1. No category

Pomurca meseca aprila
Pitna voda in odpadne vode
Izbrali ste Mihaelo
Flisar in Boruta
Cvetkoviča
Gospodinjstvom
grozijo visoke cene
Glasovnica za majske predloge
Opazen skok cen pri odvajanju
in čiščenju odpadnih vod
po desetletni zamrznitvi
Stran 7
Stran 2
13. junija 2015
V ZAGREB
Organizatorka potovanja je
turistična agencija PÜTRA.
Vozovnice po 59 € prodajamo
v naročniški službi Vestnika.
21. maja 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 21, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
35. Maraton treh src
V premislek
Pomurci zmagali trikrat
Vsega
preveč
Nana Rituper Rodež
Zmagoslavje Dejana Preindla, Katje Baša in Katje Vrdjuka – Sodelovalo 6000 tekačev in 2200 pohodnikov
V
majskih dneh pa res ne more
nihče reči, da se pri nas nič ne
dogaja. Kraji in ulice mest so
bili v minulih dneh in bodo v prihodnjih dneh še bolj polni dogajanja in
povabil na zabave. Kaj vse se bo dogajalo ta konec tedna, je nemogoče našteti, ustanove odpirajo svoja vrata,
slavijo se obletnice, ljubiteljski kulturniki in tisti, ki ustvarjajo iz čistega veselja, na številnih dogodkih predstavljajo svojo ustvarjalnost.
V bistvu je ljubiteljska kultura pomemben steber naše kulture in nepogrešljiva na obrobju in v oddaljenih krajih te
sicer male države. Tudi zato je prav, da
se ta ustvarjalnost pokaže in da ljudem
predstavijo svojo zgodbo. Se pa ob taki
koncentraciji dogodkov marsikomu postavlja vprašanje, koliko ob vsem tem,
ko je vsega veliko in že preveč, sploh
lahko resnično vidimo, slišimo in doživimo, da nismo le mimoidoči.
Na 35. Maratonu treh src so prevladovali kenijski tekači. Na 42 kilometrov sta slavila Silas Kiprono Too (2:16:20) in
Jepkurui Biwot Gladys (2:40:14), na 21 kilometrov pa Abel Kibet Rop (1:04:03) in Hellen Jepkosgei Kimitai (1:16:16).
Najhitrejša Slovenca na 42 kilometrov sta bila Mitja Kosovelj (2:20:20) in Jasmina Jelovšek (3:18:11). Tek na 21 kilometrov
je štel za državni naslov. Prvaka sta postala Robert Kotnik (1:10:32) in Lea Einfalt (1:25:25). V teku na 5,5 kilometra je
zmagal Jan Brešan (16:33), med paraplegiki na 21 kilometrov pa Marko Sever (33:59). fotografija nataša juhnov
»Glede na to, da sem lansko leto prvič tekla na 10 kilometrov, je bilo letos
odlično. Vmes sem bila tudi poškodovana, tako da je doseženi čas kar dober.«
Veliko več izkušenj s teki na najkrajši razdalji ima Katja Vrdjuka, ki je
šestič slavila na 5,5 kilometra. »V Radencih se vedno dobro počutim. Zelo
rada se vračam v ta kraj, kjer sem za-
čela atletsko pot. Ob progi je bilo zares odlično vzdušje. Zadovoljna sem
z zmago, kljub soparnemu vremenu
sem dosegla tudi zadovoljiv čas.«
V Radencih je letos v vseh disciplinah teklo okoli 6000 tekačev iz rekordnih 27 držav. K temu je treba dodati
še 2220 pohodnikov, ki so se odpravili
na že 25. Pohod treh src.
Miha Šoštarič
Škoda je, da imamo v tako kratkem
času toliko prireditev, toliko odrov in
toliko zanimivega dogajanja hkrati.
Nekateri, seveda ne vsi, bodo po tem
potihnili v spanje, ulice mest in številni
kotički pa bodo razen ob posebnih priložnostih samevali. Maj ni edini mesec,
ko naj bi mesta s svojimi ulicami živela.
Mesta s svojimi kotički morajo dihati
vse ali vsaj večino dni v letu.
Naročnik
Za bralce Vestnika
15 % popusta ob nakupu
vseh dodatkov za GSM in tablice.
Akcija traja do 15. julija 2015 in velja samo v Comshopu Murska Sobota!
Popusti se ne seštevajo.
COMSHOP, d. o. o. , PE Murska Sobota,
v nakupovalnem središču Maximus,
Ulica Štefana Kovača 43, 9000 Murska Sobota, tel.: (01) 620 78 90
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
#
Nepreslišano
Preindl se je tokrat v Radencih veselil druge zmage. Najboljši je bil že
leta 2013. »Na začetku sem si določil
svoj tempo, v dobrih razmerah za tek
pa sem prišel do zmage. Proge sicer
nisem pretekel v 33 minutah, vendar
sem zadovoljen,« je bil Preindl vesel
zmage na svoj 37. rojstni dan.
Prvič je zmagovalno dvignila roke
v cilju radenskega teka Katja Baša.
Karikatura Anton Buzeti
Poleg kenijskih tekačev so z zadovoljstvom zapuščali prizorišče 35. Maratona treh src v Radencih tudi pomurski
tekači. Na največji tekaški prireditvi v
tem delu Evrope so pokazali odlično
pripravljenost Dejan Preindl (34:49)
in Katja Baša (42:04), ki sta slavila na
deset kilometrov, in Katja Vrdjuka
(20:56), ki je bila najhitrejša v teku na
5,5 kilometra.
Kajti v hektičnosti sodobnega časa,
ob službah, ki trajajo do poznega popoldneva, številnih družinskih obveznostih, otrocih in njihovih dejavnostih ali delu doma ljudem zmanjkuje
časa za aktivno družbeno življenje ali
obisk prireditev. Zmanjkuje nam časa
za tisto lepo, za tisto, kar oblikuje kakovostno življenje. Naša mesta in pokrajina pa ponujajo tudi mnoge odlične dogodke, a tudi zanje prevečkrat
zmanjka publike in pozornosti.
2
aktualno
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pitna voda in odpadne vode
Gospodinjstvom grozijo visoke cene
Opazen skok cen pri odvajanju in čiščenju odpadnih vod po desetletni zamrznitvi – Občine bodo morale prevzeti del stroškov
Občinski sveti so v fazi sprejemanja
pomembnih odločitev. Odločajo namreč o cenah pitne vode ter odvajanju in čiščenju odpadnih vod. To je le
en povezan del, podobno odločanje
jih čaka še za ravnanje s komunalnimi odpadki. Že od sprejetja Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja leta 2012,
ki je stopila v veljavo leta 2013, bi morala biti pravila določanja cen storitev jasna. V glavnem se je metodologija uveljavila pri oskrbi s pitno vodo.
Nekoliko drugače je pri odvajanju in
čiščenju odpadnih vod.
Pri tem so imeli izvajalci javnih
služb večinoma zavezane roke, saj
je več kot deset let veljala zamrznitev cen za opravljanje teh storitev. Na
določitev cen ni vplivala gradnja infrastrukture med zamrznitvijo. Tudi
v teh primerih so se morali držati cen
na primerljivih območjih. Občani, ki
jih oskrbuje s pitno vodo javno podjetje Vodovod Murska Sobota (hčerinska družba Komunale), po predloženem elaboratu o oblikovanju cene
storitve javne službe oskrbe s pitno
vodo na območju Občine Moravske
Toplice (elaborat) in obvestilu o spremembah cen oskrbe s pitno vodo, ki
so ga dobili in potrdili soboški svetniki, si lahko nove predlagane cene vodarine razlagajo različno. Tako je Vodovod prvega januarja 2013 predlagal
v potrditev 0,42 evra za kubični meter
vode, obračunana cena po uveljavitvi
uredbe v februarju 2013 pa je bila 0,35
evra za kubični meter vode. Predlagana cena oziroma že potrjena cena, ki
velja od prvega marca, pa je 0,43 evra
za kubični meter pitne vode. Cena je
poskočila za malo manj kot 23 odstotkov. Drži sicer razlaga v pojasnilu, da
je skok cene vodarine v primerjavi s
potrjeno ceno v januarju 2013 samo
5,9-odstoten. Toda s predlagano ceno
je bilo očitno nekaj narobe, če je ob
upoštevanju metodologije iz uredbe
padla s potrjenih 0,42 na samo 0,35
evra za kubični meter. Po svoje preseneča, da zaradi zvišanja cen občini ni bil poslan v obravnavo elaborat
o oblikovanju cen. Izhodišče za dvig
cene ne bi smela biti potrjena cena januarja lansko leto, ampak oblikovana cena, izračunana po metodologiji
iz uredbe, ta pa je 0,35 evra za kubični
meter. V mestu Murska Sobota Vodovod ugotavlja rast vzdrževalnih stroškov na omrežju, ki je tudi razumljiva, saj gre za že skoraj amortizirano
omrežje. Nekoliko drugače je v drugih
občinah, ki se oskrbujejo s pitno vodo
iz soboškega zajetja. Tam so stroški
omrežnine celo padli, povečal pa se
je strošek vode. Vodovod v celotnem
svojem sistemu zaznava zmanjševanje
porabe vode. Za Mursko Soboto višina omrežnine ni znana, v Moravskih
Toplicah pa ta po elaboratu znaša 3,2
Nova cena odvajanja
odpadne vode je 0,27
evra za kubični meter,
cena čiščenja pa 0,45
evra za kubični meter.
Dražja je omrežnina,
ki je 3,9 evra za čiščenje in 4,3 evra za odvajanje odpadne vode.
evra za standardni priključek, vodarina pa 0,45 evra za kubični meter vode.
Pri izračunu vodarine v tabeli pri vrsti
stroškov bode v oči strošek električne energije. Stroški materiala znašajo
10.400 evrov, splošni stroški pa 9300
evrov. Če se vrnemo k stroškom materiala in električne energije, je električna oprema sestavni del omrežja in se
amortizacija obračunava v omrežnini. V podjetju Vodovod pojasnjujejo,
da so stroški električne energije, navedeni v postavki, proizvajalni stroški električne energije, ki nastajajo na
javni infrastrukturi (prečrpališča) na
območju Občine Moravske Toplice.
Stroški električne energije, navedeni
v postavki splošni stroški, pa so stroški električne energije, ki nastajajo na
javni infrastrukturi vodovodnega sistema Murska Sobota (vodna zajetja,
prečrpališča). Stroški se delijo med vse
občine, ki se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Murska Sobota na podlagi
količin načrpane vode ločeno za posamezno občino v preteklem obdobju.
Cena vode v Moravskih Toplicah ni
bila bistveno spremenjena, zato občina ne bo intervenirala s subvencioniranjem cene omrežnine. Občine
namreč lahko do polovice subvencionirajo omrežnino (amortizacijo),
medtem ko drugih stroškov ne morejo. Pravilnik, ki je veljal pred uredbo,
je predvideval postopno zniževanje
višine subvencije za pet odstotkov letno. Uredba tega ne določa več, vendar subvencija ne sme preseči polovice stroškov omrežnine.
opravljanja storitev. Pri predloženih
cenah v elaboratu je Čista narava izhajala iz resničnih stroškov. Pri določitvi cene sicer niso mogli izhajati s
primerljivih območij, ker jih pristojno
ministrstvo ni objavilo, čeprav bi jih
po uredbi moralo. Nova cena odvajanja odpadne vode je 0,27 evra za kubični meter, cena čiščenja pa 0,45 evra
za kubični meter. Precej se je podražila tudi omrežnina, ki je 3,9 evra za
čiščenje odpadne vode in 4,3 evra za
odvajanje odpadne vode. Gre za cene
pri normalni dimenziji vodovodnega priključka. Pri preskoku v višji razred preseka vodnega števca so cene
trikrat višje. Predlagane in potrjene
cene so za več kot polovico višje od
sedanjih, zato se je občina odločila za
subvencioniranje omrežnine in ohranitev cen na sedanji ravni.
Odpadne vode
in čistilne naprave
Nov vodovod
Čisto drugačno je odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Izhodišče za izračun stroškov obratovanja obeh sistemov je količina porabljene vode na
gospodinjstvo. Razlika je ta, kot je poudaril direktor Čiste narave na seji občinskega sveta v Moravskih Toplicah,
da izvajalci javne službe niso imeli
možnosti izračuna cen po metodologiji iz uredbe. Cene komunalnih storitev so bile zamrznjene, in to krepko pod stroški delovanja sistemov in
Pri oskrbi s pitno vodo je stanje
tako, kot je, vendar že čez pol leta lahko pričakujemo bistvene spremembe. Z gradnjo vodovodnega sistema
in prevzemom tega v upravljanje bosta potrebna nov elaborat in nov izračun cen. Realno ni več mogoče pričakovati sedanjih cen vode, zato bodo
verjetno občine morale prevzeti pokrivanje dela stroškov za omrežnine
v obliki subvencij.
J. Votek
Moravske Toplice in Bad Urach
Gornja Radgona
Partnerski sporazum cerkva
Obračajo vsak evro
Gradijo na temelju zgodovinskega spomina – Pomembno je sprejemanje razlik
Svetnike skrbijo Panonica in reklamnimi panoji
Partnersko listino so podpisali duhovnika Geza Erniša in Wilhelm Keller ter predsednika Franc Vitez in Urlich Notzen.
fotografija a. nana rituper rodež
Na svečani nedeljski božji službi v
evangeličanski cerkvi v Moravskih
Toplicah so predstavniki evangeličanskih cerkvenih občin Moravske Toplice in Bad Urach iz Nemčije podpisali listino o partnerskem sporazumu.
Po večdesetletnem prijateljevanja in
sodelovanju obeh cerkva želijo s tem
sodelovanje in sožitje še poglobiti in
prenesti na druga področja delovanja
cerkve in širše skupnosti.
Oba kraja sta sicer geografko oddaljena in sta si različna, prav na teme-
lju skupnega zgodovinskega spomina
in delovanja protestantskih reformatorjev, med drugim je v Bad Urachu
deloval tudi največji slovenski reformator Primož Trubar, pa lahko gradita svoje nadaljnje sodelovanje ter širita bratsko pomoč in solidarnost. »S
tem pa se ne povezujeta le dve cerkvi,
ampak tudi dve mesti, dve pokrajini
in dve državi, predvsem pa ljudje,« je
ob podpisu povedal moravskotopliški
duhovnik in častni škof Geza Erniša.
Nemški duhovnik Wilhelm Keller
pa je dodal: »Ljudje smo radi tam in
med takimi ljudmi, kjer smo si podobni, podobno razmišljamo, imamo podobne želje in potrebe.« Pri tem pa je
tudi opozoril, da smo si ljudje tudi različni in kako pomembno je sprejemanje razlik. »Ljudje moramo ne glede
na razlike sprejemati drug drugega.«
Podpisana je bila listina v slovenščini, prvo nedeljo v decembru pa jo
bodo podpisali tudi v nemščini v Bad
Urachu.
A. N. R. R.
Peta redna seja Občinskega sveta Občine Gornja Radgona je ponovno minila v naštevanju številnih vprašanj,
pobud in pripomb svetnikov, ki so
kljub opozorilu župana vztrajali pri
svoji pravici – menijo, da so bili izvoljeni s tem namenom, da prenašajo
glas ljudi. Seveda je to dobrodošlo, če
so pripombe konstruktivne, a vedno
niso. Tako so svetniki tokrat obravnavali okrnjen dnevni red, saj je župan Stanko Rojko zaradi ostrih kritik
in pripomb nekaterih svetnikov, ki so
prepričani, da bi javno službo zbiranja
komunalnih odpadkov lahko opravljalo kar občinsko komunalno podjetje, umaknil z dnevnega reda obravnavo Odloka o zbiranju komunalnih
odpadkov na območju Občine Gornja
Radgona. Sicer pa so sprejeli zaključni
račun proračuna Občine Gornja Radgona za leto 2014, za katerega je bil
do šestega novembra odgovoren dotedanji župan Anton Kampuš, potem
pa novi župan Stanislav Rojko in direktorica občinske uprave dr. Tatjana
Fulder. Realiziranih prihodkov je bilo
nad 12,4 milijona in odhodkov nad
14,4 milijona evrov. V lanskem letu
se je občina zadolžila za 3,6 milijona
evrov in odplačala dolg v višini 1,5 milijona evrov. V tem letu ima okrog dva
milijona evrov primanjkljaja in spada
med srednje zadolžene občine. Največje likvidnostne težave povzroča primanjkljaj, ki ga ima zaradi pomanjkanja prihodkov, ki bi jih morala dobiti
iz države in Evropske unije za gradnjo
kanalizacije, čistilne naprave in vodovoda. »Dihamo na škrge in obračamo
vsak evro. Že nekaj let živimo na kredit,« je opisal razmere v občinski blagajni župan Rojko.
Med pomembnejšimi dokumenti, ki
so jih sprejeli svetniki, je pravilnik o
dodeljevanju pomoči za pospeševanje
razvoja malega gospodarstva v občini,
prvič pa so obravnavali kar nekaj odlokov, med drugim tudi odlok o mladini v Občini Gornja Radgona. Od številnih predlogov svetnikov jih lahko
omenimo le nekaj: Miran Dokl je predlagal, da se do naslednje seje pripravijo utemeljeni predlogi ali zavezujoče
ponudbe za izvajanje službe zbiranja
komunalnih odpadkov, David Roškar
pa je predlagal, da bi si v prihodnjih
tednih svetniki skupno ogledali Cerop
Puconci in novozgrajeno čistilno napravo v Lisjakovi strugi. Vse še vedno
razburja vprašljivo zagotavljanje nujne
medicinske pomoči v prihodnje, zato
si mnogi želijo več aktivnosti, na primer zbiranje podpisov, Miran Dokl pa
je predlagal, da bi vsak svetnik napisal pismo in zaprosil za podporo svojega predsednika stranke. Urška Mauko
Tuš je prepričana, da nekatere stavbe
in neokusni propagandni panoji preveč kazijo podobo mesta, s tem pa se
je strinjala tudi mag. Norma Bale, ki
je predlagala, da naj občinska uprava
pripravi seznam lastnikov zemljišč in
stavb, kjer so postavljeni oglasni panoji. Na pobudo Ivana Kajdiča bodo morali pripraviti tudi pregled porabe električne energije, ki je strošek občine,
in poiskati morebitnega ugodnejšega
ponudnika elektrike. Vera Granfol ni
zadovoljna z odgovorom vodstva Krajevne skupnosti Gornja Radgona o reševanju problematike zadruge Panonica, predlagala pa je tudi, da bi imeli
v prihodnje seje občinskega sveta v
uglednejših, prijetnejših in primernejših prostorih sejmišča in ne več v
gasilskem domu, kjer so svetniki preveč oddaljeni drug od drugega, motita pa jo tudi zbiranje in nemir v sosednjem prostoru – navsezadnje gra za
mesto penine in sejmov, zato bi bilo
prav, da imajo seje v prostorih Pomurskega sejma.
Bernarda B. Peček
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
3
Petrol Geoterm o izsledkih analize izkopane zemlje
Niso bile kemikalije, ampak odpadki
Lažne naj bi bile vse tri prijave – Pripisujejo jih usklajenemu in načrtnemu oviranju aktivnosti za pridobivanje plina
V Petišovcih niso bile zakopane nevarne kemikalije, ampak nenevarni gradbeni odpadki. To je na osnovi izsledkov analize odkopane zemljine blizu
vrtine Pt-95 v zaselku Zatak v Čentibi
javnosti sporočil Petrol Geoterm. Analizo je zanj kot naročnika in plačnika
storitve opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor.
Takšni izsledki torej postavljajo na laž
navedbe prej zaposlenega v družbi Petrol Geoterm, da so po končani sanaciji opuščenih naftnih vrtin leta 2006
tam zakopali odpadne snovi, med njimi tudi kemikalije, ki jih je takrat še
Nafta Geoterm uporabljala pri tem postopku. Murskosoboška kriminalistična policija izsledkov opravljene analize
na dan, ko je Petrol Geoterm že objavil
ugotovitve, še ni imela, pridobila pa naj
bi si jih skupaj z okoljskim inšpektorjem neposredno od mariborskega nacionalnega laboratorija in ne od Petrola Geoterma.
Kot smo že poročali, je Petrol Geoterm odkop izvedel prvega aprila, in
čeprav so zagotovili prisotnost pristojnih inšpektorjev, policije, pooblaščenih izvajalcev za zagotavljanje varnosti in predstavnikov lokalne skupnosti,
je bilo to presenečenje. Izjave vodstva
družbe pred tem niso nakazovale, da
se bodo izkopa lotili, z dejanjem pa so
tudi za nekaj dni prehiteli Občino Lendava, ki je čakala dovoljenje za poseg s
pristojnega ministrstva. Na osnovi še te
zadnje analize je torej Petrol Geoterm
kot neutemeljeno zavrgel še tretjo prijavo, ki so se, kakor navajajo v sporoči-
V vrečah, ki so jih izkopali v bližini opuščene vrtine Pt-95 nedaleč od zaselka Zatak v Čentibi, niso bile strupene kemikalije,
ampak nenevarni gradbeni odpadki. To je javnosti sporočilo vodstvo družbe Petrol Geoterm, ki je tudi naročilo odkop in
plačalo analizo izkopane zemlje. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor, ki je opravil analizo, ugotovitev
ne pojasnjuje za javnost, saj si je to pravico pridržal naročnik, prav tako z analizo še ne razpolaga kriminalistična policija.
Ugotavljanje odgovornosti se je tako povsem razblinilo, ministrstvo za okolje pa je že pred časom ugotavljalo, da je prekršek
v zvezi z morebitnim odlaganjem zastarel, pa četudi bi našli nevarne odpadke. fotografija arhiv občine lendava
lu za javnost, sistematično pojavljale v
zadnjih mesecih. Prvi dve sta se nanašali na domnevno uhajanje plina iz plinovoda in na onesnaženje zemlje (črni
madeži), ki naj bi bilo posledica pridobivanja ogljikovodikov.
Zanimivo pa je, da so se na objavo
izsledkov analize s sporočilom za javnost odzvali tudi v družbi Geoenergo,
ki ima koncesijsko pogodbo in izključno pravico za pridobivanje mineralnih
surovin na območju Murske depresije.
Gre za projektno podjetje, v katerem
imata polovični lastniški delež Nafta
Lendava, ki je v državni lasti, in zaradi katerega se je Nafta Lendava tudi
znašla na seznamu strateških naložb
države, in Petrol. Vložene prijave o domnevnih okoljskih nepravilnostih so
pri Geoenergu pripisali usklajenemu
in načrtnemu oviranju aktivnosti za
nadaljnjo proizvodnjo ogljikovodikov
v Petišovcih. To po njihovem mnenju
potrjujejo tudi številne zavajajoče in
netočne izjave, ki »hidravlično stimulacijo peščenjakov, ustaljen rudarski
postopek … enačijo z v svetu spornim
hidravličnim lomljenjem velikega obsega, t. i. frackingom …. Vse te neutemeljene in zavajajoče obtožbe povzročajo gospodarsko in družbeno škodo.«
Družba Geoenergo pa je del zgodbe o
odkrivanju »zakopanih« nepravilnosti
postala tudi zato, ker si je Petrol, kupec družbe Nafta Geoterm, kot jamstvo za (ne)oporečnost kupljenega
blaga vzel prav Naftin lastniški delež
v Geoenergu.
Majda Horvat
ZD Ljutomer
Ogrevanje v Občini Rogašovci
Davki
Nova direktorica
Na lesno biomaso
Suzano Makoter podprli občini in zaposleni
Pričakujejo skoraj za tretjino manjše račune
Pomurcem
bo vrnjenih
več kot tri
milijone evrov
Ljutomerska zdravnica Suzana Makoter je dobila na seji sveta zavoda
Zdravstvenega doma Ljutomer pet
glasov podpore za mesto direktorice od skupaj osmih članov. Sama se je
namreč kot predstavnica zaposlenih
v devetčlanskem svetu javnega zavoda glasovanja vzdržala. Za dosedanjega direktorja mag. Tomislava Nemca
so glasovali trije člani, tretja kandidatka, ki se je prijavila na razpis, prav
tako zdravnica in strokovna vodja v
zdravstvenem domu Breda Bavec, pa
iz osebnih razlogov ni prišla na sejo
in ni predstavila svoje kandidature.
Svet zavoda je o kandidatih zaradi izteka mandata dosedanjemu direktorju – to mesto je zasedel devetega julija
2011 – odločal s tajnim glasovanjem.
Suzana Makoter bo mesto direktorice lahko zasedla šele po pridobitvi soglasja vseh občin ustanoviteljic
javnega zdravstvenega zavoda, torej
občin Ljutomer, Razkrižje – obe sta
že podprli njeno imenovanje –, Veržej in Križevci. Če Makoterjeva tega
ne bo dobila od dveh občin, katerih
predstavnika sta glasovala za drugega
kandidata, bo zdravstveni dom vodila kot vršilka dolžnosti do ponovnega razpisa.
Imenovanje je potekalo v senci preigravanj ali kdo bo koga in se je začelo
z zamenjavo treh članov ljutomerske
občine v svetu zavoda in nato z odlaganjem sklica seje sveta zavoda, ki bi
Imenovanje je potekalo
v senci preigravanj ali
kdo bo koga in se je
začelo z zamenjavo
treh članov ljutomerske
občine v svetu zavoda
in nato z odlaganjem
sklica seje sveta
zavoda, ki bi odločal
o kandidatih.
odločal o kandidatih. Med zamenjanimi člani je bil tudi predsednik sveta
zavoda Boštjan Pihlar, zato je sejo sklical za 13. maj njegov namestnik Drago
Legen. Ker se nekateri člani sveta zavoda niso strinjali niti z dnevnim redom, ki ga je predlagal, ampak so predlagali svojega, je Legen sejo prekinil
in zapustil, še preden je oba predloga
dal na glasovanje, razšli pa so se tudi
preostali člani sveta zavoda. Po dveh
urah in pol so se ti prešteli in ponovno sešli ter za predsednika imenovali
Janeza Venclja. Ta je potem sklical nadaljevanje prekinjene seje, ki je bila v
torek, 19. maja.
Majda Horvat
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez
Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida
Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov
(urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert
J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica
arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18
Čeprav je kurilna sezona že mimo, je
po priporočilih mojstrov zdaj najprimernejši čas za premislek in konkretne korake za nov način ogrevanja, če
razmišljamo o tem. Zaradi vse večjih
računov za ogrevanje o tem razmišljajo tudi v Občini Rogašovci. Tamkajšnji
občinski svetniki so se že seznanili z
novo pobudo za nekatere občinske
objekte in jo tudi sprejeli.
Projekt predvideva, da naj bi se z lesno biomaso po novem ogrevale tamkajšnja osnovna šola, kulturna dvorana in nekdanja policijska postaja.
Obnovili naj bi kotlovnico v osnovni
šoli in jo nadgradili s sodobnim sistemom za ogrevanje na lesno biomaso.
V enoten sistem ogrevanja prek toplovoda in ločenih toplotnih podpostaj
bodo priključili že omenjene objekte.
Poleg tega se predvideva tudi priklop
bližnjega župnišča in cerkve ter večstanovanjskega objekta.
Sedanje kotlovnice v javnih objektih
so različne starosti, vendar vse že s slabim izkoristkom. Poleg tega je kurilno
olje, ki ga uporabljajo v teh kotlovnicah kot energent za ogrevanje, vse bolj
drago in okolju neprijazno. Za ogrevanje objektov, v katerih se predvideva
zamenjava, skupaj letno porabijo skoraj 41 tisoč litrov ekstra lahkega kurilnega olja. Daleč največ seveda v zgradbi osnovne šole, ki je tudi po površini
največja in v kateri je že nekaj let tudi
sedež občine in krajevnega urada.
Občina z investicijo ne bo imela
stroškov, ampak bo šlo pri projektu
za javno-zasebno partnerstvo. Zasebni partner bo zgradil in upravljal naložbo 15 let, občina in drugi, ki bodo
priklopljeni na ta sistem ogrevanja, pa
bodo plačevali stroške ogrevanja. Kot
pravi rogašovski župan Edvard Mihalič, pričakujejo, da bodo stroški ogrevanja 30 odstotkov manjši kot zdaj,
to pa je na neki način tudi zaveza zasebnega partnerja. Z lesno biomaso bi
jih oskrboval lokalni proizvajalec, ki
bi na ta način prav tako imel delo. Kot
dodaja župan, je za zdaj predvideno,
da se v sistem vključijo vsi omenjeni
objekti, pozneje pa še kakšen večstanovanjski.
Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil na zadnji seji rogaševskega občinskega sveta sprejet.
S tem je občina dala zeleno luč projektu.
Kot pravi Mihalič, bo občina delovala tudi v skladu s smernicami Evropske unije in strategijo širšega razvoja
regije in države ter zmanjševala odvisnost od energije, pri tem pa večala javno podporo obnovljivim virom
energije.
Po predvidevanjih naj bi bila investicija dokončana že letos, to pa pomeni, da bi se uvodoma omenjeni
objekti lahko že naslednjo kurilno sezono ogrevali z lesno biomaso.
C. K.
Prvega junija rok za
plačilo premalo plačane
dohodnine za leto 2014
Kot so sporočili s Finančnega urada
Murska Sobota, je v prvem svežnju
poslanih informativnih izračunov dohodnine za leto 2014 te prejelo 24.178
davčnih zavezancev v Pomurju. Od
tega je bilo 9.556 izračunov z doplačili in 12.833 izračunov z vračili dohodnine. Skupni znesek doplačil znaša
1.283.140 evrov, skupni znesek vračil
pa 3.120.192 evrov. Informativnih izračunov dohodnine brez doplačil in
vračil je bilo 1.789.
Na državni ravni je prejelo v prvem
svežnju informativne izračune 507.053
zavezancev, od tega 224.657 (44,3 %) z
doplačili in 248.872 (49,1 %) z vračili,
33.524 (6,6 %) pa je bilo izračunov brez
vračila ali doplačila dohodnine. V prvi
tranši je bilo tako v državi skupaj za
38.385.141 evrov doplačil in 59.315.598
evrov vračil. Povprečen znesek doplačila znaša 171 evrov, povprečen znesek
vračila pa 238 evrov.
Rok za plačilo premalo plačane dohodnine je prvi junij 2015, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na tekoče račune 28. maja 2015.
T. M.
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
(marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna
naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini
212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost
(9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda
banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Arcont po štiridesetih letih največji
Izdelujejo objekte, v katerih se živi
Prilagodljivost zahtevam naročnika in hitrost izvedbe odločilni prednosti – Z več kot 600 zaposlenimi eden največjih pomurskih zaposlovalcev
V Gornji Radgoni imajo v zalogi kvečjemu dva zabojnika oziroma bivalni
enoti, in če hoče kdo iz Pomurja kupiti njihov izdelek, mora klicati prodajno službo Containexa na Dunaju
(ki spada v skupino Walter Group, ki
jo upravlja sklad), kjer ga nagovorijo slovenski prodajalci tudi v slovenskem jeziku. Arcont je najuspešnejše
izmed petih podjetij Containexa, ki
skrbi tudi za razvoj in učenje vseh v
vseh tovarnah. Lani so izdelali 11.888
zahtevnih zabojnikov oziroma več kot
17 tisoč enot, leto pa sklenili z 51,4 milijona evrov prihodkov in 1,6 milijona
evrov dobička.
Prav vsi zabojniki, ki so pripravljeni na zunanjih prostorih znotraj ograje Arconta in drugje na območju industrijske cone Mele, so prodani in
čakajo na prevoz. Med največja naročila v zadnjem času spada ureditev
azilantskih naselij pri Berlinu (Köpenick, Pankow, Lichtenberg, Marzahn,
Lichtenfelde) iz 2400 zabojnikov, ki
so jih postavili v dobrih petih tednih
od naročila. Prav to, prilagoditev zahtevam in kakovost izvedbe so razlogi, da so dobili ta veliki posel, ki so si
ga želeli mnogi, obetajo pa se še druga podobna naročila po Evropi (Innsbruck, München). Njihovo postavitev
v Berlinu so v začetku spremljale ve-
Miran Fujs: »Nihče ni sposoben
postaviti tako velikega naselja
iz 2400 zabojnikov v petih tednih.«
»Manipulatorji« olajšajo fizično delo delavcem, večkrat ga opravijo natančneje in hitreje – stroj prinese težek del zabojnika
na natančno določeno mesto. fotografija bernarda b. peček
like demonstracije in nasprotovanja
domačinov. Ko so jim predstavili življenje v njih na izjemno visoki ravni in urejenost naselij, v katerih so na
voljo vse potrebne storitve, so domači ljudje vendarle sprejeli nova naselja azilantov iz Sirije, Kosova, Afganistana in Iraka.
Zaradi povečanega povpraševanja
so samo v tem letu zaposlili 70 novih
delavcev, dodatnih dvajset pa jih bodo
še v prihodnjih mesecih, prejeli pa so
več kot tisoč prošenj za zaposlitev iz
celotne Slovenije. Skupaj s hčerinsko
družbo Arcont IP imajo redno zaposlenih skoraj 750 ljudi. Kakor je poudaril predsednik uprave Branko Kurbus, ki je rekordnih 30 let direktor
in kar 25 let na čelu Arconta, so v zadnjih 13 letih investirali nad 30 milijonov evrov in nimajo niti evra posojila.
Poleg dobrega vodenja, načrtovanja
in organizacije je velik uspeh posle-
dica dejstva, da jim avstrijski lastnik
oziroma poslovni sklad Walter že vsa
leta prepušča dobiček, ki ga vložijo
v tehnološki razvoj in olajšanje dela
zaposlenih – do 80 odstotkov težkega fizičnega dela danes opravijo stroji – varjenje ali prenos velikih kosov.
V Arcontu danes med prvimi govorijo o principu »vitke proizvodnje« in
5S-metodi, o tem, kako so sestavljene
nove »celice« ali delovne skupine, pa
niso odločali samo inženirji in tehnologi, ampak tudi zaposleni.
Miran Fujs, član uprave, pristojen
za področje proizvodnje, je povedal:
»Lani smo naredili 11.888 zabojnikov,
to je tisoč manj kot prejšnje leto, a
se je struktura teh močno spremenila. To vidimo po urah, ki jih porabimo za izdelavo. Lani smo porabili za
izdelavo lahkega zabojnika od 52 do
55 ur, za te, ki jih izdelujemo zdaj, pa
porabimo od 65 do 70 ur. Proizvodnja
se ne povečuje le količinsko, ampak
tudi vrednostno, in to za 20 odstotkov. Trend takih naročil bo ostal – torej so naši izdelki postali pravzaprav
objekti, v katerih se prenočuje, zato
pa so potrebne dodatne ure zaradi dodatnih zahtev po izolativnosti, protipožarni in protihrupni zaščiti. Mi kot
kompetenčni center vse te izboljšave
razvijemo najprej doma, jih standardiziramo, da ustrezajo normativom,
potem pa to prevzamejo tudi v drugih tovarnah. Toda nihče ni sposoben
postaviti tako velikega naselja iz 2400
zabojnikov v petih tednih, drugi za to
potrebujejo od pet do šest mesecev.
To je naša največja prednost.«
In ta prednost je pridobljena z
odlično organizacijo, sodobno tehnološko opremo, dobrim vzdušjem v
kolektivu in izkušnjami.
Bernarda B. Peček
Stečaj Nafte Petrochem
Umetniška dela, Naftina poslovna
darila, niso last stečajnega dolžnika
Upniški odbor zahteva, da se pred veliko prodajo razrešijo služnosti in pravice na skupnem dvorišču
Umetniška dela, ki jih je pred sicer neuspelo dražbo poslovne stavbe Nafte
Lendava iz nje odnesel direktor družbe Dušan Stopar, niso bila vknjižena
kot premoženje stečajnega dolžnika,
torej družbe Nafta Petrochem, je povedal stečajni upravitelj Silvo Zorec.
Nekoč poslovna stavba celotne skupine, ki se je je prijel vzdevek »črna
vdova«, je postala last Nafte Petrochem pred stečajem in v procesu njene finančne sanacije jamstvo za najeta
posojila. Izklicna cena 520 kvadratnih
metrov velike poslovne stavbe skupaj
z opremo v višini 430 tisoč evrov na
prvi dražbi ni pritegnila dražiteljev.
Hkrati s prodajo poslovne stavbe
je bila na prodaj tudi celotna naložba
stečajnega dolžnika v podjetju Indu-
strijska čistilna naprava, a ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen za to premoženje plačati 1,25 milijona evrov,
kolikor je znašala izklicna cena.
Še vedno pa ni znano, kdaj bo objavljena najbolj zanimiva dražba opreme za proizvodnjo formalina in smol,
saj bo stečajni upravitelj prej moral
razrešiti zapletena vprašanja služnostnih pravic. Tako je na svoji seji
osmega maja sklenil upniški odbor.
Člani tega odbora so namreč mnenja,
da lahko neurejene služnosti in druge pravice uporabe bistveno vplivajo na višino stečajne mase in morebitno uspešnost prodaje. Odprte zadeve
se tako morajo urediti pred prodajo
premoženja stečajnega dolžnika, je še
sklenil upniški odbor. Stečajni upravi-
zaživite na svojem
sedaj nižja obrestna mera!
izjemna ponudba velja do 31. maja 2015
Oddajte povpraševanje po kreditu ali se
naročite na svetovanje kar preko spleta!
Več na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba
Dogovor glede služnostnih
pravic in souporabe
skupne infrastrukture
Drago Franko, direktor podjetja
Nafta Strojna, pravi, da dogovora
glede služnostnih pravic in souporabe skupne infrastrukture, ki
je nekoč pripadala enoviti Nafti
Lendava, stečajni upravitelj ne bo
mogel doseči, če se bo tega problema še naprej loteval z zastopanjem ozkih in posamičnih interesov. Za Nafto Strojna kot za
edino podjetje z dejavnostjo na
tej lokaciji, bi veliko pomenilo že
to, da bi se v stečajnem postopku upoštevali že sprejeti dogovori s stečajnim upraviteljem glede
praktičnih rešitev, čeprav je besedilo s pravniškega vidika morda
nerodno zapisano.
telj naj bi za to potreboval še kakšen
mesec dni časa. Kot je Silvo Zorec povedal za Vestnik, pogovori potekajo z
vsemi akterji z nekdaj skupnega industrijskega dvorišča, to pa so Nafta
strojna, Zavod RS za blagovne rezerve, Petrol, Ascent in še nekateri kupci,
ki so že vpisali svoje lastništvo. Urejanje služnostnih pravic je namreč
povezano predvsem s projektom črpanja plina, tako imenovanega pretakališča, železniškimi tiri za potrebe
prevažanja uskladiščenih naftnih derivatov za blagovne rezerve in tudi s
skupno infrastrukturo. Novo je še to,
da je Nafta Petrochem pred kratkim
spet postala lastnica dveh hčerinskih
družb Metanol in Rezervoarji, ki so ju
ustanovili z namenom prodaje in obnove tovarne metanola. Kot je znano, je iComodities umaknil svojo ponudbo za nakup tovarne metanola, za
katero se je pogodil še pred stečajem
Nafte Petrochem. Tudi ti dve podjetji bodo zaradi povezanosti najverjetneje prodajali v stečajnem postopku
v paketu.
Majda Horvat
Vestnikovi
naročniki
dobijo
BOLJŠA STRAN SPLETA
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS M. Sobota,
je trenutno razpisanih 60 prostih
delovnih mest. Delodajalci imajo
največje potrebe v gradbeništvu,
elektrotehniki, strojništvu in
kovinarstvu.
Najbolj iskani poklici v tem tednu: elektroinštalaterji - 8, zavarovalni zastopniki
in zavarovalni posredniki - 5, izvajalci
suhomontažne gradnje, štukaterji ipd.
- 5, orodjarji ipd. - 4, mizarji ipd. - 4, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4,
natakarji - 3, betonerji ipd. - 3, izolaterji - 3, komercialni zastopniki za prodajo ipd. - 3.
Iščejo se tudi: pleskarji ipd. - 2, prodajalci - 2, drugi delavci za preprosta dela, d.
n. - 2, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in
ukrepov - 2, frizerji - 1, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 1, upravljavci
strojev za površinsko obdelavo kovinskih delov - 1, vzdrževalci in upravljavci
stavb - 1, tehnik za elektrotehniko ipd.
- 1, tajniki - 1, inženirji elektrotehnike
- 1, knjigovodje in strokovni sodelavci v
računovodstvu - 1, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - 1, generalni direktorji in člani uprave družbe
- 1, zdravniki specialisti (razen splošne
medicine) - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
Družba za upravljanje terjatev bank
Pomurje
Odlepilo
se je od tal
Dolgovi propadlih zasebnih
bioplinarn na prodaj
Lani z dobičkom in
z manj zaposlenimi
Ajpes je objavil skupno Informacijo o
poslovanju gospodarskih družb v letu
2014 v Sloveniji, zbrani podatki pa razkrivajo, da se je pomursko gospodarstvo prepričljivo odlepilo od dna. To
je bilo tudi pričakovano na osnovi že
znanih podatkov o občutni rasti izvoza
(ta je bila 15,2- odstotna). O prestrukturiranju gospodarstva pa govori tudi
podatek, da se je ob hkratni rasti dodane vrednosti na zaposlenega občutno zmanjšalo število zaposlenih (1.244
manj), rahlo pa se je tudi zmanjšalo
število gospodarskih družb.
Neto čisti dobiček je znašal 20,9 milijona evrov, to pa je dobro v primerjavi z letom prej, ko je pomursko gospodarstvo poslovno leto končalo z izgubo
(po konsolidaciji bilanc) v višini 9,5
milijona evrov. Čisti dobiček je imelo
1.136 družb v skupnem znesku 79,4 milijona evrov, v njih pa je bilo zaposlenih 12.843 delavcev. Število gospodarskih družb, ki so izboljšale poslovanje,
se je v primerjavi z letom prej občutno povečalo (indeks 136). Čisto izgubo
je imelo 585 družb v skupnem znesku
58,5 milijona evrov (indeks 86), v njih
pa je bilo zaposlenih 1.643 delavcev.
Pomursko gospodarstvo je med vsemi slovenskimi regijskimi gospodarstvi lani najbolj izboljšalo neto dodano vrednost na zaposlenega, ta pa je
znašala blizu 32 tisoč evrov. To pa je še
vedno manj, kot je na primer v osrednji Sloveniji, kjer je ta skoraj 43 tisoč
evrov na zaposlenega.
Največji zlom je lani v primerjavi z
letom prej doživelo gospodarstvo na
območju osrednje Slovenije, in sicer
od 174 milijonov evrov čistega dobička leta 2013 na 262.000 evrov izgube
lani. Na rdečem polju je približno na
isti ravni ostala Savinska regija, največji vzpon pa dosega Podravje, ki je
lani ustvarilo 186 milijonov evrov dobička, leto prej pa 57 milijonov evrov
izgube.
Majda Horvat
Pet bioplinarn ima 42 milijonov evrov neporavnanih finančnih obveznosti
Družba za upravljanje terjatev bank
(DUTB) je v ponedeljek objavila javni
razpis za zbiranje ponudb za odkup
terjatev petih bioplinarn. Od tega so
štiri zasebne bioplinarne, ki so zrasle
pod okriljem investicijskega grozda
Keter Organica, ki ga je mimo vseh
pravil finančno servisirala predvsem
NKBM. DUTB prodaja vse svoje terjatve s pripadki in stranskimi pravicami.
Terjatve podjetnika Branka Gjerkeša
oziroma Bioplina Gjerkeš iz Dobrovnika znašajo 15,7 milijona evrov. Branko
Gjerkeš je bil prvi, ki je začel sodelovati z omenjenim trustom kot samostojni podjetnik, a ne samo to, bil je tudi
eden od promotorjev tovrstnega investiranja. Načrti Marjana Kolarja in njegove menedžerske elite so bili veliki.
Načrtovali so gradnjo megabioplinarne v Kozini na Primorskem, vendar so
jim tam načrti zaradi upora prebivalcev spodleteli. Kot je znano, je Gjerkeš
zašel v težave zaradi pomanjkanja surovin. Da se je to zgodilo, je delno odgovorna občina, ki je ves čas podpirala
nerazumno povečanje zmogljivosti bioplinarne. Gjerkeš je resda potreboval
nekaj več denarja za zagon naložbe, saj
je moral položiti tudi kabel od bioplinarne do prevzemne transformatorske postaje. Toda višina najetih kreditov je štirikrat večja od investicijske
vrednosti objekta. Ali je ta denar uporabil Gjerkeš ali pa je poniknil v verigi
podjetij Keter Organice, za zdaj še ni
znano. Branko Gjerkeš je sodišču predlagal osebni stečaj, nato si je premislil
in predlagal postopek prisilne poravnave, toda sodišče mu ni ugodilo in je
uvedlo postopek osebnega stečaja. Na
to odločitev se je Gjerkeš pritožil, vendar višje sodišče še ni odločilo o zade-
Vse spomenike, ki so ostali za Kolarjem v križevski občini, bi kazalo povezati in jih razglasiti za gospodarsko dediščino občine.
otografija nataša juhnov
vi. Po vsej verjetnosti bo pritrdilo prvostopenjskemu sodišču.
Prodaja se tudi 10,4 milijona evrov
terjatev Bioplina Vargazon, ki je v prisilni poravnavi, 7,5 milijona terjatev
Domna Jurše in 7,5 milijona terjatev
podjetnika Branka Arnuša. Preostanek terjatev odpade na Bio Futuro –
podjetje s sedežem v Ljubljani in nizozemski lasti. Sporna bioplinarna je
postavljena v Ilirski Bistrici. Kljub objavi razpisa na DUTB še naprej zbirajo
ustrezno dokumentacijo, uradne naznanitve za morebiten sum kaznivega
dejanja pa še niso podali.
Omenjene štiri bioplinarne so komaj začetek razpada »odvisnih samo-
Aha Mura
Zanimanje kaže domač kupec s kitajskim kapitalom
Stečajni upravitelj Stevo Radovanović je razpisal tretjo javno dražbo za
prodajo Aha Mure. Izklicna cena na
dražbi, ki bo 16. junija, je 2,3 milijona. V primerjavi s prejšnjimi dražbami, ko se je pričakovalo prodajo vsaj
po izklicni ceni, bo tokratna potekala
z zniževanjem ponudbe.
Najnižja cena, na katero bo stečajni
upravitelj pristal, naj bi bila okrog 1,53
milijona evrov. To je predlagal upniškemu odboru in ta se je s predlogom
strinjal. Kot kaže, zanimanje za nakup
po tej ceni med kupci je. Neuradno sta
ogled opravila dva interesenta: morebitni kitajski kupec, ki se ni izjasnil o
svoji nameri, in domači kupec. Tudi
ta naj bi imel za sabo kitajski kapital.
Gre za svojevrsten paradoks, da Kitajce zanima evropska tekstilna industrija, saj so do nedavnega s svojo poceni proizvodnjo »uničevali«
evropska šiviljska podjetja. Ta poceni
proizvodnja se je v zadnjih treh letih
odselila iz Kitajske v Šrilanko, Indijo
in Vietnam. Kitajski industrialci pa so
začeli uresničevati svoj cilj, ki je dvig
življenjske ravni domačega prebivalstva in s tem povečevanje domače
porabe. Poceni delo za evropske modne blagovne znamke so izkoristili za
BOLJŠA STRAN SPLETA
prevrednotenimi zemljišči in objekti.
Samo pri zadnjem megalomanskem
projektu v Lendavi so zemljišča ocenjena nenormalno visoko. Sicer pa je
presenetljivo, da banke – predvsem
NKBM – niso začele stiskati Keter Organice. Celo več, znotraj verige, ki jo
je na »svoja pleča« prevzel Kolar, se je
še naprej nadaljevalo izčrpavanje.
Marjan Kolar in druščina so si očitno dobro poslali v sosednji Hrvaški,
kjer imajo nepremičnine in, kot kaže,
so se tja tudi preselili. Vse spomenike,
ki so ostali za Kolarjem v križevski občini, bi kazalo povezati in jih razglasiti
za gospodarsko dediščino občine.
J. Votek
stojnih podjetnikov«. Nekateri so se
že potopili, drugi so tik pred tem, kaj
bodo počele banke z njihovimi terjatvami, za zdaj še ni znano. Temeljni
problem zasebnih investitorjev – torej kmetov – je v tem, da so nasedli
pristali v času gradnje na povečevanje zmogljivosti, hkrati pa pristali na
najmanj trikrat višjo zadolžitev od investicijske vrednosti objekta. Od bank
je pri Marjanu Kolarju začela reševati
problem neodplačanih terjatev NLB.
Ta je že predlagala uvedbo osebnega
stečaja za Marjana Kolarja, vendar za
zdaj še neuspešno. NKBM za zdaj še ni
začel ukrepati. Drži pa, da ima s formalnega vidika terjatve zavarovane s
Zaupanje v vsako kapljico vode.
Bo tretja prodaja uspešna
usvojitev tehnoloških procesov. Hkrati s rastjo kupne moči in dražjo delovno silo iščejo poti, kako bodo sami
»pokrili« rastoče povpraševanje na
domačem trgu. Nobena skrivnost ni,
da so Kitajci »lačni« evropskega blaga.
Povpraševanje po evropskem blagu,
ne samo tekstilu, raste, zato kitajski
poslovneži iščejo prepoznavna podjetja, v katerih bi izdelovali izdelke
evropskega porekla za domači trg. Če
se ta scenarij ne bo uresničil, je vprašanje, ali bo tretja dražba uspešna.
Sestavni del dražbe je prodaja delujočega dela. Iz poročil o poslovanju v zadnjih treh mesecih je jasno,
da je delujoči del v izrednih težavah.
Obseg realizacije se iz meseca v mesec zmanjšuje. Posledica tega je bilo
že eno odpuščanje delavcev. Temu bo
verjetno sledilo novo, saj zmogljivosti niso zasedene. Problem je odhod
partnerjev – delno zaradi negotovosti, predvsem pa zaradi tega, ker se
v delujočem delu nihče ne ukvarja s
prodajo. Kot kaže, je do konca izkoriščeno šivanje »na zalogo« (beri: lastne
blagovne znamke). Na zalogo pa zato,
ker delujoči del nima prodajnih kanalov oziroma trgovin, v katerih bi blago
prodajal. Zgodi se lahko, da bo to »šivanje na zalogo« dodatno obremenilo stečajno maso in končalo na poceni
razprodajah »stečajne mase«.
J. V.
5
>>Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A<<
V Črenšovcih kmalu dokončan vodovodni stolp
V okviru izredno pomembnega
projekta na področju celovite
oskrbe s kakovostno pitno vodo
v Pomurju so v lanskem in letošnjem letu tudi v občini Črenšovci izgradili nove kilometre
vodovodnega omrežja, uredili
so tudi nov sistem požarne varnosti s pripadajočimi hidranti.
V operaciji »Oskrba s pitno vodo
Pomurja – Sistem A« pa v Črenšovcih zaključujejo tudi izgradnjo pomembnega vodovodnega stolpa.
Vodovodni stolp Črenšovci je v
okviru projekta v tej občini tehnično najbolj zahteven objekt.
Po izgradnji, priključku na novo
vodovodno omrežje ob koncu
projekta bo zagotavljal optimalne hidravlične razmere v krogu
desetih kilometrov. Stolp je še v
fazi izgradnje, skorajda popolnoma pa so v isti občini zaključili
načrtovano izgradnjo transportnih, primarnih in sekundarnih
vodovodov in treh regulacijsko
merilnih jaškov, ki bodo ob koncu
projekta uravnavali pretok vode
iz vodnih virov Turnišče in Gaberje. Celoten plan izgradnje zajema
Vodni stolp v Črenšovcih spada med tehnično najbolj zahtevne
objekte v projektu izgradnje vodovodnega sistema.
10.289
metrov
transportnih
vodovodov, 23.033 metrov primarnih vodovodov in 7.919 metrov sekundarnih vodovodov.
Uspešno sodelovanje občin
rojeva pozitivne sadove
Projekt »Oskrba s pitno vodo
Pomurja – Sistem A« vključuje sedem občin, poleg občine
Črenšovci sodelujejo še Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci,
Velika Polana in Turnišče. Za
skupno sodelovanje v projektu so
se odločile zaradi celovitega reševanja oskrbe s kakovostno pitno
vodo in iskanja zagotovitve dolgoročne varne, kakovostne in zanesljive vodooskrbe. Pred začetkom
projekta so bili ključni problemi,
še posebej v ravninskih občinah,
kamor spadajo tudi Črenšovci, vezani na stare vodne vire, ki so bili
ponekod neustrezni. Obenem pa je
bilo staro omrežje nezmogljivo.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja
– področje voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo.
www.pomurskivodovod-sistemA.si
6
kmetijstvo
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Srednjeevropsko tekmovanje v košnji v Selu
KGZ
Z ročno koso iz šestih držav
Stanovsko
združenje z
zrelimi mislimi
Ekumenska košnja štirih veroizpovedi: katoliške, evangeličanske, pravoslavne in muslimanske
V soboto in nedeljo je bila pri romanski rotundi v Selu prireditev Srednjeevropsko tekmovanje v košnji trave
z ročno koso, na kateri so sodelovali
kosci in kosice iz šestih držav, ob slovenskih še iz Srbije, Avstrije, Madžarska, Bosne in Hercegovine ter Romunije.
Organizator mednarodne prireditve, ki so jo pripravili enajstič, je bilo
Pevsko društvo Selo, ki mu predseduje Oskar Makari, sodelovali pa so
še Javni zavod Krajinski park Goričko in drugi partnerji. Gostje iz tujine
so prispeli v Selo v soboto popoldne.
Prvi dan prireditve je bil bolj družabno-zabaven z nočnim turnirjem v malem nogometu za pokal košnje in veselico. Pripravili so tudi okroglo mizo,
na kateri so ob koscih sodelovali še
predstavniki štirih veroizpovedi: katoliške, evangeličanske, pravoslavne
in muslimanske.
V nedeljo so predstavniki štirih veroizpovedi sodelovali na skupni maši
– božji službi v šotoru, organizirali pa
so tudi ekumensko košnjo štirih veroizpovedi – košnjo župnikov. To so
bili evangeličanski Igor Vukan Omar,
katoliški Jurij Štravs, islamska Enver
Crnkić in Halid Bobić ter pravoslavni
Mitar Kerlec, Željko Rakita in Nikola
Arkula. Na prireditvi so se predstavili
tudi gorički ponudniki ljudske obrti
in domačih dobrot.
Na tekmovanju koscev so se najprej
pomerili s kosilnicami, nato pa ženske, mladinci in pionirji z ročnimi kosami. Ob ekipnem srednjeevropskem
tekmovanju so se v košnji pomerili še
člani in veterani. Skupaj je bilo okrog
sedemdeset tekmovalcev. V košnji s
strižno kosilnico je bil najboljši Primož Sukič iz Dolnjih Slaveč, v kate-
Člani nekaterih ekip so tekmovali v folklornih oblačilih svoje pokrajine. fotografija jože gabor
goriji dečki in deklice Luka Kuhar iz
Sela, med mladinci Danilo Kecman iz
Bosne in Hercegovine, med ženskami
pa Maria Morar iz Romunije. Med člani je bil najboljši Miloš Trkulja iz Bosne in Hercegovine, med veterani pa
Sreto Kecman iz Bosne in Hercegovine. Na tekmovanju ekip je bila najboljša ekipa iz Bosanskega Petrovca v
Bosni in Hercegovini, druga iz Ljiga v
Srbiji, tretji pa so bili člani ekipe Lo-
vska družina Prosenjakovci, v kateri
so bili Boštjan Balajc, Milan Mlakar in
Stojan Horvat.
Na ekipnem tekmovanju s po tremi
kosci sta sodelovali dve ekipi gostiteljev. Ob zmagovalni ekipi iz Bosanskega Petrovca so sodelovale še ekipe iz
Ljiga pri Valjevu v Srbiji, Romuni so
prišli iz kraja Rosa Bihor, po ena ekipa
pa sta bili iz avstrijske Štajerske in Narodnega parka Örseg na Madžarskem.
Pomurski kosci so bili še iz Prosenjakovec, Fokovec in Ljutomera. Namen
prireditve je ohranjati, kot poudarjajo
organizatorji, tradicijo kmečkih opravil in predstaviti mladim generacijam,
kako so nekoč kosili z ročno koso, obenem pa spodbujati domačine, da ohranjajo naravo in kulturno krajino v Krajinskem parku Goričko s travniki in
rastlinskimi svetom, ki krasi Goričko.
J. G.
Premium piščančja reja
Piščanci iz Borec na švicarske mize
Perutnina Ptuj način reje piščancev približuje reji, ki je potekala na kmečkih dvoriščih
Z željo po okolju in živalim prijazno
vzrejo piščancev, predvsem pa zaradi
povpraševanja Švicarjev se je odločila Perutnina Ptuj za drugačno rejo piščancev, ki so jo poimenovali premium
piščančja reja. Na farmi v Borecih v
Občini Križevci so hlevom dodali posebne pokrite nadstreške in omogočili piščancem prehajanje iz zaprtega v
odprt prostor. V osmih hlevih te farme
imajo 125.000 piščancev, prenova hlevov za sodobno rejo piščancev pa je stala okoli 250 tisoč evrov.
Ta novi standard upošteva sodobna dognanja o blaginji živali, piščanci, ki so rejeni v izboljšanih razmerah,
pa razvijejo, kot zagotavljajo vodilni v
Perutnini Ptuj, svoje naravno vedenje
in so bolj zdravi. »V bistvu gre za izpopolnitev naše filozofije, da kar največ
naravnih lastnosti v naravnem okolju vzrejenih piščancev pripeljemo do
končnega izbora potrošnikov in njihovih kulinaričnih kreacij, seveda s pomočjo najnovejše tehnologije za obdelavo perutninskega mesa,« je dejal
predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Tak
način proizvodnje piščancev je že uveljavljen v Franciji, Nemčiji, Švici in na
Nizozemskem, zaradi naraščanja porabe perutninskega mesa pa so se odločili v Perutnini Ptuj, da sledijo svetovnim standardom. Potrošnikom bodo še
naprej na voljo tudi izdelki iz piščancev po dosedanji reji. Kot je dejal Glaser, bodo imeli novi proizvodi, ki bodo
v prihodnje na trgovinskih policah pod
blagovno znamko Natur Premium, ne-
Na farmi v Borecih so hlevom dodali posebne pokrite nadstreške, ki omogočajo piščancem prehajanje iz zaprtega v odprti
del hleva. fotografija miha šoštarič
koliko višjo ceno. »Potrošnik se bo odločal, kaj bo za sebe vzel s police, ali to
novo znamko ali osnovno. Cena teh izdelkov bo do deset odstotkov višja.« Ne
bodo pa teh proizvodov ponujali le na
slovenskem in švicarskem trgu. »Kar je
dobro za najrazvitejši trg in potrošniško
ozaveščenost v Švici, je zagotovo dobro
tudi za vse druge ciljne trge,« je dejal
prvi mož Perutnine Ptuj.
Novi sistem reje, ki se izvaja zdaj v
Borecih, ponuja živalim poleg prehoda v ograjene in pokrite zunanje prostore dodatno osvetljenost hlevov in
uvaja posebna plezala v notranjosti, po
katerih se piščanci gibljejo. V Perutni-
ni Ptuj bodo to vrsto proizvodnje širili.
»Nimamo ambicije, da bi vso proizvodnjo spremenili v to obliko. Bo pa velik del proizvodnje v prihodnje slonel
na tej tehnologiji. Vlaganje v objekte je
zahtevno, kapital pa omejuje prehod v
to obliko proizvodnje,« je dodal Glaser.
M. Š.
V Ljubljani slovesno
proslavili 15 let delovanja
Prejšnji teden so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani proslavili 15 let delovanja Kmetijsko-gozdarske zbornice
(KGZS). Ob praznovanju jubileja je bilo
izrečenih veliko lepih besed. Ustanovitev
stanovske organizacije predvsem zasebnih kmetov je bila za tiste čase dosežek.
Po tranziciji in razpadu velikih konglomeratov, v katere so bili ekonomsko
vključeni kmetje na različne načine, so
ostali zunaj sistema in nemočni v odnosu do velikih kmetijskih obratov, predvsem pa živilskopredelovalne industrije
in trgovine. V tem smislu so potrebovali
svojo organizacijo, s pomočjo katere so
lahko vplivali na oblikovanje kmetijske
politike na državni ravni.
V kmetijstvu oz. pri zasebnih kmetih
ne gre samo za določanje pravil igre na
trgu, ampak tudi za določanje pravil pri
delitvi proračunskih sredstev, namenjenih pridelavi hrane. Kmetijstvo je edina
panoga, ki je pri svojem preživetju odvisna od proračunskih plačil. V tem trenutku ni pomembno ime posameznega
plačila. To je ena plat, zakaj je bilo pomembno, da imajo kmetje svojo stanovsko organizacijo. Nemogoče je trditi, da
je ta organizacija v celoti zaščitila interese kmetov. Nekaj časa se je zdelo, da gre
za organizacijo, ki ji je v interesu samo
pobiranje članarine. Z zbrano članarino
še vedno vzdržuje močan profesionalni
aparat brez svetovalcev. Ob tem se seveda postavlja vprašanje pokrivanja in
zagovarjanja interesov vseh kmetov, katerih članstvo je obvezno. Da se vsi kmetje tako po geografskem izvoru kot po
velikosti in tržni usmerjenosti kmetij
ne najdejo v organizaciji, se je videlo po
zahtevi o uvedbi prostovoljnega članstva
po vzoru gospodarske in obrtne zbornice. To se ni zgodilo tudi zaradi prepletanja političnih interesov med različnimi
akterji znotraj kmetijstva.
Prehojeno 15-letno pot KGZS ocenjuje pozitivno. To ni nobeno presenečenje.
Že sistem volitev v organe zbornice je
tak, da pridejo v veliki večini v organe
zbornice ljudje različnih kapitalskih lobijev – predvsem pa prevladujočega zadružnega. Ta poskrbi za navidezno dobro regionalno pokritost z zastopniki
v zborničnih organih. Realna slika pa
je čisto drugačna. Slovenija ni monoliten geografski prostor. To pomeni, da
so pogoji za kmetovanje različni, pa ne
samo to, tudi vloga posameznih regij in
kmetov iz teh regij pri pridelavi strateških prehranskih pridelkov je različna. V
tem smislu težko trdimo, da KGZS ustrezno zastopa interes kmetov panonskega dela Slovenije. Ta del je na večjem
tržnem prepihu. Na eni strani nanj pritiska dampinški uvoz strateških pridelkov
in surovin (žita in prašičje meso npr.),
po drugi pa predelovalna industrija, ki
mu z nizkimi odkupnimi cenami odžira minimalno ustvarjeno akumulacijo.
Vse to vpliva na zmanjševanje pridelave
in hlastanje novodobnih urbanih (asfaltnih) kmetov po zemljiščih, ki pod različnimi modeli neposrednih plačil ta izkoriščajo samo za pridobivanje denarja.
S formalnega vidika KGZS ni odgovorna za dogajanje v tretjem tranzicijskem
lastninskem valu. Toda ravno v jubilejnem letu sta se zgodila dva dogodka, ki
spominjata na leto 2007. Takrat so se
prvič opekli pri zaščiti svojih članov, ko
so pristali na zaprtje sladkorne tovarne. Namesto zaščite svoje lastnine se je
najprej razprodalo zadružne lastniške
deleže v tovarni. To je počela najvplivnejša skupina znotraj KGZS – zadružna.
Ne nazadnje so podobno storili v Mercatorju in Žitu. Zdaj so ostali brez enega in drugega. Storjenega pa ni bilo nič,
da bi vsaj Žito ohranili v domači kmečki lasti. To bi, če bi ščitili interese svojih članov, lahko storili. Ne neposredno,
ampak posredno. Zbornica bo verjetno
preživela naslednjih 15 let, vprašanje pa
je, kako bodo preživeli kmetje na severovzhodu Slovenije, če se v naslednjem
volilnem letu nekatere stvari na vsebinski in organizacijski ravni delovanja ne
bodo spremenile.
J. Votek
družba
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
7
Naši predlogi
Alma Mater Europaea – ECM za Mursko Soboto
Izbor Pomurke in Pomurca
meseca maja 2015
Študentje pomagajo občanom
Glasovnice pošiljajte do 31. maja
V soboto bodo lahko Sobočani ob pomoči študentov obnovili znanje prve pomoči
Pred nami je majski izbor Pomurke
in Pomurca meseca, še prej pa izidi
aprilskega izbora. Za Pomurko preteklega meseca ste izbrali mentorico
študijskega krožka na Tišini Mihaelo
Flisar, za Pomurca pa direktorja Radgonskih goric Boruta Cvetkoviča. Še
vedno pričakujemo tudi vaše predloge za Pomurko ali Pomurca meseca,
ki jih z utemeljitvijo lahko pošljete
na elektronski naslov [email protected] ali po navadni pošti na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka
13, Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca meseca.
Študentje Alma Mater za življenje so
poimenovali projekt, katerega osrednji dogodek bo v soboto, 23. maja, na
Trgu kulture v Murski Soboti. Nastal
je na pobudo študentov tutorjev Alma
Mater Europaea, ki v Murski Soboti že
več let izvaja izjemno uspešen visokošolski študij fizioterapije in zdravstvene nege. Skupaj s partnerji – Mestno
občino Murska Sobota, Splošno bolnišnico Murska Sobota in Vzajemno
zdravstveno zavarovalnico – bodo prikazali osnovne prijeme prve pomoči
ter zbirali prijave za brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči.
Kakor je povedal župan Aleksander
Jevšek na torkovi tiskovni konferenci, je Alma Mater v Murski Soboti zelo
dobrodošla in pomeni veliko za razvoj
mesta in celotne regije, pa tudi za čezmejno sodelovanje na področju izobraževanja, zato si bo prizadeval, da bo
univerza v najkrajšem času pridobila
tudi ustrezno državno koncesijo. Tudi
Metka Lipič Baligač iz Splošne bolnišnice Murska Sobota in Edvard Jakšič
iz Srednje zdravstvene šole (oba sta
Kandidatke za Pomurko
Nataša Litrop,
knjižničarka
OŠ Franceta
Prešerna Črenšovci, je prva v
državi prejela
nagrado sončnica na rami,
ki jo je KUD
Sodobnost International prvič podelil za spodbujanje veselja do
branja. Litropova si je nagrado prislužila s štiriletnim bralnim projektom
Planet branja, s katerim za branje
navdušuje učence in zaposlene.
Olga Paušič iz
Lendave je po
dveh knjigah
gledaliških iger
za otroke in
mladino izdala
še knjigo predstav za odrasle.
Paušičeva je
bila skoraj 40
let mentorica
otroških gledaliških skupin na DOŠ I
v Lendavi, zdaj pa sodeluje z gledališko skupino Kofetarji. V novi knjigi Z
nasmehom na oder na humoren način opisuje življenje različnih generacij in je kritična do dogajanja v lokalnem okolju in drugje.
Zgodovinarka
Metka Fujs je
skupaj z arheologinjo Ireno
Šavel in etnologinjo Jelko
Pšajd iz Pomurskega muzeja
prejela
za postavitev
stalne razstave
Radgonski mostovi v muzeju Špital v
Gornji Radgoni Valvasorjevo odličje
za enkratne dosežke, ki ga podeljuje
Slovensko muzejsko društvo. Razsta-
va v Špitalu je s kulturnozgodovinskega, muzeološkega in človeškega vidika pravi kazalnik, kam morajo biti
usmerjene razstave.
Kandidati za Pomurca
Marko Šajnovič
iz Gornje Radgoni, novi načelnik Podvodne reševalne
službe Slovenije. Pred nekaj leti je prevzel vodenje
enote GAPORA
in Podvodne
reševalne službe Gornja Radgona. Je
mentor gasilske mladine, ustanovitelj
Društva mladi gasilec na Osnovni šoli
Gornja Radgona, gasilski in potapljaški inštruktor, pomočnik poveljnika
prostovoljnega gasilskega društva in
namestnik poveljnice civilne zaščite
za Občino Gornja Radgona.
Denis Fister iz
Ivanovec
je
kot reševalec
iz vode v kopališču v Termah Lendava
rešil življenje
štiriletni deklici. Študent
logistike, navdušen rekreativni športnik, predvsem dober plavalec, je že dve leti v Termah Lendava
zaposlen kot reševalec iz vode in svojo prihodnost vidi prav v reševanju iz
vode. Že večkrat je pomagal poškodovanim kopalcem, tokrat pa se je prvič
boril za življenje nekoga.
Janče Gartner
iz Šalinec je z
družino kupil
avtomatski defibrilator AED,
prenosni elektronski aparat,
ki je pomemben pripomoček pri oživljanju človeka ob
zastoju srca. Aparat so dali v javno
uporabo in ga namestili tako, da ga
bodo, če bo treba, lahko kadar koli
uporabili tudi drugi. AED defibrilator
v Šalincih je tako postal del mreže javno dostopnih defibrilatorjev.
Za Pomurko in Pomurca meseca lahko
glasujete do 31. maja, in sicer z originalnimi
glasovnicami iz Vestnika in s pošiljanjem
SMS-sporočil. Uporabniki Mobitela in Debitela
glasujete tako, da pošljete SMS na 2929.
Cena povratnega sporočila je 0,417 evra.
Za Natašo Litrop glasujete tako, da pošljete
na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Olgo
Paušič RMV P B, za Metko Fujs pa RMV P
C. Za Marka Šajnoviča glasujete tako, da
pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P D,
za Denisa Fistra RMV P E in za Jančeta
Gartnerja RMV P F.
Pomurka in Pomurec meseca maja
Pomurka meseca:
Pomurec meseca:
Ime in priimek, naslov:
Metka Lipič Baligač, Aleksander Jevšek in Leon Šerbak na tiskovni konferenci,
na kateri so napovedali skupno sobotno prireditev. fotografija bernarda b. peček
tudi predavatelja na Almi Mater Europea) sta opozorila na odlično sodelovanje z lokalnimi institucijami. Soboška
bolnišnica je učna bolnišnica in baza
za pridobivanje praktičnih izkušenj dijakov in študentov in ima zares široko
mrežo usposobljenih mentorjev. Strinjajo se in podpirajo študente pri njihovem delu, kajti ukrepanje ob prvem
stiku s človekom, ki potrebuje pomoč,
je vedno najbolj pomembno.
B. B. P.
8
kultura
| Vestnik | 21. maja 2015
Knjige za zlate bralce
V okviru zbirke Zlata bralka je Društvo Bralna značka Slovenije, ki že desetletja spodbuja branje med mladimi, vsem zlatim bralcem v osnovnih šolah podarilo knjigo. Letos bodo tako zlati bralci, mentorji in šolske
knjižnice prejeli knjigo Otroci sveta avtoric Janje Vidmar in Benke Pulko,
ki želi sporočiti mladim bralcem, naj se otresejo predsodkov, ki jim jih
vcepljajo starši, in naj se nehajo bati sveta. V zadnjih dvanajstih letih so
podarili več kot 266 tisoč knjig.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Premišljevalnice o kulturi
Na premišljevalnicah v okviru trajnostne urbane strategije se mesto
Murska Sobota posveča tudi kulturi in svoji kulturni dediščini. Brez zavedanja in spoštovanja tega, kar imamo, si težko zamišljamo razvoj in
življenje mesta. Čeprav je težko privabiti širšo javnost, je bilo vendarle
slišati nekaj zanimivih idej, rešitev, zanetila pa se je tudi kakšna iskrica.
Temeljnega pomena pa bi bilo, da bi Sobota končno že dobila kulturno
strategijo in da se kultura ne dogaja preveč stihijsko.
Eva Žula v Ljubljani
V začetku tedna so v preddverju
državnega sveta odprli razstavo
Preplet, na kateri je izbor del s tematskih razstav, ki jih prireja Javni
sklad za ljubiteljsko kulturo. Med
razstavljenimi likovnimi deli je tudi
delo Eve Žula iz Gornje Radgone.
Mojca Smerdu razstavlja v Galeriji Murska Sobota
Ustvarjala z mislijo na življenje in smrt
Kiparka, ki je povezana s to galerijo in Prekmurjem – Raje ima materiale, katerim je treba dodajati in nadgrajevati, kot je glina
V Galeriji Murska Sobota so na ogled
kiparska dela ene izmed najbolj prepoznavnih slovenskih kipark Mojce
Smerdu. Na pregledni razstavi Skulpture je 93 njenih del iz različnih obdobij njenega ustvarjanja, od zgodnjega
snovanja iz začetka 70. tih let do del,
ki so nastala v zadnjem obdobju. Kot
je povedal direktor galerije dr. Robert
Inhof, ki je avtorico in njena dela tudi
predstavil, je ustvarjanje Smerdujeve
na več načinov povezano s to galerijo
in Prekmurjem. Galerija ima v stalni
zbirki štiri njena dela, saj je kiparka
sodelovala na bienalih male plastike
in bila večkrat nagrajena, njena skulptura V imenu rože pa je del forme vive
v parku podjetja Mura.
»V mali galeriji so razstavljeni ženski akti, ki so fiksirani v radoživih gibih, zdi pa se, kot da bi jih nekaj ustavilo v igrivem gibanju,« je povedal
Inhof in dodal, da skulpture na tleh
delujejo, kot bi izhajale, rasle iz tal,
in da spominjajo na betonske odlitke
trupel v Pompejih. »Občutek opustošenja še dodatno poudarjata niz fotografij in stari tram iz porušene hiše,
ki vzpostavi povezavo med iluzijo –
fotografijo in resničnimi kipi.«
V veliki galeriji pa so nekoliko večje
skulpture, ki kažejo odnos med življenjem in smrtjo. Te razgibane forme so
videti, kot bi bile ovite, mumificirane,
kot bi ujele iluzijo gibanja. Navsezadnje bi te vrvaste forme razumeli kot
nit življenja, še pove kiparka Smerdujeva in doda, da je delala z mislijo na
življenje in smrt.
»Mojca Smerdu se ukvarja s skulpturami majhnih dimenzij in z velikimi
javnimi plastikami, pri tem pa je bistvenega pomena to, da so vitalizem,
neagresivnost in duhovnost njenih figur bistvenega pomena, da se brez kakršnih koli zadržkov lahko postavijo
v naravo in je ne ogrožajo ali pa v sterilne prostore, kjer s svojo navzočnostjo naredijo prostore humanejše in
toplejše,« meni Inhof.
Pri ustvarjanju ji je najbližje glina,
zemlja, kamen in drugi trdi materiali
pa ji nikoli niso bili izziv. Razloži, da
ima raje materiale, kjer je treba dodajati in nadgrajevati.
Sama vedno raje nadgrajuje, ne pa
odvzema, kot je to potrebno pri kamnu. Razstava je na ogled do 20. junija.
A. Nana Rituper Rodež
Kiparka Mojca Smerdu med skulpturami, ki predstavljajo odnos med življenjem in smrtjo. fotografija a. nana rituper rodež
Osma knjiga iz zbirke Lyndvamuseum
Petnajst znamenitih Lendavčanov
Erno Balkanyi, Kalman Pataky, Danijel Halas, Duša Počkaj, György Zala in drugi
Dubravko Baumgartner
ob odprtju razstave svojih del
fotografija sandi baumgartner
Galerija La Roggia
Baumgartner v Pordenonu
V mestu Sacile v Italiji so si ljubitelji umetnosti
lahko ogledali pregledno razstavo Štefana Galiča
V galeriji La Roggia v Pordenonu so
odprli razstavo del lendavskega slikarja Dubravka Baumgartnerja. Do
konca maja je na ogled petnajst likovnih del iz ciklusa Panonski zidovi in
najnovejšega ciklusa Rostig.
Razstavo so organizirali kot del večletnega dobrega sodelovanja med Kulturnim društvo La Roggia (Associazione Culturale La Roggia) iz Pordenona
in Galerijo - Muzejem Lendava. Odprl
jo je umetnostni kritik in kustos galerije La Roggia Enzo de Grazia, obiskovalce pa je pozdravila tudi direktorica Galerije - Muzeja Lendava Beata
Lazar. V sodelovanju z galerijo La Roggia so organizirali že več razstav tako
v Italiji kot tudi pri nas.
Lani so v galeriji La Roggia odprli
razstavo Galičevih grafik, v Cordovadu pa skupinsko razstavo del lendavskih likovnih umetnikov. Na lendavskem gradu so odprli skupinsko
razstavo likovnih umetnikov iz Pordenona. Letos pa so si v mestu Sacile
(v Palazzu Ragazzoni) med 11. aprilom in sedmim majem lahko ogledali
pregledno razstavo likovnih del Štefana Galiča.
Novembra načrtujejo kot skupni
projekt veliko pregledno razstavo Galičevih grafik v Muzeju sodobne likovne umetnosti v Caserti pri Neaplju –
Museo di Arte Contemporanea della
citta di Caserta.
J. G.
Na lendavskem gradu je predstavila
Galerija - Muzej Lendava ob mednarodnem dnevu muzejev osmo knjigo
iz zbirke Lyndvamuseum z naslovom
Znameniti Lendavčani I.
Obiskovalce predstavitve je nagovorila direktorica Galerije - Muzeja
Lendava Beata Lazar. O knjigi in petnajstih Lendavčanih, ki jih je vanjo
vključil, je govoril njen avtor, višji kustos Galerije - Muzeja Lendava dr. Zoltan Kepe Lendvai. Ob tem je poudaril, da je še veliko znamenitih ljudi, ki
so bili rojeni v Lendavi in so vse svoje življenje ali le del življenja živeli v
tem mestu, vendar jih je za prvo knjigo izbral petnajst. Knjiga je spremna
publikacija stalne razstave Galerije Muzeja Lendava z naslovom Znameniti Lendavčani. V njej so v besedi in
s fotografijami, risbami in dokumentarnim gradivom predstavljeni: Erno
Balkanyi, rodbina Banffy Dolnjelendavski, Tibor Barath, Balint Bellosics,
Istvan Beythe, Karoly Bobics (Bubics),
Kalman Egyhazabükki Dervarics, Laszlo Hadrovics, Danijel Halas, György
Kultsar Dolnjelendavski, Karoly Mangin, Janez Murkovič, Kalman Pataky,
Duša Počkaj in György Zala. V knjigi
so tako imena, o katerih je že precej
znanega in so jih zgodovinarji že raziskovali, pa tudi takih ljudi, ki so manj
znani in za katere mnogi niti ne vedo,
da so del svojega življenja preživeli v
Lendavi. Zgodovinski podatki v knjigi
pričajo o dogajanjih vse od leta 1192 z
rodbino Banffy pa do leta 1997, ko je
umrl zadnji od predstavljenih.
Znana slovenska igralka Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v
V knjigo je
vključena tudi
Duša Počkaj, ki
se je rodila leta
1924 v Lendavi
oziroma takrat še
Dolnji Lendavi.
Lendavi oziroma takrat še Dolnji Lendavi, kamor se je družina Počkaj preselila, ker je tu dobil njen oče zaposlitev. Postala je prva dama slovenskega
modernega gledališča in tudi nastopala v mnogih znanih filmih vse do
leta 1982, ko je umrla po nastopu v
gledališki predstavi.
Med vrhunskimi kulturnimi ustvarjalci je bil tudi Kalman Pataky, ki je
bil rojen v Dolnji Lendavi 14. novembra 1896 in spada med največje madžarske operne pevce in največje tenorje Mozartovih oper 20. stoletja.
Nastopal je v najznamenitejših opernih hišah od Pariza do Milana, Londona in Rima. Janez (Janoš) Murkovič
je bil rojen pri Mali Nedelji leta 1839
in je bil avtor prve prekmurske knjige
v gajici. Leta 1871 je objavil delo z naslovom Abecednik, ki je prevod učbenika Ignaca Baranyja v prekmurščino.
Gre za prvi učbenik v prekmurščini, ki
ni bil napisan v madžarskem črkopisu, ampak v gajici. Leta 1880 je dobil
službo v Lendavi in vse do smrti živel
v Lendavskih Goricah.
J. G.
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
Branko Drobnak, predsednik kluba Poslovni angeli Slovenije
Nekaj je treba
zamenjati med levim
in desnim ušesom
Človek, ki vse življenje gradi in pomaga – Svoje premoženje vlaga v mlada
in obetavna podjetja, pa ne le denar, ampak tudi svoj čas in znanje
Prepričan je, da ima Pomurje veliko
priložnosti v kmetijstvu, tako pri pridelavi, predelavi, dodelavi in pakiranju. Pozna Pomurske mlekarne in
njihove neizkoriščene možnosti, ve,
kako diha Panvita. Največji prekmurski uspešnici Ocean Orchids iz Dobrovnika in Paradajz iz Renkovec, ki
ju danes vsi predstavljajo kot vzor pogumne podjetniške ideje, sta bili deležni pomoči poslovnih angelov. Kljub
osebnemu finančnemu zlomu pred petimi leti, ko je ostal brez dvesto milijonov evrov, ker je pač »dal vsa jajca
v en koš in se spotaknil«, se ni poko-
se, da bi to spravili na trg. Prijavijo se
na nove evropske in slovenske razpise in ponovno raziskujejo. Tako imamo v zalogi veliko dobrih stvari, ki pa
jih ne spravimo na trg. Povsem drugače je na primer v Izraelu ali Ameriki, kjer vse, kar je dobrega, poskušajo
takoj spraviti v tržno obliko. Evropska skupnost je za to namenila veliko sredstev, toda s tem je potem zelo
malo povečala družbeni produkt. Torej to ni samo slovenski, ampak širši
evropski problem, saj se je do zdaj veliko sredstev namenjalo predvsem razvojnoraziskovalnemu delu. V novem
set topov na Švedsko, letos pa imata
predpogodbe že za 40 do 60 snežnih
topov. Pripravljamo start up druženja
ob koncu tedna, ko študenti v dveh ali
treh dneh naredijo neverjetne stvari.
Na primer ležalnik iz odpadnega materiala ali kurnik za mestne kure ...
Poslovni angeli ste povezani v evropsko mrežo, toda praviloma investirate v domačem okolju?
»Tukaj, kjer poznamo ljudi in se
zanesemo na njihovo sposobnost in
znanje. Kajti poslovni angeli dajejo
svoj poslovni kapital, to pomeni, da
21. maja 2015 | Vestnik |
Ona ima še vedno ideje. Želim si, da
bi svoje izkušnje prenesel na ljudi, na
mlade, ki imajo več energije in dobre
ideje. Osebno nikoli nisem razmišljal
o tem, kakšen bo končen uspeh. Bolj
mi je bilo pomembno, da smo rasli in
izkoriščali priložnosti na trgu. Zdaj mi
je mogoče žal, kajti ko je šla Poteza v
stečaj, sem izgubil preveč … toda to je
druga zgodba.«
V Pomurju se lahko pohvalimo z veliko izobraženci, ki pa se ne vračajo
v domače okolje, ker ne vedo, kje in
kako začeti, niti nimajo podpornega
okolja in finančnih sredstev …
»Podpore je kolikor hočete, samo
najti jo je treba! Država podpira start
upe na vse kriplje …«
Potem pa jim očitno manjka poguma?!
»To pa pomeni, da je treba nekaj zamenjati med levim in desnim ušesom
in nehati poslušati poročila po medijih in jamrati, da je vsega kriva država! Mi smo tukaj, da zavihamo rokave.
Jaz sem v svojem življenju naredil 20
start upov, zdaj delam enaindvajsetega. Poglejte Mirka Tuša, vse njegovo življenje je en sam start up. Zdaj podpira
zeleno proizvodnjo, ima zaposlene ljudi, oddelek, ki prodaja zeleno domačo proizvodnjo. Ja, tudi v Prekmurju
se da narediti marsikaj, toda ne jokati!
Če imajo idejo, naj razmislijo. Če vidiš
problem, je to bolečina, najdi rešitev
za to bolečino. Ko jo najdeš, ugotovi,
ali ima kdo na trgu tudi tako bolečino
9
Prav gotovo je ta drugačna, kot če se
prej prevaža po vsej Evropi. Manjka
nam tega duha, ki ga je veliko v Ameriki, kjer je vse mogoče! Mogoče je
tudi, da padejo. Pa se poberejo.«
Pa preveč škodoželjnosti je med Slovenci – prej privoščijo nekomu padec kot uspeh.
»Startupovci si med seboj zelo pomagamo, čeprav zna kdo samo dve
črki več, bo to zaupal svojemu kolegu. V tem okolju je veliko ljudi, ki delajo zastonj, dajo svoj kapital, pa tudi
svoj čas in svoj socialni kapital. Zame
je najlepše darilo, da nekdo uspe. Ti
dobiš sicer svoj denar povrnjen, toda
največja pridobitev je, da imajo svoje
delo in zaposlitev. V tehnoloških parkih se to dogaja in jaz sem zelo velik optimist, čeprav nisem več mlad.
Stvari se krepko premikajo. Generacija Y, rojena po 80. letu, se ne boji, ni
jim mar: ima znanje, zna jezike in gre,
kamor hoče. Podporno okolje obstaja, samo na internet je treba pogledati. Že če se »obesi« na našo stran (Poslovni angeli Slovenije, op. a.), mu v 24
urah odgovorimo …
Mogoče se bo po tem intervjuju res
našel kdo, ki bo prosil za vašo pomoč.
»Odlično. Naj mi pošlje predlog,
prebral ga bom in povedal, kaj mislim.
Toda to ne more biti frizerstvo, to je
obrtništvo. Start up je nekaj, kar lahko hitro raste, ker ima relativno velik
trg, in to ne le v Sloveniji. Dejavnosti,
ki so tehnološko zahtevne, v katerih
je znanje dodana vrednost s področja
fizike, kemije, znanje v procesu, novem modelu … Če bo ideja tako dobra,
da me prepriča, se z njim pogovorim.
Mora pa imeti tudi dober tim, v skupini mora imeti poleg tehnologa in
raziskovalca tudi družboslovca, ki se
zna pogovarjati in prodajati, kajti če
hočeš priti na trg, se moraš spustiti v
pogovor z ljudmi. Prodaja ni to, da kar
potrkaš nekomu na vrata. Tudi podjetništva se da naučiti, le voljo moraš
imeti, da pogledaš na splet, poslušaš.
Če znaš angleščino, so ti vrata do znanja odprta. Naučite se, kako se ideja
lahko spravi na trg, mi pa vam bomo
pomagali. Seveda pa morate imeti voljo – če je nimate, vas nihče ne more
prisiliti v podjetništvo.«
Ob pravem trenutku je prava beseda
včasih zelo pomembna.
Branko Drobnak: »Želim si,
da bi svoje izkušnje prenesel na
ljudi, na mlade, ki imajo več energije
in dobre ideje.« fotografija nataša juhnov
pal, ni jokal, ni izgubil zaupanja vase in
tudi drugi niso izgubili zaupanja vanj.
Verjame, da je največji pritisk tisti, ki
ga izvaja človek sam nase, po padcu je
vse odvisno samo od tega, kako hitro
se znaš pobrati in ponovno uporabiti
svoje sposobnosti. Po petih letih ga v
mednarodnem poslovnem svetu predstavljajo kot primer uspešnega ponovnega vzpona poslovneža. Nehal je
upati, da se bodo cene borznih delnic
dvignile, ni pa nehal verjeti v ustvarjalnost mladih. Kljub krizi, ki se je začela
po 2008. letu in se še ni končala, pa poslovni angeli ves čas pomagajo novim,
mladim (start up) podjetjem.
Imamo Slovenci dovolj dobrih idej?
»Slovenci imamo veliko idej, toda
predvsem nismo dovolj dobri prodajalci. Tipičen je primer, ko imamo
sposobne mlade raziskovalce, ki jih
pri njihovem delu nekaj moti in ki
tako dolgo brskajo in iščejo, da naredijo novi izdelek, postopek ali proces.
Toda ko naredijo doktorat, na to pozabijo. Mogoče to patentirajo, ker prinaša dodatne točke, ne opogumijo pa
programu Horizont (Obzorje) 20-20
bo to drugače, razvojnoraziskovalno
delo naj bi se tako kanaliziralo v start
upe. Če so mladi raziskovalci in doktorji pred leti še dobili zaposlitve, jih
danes ne dobijo več, zato se jih tudi
vedno več odloča za start upe.
Zdaj je vsa pozornost usmerjena v
učenje »delaj vitko« – nam pojasnite
načelo takega načina delovanja?
»Ko imaš dobro idejo, narediš predstavitev, z njo greš h kupcem, prej pripraviš najmanjšo mogočo obliko produkta, in testiraš trg. Če ti potrdijo,
da je zanimiv, in ti dajejo koristne pripombe, ga potem sproti popravljaš in
izboljšuješ, dokler ne prideš do izdelka, ki ga bo trg sprejel. Prej pa smo
delali tako, da smo ustanovili podjetje, zaposlili ljudi in razvijali izdelke,
ki jih trg ni želel. Uspešen primer so
inovativni snežni topovi dveh mladih
podjetnikov iz Črne na Koroškem, ki
delajo sneg pri –1,3 stopinje (drugi pri
–3 ali – 4 stopinjah) in porabijo 30 odstotkov manj energije. Dobila sta dva
poslovna angela, prodala prvih de-
jaz pokličem svoje znance v različnih
institucijah iz svojega socialnega kroga. Dajemo torej »pametni denar« in
ne samo denarja po načelu, da greš
čez pet let samo vprašat, kako je. Jaz
jim v njihovi prvi fazi pomagam tudi
kot prokurist in dokler podjetje ne
shodi, hodim k njim vsak ponedeljek
tudi na seje uprave.«
Kaj imate od tega, je to samo v vaše
osebno zadovoljstvo, da nekomu pomagate do uspeha? V opisu na spletni strani imate zapisano »zmagaš –
zmagam«?
»Jaz sem človek, ki gradi vse življenje, od osnovne šole naprej. Ne morem sedeti v coni udobja in gledati
televizijo. Meni je gledanje televizije najbolj neproduktivno porabljen
čas. Če že, potem berem ali brskam
po spletu. Sem nemiren duh in stalno iščem, kje bi lahko kaj izboljšal. Ko
pa se spraviš enkrat na kavč in pred
TV, je konec s tabo. Mama, ki je stara 85 let, mi je pred dnevi pokazala
časopisni članek in rekla, da moram
tega človeka srečati, ker je zanimiv.
in koliko je pripravljen plačati za rešitev, pa preuči, ali imaš na trgu konkurenco in kako velik je trg. To je osnova podjetništva: nekaj te moti in bi to
rad izboljšal. Tak je primer ideje, da
namesto sladkorja prodajaš v lokalih
med v palčkah. Zdaj prodajajo po pet
tisoč palčk, prodaja raste, med bo imel
še različne okuse. Na tak način bodo z
majhnim vložkom zaslužili 15-krat več
kot z navadnim kilogramom medu.
Vse je v ideji. Če imaš dober izdelek,
ga lahko prodaš v kateri koli trgovini,
ni pomembno, ali je lastništvo domače ali tuje. Tudi Panvita ne more prodajati samo v Sloveniji, če hoče imeti
gospodarno proizvodnjo.«
Torej bi v Pomurju morali pridelovati zelenjavo namesto pšenice?
»Prepričan sem, da ima Slovenija,
predvsem pa Pomurje, velike priložnosti pri zdravi domači hrani, in to
iz rastlinjakov. Imamo nekaj velikih
mest na relativno kratki razdalji. Če
bomo sposobni prepeljati svežo in
zdravo zelenjavo iz rastlinjakov v 24
urah v ta velika mesta, smo na konju.
»Včasih je treba tudi pogledati po
okolici, se povezati, da nekdo drug
dela to, kar je treba v procesu. Slovenski start upi so zelo uspešni na mednarodnem področju – imajo zelo dobre
ideje. Nizozemci in Nemci prihajajo k
nam na Podim. Kitajci že vse naredijo, zato se je nesmiselno pogovarjati o
izdelovanju, proizvodnji izdelkov. Doživljamo revolucijo poslovnega modela – gremo iz obdobja predračunalništva v računalniško obdobje, in to v
vseh fazah. Stvari bodo komunicirale
med sabo: koliko vode spijemo, spremljajo že gibanje dojenčka v materinem trebuhu ... Družbena evolucija pa
teče, te se ne da ustaviti. Če se bomo
še naprej zavijali v preteklost in iskali
rdeče in črne, ne bomo nikamor prišli. Mladih ne zanima, ne vedo, kdo je
bil Tito ali Jugoslavija. Mlade zanima,
kako preživeti.«
Pa ni več najbolj pomembno imeti
veliko denarja, ampak dobro živeti …
»Zdaj je druga generacija, ki je živela v obilju – ona ne more doumeti, da
nečesa ni, da se je za to treba boriti.
Res ni več cilj, da nam bo vedno boljše. Krivulja rasti se je ustavila. Evropa
je bila v 60. letih tam, kjer je Kitajska
zdaj. Mene izredno pozitivno preseneča, da je med mladimi veliko idej o socialnem podjetništvu. Da torej ni več
v veljavi ameriški koncept, ampak je
bolj pomembno: hočem biti koristen,
želim, da je to dobro za kupce, financerje, zaposlene, za okolje in družbo.
Pomembnejše je, da se bom uresničil, čeprav ne bom imel 40-, ampak le
pet- ali sedemodstotni profit. Socialno podjetništvo ne pomeni, da delaš
zastonj, pomeni, da so vsi dejavniki v
tem procesu enakomerno zadovoljni.
In prav ta socialna nota je posebnost
Evrope, ne Amerike.«
Bernarda B. Peček
10
(iz)brano
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ivan in Cvetka Jurišaga pripovedujeta o življenju, v katerem slepota ni le tema
Duhovni pogled, ki kljub temi,
ki je prekrila oči, nikoli ne potemni
Še danes ne vedo vsi, kaj je bela palica – Človek, ki ne vidi, še ni bedak – »So problemi in težave, ampak zaradi tega ne moreš biti samo doma«
Ivan Jurišaga iz Bakovec je povsem
slep, njegova žena Cvetka pa vidi nekaj malega. A kljub tej preizkušnji in
po nemalo skupnih letih življenja je
v pogledu, ki ga namenita drug drugemu, še vedno mogoče razbrati izjemno naklonjenost, ki ju povezuje in
ki jo lahko rodi le medsebojna ljubezen. Ivan bi rekel, da je uzrta podoba
iz spomina namreč do konca življenja
vtisnjena v možganih in negovana v
srcu. Ta toplina, ki vlada med njima,
se potem širi tudi na ljudi, ki so v njuni družbi. Da, razlika je v toplini in zaupanju med tistimi ljudmi, ki so zaprti, in tistimi, ki so odprti za druge in
za pogovor, kot sta Ivan in Cvetka.
V pogledu, ki si
ga namenita, je
mogoče razbrati
naklonjenost
in ljubezen.
trudiš, da bi se nekako znašel s tipom
ali orientacijo, vendar vsega ne zmoreš,« razlaga Ivan. Razume, da človek,
ki se nikoli ni srečal s slabovidnostjo ali
slepoto, ne more vsega vedeti, zato pa
so izkušnje, o katerih zdaj pripoveduje
kot slep, dobronamerne, toliko bolj, ker
ni sam z njimi in ker ima podobne težave tudi večina starejših ljudi.
Za ozaveščanje veliko naredi tudi
društvo slepih in slabovidnih, ki vsako
leto povabi dijake zdravstvene šole, da
se seznanijo s slepoto in slabovidnostjo
in se učijo, na kakšen način morajo pristopiti k slepemu človeku. Malo več uvidevnosti pa ne bi škodilo tudi nekaterim uradnikom. Cvetka je tako opisala
neko svojo izkušnjo: »'Oprostite, ne vidim, ali mi lahko izpolnite ta formular,'
sem prosila. 'To pa ne, kar sami dajte,'
dobim odgovor. 'Prosim vas, če mi pomagate, ker res ne vidim.' 'Zakaj pa imate potem očala'. 'Ja, zato, da vsaj malo
bolje vidim.'« Marsikdo namreč ne razume, da človek, ki gleda, ni nujno, da
tudi vidi, saj se obrača proti človeku po
njegovem glasu. In slabovidni zelo pogrešajo vidne oznake v javnih prostorih. Že neštetokrat so opozarjali odgovorne, da se slabovidnim pri spuščanju
po stopnicah te zlijejo v enobarvno površino, saj se zabriše rob stopnice. Samo
barvni trak bi morali nalepiti nanj in bi
bila hoja po njih veliko varnejša.
Posebna zgodba pa je tudi gibanje po
mestu, razlagata Ivan in Cvetka, saj se
nekateri raje zaletijo v njiju, kot da bi
se umaknili, pogosto pa ne pomaga niti
bela palica. »Še danes vsi ne vedo, kaj
sploh je bela palica,« pove Ivan. Zato
tudi ne bi bilo odveč, če bi se mladi, ki
se pripravljajo na vozniški izpit, naučili
tudi tega, čemu služi bela palica in kdo
jo uporablja.
fotografija
majda horvat
Nekaj potipaš, nekaj poslušaš
in nekaj malega vidiš
Cvetka se je rodila slepa, saj je imela katarakto, ki je sicer redka bolezen
pri otrocih. Pol leta staro so jo začeli operirati in po bolnišnicah je hodila do sedmega leta starosti. Zdaj
vidi, vendar le pet odstotkov. »S svojim vidom se moraš znajti, nekaj potipaš, nekaj poslušaš in nekaj malega
vidiš. Finih del ne moreš sam opravljati, tam potrebuješ pomoč, groba
dela pa lahko,« pripoveduje Cvetka.
Čeprav je Ivanu vid začel zelo hitro
pešati zaradi pigmentne retinopatije šele po hčerkinem rojstvu, vse skupaj pa je poslabšala še sladkorna bolezen, so nekateri zdravniki zakoncema
že prej odsvetovali, da bi zaradi težav
z vidom, ki jih je imela Cvetka, imela otroka, vendar jima je hčerka zdaj,
ko je odrasla, v veliko pomoč. Ivan ni
imel pomislekov glede zveze s Cvetko,
s katero sta se spoznala zaradi službenih stikov, seveda pa takrat še ni
slutil, da bo kmalu oslepel tudi sam.
»Verjemite. Za tistega, ki je prej videl,
je izguba vida strahovita mora. Drži,
da se sprijazniš, saj nimaš druge izbire, ampak to je nekaj strašnega. Prej
si lahko vozil avto, zdaj pa ga ne moreš več, prej si lahko počel vse, zdaj
pa ne moreš skoraj nič. Človek mora
imeti veliko dobre volje, da to preživi in se ne zapre vase. Ampak življenje gre naprej,« je pripovedoval Ivan.
Cvetka in Ivan sta se spoznala v Ljubljani, v kateri sta potem živela nekaj
časa s hčerko, zaradi nesrečnega spleta okoliščin pa so se preselili na Cvetkino domačijo v Bakovce. Ivan je vid
začel izgubljati po letu 1985 in v razmeroma kratkem času tudi oslepel.
In prav slepota je potem zakonca še
bolj povezala, saj ne moreta drug brez
drugega. Pomagata si premagovati
vsakodnevne ovire in sta si v oporo
ob življenjskih preizkušnjah. »Veste,
kako je, če ne bi bilo medsebojnega
razumevanja, bi bilo težko živeti. Bog
ve, kaj bi si bil v takšnem stanju človek pripravljen narediti. Nikoli ne veš,
kaj te kdaj prime, ampak z razumevanjem potem gre. Prej sem razumel jaz
Vedno je pot
njo, potem je ona razumela mene, da
tako pač je. In življenje nama je teklo
naprej z vsakdanjimi problemi, kot so
v vseh družinah. Vse skupaj smo nekako preživeli,« pripoveduje Ivan. Najtežje mu je bilo prilagoditi se temu,
da ne vidi, in sprejeti, da ni več samostojen. Še sreča, da je bil precej časa
zaposlen v tehnični trgovini in ima v
možganih še vedno podobe, kakšno je
na primer orodje ali kakšni so različni
materiali, tako da še danes lahko povsem sam kaj »zašraufa« ali ob pomoči
postori še marsikaj, kar je treba narediti pri hiši. Tudi ko so žagali drva, je
sam zamenjal verigo na motorni žagi,
in če je bilo treba, je tudi nabrusil sekiro. »Nisem se zapustil, da bi si rekel,
zdaj pa ne morem čisto nič. Tiste slike, ki sem jih videl, človeku vendarle ostanejo. Tudi sanjam velikokrat
tako, kot da še vedno vidim,« pripoveduje Ivan.
Ko bo imel govoreči telefon,
bo bral tudi sporočila
Od takrat, ko je Ivan še videl, se je
marsikaj spremenilo, novi pa so tudi
tehnični pripomočki, brez katerih danes ne moremo biti, na primer brez
mobilnih telefonov. »Povsem normalno
ga lahko uporabljam, le sporočil ne morem brati. Ko bom imel govorečega, pa
bo tudi to mogoče,« pove sogovornik.
Po novem je namreč govoreči mobilni aparat uvrščen med tehnične pripomočke, ki jih sofinancira država, vendar ga slepi ali slabovidni lahko pridobi,
če zanj naredi izpit. Ivan ga je naredil,
usposabljanje pa je pripravilo, enako
tudi za računalniško opismenjevanje,
ki ga je obiskovala Cvetka, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota. V okviru tega poteka zelo
razgibano društveno življenje. In čeprav
je družba za težave invalidov še vedno
premalo dojemljiva in se pri marsikateri stvari zadeve premikajo zelo počasi,
je pravica do osebne asistence izjemnega pomena za neodvisno življenje slepih in slabovidnih. Pošteno pa bi bilo,
pravita Ivan in Cveta, če bi bila ta pomoč dostopnejša, kot je zdaj.
Človek, ki gleda, ni
nujno, da tudi vidi
Seveda bi se dalo za lepše življenje
slepih in slabovidnih veliko naredili tudi
brez denarja, le malo več dobre volje bi
morali kazati videči, pozornosti in uvidevnosti. »Na primer v bolnišnici je vse
napisano tako na malo ali pa ti povedo,
da pojdite do tistih vrat, kjer vse piše.
Lepo, da piše, ampak naj zdaj človeku
razlagam, da sam tega ne morem prebrati. Tudi zdravstvene delavce bi morali učiti, da niso vsi ljudje 'ostrostrelci'
in da se pogosto ne morejo znajti. Saj se
»So problemi in težave, včasih slišimo tudi kakšne opazke, ampak zaradi
tega ne moreš biti samo doma,« pripoveduje Cvetka. Še vedno rada gresta v
trgovino, saj, kot pravi Ivan, še iz tistega prejšnjega časa ve, kako in kaj. »Z
duhovnimi očmi gledam,« je pojasnil.
Običajno so trgovke zelo ustrežljive, se
pa najde tudi kdo, ki si ne zasluži velike
začetnice pri imenu. Za neko slavje sta
kupovala štiri kilograme govedine, pa je
prodajalka, ki je najbrž opazila, da slabo vidita, začela nabirati majhne kose.
»Ampak človek, četudi ne vidi, še ni bedak. Ima vendarle vse občutke kot vsi
drugi, morda pa je veliko bolj občutljiv
kot normalno videči,« pripovedujeta. A
zaradi vsega tega, sklene pripoved Ivan,
bi bilo najslabše smiliti se samemu sebi.
»Najslabše, kar se ti lahko zgodi, je, da
izgubiš upanje in zaupanje v druge in
sam vase. Kakor koli je hudo, vedno se
najde kakšna pot. Če pa se sam odločiš,
da ne boš šel po njej, je to že pol uspeha manj.«
Majda Horvat
barometer
Iva Drvarič dvakrat zlata
Pomembno delo Geze Sočiča
Simon Marčič in dirkanje
Dijakinja četrtega letnika Gimnazije Murska Sobota je dobila na državnem srečanju mladih raziskovalcev
dve zlati priznanji, in to na precej različnih področjih: za nalogo Amerikanizacija mladih (mentorica Irena Horvat) iz sociologije in za nalogo Pomen
primernega tlaka v pnevmatikah, ki je
skupinsko delo s še dvema raziskovalcema Darkom Kolarjem in Sandijem
Režonjo (mentor Renato Lukač) s področja fizike.
Skoraj dvajset let je skrbel za dokumente, s katerimi se je zagotovilo za
gradnjo regijskega centra v Puconcih
dovolj sredstev iz skladov EU, države
in sedemindvajsetih pomurskih občin.
Danes se Pomurje lahko pohvali z uspešno sklenjeno zgodbo urejenega regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki
skrbi ne le za zbiranje in odstranjevanje, ampak vse bolj tudi za predelavo
odpadkov. Centra torej, kakršnega si
mnoge regije še vedno le želijo.
Dvaintridesetletni motociklistični dirkač in motokrosist Simon Marčič si je
že prislužil vzdevek »puščavski lisjaček«, saj je tako kot Miran Stanovnik
že nastopil na reliju Dakar, nedavno
pa je na puščavskem reliju v Abu Dabiju zasedel odlično 14. mesto. Čeprav
je Marčič Mariborčan, je zelo navezan
na Pomurje, saj ima sorodnike pri Gradu, od letos pa je tudi član AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
11
Mestna občina
Sporno posojilo po treh letih
pretresa lokalno politično sceno
Svetniki bodo odločali o soglasju Komunali glede uveljavljanja odškodninske odgovornosti nekdanjih nadzornikov javnega podjetja
Murskosoboški mestni svetniki bodo
na današnji seji odločali o sklepu, s katerim bi javnemu podjetju Komunala,
ki je v stoodstotni občinski lasti, dali
soglasje za uveljavljanje odškodninske odgovornosti zoper nekdanje člane nadzornega sveta Komunale, ki so
leta 2012 glasovali za odobritev posojila
nogometnemu klubu Mura, s čimer naj
bi družbo oškodovali za več kot 187 tisoč evrov. Devetindvajsetega maja 2012
je Komunala s Športnim društvom nogometna šola Mura 05 sklenila posojilno pogodbo za 250 tisoč evrov za dobo
12 mesecev s sedemodstotno obrestno
mero. Posojilo naj bi klub vrnil s pomočjo sredstev Uefe in sredstev, ki bi
jih prejel od morebitnega novega strateškega partnerja in s prodajo igralcev. Bil je vrnjen le en obrok posojila
v višini 62.500 evrov. Neuspešen je bil
tudi postopek izvršbe zoper nogometni klub. Komunalo je takrat vodil Drago Šiftar, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral samostojno, potem
ko ni dobil podpore svoje stranke SDS,
pred drugim krogom volitev pa je podprl sedanjega župana Aleksandra Jevška. Nadzorni svet so sestavljali Ernest
Ebenšpanger, Marko Martinuzzi, Karel
Žekš, Rudolf Horvat in Karlo Šoš. V večini primerov gre za vidne predstavnike lokalne politične scene, zaradi česar
bo odločitev svetnikov še toliko zanimivejša.
Kot piše v pravnem mnenju, ki ga
je za občino pripravil odvetnik Daniel Katalinič, nadzorni svet soglasja k
odobritvi posojila ni pogojeval s kakršnim koli zavarovanjem denarne terjatve. Za posojilo so tistega dne glasovali
Ebenšpanger, Martinuzzi in Žekš, pozneje je dal soglasje tudi Horvat. Šoša
na seji ni bilo, je pa vodil izredno sejo
dan prej, ko je bil seznanjen z razlogi
in okoliščinami v zvezi s posojilom in
je, kot piše v pravnem mnenju, opustil dolžno ravnanje člana nadzornega
sveta, ki mora biti vestno in ustrezno
zahtevani skrbnosti. Športno društvo
nogometna šola Mura 05 je bilo ustanovljeno le 15 dni pred sklenitvijo posojilne pogodbe, saj je bilo Nogometno
društvo Mura 05 insolventno in je imelo blokirane račune.
Ali bo predlog dobil podporo
v mestnem svetu
Anton Štihec, nekdanji župan mestne občine, izraža zadovoljstvo, da se
je »začel delati red« v javnem podjetju, in potrjuje, da je iskanje odgovornosti nadzornikov v skladu z njegovimi
zahtevami iz časa županovanja. »Edino nadzorniki in poslovodstvo odločajo o poslovnih odločitvah,« pravi.
V času našega pogovora v Modri listi še niso sprejeli odločitve, ali bodo
predlog podprli. Štihec še izraža začudenje, da mora k tej odločitvi dati soglasje mestni svet, ni pa ga bilo treba
dati pri imenovanju članov nadzornega sveta. Po njegovem mnenju bi o tem
moral odločiti za finance pristojen or-
gan mestne občine, ki je z novim odlokom o ustanovitvi javnega podjetja
tudi postal odgovoren za imenovanje
nadzornikov. Kot je razvidno iz dopisa
Komunale mestni upravi, je omenjeni
akt prenesel pristojnost za odločanje
javnega podjetja proti direktorju v zvezi s povračilom škode na organ mestne
občine, pristojen za finance, ni pa nanj
prenesel pristojnosti glede uveljavljanja odškodninskih zahtevkov zoper
člane nadzornega sveta, zaradi česar
iščejo soglasje občinskega sveta.
Svetnik SDS Andrej Mešič pravi, da
takšne odločitve ne bodo podprli, moti
jih predvsem dejstvo, da se odločitev
prelaga na mestne svetnike. »Za zdaj
bomo predlog podprli, razen če se v
razpravi ne bi pokazali razlogi, zaradi
katerih bi se odločili drugače. Pri tem
ne gre za kaznovanje, temveč za proces ugotavljanja odgovornosti,« pravi svetnik SD Goran Miloševič. »O tem
naj odločijo pristojni organi, saj težko
odločam o stvari, pri kateri nisem so-
deloval,« pravi svetnik SMC Mitja Slavinec, ki sicer dodaja, da bi zadeva morala biti sankcionirana.
Direktor Komunale Tadej Ružič
pravi, da bodo počakali na odločitev
mestnega sveta in nato ukrepali. Na
vprašanje, ali bodo uveljavljali odškodninsko odgovornost tudi zoper nekdanjega direktorja Šiftarja in nekdanjega župana Štihca, odgovarja le, da
bodo iskali odškodninsko odgovornost
pri vseh akterjih, ki so vplivali na odobritev spornega posojila.
Na sodišču že poteka kazenski postopek zoper Šiftarja in omenjene
nadzornike v tej zadevi, obtožnica pa
je bila pozneje razširjena še na takratnega župana Štihca. Po pričevanjih
nekdanjih nadzornikov naj bi prav on
takrat pritiskal na njih, da sprejmejo
odločitev za posojilo, in to povezoval
z občinskim pokritjem izgube Komunale, a je Štihec to za Vestnik že večkrat zanikal.
Timotej Milanov
Teden vseživljenjskega učenja 2015
Tudi ljudske pesmi se bomo morali naučiti
Skupno bo v Sloveniji letos 1300 prirediteljev izvedlo več kot deset tisoč prireditev – Uspešno izobraževanje na delovnem mestu v Panviti Mir
»Predvsem v Pomurju se moramo vsi
boriti za večji napredek, to pa je tesno
povezano z učenjem in pridobivanjem
kompetenc, ki so potrebne v 21. stoletju,« je v uvodu predstavitve okrog
500 prireditev v Pomurju v okviru letošnjega tedna vseživljenjskega učenja povedala Alenka Kučan, direktorica Ljudske univerze Murska Sobota
(LUMS), ki je ena od koordinatorjev.
Kučanova je možnosti pridobivanja in
izkoriščanja evropskih sredstev pred
kratkim predstavljala na Hrvaškem,
kjer šele začnejo uvajati TVU.
Dogodek v LUMS sta s pesmijo
začela ljudska pevca Olga in Anton
Donko iz KUD Bistrica, kajti tematska usklajevalka letošnjih prireditev
je Zveza kulturnih društev Lendava.
Tudi ljudskih pesmi bi se morali vsi
več učiti od takšnih mojstrov, kakršna smo lahko slišali v ponedeljek.
Sicer pa so letošnji bogat program,
ki v razširjeni obliki traja vse do 30.
junija, predstavljali še pomurski koordinatorji Zvonko Kustec (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Danijela Hozjan (Zveza kulturnih društev
Lendava) in Kristjan Šadl, ki skupaj
s 125 podizvajalci pripravljajo skoraj
500 prireditev s kulturnega, izobraževalnega, zdravstvenega in še kakšnega področja, ki bodo potekale v
različnih krajih, vaseh in mestih v Po-
Igor Kolar, direktor proizvodnje v Panviti Mir, je predstavil način uspešnega izobraževanja manjkajočih kadrov.
fotografija bernarda b. peček
murju. Predstavili bodo tudi sedem
uspešnih zgodb ljudi, ki so prišli do
svojih novih priložnosti, med izstopajoče dogodke pa spadajo tudi nastopi Vesne Vuk Godina, nove zvezde
ekološkega vrtnarjenja Jerneje Jošar
in 20-letnica tišinskega študijskega
krožka.
Kot zgled dobrega sodelovanja je
direktor proizvodnje v Panviti Mir
Igor Kolar predstavil usposabljanje
kadrov v programih klavničar (ta
program se končuje) in razsekovalec mesa. Do zdaj so namreč ta kader usposabljali ob pomoči institucij
zunaj Pomurja, tokrat pa so se prvič
povezali z LUMS, Zavodom za zaposlovanje, OE Murska Sobota, ter strokovnjaki in tehnologi v podjetju Mir.
Tako so kandidatom omogočili dostopnejše in učinkovitejše izobraževanje. S pomočjo LUMS (Alojz Sraka
iz Svetovalnega središča je leta 2013
zaznal njihove težave) so uspešno
pripravili in razpisali 200-urno izobraževanje, od katerega je kar 140 ur
praktičnega usposabljanja na delovnem mestu.
»Znanje in učenje sta za nas v Panviti s skoraj 600 zaposlenimi ključna
za uspeh, zato vsako leto izobražujemo kar nekaj kadra za naše potrebe. Do zdaj smo to opravljali z institucijami zunaj Pomurja, vendar smo
žal ugotavljali, da so dobili predvsem
teoretično in splošno znanje, manjkalo pa je praktičnega znanja. Skupaj z LUMS in zavodom za zaposlovanje smo tako pripravili izobraževalni
program, ki ustreza našim potrebam
in v katerem je veliko praktičnega
dela.
Pomembno je predvsem to, da smo
ta program uspeli izvesti v kombinirani obliki, torej en dan poteka teoretični, drugi dan pa praktični del izobraževanja. Tako imajo udeleženci
ves čas možnost komentiranja, preverjanja in spraševanja o naučenem.
Hkrati nam tak način omogoča, da te
naše morebitne prihodnje sodelavce
lahko izobražujemo neposredno na
delovnem mestu.«
Takih uspešnih zgodb je še nekaj,
vse pa so po besedah Alojza Srake
plod uspešnega sodelovanja in povezovanja znotraj Pomurja.
Bernarda B. Peček
barometer
Tadeja Bencak
za ples mažoretk
Danilo Krapec se
(morda) umika
Dušan Bencik želi
v Pomurske lekarne
Leta 2007 je prevzela vodenje bakovskih mažoretk, ki so kot skupina
spremljale Prekmursko godbo Bakovci, junija lani pa so pod njenim vodstvom ustanovili Društvo prekmurskih mažoretk Bakovci. To je uspešno
izvedlo prvo Odprto državno prvenstvo zdaj samostojne Mažoretne zveze Slovenije, dogodek pa je privabil v
Mursko Soboto kar 580 tekmovalk iz
dvanajstih društev.
Direktor Regionalne razvojne agencije
Mura Danilo Krapec se po lastnih besedah še ni odločil, ali se bo prijavil
na razpis za direktorsko mesto. Govorice, da naj bi se umaknil, je komentiral z besedami: »Kjer je dim, je tudi
ogenj.« Za najverjetnejšega naslednika
velja njegov sedanji namestnik Franc
Gönc, ki zadeve prav tako še ni želel
komentirati, je pa potrdil, da razmišlja o prijavi.
Soboški mestni svetniki bodo odločali, ali bo nekdanji direktor Term 3000
in mestni svetnik Socialnih demokratov Dušan Bencik imenovan kot predstavnik občine v svet javnega zavoda
Pomurske lekarne, kjer bi za preostanek mandata nadomestil Stanislava
Jančarja. Bencik, ki je bil v prejšnjem
mandatu večkrat kritičen do mestne
uprave, ki da ni dovolj naredila, da bi
si občina s pomočjo dobička javnega
12
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Denis Fister rešil štiriletno deklico
Vesela deklica mu je dala poljubček
»Moje poslanstvo ali naloga, zakaj sem na tem svetu, je zdaj izpolnjena« – »Vesel sem, da smo si ljudje v Prekmurju pripravljeni pomagati«
Bilo je med prvomajskimi počitnicami,
29. aprila, popoldan. Denis je bil pri rekreacijskem bazenu na opazovalnem
mestu za reševalca in naenkrat opazil,
da se nekaj dogaja. Prihitel je k mami,
ki mu je v naročje dala deklico. Bila je
pomodrela in ni več kazala znakov življenja. »Ker ni dihala, sem jo takoj začel oživljati. Prišel je še sodelavec Matej Zadravec, ki je najprej klical na 112
in poskrbel za prihod zdravnika, potem pa mi je pomagal držati deklico,
ki sem jo oživljal. Potrebne so bile štiri
ponovitve, da je deklica zajokala. Položili smo jo v položaj za nezavestnega,
pokrili z brisačo in počakali na prihod
reševalne ekipe,« je pripovedoval Denis Fister, reševalec iz vode na kopališču v Termah Lendava, ki je rešil življenje štiriletni deklici.
Denis je reševalec iz vode že dve leti
in pol, saj se mu je to zdela primerna zaposlitev, ki jo lahko opravlja ob
študiju logistike. Za ta poklic je moral
opraviti dvotedensko usposabljanje v
plavanju in tridnevno učenje prve pomoči ter na koncu opraviti izpite, da
je pridobil licenco, ki jo morajo reševalci obnavljati na vsaka tri leta.
»Delo reševalca je največkrat pomoč kopalcem ob različnih težavah
ali poškodbah, ki so morda že rutina
in te ne prevzamejo tako kot takrat,
ko gre za življenje. Še posebej, ko gre
za življenje otroka. To te zaznamuje,
hkrati pa ti rešeno življenje pomeni
veliko več kot kakršna koli nagrada.
Meni je največja nagrada to, da je z
deklico zdaj vse v redu,« je povedal
sogovornik. Denis je deklico naslednji dan obiskal v bolnišnici in vsa
vesela mu je dala poljubček. »Saj veste, kakšni so otroci. Nedolžni in tudi
čustva pokažejo, ne da bi se pretvarjali, kot radi počnemo starejši. Iskreno
pa je bila hvaležna tudi njena mama.
Moje poslanstvo ali naloga, zakaj sem
na tem svetu, je s tem zdaj izpolnjena,« je dodal.
Šele pozneje, ko je videl deklico
živo in veselo in kako ji mamica bere
knjigo, se je prav zavedal, kaj se je v
bistvu zgodilo. In zgodilo se je nekaj,
kar mu bo ostalo v spominu za zmeraj in zaradi česar je delo, ki ga opravlja on in tudi njegovi kolegi ali nasploh reševalci iz vode, dobilo neko
Denis Fister (desno) s kolegi reševalci iz vode, Matejem Zadravcem, Zoranom Žekšem in Bojanom Horvatom, vodjo reševalcev fotografija majda horvat
novo vrednost. Zdi se samoumevno,
da so reševalci iz vode usposobljeni,
da posredujejo v nevarnih okoliščinah, vendar je v kritičnih trenutkih
in takrat, ko gre zares, pomembno, da
znaš kot človek posredovati na pravi
način in da ostaneš zbran. »Predvsem
ne smeš o ničemer razmišljati, ampak se osredotočiti na končni cilj in
delovati v skladu s tem, kakor si se na
usposabljanju naučil. To je tisto najpomembnejše.« Staršem, otrokom in
mladim pa sogovornik tudi polaga na
srce: voda ni človeku naravno okolje.
Naj radoživost, zabava in sprostitev
na kopališčih ne izrinejo skrbi za lastno varnost in tudi varnost drugih
kopalcev.
Na začetku Denis o dogodku sam ni
hotel veliko govoriti, dokler se to ni
razvedelo med ljudmi. Zdaj prejema
številne čestitke in zahvale po omrežjih in tudi v službi niso ostali ravnodušni do tega, kar je storil. Hvaležen je
vsem, ki so se odzvali na tak način, a
v isti sapi dodaja, da česa takega res ni
pričakoval ali potreboval. Če pa bo ta
njegova zgodba nekaj dodala k temu,
da bi se ljudje še bolj zavedali pomena
medsebojne pomoči in pomoči sočloveku, kadar je v stiski, je tudi prav, se
je strinjal, da se govori in piše o tem.
»Vesel pa sem, da smo si ljudje v Prekmurju še vedno pripravljeni pomagati,
česar je morda v drugi okoljih manj, in
da smo v naši vasi na Goričkem tako
povezani. In to je tisto najpomembnejše,« pripoveduje Denis iz Ivanovec.
Človek živi samo eno življenje, česar
se morda premalo zavedamo, se še
pogovarjava o življenju, vrednost pa
mu daje tudi to, koliko ga lahko živimo samostojno. Sam namreč večkrat
razmišlja o položaju mladih pri nas, ki
po končanem šolanju nimajo možnosti za zaposlitev in si ne morejo ustvariti lastne družine in življenja, saj so
odvisni od socialne pomoči ali pomoči staršev. Zato jih tudi ne morejo zapustiti ali pa jih zapustijo in državo
tudi, ko odidejo v tujino.
Majda Horvat
Maraton treh src
Humanitarni koncert Tečem, da pomagam
V Radencih so zbirali denar za družini, katerih člani imajo cerebralno paralizo, in za Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije
Na predvečer 35. Maratona treh src
so pripravili v Radencih osmi humanitarni koncert »Tečem, da pomagam«, s katerim so uradno odprli to
jubilejno množično tekaško prireditev. »Ob letošnjem 35. Maratonu
treh src v Radencih nismo pozabili na družini iz naše občine, katerih
člani so v življenju zaradi posledic
cerebralne paralize za marsikaj prikrajšani,« je dejal radenski župan Janez Rihtarič, ki je skupaj s sodelavci
iz občinske uprave veliko aktivnosti
namenil zbiranju sredstev. V teh letih so zbrali že skoraj 30.000 evrov.
Že tretje leto zapored se je akciji pridružila tudi Zveza lions klubov Slovenije, ki v mesecu maju na enajstih
lokacijah zbira sredstva. »Tečem, da
pomagam ni le športna aktivnost,
ampak je predvsem posebna akcija
ozaveščanja z dobrodelno noto. Posebnost je namreč tek z zavezanimi
očmi, s katerim podoživimo izkušnje
slepih in slabovidnih. Letos, v sklopu
Na humanitarnem koncertu v Radencih sta s pesmijo What's up navdušila kitarista
Jana Zamuda in Staš Sukič. fotografija miha šoštarič
mednarodnega leta naglušnih, smo k
temu dodali ozaveščanje o problematiki gluhih in naglušnih. Udeleženci
se bodo preizkusili tudi v teku s čepki v ušesih in tako doživeli izkušnjo
gluhote,« je povedala predsednica
Lions klubov Pomurja Silvija Hajdinjak Prendl, ki je dodala, da bodo del
zbranih sredstev namenili Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Pred številnimi obiskovalci v Kongresni dvorani hotela Radin so na 8.
humanitarnem koncertu nastopili
otroški pevski zbor OŠ Kapela, glasbeniki Jana Zamuda, Staš Sukič, Špela Žitek, Eva Tompa, Nina Kolar, Katarina Rantaša, Špela Povalej, Valter
Klemenčič, Luka Prislan in Sanja Lovrec, na odru pa so se jim pridružili
tudi člani plesne šole Zeko. Prisotni
so ob tem lahko prisluhnili tudi zanimivemu pogovoru, ki ga je imela
Jasna Divjak s tremi predsedniki organizacijskega odbora Maratona treh
src.
Njeni sogovorniki so bili Martin
Sreš, ki je organizacijski odbor vodil dve desetletji, Sašo Zidar, ki je bil
predsednik osem let, in Boštjan Gerlec, ki danes vodi organizacijski odbor te velike tekaške prireditve. Na
koncertu so zbrali nekaj manj kot
dva tisočaka, sredstva pa so zbirali
tudi na humanitarnem teku v sklopu Maratona treh src. Zaradi zbiranja
sredstev prek transakcijskega računa
ŠD Radenci natančna številka zbranih sredstev še ni znana. »Vesel sem,
da imamo takšno veliko prireditev,
kot je radenski Maraton treh src. Vsekakor želimo nadaljevati v tej smeri
tudi v prihodnosti, kajti popolnoma
sovpada s poslanstvom skupine Kofola – ljubiti, živeti na zdrav način in
vedno iskati nove poti,« je na koncertu dejal predstavnik Kofole Martin
Pisklak in nakazal, da bodo tudi novi
lastniki Radenske v prihodnje pomagali pri organizaciji maratona.
M. Š.
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
13
Rudi Gaber
Vedno se je vse obrnilo v dobro
Pobudnik obnove številnih serdiških posebnosti: ocinjskega zvonika, Perišovega križa in ruskega spomenika
Z ženo Marijo živita v njegovi rojstni
hiši na Serdiškem oziroma, kot Rudi
pove po domače, na Rdečem bregu.
Hiša je bila nekoč, pravi Rudi Gaber,
vinska klet, je pa v lasti njegove družine že štiri generacije. Ne vem kaj, ali
rdeča zemlja, ali prekrasen razgled, ali
kaj drugega … nekaj ga že vse življenje
drži na tem, njegovem bregu. Tudi ko
se po obširnem klepetu in slastnem
pecivu, s katerim me je obložila njegova žena, že odpravljam, mi zaupa:
»Dvaindvajset let sem kot zidar delal v
Avstriji, pred tem so me Slovenci snubili, naj bi prišel za policista na Štajersko, a (z nogo potolče ob tla) le tu, tu
na bregu je moj dom.«
Že 19 let je v pokoju, in ko ga podražim, ali mu ni nič dolgčas, se zasmeje:
»Ojajaja, to pa ne. Enainsedemdeset
sem bil star, ko sem delal serdiški gasilski dom – bil sem delovodja, zidar,
opažni tesar, železokrivec in delavec.
No, potem so mi pa še vežico v Serdici
zaupali. Vam povem, veliko sem delal
v svojem življenju, a vedno se je vse
samo v dobro obrnilo!« Žena Marija –
malo za šalo, malo za res – doda: »On
je šel, jaz sem pa morala delati doma
(smeh).«
A stvari, ki so Rudiju Gabru uspele,
niso šala. Bil je namreč pobudnik obnove več zanimivosti oziroma znamenitosti v Serdici in vse to mu je uspelo
narediti s člani društev, ki so bili tudi
izjemno aktivni in pridni, v enem letu
pred 14 leti.
Spominja se, kako je našel spomenik, ki je bil v Serdici pred letom 1960
postavljen v spomin na ruske vojake, zavržen v neki drvarnici: »Včasih
Rudi z ženo Marijo, desno prijateljica Jožica Fükaš, ki je prav tako rojena na Serdiškem bregu, zdaj pa živi v Nuskovi.
fotografija vida toš
je ta spomenik stal tam, kjer so bili
pokopani padli ruski vojaki. In dejstvo je, da pri nas, v kraju, nimamo
veliko, imeli pa smo recimo turški oziroma Perišov križ pa ocinski zvonik,
no, pa ta spomenik. Ki je stal na zemljišču neke gospe Neže. In ko sem jo
pred skoraj 15 leti vprašal, kje je zdaj
ta spomenik, me je peljala v svojo drvarnico, kjer je bil zasut z žagovino in
zemljo, le malo je ven gledal. Pa sem
ga odkopal, šel po traktor in verigo
in ga izvlekel. Potem smo ga postavili tam blizu, kjer je nekoč stal, le da
smo ob njem posadili dve brezi. Breza je namreč rusko drevo, tako kot je
lipa naša.«
Za križ, pravi, so v Serdici prav tako
poskrbeli leta 2000: »Leta in leta je ta
križ, gre za križ v spomin na Turke,
stal tam in je bil ves poraščen z ma-
hom in obraščen z grmovjem. Pa smo
ga uredili in očistili ter malo dvignili nad zemljo. Pri vsem sem sodeloval
s predsednikom turističnega društva
Marjanom Giderom.«
Za ocinjski zvonik pa, pravi Rudi, je
obnovo prevzel Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine, a brez
prostovoljnega dela domačinov vse
skupaj ne bi bilo tako uspešno, kot je.
Edino, kar mu je žal, je, da na Serdiškem bregu ni tako, kot je bilo nekoč:
»Nekdaj je bil tukaj na Serdiškem bregu vinotoč. Joj, kako smo se tam lepo
imeli! Notri, v hiši je bilo malo prostora, a to ljudi ni motilo. Prostor so si našli v sadovnjaku; naredili so si stole in
klopi iz desk ali kolov, večinoma pa so
se kar naslonili k drevesom – ali stoje
ali sede (smeh). In niso pili ne vem kakšnih sort vina, ampak šmarnico. Kljub
temu je bil obisk tega vinotoča vedno
velik, nikoli ni manjkalo petja, vsak večer je bilo slišati pesem z brega.«
Rudi je sicer dal idejo, da bi na bregu kdo odprl vinotoč. A ker na to, kdo
bo kaj odpiral, nima vpliva, je pa vseeno naredil, kar je lahko: na najvišji točki Serdiškega brega, to je na 416
metrih nadmorske višine, so postavili steber, ki ga obkrožajo štirje manjši
stebri. »Na odprtje je prišlo toliko ljudi, da vam ne morem povedati! 'Brejg'
je bil 'pun'! In zaslužili smo toliko denarja, da smo odkupili to zemljišče, ki
je zdaj v lasti turističnega društva. Na
srečanju turističnih delavcev, ki smo
ga kasneje pripravili tukaj, smo spet
zaslužili skoraj toliko denarja. Za tisto
pa smo postavili brunarico.«
Vida Toš
Poletni počitniški tabori v Veržeju
Vsako leto pestrejši
Tabore pripravljajo četrto leto – Letos pet raznovrstnih
taborov, ki se začnejo sredi julija in končajo konec
avgusta – Spet rokodelski, nov fotografski
Zavod Marianum v Veržeju pripravlja
poletne počitniške tabore za otroke
in mlade že od leta 2012. Ivan Kuhar,
vodja Centra Duo, ene od enot Marianuma: »Prvi naš tabor je bil rokodelski, takrat še v sklopu mednarodnega
projekta Rokodelske akademije. Začeli smo z željo, da bi raznovrstne rokodelske spretnosti prenašali na otroke
v nekem čisto sproščenem, počitniškem vzdušju. Ko otroci niso vpeti
v šolske obveznosti, pride užitek pri
ustvarjanju, posebej pri ustvarjanju z
naravnimi materiali, še posebej do izraza.« To, pravi, je osnovna ideja, ki se
je držijo še danes. »Se je pa takoj videlo,« dodaja Ivan, »da obstajata potreba in želja še po taborih druge vrste.« Vsem skupaj pa je cilj, da otroci
živijo v naravnem okolju – šotori in
taborjenje – in da so vsebine vsekakor
počitniško obarvane v povezavi s kopanjem v bližnjih Banovcih in z igrami, mogoče že pozabljenimi, v naravi. Prvo leto, se spomni Ivan, je bilo
kakšnih štirideset otrok, predvsem iz
okolice, so pa že naslednje leto dodali
nogometni, nato pa lani še jezikovni
in plesni tabor.
Med 12. julijem in 27. avgustom
»Letos smo spet dodali nov tabor,
gre za FotoArt kamp, ki bo zadnji med
23. in 27. avgustom.« A začnimo na začetku, spet pri rokodelskem RokoArt
kampu, ki se začenja 12. in traja do 16.
julija. Ivan Kuhar: »Počitniško ustvarjanje z rokodelci in spoznavanje na-
ravnih gradiv, ki vključuje tudi veliko
zabave, iger in druženja, je zanimivo številnim otrokom. Nekateri pa se
bodo raje učili nemški jezik – jezikovni tabor bo med 19. in 23. julijem. Med
drugim in šestim avgustom potem pripravljamo tabor, ki je malo bolj namenjen fantom med 12. in 15. letom, gre
za nogometni tabor. Že lani smo imeli
tudi plesni tabor, bil je bolj hiphopovsko obarvan. Letos ne bo tako ozek,
ampak bodo odkrivali plesne korake
vseh zvrsti, za vse skupaj pa bo čas
med 16. in 20. avgustom. Na zadnjem
letošnjem FotoArt taboru med 23. in
27. avgustom pa se bomo učili, kako s
pomočjo fotoaparata shraniti lepe življenjske trenutke.«
K Zavodu Marianum spada tudi
veržejsko Marijanišče, ki ima prav
tako počitniški program. Ivan Kuhar:
»Tradicionalno pripravljajo oratorij za
družine, ki bo med tretjim in desetim
julijem, potem KariKamp – gre za tabor, ki ga pripravljajo skupaj z murskosoboško Karitas, konec julija pa bo
še oratorij za otroke in mlade iz Veržeja in okolice.«
Programi v Marianumu, pravi Kuhar, temeljijo na krščanskih vrednotah in se izvajajo po don Boskovem
preventivnem sistemu: »V enem tednu pripravimo za udeležence tabora eno mašo, zvečer pa večerno molitev. A moram takoj dodati, da nikogar
nič ne silimo, saj k nam prihajajo tudi
neverni.«
Vida Toš
fotografija arhiv centra duo veržej
Počitniški kampi
za otroke in mlade
RT kamp
Roko. A
j 2015
12.–16 juli
kamp
Jezik.ojuvlinj 2i015
19.–23
etni kamp
Nogovgm
st 2015
2.–6. a u
kamp
Danc. eavAguRstT2015
16.–20
kamp
FotoART
gust 2015
23.–27. av
P
€ ZA KAM
S A MO 1 2 0
ZAVOD MARIANUM VERŽEJ • Puščenjakova ulica 1 • 9241 Veržej
051 654 788 • [email protected] • www.marianum.si
Vestnik_maj2015.indd 1
15.5.2015 17:52:53
14
šport
| Vestnik | 21. maja 2015
Kasaške dirke
Uspešni nastopi Prlekov
Slavili so v Komendi,
Trstu in Budimpešti
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kickboxing
Nogomet (ž.)
Črešnjovnjakova prva
Zlata kolajna in naslov tudi Žanu Marguču – V finalu na Ptuju 308 športnikov
Minulo nedeljo so pripravili kasaške
dirke v Komendi. Izmed članov ljutomerskega kluba se je najbolj izkazal Janko Sagaj, ki se je s štirimi konji
uvrstil med najboljše tri. Arrived Stari
je zmagal na 1800 metrov dolgi stezi s
kilometrskim časom 1:23,0, Donino je
bil s časom 1:24,6 drugi, tretji mesti pa
sta pod Sagajevim vodstvom zasedla
Arrived Dream (1:18,8) in Vic Attack
(1:19,2). Drugi mesti sta za ljutomerski klub osvojila še Lotte (1:18,6) z Milanom Žanom in Leonidas OZ (1:19,1)
z Renejem Hanžekovičem. Naslednje
kasaške dirke bodo to nedeljo v Ljutomeru. Prireditev se bo začela ob 14.
uri, v ospredju pa bo spominska dirka
Marka Slaviča starejšega.
Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje
3 : 0 (2 : 0)
Športni park Beltinci, 90 gledalcev,
sodnik: Golob (Hajdina).
Strelka: 1 : 0 Bradić (9), 2 : 0 Bradić
(38), 3 : 0 Bradić (89).
Teleing Pomurje Beltinci: Nemet
(Kosi, 79), Prša, Godina, Požgaj (Horvat, 79), Rozmarič, Legenič (Jelen, 70),
Boškan, Kolbl, Conjar (Titan, 67), Bradić, Tibaut. Trener: Bojan Jančar.
T. K.
Maja Črešnjovnjak (na desni) je svojim dosedanjim kolajnam dodala še odličja s Ptuja. fotografija milan korotaj
Na Ptuju je potekalo finale državnega
prvenstva v kickboxingu v disciplinah
point fighting, light contact, kick light,
full contact, low kick in K1-r. Tekmovanje je organiziral Klub borilnih veščin Ptuj v sodelovanju s Kickboxing
zvezo Slovenije, udeležilo pa se ga je
308 tekmovalk in tekmovalcev iz 25
klubov v vseh starostnih kategorijah.
Kickboxing klub Power kick Murska
Sobota so predstavljali tekmovalca
Maja Črešnjovnjak in Žan Marguč, sodnika Giuseppe Caruso in Jure Jurič ter
trener Milan Korotaj. Črešnjovnjakova
in Marguč sta skupno dobila več kolajn.
Maja je zmagala v kategoriji do 65 kilo-
gramov za mladinke v kick lightu ter v
kategoriji do 70 kilogramov za mladinke v light contactu in kick lightu, podprvakinja pa je postala v kategoriji do
65 kilogramov za mladinke v light contactu. Žan je slavil v kategoriji do 74 kilogramov za člane v light contactu.
T. K.
Nogomet – 3. SNL vzhod
Odranci drvijo proti naslovu prvaka
Zasledovalci iz Beltinec ne popuščajo – Luka Ciglarič (Ljutomer) zadel kar sedemkrat na dveh tekmah
Pari 24. kroga: Rakičan Metropol
Kavarne – Nafta 1903 (v nedeljo ob
10.30), Čarda – Avto Rajh Ljutomer,
Serdica Kleparstvo Šinko – Tromejnik G-Sukič, Bistrica – NŠ Mura, Turnišče – Črenšovci, Odranci – ŠNK Bakovci, ND Lušt Beltinci – Grad (vse v
nedeljo ob 17.30).
Tekme zaostalega 16. kroga
Čarda – Rakičan Metropol Kavarne
1 : 1 (1 : 1)
ŠRC Martjanci, 200 gledalcev, sodnik: Vivod (Dravograd).
Strelca: 1 : 0 Bencik (28), 1 : 1 Gruškovnjak (40).
Rumeni karton: Gjerek (Čarda).
Odranci – Turnišče 4 : 2 (2 : 0)
Športni park Lipa, 250 gledalcev,
sodnik: Šorli (Maribor).
Strelci: 1 : 0 Botjak (18), 2 : 0 Gregorec (40), 3 : 0 Botjak (72), 4 : 0 Horvat
(83), 4 : 1 Recek (85), 4 : 2 E. Lutar (90).
Rumeni kartoni: F. Raduha; T. Horvat, Jakšič.
ŠNK Bakovci – Avto Rajh Ljutomer
0 : 5 (0 : 2)
ŠRC Bakovci, 60 gledalcev, sodnik:
Matković (Ravne na Koroškem).
Strelci: 0 : 1 Rakovec (15), 0 : 2 Ciglarič (27, 11 m), 0 : 3 Ciglarič (68), 0 : 4 Ciglarič (81), 0 : 5 Kardinar (86).
Rumena kartona: B. Lukač; Bogdan.
Nafta 1903 – Tromejnik G-Sukič
1 : 4 (1 : 2)
Športni park Lendava, 60 gledalcev,
sodnik: Veselič (Maribor).
Naskok še na krono v
finalu pokala v Kopru
19. krog SŽNL: Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje 3 : 0 (2 : 0), Rudar Škale
– Maribor 3 : 1 (0 : 1), Ankaran Hrvatini
– Velesovo 2 : 1 (1 : 1), Preša S. Gradec –
Jevnica 1 : 4. Radomlje – Maribor 2 : 1 (0
: 1), Ajdovščina je bila prosta.
Lestvica lige za prvaka: Teleing Pomurje Beltinci 51, Rudar Škale 42, Radomlje 33, Maribor 28. Pari 20. kroga
lige za prvaka: Maribor – Teleing Pomurje Beltinci (v nedeljo ob 18. uri), Rudar Škale – Radomlje. Igralke Teleinga
Pomurja Beltinci so igrale včeraj pozno popoldne v Kopru še finale pokala
z Rudarjem iz Škal.
BOLJŠA STRAN SPLETA
Na mednarodnih kasaških dirkah v
Trstu je kobila Sabina OZ, ki je v lasti Zvonka Osterca iz Križevec pri Ljutomeru, zasedla prvo mesto. Na 1660
metrov dolgi progi jo je s kilometrskim
časom 1:16,6 do zmage pripeljal italijanski voznik Antonio Greppi.
Na mednarodnih kasaških dirkah v
Budimpešti je član ljutomerskega kluba Mitja Slavič iz Ključarovec nastopil
z dvema konjema. Z Romi MMS je na
1800 metrov dolgi progi z odličnim kilometrskim časom 1:14,1 premagal vse
nasprotnike, s Salihamidžičem pa je na
2000 metrov dolgi progi zasedel drugo
mesto s časom 1:18,6.
M. Š.
Pomurke
že prvakinje
Odranci
17 3
3 65 : 24 54
Beltinci
15 4
4 69 : 21 49
Grad
12 6
5 53 : 32 42
Mura
13 3
7 46 : 26 42
Ljutomer
12 4
7 44 : 33 40
Tromejnik
12 4
7 38 : 31 40
6 47 : 32 39
Rakičan
11 6
Turnišče
12 1 10 46 : 39 37
Nafta
9
8
Čarda
7
5 11 30 : 36 26
Bistrica
3
5 15 33 : 62 14
ŠNK Bakovci 4
2 17 16 : 66 14
6 33 : 33 35
Črenšovci
2 6 15 22 : 54 12
Serdica
1
5 17 17 : 70 8
Strelci: 1 : 0 Šakušić (13), 1 : 1 Kamenica (14), 1 : 2 Kleiderman (33, a. g.), 1 :
3 R. Bokan (72), 1 : 4 Andrejek (85).
Rumena kartona: Kuhta, Vöroš (oba
Nafta 1903).
Črenšovci – NŠ Mura 0 : 1 (0 : 1)
Športni park Črenšovci, 200 gledalcev, sodnik: Mihelič (Ptuj).
Strelec: Atanasov (18).
Rumeni kartoni: Törnar, Halas, Gabor, Skuhala; Toth, Forjanič.
ND Lušt Beltinci – Bistrica 3 : 0 (1 : 0)
Športni park Beltinci, 250 gledalcev,
sodnik: Tkalčič (Maribor).
Strelci: 1 : 0 Tkalec (16), 2 : 0 Sreš
(49), 3 : 0 Maroša (70).
Rumena kartona: Zver, Novak (oba
Bistrica).
Grad – Serdica Kleparstvo Šinko
1 : 4 (0 : 2)
Igrišče pod gradom pri Gradu, 200
gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor).
Strelci: 0 : 1 Šinko (7), 0 : 2 Šinko
(12), 0 : 3 Partl (70), 1 : 3 Lazarevič (76),
1 : 4 Kovač (79).
Rumena kartona: Kreft, Šinko (oba
Serdica Kl. Šinko).
Rdeči karton: Kreft (55).
Tekme 23. kroga
Avto Rajh Ljutomer – Serdica
Kleparstvo Šinko 6 : 0 (3 : 0)
ŠRC Ljutomer, 100 gledalcev, sodnik: Mihelič (Ptuj).
Strelci: 1 : 0 Ciglarič (20), 2 : 0 Ciglarič (22), 3 : 0 Munda (25), 4 : 0 Ciglarič (65), 5 : 0 Oletič (76), 6 : 0 Ciglarič (86).
Rumeni kartoni: Ciglarič, Oletič;
Skledar, Turza, Kovač, Šinko, Hajdinjak.
ŠNK Bakovci – ND Lušt Beltinci
0 : 1 (0 : 1)
ŠRC Bakovci, 150 gledalcev, sodnik:
Šorli (Maribor).
Strelec: Vogrinec (20).
Rumeni kartoni: Kreft, Petek; Pavel,
Sreš, Virag.
Črenšovci – Rakičan Metropol Kavarne
0 : 5 (0 : 1)
Športni park Črenšovci, 100 gledalcev, sodnik: Mertik (Odranci).
Strelci: 0 : 1 Gruškovnjak (34), 0 : 2
Godvajs (69, 11 m), 0 : 3 Jančar (79), 0 :
4 Kalamar (86), 0 : 5 Rajnar (88).
Rumena kartona: R. Tompa, Hozjan
(oba Črenšovci).
Tromejnik G-Sukič – Bistrica 4 : 1 (1 : 1)
Igrišče v Kuzmi, 200 gledalcev,
sodnik: Matković (Ravne na Koroškem).
Strelci: 1 : 0 Grah (28), 1 : 1 Pozderec
(45), 2 : 1 Kamenica (61), 3 : 1 Karnet
(76), 4 : 1 Grah (79).
Rumeni kartoni: Potrč; Žugelj, Šimonka, Rengeo, Škofič.
Rdeči karton: Kelenc (Bistrica).
Grad – Čarda 3 : 0 (1 : 0)
Igrišče pod gradom pri Gradu, 200
gledalcev, sodnik: Kouter (Lovrenc na
Dravskem polju).
Strelci: 1 : 0 Recek (14, a. g.), 2 : 0 Krpič (66), 3 : 0 Buček Huber (87).
Rumeni kartoni: Lazarevič, Kolmanko, Sagadin; Puhan, Andrejč, Cifer.
NŠ Mura – Turnišče 3 : 1 (1 : 0)
Mestni stadion Fazanerija v Murski
Soboti, 300 gledalcev, sodnik: Lacković (Miklavž na Dravskem polju).
Strelci: 1 : 0 Balažic (21), 1 : 1 Jakšič (53), 2 : 1 Hozjan (80), 3 : 1 Hozjan (93).
Rumeni kartoni: Barbarič; Aleš Koren, Aleks. Koren.
Nafta 1903 – Odranci 1 : 5 (1 : 1)
Športni park Lendava, 350 gledalcev, sodnik: Bukovec (Lendava).
Strelci: 0 : 1 P. Raduha (16), 1 : 1 Gerencser (18, 11 m), 1 : 2 Žnidarič (67), 1
: 3 Horvat (78), 1 : 4 P. Raduha (83), 1 :
5 Horvat (93).
Rumeni kartoni: Kuhta, Litrop, Zagorec; F. Raduha.
Rdeči kartoni: Suntešić (43), Zagorec (49), Kuhta (52), vsi Nafta 1903.
T. K.
MNL
Slatina
za vratom
Lesoplasta
Mrtvi tek Cvena
in Pušče v drugi ligi
19. krog I. MNL MS: Slatina – GMT Bogojina 3 : 0, Aqua - Ižakovci – Hodoš 4
: 3, ŠD Roma – Goričanka 2 : 11, Kema
Puconci – ŠNK Radgona 3 : 3, Lesoplast
Križevci – Tišina -Partizan 1 : 0, Gančani – Niros Cankova 4 : 0.
Lestvica: Lesoplast Križevci 45, Slatina 43, GMT Bogojina 32, Hodoš 31,
Goričanka 28, ŠNK Radgona 27, Tišina
- Partizan 27, Gančani 25, Aqua - Ižakovci 21, Kema Puconci 18, Niros Cankova 16, ŠD Roma 5. Pari 20. kroga: ŠNK
Radgona – Gančani (v soboto ob 17. uri),
Niros Cankova – Slatina, GMT Bogojina
– Lesoplast Križevci, Tišina - Partizan –
Aqua -Ižakovci, Hodoš – ŠD Roma, Goričanka – Kema Puconci (vse v nedeljo
ob 17. uri).
18. krog I. MNL Lendava: Panonija
Gaberje – Dobrovnik 2 : 2, Kobilje – Nafta veterani 2 : 5, Polana – Nedelica 6 : 2,
Hotiza – Renkovci 6 : 1.
Lestvica: Polana 41, Hotiza 38, Panonija Gaberje 33, Dobrovnik 27, Renkovci
21, Nedelica 20, Nafta veterani 19, Kobilje 5. Pari 19. kroga: Nedelica – Hotiza (v
soboto ob 16.30), Renkovci – Panonija
Gaberje (v soboto ob 17. uri), Nafta veterani – Polana (v nedeljo ob 10. uri), Dobrovnik – Kobilje (v nedeljo ob 17. uri).
18. krog II. MNL MS: ŠD NK Pušča –
ŠD NK Rotunda 5 : 3, Apače – Lipa 7 : 0,
Dokležovje – ŠD Cven 1 : 1, Šalovci so
bili prosti.
Lestvica: ŠD Cven 28, ŠD NK Pušča
28, Dokležovje 26, Lipa 23, Šalovci 20,
Apače 14, ŠD NK Rotunda 11. Pari 19.
kroga: Lipa – Dokležovje (v nedeljo ob
10.30), ŠD NK Rotunda – Apače, Šalovci
– ŠD NK Pušča (obe v nedeljo ob 17. uri),
ŠD Cven je prost.
18. krog II. MNL Lendava: Olimpija
Dolga vas – Veterani Turnišče 5 : 3, Graničar – Čentiba 0 : 3, Mostje – Zvezda
Dolina 3 : 1, Kapca je bila prosta.
Lestvica: Mostje 34, Olimpija Dolga
vas 32, Čentiba 21, Graničar 21, Veterani Turnišče 20, Zvezda Dolina 12, Kapca 6. Pari 19. kroga: Veterani Turnišče
– Graničar (v nedeljo ob 10. uri), Zvezda Dolina – Olimpija Dolga vas, Kapca
– Mostje (obe v nedeljo ob 17. uri, Čentiba je prosta.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
15
Prvo odprto državno tekmovanje
Bakovskim mažoretkam bron
Ulice Murske Sobote preplavile plesalke s palicami – Prišlo je 580 tekmovalk iz dvanajstih društev
V soboto, 23. maja, ob 15. uri v Pečarovcih
11. Pečarovski tek. Organizator: Turističnokulturno-športno društvo Pečarovci.
Informacije: Jožef Rituper, 041 346 636,
[email protected], www.pecarovci.si.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Sobota
Ob 9. uri na igrišču Osnovne šole Beltinci start tekov Štrkovega dobrodelnega maratona.
Ob 11. uri na Soboški kamešnici 1. tekma 16. slovenskega pokala v kajaku in
kanuju na mirnih vodah za leto 2015,
ki jo organizira Kajak kanu tijm Prekmurje (ŠD Bakovci).
Ob 17. uri na igrišču v Kuzmi nogometna tekma NK Tromejnik veterani
– Nogometniki (slovenska reprezentanca umetnikov). Za ekipo Nogometnikov bodo med drugim igrali: Aljoša
Ternovšek, Gušti, Rok Vilčnik, Iztok
Kovač, Tadej Čater, Matjaž Pikalo,
Goran Vojnović, Vlado Škafar, Milivoj
Miki Roš in drugi. Po tekmi bosta obilo glasbe in zabava za vse udeležence.
Ob 15. uri na Pristavi sklepni turnir
Prleške lige malega nogometa.
Najboljše odlikujejo usklajeno korakanje, vrtenje palice in vtis lahkotnosti. fotografija a. nana rituper rodež
Društvo mažoretk Bakovci je pripravilo konec tedna prvo odprto državno
tekmovanje Mažoretne zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 580 tekmovalk
iz dvanajstih društev, med njimi so v
različnih kategorijah nastopile tudi
gostiteljice, članice Mažoretnega društva Bakovci. V različnih kategorijah
soloplesalke in pari, prvi korak in figurativne skupine so tekmovanja potekala v telovadnici Osnovne šole III
Murska Sobota, največ obiskovalcev
pa je pritegnila nedeljska parada mažoretnih skupin po Slovenski ulici v
Murski Soboti.
Dobro organizirano tekmovanje
Mažoretke iz Bakovec – devetnajst
deklet, starih od osem do 13 let – so v
svoji kategoriji na paradi skupin pom
pom kadetinje zasedle tretje mesto in
s tem dobile bronasto kolajno in vstopnico za evropsko mažoretno tekmovanje, ki bo letos avgusta v Franciji.
To je velik uspeh za našo mlado rdečo-belo skupino, ki deluje komaj kakšno leto, je povedala Tadeja Bencak,
ki mlade mažoretke trenira skupaj z
Valentino Vereš. Na takih tekmovanjih se pomerijo s mažoretnimi skupinami, ki imajo 20- ali celo 30-letno
tradicijo in tudi močne navijaške sku-
pine. Za uspeh in prepričljivost je pomembno tudi to, da je mažoretna skupina pri korakanju in svoji postavitvi
usklajena in spretna s palico in da dajejo dekleta pri izvedbi svoje točke in
programa vtis lahkotnosti. Predstavniki Mažoretne zveze Slovenije so pohvalili delo in izvedbo prvega državnega tekmovanja mažoretk, ki ga je
izvedlo bakovsko mažoretno društvo.
A. N. R. R.
Košarka
Nedelja
Ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru kasaške dirke, kjer bo v ospredju
spominska dirka Marka Slaviča starejšega.
Ponedeljek
Ob 17. uri v konferenčni dvorani hotela Diana v Murski Soboti 19. seja skupščine Športne zveze Murska Sobota.
teden v številkah
Mlajše deklice iz OŠ III podprvakinje
Naslov so dosegle vrstnice iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana – Tretje mesto za ekipo iz Vipave
V dvorani OŠ III v Murski Soboti je
bil sklepni turnir državnega prvenstva v košarki za mlajše deklice. Na
finalni turnir so se uvrstile ekipe iz
domače OŠ III, OŠ Franceta Bevka iz
Ljubljane in OŠ Draga Bajca iz Vipave. V prvi tekmi so Ljubljančanke, ki
so veljale za favoritinje turnirja, premagale domačinke z 41 : 29. Realen
cilj varovank domačih trenerjev Mitje Gomboca in Maria Čepa je bil drugo mesto in tega so si mlajše deklice iz OŠ III priborile v neposrednem
dvoboju z Vipavkami, ko so slavile s
30 : 26. Prvo mesto so po pričakovanju zasedle vrstnice iz OŠ Franceta
Badminton
V Medvodah je bil mednarodni turnir za
svetovno serijo Slovenija International
2015, kjer je po treh mesecih premora
nastopil Iztok Utroša. V prvem krogu je
bil njegov nasprotnik madžarski prvak
Gergely Krausz. Po napetem dvoboju je
slavil Utroša z 2 : 1 v nizih (–19, 19, 20).
V drugem krogu je bil njegov tekmec
prvak Ukrajine in drugi nosilec na turnirju Dmytro Zavadski, ki je premagal
Utrošo z 2 : 0 (–12, –16). S prikazano igro
Utroša ni bil zadovoljen, očitno se mu je
poznala daljša odsotnost s turnirjev.
Pripravil T. K.
in memoriam
Viktor Tratnik Göča
28. aprila 2015 je po dolgotrajnem boju
z zahrbtno boleznijo izgubil svojo poslednjo bitko Viktor Tratnik - Göča, starosta pomurskih rokometnih vratarjev.
Realen cilj varovank
domačih trenerjev
Mitje Gomboca in
Maria Čepa je bil drugo
mesto in tega so si
mlajše deklice iz OŠ III
priborile v neposrednem
dvoboju z Vipavkami,
ko so slavile s 30 : 26.
Varovanke trenerjev Mitje Gomboca in Maria Čepa so se z ravnateljico Sonjo Čerpnjak na finalnem turnirju veselile drugega
mesta. fotografija denis čeh
Bevka, ki so premagale še tekmice iz
Vipave z izidom 48 : 41. Končni vrstni
red je bil torej takšen: 1. OŠ Franceta Bevka Ljubljana, 2. OŠ III Murska
Sobota, 3. OŠ Draga Bajca Vipava. Za
OŠ III so bile strelke in igralke: Bruna
Čeh 17, Blaža Čeh 12, Mia Žekš 11, Lu-
cija Cör 9, Staša Horvat 5, Ana Lukač
5, Hana Rep, Živa Rituper, Maja Rengeo, Anamari Katančič, Zara Kovač in
Lea Berke.
V skoraj do konca polni dvorani je bilo po prvi tekmi tudi slavnostno odprtje, na katerem sta navzoče
pozdravila predstavnik Košarkarske
zveze Slovenije Grega Brezovec in
ravnateljica OŠ III Sonja Čerpnjak.
V zabavnem programu so nastopile mažoretke iz Bakovec, ki so se v
soboto in nedeljo v Murski Soboti
pomerile na 1. odprtem državnem
tekmovanju mažoretnih skupin, ter
mlada plesalka in plesalca iz OŠ III.
Med premorom tekme sta občinstvo
zabavala mlada akrobata, navijače pa
je ves čas turnirja spodbujala maskota Lipko.
T. K.
Svojo rokometno kariero je začel leta
1957, hkrati z začetki rokometne igre v
Pomurju. Rokometu je ostal zvest vse
do začetka sedemdesetih let. Mlajši
igralci, za katere je bil nesporna avtoriteta, smo radi poslušali njegovo pripovedovanje o odraščanju na soboškem
»cintori«, v bližini katerega je preživljal
svoje otroštvo in mladost. Po končani
karieri se je rad udeleževal veteranskih
turnirjev v Umagu, dokler mu je zdravje dopuščalo. Za svoj prispevek k razvoju rokometne igre v Pomurju je prejel
plaketo pomurske rokometne zveze ob
50-letnici rokometne igre v naši regiji.
Počivaj v miru, Viktor, tvojega prispevka k razvoju rokometne igre ne bomo
pozabili.
V imenu rokometašev
Jože Hartman
16
šport
| Vestnik | 21. maja 2015
Kolesarski maraton
www.vestnik.si | e: [email protected]
teden v številkah
Po Občini Tišina
KK Tropovci je progo speljal tudi po avstrijski strani – Tri različne dolžine
Nogomet – 2. SNL
Do konca prvenstva v drugi slovenski
nogometni ligi sta ostala še dva kroga, nogometaši Farmtecha iz Veržeja
pa bodo branili visoko četrto mesto. V
25. krogu so minulo nedeljo veržejski
nogometaši gostovali v Šmartnem ob
Paki. Pomerili so se z zadnjeuvrščenim
moštvom Šmartno 1928 in zmagali s 4
: 0 (1 : 0). Gole so dosegli Tjaž Polajžer
(45), Arpad Vaš (57, 65) in Damjan Kaučič (82, 11 m). Trener Farmtecha Zlatko
Gabor je tokrat na igrišče poslal takole
moštvo: Andrejč, Polajžer, Kavaš, Kaučič, Lotrič, Kouter (Pelcl, 83), Trstenjak,
Vaš, M. Vinkovič (Petek, 57), D. Vinkovič, Mauko (Jamaković, 64). Farmtech
ima zdaj 38 točk in zaseda visoko četrto
mesto. V naslednjem, predzadnjem krogu bodo veržejski nogometaši to soboto
gostovali v Tolminu.
Rokoborba
8. tekmovanje v grško-rimskem slogu v
Raveni: 2. Matej Cener (U12, do 54 kg),
Denis Kočar (U15, do 53 kg); 3. Luka Gumilar (U15, do 47 kg), Klemen Podgorelec (U15, do 66 kg), Niko Ficko (U15, do
85 kg) – vsi RD Murska Sobota.
Judo
Kolesarskega maratona po Občini Tišina in čez mejo se je na treh progah udeležilo 235 kolesarjev. fotografija tomo köleš
Po radenskem je bil v nedeljo v Tropovcih nekoliko drugačen maraton,
namreč kolesarski, na katerem pa v
ospredju ni bil čas, ampak rekreativno druženje vseh generacij.
Šlo je za že 19. Kolesarski maraton Občine Tišina, ki ga je organiziral
Kolesarski klub Tropovci. Start je bil
pred gasilskim domom v Tropovcih,
udeleženci pa so se lahko podali na tri
različne proge (101 kilometer, 41 in 15
kilometrov). Najdaljša proga je vodila
skozi kraje Tropovci, Petanjci, Sodišinci, Gederovci, Bad Radkersburg, Goritz, Pölten, Klöch, St. Anna am Aigen,
Minihof Liebau, Sotina, Kuzma, Dolnji Slaveči, Motovilci, Krašči, Cankova,
Gederovci, Vanča vas, Tišina, Tropov-
Mateja Zver
ci. Imela je osem vzponov in 650 metrov skupne višinske razlike. Čeprav
smo poudarili, da izidi niso bili tako
pomembni, je razveseljiv podatek, da
je to progo najhitreje prevozil član
Turbo Teama Tropovci Primož Obal,
ki se je vrnil po poškodbi z marčevske
mednarodne dirke za pokal Občine Tišina. Enainštirideset kilometrov dolga
proga je vodila od Tropovec do Pöltna,
od tam pa je zavila na cesto Gerlinci–
Korovci–Cankova–Gederovci–Vanča
vas–Tišina–Tropovci. Imela je samo
en vzpon in 40 metrov višinske razlike. Petnajstkilometrska proga, primerna za družine z otroki, je vodila
po krajih Tropovci, Petanjci, Sodišinci, Gederovci, Vanča vas, Tišina, Tro-
povci, njeni udeleženci pa so se lahko
pri brezcarinski prodajalni na mejnem
prehodu Gederovci okrepčali s palačinkami, čajem, limonado ali žgano
pijačo. Vseh 235 udeležencev maratona je na koncu dobilo spominsko majico ter testenine in pijačo. Najstarejša
kolesarja na maratonu sta bila pravzaprav domačina: 81-letni Ludvik Sever
in 79-letna Kristina Varga iz Upokojenskega društva Tišina. Zanimivo je,
da je bil eden od štarterjev maratona
dobrovniški župan Marjan Kardinar,
ki mu je bila to generalka za funkcijo štarterja na junijski kolesarski dirki
po Sloveniji, saj bo takrat štart tretje
etape ravno v Dobrovniku.
T. K.
Na 54. Baumgartnovem pasu v Mariboru so med člani JK Beltinci prva mesta
v svojih kategorijah zasedli: Alen Tirovič, Žiga Zver, Jan Špilak in Kaja Baler.
Druga sta bila Kio Červek in Nejc Kalamar. Med člani JK Lendava so zmagali
Neno Špiclin, Gašper Žerdin, Maj Mlinarič, Luka Žerdin, Samo Jaklin, Lina Recek in Rika Rina Rakić. Tretja sta bila
Anel Pahor in Saša Grubić. Med člani
JK Murska Sobota so zmagali Maj Balažic, David Lang, Iva Küplen in Asja Benkič. Drugi so bili: Maj Dervarič, Teo Puhan, Alex Gutalj, Mitja Hull in Kaja Tisa
Hanžekovič. Tretji so bili: Tilen Zaman,
Adrijan Horvat, Tadej Puhan, Luka Kolarič, Klemen Vinkovič, Boštjan Gungl,
Gašper Makovec in Nina Lovenjak. Med
člani ljutomerskega Partizana je v svoji kategoriji zmagal Patrik Vojsk, tretja
sta bila Gregor Novak in Narsej Lackovič. Marko Nagy iz KBV Lendava je bil
drugi.
Na 3. Memorialu Stanka Topolčnika
za Pokal Slovenske Bistrice med člani
sta iz JK Lendava v svojih kategorijah
zmagala Maj Mlinarič in Luka Žerdin,
Saša Grubić pa je bil sedmi. Tekmovanja se je udeležilo 122 judoistov.
Kickboxing
Ižakovcem je uspelo
Močna z žogo,
ne z besedami
Dobili dovoljenje
Zahvala nogometašinje
ob prejemu priznanja
Po dvajsetih letih le uspeli urediti vse dokumente
za športni center ob nogometnem igrišču
Črenšovci so slovesno proslavili šesti občinski praznik, na katerem so hkrati podelili priznanja posameznikom, ki so na
različnih področjih prispevali k promociji občine in njenih ljudi. Med letošnjimi
nagrajenci je bila tudi najboljša slovenska igralka ženskega nogometa, Bistričanka Mateja Zver, ki je minulo sezono
kot kapetanka ŽNK Teleing Pomurja dosegla vse državne lovorike v slovenskem
ženskem nogometu in odlično nastopala v ligi prvakinj in reprezentanci Slovenije. Mateja je zdaj članica avstrijskega
člana prve lige iz St. Pöltna, s katerim je
pred kratkim prav tako že dosegla naslov državnih prvakinj. Nekoliko presenečena nad priznanjem je nekaj dni kasneje odprla svojo dušo: »Nogometu sem
predana z vsem srcem. Nisem bogata z
besedami. Moja moč je v obvladovanju
žoge, kjer sem spretna in kjer se, kot bi
temu rekli, počutim kot doma. Iskreno
se zahvaljujem vsem: vaškemu odboru iz Gornje Bistrice kot predlagatelju,
Občini Črenšovci na čelu z županom in
sovaščanom ter vsem občanom, ki me
spremljajo in podpirajo na moji športni
nogometni poti. Obljubljam, da jim bom
tudi v prihodnje v ponos in veselje. Rada
se vračam domov, med svoje enostavne,
skromne in dobre ljudi.«
T. K.
Zgodba ima že precej dolgo sivo brado. Prostori nogometašev iz Ižakovec
so bili vse do leta 2014 praktično črna
gradnja, ker za njih nikoli ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zemljišče,
kjer stoji dotrajana slačilnica, je v bilo
še v postopku denacionalizacije, zato
se je zavleklo z legalizacijo črne gradnje in izdajo dovoljenja. Inšpektorat
za okolje in prostor je nogometnemu
klubu že naložil rušenje slačilnic in
začel pošiljati položnice z globo. Nogometni zanesenjaki so bili obupani:
razmišljali so celo, da bi klub preprosto razpustili.
Na Ptuju je bil finalni turnir državnega prvenstva, kjer je nastopil tudi David
Žibrat z Mote pri Ljutomeru in se veselil
dveh naslovov. Najboljši je bil v disciplini light contact do 89 kilogramov in disciplini full contact do 91 kilogramov.
Karate
Dvajsetletni damoklejev meč
Prostorov zaradi negotovega položaja niso posodabljali, čeprav je bil
objekt zgrajen že leta 1988. Inšpektor za okolje in prostor je novembra
1994 naložil vodstvu kluba, da mora
še v istem letu podreti brez lokacijskega dovoljenja zgrajene slačilnice in
vzpostaviti prejšnje stanje na zemljišču. Dvajset let je odredba inšpekcijskih služb o takojšnjem rušenju, če se
ne uredi legalizacija, kot damoklejev
meč visela nad Ižakovčani, ki so se
borili za pridobitev dovoljenja v za-
radi denacionalizacije specifičnem
položaju. Lani decembra jim je naposled uspelo. Nogometni klub Ižakovci
bo 13. junija proslavil 50 let in dovoljenje uradnikov za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta ob igrišču
je zagotovo najlepše darilo.
Aleš Poredoš, predsednik Krajevne
skupnosti Ižakovci, pravi, da so sredstva – okoli 50 tisoč evrov – za posodobitev športnega centra že rezervirana v proračunu beltinske občine, v
nizkem startu pa čakajo še na razpise.
Ker je denarja v skoraj obubožani državi vse manj, si domačini niso postavili kratkih rokov – v treh letih bi sicer že lahko prerezali slavnostni trak.
»Ves ta čas je bilo za ureditev vsega
potrebnega vloženo veliko energije
in naporov. Zdaj si želimo, da postane sodoben center nekakšno središče
družabnega življenja in za preživljanje
prostočasnih aktivnosti,« pravi Poredoš. Posodobitev dotrajanih klubskih
prostorov je zdaj naloga številka ena
v krajevni skupnosti, ki ima okoli 50
tisoč evrov težek letni proračun –
najbolj znana v regiji in širše pa je po
Otoku ljubezni in Büjraških dneh.
Andrej Bedek
1. krog Medžimursko-Pomurske lige v
Nedelišću v katah, kjer je nastopilo 120
tekmovalcev iz 9 klubov: 1. Tjaša Cener,
Maja Treiber, Julijan Hadžar; 2. Dani
Hajdigal, 4. Jure Lazar – vsi KK Civitas
Puconci.
Člani goričkih klubov so se kot reprezentanti S. K. I. F. Slovenije udeležili 22.
mednarodnega KYU-turnirja v Avstriji,
kjer je nastopilo 150 tekmovalcev iz petih držav. Izidi v katah: 3. Tanisa Lovenjak (deklice do 14 let od rumenega do
zelenega pasu); Aleš Korpič (dečki do 14
let od belega do zelenega pasu) in Vanesa Šarkezi (ženske nad 15 let od rumenega do zelenega pasu); 5. Sara Serec (deklice od 14 let od rumenega do
zelenega pasu). Kumite: 2. Sani Horvat
(mladinci od 14 do 18 let). Skupno je reprezentanca S. K. I. F. Slovenije zasedla
tri druga, štiri tretja, dve četrti in eno
peto mesto.
Na mednarodnem turnirju v Fagarasu v Romuniji je kot članica S. K. I. F. reprezentance Slovenije v kategoriji kate
mladinke (rjavi pasovi) zmagala Patricia Horvat (sicer članica Shotokan karate kluba Cankova).
Na XIV. mednarodnem turnirju Postojna Open 2015 so radgonski karateisti pod vodstvom trenerke Tamare Ribarske dobili sedem kolajn. Posamezni
nastopi: 1. Filip Španbauer v kategoriji
borbe posamezno do 84 kg (kategorizirani športnik perspektivnega razreda in
član državne reprezentance za svetovno prvenstvo v Indoneziji), David Klo-
basa v kategoriji kate posamezno kadeti
od 16 do 17 let (kategorizirani športnik
mladinskega razreda); 3. Blaž Klobasa v
kategoriji borbe posamezno mlajši dečki do 45 kg (član otroške državne reprezentance za balkansko prvenstvo v Črni
gori), Mišel Čuček v kategoriji kate posamezno mlajši dečki od 12 do 13 let,
Natalija Muhič v kategoriji kate članice. Ekipni nastopi: 2. mesto v kategoriji
kate ekipno: Taj Cigola Kaučič, Ian Nejc
Čurman in Nejc Sterniša; 3. mesto v kategoriji kate ekipno: Kristjan Klemenčič, Aleks Klobasa in Mišel Čuček.
Odbojka
Slovenska mladinska reprezentanca se
je z zmago na kvalifikacijskem turnirju
2. kroga v Novi Gorici uvrstila na svetovno prvenstvo, ki ga bo gostila Mehika. Slovenski odbojkarji so bili potem,
ko so premagali Ruse in Belgijce, na
odločilni tekmi v nabito polni dvorani boljši še od reprezentance Nemčije.
Med člani reprezentance je tudi podajalec Panvite Pomgrad Urban Drvarič.
Mali finale državnega prvenstva v
miniodbojki za dečke v Šempetru je
Panviti Pomgrad prinesel peto mesto.
Za Panvito Pomgrad so igrali: Marko
Maučec, Rene Raj, Jure Jureš, Niko Kovačič, Jure Fujs in Urban Rajnar. Trenerja sta Miha Žalig in Miloš Bavec.
Lokostrelstvo
Člani Lokostrelskega kluba Lendava so
se udeležili tekmovanja FITA 70 v Mariboru, na katerem je nastopilo 131 lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov. Zelo
dobro se je v kategoriji mlajših dečkov
odrezal Niko Horvat, ki je v zelo močni
konkurenci zasedel tretje mesto.
Golf
Na odprtem pomladnem turnirju na
golfskem igrišču Livada v Moravskih
Toplicah sta zmagala med 32 tekmovalci v bruto točkah domača predstavnika Borut Benko in Marta Šbül. V neto
točkah je bil v skupini A najboljši Franc
Maučec, v skupini C Igor Banič, pri ženskah pa Danica Belec (vsi GK M. Toplice). Najdaljši udarec, 184 metrov, je pri
ženskah dosegla Marta Šbül, najbližji
zastavici, 641 cm, pa je bil Borut Benko. Na prvem turnirju serije treh igrišč
je med 22 tekmovalci zmagal Ernest
Bransberger, tretji je bil Ljubomir Kološa. Najdaljši udarec, 154 metrov, je pri
ženskah dosegla Bernarda Bratina Barbarič (vsi GK M. Toplice).
Ples
V Dobrovi je bil še zadnji letošnji pokalni turnir za plesne discipline Disco dance. Še zadnjič pred državnim
prvenstvom so se zbrale vse najboljše plesalke disco dancea, med njimi
tudi 27 plesalk iz Plesnega kluba Zeko.
Priplesale so si šest zmag, in sicer so v
svojih kategorijah zmagale: Tjaša Gazdag (solo), Tjaša Gazdag in Janja Gomboc, Živa Horvat in Nives Miško, Mala
skupina otroci, Mala skupina mladinci
in Mala skupina člani. Druge so bile: Janja Gomboc, Živa Horvat, Naja Kovač,
Eva Grah in Luna Slekovec ter Mala
skupina 2 mladinci.
Šah
Hitropoteznega turnirja Šahovskega
društva Radenska Pomgrad v Dokležovju se je udeležilo 49 šahistov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Po devetih kolih je slavil Matej Titan z osmimi
točkami in pol, drugi je bil Tomislav
Gruškovnjak (8), tretji pa Boris Kovač
(6,5).
Atletika
Na mednarodnem mitingu v Varaždinu in Šentjurju je uspešno tekmovala tudi skupina atletinj in atletov AK
Panvita. Rezultati iz Varaždina: 3. Luka
Žerjav, 200 m, 23.44 (člani), 2. Natalija Pavlinjek, 400 m ovire, 1:12,63, osebni rekord (mlajše mladinke), 1. Tami
Ščančar, 100 m, 12.53; 3. Veronika Heric, 100 m, 12.85; 5. Miša Horvat, 100 m,
13.40; zunaj konkurence: Kiara Ropoša, 100 m, 15.08 (vse pionirke). Dosežki
iz Šentjurja: 2. Sabina Kopun, 100 m,
13.06 (članice); 3. Alen Forjanič, 100 m,
12.17 (člani).
Pripravili T. K., M. Š., T. M.
za zdravje
www.vestnik.si | e: [email protected]
Samo ti in palice
Kje pa si
pozabila
smučke,
deklica
Nordijska hoja je učinkovita
in varna telesna vadba, daje
pa še nekaj iz drobnega tiska,
kuri kalorije in maščobe
in povečuje mišično maso
Ko si povsem izžet in imaš polno glavo si zaželiš
… kavč, da bi se zleknil in se prepustil osvobajanju
vsega, ki bremeni um in telo. Toda po »peglanju«
kavča si še vedno utrujen, še bolj len in zaležan,
bremena pa ti še vedno visijo okoli vratu. Če ni
kavč osvobajajoč element, kaj potem je? Gibanje.
Hoja. Hoja s palicami. Če si vzameš palice in greš,
sam, brez telefona ali ipada v gozd, stran od dražljajev, ki ti ves dan polnijo glavo, stran od hrupa
in glasov mimoidočih, pripoveduje Mojca Makovec
Haložan, se začneš prazniti. »Samo ti in palice. In
to je to.« Ko hodiš, se enostavno prazniš, sproščaš,
premlevaš. Pride misel in odide. Po pol ure ali eni
uri prideš domov in si poln energije. Narava te napolni in nadihaš se. Svet je naenkrat … da, pripravljen si na nove stvari. Hoja je kot jermen, ki požene telesno kolesje.
Palice za reaktivni pogon
Ko vzameš palice v roko, je tako, kot da bi ti to
dalo reaktivni pogon. Z gibanjem se napolni neki
notranji motorček in potem teče in teče vse hitreje. Ustvarja se bistveno več energije, kot če hodiš
samo tako. Pri nordijski hoji tudi ne moreš gledati
v tla, ker se prekucneš, in roke ne visijo ob telesu,
kot je to pri počasni hoji. Drža telesa pa, pove Mojca, kaže stanje tvojega duha. Tudi če ne obvladaš
nordijske hoje in greš na hojo s pohodniškimi palicami v rokah, je že razlika, saj aktiviraš tudi zgornji del telesa, pri hoji pa hodiš samo z nogami in
bistveno počasneje. »Sama zelo hitro hodim, tudi
če sem brez palic. To je v moji naravi, da sem dinamična, in všeč mi je ta občutek, kako se med hojo
napolnim.« Nordijska hoja pa nam daje še nekaj tistega, ki je napisano v drobnem tisku. Je uporabno
sredstvo za kurjenje kalorij in maščob ter povečevanje mišične mase.
Hoja je Mojci in še komu kot nekaj prvobitnega
v DNK-ju. Hodi vsak dan, ker je to postavila na vrh
svojih življenjskih prednosti. Vendar hoje nima na
listku vsakodnevnih obveznosti, da bi potem vzdihovala, češ danes pa moram še hoditi, groza! »Pridem domov in prehodim tistih mojih štiri do pet
kilometrov. To počnem vsak dan. Redko se zgodi,
da ne grem, če pa že nimam časa iti hodit, grem
vsaj petnajst minut s kolesom naokrog, da sem
vsaj nekaj časa v nesedečem položaju.«
Teka nikoli ni usvojila, ker ima z njim neke neporavnane račune. Od kot so se prikradle te zamere, Mojca ne ve, zavor pa še ni zrahljala niti s tremi
metodami teka, ki jih je preizkusila z željo, da bi
se spoprijateljila z njim. Pri teku se muči, to pa je
nekaj najslabšega za gibanje, a ga samo zato, ker ji
ni blizu, še ni povsem črtala s seznama svojih želj.
Čeprav je pri gibanju individualistka, saj tako najbolje bistri um in se prazni notranje navlake, bi pri
teku morda potrebovala nekoga, ki bi jo povlekel
za rokav, češ pridi, greva.
Hojo zrineš v vsakdan
Čas je naš birič, bič v njegovih rokah pa vse to,
kar nam je vsak dan naloženo v službi in doma. In
ob vsem si najti še čas za gibanje? Dostikrat težko,
to je realnost današnjega časa, priznava tudi Mojca. Zato pa je hoja nekaj, s čimer lahko ujamemo
čas, ravno tistega, ki nam zaradi tisoč in ene obveznosti na dan polzi iz rok. Zrineš jo v vsakdan,
greš peš v službo ali po časopis ali na kavico, se kot
Mojca izogneš dvigalu in greš po stopnicah. To sicer ni rekreacija, je pa gibanje, ki ob vsaki priložnosti zraste v nekaj več, v gibanje, ki ga vsaj pol
ure spremlja pospešeno bitje srca.
Mojca Makovec Haložan: »Ko hodiš, se enostavno prazniš, sproščaš in premlevaš. Pride misel in odide. Po pol ure ali
eni uri prideš domov in si poln energije. Narava te napolni in nadihaš se. Svet je naenkrat … da, pripravljen si na nove
stvari. Hoja je kot jermen, ki požene telesno kolesje.« fotografija nataša juhnov
Gibanje za zdravo življenje se je tudi na podeželju otreslo sramu, zaradi katerega so se še ne tako
davno ženske v skednjih in ne na cestah učile nordijsko hojo. In po kolenih so se tolkli od smeha, ko
se je na ulicah mesta pojavila prva skupina nordijskih hodcev s palicami. Kje pa si pozabila smučke,
deklica, je nekdo ogovoril Mojco. Tudi posmehovanja in zgražanja je bilo veliko. Zdaj pa se je prst
že obrnil v drugo smer, v tiste, ki samo jamrajo,
kako jih vse boli in kako se nabirajo kilogrami, a
sami nič ne storijo zase. Skrb za zdravje je lahko
vzgib, ki nas »zasedene« in »zaležane« premakne
s kavča, lahko pa si vsak sam izbere »lepilo«, ki vedno znova telo premakne z mrtve točke. Lahko so
to otroci, ki se želijo igrati z nami, ali prijatelji na
kolesu, ki vabijo zraven, ali pes, ki potrebuje sprehajanje na vrvici. »Mene telo prosi. Prav zanimivo. Nekaj dni ni nordijske hoje in že me ramenski
obroč prosi za gibanje, ker čutim, da sem vsa zategnjena. Čeprav nas telo opozarja, imamo dostikrat
tega posluha zanj premalo.«
Obutev pomembna za varnost
Dinamične oblike gibanja so tiste, pri katerih srčna frekvenca doseže tako imenovani aerobni pas.
To je tisto območje bitja srca, ki nas ohranja v kondiciji, telo kuri maščobe, srčna frekvenca pa se dvigne do takšne ravni, da ne škodi telesu. Za Mojco je
to od 130 do 140 udarcev na minuto, sicer pa si to
lahko izračuna vsak sam. Pri ženski je maksimalni
utrip izračunan tako, da vzamemo 220 minus leta
njena starosti. Optimalno območje pa je sedemdeset do osemdeset odstotkov tega, in to najmanj pol
ure. »Če sem torej šla na sprehod in v eni uri prehodila štiri kilometre, mi je bilo lepo. Psihično sem se
morda razbremenila, spraznila glavo, poslušala naravo in vmes objela še drevo, ampak sem s tem za
svoj srčno- žilni sistem in mišično maso ter za kondicijo naredila premalo,« je povedala Mojca.
Gibanje in poln želodec ne gresta skupaj, a tudi
povsem prazen želodec mu ni najboljši prijatelj, je
pa prehrana pri tem zelo pomembna. Biti mora lah-
ka, a z dovolj ogljikovimi hidrati in balastnimi snovmi. Izogibati se je treba sladkim pijačam, ki v trenutku dajo zelo dosti energije, vendar že čez pol ure
pustijo človeka povsem izpraznjenega. Priporočena
so živila, ki počasi kurijo kalorije, kot so kosmiči,
suho sadje, oreščki, in ki dajejo energijo, še posebej
takrat, ko gremo na daljše pohode. Pri nordijski hoji
je daljši pohod dolg dvanajst kilometrov in več, optimalna ali vsakodnevna rekreacijska pot pa je dolga
od pet do deset kilometrov. Čeprav velja hoja za eno
od najbolj učinkovitih in tudi varnih telesnih vadb,
nevarnosti ne smemo podcenjevati. Pomembna je
obutev, opozarja Mojca, na to pa dostikrat radi pozabimo. Športni copati z nizkimi podplati niso dobri.
Imeti je treba tudi takšne, pri katerih imajo podplati
dovolj dober profil, da nam pri hoji ne zdrsne in da
so sklepi predvsem v kolenih in gležnjih na varnem.
Z napačno hojo, pri kateri se ne podrsa od pete do
prstov, si dolgoročno lahko nakopljemo bolečine in
težave v kolenu, križu in kolčnem sklepu.
Majda Horvat
18
za zdravje
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Franci Klemenčič z Noričkega Vrha
Zdravnika ne potrebujem.
Počutim se zdravega
Letno preteče okoli 900 kilometrov, prehodi in prekolesari pa še nekaj več
»Ljudem polagam na
srce, naj ne kadijo.
Cigarete je treba dati
vstran. Žalostno je,
ko opazujem predvsem
mlade, da kadijo,
poleg tega pa so zdaj­
šnje generacije mladih
preveč časa na telefo­
nih in računalnikih.
In zato je vse manj
neposredne komuni­
kacije in druženja ...«
začel teči,« nam svojo zgodbo razlaga Klemenčič. S tekom se je najprej
srečal kot študent v Ljubljani, ko je
nekaj časa tudi treniral pri Olimpiji,
z zaposlitvijo pa je rekreacijo za nekaj časa opustil. »Zdaj pa se že štirideset let redno ukvarjam s športom,«
nadaljuje Klemenčič, ki je stopil v
75. leto življenja. »Odkar sem redno
športno aktiven, so tudi bolečine v
trebuhu ponehale. Praktično ne poznam bolezni, zdravnika ne potrebujem. Počutim se zdravega.«
Klemenčič, ki je dobro desetletje
upokojen, letno preteče okoli 900 kilometrov, prehodi in prekolesari pa
še nekaj več. Večino časa tako preživi
v naravi, na svežem zraku, še vedno
pa igra tudi košarko. »Vsak torek dve
uri igramo košarko, in to že 35 let.
Sem najstarejši v tej skupini. Ampak
ne gre le za rekreacijo, temveč tudi
za druženje.«
Franci Klemenčič: »Ljudem polagam na srce, naj ne kadijo.« fotografija miha šoštarič
www.merkur-zav.si
Stres, nepravilna in nezdrava prehrana in debelost nam načenjajo zdravje. To zdaj že zelo dobro vemo in
tudi v zavest nam je prišlo, da postaja prav zaradi sedečega življenja, hitrega tempa in pomanjkanja časa rekreacija vse bolj življenjska potreba.
Nordijska hoja, rahel tek ali kolesarjenje so vse bolj priljubljene oblike
rekreacije, ki si jih jemljejo ljudje za
spremljevalke svojega življenja.
Rekreacija je že več desetletij redna spremljevalka tudi v življenju
Francija Klemenčiča z Noričkega
Vrha v radgonski občini. Pred štirimi
desetletji je imel zdravstvene težave.
Bolečine v trebuhu so bile neznosne
in stresno delo socialnega delavca ga
je izčrpavalo. Zdravniki niso ugotovili, zakaj bolečine, in mu niso znali svetovati, kako naj jih omili. »Zato
sem se sam pri sebi odločil, da spremenim način življenja. Najprej sem
Klemenčič je reden udeleženec organiziranih tekaških prireditev, tudi
Maratona treh src v Radencih. »Nisem tekel le na uvodnem radenskem
maratonu leta 1981. Nato pa sem udeleženec te največje tekaške prireditve v tem delu Evrope vsako leto. Na
najdaljši, 42-kilometrski progi nikoli
nisem tekel, sem pa se večkrat preizkusil na 21 kilometrov dolgi progi.
Moj najboljši čas na polmaratonu je
1:31:10.« Letos je pretekel v Radencih
5,5 kilometra dolgo progo, zanjo pa
je potreboval manj kot pol ure in za
seboj pustil številne mlajše tekače.
Klemenčič je zagovornik zdravega načina življenja. »Ljudem polagam na srce, naj ne kadijo. Cigarete
je treba dati vstran. Žalostno je, ko
opazujem predvsem mlade, da kadijo, poleg tega pa so zdajšnje generacije mladih preveč časa na telefonih
in računalnikih. In zato je vse manj
neposredne komunikacije in druženja. Da ne omenjam tega, da se številni mladi ne zanimajo za športne
aktivnosti. Debelijo se, to pa prinaša
zdravstvene težave.« Vsakdo bi moral
vsak dan nekaj časa nameniti sebi in
začeti redno rekreativno aktivnost,
ki prinaša veliko zadovoljstva, predvsem pa odpravlja tegobe, ki jih povzročajo nepravilna prehrana, naporen ritem življenja in stres.
Miha Šoštarič
5
080 28 5
Skrbimo za vaše zdravje.
PILATES STUDIO
MURSKA SOBOTA
Zdravstveno zavarovanje MERKUR ZDRAVJE – AMBULANTA vam omogoča:
• hiter dostop do zdravnika ali specialista,
• kakovostno oskrbo brez dolgih čakalnih vrst,
• širok izbor zdravil,
• zavarovanje otrok in posebni družinski popust,
• možnost alternativnega ambulantnega ali homeopatskega zdravljenja ter
• izbiro zdravljenja v Sloveniji ali v sosednji Avstriji.
Skrbimo
za zdravje
vaše
hrbtenice!
GSM:
041 846 260
Vaše zdravje ima vedno prednost!
E-mail:
[email protected],
ZAVARUJEMO ČUDEŽ – ČLOVEKA.
20150519-Merkur_zavarovalnica-Vestnik-213,5x240mm.indd 1
Splet:
www.pilates-studio-laurus.si
5/19/15 9:05 AM
za zdravje
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
19
Andreja Zrnič, strokovnjakinja za skupinsko športno vadbo
Z aktivnostjo oblikujemo tudi svoje življenje
Vključiti gibanje v dnevni urnik ob najustreznejšem času – Posledice zanemarjanja športa pri mladih bomo čutili čez desetletja
Šport je del njenega življenja že od
otroških let in danes je to tudi njen
poklic, saj je postala Andreja Zrnič
iz Zgornjega Konjišča v desetih letih,
odkar je začela vodenje skupinskih
vadb, znana in licencirana (Fitnes zveza Slovenije) voditeljica skupinskih
vadb. Hoja in tek sta zanjo osnovni
vadbi, dostopni prav vsakomur. Kajti
hoja, tek in na sploh gibanje so osnova vsega, trdi Andreja. Neizmerno ji
je všeč občutek, ko je telo lahkotno
in lahko preskakuje po dve stopnici
skupaj. Odkar ima skupinske vaje, pa
ji je tudi všeč, ko zazna srečo in zadovoljstvo na obrazih vadečih.
»Tek je ena izmed najbolj enostavnih in osnovnih vadb, ki je dostopna
kadar koli, komur koli. Osnova je hoja,
učinkovita in popularna pa nordijska
hoja, ker z njo naredimo dvakrat več
kot z normalno hojo. Kombinacija
obeh pa je zelo preprosta vadba, ki ju
lahko vključimo v svoje življenje kljub
pomanjkanju časa in denarja. Ne zahtevata veliko, razen lastne volje,« je
prepričana Andreja. Seveda je prav
volja največji problem – veliko ljudi
začne vaje šele takrat, ko pride do krize, ko se znajdejo v bolnici. »Prepričana sem, da nikoli ni prepozno, da se
začnemo gibati. Sem pa zelo žalostna,
ko želijo ljudje, ki 30 ali 20 let niso nič
vlagali vase, potem, ko jih k temu prisili zdravje, premikati gore. Kakor da
hočejo nadomestiti vse za nazaj. Zato
vedno poudarjam, da moramo poslušati svoje telo. Tako kot pelješ avto na
servis, moraš servisirati in vlagati tudi
vase. Kdaj, pa je res vseeno, ali je to
Andreja Zrnič že deset let vodi skupinske vaje in prisega na osnovno vajo: hojo s
tekom. fotografija bernarda b. peček
ponedeljek, torek ali sreda, zjutraj ob
šestih ali ob desetih. Če bi bilo v moji
moči, bi uredila tako, da bi vsi začeli službo kasneje, da bi bila prva delovna ura ob osmih ali devetih, da bi
ljudje lahko zjutraj brez stresa naredili osnovne vaje pred začetkom delovnega dne. Lepo pa se je rekreirati
tudi po službi, zvečer. Vse je odvisno
od našega časa in stresa. Vsi živimo
stresno, pa če si to priznamo ali ne.
Jaz občudujem mamice, ki imajo dva
ali tri otroke in kup dejavnosti, pa si
vseeno vzamejo čas in pridejo na vadbo. Vse je stvar posameznika in njegove organizacije, najbolj sovražim
izgovor, da ni časa. Ogromno je neefektivnih ur, ki ji vsak dan zapravimo.
Enkrat, dvakrat greš težje na vadbo,
tretjič je že lažje, četrtič pa ti že manj-
ka. Petič greš zato, ker ti je lepo, in
opravljaš to tako, kot si zjutraj umivaš
zobe,« nam pojasni Andreja Zrnič.
Vključiti gibanje v svoje življenje
in premagovati vsakdanji stres z dobro organizacijo – to je umetnost življenja. Andreja doda: »V svoj urnik
enostavno vključiš rekreacijo, ki postane tvoj vsakdan. Na splošno sem
zagovornica tega, da vse stvari, pa
naj gre za izgubo teže ali krepitev mišične mase, načrtujemo dolgoročno,
ne pa da želi nekdo v enem mesecu
izgubiti deset kilogramov. To so želje mnogih, pa ne gre. Mogoče je kdo
tudi hud name, ker nisem zagovornica raznih šejkov in drugih pripravkov. Že vse življenje sem namreč povezana tudi s kulinariko in vem, da se
da pri nas tudi zelo kakovostno prehranjevati. Zdrava prehrana in gibanje, pa tudi sprostitev morajo postati
enostavno del našega življenja. In če
pride kdo, ki bi rad pred počitnicami
hitro zmanjšal trebušček, mu najprej
povem, da za vse potrebujemo čas. Da
se ta trebušček ni naredil tako hitro,
kot ga hočejo oni zdaj hitro zmanjšati. Seveda se da, le volja je potrebna.
Vemo pa, da samo gibanje ni dovolj,
vadbo moraš kombinirati z načinom
prehrane.«
Na vprašanje, ali res obstajajo različne vadbe za moške in ženske, pa
odgovori: »Težko je vsem naenkrat
ustreči, zato vedno pripravim vaje v
treh stopnjah, da se vsak posameznik
najde in naredi, kolikor lahko. Bolje
je delati pravilno kot pa nepravilno
ali preveč. No, res pa je, da moški ne
potrebujejo plesov in koreografij, oni
potrebujejo bolj vadbe za gibljivost in
prožnost. Tudi jaz osebno sem se najbolj našla pri teh vajah, ki nam dajo
nekaj, kar lahko unovčimo – torej da
se zaradi njih lahko normalno gibljemo, poberemo s tal, odložimo na najvišjo polico. Vadbe s plesom so odlične za ženske, ki zelo rade plešejo in
nimajo soplesalca. To je res odlična
sprostitev.«
V času spodbujanja uporabe informacijske tehnologije, ko ima že skoraj vsak pametni telefon, se na splošno preveč pozablja na ohranjanje
gibljivosti ljudi, tudi pri otrocih, ki v
šolah pri športni vzgoji pišejo teste in
gledajo filme o športnih disciplinah,
namesto da bi se gibali. Mnogi devetletniki, ki bi morali biti na vrhuncu
gibljivosti, se le s težavo dotaknejo
prstov na nogah. Starši se z malčki
raje sprehajajo v nakupovalnih središčih kot v naravi. Andreja Zrnič vidi
v tem velik družbeni problem, kajti
čez nekaj let bodo vsi ti, ki zanemarjajo svoje telo, v breme državi ali pa
bodo na lastne stroške hodili na fizioterapijo. »V Avstriji je nordijska
hoja del predpisane fizioterapije in
dobijo za udeležbo oznako. Spodbujanje zdravja zaposlenih s športnimi
aktivnostmi pa močno pozdravljam.
Podjetja, ki se zavedajo, da je največji
kapital zadovoljen in zdrav delavec,
poskrbijo tudi na ta način za svoje
zaposlene. Če boš delavcu omogočil
več rekreacije, bo manj bolniških izostankov. Enostavno.«
Bernarda B. Peček
Oglasno sporočilo
Prepoznate težave s prostato?
O nekaterih temah neradi govorimo, tako tudi o težavah s prostato. Toda počasi se razblinjajo
tudi te zadrege, saj v ospredje prihaja zavest o skrbi za lastno zdravje. Vse več ljudi že tudi ve, da
je mogoče vsako pravočasno odkrito bolezen lažje in uspešneje zdraviti, tako tudi raka prostate.
Vsaka težava s prostato pa še zdaleč ni rak. Večina je nenevarnih in nastanejo zaradi povečane
prostate in vnetij prostate (prostatitis). Pa sploh vemo, kdaj gre res za težave s prostato?
Zdravljenje težav s prostato
Kakovost življenja je pomembna za človeka, zato je
z zdravljenjem najprej treba zmanjšati težave z odvajanjem urina. Moški z zmernimi težavami se lahko odločijo za zdravljenje z zdravili in s terapijo, pri
kateri se uporablja energija toplote (termoterapija), za moške z večjimi ali celo hudimi težavami pa
je običajno najbolj smiselno zahtevnejše zdravljenje z operacijo.
Prostasan je zdravilo
Strmenje k naravnemu je postalo moto sodobnega
človeka, ki tudi takrat, ko nastopijo težave z zdrav-
Nasvet švicarskega
pionirja naravnega
zdravljenja Alfreda
Vogla: Malo potrebo
opravljajte temeljito,
izpraznite mehur do
konca in ne na silo.
jem, vse bolj posega po naravnih
zdravilih. Naravne so tudi Voglove
farmacevtske kapsule Prostasan. Prostasan
je registrirano zdravilo, ki ga je v tem smislu preverjala in na osnovi učinkov tudi potrdila kot zdravilo
Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Kapsule Prostasan so torej naravne, vendar
niso prehransko dopolnilo. Zakaj je to pomembno
vedeti? Morda boste na isti polici v lekarni ali v drugih sorodnih prodajalnah našli prehranska dopolnila,
morda celo iz enakih rastlin, ki pa nimajo dokazane
kakovosti, učinkovitosti in varnosti, kot to velja za
zdravilo Prostasan. Pomembno je torej ločiti, kdaj
želimo kupiti prehransko dopolnilo in kdaj potrebujemo učinkovitejše delovanje in zdravljenje.
Kako učinkovito je zdravilo Prostasan
Nedavno so bili objavljeni izsledki klinične študije
o učinkovitosti zdravila Prostasan, ki so jo izvajali v
treh uroloških klinikah v Sloveniji. Ključne ugotovitve slovenskih urologov so bile: zdravilo je izboljšalo pretok urina, uspešno zdravilo težave s prostato
in izboljšalo kakovost življenja moških s težavami s
prostato. Izidi preverjanja učinkov so bili po 12 mesecih jemanja kapsul Prostasan še boljši kot po šestih mesecih. Sodelujoči moški so zdravilo v glavnem dobro prenašali in jim ni povzročalo resnih
neželenih učinkov. Redno in daljše jemanje ene kapsule na dan je namreč zmanjšalo pogosto uriniranje,
vplivalo na lažje opravljanje male potrebe in odpravilo občutek neizpraznjenega mehurja. Organizem
terapijo zelo dobro prenaša, urološke raziskave pa
tudi kažejo, da po učinkovitosti lajšanja težav naravno zdravilo ne zaostaja za kemično sinteznimi
zdravili. Prav tako so bili izidi
slovenske raziskave primerljivi z izidi
drugih podobnih kliničnih raziskav.
Zanikanje težav ni pametno
Ko se pojavijo težave z uriniranjem, jih nikar ne zanikajte, temveč obiščite zdravnika. Le v redkih primerih gre za raka prostate, ki zahteva drugačno
zdravljenje. Težave zaradi prostate, ki vam grenijo
življenje, kradejo spanec in vas morda zato spravljajo v slabo voljo, lahko zmanjšate z rednim jemanjem
kapsul Prostasan.
Da, želim prejeti brezplačen
Mali vodnik za zdravo prostato
Ime in priimek
Naslov
Pošta
E-naslov
Farmedica, d. o. o., Leskovškova 12, 1000 ljubljana.
Mali vodnik lahko naročite tudi po telefonu:
01 524 02 16 ali na naslov nasveti @farmedica.si.
Vestnik
Pogosto namreč bolečine v križu ali v tem predelu
telesa pripisujemo hrbtenici, vendar je vzrok lahko
povsem drug. Če nas boli nekoliko višje, gre lahko
za težave, povezane z ledvicami, če pa so bolečine
nižje, sta lahko prizadeta prostata ali sečni mehur.
Tipični znaki težav s prostato so pogosto uriniranje
podnevi in ponoči (ponoči običajno ne opravljamo
male potrebe), občutek nepopolno izpraznjenega
mehurja, težek začetek uriniranja in šibek ter prekinjajoč curek urina. Vse te težave z uriniranjem pa
zmanjšajo kakovost življenja moškega in vplivajo na
njegove dnevne aktivnosti. Težave z mokrenjem ima
namreč več kot polovica moških, starejših od petdeset let. Zakaj nastopijo težave s prostato, še danes
ni povsem raziskano. Kot je znano doslej, naj bi na
to vplivali različni dejavniki, kot so hormonske spremembe, spremembe žil in po najnovejših raziskavah
tudi vnetja.
Tipični znaki težav s
prostato so pogosto
uriniranje podnevi in
ponoči (običajno ponoči
ne opravljamo male
potrebe), občutek
nepopolno izpraznjenega
mehurja, težek začetek
uriniranja, šibek curek in
prekinjajoč curek urina.
#
Ali res vemo, od česa nas boli
20
| Vestnik | 21. maja 2015
za zdravje
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kako se počutiš v svoji koži
Zaščitimo kožo
pred sončnimi žarki
Kaj si želim, me sprašuješ.
Na kratko ti bom opisala
Saj so vam znane tiste besede: »V tvoji koži pa res ne
bi želel biti!« Pogosto to rečemo ali si vsaj mislimo,
ko se drugi spopada z neljubimi dogodki ali težavami.
Pa se kdaj vprašamo, kako bi na tovrstno vprašanje
odgovorila koža? Kaj bi porekla, če bi vprašanje razumela dobesedno? In kako se pravzaprav počuti v
svoji koži? Pokukajmo v njen dan, vživimo se v njeno
kožo in poglejmo, kaj nam sporoča …
Imam sicer samoobnovitveno vlogo in zaščito s pigmentom melaninom, a samo do neke mere. Zato
so zame UVA- in UVB-žarki sončne svetlobe tudi škodljivi. Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov
sonca je seveda izogibanje močni, neposredni sončni
svetlobi. Svetuje se zadrževanje v senci, kadar koli je
to pač mogoče, in izogibanje izpostavljenosti soncu
med deseto in 16. uro. Ker takrat sonce najmočneje
pripeka, je tudi njegova škodljivost največja. Oblačila in navadno okensko steklo filtrirajo skoraj vse
škodljive žarke. Voda pa je slab UV-filter, žarki lahko prodrejo v bistri vodi do 30 centimetrov globoko.
Tudi oblaki in megla slabo filtrirajo UV-žarke, zato
me lahko sonce opeče tudi v oblačnih in meglenih
dneh. Voda in pesek odbijata sončno svetlobo in povečujeta količino UV-žarkov, ki me zadenejo. Seveda
me lahko najbolje zaščitiš z zaščitnimi sredstvi.
Zaščitna sredstva vsebujejo sestavine, ki filtrirajo
UVA- in UVB-žarke. Nanesi jih 20–30 minut pred
odhodom na sonce. Še posebej te prosim, da mi nameniš zadostno količino zaščitnih sredstev. Včasih
iztisneš sredstva iz tube samo v velikosti oreha in potem misliš, da si me dovolj zaščitil po celotni površini telesa. To je tako, kot če bi ti ob žeji popil kapljico
vode! Zato te res prosim, ne varčuj tako zelo! Za enkraten nanos pri meni, ki sem odrasla, porabi približno 35 mililitrov zaščitnega sredstva. To je količina
dveh dobrih žlic!
Sonce neusmiljeno pripeka …
Ura je poldne, sonce neusmiljeno pripeka, ti pa se
odločiš, da boš popoldne preživel na soncu. Zakaj pa
ne, saj smo sončne dni komaj čakali. Pripravljajo se
druženje ob dobri hrani, klepet in igre na prostem!
Le kaj lepšega bi lahko bilo? Vendar …
Ne morem razumeti, zakaj ni nikjer niti trohice sence za fizično zaščito. Podobno, a še boljšo funkcijo
bi imeli dolgi lahni rokavi, dolge hlače in pokrivalo.
A na to si ti kar pozabil. Skušam razumeti in upam,
da imaš s seboj kremo z zaščitnim faktorjem. Čakam,
čakam, čakam … Ti pa nič, dobro razpoložen poskrbiš za svoje potrebe in videti je, da se na soncu odlično zabavaš, name pa si očitno pozabil. Nisi me niti
zaščitil niti nahranil. Če bi zjutraj name nanesel vsaj
nekaj kreme in me tako nahranil, bi morda lažje preživljala te ure na žgočem soncu.
Da, če bi ravnal tako, bi bila danes v svoji koži čisto
zadovoljna! Tako pa …
Pordela sem …
Joj, že čutim prve odtise sončnih žarkov. Že pordevam! Naj ti zaupam, da so rdečina kože in sončne
opekline prve akutne posledice čezmerne izpostavljenosti soncu. Vendar to še ni vse. Da, vem, to se bo
uredilo, a ne smeš pozabiti na možnost pojava kroničnih ali poznih posledic sončenja. Govorim o učinkih, ki jih puščajo žarki na meni po daljšem času. Če
se bom zvila v gube, ali se bom stanjšala, ali se celo
posula s sončnimi pegami, vem, da boš jezen. A veliko huje in zelo žalostno bo, če se bo na meni pojavilo rakavo obolenje.
Kaj svetujem? Prav to, za kar sem te že poprosila – zaščitna sredstva. Če kljub temu pordim, me, prosim,
ne praskaj! Vem, da je tebi prijetno, saj se vključi središče za ugodje v možganih, a s praskanjem boš izzval
še vnetje. Zato me speri s hladno vodo in, prosim, nahrani me! Ne z mastnimi pripravki, ki mi ne pustijo dihati in izhlapevati toplote. Pač pa name nanesi
vlažilne pripravke, lahko z dodatkom dekspantenola,
kamilice, aloe vere ali ognjiča, za mojo boljšo obnovo.
Da, tako enostavno je to! In tako bova na soncu lahko
oba uživala! In če me bo kdo vprašal, kako sem, bom
lahko s ponosom odgovorila: »V svoji koži se tako prijetno počutim!«
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
za zdravje
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
Povrnite si svojo energijo!
Človeški organizem je vedno huje obremenjen: okoljski
strupi, škodljive snovi v živilih in povečano ultravijolično
sevanje nam vsak dan škodujejo enako kot stres in
mrzlično hitenje.
Posledice so daljnosežne, od upadanja zmogljivosti preko
povečane dovzetnosti za okužbe do predčasnih pojavov
staranja. Skrajni čas je torej, da se znebimo odplak!
Kako vas Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit krepi in varuje?
Prve raziskave kažejo, da Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit
deluje kot pivnik v želodčno-črevesnem traktu, tako da veže
proste radikale in v nas nakopičene “tatove energije”, kot so
težke kovine (svinec, krom, kadmij, nikelj, arzen), in odpadne
presnovne produkte (amonijak). Te snovi se po naravni poti
skozi želodčno-črevesni trakt spet izločijo iz telesa. V zameno
se organizem oskrbi z naravnim magnezijem in kalcijem, v
veliki meri pa se zmanjša tudi novo tvorjenje prostih radikalov.
Panaceo Basic-Detox tako na popolnoma naraven način
razbremeni razstrupljevalne organe, kot so jetra, ledvice in
črevesje, in pomaga do večje vitalnosti in boljšega počutja.
„
21
Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija!
•Pešanjezmogljivosti?
•Živčnaizčrpanost?
•Motnjekoncentracije?
•Povečanadovzetnostzaokužbe?
•Utrujenostčezdan?
•Prebavnemotnje?
•Motnjespanca?
Vsakodnevno telesno
razstrupljanje je danes v boju
zoper eksplodirajoče civilizacijske
bolezni (kot so počasno upadanje
zmogljivosti, težave s srcem in
krvnim obtokom, izgorelost,
sladkorna bolezen, rak) postalo
vedno pomembnejše!
„
Povrnite si
svojo energijo!
dr. med. Ilse Triebnig
Medicinski odbor Panaceo
100 % Panaceo mikroaktiviran zeolit
Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija!
Tehnologija PMA (Panaceo mikroaktivacija), ki je edinstvena
na svetu, prispeva k temu, da se posebne biofizikalne
lastnosti naravne vulkanske kamnine pomembno povečajo
z dodatno optimizacijo zgradbe zeolitove kristalne mreže.
Zeolit, obdelan s PMA aktivacijskim postopkom, ima zato
večji učinek kot neobdelani zeolitovi proizvodi.
deloinvsakdanježivljenje.
• Okrepitevimunskegasistema.
• Regulacijakislinsko-bazičnegaravnovesja.
• Zaščitapredprostimiradikali.
• Naravnaceličnazaščita.
Gratis kupon
Celično okolje mora ostati čisto!
Če je tekočina, ki predstavlja okrog
70 odstotkov celotnega človeka,
motna kot kloaka, je okolje naših
telesnih celic obremenjeno. Grozi
jim nevarnost, da zbolijo, odmro
(predčasno staranje) ali postanejo
zločeste.
• Povečanjeosebnezmogljivostizapoklicno
Če pa je tekočina čista kot izvirska
voda, gre celicam nasploh dobro in
počutimo se zdrave! Namesto da bi
si privoščili drage občasne razstrupljevalne kure, lahko na udoben način
poskrbimo za vsakodnevno notranje
čiščenje s pripomočkom Panaceo
Basic-Detox.
Ob nakupu enega proizvoda Panaceo Basic-Detox
v vaši lekarni ali specializirani trgovini ob predložitvi
tega kupona prejmete darilo – knjigo Kamen življenja avtorice dr. Ilse Triebnig. (S tem prihranite 19 eur!)
,
NOVO: Nasveti iz prakse
216 strani, barvno
Zdaj na voljo v vaši lekarni ali specializirani trgovini.
Ekskluzivni distributer za Slovenijo:
Pharmagea d.o.o., Delavska c 24, 4208 Šenčur, tel.: 04 574 32 34, [email protected], www.pharmagea.com
PANACEO BASIC-DETOX
100 % čista naravna kamnina
Kamnina Panaceo Basic-Detox je primerna za vsakodnevno
naravno razbremenjevanje organizma in čiščenje od znotraj.
Kamnina življenja, turkizno zelena
vulkanska kamnina zeolit-klinoptilolit, je nastala, ko se je tekoča
magma spojila s pramorjem. Ta kamnina je osnova naravnega medicinskega pripomočka Panaceo Basic-Detox.
Njegove izjemne lastnosti že več
kakor deset let raziskujejo znanstveniki Panacea v sodelovanju z
mednarodnimi univerzami. Edinstvena tehnologija PMA (Panaceo
mikroaktivacija) prispeva k temu,
da se posebne biofizikalne lastnosti vulkanske kamnine pomembno izboljšajo z dodatno optimizacijo
zgradbe zeolitove kristalne mreže.
Prispeva h krepitvi imunskega sistema ter povečuje energijo, kakovost življenja in vitalnost.
Stoodstotno čista naravna kamnina Panaceo Basic-Detox deluje kot
filter v želodčno-črevesnem traktu. Veže škodljive snovi in strupene težke kovine (svinec, arzen,
kadmij, krom in nikelj), ki kradejo energijo, ter presnovne strupe,
kot je amonijak, in jih po naravni
poti izloča iz telesa. Hkrati v zameno oskrbuje organizem z naravnim
magnezijem in kalcijem.
Poleg tega izdelek Panaceo Basic-Detox pomembno zmanjšuje novo tvorjenje prostih radikalov
v želodčno-črevesnem traktu in s
tem bistveno pripomore k preprečevanju in lajšanju oksidativnega
stresa. Kaj je oksidativni stres? Pri
oksidativnem stresu gre za porušeno sorazmerje med škodljivimi pro-
stimi radikali in antioksidanti v človeškem telesu – to je dejavnik, ki
odloča o zdravju ali bolezni. Prosti
radikali nastajajo v povečanem obsegu zaradi škodljivih okoljskih vplivov (škodljive snovi v zraku, težke
kovine, pesticidi), sevanja omrežja,
ultravijoličnega sevanja, premastne
hrane, poživil (tobak, alkohol), neustreznega telesnega treninga ali jemanja nekaterih zdravil.
Izdelek Panaceo Basic-Detox tako
na popolnoma naraven način razbremenjuje razstrupljevalne organe, kot so jetra, ledvice in črevesje,
in omogoča večjo vitalnost in boljše
počutje, izboljšuje pa tudi samoregulacijske sposobnosti telesa, se ne
resorbira v kri in se praviloma v 24
urah otovorjen s škodljivimi snovmi
popolnoma izloči z blatom.
S tem krepi imunsko obrambo in na
popolnoma naraven način povečuje
osebno zmogljivost za poklicno delo
in vsakdanje življenje.
Dolgoletna opažanja izbranih
zdravnikov in prve raziskave,
ki preučujejo pozitivne lastnosti
naravne snovi PMA-zeolita, danes kažejo, da lahko prispeva k:
•povečanju osebne zmogljivosti
za poklicno delo in vsakdanje
življenje,
•okrepitvi imunskega sistema
pri regulaciji kislinskobazičnega ravnovesja,
•zaščiti pred prostimi radikali,
•naravni celični zaščiti.
Izdelek Panaceo Basic-Detox lahko kupite
v lekarni ali specializirani trgovini.
www.pharmagea.com
Panaceo – povrnite si svojo energijo!
Medicinski pripomoček. Prosimo, natanko upoštevajte
navodila za uporabo.
www.panaceo.com
Horopito (lat. Pseudowintera colorata) – maorski poprovec
Najstarejša cvetoča rastlina na planetu
Eno izmed v Evropi najmanj znanih zelišč, vendar ga stroka v zadnjem času najbolj obravnava, je gotovo novozelandska
grmovnica horopito, nespremenjena 65
milijonov let. Izolirana na odmaknjenem
otočju Nove Zelandije je odvisna od padavin v deževnem gozdu in toplote, ki se
razvija ob razkrajanju organizmov. Skozi
tisočletja je horopito razvil popolno odpornost proti plesnim, bakterijam, glivam in virusom. V suhem okolju rastlina
odmre. Horopito je živi relikt Nove Zelandije in velja za najstarejšo cvetočo rastlino na planetu. Novozelandski staroselci
Maori so imeli horopito za sveto rastlino
in so jo uporabljali v spiritualne in zdravilne namene. Zaradi mnogoterih zdravilnih lastnosti so jo imenovali maorski
uničevalec bolečine. Uporabljali so jo
za lajšanje želodčnih bolečin, zobobola,
glavobola, umirjanje driske. Prežvečeni
horopito so polagali na rane in ureznine, na ognojke in razdraženo kožo. Doječe mamice so pri odstavljanju natirale
bradavice s sokom horopita, da je pekoč
okus dojk odbil dojenčke.
Za mnoge zeliščne
rastline, npr. česen,
čajevec, cimet,
ameriški slamnik,
olje origana, olje
oljčnih listov, velja,
da ovirajo bakterije in
glivice, zlasti kandido.
Znanstveno pa je bilo
dokazano, da prav
horopito ovira to
nadlogo najmočneje
in je obetavno
sredstvo za nadziranje
te moderne nadloge.
Zaradi pekočega okusa so staroselci
uporabljali horopito za začinjanje jedi.
Tudi danes je priljubljena začimba v sodobni kulinariki Nove Zelandije.
Leta 1982 sta C. S. Barners in J. W. Loder, znanstvenika z Univerze Canterbury
na Novi Zelandiji, prva izolirala pomembno sestavino iz horopita: poligodial.
Ta seskverpetenski dialdehid posledično deluje na več vrst gliv: Candida albicans, Candida krusei, Candida utilis, Saccharomyces cerevisiae, Trycophytum
idr. Znanstvenih študij o maorskem poprovcu, objavljenih v strokovni literaturi,
je do danes najmanj štirideset, leta 2012
so na Univezi Otago (Nova Zelandija) potrdili močno oviranje virusa herpes 1. V
novejšem času je bilo ugotovljeno, da
horopito poleg že omenjenih lastnosti vsebuje tudi veliko flavonoidov, na primer kvercetin, zaradi katerih se rastlina
varuje pred napadom prostih radikalov.
Ta antioksidantna lastnost, ki je »dota
proti staranju«, je zagotovila horopitu preživetje več kot 65 milijonov let.
Kolorex®odgovor narave na kandido | Narava naredila - Znanost potrdila
Spoznajte moč starodavne rastline horopito in ugotovite, zakaj je najmočnejša pomoč pri uravnavanju kandide. Kandida in
bakterijsko ravnovesje sta pomembnejša za vaše zdravje, kot morda veste. Zelišče iz Nove Zelandije ponuja naraven način za vzdrževanje
zdravega ravnovesja.
Kolorex® kapsule (Horopito&janež) s pomočjo janeža nežno
razplinijo telo in zmanjšajo željo po sladkorju. Priporoča se
prehrana brez sladkorja, mleka in mlečnih izdelkov, industrijsko
predelane hrane in hrane, ki vsebuje kvas in gluten. Medicinski
pripomoček.
Kolorex®Derma krema je dodatek pri zdravljenju glivičnih
okužb kože, povzročenih s strani kvasovk, gliv in bakterij.
Sestavine kreme Kolorex Derma ščitijo kože pred posledicami
mikoze ter pomagajo pri pospeševanju naravne obnove.
Kolorex® vaginalne svečke & Kolorex® krema za intimno nego
www.stiria.si in [email protected], tel: 02 250 0136. Prodajna mesta: lekarne in specializirane trgovine
22
za zdravje
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
»Uporaba kolesa za pot v službo te zjutraj prebudi in napolni z energijo za ves dan.
Deluje protistresno, je dobra za zdravje, okolje in denarnico ter ne povzroča skrbi s parkiranjem.«
Vsakodnevna pot v službo je lahko prijetna izkušnja v nasprotju s pogosto gnečo na cesti in spremljajočo slabo voljo.
Dan lahko začnemo umirjeno, dobre volje in bolj srečni že na poti na delo. Nacionalni projekt Pripelji srečo v službo je
namenjen promociji uporabe kolesa kot
prevoznega sredstva za pot v službo. S
projektom, ki se začne maja, želimo zaposlene spodbuditi k temu, da že pred
službo naredijo nekaj dobrega za svoje
razpoloženje, telesno pripravljenost, pa
tudi za denarnico in navsezadnje za okolje. In tako »pripeljejo srečo v službo«. K
projektu želimo povabiti tudi vaše podjetje, vključiti vaše zaposlene in tako oblikovati optimalnejše razmere za kolesarjenje
na delovno mesto.
Telesna aktivnost ima dokazane pozitivne učinke na splošno počutje ljudi. Kolesarjenje združuje obliko vadbe in prijazen način potovanja. Uporaba kolesa
za pot v službo kolesarje zjutraj prebudi
in napolni z energijo za ves dan, deluje
protistresno, posamezniki pa so tako bolj
zadovoljni, učinkoviti, srečni in samozavestni v primerjavi s sodelavci, ki uporabljajo druge načine prevoza.
Urbanističnega inštituta RS (UIRS) in EUprojekta Bike2work. Center za zdravje in
razvoj Murska Sobota je regijski partner
projekta.
Udeleženci v kampanji lahko z registracijo na spletnem portalu www.pripeljisrecovsluzbo.si potrdijo svojo aktivnost
in podporo ciljem in vsebinam projekta.
Prijavljeni bodo prejeli lepe ugodnosti, z
drobnimi komunikacijskimi materiali pa
bodo tudi sami ambasadorji projekta.
Projekt Pripelji srečo v službo bo v prvi
fazi, ki bo trajala od maja do septembra
2015, neposredno nagovarjal predvsem
posameznike. V ta namen bomo podeljevali certifikate za kolesarjenju prijazno
podjetje tistim, ki si najbolj prizadevajo za
Želimo vam, da v službo pripeljete čim
oblikovanje optimalnih možnosti za koleveč sreče.
sarjenje zaposlenih.
Vabimo vas, da s svojimi izzivi, idejami in Več na www.pripeljisrecovsluzbo.si.
dobrimi praksami, s katerimi se srečujete ob oblikovanju boljših možnosti za kolesarjenje, seznanite tudi nas. Sporočite
nam jih na [email protected] in z veseljem
CENTER Z A ZDR AVJE IN R A Z VOJ
C E N T R E F O R H E A LT H A N D D E V E L O P M E N T
jih bomo vključili med predloge za naM U R S K A S O B O TA
slednje leto. Letos poteka kampanja za
Center za zdravje in razvoj Murska Sobota,
projekt Pripelji srečo v službo pod okriljem
regijski partner kampanje
Varni na kolesu
ALI VESTE, da smo kolesarji ena izmed najbolj
ogroženih in izpostavljenih skupin prometnih
udeležencev in da smo v več kot polovici
primerov povzročitelji prometnih nesreč?
VZROKI: nepravilna stran in smer vožnje, vožnja
pod vplivom alkohola, neprilagojena hitrost.
Kako je kolo pravilno opremljeno
Pravilno opremljeno kolo mora imeti obvezno sprednjo in zadnjo zavoro,
sprednjo belo luč za osvetljevanje ceste in zadnjo rdečo luč, rdeč odsevnik
zadaj, rumene ali oranžne bočne odsevnike na obeh kolesih in v pedalih
ter zvonec.
Zakaj s čelado na kolo
Zaščitne čelade pri kolesarjenju so
obvezne za osebe, mlajše od 14 let,
enako za osebe, ki so mlajše od 14 let
in se na kolesu vozijo kot potniki. Je pa
uporaba čelade priporočljiva za vse
kolesarje, saj statistični podatki kažejo, da med kolesarji, ki so v prometni nesreči izgubili življenje ali so se
trajno poškodovali, prevladujejo poškodbe glave.
Zakaj biti viden v prometu
Temno oblečen kolesar je v temi viden na 26 metrov, svetlo oblečen na
38 metrov, z uporabo kresničke ali
odsevnih trakov pa kar na 136 metrov.
Torej na kolo s svetlimi oblačili in dodatnimi odsevnimi telesi, kresničkami
in odsevnimi trakovi.
Kje smemo kolesariti
Kolesarji moramo voziti po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki je
označena s prometnimi znaki ali talnimi oznakami. Po takih površinah kolesarimo po desni kolesarski stezi glede
na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani
steze. Kjer teh površin ni, kolesarimo
ob desnem robu smernega vozišča v
smeri vožnje, največ en meter od roba
vozišča.
Kakšna naj bo hitrost kolesarjenja
Največja dovoljena hitrost kolesarja na območju umirjenega prometa in
na območjih za pešce je omejena na
10 km/h. Na preostalih cestah, ki jih
kolesarji smemo uporabljati, lahko
vozimo največ tako hitro kot druga
vozila. Ob tem moramo voziti s tako
hitrostjo, da lahko kolo obvladujemo in zlahka ustavimo pred oviro. Hitrost moramo prilagoditi tudi stanju
ceste, gostoti prometa, vremenskim
razmeram, vidljivosti in preglednosti
ceste, stanju vozila in morebitnega
tovora, tako da lahko kolo v vidni razdalji ustavimo.
Kako pravilno kolesarimo
v skupini
V skupini kolesarji vozimo drug za
drugim, izjemoma smeta kolesariti
dva kolesarja vzporedno na kolesarski poti, če širina poti to omogoča.
Kakšna naj bo varnostna
razdalja med kolesarji
Primerna varnostna razdalja med
kolesarji je odvisna od hitrosti kolesarjenja. Varnostna razdalja naj glede
na vozne razmere omogoča, da lahko
kolesar zmanjša hitrost ali ustavi in s
tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi
pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi.
Ker kolesa nimajo zavornih luči, ki bi
nas pravočasno opozorile na zaviranje kolesarja pred nami, je varnostna
razdalja še posebej pomembna.
Kako varno spremenimo smer
vožnje
Kolesarji moramo v prometu upoštevati vso prometno signalizacijo.
Pri spreminjanju smeri vožnje se najprej s pogledom nazaj prepričamo, ali
lahko to varno storimo. Spremembo
smeri vožnje nato pravočasno nakažemo z bočnim iztegom roke na strani, v
katero zavijamo, in se pravilno razvrstimo na vozišču. Pri zavijanju zaradi
varnejše vožnje držimo krmilo z obema rokama.
Česa med vožnjo s kolesom
ne smemo početi
Med vožnjo s kolesom ne smemo
spuščati iz rok krmila kolesa, dvigovati
nog s pedalov, voditi, vleči ali potiskati
drugih vozil, se pustiti vleči ali potiskati, voziti predmetov, ki nas ovirajo pri
vožnji, in voziti drugih oseb, razen če ni
z zakonom omogočeno drugače.
Kolesarji med vožnjo ne uporabljamo naprav, ki bi bistveno zmanjševale slušno in vidno zaznavanje ter možnost obvladovanja vozila. Med te
prištevamo mobilne telefone, žepne
glasbene predvajalnike in podobne
naprave.
Zakaj s trezno glavo na kolo
Kolesar ima lahko v krvi največ 0,5
grama alkohola na kilogram krvi. Ker
je posledica uživanja alkohola lahko
nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, kolesarjem ne priporočamo vožnje pod vplivom alkohola. Prepovedano je kolesarjenje pod vplivom mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo.
Kolesarji, vozite
previdno, upoštevajte
pravila in nasvete!
Mojmir Zelko,
Policijska uprava Murska Sobota
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
Za koga? Za Slovenijo!
Radenci – tri zmage ostale v deželi ob reki Muri
Mura premagala zelo dobro Turnišče
Vznemirjenje pred nakupom po ugodni ceni
Zgodnje uvajanje tujega jezika: So se pomurski učitelji učili zaman
Kolesarski maraton Občine Tišina
Komentar tedna na
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
21. maja 2015 | Vestnik |
Uporabnik ffran o potezah v pomurskem zdravstvu: » … ovadil
svojega predhodnika in tožbo tudi
izgubil, kar so seveda plačali davkoplačevalci oz. ustanovitelj …«
Pomurska rokovska scena
Vroča pomlad pred poletjem?
Sončno upravo »prižgal« Špirit, Pankrti »rodili« Demolition Group, Odpisani pa bodo »žagali« v Črenšovcih
Ljubitelji rokovske in alternativne
glasbe v Pomurju se v zadnjem času
niso mogli pritoževati. Lahko upamo
le, da je ta vroča pomlad, kar se nastopov na koncertnih odrih tiče, ustrezna priprava za še bolj eksplozivno
poletje, saj po koncertu skupin Let 3
in Dežurni krivci to soboto v lendavski Mansardi prihajajo v kratkem na
spored festivali, kot so Soboški dnevi
in Soboško poletje, kasneje še Pomurski poletni festival v Veliki Polani in
tako naprej. Začelo pa se je že v soboškem Mikku, v katerem je desetletnico svojega delovanja z razprodanim
koncertom praznovala zasedba Sončna uprava s predskupino Špirit, ki je
po stažu še veliko starejša in je z nekaterimi drugi bendi, kot so Eyecontact, Fatal Passion in Vibration, nastopila pred kratkim na 15. Motorističnih
dneh v Budincih, ki jih prireja Moto
klub Gronska strejla. Letošnji festival Delu čast in oblast so prav tako v
Mikku zaznamovali s koncertom elektro dub rok skupine Sopot iz Banjaluke, kaj kmalu pa je bil v beltinski
Ambasadi dvodnevni festival, ki ga je
priredila nevladna organizacija HUD
– Črno polje in bel kvadrat in na katerem sta med drugimi nastopila kultni
kantavtor Marko Brecelj in legendarna pank skupina Pankrti. In če smo že
pri Ambasadi, dodajmo, da je minuli
konec tedna tam koncertirala še ena
Pevca Boris Bodanec in Igor Lalovič (v ospredju) sta ob desetletnici delovanja skupine Sončna uprava najavila vroče rokovske
dni v naši regiji. fotografija tomo köleš
legendarna slovenska zasedba, namreč Demolition Group, ki je v Beltincih že stara znanka, saj je v prejšnjih letih tukaj nastopila že najmanj
dvakrat. Tokrat je poleg starih hitov
predstavljala tudi pesmi z novega albuma Zlagano sonce.
Za ljubitelje še hrupnejših zvokov
bosta ta konec tedna kot nalašč 15.
srečanje Moto kluba Samorog v centru Zavirje na Razkrižju, na katerem
bo v dveh dneh nastopilo več zasedb
(Poslednji kongres, Eklips, Resonanca
…), in sedmi festival Etno žaga v kul-
23
glasbosluh
Faith No More
Sol Invictus
Reclamation Records/
Ipecac Recordings, 2015
Glej, glej, kdo se je vrnil! Skupina Faith
No More iz San Francisca je po dolgih
sušnih osemnajstih letih posnela nov
album Sol Invictus, ki je uradno izšel
pred dvema dnema. Čeprav bi človek
takole na hitro po spominu zasedbo
Faith No More označil kot enega od
pomembnih glasbenih dejavnikov devetdesetih let prejšnjega stoletja, njena zgodovina sega še precej bolj daleč. Bend je nastal namreč že leta 1981,
svetovno slavo pa si je začel nabirati
s ploščama We Care A Lot leta 1985
in Introduce Yourself dve leti pozneje. Nadgradnja slave in glasbene pomembnosti je prišla leta 1989 z albumom The Real Thing, medtem ko sta
plošči Angel Dust iz leta 1992 ter King
For A Day … Fool For A Lifetime že nakazovali pomanjkanje energije in glasbene kreativnosti. Tako da ni presenetljivo, da je bilo delo Album Of The
Year iz leta 1997, ki se je kar dobro odrezalo na lestvicah v Avstraliji, Nemčiji in nekaterih drugih državah Evrope, nekakšen labodji spev skupine, ki
je naslednje leto razpadla. Člani so se
tako posvetili različnim projektom,
med katerimi so najbolj znani tisti vokalista Mika Pattona, predvsem mislimo na zasedbi Mr. Bungle in Fantomas,
je pa zanimivo, da smo vse omenjene
formacije, vključno s skupino Faith No
More, lahko slišali in videli tudi poslušalci tega konca Evrope po zaslugi
koncertov v Ljubljani, Zagrebu in Avstriji. Medtem ko je Patton ves čas govoril, da je zanj najboljši bend na svetu danes že malce pozabljeni švicarski
elektro-postindustrijski alter kolektiv
turni dvorani Črenšovcih, na katerem
bosta med drugim koncertirali skupini Odpisani in Pissing In The Wind. In
da bi vse to rokovsko dogajanje nekoliko ublažili, je to soboto na Mikkovi
terasi še koncert skupine Džezzva.
T. K.
Jubilejna prireditev
Veter že dvajsetič zapored zapihal v lase
S športom proti vsem oblikam zasvojenosti – Mladi igrali košarko, nogomet, odbojko, tekli, plesali ...
V Mestni občini Murska Sobota je že
dvajsetič potekala akcija Veter v laseh – s športom proti zasvojenosti.
Akcija letos ni slavila samo jubileja
v Murski Soboti, ampak tudi v številnih krajih po Sloveniji. Ima pomembno sporočilo, da je športna aktivnost
zdrav in zabaven način preživljanja
prostega časa in najboljša protiutež
vsem oblikam sodobnih zasvojenosti.
Ob tej priložnosti sta Pismo o nameri podpisala predsednica Športne
unije Slovenije Leni Fafangel in župan Mestne občine Murska Sobota
dr. Aleksander Jevšek. S pismom sta
se zavezala, da si bo vsak v lokalnem
okolju prizadeval spodbuditi mlade k
vsakodnevni športni dejavnosti, širiti ljubezen do športa in promovirati
šport med mladimi s poudarjanjem
pozitivnih učinkov športne aktivnosti
in ozaveščanjem javnosti o negativnih
posledicah različnih oblik zasvojenosti. Jevšek je prevzel tudi pokroviteljstvo za izvedbo tokratne prireditve.
Ta je kot že večkrat doslej potekala
na igriščih Partizana v Mladinski ulici, otroci in mladi do petnajstega leta
starosti pa so se pomerili v nogometu, košarki, odbojki, štafetnem teku z
ovirami, ritmični gimnastiki in plesu
ter v likovnem izražanju, pri ekipnih
športih pa je bilo pomembno tudi to,
Ena od najbolj priljubljenih športnih disciplin v tokratni akciji Veter v laseh je bil nogomet. fotografija tomo köleš
da so v enem moštvu skupaj nastopili
fantje in dekleta, tako da so ta na primer igrala tudi nogomet. Skupno se je
tokratne akcije udeležilo več kot dvesto mladih iz vseh petih osnovnih šol
mestne občine.
Na začetku so jih pozdravili predstavnik Športne unije Slovenije Jože
Stvarnik, dolgoletna gonilna sila omenjene akcije in podžupanja mestne
občine Jasmina Opec in predsednik
Športne zveze Murska Sobota Stanko
Kerčmar. Stvarnik je posebej omenil
tokratno rekordno udeležbo mladih v
akciji, poudaril pa je, da je šport najmočnejša »droga« proti zasvojenosti,
njenim pastem in stresu.
T. K.
The Young Gods, ki mimogrede še vedno deluje, je tako sam kot s skupino
Faith No More vplival na nastanek veliko bendov po svetu in tudi na območju nekdanje Jugoslavije.
Zasedba Faith No More se je ponovno oblikovala leta 2009 in trajalo je kar
šest let, da nam je spet ponudila nov
album. Dolgotrajno delo s ploščo Sol
Invictus se je kar obrestovalo, saj ta
prinaša zanimivo in raznoliko kombinacijo žanrov, v katerih so člani delovali v preteklosti: eksperimentalni rok
z džezovskimi primesmi, alter metal,
fank metal, indie rok, pop balade, podprte s klavirjem in tudi presenetljivo
malce akustike. Kot da bi se skupini
Faith No More in Mr. Bungle dobesedno zlili v eno. Vplivi, ki so jih navedli člani, naj bi prihajali od izvajalcev,
kot so The Cramps, Link Wray in Siouxsie And The Banshees. Tako se na
albumu prelivajo emocije od igrivosti,
zabavnosti in norčije prek agresivnosti
in energičnosti do melanholije in elegičnosti. Res je, da bi nekatere skupine
po tako dolgi odsotnosti to poskušale
nadomestiti z delom, ki bi moralo biti
grandiozno in z ogromno skladbami,
pri zasedbi Faith No More pa je simpatično ravno to, da je njen novi album
dolg samo 39 minut in ima le deset pesmi, ki pa se lepo zlivajo druga v drugo. Ploščo ustrezno in simbolično zaokroža kljub svojemu naslovu prijetna
pesem From The Dead. Da, bend Faith
No More je res doživel novo vstajenje.
T. K.
24
kronika
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kolesarji pod drobnogledom
okc poroča
Enakopravni, toda bolj ranljivi
Ob pešcih najbolj izpostavljeni v prometu – Kolesarji sami neprevidni – Do 1200 evrov kazni
Kolo je eno od najbolj priljubljenih
prevoznih sredstev. Za otroke je tudi
igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč
lesom, če kolo ni tehnično brezhibno ali pa je vožnja prehitra glede na
razmere ter alkohol pri voznikih in
kolesarjih.«
Policija in Agencija za varnost prometa želita z akcijo sporočiti, da
so kolesarji med ranljivejšimi udeleženci v prometu, zato morajo biti vo-
Pazite na kolo
Tatvine koles so dokaj pogosto
kaznivo dejanje. Zelo pomembno je preventivno obnašanje njihovih lastnikov in uporabnikov.
Zato tudi policisti svetujejo: kolo,
ki dalj časa ni v uporabi, hranite
v zaklenjenem prostoru; če morate kolo pustiti na prostem, naj
bo kraj obljuden in dobro razsvetljen; zaklenite ga z dobro
ključavnico, še bolje pa je, če ga
priklenete k ograji; zapišite si podatke o kolesu; če vam ga ukradejo, tatvino prijavite policiji in ob
prijavi posredujte policistu vse
podatke, ki jih bo od vas zahteval. Še to: ko prijavijo krajo, vedo
oškodovanci navadno povedati le
znamko in barvo svojega kolesa,
drugih podatkov pa ne, to pa policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj.
tudi za rekreacijo. Vendar moramo pri
kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo
varnost, saj so kolesarji poleg pešcev
najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev, so zapisali na spletnih straneh policije.
Policisti obenem sporočajo, da
morajo previdno in odgovorno voziti tudi kolesarji sami: »Po statističnih
podatkih so najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev
neprilagojena hitrost, neupoštevanje
pravil prednosti ter nepravilna stran
in smer vožnje. K težjim posledicam
prispevajo tudi odsotnost zaščitne
opreme pri kolesarjih: neuporaba
kolesarske čelade, ustreznih oblačil,
neuporaba luči na kolesu in odsevnikov, pomanjkanje nadzora nad ko-
zniki motornih vozil nanje še posebej pozorni. »To pomeni, da morajo
dosledno upoštevati pravila prednosti, kot je počakati na prehodih, kjer
imajo kolesarji prednost, voziti vštric
kolesarja v zadostni oddaljenosti, ki
je vsaj pol metra, sicer lahko ta izgubi ravnotežje, in v naseljih zmanjšati
hitrost.«
Nalepka za ogledalo
Ponekod je kolesarska infrastruktura ovira za privržence potiskanja pedalov.
fotografija nataša juhnov
V akcijo se je vključil še AMZS, ki
deli nalepke, na katerih je narisano
kolo, ki jih lahko vozniki namestijo na stransko vzvratno ogledalo pri
sovoznikovem sedežu. Kolesarja voznik lahko pričakuje predvsem z desne. Pogoste so namreč situacije, ko
avtomobilist zavija desno in spregleda kolesarja, ki ima prednost. AMZS
voznike poziva, naj imajo ustrezno
nastavljena vzvratna ogledala in naj
v njih vedno spremljajo promet, še
posebej, ko zavijajo, menjajo vozni
pas ali se vključujejo v promet. Prav
tako naj pogledujejo čez ramo, preverijo mrtvi kot in vedno uporabljajo smernik.
In kakšne so pravzaprav sploh kazni za kolesarje? Če kolesar ne vozi
po označeni kolesarski stezi ali ob desnem robu ceste, je kazen 40 evrov.
Policist lahko kolesarja z enakim zneskom kaznuje, če med vožnjo ne drži
krmila ali se vozi po zadnjem kolesu.
Telefoniranje ali vožnja s slušalkami
vas bo prav tako stala 40 evrov. Nočno kolesarjenje brez luči odnese 80
evrov. Podvig, kot je vožnja v rdečo
luč, denarnico olajša za 250 evrov. Na
kolesu je dovoljeno prevažati samo
otroka, mlajšega od osem let, in to
na posebnem pritrjenem sedežu, ki
ne sme ovirati voznika. Zakonodajalec je določil še kaznovanje kolesarjev, ki sedejo na kolo vinjeni – kazen
je odvisna od stopnje opitosti in je
lahko tudi 1200 evrov. Edina olajšava
pri tem je, da ne prejmete kazenskih
točk in vseeno obdržite vozniško dovoljenje.
Andrej Bedek
Nepridipravi na delu
Aleš je spraševal o sestankih ob 12. uri
Še vedno pišejo plemenski poglavarji iz Nigerije – Pozor tudi pred spletnimi goljufi – Poleno namesto telefona
Osebni računalniki, internet in mobilni telefoni so v današnjem času
del vsakdanjika. Internet ponuja številne zabavne, uporabne in koristne
vsebine. Po drugi strani pa nas izpostavlja novim nevarnostim. Svetovni
splet uporabljajo namreč tudi ljudje,
ki imajo slabe namene. Več uporabnikov elektronske pošte je tako na
svoj naslov prejelo sporočilo Aleša,
ki sprašuje, ali velja sestanek v ponedeljek ob 12. uri. Na nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih
omrežij SI-CERT so povedali, da naslovniku nikar ne odgovarjajte oziroma ne nalagajte fotografij. Ugotovili
so namreč, da gre za množično pošiljanje elektronskih sporočil, uporabniki pa z odzivom na pošto potrdijo obstoj svojega naslova. Podatke
bi lahko uporabili za pošiljanje novih
neželenih reklamnih sporočil ali tudi
pri pripravi kakšnih bolj sofisticiranih
napadov. Iz SI-CERT so še sporočili,
da bi v skrajnem primeru lahko kadar
koli na spletni strežnik postavili zlonamerno kodo, ki bi poskušala okužiti naše računalnike z nekim virusom.
Splošno pravilo ob prejetju elektron-
Objavil bi gole fotografije
Neki pridanič se je lani decembra
spravil nad svoje žrtve prek družbenega omrežja. »Kaznivo dejanje
je bilo storjeno na način, da si je
storilec na omrežju Facebook naredil lažni profil in pošiljal sporočila žrtvam, da morajo plačati 50 ali
100 evrov. Plačilo je storilec zahteval na način, da naj žrtev na najbližji bencinski črpalki kupi kartico
Paysafecard v določenem znesku
in storilcu pošlje kodo po facebooku,« pravi Suzana Rauš s Policijske uprave M. Sobota. Pri omenjeni
kartici je zasebnost vedno popolna, saj ni treba vnašati nobenih
osebnih podatkov in podatkov o
bančni ali kreditni kartici. Izsiljevanje je vedno podkrepil z grožnjami, da pozna okoliščine žrtve oziroma ve, kje ta živi. Grozil je, da bo
s spremstvom prišel na njen dom,
kjer bodo vse polomili in razbili. V
enem od primerov pa je oškodovanki zagrozil, da bo objavil njene
gole fotografije, če ne bo plačala.
ske pošte od popolnih neznancev ali
kakor koli sumljive pošte je, da ne odgovarjamo na taka sporočila, ne klikamo na povezave v sporočilih, ne omogočimo prikaza oddaljene vsebine in
ne odpiramo prilog. Pobral jim je denar
Kot pravi Suzana Rauš, uradna govorka pomurske policije, med spletno
kriminaliteto »zaznavajo predvsem
oblike goljufij z objavljenimi oglasi,
kot so prodaje traktorjev in mobilnih
telefonskih aparatov«. Nedavno smo
namreč že poročali o tem, da je nekdo
po svetovnem spletu naročil in vplačal računalnik, a domov po pošti dobil poleno v škatli. Drugi primer je sicer starejšega datuma: oškodovanec
je zaradi oglasa po internetu naročil
mobilni telefon, pa je domov po pošti dobil prazno škatlo, čeprav je plačal 980 evrov. Za privlačno stranjo ali
ponudbo se torej lahko skriva lažen
prodajalec. Posebej velja to za razne
dražbe in spletne tržnice, kjer so prodajalci fizične osebe. Nakup je običajno treba vnaprej plačati in dostava po
pošti tudi ne more zamenjati osebne-
ga prevzema, kjer lahko nakup pred
plačilom preverimo. Po besedah glasnice policije se še vedno pojavljajo
različne oblike tako imenovanih nigerijskih goljufij, ko »govorimo o lažnih sporočilih o zadetkih na različnih loterijah, drugih igrah na srečo ali
pismih, povezanih s prošnjami za pomoč pri transakciji denarja izmišljenih sultanov, plemenskih poglavarjev
in drugih, domnevno bogatih oseb«.
Še svež je prav tako primer moškega iz Murske Sobote, pretkanega avtomobilskega goljufa, ki je iskal žrtve
na svetovnem spletu, na katerem je
uporabljal socialna omrežja in forume, na katerih je bil registriran z različnimi vzdevki. Eden od modus operandi Murskosobočana je bil, da se je
po družbenih omrežjih prikupil predstavnicam nežnejšega spola in jim je
čez nekaj časa začel ponujati, da jim
lahko priskrbi sodobnega jeklenega
konjička, ker da ima odlična poznanstva v avtomobilski industriji. Pobral
jim je do dva tisočaka in se kmalu začel izgovarjati, da ima zvezane roke
pri dobavi prevoznega sredstva.
Andrej Bedek
Divjad tudi na avtocesto
Po poročanju prometnoinformacijskega centra so v ponedeljek živali
blizu cestninske postaje Dragotinci
ovirale promet na pomurski avtocesti.
Iz statistike sledi, da na pomurskem
avtocestnem omrežju letno povozijo
okoli sto divjih živali, predvsem zajcev in lisic, pa tudi nekaj drugih živali.
Da bi preprečili prehajanje divjadi na
uvozih in izvozih z avtoceste, obstaja možnost postavitve naprav za oddajanje zvoka, ki divjad odganjajo od
uvozov in izvozov, aktivirajo pa se s
pomočjo senzorjev, ki zaznajo premikanje. Tudi na pomurski avtocesti so
poskusno že postavljene tovrstne naprave na šestih priključkih – Sv. Jurij
ob Ščavnici, Vučja vas, Lipovci, Gančani, Turnišče in Dolga vas. Naprave
so nameščene v smernike na začetku
vsakega priključka in to obojestransko.
Ovadili trgovca z avti
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Murska
Sobota so končali obsežno preiskavo v zvezi z goljufijami pri prodaji vozil. Kazensko so ovadili fizično osebo
zaradi storitve dveh kaznivih dejanj
poslovne goljufije, s katerima je bila
povzročena škoda v skupni višini nad
25 tisoč evrov, dveh kaznivih dejanj
zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, s katerima si je
osumljena oseba pridobila protipravno premoženjsko korist v višini nad
100 tisoč evrov, in kaznivega dejanja
oškodovanja upnikov, s katerim je
osumljenec oškodoval upnike za več
kot 300 tisoč evrov. Obstaja tudi sum
nepravilnosti z davčnega področja,
ki ga že dalj časa preiskuje Finančni
urad RS.
Zaklenite hišo
Ljutomerski policisti so obravnavali tatvino denarja iz odklenjene stanovanjske hiše. Hišo je treba zakleniti tudi takrat, če le za nekaj minut
stopite do soseda, opozarjajo policisti, ki so raziskovali že primer, ko je
storilec v tem času vstopil v stanovanje in kradel v spalnici, medtem ko
so se stanovalci vrnili domov in bili v
kuhinji. Časi, ko so kradli in vlamljali ponoči, so mimo. Statistično je največ tovrstnih kaznivih dejanj dopoldne, ko so stanovanja ali hiše prazni,
saj so stanovalci v službah. Storilci
kaznivih dejanj prihajajo do podatkov o odsotnosti z doma na različne
in prefinjene načine. Nekatere objekte opazujejo, običajno tudi preverjajo
prisotnost domačih po stacionarnih
telefonih ali z zvonci, uporabljajo pa
tudi zvijače z različnimi poskusi prodaje predmetov.
0,0 šofer – Trezna odločitev
Do nedelje bo v Pomurju in tudi drugod po Sloveniji bo potekala preventivna akcija 0,0 šofer – Trezna odločitev. Akcija se bo letos ponovila še v
juniju, novembru in decembru. Policisti bodo v sklopu akcije poostreno
nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah in vožnjo pod vplivom
prepovedanih drog in psihoaktivnih
snovi. Namen akcije je prispevati k
zmanjšanju števila voznikov pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in
drugih psihoaktivnih snovi in s tem k
manjšemu številu prometnih nesreč,
pri katerih se kot sekundarni dejavnik pojavljajo alkohol ali prepovedane droge. Dolgoročni cilj je ničelna toleranca do alkohola in prepovedanih
drog v cestnem prometu.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
»Slovenska vojska je ob sedanji strukturi, slabih dohodkih vojakov, nespremenjenih nalogah in razpoložljivih virih dosegla najnižjo raven možnosti
delovanja. Dovolim si osebno oceniti, da se letos stvari niso spremenile
na bolje.« Tako je ob dnevu Slovenske
vojske govoril njen vrhovni poveljnik
Borut Pahor. Predsednik države je
vseeno našel nekaj pozitivnih misli:
»Kljub temu, spoštovane pripadnice
in pripadniki Slovenske vojske, imate
v javnosti upravičeno zelo velik ugled.
Državljanke in državljani so prepričani, da se na svojo vojsko lahko zanesejo, saj je Slovenija na svojo vojsko
ponosna.« Sedemdeset tisoč je stal
petkov praznik vojske kot spomin na
osamosvojitvena prizadevanja. Štiri
tisoč vojakov je točno opoldne pričakalo poveljnika, čigar govor, če smem,
ni bil le posledica jutranjega pogleda
v temačno nebo. Zofka se ni izneverila svojemu poslanstvu! Vojaški škorenj je prišel na razmočenem travnatem letališču še kako prav, čeprav je
slišati, da tudi vanj pronica voda.
Da naša armada diha na škrge, ker
je proračunska malha prazna, ni več
noben vojaški dokument z oznako
se je stanovskim kolegom zahvalil za
»tovariško sledenje ciljem Slovenske
vojske«. To so bili uspešno odpravljanje posledic naravnih nesreč doma
in na tujem, sodelovanje pri zaščiti
in reševanju, pri vzdrževanju miru v
mednarodnih operacijah in na misijah, oblikovanju in certifikaciji lahke
bataljonske bojne skupine … Končal je
z besedami: »Zasluženo lahko dostojanstveno in častno praznujemo naš
praznik, saj je naše delo, ki ga predano opravljamo, usmerjeno v boljše in
varnejše okolje doma in v svetu.«
Je res vse tako črno? Stanislav Gorčan,
stotnik nekdanje teritorialne obrambe,
ki se je med osamosvojitveno vihro leta
1991 bojeval pri Kuzmi, je predsednik
murskosoboškega združenja slovenskih častnikov. Z vojaškim pozdravom
v veteranski uniformi je odzdravil med
Pahorjevim mimohodom. Strumno je
stal v vojaški drži, pa čeprav so mnogi pred poscano Zofko poiskali zavetje
v šotorih in bližnjem motelu. Deževne
kaplje so premočile vojaško suknjo in
čelo. Gorčan je tak domoljubni profil –
pravi vojak, voljan dati življenje.
»Na veterane in nekdanje vojake,
ki so se bojevali in tudi krvaveli za
21. maja 2015 | Vestnik |
Da vrhovni poveljnik ne bi stopical po razmočenih tleh, so poskrbeli soboški gasilci.
Dan Slovenske vojske
Predsednik
države Borut
Pahor je bil pred
kamerami strog v
svojem nagovoru
vojski.
Po Zofki je
udaril še Borut
Slavje s pridihom redkega vojaškega pasulja
in raztrganim čevljem v postroju – Čeprav je dež
skazil praznik, je dva tisoč ljudi vseeno prišlo
na ogled svaruna in topov – Kje je domoljubje
strogo zaupno. Slovenska vojska je
lani dosegla le 70-odstotno raven načrtovanega usposabljanja in zdaj šteje 7168 pripadnic oziroma pripadnikov stalne sestave. Povprečna starost
slovenskega vojaka je 39,3 leta. Trend
upadanja kadrov je očiten – manjka
namreč 400 vojakov. Kljub kaotičnemu stanju vojske, ki zaradi pomanjkanja razvojnih sredstev stagnira, o
čemer so si enotni prav vsi vojaški
oziroma obrambni sindikati, so prireditve, kot je bila v Rakičanu, dobrodošle. So neki ritual in obujanje
zavesti. Vseeno imamo (vsaj) Pomurci namreč radi svaruna (beri: patrio)
in topove. Pričakovalo se je deset tisoč obiskovalcev, vojska jih je naštela dva tisoč. Kljub dežju sta pasulj in
bograč teknila, še največ pa jih je poseglo po brizgancih iz gostinske storitve. Še preden so odjeknile salve iz
gardnih topov!
Morda pa topov kmalu ne bo več.
Denarja za modernizacijo skorajda ni
več na voljo. Najprej bomo šli v vojaške trgovine po nogavice in bombažno perilo ter nato po strelivo za urjenje. Zatorej bo še bolj pomembno
tovarištvo, je očitno prepričan prvi
slovenski vojak Andrej Osterman, ki
Slovenijo, so preprosto zelo hitro pozabili in jih odrinili na stran. Če se
ne bi uprli in branili, bi bil scenarij
današnje zgodbe in države drugačen.
Ne potrebujemo nobenega plačila, bi
se nam pa lahko večkrat zahvalili. Če
smem karikirati – Američani so izgubili vojno v Vietnamu, vendar jih
doma še vedno slavijo kot junake.«
Sogovornik iz častniških vrst se je
dotaknil še ljubezni do domovine:
»Manjka nam pripadnosti do države,
katero bi morali privzgajati že najmlajšim generacijam. Poglejte druge
države, kot je Hrvaška. Koliko zastav
visi po stanovanjskih hišah, ko je kateri od njihovih praznikov. In kako
glasno se poje njihova himna!« Zdaj
bo, čeprav je, je priznal, razočaran
nad stanjem v državi, za katero se je
boril, kot predsednik združenja vse
svoje sile in znanje usmeril v krepitev domoljubja. Vojaški veteran Gorčan je bil slikovit, ko je sklenil pogovor: »Vsi so klicali športnikovo ime,
ko je bil na vrhu. Ko je bil na tleh,
pa so ga nemudoma poteptali!« Že
znano. Kje je torej ljubezen do očetnjave?
Tudi na Pomurje.si.
Andrej Bedek
Langaš je tokrat nadomestil vojaški pasulj, ki je vse bolj redek. Še nebo je jokalo!
25
Pisana druščina pokrival in uniform morda prinaša svoje sporočilo. Kakšna je prihodnost?
Občutek je bil, obiskovalčev namreč, da je bilo v petek veliko dima, a malo ognja. fotografije nataša
26
preprosto uporabno
| Vestnik | 21. maja 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Pravilna uporaba zdravil
Lahko pomagamo g. Horvatu pri pravilni uporabi zdravil?
Odgovor na vprašanje je da, in sicer
s primerno komunikacijo med njim,
zdravnikom in farmacevtom, s primerno pripravo, izdajo, edukacijo, uporabo in spremljanjem uporabe zdravil.
Široko
Poletje se lahko začne
že z mislijo na
poletna oblačila
Poletje vabi s svetlimi barvnimi odtenki peska, morja in sonca. Naravne
tkanine preprosto zmagajo nad umetnimi, saj prepričajo takoj, ko objamejo telo. Koža vedno začuti razliko.
Kratke hlače
Naj bodo lanene ali bombažne, saj
se samo v takih počutimo popolnoma udobno. Umetni materiali koži ne
pustijo dihati. Potenje je večje, to pa
ni dobro niti s higienskega vidika. Rahle črte so lahko v poljubnih podobnih barvnih odtenkih, saj na tak način delujejo bolj elegantno. Brezčasni
vzorci so po navadi tisti, ki ne nosijo
pečata sezone, ampak jih lahko nosimo še dolgo potem. Ravno zato pa je
pomemben izbor kakovostne naravne tkanine.
Dolge majice
Po navadi se široko s širokim ne
kombinira najbolje, a tokrat so kratke hlače izjema. Lepo se kombinirajo
z dokaj širokim zgornjim delom. Izrez
je lahko globok bodisi v obliki črke U
Kontrasti se privlačijo.
K širokemu izboru
oblačil se lepo podajo
kontrastne barve in
kontrastni materiali.
ali V. Če sami radi pletemo ali kvačkamo, imamo zdaj še nekaj časa, preden se odpravimo na dopust. Vzemimo bombažno prejo in velike pletilke
in poletna jopica, majica ali tunika bo
hitreje končana.
Tunike
Poletje ne more brez tunik. Pletene
se nosijo kar čez kopalke, malo gostejše pa kar same ali na ozke hlače. Tako
imenovane pajkice lahko sežejo nekaj
centimetrov čez koleno in pod tuniko
ne bodo delovale preveč športno. Danes jih je mogoče najti na trgovskih
policah v različnih barvah in vzorcih,
zato izbor ne more biti težek. Tunike
naj bodo ohlapne, lahko se prevežejo
s trakovi in na tak način naredijo našo
podobo optično ožjo.
Dodatki
Kontrasti se privlačijo. K širokemu
izboru oblačil se lepo podajo kontrastne barve in kontrastni materiali. Lahko izberemo majhno torbico iz
naravnega usnja ali veliko plastično
torbo za na plažo ali kopališče. Vedno
pa sta dobrodošla tudi lepa platnena
torba iz bombaža ali cekar iz jute.
Poletje se lahko začne že z mislijo
na poletna oblačila. Zanos, ki ga čutimo, se lahko sprevrže v kreativno
kombiniranje oblačil in urejanje garderobe na način, da nam v vročih trenutkih ne bo prehudo razmišljati, kaj
naj si oblečemo.
Tatjana Kalamar Morales
Zdravniku in farmacevtu povejte,
katera zdravila že jemljete, tudi tista, ki
ste jih dobili brez recepta, prehranska
dopolnila ali zeliščne pripravke. Lahko pa enostavno daste v vpogled Oseb-
PUZ/OKZ
Lokacija
Predavanje
Storitev
Ljutomer
20.5. – 19:00 – ZD Ljutomer
22. 5., 8.00 – 15.00 - Lekarna Ljutomer
Lendava
26.5. – 19:00 – Hotel Elizabeta
28. 5., 8.00 – 15.00 - Lekarna Lendava
PUZ/OKZ
Lokacija
Predavanje
Storitev
Ljutomer
20.5. – 19:00 –ZD Ljutomer
22. 5., 8.00 – 15.00 - Lekarna Ljutomer
Lendava
26.5. – 19:00 – Hotel Elizabeta
28. 5., 8.00 – 15.00 - Lekarna Lendava
Kaj bomo storili farmacevti
v Pomurskih lekarnah
Poleg običajnega svetovanja ob izdaji zdravil bomo farmacevti z našo
novo storitvijo pregled uporabe zdravil celovito nadgradili preprečevanje
napak, povezanih z nepravilno uporabo zdravil.
Primer pregleda uporabe zdravil, ki
jih jemlje gospod J. Horvat*, 60-letni
profesionalni voznik s povišanim krvnim tlakom. Prejšnji teden je obiskal
zdravnika specialista. Meritev je pokazala, da je krvni tlak previsok. Zato
je zdravnik jakost zdravila ramipril, ki
se uporablja za znižanje krvnega tlaka, zvečal z 1,25 mg na dan na 2,5 mg
na dan. Gospod se je s farmacevtom
v lekarni dogovoril za pregled uporabe zdravil.
Kaj lahko g. Horvat
in vi storite sami
Pozorno poslušajte zdravnika in
farmacevta, ko povesta: ime zdravil, pravilno odmerjanje in za kaj se
zdravila uporabljajo. Prepričajte se,
da razumete vsa navodila in da zdravila shranjujete in uporabljate v skladu z njimi.
Zdravila, ki jih jemlje g. Horvat, in kratek
povzetek pregleda uporabe zdravil
Zdravilo
Predpis
Jemanje
po navodilih
Komentar
acetilsalicilna kislina, 100
mg gastrorezistentne tablete
1 x na dan opoldne
pred kosilom
da
/
amlodipin, 5 mg tablete
1 x na dan
da
/
ramipril, 2,5 mg tablete
1 x na dan
da
omotica po
predpisu višjega
odmerka
simvastatin, 40 mg filmsko
obložene tablete
1 x na dan zvečer
da
bolečine v nogah
ibuprofen, 400 mg filmsko
obložene tablete
ni bilo predpisano
jemlje občasno za
lajšanje bolečin
v križu
/
Glavni ukrepi
Težava/vprašanje
Pojasnila
V premislek g. Horvatu
Po jemanju 2,5 mg ramiprila čuti
omotico in vrtoglavico. Zdravilo
jemlje zjutraj.
Ob uvajanju višjih odmerkov je mogoče, da pride do
čezmernega znižanja krvnega tlaka, to pa lahko oslabi
sposobnost koncentracije in reagiranja. To je lahko pri
poklicnih voznikih nevarno.
Ramipril naj vzame v večernih urah.
Če se neželeni učinki ne izboljšajo, naj obišče
svojega zdravnika.
Toži o bolečinah v nogah.
Simvastatin lahko povzroča, še posebej v kombinaciji
z amlodipinom, miopatijo, ki se kaže kot bolečine v
mišicah, občutljivost ali oslabelost mišic.
Če čuti nepojasnjene bolečine v mišicah, mora
to nemudoma sporočiti svojemu zdravniku.
Gospod pravi, da ne kadi, običajno
pa popije nekaj alkoholnih pijač
ob koncu tedna. Prizna, da nima
najboljših prehranjevalnih navad, saj
se čez teden velikokrat prehranjuje
s sendviči. Tudi pretirano telesno
aktiven ni.
Z ITM 29 kg/m2 je telesna masa g. Horvata sicer
čezmerna, vendar ni debel. Z zdravo prehrano, izgubo
čezmerne telesne mase in redno telovadbo lahko celo
zmanjša potrebo po zdravilih za zdravljenje zvišanega
krvnega tlaka in zniževanje ravni »slabega« holesterola
ter maščob v krvi.
Priporoča se zdrava prehrana. Uživa naj več
sadja, zelenjave in vlaknin ter manj maščob
(zlasti nasičenih), omeji pa naj vnos sladkorja
in soli. Naj ne uživa grenivkinega soka.
Poveča naj telesno dejavnost in skuša izgubiti
čezmerno telesno maso. Alkohol je dovoljen le v
zdravstveno sprejemljivih mejah in občasno.
Ibuprofen lahko zmanjša učinkovitost ramiprila in
acetilsalicilne kisline. Jemanje se ne priporoča pri
zvišanem krvnem tlaku.
Ibuprofen sme uporabljati le občasno, zjutraj
in/ali zvečer, skupaj s hrano ali po obroku z
veliko tekočine. Če bi uporaba postala redna,
mora obvestiti svojega zdravnika, ki bo predpisal
primernejšo alternativo. Ibuprofen lahko sam
zamenja s paracetamolom.
Občasno, za lajšanje bolečin v križu,
vzame ženin ibuprofen in sprašuje,
ali je to dobro.
no kartico zdravil, ki vam jo je pripravil farmacevt v Pomurskih lekarnah.
Ne bojte se postavljati vprašanj ne
zdravniku in ne farmacevtu. Če se pojavi kakršen koli dvom, je spraševanje
preprost način, da si zagotovite, da ne
boste postali žrtev napake pri uporabi zdravil.
Mateja Velnar, mag. farm., spec.
*Vse osebe in situacije v tej zgodbi so izmišljene.
Vsaka podobnost s stvarnimi osebami in situacijami je zgolj naključna in nenamerna.
kukamo v vaš lonec ali pečico
»Nerodovi« in bezgovi krofi z občutkom
Star, enostaven, a odličen recept – Le kdo ne bi jedel rožic – Nanj je spomnila Karmen Aleksejev
Veste, da se kuharice v bistvu delimo
samo na dve skupini? Tiste, ki kdaj
pripravijo tudi kaj novega, ki rade eksperimentirajo, in tiste, ki ljubijo samo
klasiko. Sama pravzaprav – tako kot
je v življenju, je ženska tudi v kuhinji,
pravijo – ves čas poskušam nekaj novega. A ko sem videla, kaj je nedavno
pripravila Karmen, sem jo takoj poklicala. »Ni problema,« je bila takoj za
časopisno kuharsko akcijo, »le da ta
recept ni moj, to je …« Obe sva iskali
besedo. Ja, lahko bi rekli: ponarodela specialiteta. Le kdo se ne spomni,
da je kot otrok iskal čim manj ušive
bezgove cvetove in se pikal z akacijevimi trni, ko se je stegoval za čim večjimi akacijevimi cvetovi? Vonj bezga
in vonj po pečenem akacijevem cvetju
nikoli ne odide iz spomina …
»Ja, to so 'nerodovi' krofi, akaciji smo
pri nas rekli nerod,« klepetava s Karmen Aleksejev, ki je rojena v Bunčanih,
»za bezeg pa nismo imeli nobene druge besede. Pri nas je bil vsako pomlad
skoraj običaj, da smo delali bezgove, še
bolj pa 'nerodove' krofe. Ko so najlepše cveteli, smo jih otroci potrgali, po
možnosti pred dežjem, cvetovi pa so se
na hladnem tudi potrgani ohranili kar
fotografija vida toš
nekaj dni.« Karmen se spominja, da so
jih otroci nekoč radi jedli tudi surove.
»Sladko je bilo pa smo jih radi zobali,« se smeje. Tudi sama sinu vsako pomlad pripravi to cvetno sladico: »Sin
in prijatelj sta se nedavno družila, pa
jima je bilo že dolgčas, zato sem ju za-
poslila in poslala po bezeg in akacijo.
Iz bezga smo naredili sok, kar je ostalo,
pa sem ocvrla.«
Ko sem jo povprašala po količinah
za maso, se je zasmejala: »Saj veste, kakšne smo domače kuharice, vse delamo po občutku.« Zasmejalo se je tudi
meni. Ker vem, da samo res prave gospodinje delajo ne le po občutku, ampak tudi z občutkom. In med njih spada tudi Karmen: »Pripraviš maso kot
za palačinke, le da mora biti malo gostejša. Zmešaš torej jajca, dodaš mleko,
potem pa moko – po občutku (smeh).
V primerjavi z maso za palačinke jaz
dodam poleg ščepca soli še eno veliko
žlico sladkorja, da se lepše preliva tisti
slano-sladki okus.« Karmen priporoča,
da cvetove najprej dobro pogledamo
in otresemo, paziti pa moramo že pri
nabiranju, da se v košari ne znajdejo
najbolj ušivi primerki bezgovih cvetov.
Otresemo jih, da spravimo dol morebitne neželene prebivalce (beri hrošče),
nato pa na hitro operemo pod tekočo
vodo. »Potem jih posušiš s papirnatimi
servietami. Nato pa jaz delam na dva
načina: odrasli imamo radi dva ali tri
cvetove skupaj, zato v maso potopim
kar tri skupaj in jih dam v vroče olje.
Ocvrem najprej na eni, nato na drugi
strani. Za otroke, ki po navadi ne marajo zelenih pecljev, pa posmukam
akacijeve cvetove, jih zmešam z maso
in v olje polagam z žlico.«
Pa dober tek!
Vida Toš
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
21. maja 2015 | Vestnik |
27
horoskop
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Na začetku tedna boste odločnejši, ne
boste več dovolili, da bi vas prepričevali tisti, ki jim niste nikoli zaupali.
Res je, da ste glede nekaterih zadev
vsaj na videz precej obotavljivi, to pa
ne pomeni, da ste pozabili, kaj si v resnici želite.
S prijateljem ali poslovnim partnerjem ne razmišljata enako in zato bo
pot do morebitnega dogovora zelo
dolga in trnova. Vse skupaj vpliva tudi
na vaše zasebne zadeve. Z denarjem
bodite previdnejši.
ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11.
BIK 21. 4.–21. 5.
Po eni strani veste, kaj bi morali storiti, da nekaj končno uredite, po drugi
pa se vam ne ljubi ukvarjati s čisto rutinskimi zadevami. Nekdo vas bo navdušil in počasi osvajal vaše srce.
Nikakršnih razlogov ni, da bi se prepustili tistim, ki od vas zahtevajo preveč. Lahko razložite svoje, vsekakor
brez težkih besed. V ljubezni ste preveč pristranski, namesto da bi se zbrali in odločili na podlagi dejstev.
STRELEC 23. 11.–21. 12.
Na delu vas bodo navdušili za nove,
ustvarjalne zamisli. Istočasno ste pripravljeni in si želite še veliko drugih
stvari, posebno ljubezenskih iskric in
poglabljanje novega poznanstva. Nič
vas ne ustavi.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Prenehajte se ukvarjati najtežjimi
opravki, če je mogoče takoj, ko boste
začutili prve znake utrujenosti ali dobili vtis, da se nečesa ne morete spomniti. Glede ljubezenskih zadev pa si
spet najmočneje želite tisto, česar trenutno nimate.
KOZOROG 22. 12.–20. 1.
Glede nečesa se boste zmedli, toda k
sreči gre za zadevo, ki nima bistvenega pomena. Pazljivo prisluhnite, saj
boste tako izvedeli, kako naprej. Na
poslovnih sestankih se povežite z nekom, ki je starejši in izkušen.
RAK 22. 6.–22. 7.
Nekaj se bo razpletlo po vaših željah,
vendar šele, ko ne boste več po nepotrebnem ovinkarili. Ljubezen se prepleta s prijateljstvom in to je znova
najlažji način, da se približate osebi,
ki vas zanima.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Ne morete se ukvarjati z več različnimi deli, saj fizično niste dovolj močni
in tudi jezite se hitreje kot običajno.
Glede najzahtevnejših stvari bi se morali posvetovati s partnerjem ali prijatelji. Pazite na zdravje, da ne obležite.
LEV 23. 7.–23. 8.
Tokrat vas zagotovo nič ne ustavi, nekaj boste opravili na najboljši mogoči
način in zato se boste kmalu zadovoljno smehljali. Pokažite več posluha za
različna mnenja in predloge.
RIBI 20. 2.–20. 3.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
Bodite previdni v stikih s sodelavci.
Mogoča so velika presenečenja! Vezani premislite o tem, kaj in koliko vam
pomeni nekdo, ki vam sicer postavlja
preveč vprašanj in zahtev. Konec tedna bo spet nekaj napetosti ali vprašajev glede domačih zadev.
Nekdo vam je veliko bolj pri srcu, kot
si želite priznati. Še vedno pa se ne
znajdeta in vajina komunikacija škriplje. Vsak začetek je težek, zato bodite
pametnejši in prvi popustite. Varujte
se pred prehladi in virusi.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 29. maja 2015.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
2
7
8
Rešitev:
8
6
9
2
7
7
Ime in priimek, naslov:
5
5
ilustraciji mladen mrčela
4
2
6
2
8
5
9
3
4
1
3
9
3
4
3
2
1
Rešitve iz 19. številke: MOIRA, TRIDESET LET
Knjižico Med okuse po … dobi Dani Mauko, Panonska cesta 3, 9252 Radenci.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
28
sporočila
| Vestnik | 21. maja 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Energetska sanacija
Občanom na voljo denar in svetovalci
V Murski Soboti ponovno odprla vrata energetska svetovalnica – Aktualna razpisa Eko sklada vredna 22 milijonov evrov
Dobre novice za tiste, ki želijo vložiti v
energetsko sanacijo svojih nepremičnin. Na voljo so sredstva in tudi svetovalci, ki bodo razložili, kako je mogoče sredstva pridobiti in kateri ukrep bi
bil za vašo nepremičnino najbolj smiseln. Poleg možnosti pridobitve ugodnih posojil sta trenutno odprta javna
poziva Eko sklada za nove naložbe v
rabo obnovljivih virov energije in večjo
energijsko učinkovitost stanovanjskih
stavb. Poziv za stanovanjske stavbe
vsebuje kar enajst ukrepov (glej okvir)
in daje na voljo 14 milijonov evrov nepovratnih sredstev, poziv za večstanovanjske stavbe pa ponuja osem milijonov evrov za toplotno izolacijo fasad
oziroma streh ali stropov.
V okviru projekta Ensvet je v Murski Soboti vrata odprla energetska
svetovalna pisarna za občane. Gre za
eno od več kot 30 poslovalnic po Sloveniji, ki zaposlujejo okoli 80 energetskih svetovalcev. »Stranka dobi
neodvisno, strokovno in brezplačno svetovanje, to pomeni, da moramo svetovalci izpolnjevati izobrazbene pogoje oziroma pridobiti licenco
ministrstva, nasveti so brezplačni,
pri tem ne razlagamo, ali je gradbeni
element a boljši od gradbenega elementa b, ker so vsi materiali kakovostni, če so pravilno vgrajeni, saj smo
Valentin Odar: »Želimo,
da občani z majhnimi
vložki dosežejo porabo
do 80 kilovatnih ur
na kvadratni meter.
To pomeni, če so prej
pokurili 2000 litrov olja
na sezono, jih bodo
odslej samo 800.«
neodvisni. Še s tako dobrim oknom si
lahko narediš veliko škode, če ni pravilno vgrajeno. Svetujemo tako za novogradnje kot za sanacije, pri tem svetujemo samo fizičnim osebam,« pove
vodja murskosoboške pisarne Valentin Odar, ki nam pojasni tudi postopek, po katerem poteka svetovanje za
občane, ki so se odločili za energet-
Sredstva razpisa
Eko sklada bodo
namenjena za:
- vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema,
- vgradnjo kurilne naprave za
centralno ogrevanje na lesno
biomaso,
- vgradnjo toplotne črpalke,
- priključitev starejše stavbe na
daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,
- vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva,
- toplotno izolacijo fasade in
strehe/stropa,
- vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega
zraka,
- gradnjo ali nakup pasivne oz.
skoraj ničenergijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo
starejše stanovanjske stavbe,
- celovito obnovo starejše stavbe,
- nakup stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj
ničenergijskem razredu.
Energetski svetovalec Valentin Odar vodi pisarno v Murski Soboti, ki v zadnjih letih ni bila aktivna: »Želimo, da občani z
majhnimi vložki dosežejo porabo do 80 kilovatnih ur na kvadratni meter.« fotografija timotej milanov
sko sanacijo svoje nepremičnine. »Recimo, da nas obišče stranka, ki v hiši
s površino 100 kvadratnih metrov na
leto pokuri do 2500 litrov olja in želi
to porabo zmanjšati. Iz pogovora izvemo, kakšna je velikost hiše, struktura stavbe – debelina sten in stropa in
iz česa so narejeni –, kakšna so okna,
kakšno je grelno telo, s katerim energentom se ogreva … Cilj svetovanja je
napotiti stranko do prave odločitve,
saj se včasih kdo prehitro odloči za
menjavo energenta, nima pa za to primernega objekta. Merilo namreč niso
energenti, litri, kubiki itd., temveč kilovatna ura, ki kaže, koliko energije
porabi. Po domače povedano, to pomeni, da moraš pozimi imeti oblečeno zimsko suknjo, ne pa navadno
srajco. Ugotavljamo tudi drugo stanje
v objektu, kot so morebitna vlaga in
vzroki za to stanje. Po navadi se nabere od pet do šest ukrepov, svetujemo tudi primeren vrstni red ukrepov.
Želimo, da občani z majhnimi vložki
dosežejo porabo do 80 kilovatnih ur
na kvadratni meter. To pomeni, če so
prej pokurili 2000 litrov olja na sezono, jih bodo odslej samo 800.«
Pri prijavi je treba biti dosleden
Razpisa sta odprta od 24. aprila do
porabe sredstev. Letos je na voljo štirinajst milijonov evrov, lani je bilo sredstev za milijon več, porabila pa so se v
sedmih mesecih. Po Odarjevi oceni bi
omenjena sredstva lahko prejelo okoli
7000 gospodinjstev. Kot rečeno, svetovalnica pomaga tudi pri izpolnitvi
vloge za prijavo na razpis Eko sklada.
»Če je stranka lastnica nepremičnine,
je vloga dovolj, v nasprotnem primeru potrebuje še soglasje solastnika.
Potreben je tudi predračun oziroma
ponudba izvajalca, ki ne sme biti starejša od 30 dni. Stranka potrebuje še
tehnični list, ki ga lahko predloži tudi
v sklopu ponudbe. Iz tehničnega lista je razvidno, iz česa so na primer
narejena okna, ki jih želimo vgraditi. Subvencija se dobi samo za leseni okvir, pogleda se, koliko je stekel
in kako so obdelana, o čemer govori toplotna prevodnost. Treba je predložiti tudi fotografije nepremičnine
iz vseh strani. Pri tem je pomembno
vedeti, da lahko začnete delati komaj
po oddaji vloge in morate dokončati
investicijo v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Po izvedeni investiciji
je treba Eko skladu posredovati račun
in potrdilo o plačilu, izjavo izvajalca
in fotografijo novega stanja. Ko vse to
storite, prejmete vsoto, ki je v pogodbi,« pojasni Odar.
Višina spodbude je pri
večini ukrepov omejena
na 25 odstotkov
priznanih stroškov
naložbe, določena
je tudi omejitev v
nominalnem znesku.
Zadnjih nekaj let pisarna v Murski
Soboti ni bila aktivna. Odslej bo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice odprta vsak torek med četrto in
šesto uro, za vsako stranko je predvideno pol ure svetovanja. Za obisk se
je treba prijaviti na občini, da se izognete neprijetnemu čakanju. Delujejo tudi pisarne v Lendavi, Beltincih,
Gornji Radgoni in Ljutomeru, ki jih
stranke prav tako lahko obiščejo, ne
glede na to, iz katere občine prihajajo. Pri tem je vredno omeniti, da bodo
še letos za podobne namene na voljo
tudi sredstva iz Programa ukrepov iz
Odloka o načrtu za kakovost zraka na
območju Mestne občine Murska Sobota, ki je vreden več kot 35 milijonov
evrov. Med drugim je predvideval 6,7
milijona evrov za širitev daljinskega
ogrevanja v središču mesta, dva milijona evrov za vzpostavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Bakovcih in devet milijonov za menjavo
zastarelih kurilnih naprav.
T. M.
Ni res, da je odšel – nikoli ne bo.
Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini,
bo vsak naš korak spremljal v tišini ...
ZAHVALA
V 69. letu nas je nenadoma za vedno
zapustil naš dragi in nenadomestljivi
mož, oče, tast, dedi in stric
Jožef Gumilar
Vedeževanje Janja
090
44 14 09044 25
GMM, Gregor Zupanc, s. p.
1,99 evra/min.
iz Obrtniške ulice 15 v Tropovcih
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste v teh žalostnih dneh delili z nami bolečino in
nam kakor koli pomagali. Posebej hvala zdravniku Deanu Kövešu, dr. med.,
in sestri Brigiti Köveš, ki sta nam v trenutku njegove smrti stala ob strani.
Prav tako posebej hvala sosedoma Sandri in Mihu.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu
počitku ter darovali za sv. maše, sveče in v dobrodelne namene. Hvala tudi
Gabikinim nekdanjim in sedanjim sodelavcem, Betkinim sodelavcem ter
Jožekovim in Jernejevim sodelavcem.
Hvala g. župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat – BOG plačaj!
Globoko žalujoči: žena Ema in otroci
Gabrijela, Elizabeta, Jožek in Jernej z družinami
Dragi naš dedi, pogrešali bomo tebe in tvojo dobroto –
tvoji vnuki in vnukinje Natalija z Mirom, Martin,
Leon s Karmen, Timi, Luka, Žiga, Zala in Lana
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči,
saj dom je prazen in otožen,
ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil
dragi mož, oče, tast, dedek in stric
Franc Rogač
iz Sotine 105
Z bolečino in žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti,
nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali vence, sveče in za
EHO Podpornico.
Lepa hvala osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu
in osebju Doma starejših Elizabeta pri Svetem Juriju za vso pomoč.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem
za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči njegovi najdražji
21. maja 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
V tihem grobu mirno spiš,
a v naših srcih še živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom rožice ti krasijo
in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
15. maja je minilo leto žalosti od takrat,
ko si nas za zmeraj zapustil, dragi oče,
tast, dedek, pradedek, brat in sorodnik
Ivan Cipot
iz Stogovec 21
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi, ki smo te imeli radi
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je …
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga mama,
tašča, babica, prababica, teta in botra
Verona Zelko
iz Kolesarske ulice 62 v Tropovcih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za pomoč, lepe
misli, darovano cvetje, maše in dobrodelne namene. Hvala njenemu
osebnemu zdravniku Deanu Kövešu, dr. med., za vso skrb in pomoč. Lepa
hvala g. župniku za pogrebni obred, govornici Mojci za ganljive besede
slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela.
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga,
solze lije iz oči,
dom je prazen in otožen,
ker tebe, draga mama, med nami ni.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila ljuba mama,
tašča, babica, prababica, sestra, botra in teta
Angela Peček
iz Kroške ulice 18 v Murski Soboti,
zadnje mesece je preživela v Bakovcih
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnji poti,
darovali za svete maše, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem
za odpete žalostinke. Lepa hvala pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi in
Pogrebništvu Komunale.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Prababica, pogrešamo te – Danaj, Tiara in Saša
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Solza, žalost in bolečina
te zbudila ni, ostala je le
praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V 67. letu nas je nenadoma za vedno zapustil dragi oče in dedek
Franc Filo
iz Bogojine 26a
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti
ter darovali cvetje in sveče, prispevali za mrliško vežico
in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna zahvala je namenjena PGD Bogojina,
pobratenemu Gasilskemu društvu Sveta Ana
in Športnemu društvu Bogojina za sodelovanje ob slovesu.
Hvala g. župniku mag. Zveru za pogrebni obred,
pevcem in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Dedi Feri, zelo te pogrešamo
– vnuki Nejc, Nina in Blaž
KOMUNALA
Vsaka pot se nekje konča …
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
V SPOMIN
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
19. maja je minilo pet let
od takrat, ko nas je zapustil
Božo Gumilar
iz Murske Sobote
Hvala vsem,
ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu
in mu prižgete svečko spomina.
Spominjata se te in pogrešata
te Erika in Barbara z družino
Tiho teče našega življenja reka,
tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
19. maja je minilo leto žalosti od takrat,
ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin
Jože Recek
iz Lendavskih Goric 322d
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov
prerani grob, prižigate sveče in polagate cvetje.
Tvoji najdražji
Čakate me, rože cvetoče,
za hišo domačo zeleni gaj,
moj dragi, domači kraj.
Rada bi prišla, oh, rada.
A tja me več ne bo,
ker vzela sem slovo.
V SPOMIN
25. maja bo minilo deset let od takrat, ko nas je
zapustila draga mama, babica in prababica
Regina Kološa
iz Spodnje ulice 13 v Gaberju
Iskrena hvala vsem,
ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu
in ji prižgete svečo v spomin.
Hčerka Irma z družino
29
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582
14 01. v0945
NESNICE, rjave, grahaste in črne, stare 13 tednov, prodam. 4,50 evrov/kos. Dostava. Tel.:
792 35 71. v1321
posesti
GRADBENO PARCELO prodam. Tel.: 031 330
243. v1300
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustil dragi
mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat
Viljem Müller
iz Skakovec 60
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje,
sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Prisrčna hvala družinam Horvat, Kuzma, Müller-Dervarič,
govornikoma Zdenki in Nikolaju, g. župniku Ivanu Kranjcu,
pevcem in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi najdražji
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
MEŠANI GOZD NA SUHEM VRHU, 56 arov,
prodam. Tel.: 522 16 07, od 18. do 20. ure.
v1335
kmetijska mehanizacija
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro.
Tel.: 041 520 191. v1198
KUPIM ZETOR, URSUS, IMT, DEUTZ, ŠTORE,
UNIVERZAL, AGT, TOMO VINKOVIČ in kmetijske priključke. Tel.: 031 851 485. v1286
TRAKTOR Ferguson s priključki, primeren
za manjšo kmetijo, prodam. Tel.: 041 843 377.
v1308
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J.
Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134
srečanja
Moški srednjih let, nevezan, dobro situiran,
bi rad spoznal pošteno, iskreno žensko za
druženje. Čaka te lepa, sproščena prihodnost, zato pokliči po tel., št. je: 041 250 890.
v1334
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustila naša draga mama,
babica, prababica, tašča, teta in sorodnica
Katarina Petkovič
iz Vanče vasi 28
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem za izraženo sožalje, besede tolažbe in darovane sveče,
za sv. maše in v druge namene.
Lepa hvala zdravniku Deanu Kövešu, dr. med., za vso pomoč,
g. župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota,
Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne
prispevke občanov in
organizacij na računu:
SI56 023-400019232-476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite
po tel.: 031 512 911.
30
| Vestnik | 21. maja 2015
sporočila
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Križevcih so govorili o
prihodnosti Gajševskega jezera
Sobivanje in pristni odnosi so pomemben del
vsakdanjega življenja.
In ker je lepo spoznati in se družiti s sosedi
bomo v Mercatorju 26. maja namenili vam,
našim sosedom.
Vabljeni, da na ta dan preživite nekaj časa
v naši družbi.
Za termin srečanja poiščite informacijo v vaši Mercator trgovini.
Oglas_Zivijo_sosed_159x165mm_2015_05_18.indd 1
18. 05. 15 11.32
Iščemo
radijske
voditelje
(predvsem moške glasove)
Ste zgovorni, radovedni,
ustvarjalni, družabni,
zabavni, vas zanima
radijsko delo in imate
primeren glas?
Če ste prikimali, pridite
v družbo voditeljev
Murskega vala in
postanite del naše
radijske ekipe!
Prijave z življenjepisom
pošljite do vključno 25. maja
2015 na elektronski naslov:
[email protected].
Avdicija bo v prostorih
naše radijske hiše, v
Ulici arhitekta Novaka 13
(2. nadstropje)
v Murski Soboti v
četrtek, 28. maja 2015,
ob 15.30.
Upravljanje vod je ena izmed glavnih
tem 21. stoletja, saj se zaradi povečane porabe količina vodnih virov naglo
zmanjšuje, predvsem pa je ogrožena
njihova kakovost. Območje Pomurja,
Spodnjega Podravja in Medžimurja povezujejo številne skupne geografske,
kulturne, razvojne in okoljske značilnosti, predvsem pa geografska lega
med porečji Mure in Drave. Omenjena
območja združuje tudi projekt Dobra
voda za vse. Na hrvaški strani so partnerji Međimurske vode kot vodilni partner, Hrvatske vode in Međimurska priroda. Slovenski partnerji pa so občine
Središče ob Dravi, Križevci, Ljutomer in
Razkrižje ter Ekoremediacijski tehnološki center Celje, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota in Ekoremediacijski
center Univerze v Mariboru. Cilj projekta je ustvarjanje razmer za trajnostni
razvoj čezmejnega območja, ki bi temeljil na ohranjanju in varovanju okolja, zmanjševanje ekoloških tveganj s
skupnim upravljanjem vod in odpadnih
vod ter skrb za boljšo kakovost življenja z zmanjševanjem ekoloških tveganj
in onesnaževanja zraka, za upravljanje
vod in odpadnih vod ter zmanjševanje
onesnaževanja tal.
Minuli petek so pripravili v okviru projekta v Križevcih pri Ljutomeru predstavitev načrta upravljanja Gajševskega
jezera in pojezerja z uporabo ekoremediacij. Gajševsko jezero je eden izmed najbolj obremenjenih vodnih ekosistemov v Sloveniji. Ena glavnih težav
je mulj v jezeru, ki ga v okviru projekta
zaradi večmilijonskega stroška ne morejo odstraniti. Bodo pa začeli izvajati
manjše ekoremediacijske ukrepe za čiščenje vode v Ščavnici, na obrežjih in v
jezerski kotanji. Vzporedno bodo tekle
aktivnosti, kot sta Pohodna rekreacijska
učna pot in Učilnica v naravi z ekoremediacijskimi projekti. V Ekoremediacijskem centru so za sanacijo sedimenta
v Gajševskem jezeru predlagali izsuševanje s trstiko ali dodajanjem sedimenta na brežine. Sedimentacijski bazeni v
stranskem rokavu Ščavnice bi ujeli sediment, ki bi ga kasneje izsušili v trstičnih
gredah. Vegetacijski pasovi ob Ščavniškem jezeru pa so preventivni ukrep, da
bi ustavili del sedimenta, preden pride
do Gajševskega jezera. Z mejicami med
posameznimi zemljišči pa bi ustavili vetrno erozijo.
Gajševsko jezero ima izreden turistični
potencial, ki ga je treba izkoristiti, vendar še prej očistiti. Zaradi mikroklime je
primerno za vodne športe, hkrati pa je
zanimivo za številne druge ciljne skupine, kot so ribiči, lovci, okoljevarstveniki, opazovalci ptic in tudi lastniki kmetijskih zemljišč. Projekt Dobra voda za
vse bo dal odlično iztočnico, da se ga
bo s povezovanjem, usmeritvijo in z dobro zgodbo uredilo in naredilo zanimivega tudi širše.
Celotna vrednost projekta Dobra voda
za vse znaša 704.000 evrov. Projekt je
85-odstotno financiran iz programa
čezmejnega sodelovanja Slovenija- Hrvaška, in sicer iz sklada za Evropski regionalni razvoj.
Operaciju dijelomično financira Europska unija
Europski fond za regionalni razvoj
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
turistične prireditve
Lendava – V četrtek, 21. maja, ob 18. uri bo v
Medgeneracijski hiši Sofija Lendava potopisno
predavanje z naslovom Družinsko potepanje
po Costa Rici. Predavali bodo Lučka Bistra in
Petra Dufek.
Beltinci – V petek, 22. maja, ob 18. uri bo v grajski dvorani odprtje razstave starodobnih koles
z naslovom Ohranili smo jih. V soboto, 23. maja,
ob 10.03 se bo začel na grajskem dvorišču 13. reli
starodobnih koles in starodobnih koles z motorjem v organizaciji Društva starodobnikov –
ljubiteljev starodobnih koles Dimek Beltinci, ki
ga pripravljajo skupaj z Občino Beltinci ter Zavodom za turizem in kulturo Beltinci. Na čelu
kolone bodo starodobna vozila, za njimi pa se
bodo udeleženci lahko peljali tudi z navadnimi kolesi. Dolžina proge bo 20 kilometrov, na
poti pa se bodo ustavili v Ciglarskem naselju v
Melincih, pri brodu pri Gornji Bistrici, mlinu v
Odrancih in »cimprani iži« v Lipi. Po vrnitvi na
grajsko dvorišče bo druženje z zabavo.
Gornja Radgona – V petek, 22. maja, med 8. in 12.
uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot.
Cven – V soboto, 23. maja, ob 10. uri se bo začel na Grüntu Turističnega društva Cven peti
Pohod po Prlekiji. Pot bo dolga 14 kilometrov
z ogledom turističnih znamenitosti in prleško
kulinariko.
Murska Sobota – V soboto, 23. maja, ob 9. uri
se bo začela pred hotelom Diana 19. Bogračiada s tekmovanjem v kuhanju prekmurskega bograča. Ob tem bodo še otroški kotiček, tržnica
ljudske obrti, ponudba bograča, nastop glasbenikov in kulturni program. Nastopili bodo Mladi Pomurci, Prekmurska godba Bakovci in mažoretke.
Grad – V prostorih gradu Grad sta na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in
razstavni prostor Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete.
Vaneča – V soboto, 23. maja, ob 15. uri se bo začel
pri športnem centru Pohod ob dnevu mladosti,
ki ga pripravlja Kulturno-turistično društvo Vaneča. Pot bo dolga 15 kilometrov, pohod pa lahko udeleženci vpišejo v Izkaznico pohodnika/
pohodnice po Goričkem in Izkaznico pohodov
po Občini Puconci.
Ljutomer – V soboto, 23. maja, med 8. in 12. uro
bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija
Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in
domačih dobrot.
Gornja Radgona – V soboto, 23. maja, ob 8. uri
bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem
prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s
ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica
za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo
Martin Martjanci.
Beltinci – Po dogovoru z Zavodom za kulturo in
turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled
stalna zbirka Zgodovina zdravstva v Pomurju.
Selo – Vrata je odprla poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi. Do konca
avgusta bo odprta vsak dan razen v ponedeljek
med 13. in 17. uro, septembra in oktobra pa med
12. in 16. uro.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem
jezeru je odprt do 28. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih med 11. in 19. uro. Od 4. julija
do 31. avgusta pa vsak dan med 10. in 19. uro.
Ižakovci – Turistično-informacijski center na
Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 18.
uro, v tem času je na ogled muzej büjraštva v
Brežni hiši, čez Muro pa vozi tudi brod.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela
in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni. Ob njem
je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in
drugim.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
1. ZASTONJ – Akordi
Odprtje
Petek, 22. maja
NEGOVA
9.30 Kultura in šport ob koncu tedna
V soboto, 23. maja, ob 12. uri bo v gradu Negova odprtje Fotogradu Negova – fotografsko
središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Nastopil bo Duo Ponte, člani TD Negova
- Spodnji Ivanjci pa bodo pekli ribe.
12.30 Od petka do petka: pregled
dogajanja v pokrajini ob Muri
bo povzela Nataša Brulc Šiftar
19.15 Mladi val: Nina Goričanec je
v studio povabila prejemnico
zlatega priznanja iz nemškega
jezika Petro Šbüll
Sobota, 23. maja
10.15 Potepajte se z nami
20.10 Te domače viže z Dejanom Rajem
BAD RADKERSBURG
V četrtek, 21. maja, ob 19. uri bo v Termenhotel
Radkersburger Hof odprtje razstave likovnih
del, ki so nastala na 21. mednarodni slikarski
koloniji Vinogradi obeh bregov Mure 2015 v organizaciji Pomurskega sejma.
Nedelja, 24. maja
10.30 Nedeljska kuhinja:
gost Petre Kranjec bo Jernej
Dirnbek, avtor večine besedil
in ustanovni član skupine Mi2
PREDLOGA
S TEBOJ JE KOT V PRAVLJICI – Azalea
MI SE NE DAMO – Slavček
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. TERASA – Pliš
2. NE SPREMINJAJ MI - Ditka
3. ORIGINAL – Carpe Diem
4. TIVOLI – Magnifico
5. STISN SE K MEN – Manouche
PREDLOGA
JULIJA – San di ego
TIHO – Hamo & Tribute 2 Love
feat. Vlado Kreslin
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. MEIN BERG – Unheilig
2. SAVE ME NOW – Billy Idol
3. SHOTS – Imagine Dragons
4. COME TOGETHER – Echosmith
5. CRYSTALS – Of Monsters and Men
PREDLOGA
HEARTBEAT SONG – Kelly Clarkson
ALLA FINE DEL MONDO –
Eros Ramazzotti
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Kleopatra Merklin, Šratovci 41. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika.
18.00 Na narodni farmi:
Ansambel Roka Žlindre z novo
ploščo Lupčka mi je dala
Ponedeljek, 25. maja
14.30 Za zdravje: z logopedinjo
Barbaro Vogrinčič bomo
govorili o razvoju komunikacije,
govora in jezika
18.00 MV-dur: pesem Evrovizije 2015
Gledališče
V petek, 22. maja, ob 8.30 bodo v gledališki in
koncertni dvorani predstave gledaliških skupin DOŠ I Lendava: Ubogi odrasli, Plesno podstrešje, Angelska krila, Magnetni deček in Varuh spominov.
V soboto, 23. maja, ob 20. uri bo v vaškem
domu drama Laszla Göncza Olvadao jegcsapok v izvedbi gledališke skupine Egy & Mas
Vandorszinhaz.
12.30 Intervju: Mihaela Kalamar s
sogovorniki o novih vodstvih v
javnih zavodih Občine Lendava
20.15 Mursko-morski val: z Miranom
Šinkom bomo obiskali Poljsko
Četrtek, 28. maja
14.30 Domača plošča: Langa z novo
skladbo Petek, dan za zadetek
18.00 Mali radio: Hana Štefanec
in Enej Novak
20.15 Propölerja z novimi domislicami
BOLJŠA STRAN SPLETA
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 27. maja 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
GORIČKO – dan slovenskih parkov
V petek, 22. maja, ob 18. uri bo v Mladinskem
centru Prlekije medgeneracijsko druženje z
igranjem pikada. Animator bo Branko Makovec.
RADMOŽANCI
V soboto, 23. maja, ob 10. uri bo v vaškem
domu odprtje razstave izdelkov Rokodelskega društva Radmožanci. Razstava bo na ogled
še v nedeljo.
GORNJA RADGONA
V nedeljo, 24. maja, ob 10. uri bo v nekdanji
igralnici Dama prva dražba izdelkov v organizaciji Dražbene hiše Vegič.
KUZMA
V soboto, 23. maja, ob 17. uri bo nogometna
tekma med Nogometniki – slovensko reprezentanco umetnikov in NK Tromejnik veterani. Na tekmi in druženju po njej bodo sodelovali znani slovenski umetniški ustvarjalci.
VADBA JOGE V POMURJU
LJUTOMER
V četrtek, 21. maja, ob 19. uri bo v čitalnici
Splošne knjižnice Ljutomer predstavitev pisatelja Mitje Čandra in njegovih literarnih del.
Sotinski breg – V nedeljo med 11. in 15. uro bo
ogled vremenske hišice, avtomatske meteorološke postaje, na najvišjem vrhu Goričkega.
V ponedeljek, 25. maja, ob 16.30 bo v Splošni
knjižnici Ljutomer pravljična ura.
Razstave
Strehovci – V nedeljo med 13. in 15. uro bo Bukovniško jezero v gozdu – rastlinstvo (dr. Bernard Goršak, Branko Bakan).
LENDAVA
V soboto, 23. maja, ob 18. uri bo v prostorih
ZKD Lendava literarni večer v organizaciji Srbskega KD Jovana Jovanovića Zmaja iz Lendave.
Gosta bosta Rade Bakračević (pesmi) in Dušan
Stojanović (kitara).
Glasba
Budinci – V nedeljo med 16. in 18. uro bo Sadjarsko-floristični sprehod (Uroš Koštric, Branko Bakan).
KUNOVA
V soboto, 23. maja, ob 10. uri bo v Zavodu Pachamama center Kunova delavnica izdelave
rimske peči z glino.
MURSKA SOBOTA
LJUTOMER
V petek, 22. maja, ob 19. uri bo v Domu kulture Ljutomer dobrodelna prireditev Umetniki
Prlekije za mlade talente v organizaciji Lions
kluba Ljutomer. Sodelovali bodo poklicni glasbeniki in likovni umetniki iz Prlekije, izkupiček pa bo namenjen mladim nadarjenim študentom glasbe iz Prlekije.
V soboto, 23. maja, ob 16. uri se bo začela v
Domu kulture Ljutomer regijska prireditev
v okviru tedna ljubiteljske kulture Dan neskončnih možnosti. Pripravili bodo delavnice
kiparjenja, slikanja, improvizacije in drugega.
Ob 19.30 pa bodo nastopi pomurskih skupin:
tamburaši, vokalne skupine, gledališčniki, folklorniki in drugi.
V četrtek, 21. maja, ob 17.30 bo v Pokrajinski
in študijski knjižnici Murska Sobota predavanje mlade biologinje Jasmine Kotnik s Cvena
z naslovom Vpliv svetlobnega onesnaženja na
živali in zdravje ljudi. Ob tem bo še ogled razstave Netopirji, skrivnostni sosedje.
Dogodek
MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 21. maja, ob 10. uri bo nabiranje bezga in priprava soka – pridite s kolesi (Helena
Frumen, Milena Počič), ob 17. uri izdelava copatkov iz filca (Renata Rogan, Darja Kerčmar),
ob 18. uri pa delavnica Intuitivno risanje mandale (Dean Horvat).
V petek ob 16. uri bo delavnica Učimo se šivati
(Marjana Gomboc), ob 17. uri pa potopisno predavanje Maroko (Simon Petrovič).
V ponedeljek bo odprtje skupnostnega Vrta ob
progi, ob 18.30 bo joga smeha (Klavdija Zver),
ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta
Zrinski).
V torek ob 16.45 bo Gremo vsi na jogo (Društvo
joga v vsakdanjem življenju, Sonja Mikuž), ob
18.30 pa meditacija z gongi (Andreja Horvat).
V sredo ob 10. uri bo delavnica Taoistične notranje vaje (Daša Cipot), ob 17. uri praktična
delavnica permakulture (ZOS), ob 18. uri pa
Modrosti vzhoda II – Bhagvad Gita (Nenad
Preradovič).
LENDAVA, ČENTIBA
V petek, 22. maja, ob 16. uri bo v sklopu tedna
ljubiteljske kulture pred Knjižnico G. Radgona
prireditev Živa ulica, na kateri se bodo predstavila kulturna društva iz Občine G. Radgona.
V petek, 22. maja, ob 17. uri bo v Medgeneracijski hiši Sofija Lendava kulinarična delavnica
Poletni večer v Provansi (Laurence Delager). V
soboto, 23. maja, ob 13. uri bo gozdno druženje
ob ognju v Čentibi (Lučka in Pert Dufek).
V petek, 22. maja, ob 17. uri bo v gradu G. Radgona koncert Zasebne glasbene šole G. Radgona z naslovom Glasba med grajskimi zidovi.
GORNJA RADGONA
V soboto, 23. maja, bosta popoldan v Mladinskem centru G. Radgona in večerna zabava.
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota je do 20. junija na
ogled razstava Mojce Smerdu z naslovom
Skulpture.
V avli Pokrajinske in študijske knjižnic Murska
Sobota je do 1. junija na ogled druga klubska
fotografska razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Oblaki.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na
ogled razstava Večerna soareja – Fin de siecle v Čakovcu. Ob tem je na ogled še stalna
razstava.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska
Sobota 1850–1920.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled
likovna razstava Hommage a Picasso.
V preddverju gledališke in koncertne dvorane
je do 9. junija na ogled razstava akademskega
slikarja Roka Zelenka v organizaciji Galerije Muzeja Lendava in Galerije Insula iz Izole.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava
del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava
– Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih
likovnih kolonij odlivanja v bron.
V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega
umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled likovna razstava slovenskih vrtcev Ciciumetnije –
igramo se v organizaciji Vrtca Ljutomer.
V čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer je na
ogled razstava 70-letnica spominov konca 2.
svetovne vojne v Prlekiji.
RADENCI
V avli Zdravilišča Radenci je na ogled razstava
likovnih del, ki so nastala na sedmi Dosorjevi
mednarodni likovni koloniji.
NEGOVA
V poročni dvorani gradu Negova je na ogled likovna razstava del Vinka Prislana z naslovom
Igra linij in ploskev.
GRAD
Do 31. maja je v prostorih gradu Grad na ogled
pregledna razstava likovnih del akademskih
slikarjev, ki so sodelovali na likovnih kolonijah
Protestantskega društva Primoža Trubarja.
LJUBLJANA
Glasbena šola Murska Sobota obvešča starše,
da bo preizkus glasbene nadarjenosti
za vpis novincev v šolsko leto 2015/2016
v ponedeljek, 25., in v torek, 26. maja 2015,
med 14. in 17. uro v prostorih Glasbene šole
Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c.
Preizkus glasbene nadarjenosti za vpis novincev
na dislociranem oddelku pri Svetem Juriju bo v sredo,
27. maja 2015, med 16. in 18. uro na Osnovni šoli Sveti Jurij.
031 538 586
Razpis in podrobnejše informacije o vpisu v programe predšolska
glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, glasba, plesna pripravnica in
balet so objavljeni na oglasni deski in spletni strani glasbene šole.
Hiša Sadeži družbe
Vabljeni k vpisu!
031 748 412
SPODNJI KAMENŠČAK
Križevci – V soboto in nedeljo med 11. in 17.
uro bo ogled v informativnem središču o vidri Aqualutra.
GORNJA RADGONA
Ime in priimek, naslov:
Predavanje, delavnica
Grad – V nedeljo med 10. in 18. uro bo v gradu
Grad predstavitev sob z naravoslovno vsebino
Natura 2000 – vrste in habitati.
V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo v Čili baru koncert skupine Psihomodo Pop.
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
V četrtek, 21. aprila, ob 19.30 bo v sinagogi literarno-glasbeni večer … ko je bil človek vreden
manj, kot najmanjši prašni delec … Posvečen
bo spominu ob 71. obletnici deportacije dolnjelendavskih Judov in prekmurskim žrtvam
holokavsta.
V petek, 22. maja, ob 17. uri bo v Knjižnici G.
Radgona literarni večer Društva upokojencev
G. Radgona.
V soboto, 23. maja, med 9.30 in 12. uro bo v
središču mesta predstavitev kulturnih društev
Kultura med ljudmi v okviru tedna ljubiteljske
kulture. Javne vaje kulturnih skupin bodo na
treh lokacijah, na Trgu zmage, ploščadi pred
Šopingom in ploščadi pred nekdanjim Centralom. Nastopili bodo glasbeniki, gledališčniki,
folkloristi in drugi.
NSTSNMV:
V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo v Mansardi
koncert reških rokerjev Let 3 v organizaciji
Mladinskega kluba Velika Polana.
Trdkova – V nedeljo ob 10.30 bo vodenje po
Gozdni učni poti Tromejnik (Gregor Domanjko).
V petek, 22. maja, ob 13. uri bo v gledališču
Park regijsko srečanje Revija plesnih skupin.
7 Veličastnih:
LENDAVA
GORNJA RADGONA
V četrtek, 21. maja, ob 18. uri bo v gledališču
Park koncert zborov in orkestrov Glasbene
šole Murska Sobota.
Glasba našega srca:
V četrtek, 21. maja, ob 18. uri bo v Dosorju seniorski večer z glasbenimi gosti.
V soboto, 23. maja, ob 17. uri bo v gradu jubilejna prireditev ob 25-letnici madžarskega KD
Barati Kör Murska Sobota in deseti obletnici
ljudskih pevcev.
Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v
Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v
Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek
ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu
starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v
Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob
15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga
za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli
G. Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri.
Literatura
MURSKA SOBOTA
Kupon št. 21
Glasujem za skladbo
RADENCI
V nedeljo, 24. maja, ob 16. uri bo v kulturnem
domu območno srečanje ljudskih pevcev in
godcev Pozdravljam te cvetoči maj.
Krašči – V nedeljo, 24. maja, ob 8. uri bo v okviru dneva slovenskih parkov opazovanje ptic na
Ledavskem jezeru (Kristijan Malačič).
Torek, 26. maja
Sreda, 27. maja
ČRENŠOVCI
SREDIŠČE
V sredo, 27. maja, ob 17. uri bodo v Knjižnici G.
Radgona bralne urice.
18.40 Prebiranja: Sabina Steyer,
vzgojiteljica v vrtcu Manka
Golarja v Gornji Radgoni
MURSKA SOBOTA
LENDAVA
19.15 Krpanke: teden ljubiteljske
kulture
13.15 Iz drugega doma –
državni svet na obisku
V torek, 26. maja, ob 17.30 in 18.30 bo v koncertni dvorani Glasbene šole G. Radgona javni
oddelčni nastop učencev kitare in violine. V
sredo, 27. maja, ob 18. uri pa bo javni oddelčni
nastop učencev klavirja in petja.
Spominska slovesnost
LENDAVA
2. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri
3. NE NOSI MI RDEČIH ROŽ –
Prleški kvintet
4. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti
5. POKLIČI ME – Ansambel Prosen
31
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
21. maja 2015 | Vestnik |
Glasbena šola Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c, Murska Sobota
V galeriji Ekonomske fakultete je na ogled razstava del slikarke Tatjane Mijatović in kiparja
Roberta Juraka z naslovom Ena + eden.
POTRNA
V Pavlovi hiši je do 23. maja na ogled razstava
fotografij Elia Ciola in Stojana Kerblerja z naslovom Friulia & Štajerska.
GORNJA RADGONA
V galeriji Doma kulture G. Radgona je do 4. junija na ogled razstava fotografij Dušana Gorasta - Miške z naslovom Plesna doživetja.
V Mladinskem centru G. Radgona je na ogled
razstava slik Katje Kerec.
V Muzeju Špital je na ogled stalna zbirka Radgonski mostovi.
ZAGORJE
V avli Delavskega doma je na ogled razstava
umetniških del udeležencev 22. mednarodne
likovne kolonije Izak Lipovci 2014.
Napovedi kulturnih, turističnih in drugih
dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00
na elektronski naslov: [email protected].
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 21. maja 2015
Četrtek:
oblačno,
dež
11 | 13
Petek:
oblačno,
dež
11 | 15
vreme Sobota:
pretežno oblačno,
rahel dež
10 | 19
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno
oblačno
10 | 20
Ponedeljek:
pretežno
oblačno
10 | 21
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
V katerem koli obdobju, na kateri koli
prireditvi, dogodku in delu dneva –
vedno se bodo našli posamezniki, ki
bodo pluli, tekli, šli ali plavali proti
toku sistema. Tako je bilo tudi na
nedeljskem maratonu v Tropovcih,
kjer se je posameznik odločil, da bo
proti sistemu kar – kolesaril. Pustimo
zdaj to, da se je redno prijavil, da se
piše Grabar in da smo mu nekoč v šali
rekli prekmurski Bin Laden in o njem v
Vestniku napisali članek Američani ga
iščejo, mi smo ga odkrili. In pustimo
to, da je kljub nedelji nosil majico s
svetoskrunsko sliko, saj kot pravijo
v Ameriki: it's a free country (to je
svobodna dežela). Ne glede na to,
da tam vsakega, ki malce nasprotuje
policiji, z gumijevkami zbijejo na tla.
Mogoče pa naš posameznik sploh ni
kolesaril proti toku, ampak je samo
zamudil za glavnino, ki je že odpeljala.
T. K. fotografija tomo köleš
Pred nami je kar precejšnja vremenska
sprememba. Predvsem bodo naslednji
dnevi občutno hladnejši. Četrtek in petek bosta bolj ali manj deževna, mogoče bodo krajše prekinitve padavin. Pihal bo severni ali severovzhodni veter.
V soboto bo bolj kot ne suho vreme, le
zjutraj in morda deloma dopoldne bo
lahko še nekaj dežja. Nedelja in ponedeljek bosta večinoma suha in kar hladna za konec maja.
***
Podnebje se je na Zemlji vedno spreminjalo. Bile so ledene dobe in toplejša obdobja, suha … In živi organizmi so se prilagajali trenutnim razmeram. Če se niso
ali če se niso mogli, so izumrli. To je veljalo tudi za človeka. Včasih nas je bilo
precej, precej manj na Zemlji in prostora
je bilo neomejeno veliko, je bilo pa precej težje kam priti. A vendarle, če vremenske in podnebne razmere niso bile
ugodne, so se ljudstva selila. Tudi do vojn
je prišlo zaradi tega. Današnja civilizacija je sicer precej razvita, mi pravimo, da
smo visoko razviti – vprašanje je, kako
bi nas ocenil kdo »iz vesolja«. Postali pa
smo zelo občutljivi, in to prav zaradi svoje razvitosti pa tudi zaradi vse številčnejše populacije. Ni več toliko prostora, da
bi se preselili na območja z ugodnejšimi
vremenskimi in podnebnimi razmerami,
če so te postale neugodne za naše življenje. Puščavska ljudstva, na primer, so se
prilagodila na življenje v ekstremno suhem podnebju. Nam se ni bilo treba. A
ker se podnebne razmere spreminjajo,
se bomo morali prilagajati tudi mi. Pa
se? Občutek imam, da rinemo s svojim
načinom življenja naprej, ne glede na
okoliščine. Naša civilizacija se težko prilagaja, ampak skuša na vsak način ustvariti enake pogoje, kot smo jih imeli, tudi
za naprej. Čeprav se količina padavin
počasi znižuje, ne naredimo dovolj, da
bi vodo porabljali bolj racionalno. Stavbe, v katerih živimo v mestih, postajajo
ob vročinskih valovih neprimerne za življenje – so vroče, zato spet trošimo velike količine energije za hlajenje. Temu se
ne pravi prilagajanje podnebnim razmeram, ampak si s tehnologijo omogočamo
preživetje oz. znosnejše bivalne razmere.
A pri tem porabimo vedno več energije,
ki pa je na Zemlji ni neomejeno.
Skok petdeset let nazaj
Na Kmetijadi so nogomet igrali bosi
Silvester Šövegeš je ohranil spomin na edino športno srečanje slovenskih kmetijskih šol
Skoraj zagotovo sta uradniško službovanje na lendavski občini in nato na
upravni enoti ter še osemletna funkci-
ja predsednika tamkajšnje nogometne
zveze Silvestru Šövegešu iz Dobrovnika vcepila izjemen čut za podatke,
celo takšne iz zaprašenih arhivov, na
katerih je ob prahu tudi že pajčevina.
Leto 2015 je leto obletnic – nekaterih
vestnikov
koledar
Č – 21. maj
FELIKS
P – 22. maj
MILAN
S – 23. maj
ŽELJKO
N – 24. maj
SUZANA, binkošti
P – 25. maj
GREGOR
T – 26. maj
ZDENKO
S – 27. maj
JANEZ
V petek, 22. maja, sonce vzide ob 5.
uri in 13 minut, zaide ob 20. uri 31 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 18 minut. V ponedeljek, 25. maja, ob 19. uri
in 19 minut bo na nebu nastopil prvi
krajec.
Iz zaprašenih arhivov – stojijo z leve: Drago Bojnec, Ivan Bundrla, Alojz Gabor, Alojz Zver Alojz Škerget, Emil Gaber, Vlado
Vučko in Franc Šonaja. Čepijo z leve: Alojz Sraka, Štefan Prša, Štefan Rožman, Silvester Šövegeš in Dragan Živkovič.
fotografija osebni arhiv silvestra šövegeša
se še posebej veselimo, druge nas delijo. Minilo je 70 let od zmage v drugi svetovni moriji, 35 let od smrti tovariša Tita, 25 let od zloglasne tekme
Dinamo – Crvena Zvezda, tekme, ki je
po mnenju številnih začela balkansko
morijo …
So pa še taki osebni, vsaj za posameznika, izjemno lepi skoki v preteklost. Silvester Šövegeš (1949) je o
enem zanj neprecenljivih trenutkov
govoril tudi z nami. Kot dijak je leta
1965 zakorakal v šolske klopi srednje
rakičanske kmetijske šole, ko je tisto
leto v deželi pod Alpami potekala prva
in pravzaprav edina do zdaj Kmetijada, športno tekmovanje kmetijskih
šol. Ekonomijade in Gimnazijade so
organizirali še večkrat, Kmetijade pa
ne. Vsaj tako je po dolgotrajnem raziskovanju prepričan sogovornik. Petnajstega maja 1965 je nato rakičanska
šola pod vodstvom ravnatelja Franca
Skledarja in referentke za šport Majde
Kovač v športu pokorila tri preostale
slovenske kmetijske šole.
Šövegeš je kot izvrsten žogobrcar
nastopal v nogometni ekipi – okroglo usnje so krotili bosi. Udeleženci
od drugod s seboj namreč niso prinesli nogometnih čevljev. V pokrajini ob
Muri jih je sicer bilo dovolj, kajti čevlje
je izdelovala turniška Planika, vendar
so se dogovorili za enakopraven boj. Z
soigralci se po zmagi nikoli več ni srečal, razen z Draganom Živkovičem, s
svojim letnikom iz srednješolskih klopi pa spomine obuja vsakih pet let.
Andrej Bedek
Naročite svoj
3.7.2015
ob 21.uri
Crvena
Jabuka
[email protected] | 02 538 17 20
Bazenski
kompleks
Terme 3000
moravske
Toplice
4.7.2015
ob 21.uri
Dražen
Zečič
proDaJa vsTopnic:
recepciJa HoTela aJDa,
kopaliŠke BlaGaJne Terme3000
in recepciJa HoTela raDin - raDenci
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
info: [email protected]
casopisni oglass.indd 1
18.5.2015 14:11:45