PRIDOBIVANJE IN PRENOS ZNANJ V PODJETJU MAGNETI
PRIDOBIVANJE IN PRENOS ZNANJ V PODJETJU MAGNETI LJUBLJANA, D.D. Andrej Koplan Magneti Ljubljana, d.d. [email protected] Povzetek V podjetju Magneti Ljubljana d.d. uporabljamo različne načine za pridobivanje znanja. Proces upravljanja znanja izvajamo in njegovo uspešnost merimo skladno z zahtevami sistemov vodenja po zahtevah avtomobilske in železniške industrije ter sistemov ravnanja z okoljem in poklicne varnosti in zdravja. Novo znanje pridobivamo tako, da štipendiramo študente in dijake, ki pokažejo potencial pri delu že med študijem. Omogočamo tudi praktično delo ter izvedbo seminarskih in diplomskih nalog. Izvajamo tudi usposabljanje prek razpisov ZRSZ. Udeležujemo se sejmov in mednarodnih konferenc, na katerih predstavljamo svoje prispevke, sledimo strokovno literaturo, razvoj tehnologij in materialov ter potrebe kupcev, analiziramo stroške, reklamacije in neskladnosti ter pospešujemo nenehne izboljšave. Določena znanja pridobimo tudi od zunanjih sodelavcev in prijateljskih podjetij. Imamo tudi lasten sistem za beleženje podatkov, na podlagi katerih pridobivamo novo znanje. Prenos znanja med zaposlenimi izvajamo tudi na internih izobraževanjih, na katerih zaposlenim predstavimo procese, v katere so manj vključeni. To izvedemo v obliki predavanj ali z ogledom dejanskih procesov. Prenos znanja na operativne delavce prenašamo tudi tako, da jih začasno prerazporedimo na drugo delovno mesto, kjer se usposobijo za nadomeščanje sodelavcev med dopusti in bolniškami. Te prerazporeditve v glavnem izvajamo v času manjših naročil, da nižja produktivnost ne vpliva močneje na potrjene roke. ACQUIRING AND TRANSFER OF KNOWLEDGE IN THE COMPANY MAGNETI LJUBLJANA D.O.O. Abstract We are using different ways to gain knowledge in Magneti Ljubljana d.d. The process of knowledge management is carried out and its performance is measured in accordance with the requirements of management systems according to the requirements of the automotive and railway industries, environmental managements systems and occupational health and safety. We obtain new knowledge by providing scholarships to the students that show potential during their study in high school or college. We also provide practical work and the implementation of seminar papers and theses. We also carry out training over tenders from ZRSZ. We are attending fairs and international conferences, where we also present our contributions, follow the scientific literature, the development of technologies and materials and customers needs, analyze costs, complaints and non-compliance and accelerate continuous improvement. 1 Certain skills or knowledge is also obtained from external partners and friendly companies. We also have our own system for recording data, which is the basis for new knowledge. The transfer of knowledge between employees is also carried out at in-house trainings where we present the processes to the employees where they are less involved. This is carried out in form of lectures or by viewing the actual processes. The transfer of knowledge between the production workers is often done by temporarily transferring them to work on another operation in order for them to get to know the work there. This way they are able to replace the person that usually works there during leave or when they are sick. These transfers are usually performed in times with smaller work orders, because we do not want lower productivity to have a major effect on the deadlines. Kazalo 1. Uvod ................................................................................................................................... 3 2. Pridobivanje znanja ............................................................................................................ 4 2.1. Štipendiranje dijakov in študentov .................................................................................. 4 2.2. Praktično delo ter izvedba seminarskih in diplomskih nalog .......................................... 4 2.3. Udeležeba na sejmih in mednarodnih konferencah ......................................................... 4 2.4. Sledenje strokovne literature ........................................................................................... 5 2.5. Razvoj tehnologij in materialov ...................................................................................... 5 2.6. Sledenje potreb kupcev .................................................................................................... 5 2.7. Analiza stroškov, reklamacij in neskladnosti .................................................................. 5 2.8. Lasten sistem za zajemanje podatkov .............................................................................. 5 2.9. Zunanji sodelavci in partnerska podjetja ......................................................................... 6 3. Deljenje znanja ................................................................................................................... 6 3.1. Vrste prenosa znanja ........................................................................................................ 6 3.2. Načini prenosa znanja ...................................................................................................... 7 3.2.1. Usposabljanje prek razpisov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ............ 7 3.2.2. Izobraževanja v podjetju in predstavitev procesov .................................................. 7 3.2.3. Poznavanje funkcije in pomembnih karakteristik izdelka........................................ 7 3.2.4. Predstavitev predhodnih operacij v postopku .......................................................... 7 3.2.5. Prerazporeditev na drugo delovno mesto ................................................................. 7 3.2.6. Uvajanje režije.......................................................................................................... 8 3.2.7. Pospeševanje nenehnih izboljšav in nagrajevanje zaposlenih.................................. 8 4. Primer iz prakse .................................................................................................................. 8 4.1. Uvajanje sistema za beleženje proizvodnje ..................................................................... 8 4.2. Iskanje napak v sistemu in uporaba podatkov za podporo proizvodnji ........................... 8 4.3. Uporaba sistema za beleženje proizvodnje za simulacijo znižanja konične moči .......... 9 5. Zaključek ............................................................................................................................ 9 2 1. Uvod Podjetje ima več kot 60 let tradicije. V globalnem konkurenčnem boju s kitajskimi proizvajalci, ki imajo nižje stroške dela in surovin, smo v Evropi ostali le še 4 proizvajalci, med njimi tudi Magneti. Podjetje nudi visoko kakovost ob sprejemljivi ceni, za to pa mora biti sposobno nuditi potencialnim kupcem ustrezno tehnično podporo že v fazi snovanja izdelkov in procesov. Uspeh podjetja, ki se kaže v nenehni rasti obsega proizvodnje in tudi števila novih proizvodnih programov in delovnih mest, temelji na lastnem znanju in izvirnih tehnoloških rešitvah, avtomatizaciji procesov in lastni gradnji ter vzdrževanju najzahtevnejše tehnološke opreme. Za doseganje teh ciljev sodelujemo z institucijami znanja, zaposlena pa imamo tudi dva doktorja znanosti in dva doktoranda. Poleg sistematičnega uvajanja sodelavcev poteka širjenje znanja predvsem preko dela v multidisciplinarnih timih. V okviru projektov posebno pozornost namenjamo tudi pridobivanju in izmenjavi novih znanj. Proces upravljanja znanja izvajamo in njegovo uspešnost merimo skladno z zahtevami sistemov vodenja po zahtevah avtomobilske in železniške industrije ter sistemov ravnanja z okoljem in poklicne varnosti in zdravja, rezultati pa so predmet presoj in vodstvenih pregledov. Ugotavljanje potreb po usposabljanju temelji na zbiranju in analiziranju informacij, odločitve pa sprejemamo na osnovi analiz tveganj in priložnosti ter predvsem strateških planov in marketinških analiz. Uporabljamo ustrezno urejeno elektronsko bazo podatkov, informacij in potrebnih znanj, vključno z matrikami polivalentnosti za vse poslovne funkcije in oddelke. Usposabljanje obsega področja od materialov, tehnoloških in poslovnih procesov, preko najzahtevnejših sistemov vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, poklicne varnosti in zdravja do uporabe informacijskih tehnologij in orodij. Udeležujemo se in predstavljamo prispevke na mednarodnih konferencah, sledimo strokovno literaturo, razvoj tehnologij in materialov ter potrebe kupcev, analiziramo stroške, reklamacije in neskladnosti in pospešujemo nenehne izboljšave. Omogočamo tudi obvezno praktično delo ter izvedbo seminarskih in diplomskih nalog na različnih stopnjah izobraževanja. 3 2. Pridobivanje znanja Pridobivanje znanja v podjetju je zelo pomembno. Obstaja več načinov, kako lahko podjetje pridobi novo znanje, pomembno pa je, da to znanje v podjetju ostane in je na voljo vsem zaposlenim, ki ga lahko koristno uporabijo. 2.1. Štipendiranje dijakov in študentov Novo znanje v podjetju Magneti Ljubljana d.d. pridobivamo tudi od dijakov in študentov, ki pri nas izvajajo študentsko delo. Dijake in študente, ki pri svojem delu pokažejo dober potencial, nagradimo s kadrovsko štipendijo. S tem jim pomagamo priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe. V času študija spoznajo podjetje in procese, naprave in izdelke, pri tem pa nabirajo delovne izkušnje, večinoma na področjih, kjer jih imamo namen kasneje zaposliti. Štipendisti imajo dodeljenega tudi mentorja, s katerim se učijo in razvijajo svoja znanja, pogosto pa tudi sodelujejo na kakšnem projektu. 2.2. Praktično delo ter izvedba seminarskih in diplomskih nalog Študente in dijake spodbujamo (sploh štipendiste), da izvajajo seminarske in diplomske naloge v zvezi z aktualnimi tematikami v podjetju. Z nekaterimi šolami in fakultetami imamo sklenjene pogodbe o zagotavljanju praktičnega dela. Pri izvedbi programa moramo s šolo ali fakulteto tesno sodelovati. Kot delodajalec dijakom in študentom zagotovimo mentorje ustrezne stroke, ki zagotavljajo usposabljanje dijakov in študentov v skladu s katalogom za praktično izobraževanje, katerega nam posreduje šola ali fakulteta. Mentor jih pri delu vodi in pomaga, da lahko kvalitetno opravljajo svoje delo. Dijaki oziroma študentje v času usposabljanja nadgradijo svoje teoretično znanje s praktičnim znanjem in pridobivajo delovne izkušnje v realnem okolju, podrobno spoznavajo določene postopke in se navajajo na delo v timu. Takšne izkušnje jim pomagajo pri lastnem razvoju in kasneje tudi pri zaposlitvi. Od seminarskih in diplomskih nalog ima korist tudi naše podjetje, saj tako dobimo kadre, ki so zavzeti za reševanje problemov, za katerime redno zaposleni pogosto nimajo dovolj časa. V okviru seminarskih in diplomskih nalog študenti sistematično pregledajo strokovno literaturo in pripravijo laboratorijski model ali pa na osnovi mentorjevega modela ali navodil in vnaprej pripravljenega materiala razvijejo oz. izdelajo končni izdelek. Glede na naše izkušnje so takšni dijaki in študenti zavzeti za delo, na podlagi njihovih ugotovitev pa pridemo do novega znanja, na podlagi katerega lahko izvajamo izboljšave v podjetju. 2.3. Udeležeba na sejmih in mednarodnih konferencah Zaposleni se udeležujejo različnih sejmov in konferenc, kjer se predstavlja materiale, izdelke, opremo ali postopke, ki bi jih lahko uporabili v našem podjetju. Zaradi hitrega razvoja tehnologije je na takšnih predstavitvah pogosto kaj novega, kar bi lahko izboljšalo ali poenostavilo postopke v našem podjetju. Teh sejmov in konferenc se udeležujemo tako v Sloveniji kot v tujini. 4 2.4. Sledenje strokovne literature Poleg pridobivanja novega znanja o tehnologiji na konferencah in sejmih, pridobivamo novo znanje tudi iz strokovne literature, ki je na voljo v zvezi z materiali in s postopki, ki jih izvajamo ali bi jih lahko izvajali v podjetju. Iz strokovne literature dopolnjujemo znanje o materialih, proizvodnih postopkih in postopkih organizacije podjetja. 2.5. Razvoj tehnologij in materialov Na podlagi novo pridobljenega znanja iz strokovne literature, s sejmov in konferenc se trudimo razvijati nove izdelke ter tehnologije litja, stiskanja, termičnih obdelav, brušenja, injekcijskega brizganja in montaže magnetnih sistemov. Poleg tega razvijamo tudi nove materiale in tako povečujemo svojo ponudbo za kupce. V razvoj materialov vključujemo študente, ki imajo možnost gradnje kariere na specifičnem področju magnetnih materialov. 2.6. Sledenje potreb kupcev Pridobivamo informacije o tem, za kakšen namen kupci potrebujejo naše izdelke in jim eventuelno predlagamo tudi ekonomsko upravičene spremembe na izdelku ali alternative, če menimo, da jim lahko ponudimo drug produkt ali material, ki bo za načrtovano uporabo bolj ustrezen. Vzpostavili smo tudi sistem zagotavljanja kakovosti po zahtevah najzahtevnejših kupcev iz avtomobilske in železniške industrije. 2.7. Analiza stroškov, reklamacij in neskladnosti Na dobiček pri poslovanju pomembno vplivajo tudi stroški. Te v podjetju stalno spremljamo in analiziramo. Na podlagi podatkov poiščemo tiste stroške, ki jih lahko z določenimi posegi znižamo. Včasih gre za proizvodne procese, ki jih poskušamo čim bolj avtomatizirati in s tem zmanjšati možnost za napake, povečati hitrost izvajanja, zaposlene pa naučimo optimalnih potekov in dela z avtomatiziranimi sistemi. Izvajamo tudi spremembe postopkov, da lahko določene operacije izvajamo z nižjimi stroški. Kljub vzpostavljenem sistemu za zagotavljanje kakovosti, se veliko naučimo tudi iz morebitnih reklamacij kupcev. V primeru kakršnihkoli neskladnosti se posvetujemo v multidisciplinarnih skupinah in ugotavljamo ključne vzroke ter izvedemo ustrezne korektivne in preventivne ukrepe. Le-ti zelo pogosto vključujejo tudi dodatno usposabljanje osebja v zvezi s spremembami. 2.8. Lasten sistem za zajemanje podatkov V podjetju imamo vzpostavljen proces upravljanja znanja skladno z zahtevami železniške industrije. Ključen del predstavlja ustrezna elektronska baza zapisov v zvezi s poslovnimi procesi, projekti ter drugimi pomembnimi informacijami. V podjetju imamo tudi lasten sistem za beleženje podatkov iz proizvodnih operacij. Na strežniku imamo tako shranjenih ogromno podatkov o tehnoloških procesih, na podlagi katerih s številnimi analizami pridobivamo informacije, na podlagi pridobljenih informacij pa novo znanje in izkušnje. Podatke iz teh analiz npr. uporabljamo za zelo realne izračune 5 produktivnosti določenih strojev, skupin strojev ali oddelkov, na podlagi katerih lahko optimiramo procese. 2.9. Zunanji sodelavci in partnerska podjetja Včasih dodatne informacije, nasvete in predloge za rešitve problemov iščemo tudi pri podjetjih, s katerimi sodelujemo, ali pa se dobro poznamo. Veliko informacij prejmemo tudi preko interneta ter e-pošte potencialnih partnerjev. 3. Deljenje znanja Pridobljeno znanje ima za podjetje majhno vrednost, če ni na voljo vsem v podjetju, ki bi lahko imeli korist od njega. Včasih je več ljudi v podjetjih delalo na isti operaciji, zato je vedno obstajalo več ljudi, ki so lahko na novo zaposlenega naučili njegovih nalog. Sedaj so takšne naloge večinoma avtomatizirane, zaposleni postajajo specialisti, uvajalni časi pa čedalje daljši. Vsak zaposleni ima svojo glavno nalogo, za katero se priuči preko daljšega časovnega obdobja, po fazi uvajanja pa postane v podjetju nepogrešljiv, če podjetje zanj nima nadomestila. Prav tako podjetje potrebuje nekoga, ki lahko začasno nadomešča vsakega zaposlenega, če ta na primer zboli ali gre na dopust. Magneti so visokotehnološko podjetje, kjer je ključnih več faz prenosa znanja: iz faze raziskav v razvoj tehnološkega procesa in kasneje v serijsko proizvodnjo. Ključno vlogo pri razvijanju in ohranjanju znanja v zvezi s proizvodnimi procesi zato igrajo tehnologi, ki tudi usposabljajo vodje proizvodnih oddelkov in izvajajo specifična zahtevnejša izobraževanja proizvodnih delavcev. 3.1. Vrste prenosa znanja Prenos znanja z delavca na vodjo Prenos znanja z delavca na vodjo se izvaja, ko delavec sam na operaciji opazi možnost za izboljšavo procesa. Takrat odda predlog za inovacijo ali izboljšavo, za katero je tudi nagrajen skladno z inovacijskim pravilnikom. Prenos znanja z vodje na delavca Ta prenos znanja se izvaja, ko vodja pridobi neko novo znanje. Tega dobi za proizvodne procese od tehnologa, za ostale pa na raznih izobraževanjih, sejmih, konferencah, ali pa iz strokovne literature. Namen tega prenosa znanja je, da se delavcu bolje predstavi procese, ki se izvajajo in omogoči bolj uspešno ali učinkovito opravljanje dela. Dobro usposobljen delavec je tudi sposoben kasneje dajati predloge za izboljšave in je motiviran za doseganje ali celo preseganje zastavljenih ciljev. Usposabljanje režije za proizvodno delo Režijski delavci morajo poznati materiale, izdelke in proizvodne procese. Včasih izobraževanja vodi drug režijski delavec, ki delo dobro pozna, včasih pa tudi izkušeni proizvodni delavci. Režijske delavce smo v času krize naučili tudi opravljanja nekaterih proizvodnih operacij. Usposabljanje režije za drugo režijsko delo Režijski delavci imajo večinoma svoje naloge, pri opravljanju katerih so zelo dobri. Operacije sodelavcev delno poznajo, vendar vseeno zahtevamo, da vsak režijski delavec zadovoljivo 6 pozna operacije, ki so povezane z njegovim delom. Izvajamo usposabljanja znotraj oddelkov za npr. potrebe nadomeščanja kot tudi usposabljanje na medoddelčnih povezavah. Za celotno podjetje so izdelane matrike polivalentnosti. V vsakem oddelku obstaja seznam procesov oz. operacij ter zaposlenih, iz katerega je razvidno, do katere stopnje posameznik procese obvlada, se zanje usposablja, ali pa je usposabljanje planirano. Usposabljanje proizvodnih delavcev za režijske operacije Včasih za manj zahtevna režijska dela, za katera ni potrebno zelo širokega znanja uporabimo tudi proizvodne delavce. Ti si znanje o režijskih operacijah dobijo preko uvajanja s strani režijskega delavca, ki to delo navadno opravlja. Menjava operacij pri proizvodnih delavcih Določeni proizvodni delavci si ne želijo vedno opravljati iste operacije, zato jim omogočamo, da se občasno zamenjajo na delovnih mestih in s tem naučijo še kaj novega. Takšni delavci so za podjetje zelo pomembni, saj nam dajejo večjo fleksibilnost in izboljšano odzivnost na spremembe. 3.2. Načini prenosa znanja 3.2.1. Usposabljanje prek razpisov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Podjetje prenaša svoja znanja tudi s sodelovanjem na javnem povabilu Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje s programom »Usposabljanje na delovnem mestu 2015«. Usposabljanje na delovnem mestu je vključitev brezposelne osebe v delovni proces delodajalca, v okviru katerega oseba pod strokovnim vodstvom mentorja opravlja naloge, določene v izbranem programu usposabljanja, z namenom pridobiti znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje na določenem delovnem mestu. Izbranemu kandidatu dodelimo mentorja in nadomestnega mentorja, katera prenašata znanje na kandidata. V podjetju imamo navado, da v kolikor se kandidat izkaže kot primeren, ga po končanem usposabljanju zaposlimo in razvijamo njegovo znanje še naprej. 3.2.2. Izobraževanja v podjetju in predstavitev procesov Vsi režijski delavci naj bi poznali kaj in kako v podjetju delamo, zato imamo zanje pogosta formalno vodena in dokumentirana seznanjanja o proizvodnih procesih, sistemih vodenja in ev. spremembah ter izboljšavah. 3.2.3. Poznavanje funkcije in pomembnih karakteristik izdelka Pomembno je, da prodajno osebje, tehnologi, kontrolorji, vodje in tudi delavci na operacijah poznajo funkcijo in pomembne karakteristike izdelkov. Na ta način pravilno razumejo lastni model skladnosti in preprečujejo nepotrebne stroške. 3.2.4. Predstavitev predhodnih operacij v postopku Ker želimo, da zaposleni razumejo, kako nastane končni izdelek, ki ga delajo, jim predstavimo tudi predhodne faze izdelave. Tako lahko lažje prepoznavajo vzroke, razumejo anomalije pri izdelanih kosih in ustrezno ukrepajo. Če zaposleni opazi, da je izdelek sumljiv že ko pride na njegovo operacijo, lahko hitro opozori delavca na prejšnji fazi in tako zmanjša izmet. 3.2.5. Prerazporeditev na drugo delovno mesto Proizvodne delavce, ki imajo željo po tem, da bi osvojili še kakšno dodatno znanje občasno med sabo zamenjamo na delovnih operacijah. Takrat imajo priložnost, da se naučijo 7 dodatnega dela in lahko sodelavce menjajo v času njihove odsotnosti (bolniška, dopust...). Te prerazporeditve najpogosteje izvajamo v času manjših naročil, saj nočemo, da nižja produktivnost delavcev, ki se še učijo, vpliva na izpolnitev potrjenih rokov. 3.2.6. Uvajanje režije Tudi režijski delavci morajo poznati postopke, ki jih bodo morda le včasih opravljali. V podjetju skrbimo, da je vedno vsaj nekaj zaposlenih, ki znajo izvesti vsako od operacij in s tem omogočajo, da se vse delo opravljeno tudi v časih, ko ne gre vse po planih. Pred časom smo imeli tudi uvajanje režije za določene lažje proizvodne operacije, vendar se proizvodnega dela režija ne opravlja več. 3.2.7. Pospeševanje nenehnih izboljšav in nagrajevanje zaposlenih Zaposleni, ki določeno operacijo izvajajo dalj časa lažje najdejo možnosti za izboljšavo kot nekdo, ki to delo pozna le približno. Delavce, ki možnosti za izboljšavo najdejo in oddajo predlog za izboljšavo, v podjetju nagradimo in s tem spodbujamo, da se delavci sami trudijo izboljšati procese in potencialno tudi poslovanje samega podjetja. 4. Primer iz prakse 4.1. Uvajanje sistema za beleženje proizvodnje Po oddanih nekaj predlogih za izboljšavo naprave, na kateri sem delal v proizvodnji, je takratni vodja proizvodnje prepoznal moj potencial in mi dal novo zadolžitev. Takrat smo v podjetje začeli uvajati nov sistem za beleženje proizvodnje. Namen programa je bil zajem podatkov, ki jih delavci vnašajo ročno za razne analize in avtomatizacije nekaterih režijskih opravil. V začetni fazi uvajanja sistema smo imeli številne probleme z nepravilnim delovanjem sistema. Moja naloga je bila testirati program in razvijalca programske opreme obveščati o napakah. Čez nekaj časa je bil program razvit do te mere, da smo ga vpeljali v proizvodnjo. Zaposlenim smo predstavili namen programa in njegovo delovanje, ter jih naučili postopkov za delo z njim. Program se je in se še kar stalno spreminja in nadgrajuje. O spremembah obveščamo vodje oddelkov, ti pa naprej svoje podrejene. V primeru večje spremembe sistema izvedemo skupno izobraževanje za proizvodne delavce, da jim predstavimo spremembe sistema in nove funkcionalnosti. 4.2. Iskanje napak v sistemu in uporaba podatkov za podporo proizvodnji Kmalu po vpeljavi sistema v proizvodnjo smo ugotovili, da prihaja do številnih napak pri vnosih, ki so »pokvarile« rezultate analiz, ki jih je program ponujal v začetni fazi razvoja. Razloge za napake je bilo takrat iz programa zelo težko najti, postopek pa je bil dolgotrajen, zato smo v okviru moje diplomske naloge razvili program, ki je omogočal številne preglede, ki so zelo poenostavili delo vodjem, sploh pri iskanju informacij o izdelanih količinah ali delu, opravljenem s strani katerega od zaposlenih. Program je tudi opozarjal na napake delavcev. Včasih je šlo le napako pri vnosu, včasih pa tudi za specifike dela na določenih operacijah, kjer je delo dovolj drugačno od ostalih operacij, da zahteva drugačen način vnašanja. Vzroke za napačne vnose smo postopoma odpravljali, možnost napačnega vnosa s strani zaposlenih pa omejujemo z različnimi preverjanji vnosov v programu. Podatki iz sistema za beleženje proizvodnje so sedaj že dovolj kvalitetni, da jih lahko uporabljamo za zelo realne izračune produktivnosti določenih strojev, skupin strojev ali oddelkov, na podlagi teh podatkov optimiramo proizvodnjo. 8 4.3. Uporaba sistema za beleženje proizvodnje za simulacijo znižanja konične moči Ker smo v podjetju zaradi zelo velikih naročil prisiljeni hkrati uporabljati večino agregatov obstaja tveganje, da presežemo zakupljeno konično moč za električno energijo. Strošek zakupa je sorazmeren z zakupljeno konično močjo, za njen preseg pa nam lahko dobavitelj električne energije zaračuna kazen. Maksimalno konično moč nam omejuje tudi lastna transformatorska postaja. Podjetje si prizadeva za nižjo konično moč tudi skladno s cilji zmanjševanja negativnih učinkov na okolje. Zanimalo nas je, ali je možno proizvodnjo reorganizirati na ta način, da bomo dosegali nižjo konično moč ob hkrati še sprejemljivih stroških dela. V okviru moje magistrske naloge smo izdelali program, ki omogoča simulacije dosega konične moči. Za izdelavo programa smo morali izvesti naslednje aktivnosti: 1. Najprej smo zbrali podatke o priključni moči strojev v podjetju. Podatke za nekatere stroje smo dobili iz tehnične dokumentacije, za druge smo jih prebrali s tablic na strojih, za ostale pa smo bili prisiljeni oceniti njihovo priključno moč s pomočjo vgrajenih merilnikov toka in napetosti. 2. Da smo lahko videli, kako se spreminja moč največjim porabnikom v podjetju, smo morali posneti časovne poteke njihovih moči. Ti posnetki so nam tudi omogočali oceniti povprečno moč, ki jo razvita aplikacija uporablja za izračune. 3. Pridobiti smo morali tudi podatke o izmerjeni konični moči za preteklo obdobje. Na podlagi teh podatkov smo lahko podrobno pripravili algoritem za izračun moči. 4. Pridobili smo tudi podatke o izvajanih operacijah in uporabljenih strojih v izbranem obdobju. Te s pomočjo shranjene procedure pridobimo iz SQL-strežnika, kamor se shranijo s pomočjo sistema za beleženje proizvodnje. 5. Nato smo razvili aplikacijo, s pomočjo katere smo analizirali vse prej pridobljene podatke in izvajali simulacije tako dolgo, da smo imeli dovolj informacij za pripravo algoritma. 6. Na podlagi prej pridobljenih informacij smo določili empirične korekcijske faktorje za povprečno moč po skupinah porabnikov na osnovi podatkov iz preteklega obdobja. Na podlagi teh korekcijskih faktorjev in konični moči smo izračunali povprečno moč. 7. Ker smo ugotovili, da korekcijski faktorji pomagajo oceniti povprečno moč le za nekatere stroje, smo moč izjemam ročno nastavili. 8. Ko smo opravili vseh zgoraj omenjenih sedem faz, smo lahko izvajali simulacije za izbrano obdobje iz preteklosti. Za izbrano obdobje v preteklosti se izvedejo izračuni večjega števila optimiranih variant z upoštevanjem robnih pogojev za že opravljene operacije. Grafično se predstavi časovni potek izmerjene konične moči v primerjavi z optimiranimi variantami. Izračuna se tudi sprememba stroškov dela. Po opravljenih simulacijah smo ugotovili, da je znižanje konične moči v podjetju možno na več načinov z različnimi pozitivnimi in negativnimi posledicami. V večini izvajanih simulacij so bili pozitivni vplivi večji od negativih. 5. Zaključek Pridobivanje in prenos znanja sta nujna za konkurenčno poslovanje podjetja. V Magnetih se poslužujemo mnogih različnih načinov za pridobivanje novega znanja, tega pa poskušamo deliti na vse zaposlene, ki jim to znanje lahko koristi. Tudi za deljenje znanja uporabljamo vse možne prenose med delavci in režijo. Znanje se nam v podjetju zdi tako pomembno, da smo 9 uvedli sistem, ki nam na podlagi vnesenih podatkov omogoča številne analize, široko na novo pridobljeno znanje in mnoge možnosti za izboljšave. Predstavitev avtorja Andrej Koplan, dipl. org. inf., je v podjetju Magneti Ljubljana d.d. začel delati že kot dijak. Na začetku se je ukvarjal z meritvami, kasneje pa začasno prevzel delo na enem od strojev, na katerem je predlagal mnoge izboljšave, ki so prinesle občutno optimizacijo delovanja stroja in nižjo porabo materiala. Ker se je izkazal kot prizadeven dijak in študent, željan novih znanj, mu je podjetje dodelilo kadrovsko štipendijo. Po uspešno zaključeni gimnaziji in Fakulteti za organizacijske vede, smer Organizacija in management informacijskih sistemov, študij nadaljuje na podiplomskem študiju z zagovorom magistrske naloge z naslovom Obvladovanje porabe električne energije v proizvodnji kovinskih trajnih magnetov. V sklopu študija na fakulteti se je udeleževal tudi tekmovanj iz študije primera, kjer so z ekipo dosegali zelo dobre rezultate. V podjetju Magneti Ljubljana d.d. trenutno dela kot študent in štipendist podjetja, večinoma pa se ukvarja z informacijsko podporo proizvodnih procesov. Andrej Koplan, dipl. org. inf., started working in Magneti Ljubljana d.d. when he was still in high school. At first he was doing some measurements, but later he temporarily took over the work at one of the machines. He suggested multiple optimizations, which resulted in significant optimization of the performance of the machine and lower material consumption. He was awarded with a scholarship because he proved to be a diligent student, eager to gain new knowledge. After he finished his study in the high school and the Faculty of Organizational Sciences, programme Organization and Management of Information systems, he started with the postgraduate study. The title of his master's thesis is Peak-power management in permanent metallic magnet production. During the study at the faculty he also attended multiple case study competitions, where his team achieved very good results. He currently still works as a student and scholarship holder in Magneti Ljubljana d.d., where he spends most of his time for information support for production processes. 10
© Copyright 2024