Delovni čas v šolstvu - Normativni okvir in ugotovitve
Delovni čas v šolstvu - Normativni okvir in ugotovitve Inšpektorata RS za delo - Portorož, 2. 2. 2015 Rok Pihler Višji svetovalec pri Inšpektoratu RS za delo Nekateri vidiki urejanja delovnega časa Na strani delavca: - vpliv na počutje in zdravje delavca - možnost usklajevanja poklicnega in družinskega življenja - prejemki delavca Na strani delodajalca: - možnost delodajalca, da organizira delovni proces - stroški delodajalca - dolžnosti delodajalca do nadz. institucij (javni interes) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa "delovni čas" pomeni vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso; "čas počitka" pomeni vsak čas, ki ni delovni čas; Kaj se šteje v delovni čas? (142. člen ZDR-1) Delovni čas je: - efektivni delovni čas, - čas odmora po 154. členu tega zakona in - čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas Je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti dela. Čas odmora med delovnim časom (čas odmora po 154. členu ZDR-1) Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom ZDR-1, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. Odmor med delovnim časom v KPVIZ Delavci imajo skladno z 49. členom KPVIZ pravico do dnevnega 30 minutnega odmora. Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda. Čas upravičenih odsotnosti z dela (Z, KP, SA) - izraba letnega dopusta, - plačano odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (npr. zaradi lastne poroke), - odsotnost z dela zaradi praznovanja, - odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov (vključno z odsotnostjo zaradi darovanja krvi), - odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, - odsotnost z dela zaradi izobraževanja, - odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta (186. člen ZDR-1, glej tudi ZSDP-1), - odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka, - odsotnost zaradi odmora za dojenje med delovnim časom (188. člen ZDR-1), - odsotnost, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca (nadomestilo po prvem odstavku 137. členu ZDR-1), - ko ni možno opravljati dela zaradi višje sile (nadomestilo po šestem odstavku 137. člena ZDR-1), - če delodajalec delavcu prepove opravljati delo v postopku odpovedi. Čas upravičenih odsotnosti z dela (Z, KP, SA) - tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje, - dva dni za poroko otroka, - en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast), - ... Odmor za dojenje med delovnim časom Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust (ZSDP-1). Polni delovni čas (143. člen ZDR-1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden. Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur na teden. KPVIZ (44. člen) Polni delovni čas je 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi s krajšim DČ Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom, je obv. sest. PoZ). Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona, pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu s petim odstavkom 131. člena tega zakona. Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom. Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145. člena tega zakona. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. Delavec se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela (te obveznosti delodajalca in delavca so sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom). Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo. Možnost opravljanja dela pri več delodajalcih po 109(8) in 109(9) ZOFVI Če nerazporejenega strokovnega delavca ni mogoče zaposliti za polni delovni čas v posameznem vrtcu oziroma šoli, lahko svojo delovno oziroma učno obvezo dopolnjuje v več vrtcih oziroma šolah, delovno razmerje pa praviloma sklene v vrtcu ali šoli, kjer ima večji obseg dela. Strokovni delavec ter vrtci oziroma šole, se pri tem morajo sporazumeti o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Sporazum iz prejšnjega stavka, ki mora obsegati tudi vse ostale sestavine, ki so potrebne za uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti, je sestavni del pogodbe o zaposlitvi. Dopolnilno delo Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojnoizobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna sestavina takšne pogodbe o zaposlitvi. Delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dopolnilnega dela, ta pogodba preneha veljati v skladu s tem zakonom, po poteku dogovorjenega časa, ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Krajši delovni čas v posebnih primerih Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Tak delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno (pravica do celotnega regresa za LD!). Pogodba o delu Splošno pravilo iz 13(2) ZDR-1: Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. (ta določa, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca), v povezavi z 22. (pogoji) oziroma 54. (PoZ za DČ) členom tega zakona, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. 109.a ZOFVI (pogodba o delu) Za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti lahko šola oziroma vrtec sklene pogodbo o delu (podjem) pod pogoji določenimi z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Pogodba o delu se lahko sklene le z delavcem, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Takšna pogodba o delu se lahko sklene največ v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene tedenske učne obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v šolskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju vzgoje in izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu predložiti soglasje delodajalca. ZOFVI posebej določa še, da oseba, ki sklene takšno pogodbo o delu, na podlagi te pogodbe ne pridobi pravic iz delovnega razmerja. Razporejanje delovnega časa Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. (določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi – glede tega vprašanja se stranki sicer lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca) Letni razpored delovnega časa Delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta (to lahko traja tudi npr. od 1. 9. do 31. 8.) določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu. (Ne)enakomerna razporeditev Delovni čas je lahko pri posameznem delodajalcu razporejen enakomerno ali neenakomerno. Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Začasna prerazporeditev Pomeni spremembo vnaprej določene razporeditve delovnega časa. Do začasne prerazporeditve delovnega časa privedejo okoliščine, ki v času določitve letnega razporeda delovnega časa niso bile poznane oz. so nastopile naknadno. O začasni prerazporeditvi delovnega časa mora delodajalec delavce pisno obvestiti najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način. Omejitve v zvezi z razporejanjem delovnega časa (1) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden (148(6) ZDR-1). Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni čas po 148(6) ZDR-1 kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Omejitve v zvezi z razporejanjem delovnega časa (2) Določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa. Še o razporejanju … Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Če sindikat oziroma svet delavcev ali delavski zaupnik pri delodajalcu tako zahteva, ga mora delodajalec enkrat letno obvestiti o izrabi delovnega časa, upoštevaje letni razpored delovnega časa, o opravljanju nadurnega dela oziroma o začasni prerazporeditvi delovnega časa (nova določbo ZDR-1). Obseg vzgojno-izobraževalnega dela po ZOFVI ZOFVI v 119. členu ureja obseg vzgojnoizobraževalnega dela. Delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol (v nadaljnjem besedilu: učna obveznost), pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Priprava na pouk Priprava na pouk obsega: - sprotno vsebinsko in metodično pripravo, - pripravo didaktičnih pripomočkov. Drugo delo Drugo delo pa obsega: - sodelovanje s starši, - sodelovanje v strokovnih organih šole, - opravljanje nalog razrednika, - organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, - zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, - mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, - mentorstvo pripravnikom, - urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd., - organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki, - pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in - opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. Osnovna in glasbena šola (delovna in učna obveznost po ZOFVI) V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost učitelja največ 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur. Podrobneje je učna obveznost določena v podzakonskih aktih: - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole - Odredba o standardih in normativih v izobraževanju odraslih Povečanje in zmanjšanje učne obveznosti (124. čl. ZOFVI) Če v okviru z zakonom določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizirati pouka v skladu s predmetnikom, lahko ravnatelj učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno obveznost za toliko ur, kot je določeno za posamezni predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur, oziroma določi zmanjšanje tedenske učne obveznosti, vendar ne več kot za tri ure. Zmanjšanje učne obveznosti po 62(1) KPVIZ Vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s 30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za 2 uri (delavec oziroma delavka prejema plačo za polni delovni čas). Delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo, 144. člen ZDR-1 Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo: - v primerih izjemoma povečanega obsega dela, - če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, - če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, - če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, - v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Način odrejanja nadurnega dela Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. Kdo (v imenu delodajalca) odredi nadurno delo? Če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali podružnica tuje družbe ali druge organizacije, nastopa v imenu delodajalca skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. ZOFVI v 49. členu določa, da je pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole ravnatelj, ter da med naloge ravnatelja med drugim sodi tudi zastopanje in predstavljanje vrtca oziroma šole; ravnatelj je tudi odgovoren za zakonitost dela (18. alineja prvega odstavka 49. člena ZOFVI). Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole. V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko imenuje pomočnik ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Obseg nadurnega dela Nadurno delo lahko traja - največ 8 ur na teden, - največ 20 ur na mesec in - največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve 170 ur, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče (145. člen ZDR-1) Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. Sprememba dela zaradi naravnih ali drugih nesreč (169. čl. ZDR-1) V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. KPVIZ, 35. čl. Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru višje sile, reševanja človeških življenj in zdravja, nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare naprav. Delavec prejme v primerih razporeditve po prejšnjem odstavku enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša. Prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa (146(1) ZDR-1) Nadurno delo po 144. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. Absolutna prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu ZDR-1 (146(2) ZDR-1) - delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka, - delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, - delavec, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, - delavec, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena ZDR-1, - delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi. Prepoved, vendar možno s (pisnim) soglasjem delavca (146(2) ZDR-1) - delavec, ki neguje otroka, starega do treh let, - eden od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, - starejši delavec (delavec ali delavka, starejša od 55 let). Še v zvezi z nadurnim delom … - Določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa (osmi odstavek 148. člena ZDR-1) - glede na vsebino prvega odstavka 146. člena ZDR-1 je s tem mišljen predvsem drugi odstavek 146. člena ZDR-1. - Kot je določeno v šestem odstavku 65. člena ZDR-1, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145. člena tega zakona. Odmori in počitki - odmor med delovnim časom - počitek med zaporednima delovnima dnevoma - tedenski počitek Odmor med delovnim časom - med dnevnim delom (polni delovni čas) – 30 minut - delavec, ki dela krajši delovni čas, a najmanj 4 ure na dan v sorazmerju s časom, prebitim na delu - v primeru neen. razpored. ali zač. prerazpored. DČ se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega DČ - šele po 1 uri dela in najkasneje 1 uro pred koncem - tudi po KPVIZ pravica do dnevnega 30 minutnega odmora, ki se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Počitek med zaporednima delovnima dnevoma Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur. Tedenski počitek Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. Iz določb o počitku med zaporednima delovnima dnevoma in o tedenskem počitku sledi, da ima delavec tedensko pravico do počitka, ki skupaj traja 36 ur oziroma 35 ur v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa. Evidence na področju dela Evidence na področju dela predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, ZEPDSV). Skladno s 7. členom ZEPDSV vodijo delodajalci naslednje evidence: - evidenco o zaposlenih delavcih, - evidenco o stroških dela, - evidenco o izrabi delovnega časa, - evidenco o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu in - evidence s področja varnosti in zdravja pri delu. V 12. členu ZEPDSV je določeno, da delodajalci vodijo naslednje evidence v skladu s tem zakonom: - evidenco o zaposlenih delavcih, - evidenco o stroških dela, - evidenco o izrabi delovnega časa, - evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Te evidence delodajalci vodijo za namene uveljavljanja pravic iz sistema socialnega zavarovanja in socialnega varstva, za namen zagotavljanja statističnega spremljanja ter za potrebe inšpekcijskega nadzora (prvi odstavek 7. člena ZEPDSV). Delavec po ZEPDSV Delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: delavec) je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja (sem torej sodijo tudi osebe, ki delajo kot volonterski pripravniki – možno po ZOFVI, na podlagi napotnice študentskega servisa ali na podlagi kakšne od civilnih pogodb - npr. pogodbe o delu po ZOFVI). Evidenca o izrabi delovnega časa (18. člen ZEPDSV) Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke: - podatke o številu ur, - skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, - opravljene ure v času nadurnega dela, - neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, - neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila, - neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače, - število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa. Vodenje evidence o izrabi delovnega časa (19. člen ZEPDSV) Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa, se hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo je delodajalec dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa. Ob prenehanju dejavnosti delodajalca prevzame arhiv podatkov o izrabi delovnega časa pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, prevzame arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije. Tudi za delodajalce v dejavnosti izobraževanja … ZOFVI, področna zakonodaja in KPVIZ evidence o izrabi delovnega časa posebej ne urejajo. Izjeme od uporabe ne določa sam ZEPDSV, delodajalci po ZEPDSV pa so tudi javni zavodi. 107. člena ZOFVI: delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v vrtcu oziroma šoli se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, če s tem zakonom ni drugače določeno. Nadzor IRSD v zvezi z delovnim časom: - ali je delovni čas določen skladno z zakonom, - ali je delodajalec sprejel letni razpored delovnega časa, - ali razporeja delovni čas oziroma ga začasno prerazporeja v skladu z zakonom, - ali pri neenakomerni razporeditvi oziroma začasni prerazporeditvi spoštuje časovne omejitve delovnega časa (56 ur na teden) oziroma ga izravnava v predpisanem referenčnem obdobju (do 6 oz. do 12. mesecev), - ali odreja nadurno delo v skladu z zakonom, - ali spoštuje časovne omejitve nadurnega dela, - ali spoštuje prepoved odrejanja nadurnega dela oziroma dela preko polnega delovnega časa po 146. členu ZDR-1, - ali spoštuje prepoved neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa v primeru varovanih kategorij delavcev iz 146. člena ZDR-1, - ali delavcem zagotavlja odmor med delovnim časom, - ali delavkam, ki dojijo otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, zagotavlja odmor za dojenje, - ali delavcem zagotavlja dnevni in tedenski počitek … - Pa tudi: ali vodi evidenco o izrabi delovnega časa. Delovni čas ter varnost in zdravje pri delu Izvajanje določb v zvezi z delovnim časom nadziramo tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu. Kratkoročno prekomerne obremenitve lahko vplivajo na počutje delavcev, razdražljivost, težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, … Dolgoročno pa lahko preobremenitve delavcev vodijo v njihovo izčrpavanje, zaradi česar se povečajo možnosti za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Inšpektorat RS za delo delovnega časa ne nadzira iz vsebinskega vidika, torej ne nadzira, kako je delo delavcev notranje razdeljeno na učno obveznost in na preostale delovne obveznosti (priprava na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov itd.) Ugotovitve IRSD za leto 2012 V letu 2012 smo na Inšpektoratu RS za delo v okviru Inšpekcije nadzora delovnih razmerij pri skupno 6.444 subjektih skupaj opravili 9.027 inšpekcijskih pregledov ter ugotovili 8.323 kršitev delovnopravne zakonodaje. Kar zadeva delovni čas, odmore in počitke, smo zabeležili skupno 676 kršitev, ob tem pa so inšpektorji ugotovili tudi 1.250 kršitev ZEPDSV. V letu 2012 so bile ugotovljene 4 kršitve ZOFVI. V dejavnosti izobraževanja je bilo pri 190 subjektih nadzora opravljenih skupno 246 pregledov ter ugotovljenih 92 kršitev delovnopravnih predpisov. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v zvezi z institutom pogodbe o zaposlitvi, in sicer 45. Sledile so kršitve v zvezi s plačilom za delo (18) in kršitve ZEPDSV (13). V zvezi z delovnim časom, odmori in počitki so inšpektorji ugotovili vsega 5 kršitev. Ugotovitve IRSD za leto 2013 V letu 2013 smo v okviru Inšpekcije nadzora delovnih razmerij pri 7.364 subjektih opravili 10.958 inšpekcijskih pregledov ter ugotovili 9.762 kršitev delovnopravne zakonodaje. Kar zadeva delovni čas, odmore in počitke, smo zabeležili skupno 797 kršitev. Inšpektorji so ugotovili tudi 1.688 kršitev ZEPDSV. Kršitev ZOFVI v letu 2013 nismo zabeležili. V dejavnosti izobraževanja je bilo pri 192 subjektih nadzora opravljenih skupno 257 pregledov ter ugotovljenih 114 kršitev predpisov s področja delovnega prava. Največ kršitev (55) je bilo ugotovljenih v zvezi z institutom pogodbe o zaposlitvi. Sledile so kršitve ZEPDSV (19) in kršitve v zvezi s plačilom za delo (13). V zvezi z delovnim časom, odmori in počitki so inšpektorji, enako kot leto poprej, ugotovili 5 kršitev. Ugotovitve IRSD za leto 2014 V letu 2014 so inšpektorji Inšpekcije nadzora delovnih razmerij pri 6.462* subjektih nadzora opravili skupno 9.759 inšpekcijskih pregledov ter ugotovili kar 10.802 kršitvi delovnopravne zakonodaje. Kar zadeva delovni čas, odmore in počitke, so inšpektorji ugotovili 930 kršitev. Inšpektorji so ugotovili tudi 1.796 kršitev ZEPDSV. Inšpektorji za delo so v letu 2014 zabeležili 2 kršitvi ZOFVI. V dejavnosti izobraževanja so inšpektorji pri 269* subjektih nadzora opravili skupno 355 pregledov ter ugotovili 224 kršitev delovnopravnih predpisov (vpliv akcije nadzora na področju šolstva!). Največ kršitev (153) je bilo v letu 2014 ugotovljenih v zvezi z institutom pogodbe o zaposlitvi, tem so sledile kršitve ZEPDSV (24) in kršitve v zvezi s plačilom za delo (14). V zvezi z delovnim časom, odmori in počitki so inšpektorji v tem letu ugotovili skupno 10 kršitev. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje na področju šolstva (oktober 2014) - ali delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas? - če jih sklepajo, ali so za to podani zakoniti razlogi? - ali delodajalci upoštevajo časovne omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas? - ali pri morebitnih nezakonito sklenjenih pogodbah o zaposlitvi za določen čas upoštevajo posledice iz 56. člena ZDR-1? - ali osebe, s katerimi delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi, izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela? - ali delodajalci iskalce zaposlitve postavljajo v neenakopraven položaj? - ali delodajalci zagotavljajo varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, ter ali delavce obveščajo o ukrepih? Kateri delodajalci so bili zajeti? V okviru akcije nadzora so inšpektorji za delo preverjali spoštovanje delovnopravnih predpisov v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah. Ugotovitve akcije nadzora Opravljenih je bilo 110 pregledov in ugotovljenih 138 kršitev ter izrečenih 63 ukrepov. Najpogostejše kršitve (vse iz poglavja ZDR-1 o PoZ!): - 66 kršitev v zvezi z razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (54. člen ZDR-1), - 13 kršitev v zvezi s posledicami nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas (56. člen ZDR-1), - 6 kršitev v zvezi z omejitvijo sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas (55. člen ZDR-1), - 10 kršitev v zvezi s sprejetjem ustreznih ukrepov za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu, - 6 kršitev v zvezi z obveščanjem delavcev o sprejetih ukrepih, - 14 kršitev 22. člena ZDR-1 (pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi). Splošne ugotovitve na področju izobraževanja 1) Relativno malo kršitev na število opravljenih pregledov. 2) Pretežni del kršitev se nanaša na institut pogodbe o zaposlitvi (PoZ za DČ, pogoji za sklenitev PoZ, objava prostega DM, …). 3) V zvezi z izvajanjem določb o delovnem času, odmorih in počitkih ni posebnih težav (z vidika pristojnosti IRSD!). Kršitve na področju izobraževanja (2012 – 2014) 8% 2% 5% 3% Pogodba o zaposlitvi ZEPDSV plačilo za delo 10% delovni čas, odmori in počitki Zaposlovanje na črno 59% ZUTD Ostalo 13% Uporabljeni viri • Informacijski sistem Inšpektorata RS za delo (statistični podatki). • ZAKON o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem / [avtorji [komentarja] Irena Bečan … [et. al.]; redaktorji Darja Senčur Peček, Nataša Belopavlovič, Miran Kalčič]. – 1. natis. – Ljubljana : GV Založba, 2008. • Pravni viri dostopni na URL: http://www.pisrs.si. Hvala za pozornost!
© Copyright 2024