ampak drugačno pot rešitve dobil nič točk. Ali ni bolje, da imaš več poti
do rešitve? V življenju, če imaš več poti, potem tudi če se ti ena ne posreči, lahko
še vedno uporabiš kakšno drugo.
V šoli me niso naučili, kako naj rešujem probleme. S tem, da so mi dali odgovore
v naprej in poti reševanja v naprej, nismo imeli priložnosti, da bi razvili naše
sposobnosti reševanja problemov. V realnem življenju ti rešitve niso dane na
pladnju. Običajno, bolj ko je problem zapleten in zanimiv, bolj moraš iskati rešitve
in poskušati tudi kaj nenavadnega.
V šoli me niso naučili, naj ljubim učenje. S tem, da so nas silili z gorami podatkov,
za katerimi ni bilo nobenega razumevanja so nam ne samo nenaučili, praktično
odvzeli so nam našo prirojeno radovednost. Ampak ravno ta radovednost nas sili
naprej, da spoznavamo nove stvari in iščemo nove rešitve.
V šoli me niso naučili, da je življenje nesigurnosti. V šoli je celotna stvar regulirana.
Veš za kaj boš nagrajen, veš za kaj boš kaznovan. Veš kaj moraš narediti, da
dosežeš svoj cilj. Ampak v svetu so pravila bolj iracionalna, saj tudi ljudje nismo
popolnoma logična bitja. Lahko dva delata popolnoma isto, pa bo enemu
uspelo, drugemu pa ne. Nikoli ne veš v naprej, kaj te čaka v prihodnosti.
V šoli me niso naučili tujega jezika. Lahko imaš jezik v šoli leta, pa če ga ne
uporabljaš (branje, pisanje in pogovor o stvareh ki te zanimajo), si od jezika ne boš
nič zapolnil. In nikoli nimaš razreda v šoli, ko bi jih zanimale iste stvari. Večina ljudi,
ki sedi tam bi jih raje bila kje drugje in jezik izberejo, ker ga morejo. Jezik je uporaba
in ne testi besedišča in slovnice, ki se jih lahko napiflaš. Tujca ne zanima, koliko si
imel oceno iz tujega jezika, njega samo zanima, če se bo z tabo lahko
sporazumeval.
Petra Krajnc
Da bi si lahko odgovorila na vprašanje česa me v šoli niso naučili, sem najprej
začela razmišljati o tem, česa pa so me naučili v šolah. Po temeljitem premisleku,
sem prišla do spoznanja, da razen branja, pisanja in računanja, druge stvari res
niso omembe vredne. Pa še tukaj bi bilo potrebno narediti selekcijo pri podajanju
snovi. Res se ne spomnim kdaj v mojem 35-letnem življenju mi je pomagal
Pitagorov izrek ali podatek, da je Simon Gregorčič umrl leta 1906. Skratka….v
osnovni šoli si še preveč zelen, da bi razločil med uporabnim in neuporabnim
znanjem. Roko na srce tudi ne rabiš razmišljati o tem, starši skrbijo za tebe in
koristnost podanega znanja te pač ne zanima. V srednji šoli sicer že razločiš med
znanjem koristnim zate in tistim, ki ti samo polni možgane. Ampak žal nimaš ravno
veliko izbire. Ali se boš učil kar ti je naloženo ali pa bodo leteli cveki in brez
opravljene mature pač ne boš mogel postati zdravnik, sodnik ali pomemben
poslovnež. Končno je tu še faks, kjer pa dokončno spoznaš, da te po opravljeni
diplomi čaka še veliko dela, saj ti znanje pridobljeno skozi predavanja ne bo kaj
prida pomagalo v resnični službi in vsakdanjem življenju. Sama se še dobro
spomnim prve službe. Nisem znala uporabljati kopirnega stroja, niti telefaksa,
računalniški program mi je bil znanstvena fantastika… Skratka od znanja
pridobljenega skozi vse šole sem lahko uporabila samo pismenost.
Potem pa je tukaj še preprosto, vsakodnevno življenje. Hvala bogu za mamo, ki
me je res naučila ogromno življenjsko koristnih stvari. Ne vem, kako bi se drugače
lahko pri dvajsetih letih osamosvojila in začela živeti na svoje. Vso znanje, ki ga
premorem kot dobra gospodinja in mama, sem dobila od svojih staršev in ne od
učiteljev v šoli. Gospodinjska vzgoja pri mami je pomenila dejansko rezanje,
sekljanje, mešanje in kuhanje. Pri učiteljici v šoli pa se je gospodinjstvo odvijalo v
zvezku, kamor smo si zapisovali zakaj je pomembno, da spodnje perilo zlikamo,
dejansko zlikati pa ga ne bi znala, če me tega ne bi zopet naučila mama.
Tehnična vzgoja se je pri mojem očetu odvijala z žago v roki, pri učitelju v šoli
pa….ja uganili ste, z delovnim zvezkom v roki, kamor smo risali načrte za takšne in
drugačne izdelke, naredili pa jih nismo nikoli.
Če potegnem črto pod vse tole, lahko rečem naslednje. Dejanski učitelji v našem
življenju so naši starši. Šola in učitelji žal še vedno predstavljajo samo teorijo. Učitelji,
ki delajo po nekem vnaprej predpisanem načrtu in jih prav malo zanima koliko je
podano znanje uporabno, samo da opravijo svoje delo in gredo domov, pa še
vedno znatno vplivajo na potek naših življenj.
Mitja Drame
www.squidoomaestro.com
Naj bom jezen na njih ali na koga drugega? Kdo je kriv, da nas v šoli učijo stvari,
ki niso potrebne za uspešno življenje? Naj bom jezen na učitelje? Ne, oni samo
opravljajo svoje delo. Starši in ostali pa se vrtijo v začaranem krogu iz katerega ne
upajo izstopiti. Ne rečem, da določene stvari niso pomembne in uporabne,
ampak tega ni veliko v šolah.
Naučili so me iskati izgovore, kar v resnici pomeni, da se ne želimo dosti potruditi
za nekaj. Nimam časa, nimam denarja, nimam, nimam, … Vam je znano? Z eno
besedo: NOČETE!
Niso me naučili, kako biti uspešen v življenju. Niso me naučili, kako naj uresničim
ideje, ki jih imam. Vse kar so nas učili, je to da sledimo množici. Pridno se šolaj, nato
pa si najdi redno zaposlitev in varčuj. Varčuj za kaj? Penzijo? Kaj mi bo pomenil
denar takrat, ko bom star 70 let? Nič, ker ne bom mogel z njem uživati, tako kot
bi hotel. Kaj če bom bolan? A je življenje res tako enostavno, kot pravijo? Vsi
vemo, da ne. Zato me takšno razmišljanje in njihovo učenje jezi. Skozi leta pa
otroci zaradi takih stvari zgubijo veliko volje, da bi uresničili svoje talente skozi trdno
delo.
Povedali so mi le, to kar ne morem postati, ampak na podlagi česa? Talent ne
šteje nič brez trdega dela. Večina stvari se lahko naučimo, če se jih res želimo.
Niso me naučili, kako naj se pogovarjam z ljudmi. Kako ohraniti pozitivne stike in
kako navezati nove, močne stike. Besede imajo velik pomen, čeprav se veliko
ljudi tega ne zaveda.
Niso me naučili, kaj je denar, kako denar deluje. Kako razmišljati o denarju. Vse,
kar so me naučili, je kako ga porabljati in nespametno dati v krožni sistem. Niso
me naučili kako iz evra narediti dva. Da sem lahko sam delodajalec in da lahko
veliko dela avtomatiziram in živim od pasivnega dohodka.
Učili so me teorije, a v resnici je pomembna praksa. Niso me učili, kako biti odvisen
sam od sebe, ampak kako naj si najdem službo in do konca življenja delam za
nekoga pod pogoji, ki mi niso všeč.
Niso me učili kako biti pozitiven in kako se bodriti, ko je najtežje. Niso me naučili,
kako vztrajati pri nečemu, tudi ko ti ne gre. Da se zmeraj najde pot, ki premaga
tistih tisoč problemov. In da je tista pot potem prava in jo lahko prehodiš
neštetokrat in je še zmeraj uspešna. Naučili pa so me kako odnehati in poslušati
druge, ki nimajo nobenih izkušenj na takih področjih.
Niso me naučili, da so problemi rešitve in da je vsak problem korak bližje mojemu
cilju.
Niso me učili duhovnosti, kako ostati zbran in verjeti vase. Niso me naučili, kako
umiriti svoje misli in kako biti drugačen. Kako izstopiti iz množice, ki drvi proti
nesrečnemu cilju. Niso mi povedali, kako je čas pomemben in da se časa ne da
kupiti ali zavrteti nazaj. Živimo pa kot, da bo zmeraj prišel jutri.
Niso me učili kako pomagati ljudem, ki to res potrebujejo. Naučili pa so me to, da
se naj učim in da ne bom tak kot oni. Verjamem v karmo in vsaka dobra stvar, pa
če je še tako majhna se bo vrnila v neki drugi obliki.
Niso me naučili kako razmišljati o velikih stvareh, so me pa naučili kako se
zadovoljiti z malimi in s tem živeti. Kako bomo osebno rastli, če se s tem strinjamo?!
Niso me učili, kako pokazati svojo kreativnost, so me pa znali zaustaviti s svojimi
pravili, ki jih ne morejo dokazati.
Delajte to, za kar ste bili ustvarjeni in potem se ne boste več počutili, da ste v službi.
Živite svoje sanje, vdihnite življenje in hodite pokončno.
Verjemite vase, v svoje ideje. Probajte. Našli boste pot, ki je pravilna. A brez iskanja
vam ne more uspeti, brez spodrsljajev vam ne more uspeti. Samo naredite, ne
bojte se. In ja, sreča ne obstaja, ampak le vaši koraki, dejanja, ki vas pripeljejo do
nje! Tvegajte, drugače življenje ni zanimivo.