Zajezitev Save, ki je odnašala

Komunala in Mura 05
Roto začne v Puconcih
Zaradi spornega posojila
padajo glave
Hala je proizvodnji Roparja turniške
pisana na kožo
pošte že ujeli
Nepridipravi na pohodu
Župan Jevšek razrešil podžupanjo
Prodaja lastnih izdelkov se je
povečala kar za 18 odstotkov –
Selitev iz Kozine, Vrhnike in Lendave
Policisti opozarjajo, da kot
morebitna žrtev ne reagirajte
pretirano pogumno
Stran 3
Stran 4
Stran 14
13. junija 2015
V ZAGREB
Organizatorka potovanja je
turistična agencija PÜTRA.
Vozovnice po 59 € prodajamo
v naročniški službi Vestnika.
4. junija 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 23, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
DUTB zarezal v turizem
V premislek
Zajezitev Save, ki je odnašala
»Dar mar«
Timotej Milanov
Med 41 hoteli, ki jih je prevzel DUTB, so tudi hoteli in objekti, ki so nekoč tvorili Panonske terme
Jevšku je treba priznati, da drži predvolilno obljubo o tem, da si ne bo dovolil izstavljati računov in da ne bo
pripravljen na nenačelne kompromise. V kratkem času svoje vladavine je v
občini naredil pravi mali »dar mar« in
odžagal nekompatibilne osebe, najprej
v mestni upravi, zdaj širše na politični
sceni. Tu se pojavi vprašanje politične modrosti. Prejšnji župan je spoznal,
kaj pomeni vladati brez podpore v mestnem svetu, sedanji bo počasi moral
paziti, da ne stopi na to pot. Razmerje
je trenutno še v njegovo korist, vendar
bo z vsakim svetniškim glasom manj
postajal bolj odvisen od največje koalicijske partnerice.
fotografija nataša juhnov
Naročnik
Ob nakupu kolesa Peugeot
vam podarimo ključavnico za kolo.
Akcija velja do 30. 6. 2015.
AC-PROFEKT, prodaja
in servis vozil, d. o. o.
Bakovska 29b
Murska Sobota
#
Nepreslišano
F
Kje so danes? Casar je poniknil s politične scene, kot sam pravi, se je »dal
na hladno«, Opčeva, ki je še nedavno
nadomeščala župana tudi kot vodja
sej mestnega sveta, je, kot rečeno, razrešena z mesta podžupanje, Šiftar je
odletel z vrha Komunale in bo za svoje
rabote odgovarjal na sodišču. Omenjeni bi zagotovo še enkrat premislili o podpori sedanjemu županu. Na
fotografiji ostajata predstavnika ZL,
katere članica je bila pred kratkim kot
vršilka dolžnosti imenovana na čelo
Mikka, in SMC-ja, stranke, ki, kot je
razvidno iz razvpitega glasovanja na
zadnji seji, ne bo sledila županovi politiki tam, kjer ji to ne bo ustrezalo.
Karikatura Anton Buzeti
Ko so se konec minulega tedna v javnosti pojavile prve novice, da je pretvorila Družba za upravljanje terjatev
bank (DUTB) terjatve do Save Turizma
v lastniški kapital in tako dobila več
kot 99 odstotkov delnic, to v Pomurju ni povzročilo takega vznemirjenja
in kot na Primorskem ali Gorenjskem.
Razlog je povsem preprost: vse to smo
že doživeli pred skoraj desetimi leti,
ko si je Sava prilastila vse pomembne objekte pomurskega turizma. Takrat smo bili šokirani, počutili smo se
prevarane, kajti skupaj s prepoznavno
in uspešno blagovno znamko Panonske terme se je uničevalo nekaj, kar se
je skozi desetletja ustvarjalo v prepoznavno celoto. Toda le redki v Sloveniji so takrat razumeli naš gnev – bili
smo pač neka obrobna regija, ki nasprotuje razvoju pod okriljem velikih.
Res ni pomembno, kdo je lastnik, toda
v turizmu je najbolj pomembno, da ta
skrbi za zaposlene in za svoje premoženje kot dober gospodar. Tega pa za
Savo ne moremo trditi. Zaposleni, ki
javno ne smejo govoriti, lahko potrdijo, da s plačilom za vloženo delo nikakor niso zadovoljni – medtem ko
imajo menedžerji tudi do 30-krat višje
plače od zaposlenih –, nimajo primernih oblačil in ne dovolj krožnikov za
goste. Ne izčrpavajo pa samo zaposlenih, ampak tudi družbo. Dober gospodar dobiček vlaga tja, kjer se je ustvaril, tega pa Sava ni počela, izčrpavala
je turizem in pretekala dobiček v holding. Tudi zato DUTB ni sprejel predlaganega preventivnega prestrukturiranja in se odločil za drugačen ukrep
– zaseg delnic – in s tem sprožil pričakovani plaz dogodkov. V začetku tega
tedna je skupina upnikov, ki obvladuje
20 odstotkov finančnih terjatev dolžnika, na sodišču vložila predlog za
prisilno poravnavo Save.
Nadaljevanje na 3. strani
otografija podpornikov soboškega župana Aleksandra Jevška
pred drugim krogom lokalnih
volitev je zgovorna. Pod Zvezdinimi
kostanji so si z Jevškom roke podali
nekdanji podžupan Jožef Casar iz DeSUS-a, lokalna vodja SMC Ksenija Flegar, predvčeraj razrešena podžupanja
Jasmina Opec iz SLS, tedanji direktor
Komunale Drago Šiftar in predstavnik
Združene levice Romeo Varga. Nihče
od naštetih ni želel nadaljnje vladavine
Antona Štihca, toda kritiki so opozarjali, da dajejo podporo s svojimi računi.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Čistilna naprava Gornja Radgona
Upravljavec bo domače podjetje
Po tehničnem pregledu začetek poskusnega obratovanja – Občani bodo v kratkem prejeli položnice za plačilo komunalnega prispevka
Eden izmed največjih investicijskih
projektov gornjeradgonske občine je
tik pred začetkom poskusnega obratovanja, saj bo četrtega junija tehnični pregled čistilne naprave. Ko bodo
uspešno opravili vsa preverjanja (štirikrat po vrsti morajo dobiti pozitivne izide preverjanja), bodo lahko zaprosili za uporabno dovoljenje. Zaradi
obveznosti do evropskih sofinancerjev upajo, da ga bodo dobili še do konca letošnjega leta.
Sicer pa je to le ena izmed nalog,
ki je pred gornjeradgonsko občinsko
upravo v prihodnjih mesecih. Da bodo
lahko dobili uporabno dovoljenje za
celoten projekt Odvajanje in čiščenje
odpadne vode v porečju reke Mure, je
treba pridobiti tehnična dovoljenja
za skupno 25 gradbenih dovoljenj.
Za zdaj je odločeno, da bo upravljavka čistilne naprave in kanalizacijskega sistema Komunala Gornja Radgona, ki bo poskrbela tudi za pošiljanje
položnic. Poleg plačila komunalnega
prispevka, ki ga bodo plačala gospodinjstva in drugi porabniki iz krajev
Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci,
Norički Vrh in Mele, bodo odslej vsak
mesec prejemali tudi položnice, na
katerih bodo stroški odvajanja vode,
višina okoljske takse in znesek omrežnine in bodo povezani s količino porabljene vode. To bo vsekakor dodatna finančna obremenitev občanov, še
bolj pa podjetij.
Občina si bo morala čim prej povrniti vsaj nekaj finančnih sredstev, saj
se v tem letu še vedno ukvarja z likvidnostnimi težavami, ki jih za zdaj
uspešno obvladuje. Celotna vrednost
projekta oziroma priznanih stroškov
je nekaj več kot 9,1 milijona evrov, a
še vedno čakajo, da bo država poravnala svoje obveznosti. Še vedno pa je
vprašljivih skoraj milijon evrov, kolikor so stala dodatna, a nujna dela.
Zaradi varčevanja so nekatere zadeve
umaknili iz prvotnih načrtov, a so se
kasneje med gradnjo pokazale za nujne. Gradnja dovozne ceste je bila tudi
med takimi dodatnimi deli. V kratkem
pa bodo morali poskrbeti še za zasaditev brežine pod Arcontom.
Meščane Gornje Radgone čaka v
prihodnjih mesecih še nekaj velikih
gradbišč, na primer polaganje cevi za
potrebe osnovnega transporta vode in
temeljita obnova Panonske ceste.
B. B. P.
Praznik Občine Cankova
Nekoč Dunaj,
danes Bruselj
Slavnostni govornik pisatelj Evald Flisar
Občina Cankova je minule dni praznovala svoj 11. občinski praznik. Ob
tej priložnosti so pripravili več dogodkov, med drugim likovno razstavo Likovne sekcije Ludvika Vrečiča, letni
kino, slavnostno sejo občinskega sveta in mašo v domači cerkvi.
Tridnevno dogajanje so minulo soboto sklenili s proslavo v cankovskem
vaško-gasilskem domu. Župan Občine Cankova Drago Vogrinčič je spregovoril o naložbah v občini, predvsem
o vodovodu in kanalizaciji. Kritiko pa
je namenil državni politiki in Evropski uniji (EU), za katero pravi, da ni in
ne bo nikoli raj na zemlji.
Slavnostni govornik na proslavi je
bil tokrat slovenski pisatelj, dramatik,
esejist, prevajalec in urednik Evald
Flisar, rojen v bližnjih Gerlincih, v
katerih je tudi preživel mladost. Čeprav je Flisar svetovljan, eden od najbolj prevajanih slovenskih književnikov ter prejemnik številnih domačih
in tujih književnih priznanj, je tokrat
na odru cankovskega vaškega doma
spregovoril kot človek, ki pride domov in sreča prijatelje. Kljub sproščenemu vzdušju pa ni mogel mimo političnih in družbenih dogajanj doma
in po svetu. Še posebej je bil kritičen, tako kot pred njim župan, do EU.
»Kljub boju za neodvisnost nismo več
neodvisna država. Tako kot je bila
nekoč naša prestolnica Dunaj, je zdaj
Bruselj ... Velike države, ki jih danes
vodijo egomani in lažnivci, so nas posrkale v svoj mrtvaški ples.« Glede dogajanja v Sloveniji pa pravi: »Ko sem
leta 1991 v Londonu hodil od enega
do drugega veleposlanika in jih prosil, da naj priznajo Slovenijo, se mi še
sanjalo ni, kakšna bo ta država postala čez 25 let.« Pri tem je bil zelo kritičen predvsem do državnega aparata
in birokratizacije države, ki je postala
popolnoma nečloveška. Ob tej priložnosti so zaslužnim občanom in orga-
Letošnji dobitniki zahvalnih listin Občine Cankove so družina Horvat iz Skakovec z razvojno usmerjeno kmetijo, Stanislav
Wolf iz Krašč za vsestransko angažiranost v lokalni skupnosti in civilni zaščiti, Aljoša Bagola s Cankove kot uspešen kreativni
direktor oglaševalske agencije Pristop, Zoran Car iz Domajinec, ki je bil lani edini novomašnik v murskosoboški škofiji, in
vaški skupnosti Domajinci in Gerlinci, prva za organizacijo nove maše omenjenega duhovnika, druga pa za organizacijo
prireditve Naj.. domačija v letih 2012 in 2014. fotografija ciril kosednar
nizacijam podelili zahvalne listine, v
kulturnem programu pa so nastopali otroci iz tamkajšnjega vrtca, učen-
ci OŠ Cankova in Mešani pevski zbor
Društva upokojencev Cankova. Po
proslavi je bilo v galeriji vaško-gasil-
skega doma odprtje razstave o Evaldu
Flisarju z druženjem in pogostitvijo.
C. K.
Občinski praznik v Veržeju
Vrtec že kliče po
mlajšem bratu
Gradnja vodovoda in ureditev naselja Veržej
S tradicionalnim Osterčevim večerom
– skladatelj Slavko Osterc se je rodil
pred natanko 120 leti – so proslavili
v Veržeju 16. občinski praznik. Zbrane v domu kulture v Veržeju je nagovoril župan Slavko Petovar, ki je spomnil na sedemnajstletno prehojeno
pot njihove občine. Posebej je omenil je tri glavne projekte, s katerimi se
ukvarjajo ves čas obstoja občine. Ti so
gradnja vodovodnega omrežja, ureditev osrednjega dela naselja Veržej in
aktivnosti, povezane z največjim zavodom – Osnovno šolo (OŠ) Veržej. V
letošnjem letu končujejo dva od teh
projektov. Novo vodovodno omrežje
so začeli graditi leta 2003. Prva nepovratna sredstva so dobili takrat v okviru projekta Sapard. Na drugi del investicije v Banovcih so morali počakati
do leta 2010, tretji del, ki se nanaša na
del Veržeja in celotne Bunčane, pa je
prišel na vrsto zdaj v sklopu gradnje
pomurskega vodovoda.
»Tudi ureditev osrednjega dela naselja Veržej je projekt, s katerim smo
se ukvarjali več kot desetletje in se z
gradnjo osrednjega parkirišča končuje
letos,« je povedal Petovar. Dotaknil se
je tudi problematike, povezane z OŠ
Veržej, katere soustanoviteljica je država, saj šolo obiskujejo tudi otroci s
Na začetku smo
potrebovali skoraj
deset let, da smo z
državo uspeli uskladiti
in podpisati Akt o
ustanovitvi OŠ Veržej.
čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
ki prebivajo v Vzgojnem domu Veržej
in prihajajo iz vse Slovenije. »Pri tem
projektu žal ne morem ugotoviti, da
smo ga uspešno končali, vsaj ne v investicijskem smislu. Na začetku smo
potrebovali skoraj deset let, da smo
z državo uspeli uskladiti in podpisati Akt o ustanovitvi OŠ Veržej. Ta naj
Plakete Občine Veržej za leto 2015 so prejeli Nada Bunderl Rus, Janez Ferenc, Turistično društvo Banovci in Vrtec Veržej.
fotografija miha šoštarič
bi nam dal možnosti za hitrejša nujna
vlaganja v šolo, vendar je bil v dosedanjem obdobju v glavnem cokla razvoja. Upam, da smo v zadnjem obdobju
našli skupni jezik z državo, da razmere v tem zavodu temeljito izboljšamo.
Za ta namen je občina že pridobila izvedbene projekte za energetsko sanacijo šole. V sklopu šole je tudi vrtec, ki
kar kliče po novem, mlajšem bratu,«
je dodal Petovar.
Na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej so člani občinskega sveta
potrdili štiri dobitnike plaket Občine
Veržej za letošnje leto. Prejeli so jih
nekdanja veržejska podžupanja Nada
Bunderl Rus, ki je veliko pripomogla k
ustanovitvi Občine Veržej in nato štiri mandate kot občinska svetnica pomagala pri razvoju nove občine, kulturno-umetniški delavec in nekdanji
tajnik Krajevne skupnosti Veržej Janez
Ferenc, Turistično društvo Banovci za
20 let delovanja in Vrtec Veržej, ki je
vrata odprl pred 50 leti.
Miha Šoštarič
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
3
Komunala in Mura 05
Zaradi spornega posojila padajo glave
Župan Aleksander Jevšek razrešil Jasmino Opec s funkcije podžupanje, ker ji po glasovanju o odgovornosti nadzornikov ne zaupa več
Svetniki niso podprli
predloga župana
»Glavni problem je, da tega denarja v Komunali ni,« je direktor javnega podjetja Tadej Ružič povedal o 187
tisoč evrih, kolikor je Komunali ostalo dolžno Športno društvo nogometna šola Mura 05, ki mu je Komunala
leta 2012 posodila 250 tisoč evrov, da
bi soboški nogometaši uspešno sklenili evropsko sezono. Zaradi tega bo
Komunala uveljavljala odškodninsko
odgovornost zoper nekdanjega direktorja Draga Šiftarja in nekdanjega župana Antona Štihca, vložila bo
tudi tožbo za vračilo zneska od športnega društva.
Kot smo že poročali, se je zapletlo
pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti zoper tedanje nadzornike Komunale Ernesta Ebenšpangerja, Marka Martinuzzija, Karla Žekša,
Karla Šoša in Rudolfa Horvata, za kar
bi potrebovali soglasje mestnega sveta, vendar so svetniki na zadnji seji
mestnega sveta odločanje o tem prestavili na naslednjo sejo, s tem pa bi
zamudili triletni zastaralni rok. Soboški župan Aleksander Jevšek je naslednji dan sklical dopisno sejo in od
svetnikov zahteval, da se odločijo o
omenjenem vprašanju. Tudi tokrat
neuspešno, saj je glasovnico oddalo samo trinajst svetnikov, s čimer ni
bil dosežen potreben kvorum. »Mogoče danes posamezniki slavijo, toda
mesto je doživelo poraz,« je ravnanje
svetnikov komentiral vodja mestne
uprave Srečko Đurov. Glasovnic niso
oddali svetniki SMC, SDS, NSi, SLS in
dva svetnika Modre liste, zaradi česar
je nastal vtis, da ščitijo strankarske
kolege, nekdanje nadzornike. Posledice take odločitve je že občutila svetnica SLS Jasmina Opec, ki jo je Jevšek razrešil s funkcije podžupanje. V
SLS pravijo, da je šlo za legitimno potezo svetnice, ki se je odločila po svoji vesti, razrešitev pa ima po njihovem mnenju širše politično ozadje.
V mestnem odboru stranke namreč
menijo, da so Socialni demokrati, katerim pripada Jevšek, zaskrbljeni zaradi naraščajoče priljubljenosti SLS
v Prekmurju.
Kaj je bilo ključno
za odobritev posojila
Vpleteni akterji so javnosti posredovali več informacij o tem, kdo je
po njihovem mnenju odgovoren za
odobritev posojila, končni odgovor
pa bo seveda dalo pristojno sodišče.
Znana so dejstva, da je bila 28. maja
2012 seja nadzornega odbora Komunale, na kateri so odločali o omenjenem posojilu. Iz zapisnika seje je razvidno, da je bil na njej tudi Štihec,
ki pa jo je po lastnih besedah predčasno zapustil zaradi službene poti
v Italijo. Na seji je bil sprejet sklep,
da se prekine in nadaljuje naslednji
dan, do takrat pa naj bi poslovodstvo
pripravilo analizo o vplivih danega
posojila, predlog o posojilnih pogojih in predstavilo način zavarovanja
terjatev.
Na tej točki se začnejo obtoževanja, saj nekateri vpleteni trdijo, da
so se nadzorniki odločili za odobritev posojila zaradi obljube župana,
da bo mestna občina kot edina družbenica v Komunali tej nakazala sredstva za pokrivanje izgube. Ta dan naj
bi župan dal ustno odredbo mestni
upravi, da opravi plačilo Komunali,
a Štihec pravi, da se tega ne spomni.
Iz izpiska plačilnega prometa je razvidno, da je občina tisti dan javnemu
podjetju nakazala 300 tisoč evrov kot
prvi obrok za pokritje več kot milijon
evrov visoke izgube. Nadzorni svet je
naslednji dan potrdil odobritev posojila. Isti dan je bila sklenjena tudi po-
sojilna pogodba. V mestni upravi se
sprašujejo, kako je mogoče, da je bilo
nakazilo občine Komunali opravljeno tri dni prej, preden so se svetniki
seznanili z izgubo tega podjetja. Enaintridesetega maja so svetniki odločali in sprejeli sklep o pokritju izgube Komunale, vendar po besedah
Đurova iz posnetka seje ni razvidno,
da bi bili seznanjeni z dejstvom, da je
del zneska že bil nakazan. Komunala
je zahtevek za pokritje izgube občini
poslala že aprila istega leta, svetniki
pa so bili po besedah Štihca seznanjeni z izgubo javnega podjetja, saj
so gradivo dobili pred sejo, podlaga
za izplačilo pa je po njegovem mnenju februarja omenjenega leta sprejet občinski proračun, ko so se, kot
pravi, svetniki strinjali z zneski, ki so
namenjeni za delovanje Komunale in
pokrivanje izgube.
Đurov: »Brez odredbe
posojila ne bi bilo«
»Ugotavljamo, da če ne bi bilo
ustne odredbe, javno podjetje Komunala v tistem trenutku zelo verjetno ne bi sklenilo spornega posojila,« pravi Đurov, ki dodaja, da je iz
notranje korespondence, ki je novi-
narjem niso predložili, razvidno, da
so se nadzorniki Komunale odobritvi
posojila upirali, vendar so ga na koncu odobrili pod pogojem, da se izvede nakazilo občine. Štihec pravi, da
gre za zavajanje in željo po diskreditaciji nekdanjega župana. Đurov poudarja, da so svetniki komaj tretjega
julija 2012 sprejeli letno poročilo Komunale za leto 2011. »Takrat se nesporno ugotovi, kakšen je znesek, ki
ga mestna občina mora pokriti. Torej ni dovolj zahtevek, ki je bil poslan
aprila, temveč ga je treba preučiti …
Šele takrat lahko skrbnik izvede določene postopke.« Navodilo o notranjih kontrolah in odgovornosti pri
izplačilih iz proračuna mestne občine določa vlogo skrbnika, ko prejme
zahtevek za izplačilo, postopek po
mnenju Đurova pa pri izplačilu Komunali ni bil upoštevan.
Kot rečeno, bo o zadevi odločalo
sodišče, nekdanji podžupan Jože Casar pa opozarja, da se danes zgodba
jemlje iz konteksta in predstavlja v
nepravi luči. »Svetniki smo pritiskali na nadzornike, in če smo kdaj delali dobro za lokalno skupnost, smo
v tem primeru, saj smo poslušali željo ulice.«
Timotej Milanov
DUTB zarezal v turizem
Zajezitev Save, ki je iz regije odnašala preveč
Med 41 hoteli, ki jih je prevzel DUTB, so tudi hoteli in objekti v Radencih, Moravskih Toplicah, Banovcih in Lendavi
Nadaljevanje s 1. strani
Skupne obveznosti Save do upnikov
znašajo 242,8 milijona evrov, od tega
odpade največ na DUTB, in sicer 86
milijonov evrov. Sava je tudi 44-odstotna lastnica Gorenjske banke. Se
bo s tem začel odmotavati pomemben
klopčič finančnih transakcij, izčrpavanja in uničevanja obetavnih podjetij v
turizmu in tudi v drugih panogah?
Minister Počivalšek vedel
Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo je priznalo, da je bil
minister Zdravko Počivalšek seznanjen z namero DUTB. Slovenski turizem ima potencial v nekaj letih
ustvariti tri milijarde evrov prilivov
s tujih trgov, če bi okrepili promocijo in prodajo na tujih trgih, je prepričan minister in priznava, da je eden
izmed nosilcev slovenskega turizma
res Sava Turizem, ki predstavlja njegov največji del, da pa je treba izboljšati poslovanje državnega premoženja in izkoristiti možnosti. Zaveda se,
da je ob tem potreben tudi nov investicijski ciklus. Počivalšek: »Ko bodo
podjetja v sestavi poslovala optimalno in bodo ustvarjala pozitiven rezultat, mora slediti še privatizacija.
Verjamem, da mora biti ta internacionalna, in to zaradi potrebe po novih
tujih gostih in zaradi stika z novimi
strokovnimi znanji. DUTB bo moral
za poslovno prestrukturiranje najeti
ustrezne kadre na domačem in tujih
trgih. Skratka, verjamem, da ima Sava
Turizem največji potencial v Sloveniji. In da mora postati tudi hrbtenica
slovenskega turizma, kot predvideva
tudi strategija upravljanja državnega
premoženja.«
DUTB obljublja
»DUTB je terjatve do Save Turizma
pretvoril v lastniški kapital. Unovčil
je svoje terjatve, ki so bile zavarovane z delnicami družbe Sava Turizem,
in tako v družbi dobil 99,05 odstotka
delnic. DUTB je ustanovil Družbo za
upravljanje premoženja (DUP1), katere vizija vključuje oblikovanje zdravega in dobro vodenega poslovanja,
podprtega z naložbami, ki bodo zagotavljale dobičkonosnost in rast tudi
onstran slovenskih mej. Pri tem se bo
DUTB osredotočal na področja: zagotavljanje odličnosti na področju upravljanja prihodkov in donosov znotraj
celotnega portfelja, optimizacija obratovalnih stroškov in ustvarjanje stroškovnih sinergij v portfelju, neposredne naložbe nazaj v sektor, še posebej
v dejavnosti in zaposlene, ki so neposredno povezani z ustvarjanjem
odlične uporabniške izkušnje gostov,
in – če bo to potrebno zaradi optimizacije vrednosti – tudi ločitev dejavnosti upravljanja hotelskih blagovnih
znamk od dejavnosti upravljanja nepremičnin,« so sporočili iz DUTB.
V Savi govorijo o plenjenju
Čeprav smo prosili za izjavo Igorja Magdiča, ki je zdaj najodgovornejši za poslovanje pomurskega dela turizma, ki spada v Sava Turizem, ta ni
mogel dati javne izjave. Namesto njegove smo prejeli izjavo iz Save: »Za-
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
seg delnic Save Turizem, d. d., je bil
izveden v nasprotju z zakonskimi določili. Plenjenje delnic je bilo izvedeno tudi v nasprotju z določbami
kreditnih pogodb in pogodb o zavarovanju, saj terjatev ni še niti dospela. Uporabili bomo vse pravne možnosti za zaščito premoženja in interesov
vseh delničarjev, upnikov in zaposlenih. Podrobnejših informacij o pravnih postopkih pred njihovim koncem
ne dajemo. Sava, d. d., si bo v okviru
zakonskih določil prizadevala za izpeljavo decembra 2014 začetega postopka preventivnega prestrukturiranja, ki
preprečuje ravno tveganje razprodaje
premoženja, omogoča največje mogoče plačilo terjatev ter daje okvir za izvedbo kakovostnega programa uresničevanja sinergijskih potencialov
na ravni upravljanja in razvoja slovenskih turističnih destinacij.«
Kaj pravi »oče« Panonskih
term Dušan Bencik
Tudi nekdanji direktor velikih Term
3000 in oče Panonskih term Dušan
Bencik je prepričan, da je potrebna
reorganizacija na osnovi novih izhodišč, vodilo, ki bi ga morali spremljati
v razvoju slovenskega turizma v prihodnje, pa je: »Vrnimo primorski turizem Primorcem, gorenjski turizem
Gorenjcem in pomurski turizem (Panonske terme) Pomurcem.« Bencik,
ki je prepričan, da je ukrep DUTB dobra novica in pravzaprav novica desetletja na turističnem oziroma gospodarskem področju, kar dobro pozna
delovanje škodljivih omrežij, ki ob-
vladujejo slovensko gospodarstvo in
bančništvo in ga izkoriščajo v lastne
namene: »V Savi, d. d., so v tranzicijskem obdobju zaradi manipulacij z
najrazličnejšimi finančnimi naložbami (Merkur, NFD) poniknila finančna
sredstva, pridobljena s prodajo celotnega gumarskega dela kot osnovne
dejavnosti družbe, poleg tega pa je
Sava, d. d., z najetimi krediti, katerih
večinski del ne bo nikoli odplačan, izvrtala dokaj veliko finančno luknjo
tudi v slovenskem bančnem sistemu. Del finančnih sredstev iz najetih
in nikoli vrnjenih kreditov je bil porabljen tudi za nakup turističnih središč predvsem na Bledu in v Pomurju. Družba Sava ima močan negativni
kapital, ki pomeni, da je višina kreditnih obveznosti dosti večja od vrednosti premoženja. Javnost ve, da bi bila
za Savo, d. d., in za državo zaradi nesposobnosti odplačevanja najetih kreditov in tradicionalno slabega vodenja
in upravljanja družbe po zaplembi turističnega dela premoženja za poplačilo kreditov koristna tudi zaplemba
– preknjižba delnic Gorenjske banke.
Po teh dogodkih je Sava zrela za stečaj, to pa bi se na podlagi podatkov, ki
jih izkazujejo bilance družbe v zadnjih
letih, moralo zgoditi že zdavnaj s tem,
da bo velik del neodplačanih najetih
kreditov prek sanacije bank morala
pokriti država.«
Sindikat ima dovolj
nepoštenih delodajalcev
Karmen Leban, generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turiz-
ma (SGiT) Slovenije, nam ni mogla
posredovati uradne izjave, osebno pa
je v veliki dilemi. To, kar je naredila DUBT, je nenavadno in res vredno
vse pozornosti javnosti, toda za zdaj
ne more še nihče z gotovostjo trditi,
kakšne bodo posledice. »Danes imajo
slovenski hoteli slovenske lastnike, ki
so se deset let trudili, da uničijo slovenski turizem. Lastnike, od katerih
nekateri nimajo pojma o tem, kako
se dela turizem, kako iz naravnih danosti potegniti čim več v dobro ljudi
in vse države. Lastnike, ki so delavce,
zaposlene v teh hotelih, popolnoma
degradirali, jim vzeli spodobno plačo
in jih postavili v vrsto mezdnih delavcev. Ljudje delajo ponoči in podnevi,
ob nedeljah in praznikih, z najmanj 50
urami presežka na mesec, brez odmorov in počitka, brez možnosti izkoristiti letni dopust v dveh tednih v času
od junija do septembra skupaj z otroki ... in še in še bi lahko naštevala. Člani so ogorčeni in zahtevajo spremembe. Prav vseeno jim je, kdo je lastnik.
Pomembno je le, da ne krade in ne
laže, da spoštuje svoje zaposlene, da
pošteno plača dobro delo in vse opravljene delovne ure, da ne sanira negativnega finančnega stanja hotela na
plečih ljudi, ki luknje oz. minusa niso
povzročili, da so zaposleni po pogodbah za nedoločen čas ... Pomembno je,
da za nakupi ne stoji špekulativen kapital oz. Slovenci ali tujci brez svežega
denarja, ki bi ga bili pripravljeni oziroma bi ga morali vlagati v razvoj turizma,« je povedala borka za pravice
zaposlenih Karmen Leban.
Bernarda B. Peček
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Gospodarska moč regije
Boljše je, popolnega zdravja pa še ni
Stečaji očistili gospodarsko ozračje – Razvoj prinašajo samo družbe, ki imajo visoko dodano vrednost na zaposlenega
Gospodarska moč regije se je lani občutno okrepila. Družbe so povečale
prihodek in neto dodano vrednost
ter zmanjšale izgubo (vir informacija Ajpesa). Končni poslovni rezultat je
20,9 milijona evrov neto čistega dobička (leta 2013 9,5 milijona evrov čiste izgube). Obrat, ki se je zgodil, je
pomemben kazalnik okrevanja pomurskega gospodarstva, ki pa je tudi
posledica začetih stečajnih postopkov
gospodarskih družb, ki so v letu 2013
še oddale poslovna poročila in prikazale visoko izgubo. O popolnem okrevanju bomo lahko govorili, ko bodo
boljši tudi kazalniki produktivnosti
(prihodki na zaposlenega, neto dodana vrednost in bruto plače) in ko
bo regija postala mikavna za kapitalska vlaganja. Zdaj je pokrajina z obilo
priložnosti za izkoriščanje naravnih
bogastev in veliko ponudbo poceni
delovne sile.
Deset naj po dobičku
K vzponu pomurskega gospodarstva
je bistveno prispevalo 1.336 gospodarskih družb (od skupaj 1.822, ki so oddale poslovno poročilo), ki so ustvarile čisti dobiček v višini 79,4 milijona
evrov. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom prej povečal za dobrih 36
odstotkov in je drugi najvišji čisti dobiček v zadnjih desetih letih. Najbolj
dobičkonosna je bila predelovalna industrija, v kateri je dobiček poskočil
za 70 odstotkov. Deseterica najboljših
gospodarskih družb po višini ustvarjenega dobička pa je: RC Maspos,
Carthago, GMT, Elrad international,
SGP Pomgrad, Radenska, Mol, Tondach, Arcont in Saubermacher Slovenija.
Nafta poglablja rdeče
Neuspešno je lani poslovalo 585 gospodarskih družb (32 odstotkov), ki so
izkazale čisto izgubo v višini 58,4 milijona evrov, 101 družba pa ni ustvarila dobička niti izgube. Med največjimi izgubarji so še vedno podjetja s
sedežem v lendavski občini, na katero
tako odpade čista izguba v višini 9,8
milijona evrov (glavnina odpade na
Nafto Lendava), in v Občini Puconci s
čisto izgubo 4,7 milijona evrov (glavnina odpade na Seaway Yachts).
Še vedno zaostajanje
Pomurska regija je po 153 tisoč evri
prihodka na zaposlenega zdaj na petem mestu med dvanajstimi regijami
Gospodarske družbe po neto dodani vrednosti
na zaposlenega v Pomurju leta 2014
Do 20 tisoč evrov Število družb
Neto čisti dobiček/izguba
Dodana vrednost na zaposlenega (EUR)
464
–34.477.941
11.305
Stroški dela v dodani vrednosti (%) Povprečno. št. zaposlenih po del. urah
150
2.792 (19 %)
Od 20 do 30 tisoč evrov Število družb
Neto čisti dobiček/izguba
Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 331
12.730.609
25.473
Stroški dela v dodani vrednosti (%)
Povprečno. št. zaposlenih po del. urah
75,6
5.150 (35 %)
Od 30 do 40 tisoč evrov
Minimalna plača v Pomurju
Število družb
Marca 2015 so izplačali minimalno plačo v višini 790,73 evra pri
156 pravnih osebah zasebnega
sektorja v Pomurju (v Sloveniji
pri 3.687), torej pri 14 odstotkih
vseh. Lani istega meseca je izplačalo minimalno plačo v Pomurju
293 zasebnih družb (27,28 odstotka). Minimalno plačo je tako marca letos prejelo v Pomurju 971 zaposlenih (v Sloveniji 29.122), lani
marca pa kar 2.127 zaposlenih (v
Sloveniji 42.785).
Neto čisti dobiček/izguba
v Sloveniji (najvišji prihodek na zaposlenega ima Spodnjeposavska regija,
294 tisoč evrov), to pa je še vedno dobrih 16 odstotkov manj od slovenskega
Dodana vrednost na zaposlenega (EUR)
172
5.238.083
34.587
brih 52 tisoč evrov), za republiškim
povprečjem pa zaostaja za dobro petino. Prvič po več letih se je regija odlepila od dna tudi po višini izplačane
bruto plače na zaposlenega v gospodarstvu, ki je lani znašala 1.302 evra, to
je še vedno skoraj 13 odstotkov manj
od republiškega povprečja. Za njo je
za malenkost le še notranjsko-kraška regija. V predelovalni dejavnosti,
kjer je zaposlenih dobrih 44 odstotkov vseh delavcev v pomurskem gospodarstvu, je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 1.316 evrov.
Ob zaostanku regije po temeljnih
kazalnikih produktivnosti so pod
slovenskim povprečjem tudi kazalniki financiranja pomurskih družb.
Razmerje med kapitalom in dolgovi
podjetij se je res nekoliko izboljšalo,
vendar kapital kot najkakovostnejši
vir financiranja še vedno predstavlja
samo 40 odstotkov virov financiranja.
Konec leta 2014 so imele gospodarske
Povprečno. št. zaposlenih po del. urah
3.076 ( 17 % )
Deset naj po dobičku:
RC Maspos, Carthago,
GMT, Elrad internatio­
nal, SGP Pomgrad,
Radenska, Mol, Ton­
dach, Arcont in Sauber­
macher Slovenija.
povprečja. Tudi neto dodana vrednost
na zaposlenega se je v primerjavi s
predhodnim letom povečala za osem
odstotkov in znaša dobrih 32 tisoč,
vendar je pomurska regija po tem kazalniku še vedno na zadnjem mestu
(najvišjo dodano vrednost na zaposlenega ima jugovzhodna Slovenija, do-
družbe v regiji na vsakih 100 evrov kapitala 139 evrov dolga (deset manj kot
konec leta 2013).
Majda Horvat
Stroški dela v dodani vrednosti (%)
Povprečno št. zaposlenih po del. urah
67,9
3.470 ( 24 % )
Več kot 40 tisoč evrov
Število družb
Neto čisti dobiček/izguba
Dodana vrednost na zaposlenega (EUR)
232
43.401.350
58.300
Stroški dela v dodani vrednosti (%)
44,9
Roto začne v prihodnjih dneh proizvodnjo v Puconcih
Hala je proizvodnji pisana na kožo
Prodaja lastnih izdelkov se je povečala kar za 18 odstotkov – Selitev iz Kozine, Vrhnike in Lendave
Vodstvo Skupine Roto je na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri so
sodelovali Štefan Pavlinjek, Matjaž Pavlinjek, Nuša Pavlinjek Slavinec, Darja
Mihalič, Ernest Nemec in dr. Aleksander Jevšek, napovedalo selitev dela proizvodnje iz najetih prostorov v Kozini,
na Vrhniki in v Lendavi v novo halo
Seaway Yachta v stečaju v Puconcih. Z
delom proizvodnje naj bi začeli sredi
junija, te dni pa na novi lokaciji že nameščajo stroje, med katerimi bo nekaj
izjemno naprednih in redkih. Mesečna
najemnina za halo, veliko 6800 kvadratnih metrov, je osem tisoč evrov, Pavlinjekovi pa upajo na možnost odkupa.
V njej bodo med drugim izdelovali tudi
plovila, saj so v evropskem vrhu po izdelovanju kajakov, kanujev (izdelujejo
jih že od leta 1996), katamaranov in jadrnic. Del hale bo namenjen tudi montaži in skladiščenju tam proizvedenih
izdelkov. Lani so skupno v petih podjetjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji
in Makedoniji s 314 zaposlenimi ustvarili 38 milijonov evrov prometa in milijon evrov dobička. Prodaja lastnih izdelkov (ki so jih skonstruirali in izdelali
Rotovi razvojniki) se je povečala kar za
18 odstotkov.
Matjaž Pavlinjek, tehnični direktor
Skupine Roto, je predstavil nove tehnologije: »Najbolj smo ponosni na 3D-tiskalnik za izdelavo peščenih olj, v katere se vliva aluminij (lahko tudi bron ali
druge kovine), ker ta peščeni kalup vzdrži temperaturo do 1800 stopinj Celzija.
Ta orodja uporabljamo za izdelavo praktičnih izdelkov iz plastičnih mas. Prednost te tehnologije je, da v primerjavi s
klasično izdelavo orodja, ki ima sedem
korakov, preskočimo kar nekaj korakov.
Tako smo zmanjšali čas razvoja izdelka
s 13 na sedem tednov, izboljšala se je tudi
natančnost, možnost oblike pa je neomejena. Avtomatizirali smo proces izdelave orodja na 65 odstotkov in iz več
blokov lahko izdelamo zelo velik model.
Ta tehnologija je sorazmerno nova, tako
velikega peščenega tiskalnika pa ni na
500-kilometrski razdalji. Namenjen je
za majhne serije in prototipne izdelke,
ki jih izdelamo s pomočjo 3D-tiskalnika
zdaj v enem tednu predvsem za potrebe
letalske in avtomobilske industrije. Pride zelo prav pri izdelavi rezervnih delov
za starodobnike, pa tudi za vlivanje umetniških del ali pokalov. Druga tehnologija
je laserski razrez kovinskih plošč in plošč
iz umetnih materialov. V Pomurju je takih laserjev malo, če so, pa jih podjetniki
uporabljajo za lastne potrebe. Naš stroj
lahko reže materiale, debele od 15 do 20
milimetrov. Za zdaj ga bomo uporabljali
za svoje potrebe, kmalu pa bomo ponujali storitve rezanja tudi na trgu.«
V Puconcih uvajajo še eno novo inovativno tehnologijo »filamentwinding«
– novost, s katero želijo povečati trdnost
izdelkov z nanosom več slojev kompozitnih materialov, ki bodo v kombinaciji s
polietilenskim jedrom omogočali izdelavo prostostoječih rezervoarjev. S tem
dobijo nove pozitivne karakteristike rezervoarjev, ki bolje prenašajo ekstremne
temperature in transport. »Tehnologije
v tako velikih dimenzijah, tri metre krat
osem metrov, kakršna bo v Puconcih, ni
na trgu. Obstajajo le manjši stroji in tu
vidimo našo veliko priložnost, saj gre
za perspektivno dejavnost,« je poudaril
Matjaž Pavlinjek. Tehnologija kompozi-
tov pa bo potrebna tudi pri izdelovanju
plovil, saj bodo z njo povečali njihovo
trajnost in zmanjšali maso (uporabo
kompozitnih materialov je načrtoval
tudi Seaway Yacht Puconci). Načrtujejo
povečanje proizvodnje kajakov in kanujev, ki je v Rotu že zdaj eden od osnovnih stebrov poslovanja. Hala v Puconcih je bila prav zgrajena za takšno vrsto
proizvodnje, torej za izdelavo s kompozitnimi materiali in montažo velikih izdelkov, in jim zelo ustreza. V obdobju
2015–2020 so načrtovali takšno gradnjo,
zato so zadovoljni, da ne bodo izgubljali enega leta za gradnjo, ker jim je puconska hala pisana na kožo. Sedanjim
uspešnim razvojnikom se bo pridružilo še nekaj novih izobraženih kadrov in
drugih delavcev.
»Vse te rešitve, ki smo jih pred leti le
gledali na mednarodnih sejmih kot sanje, so postale resničnost,« je povedal
Matjaž Pavlinjek. Z začetkom proizvodnje v novi hali bodo še bolj lahko sledili vse večjemu povpraševanju na tujem
trgu, saj se prav v Afriki in Aziji povečuje
povpraševanje po rezervoarjih za pitno
vodo, v Evropi pa so vodilni proizvajalec
malih čistilnih naprav – z novo tehnologijo bodo lahko izdelovali komunalne čistilne naprave za strnjena naselja
in poslovne objekte. Njihova prednost
je tudi, da ponujajo celovito rešitev na
terenu in tudi možnost ponovne uporabe prečiščene vode za sanitarne namene. »Tako nam je bilo v zadnjih mesecih
zaupanih nekaj pomembnih projektov,
kot je vgradnja čistilnih naprav v nuklearnih elektrarnah v Aleksandriji v
Egiptu, v rudniku v Makedoniji, hotelih Radisson v Maliju v Afriki, dobava
lovilnikov olj v Izraelu, zdaj pa se pogajamo z enim izmed največjih evropskih
proizvajalcev čokoladnih izdelkov itd.«
je povedala vodja prodaje Darja Mihalič. Zabojniki in palete za notranjo logistiko, novi rezervoarji za pitno vodo in
transport tekočin jim omogočajo vstop
na nove trge.
Dr. Aleksander Jevšek in Ernest Nemec sta sedela na tiskovni konferenci
vsak na eni strani omizja in soboški župan je omenil, da je to simbolični prikaz
njunega skupnega podpiranja prizadevanj Skupine Roto: »Z zmanjšanjem birokratskih postopkov in večjo fleksibilnostjo pri pridobivanju zemljišč ter še
z marsikaterim protibirokratskim ukrepom, ki prinaša časovni in denarni prihranek, lahko lokalna skupnost pomaga podjetjem. Takšna podjetja, kot je
Roto, prinašajo nova delovna mesta in
pomenijo razvojni preboj regije, zato se
veselim nadaljnjega sodelovanja.« Ernest Nemec pa je povedal, da so v Občini Puconci z vselitvijo Rota v prazno
halo rešeni velikih skrbi. S tem so dobili osnovo za nadaljnji razvoj v obrtni
coni. Na vprašanje, kako bodo poskrbeli za boljšo prometno infrastrukturo
in večjo pretočnost cestnega tovornega
prometa (v Puconcih je že nekaj velikih
podjetij, ki so vezana na ceste, Cerop,
Kema in Roto), pa je odgovoril, da o tem
že razmišljajo in da je ena od dolgoročnih rešitev za obvarovanje kraja pred
velikim prometom tudi gradnja nadvoza nad železniško progo in neposredna
priključitev na državno cesto, prav gotovo pa je več kot nujna gradnja vzhodne soboške obvoznice.
Bernarda B. Peček
Na Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje,
OS Murska Sobota,
je trenutno razpisanih več
kot 80 prostih delovnih mest.
Največ prostih delovnih mest
je razpisanih za šivilje.
Najbolj iskani poklici v tem tednu so:
šiviljci - 30, zidarji - 8, natakarji - 7,
vozniki težkih tovornjakov - 7,
betonerji ipd. - 5,
elektroinštalaterji - 4, mizarji - 3,
zavarovalni zastopniki - 3.
Iščejo se še:
kuharji - 2, pleskarji - 2,
pripravljavec hitre hrane - 1,
upravljavec premičnih
kmetijskih in gozdarskih strojev - 1,
ekonomist - 1, prodajalec - 1,
vzdrževalec in upravljavec stavb - 1,
prevajalec - 1,
delavec za preprosta dela - 1,
monter in serviser vodovodnih,
plinskih inštalacij - 1,
upravljalec stroja za zemeljska
dela - 1, oskrbnik živali - 1,
pismonoša - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ
z zahtevanimi pogoji za zaposlitev, lahko
najdete na uradih za delo, v CIPS ter na internetni strani www.ess.gov.si.
BOLJŠA STRAN SPLETA
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
5
Vodovod sistema B
Pipe z vodo se odpirajo
Javno podjetje pripravlja delitev lastništva in elaborat o ceni pitne vode
Predvideni deleži lastništva transportnih vodov z infrastrukturo na
osnovi porabe vode, ki so jih določili v podjetju Vodovod sistema B.
Pri sistemu B pomurskega vodovoda
(Goričko) se je najbolj zapletalo pred
začetkom gradnje. Zaradi težav pri
pripravi dokumentacije, ko so državni uradniki nenehno spreminjali pogoje za pridobitev, so jo le pridobili in
pravočasno izbrali tudi izvajalce del
pri vseh treh podsklopih.
Gradnja sistema je potekala po časovnih načrtih in zdaj je v sklepni fazi.
Končana so vsa dela na omrežju, končujejo pa se tudi dela na vodohranih
in črpališčih. Med gradnjo ni bilo nobenih zapletov pri finančnih obveznostih države. Plačil ni zadržala niti
revizija o domnevnih nepravilnostih.
Občine investitorice oziroma usklajevalka projekta Občina Grad je v svojih ugovorih dokazala, da ni šlo za nobene nepravilnosti in tudi finančnega
okoriščanja pri izvajalcih ni bilo. Tako
ima država do sistema B le še en dolg,
ki bo poravnan, ko bodo dela končana. Zdaj že potekajo tehnični prevzemi posameznih delov sistema in
postopno vključevanje posameznih
delov sistema v omrežje. Ta del posla
že opravlja javno podjetje Vodovod
sistema B, ki so ga občine ustanovile
pred začetkom gradnje in aktivirale v
drugi polovici lanskega leta. Podjetje
pripravlja strokovne podlage za delovanje sistema v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Tako je treba
urediti lastništvo oziroma določiti lastniška razmerja občin v omrežju in v
pripadajoči infrastrukturi sistema. Javna infrastruktura je last občin. Znotraj
sistema je že jasno lastništvo primarnih in sekundarnih vodov s pripadajočo infrastrukturo, saj ti potekajo znotraj mej posameznih občin. Lastništvo
transportnih vodov in vodnega zajetja
oziroma glavnega črpališča pa se bo
razdelilo med občine. Kot izhodišče
za lastniške deleže na tem delu infrastrukture sta bila aktualna dva modela
Občina
Predvidena poraba za leto 2056 (l/s)
Delež lastništva
%
BELTINCI
32,4
9,369577791
CANKOVA
9,9
2,862926547
GORNJI PETROVCI
10,5
3,036437247
GRAD
10,3
2,978600347
4,4
1,272411799
HODOŠ/HODOS
KUZMA
MORAVSKE TOPLICE
MURSKA SOBOTA
7,1
2,053209948
51,3
14,83516484
146,5
42,36552921
PUCONCI
30,7
8,877964141
ROGAŠOVCI
15,4
4,453441296
8,5
2,458068248
TIŠINA
18,8
5,436668595
Skupaj
345,8
100
ŠALOVCI
– število prebivalcev ali količina porabljene vode. Zdaj je prevladala odločitev, da se lastniški deleži določijo na
podlagi porabljene vode na letni ravni. Na prvi pogled je izračun predvidene porabe vode nekoliko futurističen, saj je narejen za leto 2056. Razlog
je preprost, leta 2056 se izteče amortizacijska doba za omrežje, določena v
uredbi. Po tem izračunu bodo prebivalci in industrija v sistemu B pomurskega vodovoda porabili približno 345
litrov vode na sekundo. Lastniški deleži v transportnih vodih in glavnem
črpališču ter občinska mreža primarnih in sekundarnih vodov bodo osnova
za izračun omrežnine. Ta bo na koncu
morala pokriti vrednost celotne naložbe (okrog 50 milijonov evrov) v naslednjih 50 letih, poraba vode na priključek pa bo podlaga za izračun vodarine.
Po koncu projekta gradnje druge faze,
predvidene v tej evropski finančni per-
spektivi, bodo potrebni novi izračuni.
Ti verjetno ne bodo spremenili lastniških razmerij, saj so v drugi fazi predvidene obnove omrežij in gradnja novih v občinah, ki v tej fazi niso zgradile
celotnega lokalnega omrežja, ena takih je rogašovska.
V celotni zgodbi je treba ločiti lastniški delež pri transportnem vodu
od lokalnih primarnih in sekundarnih
vodov v občini. Tu imajo prednost gosteje poseljene občine s strnjenimi naselji, ki imajo zaradi tega krajša omrežja. Bistveno težje bo za goričke občine,
kjer so naselja raztresena. Te dobijo v
last veliko lokalnih omrežij, za katere
bodo morale zaračunavati omrežnino.
Dolžina cevovodov bo vplivala na višino omrežnine in tudi na ceno vode, saj
pomeni posredno daljši vodovod več
vzdrževalnih stroškov, ki se obračunavajo pri vodarini.
J. Votek
Zaupanje v vsako kapljico vode.
>>Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A<<
Skrb za kakovostno pitno vodo se obrestuje
Kobilje je od leta 2003 na območju Krajinskega parka Goričko, ponosno je na veliko
naravnih in kulturnih zanimivosti. Poleg tega pa so v zadnjih
letih uspeli v kraju urediti in
zgraditi veliko stvari. Zgradili
so Center za izvajanje kulturne
dejavnosti, sanirali večino občinskih cest, obnovili gasilski
dom, asfaltirali vinogradniške
poti. Urejeno imajo tudi kanalizacijsko omrežje in čistilno
napravo. Zdaj pa se lahko ponašajo tudi s skorajšnjim zaključkom projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«,
v okviru katerega sodeluje tudi
Kobilje. Prebivalci in prebivalke naselij Kobilja bodo namreč
dobili kakovostno in celovito
oskrbo s pitno vodo.
V občini Kobilje so v okviru projekta zgradili transportna cevovoda
VKO-1 in VKO-3. Pomembna pridobitev je vsekakor na novo zgrajen dvocelični zemeljski vodohran,
ki stoji na hribu Svetega Martina.
Njegova kapaciteta je 100 m3, velikost pa 10,5 m x 5,5 m. Na hribu
Svetega Martina sta v okviru projekta urejena tudi nova hidrantna
zavarujte svoje k artice in
osebne predmete
za samo 7,33 eur na leto.
Več na www.nkbm.si/zavarovanje-karticosebnih-predmetov.
Zavarovanja niso bančne storitve. Nova KBM nastopa kot
posrednik pri trženju, zavarovatelj pa je Zavarovalnica Maribor.
Električni vod proti Mačkovcem
Delo za 40 delavcev
Za dela projektnega značaja zaposlitev za pet mesecev in 24 dni za tesarje, zidarje in pomožne delavce
Pred kratkim je Elektro Maribor objavil razpis za 40 novih delovnih mest in
ga pospremil z oznako, da gre za »dobro
novico«. Res je lepo, če podjetja v času
velike brezposelnosti iščejo delavce, čeprav vemo, da so tesarji in zidarji zelo
iskani in jih na pomurskem trgu dela že
nekaj časa primanjkuje. V štirih dneh so
želeli najti 18 tesarjev,16 zidarjev in osem
pomožnih delavcev – poleg vseh drugih
zahtev morajo obvladati delo na višini,
razlikovati barve in biti psihofizično pripravljeni in sposobni za delo v skupini.
Kljub temu ima vsa zadeva malce
slab priokus – te »dragocene in iskane«
kadre ne iščejo zato, ker bi jih radi zaposlili za nedoločen čas, ampak samo
za obdobje petih mesecev in 24 dni s
poskusno dobo treh mesecev.
Karin Zagomilšek - Cizelj iz Elektra
Maribor je na naše poizvedovanje odgovorila: »Tovrstne razpise objavljamo
v družbi Elektro Maribor za dela, ki so
projektnega značaja. Gre za izvedbo nekaterih načrtovanih del iz našega investicijskega programa, namenjenih za
kakovostno oskrbo naših odjemalcev
z električno energijo. Prednost so imeli
delavci, ki imajo ustrezne izkušnje. Zaposlujemo na delovnih mestih tesar, zidar in pomožni delavec. Opravljali bodo
zemeljska, betonerska in terenska dela
pri izvedbi daljnovoda in kablovoda
Murska Sobota–Mačkovci. Prejeli smo
58 vlog za delovno mesto pomožni delavec, šest za delovno mesto zidar in štiri za delovno mesto tesar.«
Gre torej za daljnovod in kablovod,
ki ga načrtujejo že skoraj od leta 2000
in ga zaradi elektrifikacije mednarodne
železniške proge morajo končati v čim
krajšem času. Gre za 3,2 kilometra dolgo povezavo skozi vasi Vaneča, Moščan-
ci in Dankovci, zaradi katere je civilna
iniciativa, ki jo je podpirala tudi Občina
Puconci, podala veliko pripomb in predlagala kablirano izvedbo daljnovoda,
vendar je pri načrtovanju niso upoštevali. Spor se je zavlekel tako daleč, da
so po pravni poti izplačali dogovorjeno ceno desetim lastnikom zemljišč, ki
Po pravni poti izplačali deset lastnikov
zemljišč, ki niso želeli
podpisati soglasja
za služnostno pravico
(300 jih je soglasje
podpisalo že prej).
niso želeli podpisati soglasja za služnostno pravico (300 jih je soglasje podpisalo že prej). Še vedno pa je odprto
vprašanje, kako bo gradnja daljnovoda
vplivala na delovanje Klinike Čarda.
Izvedba daljnovoda 2 x 110 kV Murska
Sobota–Mačkovci v vrednosti šest milijonov evrov je nacionalni projekt, so
poudarili odgovorni na zadnji novinarski konferenci v Murski Soboti. Težko
pa verjamemo, da je gradnja tako zelo
nujna zaradi oskrbe z električno energijo 12 tisoč prebivalcev in zaradi nadaljnjega razvoja industrije in celotnega gospodarstva. Zelena luč je prižgana zaradi
železniške proge in možnosti večjega in
hitrejšega tovornega prometa. Upajmo
pa, da tudi obljubljenega potniškega.
Bernarda B. Peček
Stečaj Komunale Lendava
Lastništvo za smeti
Stečajni postopek gre proti koncu, Papir servis
bo najverjetneje zase pobral še zadnje ostanke
Da bi prebivalci imeli dostop do kakovostne pitne vode, je osrednji cilj projekta.
mreža in sistem za požarno vodo,
z obema je tako poskrbljeno za
celovito požarno varnost. Tako
se skrb za kakovostno pitno
vodo obrestuje na več področjih.
Zasledovanje ciljev
regionalne politike
Projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja«, ki se v letošnjem letu zaključuje, je razdeljen na tri sisteme:
A, B in C. Občina Kobilje je vključena v Sistem A, kamor spadajo
še občine Črenšovci, Dobrovnik,
Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Celoten projekt bo z
osrednjim ciljem izboljšave vodovodnega sistema prispeval k ciljem
regionalne politike, to pa pomeni
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Pred
začetkom projekta so bili namreč na območju sodelučih občin
v uporabi vodni viri, ki so bili
neustrezne kakovosti zaradi povišanih nitratov in pesticidov ter
mikrobiološke neskladnosti. Cevovodi so imeli neustrezne tlake
in premajhne dimenzije, prenizke pretoke vode. Pogosto je prihajalo tudi do okvar in prelomov,
posledično do prekinitev oskrbe
z vodo. Na območju so bile tudi
nezadostne kapacitete vodohranov, zaradi česar je prihajalo v
konični porabi do motenj oskrbe
s pitno vodo. Vse te težave bodo s
tem projektom odpravljene.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja
– področje voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo.
www.pomurskivodovod-sistemA.si
Komunalo Lendava, ki je v stečaju od
aprila 2013, je z izčrpavanjem potopil
večinski lastnik, zdaj, ko gre stečajni
postopek proti koncu, pa bo s pogorišča pobral zase še zadnje ostanke.
Več kot 57-odstotni lastnik lendavskega podjetja je bila družba Papir
servis, Komunala Lendava pa je bila
15-odstotna lastnica matere, ta zadnji
lastniški delež pa je bil v njenih poslovnih knjigah voden kot kratkoročna finančna naložba. Papir servis je svojo
hčerinsko družbo bremenil tudi z izstavljanjem računov in zato v stečajnem
postopku Komunale postal njen največji posamični upnik s priznano terjatvijo v skupnem znesku skoraj 640 tisoč
evrov. Senca dvoma glede upravičenosti ni izginila. Zakaj je zdaj to sploh še
pomembno? Zato, ker se bo v stečajnem
postopku najverjetneje zgodila še tista
zadnja lastniška premetanka.
Stečajni upravitelj Boštjan Pavec je
v svojih poročilih večkrat navajal, da
15-odstotnega lastniškega deleža Komunale Lendava v družbi Papir servis
ni mogoče unovčiti. Na pozive za dajanje ponudb za nakup res ni bilo odziva,
vendar tudi pretirane vneme za uspešno prodajo omenjene finančne naložbe v stečajnem postopku, katere tržna
vrednost naj bi bila milijon in sto tisoč
evrov, ni bilo opaziti. Tako je pred kratkim murskosoboško sodišče objavilo
poziv upnikom, da se oglasijo tisti, ki
jih zanima prevzem tega premoženja, ki
se ga ne da obrniti v denar. In koga bi
to lahko zanimalo? Seveda Papir servis.
Prevzem lastnega deleža v zameno za
terjatve bi bil za Papir servis pomemben s kapitalskega vidika. Kot vemo, se
že nekaj časa pripravlja na postavitev
sortirnice nenevarnih odpadkov v industrijski coni v Vevčah v Ljubljani na območju tiskarne Set, kjer naj bi obdelali
50 ton odpadkov na leto. Skratka, Papir
servis je podjetje, ki je lani ustvarilo 23,5
milijona evrov prihodkov in občutno izboljšalo poslovanje ter očitno zajahalo
novega konja. Petnajstodstotni lastniški
delež v njem zato nikakor ni za smeti.
Majda Horvat
6
družba
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Hrastje - Mota
Konvencija županov in Pomurje
Ostajajo pri svoji vodi
Šest občin se je zavezalo
za zmanjševanje emisij
Ne bodo se priključili na javno vodovodno omrežje
Z gradnjo transportnega voda skozi vas
Hrastje - Mota se je tamkajšnjim prebivalcem ponudila priložnost, da opustijo več kot štiri desetletja staro vaško
vodovodno omrežje, ki so ga sami gradili, in se priključijo na javno omrežje.
Po aprilskem prvem zboru krajanov so
premlevali slabosti in prednosti, ki jih
prinaša priklop na javno omrežje, na
tokratnem pa so odločno rekli ne. Čeprav bodo v prihodnjih dneh iskali večino med solastniki vaškega vodovoda,
so v vasi Hrastje - Mota odločeni, da
se ne bodo priključili na javno vodovodno omrežje. Od 84 solastnikov vaškega vodovodnega omrežja jih je bilo
na tokratnem zboru krajanov 41, sprejeli pa so sklep, da morajo za ohranitev
vaškega vodovoda pridobiti saj 43 podpisov (vsaj 51 odstotkov) solastnikov.
Aprila je radenski župan Janez Rihtarič prebivalcem vasi Hrastje - Mota dejal, da je občina dolžna zagotoviti občanom zdravo pitno vodo. Obenem je
poudaril: »Ne silimo vas, da se morate priključiti na novo omrežje. Ponujamo vam možnost, odločitev pa bo
vaša. Moramo vas opozoriti, da ste odgovorni za to, če se ne boste priključili
na novi sistem. Pitno vodo je namreč
treba kontrolirati. Nekdo bo moral odgovarjati za nepravilnosti.« Vaščanom
so šli nasproti tudi občinski svetniki, ki
so sprejeli odločitev, da bodo v primeru
opustitve njihovega vodovoda in pri-
ključitve na javno vodovodno omrežje oproščeni plačila komunalnega prispevka. Vendar jih s tem niso prepričali.
Nižja cena vode in dejstvo, da bodo še
naprej sami odločali o svoji oskrbi s pitno vodo, sta bila glavna argumenta, da
se ne priključijo na javno vodovodno
omrežje. Vaščani Hrastja - Mote zdaj
plačujejo za kubični meter vode 0,35
evra, če bi se priključili na javno vodovodno omrežje, pa bi za kubični meter
porabljene vode plačevali nekaj več kot
0,5 evra. Poleg tega bi morali plačati še
štiri evre mesečno za omrežnino, na
vse skupaj pa še 9,5 odstotka davka na
dodano vrednost. Napoveduje se, da bo
cena pitne vode v javnem vodovodnem
omrežju po koncu gradnje pomurskega
vodovoda še narasla.
Za dokončno potrditev, da ostanejo
pri pitni vodi iz svojega zajetja, bodo
v prihodnje povprašali vse solastnike omrežja, na tokratnem zboru krajanov pa so še sprejeli sklep, da bodo
zaradi zahtev nove zakonodaje na tem
področju morali določiti nove smernice in pravila uporabe pitne vode iz lastnega zajetja. Na zastarelem omrežju
bodo namreč nujna investicijska dela,
dokončno morajo rešiti lastništvo zemljišča, kjer je vodno zajetje, poiskati pa bodo morali tudi osebo, ki bo po
smernicah zakonodaje prevzela odgovornost za zdravo pitno vodo.
Miha Šoštarič
Na Razkrižju 130-letnica šolstva
Niti enega evra
z ministrstva
Vlado Žabot: Tukajšnje prebivalstvo se je ves čas
zavedalo pomena izobraževanja in kulture
»Pomenljivo je, da letošnji praznovanji sovpadata s prenovo šolske zgradbe in gradnje prizidka vrtca. Vsi na šoli
smo veseli drugačnega vetra, ki je zavel okrog šole. Veter veselja, radosti in
pričakovanja. Čutimo, da prinaša nove
priložnosti, da postanemo še boljši in
uspešnejši, da bo vsak učenec naše
šole s ponosom rekel, lepo je biti učenec Osnovne šole Razkrižje. Osnovna
šola je zibelka in ohranjevalka kulture
v kraju, zato hočemo s praznovanjem
okolju, v katerem delujemo, nekaj dati.
Mi lahko damo to, kar znamo: petje,
ples, dobro voljo, razigranost,« je dejala na slovesnosti, na kateri so praznovali 130-letnico šolstva in 35. obletnico
selitve v novo šolsko zgradbo, ravnateljica OŠ Razkrižje Anica Šimonka.
Obiskovalci so spremljali na slovesnosti v razkriškem domu kulture bogat kulturni program, kot slavnostni
govornik pa je nagovoril zbrane pisatelj in rojak Vlado Žabot. »Pogled v
zgodovino nas opomni na dejstvo, da
so večino tega časa razkriško območje
obvladovali tujci, in na dejstvo, da je v
tem času na tem koščku sveta obstajalo in propadlo več držav, še več režimov, politik. Minile so tri vojne ter
mnogo takšnih in drugačnih interesov,
zablod in nazadnjaštva. Vse te države,
ti režimi in razni interesi so to šolo poskušali izrabljati za svoje politične, raznarodovalne in interesne namene.
Vendar vsemu temu navkljub lahko
ugotovimo, da se je tukajšnje prebivalstvo ves čas zavedalo predvsem izobraževalnega in kulturnega pomena,
ki ga je ta šola v teh krajih imela, in da
se tega pomena zavedamo tudi danes,«
je med drugim dejal Žabot.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je obiskovalo razkriško osnovno
šolo okoli 250 otrok, danes jo obisku-
je manj kot sto. »Ko sta se dve sosednji državi, Slovenija in Hrvaška, leta
1991 osamosvojili, je Razkrižje izgubilo za cel razred otrok. Predvsem iz hrvaških krajev Jalšovec in Banfi, od koder so takrat otroci bili povezani z našo
šolo. Po drugi strani pa zajema en del
otrok iz tega majhnega okoliša tudi
bližnja Osnovna šola Stročja vas. Predvsem gre za del Veščice in Šprinca. Poleg tega je tretje dejstvo, da je ob delitvi
Občine Ljutomer na štiri nove občine
takratna politična oblast v Ljutomeru
tradicionalno razkriško območje Globoke priključila Občini Ljutomer,« je
spregovoril o dejstvih, ki so vplivala na
manjše število otrok v šoli, župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Vendar,
kot je dodal, jih to ne odvrača od novih
investicij, ki so povezane s predšolsko
in šolsko vzgojo. Osnovna šola doživlja energetsko sanacijo, gradijo nizkoenergijski vrtec, obnavljajo pa tudi
zdravstveno postajo, ki stoji ob šolskem igrišču. Vlaganja so ocenjena na
1,5 milijona evrov. Kot je povedal Ivanušič, so poleg nepovratnih sredstev
EU vložili veliko lastnih sredstev, tudi
s pomočjo kreditov, niso pa dobili niti
enega evra iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob praznovanju
jubileja je OŠ Razkrižje izdala posebno
glasilo z naslovom Izvirček. Uredništvo
glasila je prevzela učiteljica slovenščine
Cvetka Mesarič, za glasilo pa so napisali utrinke s praznovanj prejšnjih jubilejev, sedanji učenci so prispevali literarne in likovne prispevke, o spominih
pa so pisali nekdanji učenci in učitelji. V glasilu so objavljene tudi vse fotografije generacij učencev, ki so svoje
osnovnošolsko izobraževanje končali v
sedanji šolski zgradbi, ki je bila zgrajena pred 35 leti.
Miha Šoštarič
Konvencijo so podpisali župani in županja občin Beltinci, Lendava in Ljutomer,
pred kratkim pa so se jim pridružile še občine Puconci, Kuzma in Turnišče
Konvencija županov je vseevropska pobuda lokalnih skupnosti, ki se
je oblikovala leta 2008 z namenom
spodbujati župane, da bi se zavezali k zmanjševanju izpustov CO2 najmanj za 20 odstotkov do leta 2020,
in to s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije in učinkovito rabo
energije. Občina, ki pristopi k podpisu
Konvencije županov, se zaveže, da bo
pripravila za dosego teh ciljev Akcijski
načrt za trajnostno energijo, v katerem
bodo opisane vse aktivnosti za dosego
ciljev. Cilji morajo biti tudi časovni in
finančno opredeljeni s časovnim načrtom, kako občina izpolnjuje naloge iz
načrta, pa preverjajo vsaki dve leti.
Pred več kot tremi leti so Konvencijo v okviru projekta Enescom (izvajala ga je RRA Mura) podpisale tudi tri
pomurske občine, in sicer Ljutomer,
Beltinci in Lendava. Minuli teden pa
so podprle energetsko načrtovanje na
lokalni ravni, ki ga vodi RA Sinergija,
tudi občine Puconci, Kuzma in Turnišče. Kakor je povedala vodja projekta
Janja Horvat, je sodelovalo 12 partnerjev iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije in Slovenije, ki so v 32 minulih
mesecih razvili smernice in orodja za
podporo več kot štiridesetih občin za
pripravo akcijskih načrtov za trajnostno energijo. Prav projekt SEAP Alps
se osredotoča na ključna vprašanja
energetske obnove javnih stavb, ki je
zaradi vse večjega zmanjševanja finančnih sredstev čedalje težja naloga
za mnoge lokalne oblasti. Zato je bil
koncept novih naložb med javnim in
zasebnim partnerstvom že testiran v
nekaterih občinah. V Pomurju so bile
od 27 izbrane tri občine (ki so se pač
Janja Horvat je
prepričana, da bo
vse več županov
podpisalo
Konvencijo
županov, kajti
s tem bodo
pripravili osnovo
za uspešnejše
sodelovanje
pri evropskih
razpisih.
fotografija
bernarda b. peček
najhitreje prijave in so pokazale največjo zavzetost), proces pa se je začel
s podpisom Konvencije županov novembra leta 2013. Po podpisu so organizirali lokalno upravo in delovno
skupino, vse pripravljene dokumente pa so potrdili tudi občinski sveti
že pred koncem lanskega leta. Za pomurski del projekta je bilo namenjenih okrog 2,2 milijona evrov. Zdaj je
pred njimi še najtežji del naloge: izdelati akcijski načrt – če imajo dovolj
strokovnega kadra, ga bodo izdelali
uslužbenci občinskih uprav, sicer pa
lahko to nalogo prepustijo Lokalni
energetski agenciji Pomurja (LEAP).
Prizadevanja puconske občine za
zmanjšanje emisij CO2 je predstavil župan Ernest Nemec. Večja skrb
za okolje se je začela v tej občini na
Goričkem pravzaprav že z umestitvijo odlagališča odpadkov davnega leta
1989. Vse od takrat so budno spremljali dogajanje v okolju in celoten razvoj
gospodarstva ter aktivno sodelovali pri razvoju regionalnega centra za
ravnanje z odpadki, ki je danes eden
najsodobnejših v Evropi. Tudi šola je
v celoti energetsko obnovljena s sončno elektrarno na strehi, najbolj pa so
ponosni na sodobno športno dvorano.
»Akcijski načrt za trajnostno energijo
bo za nas nekakšno vodilo, kako delati v prihodnje. Naše referenčno leto je
bilo 2005,« je povedal Ernest Nemec,
ki je poudaril tudi odlično več kot desetletno intenzivno sodelovanje šole
v ekološkem ozaveščanju učencev in
posredno prek njih tudi staršev.
Bernarda B. Peček
Lokalno.je – spletna tržnica
s slovenskimi pridelki in izdelki
Lokalno.je (na naslovu: http://lokalno.je/trgovina)
je spletna tržnica s slovenskimi pridelki in izdelki,
ki je nastala kot eden izmed dosežkov projekta
ZELENO PODEŽELJE. Mednarodni projekt Zeleno podeželje (http://zeleno-podezelje.eu) obsega obmejno območje SV Slovenije (Podravska in Pomurska regija) in SZ
Hrvaške (Varaždinska in Medžimurska županija) in traja od
januarja 2014 do junija 2015. Partnerji v projektu so: vodilni partner Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave, Inštitut za napredne
tehnologije in komunikacije ter na hrvaški strani Razvojna
agencija mesta Čakovec – Čakra in mesto Ludbreg.
Eden od osnovnih ciljev projekta je povečati konkurenčnost lokalnih proizvodov na trgu in k temu pripomore
tudi spletna tržnica Lokalno.je. Ponudba vključuje svežo
zelenjavo in sadje, ki sta prednostno iz integrirane in ekološke pridelave, ter ekološke izdelke, kot so: moke, čaji,
sokovi, sirupi, testenine idr., potem še med z zaščiteno
geografsko oznako, mlečni izdelki idr. Distributer lokalnih
proizvodov v spletni tržnici je zadruga Skupina vrtovi panonski z. o. o., vključenih pa je več kot sto slovenskih proizvajalcev različnih izdelkov in pridelkov. Te dostavljamo
na dom vsak petek popoldne v večjih slovenskih mestih,
in sicer v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, nekatere
izdelke pa pošiljamo po vsej Sloveniji s pošto.
Pri domači pridelavi preteče krajši čas od obiranja do zaužitja, domača hrana je obrana v optimalni zrelosti in s
tem predvsem zelenjava in sadje ohranjata vitamine in
minerale. Uvožena zelenjava in sadje pa prepotujeta na
stotine in tisoče kilometrov po vsej Evropi in tudi po svetu in sta več dni v skladiščih in hladilnicah, zato sta obdelana s sredstvi, ki omogočajo skladiščenje in zorenje
po poti. Lokalna pridelava je tudi podvržena strožjim slovenskim kontrolam in je pridelana na naravi prijaznejši
integriran in ekološki način. Ko kupimo lokalno hrano, pomagamo tudi slovenskemu kmetu, saj s tem vplivamo na
razvoj delovnih mest na podeželju in na razvoj podeželja
na splošno. Zato uživajmo slovensko in sezonsko hrano in
si zagotovimo kakovosten način prehranjevanja.
Tudi z namenom prepoznavnosti spletne tržnice Lokalno.
je so bile v okviru projekta Zeleno podeželje postavljene promocijske stojnice Zelene točke v Murski Soboti v
prostorih BTC Cityja, v Ljubljani v prostorih Cityparka in v
Mariboru na tržnici na Trgu svobode, v Europarku, Qlandiji in na tržnici v Radvanju.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007–2013
in je delno financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije.
EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE
EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
Operaciju dijelomično financira Europska unija
Europski fond za regionalni razvoj
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI
RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
7
Šesto ocenjevanje prekmurskih špricerjev
Najboljšega točijo Pri Martinu v Selu
Oznako »Tü točimo prekmurski špricer« podeljujejo lokalom od leta 2008 – Ocenjevali so barvo, okus in sproščanje mehurčkov
V salonu Murska republika v hotelu
Zvezda v Murski Soboti sta organizirala Kmetijska svetovalna služba pri
KGZ Murska Sobota in Društvo vinogradnikov Goričko šesto ocenjevanje
prekmurskih špricerjev.
Komisija je ocenila 46 vzorcev prekmurskih vinarjev, ki zalagajo 94 prekmurskih gostinskih lokalov. Najbolje
ocenjen je bil brizganec okrepčevalnice Pri Martinu iz Sela z vinom Nade in
Janeza Grabarja. Drugo mesto je komisija prisodila okrepčevalnici Laguna iz Murske Sobote, tretje pa Čreta
baru iz Moravskih Toplic. Med petimi
najbolje ocenjenimi so bili še napitki z vinom in mineralno vodo iz gostišča Perunika v Moravskih Toplicah
in Turistične kmetije Lovrenčec Tešanovci.
Predsednik komisije, ki je ocenjevala brizgance, je bil Ernest Novak (KGZ
Murska Sobota), člani pa so bili še Silva Eöry (novinarka), Peter Pertoci
(Srednja šola za gostinstvo in turizem
Radenci), Marjan Marič (gostinec),
Vlado Smodiš (izletniška kmetija) in
Štefan Železen (upokojen gostinski
delavec).
Ocenjevali so barvo, okus in muziranje – sproščanje mehurčkov. Pri
ocenjevanju pred komisijo v kozarec
natočijo najprej deciliter vina, potem pa še deciliter mineralne vode
Radenska (Petanjski vrelec). Izmed
vseh vzorcev so najprej izbrali deset
finalistov, izmed katerih so potem po
drugem ocenjevanju izbrali najboljše. Lani je bil najboljši brizganec iz
dnevnega bara Pri Blanki na Tišini z
vinom Darka Kelenca, predlani pa iz
bara News cafe v Beltincih z vinom
Alojza Berdena.
Ernest Novak pravi, da si s tem ocenjevanjem kakor tudi projektom Tü
točimo prekmurski špricer in drugimi
aktivnostmi prizadevajo, da bi v prekmurskih lokalih točili vino domačih
vinogradnikov, ki pridelujejo kakovostna vina. Želijo pa tudi, da bi toči-
Agrarne skupnosti
Predstavniški način upravljanja
Vlada potrdila predlog zakona o agrarnih skupnostih
Agrarne skupnosti, ki imajo v Sloveniji v lasti 77 tisoč hektarjev zemljišč, so
se v preteklosti srečevale s problemi
učinkovitega upravljanja in tudi urejanja lastniških razmerij.
Kot denacionalizacijske upravičenke so dobile vrnjena zemljišča, ker
pa nekaj časa niso obstajale, se niso
sproti urejala lastniška razmerja v
njih. Eden večjih problemov, s katerim so se srečevale skupnosti, je urejanje lastništva nekdanjih članov skupnosti, ki so odšli v tujino, ali njihovih
potomcev, ki so ostali v tujini. V vseh
postopkih, ne samo lastniških, ampak
tudi upravnih (pridobivanje soglasij
ipd.), je bilo treba pridobiti soglasje
vseh članov agrarne skupnosti, to pa
je bilo skoraj nemogoče. Nov predlog
zakona to ureja s predstavniškim sistemom. To pomeni, da bodo lahko
pooblaščenci agrarne skupnosti urejali zadeve v imenu celotne skupnosti.
Predlog rešuje tudi zapleteno urejanje
lastniških razmerij oziroma prenos lastništva. Znano je, da so postopki prenosa lastništva lastnikov, ki živijo ali
so živeli v tujini, zelo zapleteni. Opra-
Neurejenost in restriktivne
odločbe zakonodaje
so blokirale delovanje
agrarnih skupnosti. Z
novim zakonom naj bi se
to odpravilo in omogočilo
članom skupnosti učinkovito upravljanje lastnine.
viti je bilo treba poizvedbe v državah,
v katerih so živeli solastniki agrarnih
skupnosti, to pa je lahko trajalo tudi
nekaj let. Tako so v razvidu lastnikov v agrarni skupnosti še člani, ki so
umrli že pred drugo svetovno vojno
ali še prej. Ta neurejenost in hkrati restriktivne odločbe sedanje zakonodaje so blokirale delovanje agrarnih skupnosti. Z novim zakonom naj bi se to
odpravilo in omogočilo članom agrarnih skupnosti učinkovito upravljanje
lastnine.
J. V.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
Bo parlament odpravil
davek na subvencije
Vložena pobuda za spremembo zakona
o dohodnini in skladu kmetijskih zemljišč
Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS)
je uspelo zbrati dovolj podpisov za
pobudi o spremembi Zakona o dohodnini in Zakona o skladu kmetijskih
zemljišč. Državni zbor tako mora uvrstiti na dnevni red predloga o spremembah omenjenih zakonov. KGZS v
spremembi Zakona o dohodnini predlaga ukinitev praga za obvezno vodenje računovodstva. S spremembo
zakona želi znižati obdavčitev neposrednih plačil.
Ta obdavčitev je ves čas vprašljiva,
vendar nobena vlada ni imela posluha
za njeno odpravo ali vsaj znižanje ob-
davčitve. KGZS v svojem predlogu ne
odpravlja obdavčitve, ampak le njeno
znižanje.
V pobudi o spremembi Zakona o
skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
KGZS predlaga, da so v svetu zavoda
trije predstavniki uporabnikov, ki jih
bo imenovala vlada na predlog KGZS.
Predlagajo tudi obvezno soglasje vlade k podzakonskim aktom sklada, ki
urejajo postopek zakupa, in novo obvezno načelo določitve vrstnega reda
med prednostnimi upravičenci za zakup ali nakup zemljišča.
J. V.
Kakovost prekmurskih napitkov z vinom in mineralno vodo je ocenjeval tudi Peter
Pertoci. fotografija jože gabor
li še druge domače napitke in ponujali domače jedi. Oznako »Tü točimo
prekmurski špricer«, ki jo podeljujejo
od leta 2008, najdemo tako na stenah
gostinskih lokalov kakor tudi na kozarcih: »S tem ko v gostilnah točijo ta
priljubljeni prekmurski napitek z domačim vinom, si tudi vinogradnik in
gostinec pomagata, kakovost napitka je boljša, pa tudi stroški so manjši. Tudi gostje z območij, kjer ni takih
napitkov, se ob obisku naše pokrajine navdušujejo nad to pijačo. V mineralni vodi so minerali, ki pomagajo pri telesni aktivnosti, alkohol pa je
za boljšo voljo. Seveda je pomembna
kultura pitja, pomembno je, da zmerno pijemo.«
Med idejami, ki si jih bodo prizadevali uresničiti, je tudi ta, da bi polnili brizgance v steklenice, vendar bi to
lahko uresničili le v polnilnici mineralne vode. O tem se bodo skušali dogovoriti z Radensko.
J. G.
8
(iz)brano
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Porabje
Večji prostori
za večjo
odgovornost
Naloge krovne
organizacije so se s
prevzemom upravljanja
šol razširile, končno tudi
ustrezni prostori
»Z obnovo nam je uspelo dobiti dostojno okolje za naše sodelavce in
obiskovalce,« je povedal predsednik
Državne slovenske samouprave (DSS)
Martin Ropoš ob odprtju novih prostorov krovne manjšinske organizacije porabskih Slovencev. DSS je nastal leta 1995, ustanovni občni zbor
pa je s svojim prvim sklepom za sedež določil Gornji Senik.
Stavba, v kateri je od leta 1998 sedež DSS, je bila prej namenjena nastanitvi učiteljev, stanovanja pa so
nato s prezidavo preuredili v pisarne
in sejno dvorano. S prenovo stavbe so
pridobili tudi potrebno večjo površino, saj so se po besedah Ropoše naloge DSS v zadnjih letih precej razširile. Leta 2012 je namreč DSS prevzel
v upravljanje dvojezični osnovni šoli
na Gornjem Seniku in v Števanovcih.
»Od ustanovitve naprej si kot najbolj
pomembne naloge zadajamo ohranjanje slovenskega jezika, kulture in razvijanje narodne identitete pripadnikov skupnosti, ki jo zastopamo, zato
smo prevzeli vzdrževanje nekaterih
vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in
drugih institucij. Med temi sta nedvomno najpomembnejši dvojezični šoli
v Porabju. S prevzemom vzdrževanja
sta zagotovljena obstoj in mirno delovanje dvojezičnih šol,« pravi Ropoš. V
DSS je zaposlenih pet sodelavcev.
Za obnovo so prejeli finančno podporo madžarskega ministrstva za
človeške vire v višini 170 tisoč evrov,
DSS pa je prispeval iz lastnih sredstev deset odstotkov celotne investicije. Z obnovo se je pojavila tudi
potreba po novem pohištvu, tej pa je
prisluhnil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kmalu novi konzul
Kot je znano, bo prišlo letos do
osvežitev v slovenski diplomatski
mreži, saj naj bi se zamenjalo kar
17 veleposlanikov in trije generalni konzuli, med drugim se bo sprememba zgodila tudi na generalnem
konzulatu v Monoštru. Trenutno ga
vodi Dušan Snoj, ki pa nam je potrdil, da se z iztekom mandata umika.
Vodenje konzulata v Monoštru naj
bi po neuradnih informacijah prevzel dr. Boris Jesih, nekdanji državni sekretar v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Jesih, ki
teh informacij ni želel komentirati,
ima številne izkušnje s problematiko porabskih Slovencev, med drugim
je leta 2011 vodil zasedanje mešane
slovensko-madžarske komisije v Budimpešti.
T. M.
BOLJŠA STRAN SPLETA
V prenovljenih prostorih dvorca so odprli tudi galerijo, v kateri je trenutno razstava akademske slikarke Natalije Šeruga. Prostor za galerijo so odkrili naključno ob
čiščenju dvorca. Več fotografij na Pomurje.si. fotografija timotej milanov
RIS upravlja celoten grad v Rakičanu
Po dolgem času spet odprta
grajska kavarna z novo teraso
Krajevna skupnost Rakičan ob dvorcu postavila igrala za otroke – Deset konj v lastništvu RIS-a
»Upam, da smo na začetku neke nove
poti, na kateri bo postal rakičanski
dvorec ena od osrednjih turističnih
točk Pomurja, na kateri bodo obiskovalci prepoznali kraj za sprostitvene
in ustvarjalne trenutke …« je povedala ob odprtju grajske kavarne in poletne terase Jasmina Opec, ki je takrat
še opravljala naloge podžupanje. Nekoč priljubljen gostinski obrat je bil
zadnja leta zaprt in je dajal dvorcu
klavrno podobo. Da v mestni občini
obstaja želja po oživitvi rakičanskega dvorca, sta že nekaj dni pred tem
nakazala murskosoboški župan Aleksander Jevšek in direktor Raziskovalno-izobraževalnega središča (RIS)
Dvorec Rakičan Robert Celec s podpisom pogodbe o prenosu premoženja
mestne občine v upravljanje RIS-u. S
tem je ta začel za nedoločen čas upravljati celoten grad in del okolice, kjer
so pred kratkim že posekali nekatera
drevesa. Kot pojasnjuje Celec, so drevesa podrli s soglasjem spomeniškega
varstva. »Odstranili smo neprimerne
vrste in bomo nasadili prava parkovna drevesa. To smo naredili že pred
poletjem, ker imamo težave z vlago v
Na vprašanje, ali želijo
obuditi tekmovalno
dejavnost v klubu, ki
je nekoč gostil tudi
mednarodni turnir v
preskakovanju ovir,
Celec odgovarja: »Te
ravni verjetno ne bomo
več dosegli, vendar si
želimo iti v tej smeri.«
zidu, ki ga zaradi bližine dreves nismo
mogli izsušiti.«
Novo obdobje za
konjeniško dejavnost
RIS je prevzel tudi upravljanje konjeniškega centra, medtem ko bo dosedanji konjeniški klub ukinjen. Trenutno je v grajskem hlevu 15 konj, od
tega jih je šest v lasti kluba in štirje
so v lasti občine, vsi ti bodo prešli v
lastništvo RIS-a, medtem ko je pet
konj v zasebni lasti, lastniki pa plačujejo najemnino za prostor v hlevu. Na vprašanje, ali želijo obuditi
tekmovalno dejavnost v klubu, ki je
nekoč gostil tudi mednarodni turnir v preskakovanju ovir, Celec odgovarja: »Te ravni verjetno ne bomo
več dosegli, vendar si želimo iti v tej
smeri.«
V RIS-u je trenutno sedem zaposlenih, gostinski del še nima redno zaposlenih, delo opravljajo študenti, glede
na tržni uspeh pa po besedah Celeca upajo na redne zaposlitve v naslednjem letu.
»Naše delovanje ni samo raziskovalno-izobraževalno, ampak skušamo obogatiti turistično ponudbo,«
pravi Celec. Poleg programov vseživljenjskega učenja, tečajev nemščine in raznih seminarjev v RIS-u
vsako leto organizirajo počitniškoizobraževalni program angleških počitnic in tudi letos pričakujejo okoli
600 otrok. Prav tako že deseto leto
v grajskih prostorih poteka študijski
program Menedžment v agroživilstvu, ki ga izvaja mariborska fakulteta za kmetijstvo, vanj pa se vsako
leto vključi med 20 in 30 študentov.
Konec junija pripravljajo tudi znanstveni simpozij o izzivih in težavah
sodobne družbe, ki ga bo vodila nekdanja varuhinja človekovih pravic
Zdenka Čebašek Travnik.
»Grad potrebuje enega skrbnika,«
meni kmetijski minister Dejan Židan,
ki pravi, da je zaradi različnih nosilcev dejavnosti v gradu v preteklosti
prihajalo do izmikanja odgovornosti.
»V mestni občini se potenciala rakičanskega dvorca zelo zavedamo, njegovo oživitev smo finančno podprli,
hkrati pa Raziskovalno-izobraževalnemu središču Dvorec Rakičan omogočili uvedbo novih dejavnosti, zaradi
česar je zagotovo postal še zanimivejši,« dodaja Jasmina Opec. Mestna občina bo za delovanje RIS-a (obnovo)
namenila 30 tisoč evrov. Svoj prispevek pa je dodala še Krajevna skupnost
Rakičan, ki jo vodi Matjaž Durič, saj se
je odločila, da pri gradu postavi igrala za otroke.
T. M.
barometer
Rok Volk in zlata plaketa
Danilo Kacijan je spet zamudil
Štefan Kozic in odkritost
Rok Volk, saksofonist in učitelj saksofona, je tudi vodja Pihalnega orkestra
Glasbene šole Gornja Radgona, ki je na
35. državnem tekmovanju pihalnih godb
v Mariboru med mladinskimi orkestri v
svoji kategoriji prejel zlato plaketo s pohvalo in zasedel tretje mesto. Orkester
sestavlja 48 glasbenikov, učencev gornjeradgonske glasbene šole. To je, kot so
zapisali člani mednarodne ocenjevalne
komisije, tudi rezultat trdega, zavzetega
dela in prizadevnosti vseh.
Predsednik MNZ Murska Sobota je v
aferi domnevnih prirejanj rezultatov
spet zamudil, tako kot pri nekaterih
svojih prejšnjih korakih v vlogi prvega človeka pomurskega nogometa. Kot
odgovorna oseba bi moral sam sprožiti pregon tistih, ki se želijo okoristiti z
umazanim krotenjem okroglega usnja,
ne pa da je zdaj iz njegovih ust spet
slišati, kot že večkrat, da je vse le plod
domišljije neumnih medijev.
Športni direktor ter alfa in omega Ženskega nogometnega kluba Teleing Pomurje Beltinci se je razveselil četrtega
zaporednega naslova državnih prvakinj, ki so ga dosegle varovanke trenerja Bojana Jančarja. Obenem je odkrito
in pošteno povedal, da mu zmanjkuje
volje za nenehno prosjačenje sredstev,
ki jih primanjkuje klubu za nastopanje
z vsemi selekcijami in za sestavo močnejše ekipe za Ligo prvakinj.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
9
Trinajstič podelili pomurske raziskovalne nagrade
Z veseljem bi se vrnile, če bi bila
možnost, ali delale za domače okolje
Avtorice najboljših magistrskih del in doktorskih disertacij delajo in raziskujejo na inštitutih in univerzah, doma ni nobene
Pomurska izobraževalna fundacija (PIF) je letos že trinajstič podelila
pomurske raziskovalne nagrade avtorjem najboljših magistrskih del in
doktorskih disertacij, ki imajo tudi
aplikativni značaj. Letos je pet nagrajenk, nagrade pa so prejeli dr. Barbara
Horvat in dr. Sabina Kolbl za najboljši doktorski disertaciji, Alja Horvat
in Eva Klemenčič za najboljši magistrski deli s področja naravoslovja in
tehnike ter Marina Horvat za najboljšo magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike. Podelili so jim
jih predsednik uprave PIF in PAZU dr.
Mitja Slavinec, častni član PAZU dr.
Anton Vratuša, predsednik SAZU dr.
Tadej Bajd in dr. Jozsef Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno
dejavnost RS.
V šoli pa tudi pri razvoju in napredku povprečje ni dovolj, vedno se je
treba truditi za več in za bolje, zato
imajo mladi in tisti, ki izberejo tako
pot, več možnosti in dosegajo boljše rezultate. V naši družbi se premalo
spodbuja in opozarja na presežke, ki
nas edini lahko potegnejo naprej, je
povedal Slavinec in dodal, da morajo
mladi pri svojem delu najti področja,
kjer so lahko dobri in najboljši in tudi
uspešni. Nedvomno pa tiste, ki odstopajo od povprečja, opazijo v PIF in
jih nagradijo. Da izberejo prave, kažejo tudi nadaljnji uspehi nagrajencev.
V svojih nalogah pomurski študenti in raziskovalci raziskujejo različne
teme, pogosto pa vprašanja in predme-
Od leve Alja Horvat, Eva Klemenčič, Barbara Horvat, Mitja Slavinec, Marina Horvat, Sabina Kolbl, v ospredju Anton Vratuša
fotografija a. nana rituper rodež
te raziskovanja izbirajo prav v okolju,
od koder prihajajo. Zato so tudi rezultati in spoznanja lahko koristni podjetjem, ustanovam ali posameznikom
v tem okolju. Poleg tega imamo v Pomurju skoraj 500 doktorandov z različnih področij, ki se povezujejo tudi v
Pomurski akademski znanstveni uniji, pri čemer gre za izjemen potencial.
Prav to pa bi morali znati dobro in bolje izkoristiti, poudarja Bajd.
Dr. Barbara Horvat, ki dela na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, se je v svoji nalogi lotila nekaterih vidikov doživljanja sebe pri
osebah s shizofrenijo in pri tistih s poškodbo hrbtenjače. V domače okolje
pa se v okviru svojega profesionalnega dela vrača s predavanji ter s posredovanjem informacij o teh boleznih.
Opaža, da k njim prihaja malo pacientov s prej omenjenimi boleznimi in
težavami iz tega okolja. Tako so imeli s kronično bolečino le osem pacientov iz Pomurja, od tega so le tri poslali domači specialisti. To je le odstotek
ali dva od vseh bolnikov, ki jih je okoli 400. »Ne vem, kje je vzrok, da jih ne
pride iz Pomurja več.«
Dr. Sabina Kolbl pa se je v času, ko
je bilo v tem okolju več delujočih bioplinarn, posvečala preučevanju izboljšav pri pridobivanju bioplina. Nje-
na naloga je velik prispevek k razvoju
okoljskih znanosti in praktičnim rešitvam. Glede na usodo bioplinarn pa
so se tudi možnosti raziskovanja precej spremenile. Dela kot asistentka na
Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo,
tudi sama pa bi si želela novih izzivov
in več povezav z domačim okoljem.
Za Aljo Horvat, ki je analizirala elemente visokovodnih valov in vključila
tudi meritve na reki Muri, je ta nagrada potrditev dobrega dela. Rezultati,
pravi, pa so lahko zanimivi in koristni
za vodnogospodarska podjetja, občine,
gradbena podjetja in tudi druge. »Nagrada je dobra popotnica za naprej. Po
končanem šolanju bi se z veseljem vrnila, če bi tu našla zaposlitev na svojem področju.«
Zanimanja za rezultate in spoznanja
Marine Horvat, ki se je v svoji nalogi
posvetila vplivom treninga delovanja
spomina na kognitivne sposobnosti, je
precej, je povedala avtorica. Zdaj želi
na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dokončati še doktorsko nalogo,
z veseljem pa bi se vrnila domov, če bi
bila možnost in če bi videla pri svojem
delu možnost napredovanja in razvoja,
je še povedala. Da je to priznanje dobra popotnica in motivacija za naprej,
pa je prepričana tudi Eva Klemenčič,
ki nadaljuje študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, kjer je zaposlena kot asistentka, po končanem
šolanju pa bi se prav tako rada vrnila v
domače okolje.
A. Nana Rituper Rodež
Tutorstvo in pomoč sočloveku
Prihodnji zdravstveni delavci pomagajo že zdaj
Pomagati želijo občanom, da bodo samozavestno ponudili prvo pomoč – Pomoč mlajšim študentom pri učenju in praktičnih vajaf
Tutorstvo je že vpeljano in razvito na
marsikateri fakulteti, saj so ugotovili,
da prihajajo na univerze maturanti z
različnim osnovnim znanjem, mnogim pa je tudi težko v kratkem času
usvojiti tako veliko količino novega
znanja, še posebej, če je treba obvladati tudi praktične vaje. Tutorstvo so
uvedli tudi na Alma Mater Europaea
– ECM v Murski Soboti, kjer se lahko
pohvalijo že z več kot tisoč študenti, čeprav še vedno nimajo možnosti razpisa rednega študija, za kar si
bodo v prihodnje prizadevali skupaj z lokalno skupnostjo. Ker so bili
do zdaj premalo vpeti v dogajanje v
mestu, so se odločili, da bodo v prihodnje skupaj z MO Murska Sobota,
Splošno bolnišnico Murska Sobota in
zdravstveno zavarovalnico Vzajemna
aktivneje posegali v dogajanje. Tako
Leon Šerbak, predsednik tutorjev študentov zdravstvene nege in fizioterapije na
Alma Mater Europaea – ECM v Murski Soboti fotografija bernarda b. peček
so študenti v obliki družbeno koristnega dela na Trgu kulture predstavili osnovni postopek oživljanja z defibrilatorjem, osnovne prijeme prve
pomoči in delili zloženke, kako ukrepati ob nesrečah. Prav tako so zbirali
prijave za brezplačen obnovitven tečaj prve pomoči.
Leon Šerbak s Ptuja je predsednik
tutorjev študentov zdravstvene nege
in fizioterapije na Alma Mater Europaea - ECM v Murski Soboti. »Na
novo smo ustanovili tutorsko mrežo.
Vsak program ima neko število tutorjev, študenti pa se lahko obrnejo na
nas kadar koli in vprašajo, na primer,
če česa ne vedo ali tudi glede izpitov,
kaj vse je treba znati, čemu posvetiti
pozornost, kdaj in kako izvajati vaje.
Najprej smo pozornost usmerili k prvim letnikom in zanje izvedli delav-
nice, saj so praktični kolokviji zelo
zahtevni. Vem, da imamo kot izredni
študenti zelo malo ur in moramo delati več individualno doma ali v skupinah, in vem tudi, da smo se mi doma
zelo mučili. Zato smo mi zdaj en teden pred kolokvijem skupaj določili
termin in prostor z mizami in skupinsko obdelali vso tematiko, predvsem
tiste dele, ki so najbolj pereči. Skupaj
smo se pripravljali na izpit in ponavljali najtežje vaje,« je povedal Leon
Šerbak. Take pomoči bi bili veseli
študenti na marsikateri fakulteti, kajti mnogi ugotavljajo, da med študenti
zaradi spodbujanja tekmovalnosti ni
več takšnega sodelovanja in pomoči
kot nekoč. Predvsem pa znajo starejši
študenti najbolj praktično pomagati
mlajšim.
Bernarda B. Peček
barometer
Tomislav Nemec
ne bo odšel kar tako
Jasni Šukar znak
kakovosti za bučno olje
Čeprav ni dobil podpore sveta zavoda še za en mandat direktorja, je svoje
delo zaznamoval z dobrim poslovanjem
zavoda, izvedenimi naložbami in zaposlitvami mladih zdravnikov, zdaj pa še z
obljubo, da bo občinam vrnil denar, ki
so ga z njegovim prihodom namenile
za pokrivanje stare izgube. Zdravstveni
dom je namreč dobil tožbo zoper ZZZS
in bo v kratkem prejel na svoj račun več
kot sto dvajset tisoč evrov.
Kmetija Šukar iz Bodonec pošilja bučno olje na državno ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij že šest let. Prva
tri leta so dobili dve zlati in nato tretje
leto srebrno priznanje, zadnja tri leta
pa jim je uspelo dobiti tri zlata priznanja zapovrstjo in s tem znak kakovosti.
Kmetija goji buče na hektarju in pol
do dveh, letno pa pridela več kot tono
suhega semena.
Grega Ferenc potuje v Rigo
Na petkovem državnem tekmovanju
v debatiranju v nemškem jeziku Goethe-Instituta Ljubljana so sodelovali
tudi dijaki ljutomerske in lendavske
gimnazije – s te je tudi Grega Ferenc,
ki je v debati na temo Bi se morali v
Sloveniji prejemniki državnih štipendij zavezati, da se bodo po študiju za
določen čas zaposlili v domovini? zasedel drugo mesto in bo oktobra odpotoval na mednarodni finalni teden
v Rigo.
10
kultura
| Vestnik | 4. junija 2015
Mitja Čander v Ljutomeru
V Splošni knjižnici Ljutomer so povabili na literarni večer pisatelja in
esejista, programskega vodjo EPK pa tudi šahista Mitjo Čandra, s katerim se je pogovarjala Vesna Laissani. Dotaknila sta se njegovega
ustvarjanja ter razmišljanj o sodobnem svetu in današnji družbi. Meni,
da se je slovenska elita poskrila in se ne vključuje v družbeno življenje,
ker je utrujena. Spregovoril pa je tudi o svoji izkušnji s slabovidnostjo in
slepoto, ki je lahko hendikep ali priložnost za druge čute.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mladinskih pisateljev in večernice ne bo več v Soboto
MOMS je prenehala sofinancirati srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, ki letos praznuje 20-letnico, so nam sporočili iz organizacijskega odbora in Podjetja za promocijo kulture Franc - Franc. Na
srečanju se vsako leto zbere več deset slovenskih mladinskih pisateljev,
prav tako podelijo tudi nagrado za najboljše mladinsko delo. Iz financiranja kulturnih projektov MOMS naj bi izpadli, ker vloge za sofinanciranje srečanja niso vložili v posebni kuverti.
Vrnite umetnine
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak
Mlakar je v Vatikanu in na srečanju
z italijanskim kolegom zahtevala,
da Sloveniji vrnejo umetnine, ki jih
je fašistična oblast odpeljala iz cerkva, muzejev in samostanov. Gre
za okoli sto umetnin.
Grafični bienale gostuje v knjižnici v Murski Soboti
Na naša tla prinašal
novosti in puščal sledi
Tu so se nekoč srečevali umetniki, ki se niso mogli nikjer drugje
Dialekta je festival, na katerem se srečajo ustvarjalci in preučevalci narečne
književnosti. fotografija a. nana rituper rodež
Festival slovenske narečne književnosti
V znamenju 300. obletnice
izida prve prekmurske knjige
Razpravljali o tem, kako je prebivati v nekem narečju
Ena od osnovnih teženj festivala slovenske narečne književnosti Dialekta, ki je letos v Veliki Polani potekal
že šestič, je povezovanje ustvarjalcev
in preučevalcev narečne književnosti, da bi opredelili slovenska narečja
in narečno književnost v slovenskem
prostoru in času ter da se z različnimi
vsebinami vključijo v okolje. Festival
organizira Podjetje za promocijo kulture Franc - Fran c, med drugim pa
vsako leto pripravijo tudi simpozij, na
katerem spregovorijo strokovnjaki, ki
se na različnih ravneh ukvarjajo z dialekti in ustvarjalnostjo v dialektih. Letos je potekal na temo Prebivati v narečju – narodnostna in identitetna vloga
slovenske narečne književne.
Z razstavo Ar tej naši vogrski Slovencov jezik dosta tühoga i sebi lastivoga
ma avtorja Francija Justa so se pridružili praznovanju ob 300. obletnici tiskanja prve knjige v prekmurščini. Leta
1715 je namreč Franc Temlin izdal Mali
katekizem. »Razstava je dobila naslov
po stavku iz znamenitega predgovora
Novega Zakona 1771 Števana Kuzmiča,
s katerim je utemeljil potrebo prevo-
da nove zaveze v prekmurščino, ki se
mu je zdela drugačna od kranjščine in
štajerščine.« Ravno s tem prevodom in
delom Mihaela Kuzmiča je bil konec 18.
stoletja kodificiran prekmurski knjižni
jezik, v katerem so nasledniki ustvarili
raznolika in številna besedila. Razstava
predstavlja verska, izobraževalna, splošnokulturna, publicistična in umetnostna besedila ter tudi literarna dela, ki
so nastala v procesu revitalizacije narečja po slovenski osamosvojitvi. Med
drugim Just poudarja, da je bilo samo v
knjižni zbirki Med Rabo in Muro založbe Franc - Franc po letu 1990 v prekmurščini natisnjenih skoraj 30 knjig.
Dijaki Srednje poklicne in tehniške
šole pa so izvedli pesniško-glasbeni recital prekmurske poezije od prve znane posvetne prekmurske pesmi Slovenska pesem iz leta 1774 do narečne
poezije sodobnih prekmurskih avtorjev. V ateljeju Art Jurak v Logarovcih pa
so pripravili pesniško-glasbeno-likovni performans Panonska riba in Lübezen, kjer sta se prepletli deli Roberta
Juraka in Ferija Lainščka.
A. Nana Rituper Rodež
Štefan Galič: Fosil-drevo –XXV, 1991, barvni lesorez
Ob 60. obletnici prvega grafičnega bienala v Ljubljani, ki je ena največjih
umetniških manifestacij pri nas, so se
v Mednarodnem grafičnem likovnem
centru (MGLC) odločili, da ga predstavijo javnosti po Sloveniji. S projektom Bienale iz kovčka gostujejo po
knjižnicah, v kovčku pa so spravljeni
dokumentacija, katalogi in plakati ter
zgodbe o mednarodnih grafičnih bienalih. Na tridesetih razstavah je doslej
sodelovalo 6048 umetnikov iz 103 držav. Pobudnik bienala in tudi ustanovitelj MGLC je bil likovni kritik dr. Zoran Kržišnik.
Kot nam je povedala Karla Železnik,
kustodinja dokumentalistka v MGLC,
so v kovčku spravljeni vsi katalogi, ki
so eden od najpomembnejših dokumentov teh bienalov, predstavljeni so
umetniki in reprodukcije njihovih del;
uvodniki strokovnjakov, kustosov in
teoretikov pa zgovorno pričajo o pomenu bienala in umetnikov, ki so tukaj razstavljali.
»Ena pomembnejših lastnosti bienala je, da je bil v svojem času odprt na vzhod in zahod ter sever in
jug. Ustanovljen je bil leta 1955, v času
Tita, ko je bil svet razdeljen, na bienalu pa so bili odprti tudi zahodni umetnosti.« Zaradi svojega umetniškega
pluralizma je bil bienale pomemben
tudi v političnem smislu, saj so se tu
srečevali umetniki, ki se niso mogli
nikjer drugje na svetu. Prihajali so iz
Afrike, Bližnjega vzhoda in tudi zahodnega sveta.
Bil pa je tudi odprt za nove trende
takratne umetnost v grafiki, ki so jih
črpali tudi domači umetniki in se je to
poznalo pri njihovem delu. Sčasoma
je to vplivalo tudi na odklon od veljavnega socrealizma in figuralike, rahljati
pa so se začele vezi s figuraliko, ki jo je
vse bolj nadomeščala abstrakcija. Nekoč je bil mednarodni bienale močno
in vplivno zbirališče idej in trendov, ki
so prestopili takratne državne in druge meje. Danes je drugače, pove Železnikova, že leta 2001 se je koncept bienala spremenil, razstave pa so, kot je
trend po svetu, začele dobivati kuratorje. Tako se grafike ne uvrščajo več
na razstave prek razpisov, ampak preko osebnih povabil umetnikom.
Doslej so od pomurskih grafikov na
bienalih razstavljali tudi Štefan Galič,
Lojze Logar, Zdenko Huzjan, Jože Horvat - Jaki, na letošnjem 31. grafičnem
bienalu z naslovom Nad tabo/ti pa bo
sodeloval tudi Ištvan Išt Huzjan.
A. Nana Rituper Rodež
Proslava ob 50-letnici OŠ III Murska Sobota
Podoživeli smo utrip
iz šolskega življenja
Združili zdajšnje in nekdanje učence te šole – Prireditev je režiral Matjaž Farič
Učencem OŠ III Murska Sobota se je pridružila nekdanja učenka Nataša Matjašec
Rošker. fotografija jure zauneker
Misel na proslave nas običajno navdaja z občutki dolgočasja, neskončnih govorov, polnih citatov, hvalospevov, ki jih nihče pravzaprav ne
posluša, in večina komaj čaka, da bo
vsega konec. Tega konca pa velikokrat dolgo ni, saj želijo naenkrat pokazati čim več, to pa je rezultat tega,
da organizacijo slovesnosti in proslave prevečkrat zaupajo ljudem, ki na
druge prireditve ne hodijo. Ta občutek neskončnosti proslav so nam verjetno vtisnili še kot otokom in morda
se tudi zato ljudje proslav, če res ni
nujno in niso povabljeni v prve vrste,
ne udeležujejo. Slovesnost, ki so jo
pripravili na Osnovni šoli III Murska
Sobota ob 50-letnici delovanja, pa je
bila drugačna. Zelo drugačna.
To pa ne preseneča, saj je režijo
prevzel režiser, scenarist in koreograf
Matjaž Farič, tudi nekdanji učenec te
šole. Pri tem je v predstavi povezal
zdajšnje in nekdanje učence in učitelje, različne generacije, ki so tu gulile
šolske klopi ali svoje znanje prenašale na učence.
Med uprizoritvijo so v šolskih klopeh sedeli zdajšnji učenci in nam
predstavili, kako je pri pouku in
kako se v klopeh preživljajo odmori.
Vse nagajive misli, skrite in odkrite,
ki polnijo kuštrave glavice, pa nam
je skozi poezijo in recital ponazorila
prav tako nekdanja učenka dramska
igralka Nataša Matjašec Rošker. Učitelji in učiteljice, ki krotijo male nadobudneže, so v predstavi stopili iz
okvirja in nam dovolili, da pokukamo za zaveso zborničnih vrat, skupaj
z učenci pa pokazali, kako znanje zapleše po razredu. Zapel je tudi pevski
zbor, v katerem so se ubrano združili učenci ter nekdanji in zdajšnji učitelji te šole, za to priložnost pa so se
v glasbeno skupino združili različni
glasbeniki, nekdanji učenci te šole.
Slovesnost je bila kratka in jedrnata,
a smo podoživeli vsakodnevni utrip
šolskega življenja.
A. N. R. R.
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
Aleksandra Pinterič
Biti moraš malo nor
Mama, učiteljica, avtorica pravljic in zgodbic za otroke – V svoji
prvi knjigi, namenjeni tudi odraslim, opozarja na jazbece
P
oznam jo že kar nekaj časa. Ker
je en tak »migec«, ne more namreč biti pri miru. Kar naprej
ima neke ideje pa nekaj objavlja; če
ne drugje, na spletu. Skratka, pred
njo ni miru. Ob vsej njeni dejavnosti
sem se kar zamislila … kaj namreč delam sama. »O, glej ga, jazbec!« bi takoj vzkliknila Aleksandra. Hm? Jazbec? Kakšen jazbec?? Nič mi ni bilo
jasno. A popolnoma me je pritegnila s
stavkom, ko sva ob kavi kar tako klepetali: »In potem se vprašaš: 'Kaj bi
delala oseba, ki se ima res rada?'« In
tu me je ujela. Vzela sem v roke njeno knjigo A maš jazbeca? in razumela. Od takrat jih ne le srečujem, ampak tudi prepoznavam. Vsakodnevno.
Petkrat, sedemkrat, 20-krat na dan,
če se jim tako zdi, me gnjavijo ti moji
jazbeci. Si upam reči, da jih ne bom
več hranila? Da, ker berem: A maš jazbeca?
Aleksandra Pinterič.
»Živimo kot v ameriških filmih, ko
plačuješ mafiji, v prispodobi rečeno, seveda (moj smeh). In potem si
enkrat rečeš: 'Čakaj malo, pa kaj mi
oni sploh dajo? Kaj meni ego dobrega daje? Saj mi pošilja sama destruktivna sporočila, kot so recimo, da nisi
dober, pa ne vem, kaj vse si napletemo v svoji glavi. Pa si rečeš: 'Zakaj bi
jaz zdaj to poslušal? Ne bom!' 'Mafiji'
pa to seveda ni všeč, ker ne dobi 'davka' (smeh). Potem ti pa pošlje enega
pa drugega jazbeca, da ti malo nagajajo. Ti se pa spet vprašaš, kaj bi zdaj
delala oseba, ki se ima res rada. Ker
enkrat v svojem življenju pač spoznamo, da smo polni neke krivde, nesamospoštovanja, da se ne cenimo in
pridemo do tega, da pravzaprav sam
sebe nimaš rad. To pomeni, da v sebi
ne hraniš energije ljubezni, življenjske energije. In če ne hraniš te, potem se zelo verjetno napajaš z energijo strahu. Komu je to v interesu?
Mafiji in jazbecem (smeh).«
nastala iz ideje druge. Našla sem jo v
knjižnici v eni od slikanic z naslovom
Slaba volja in glavna oseba je jazbec,
to sem ohranila. Ko sem se spravila
pisat knjigo, sem sicer komunicirala z
založbo, prosila za soglasje, a so rekli,
da ne, naredite svojo. In moja zgodba je drugačna, a jazbeca sem pustila.
dnevno količino energije. In jo v različnih situacijah porabiš, za ene stvari
več, za druge manj. Včasih zelo hitro
izgubiš v nekem dnevu vso energijo
in je že tukaj primanjkljaj. Porabljaš
vse več svoje življenjske energije. In
če ne znaš tega, kar je danes največje mojstrstvo – obvladovati svojih
4. junija 2015 | Vestnik |
izobraževanj, delavnic; ne samo zadnja leta, odkar imam otroka, ampak
že prej. Je pa res, da je šlo, ko je sin
odraščal, to zelo navzkriž z mojimi
pričakovanji. Seveda kot mama vedno prideš tudi do točke, ko se vprašaš, kako pa otroka sploh naučiti vere
vase. Kako mu dati ta notranji steber?
Seveda je odlično, če starši poznajo
tisto svoje osnovno gonilo, kaj je 'top
of the top', ki ga hočejo otroku res
dati. Jaz sem vedela, da je moj cilj, ne
glede na to, kaj se bo dogajalo zunaj
ali v njegovem notranjem svetu, da
mu dam to, da verjame vase in da je
dober. To je to. Da je kot človek dober.
Ker veliko nas v to ne verjame. In ko
veš, da si dober, in verjameš v to, kar
si in hočeš biti, greš za tem, tudi če se
v tebi sproži nešteto misli, torej jazbecev, kaj ti je treba, kaj bodo rekli,
ni prav, propadel boš, sram te bodi …
Eno je glava, drugo srce.«
sestavljajo, čutijo. Čutijo tisto, kar je
zadaj. 'Kako si lahko tak?' Kaj recimo
začutijo s tem?«
In tu – oziroma tudi tu – tičijo jazbeci. Ker otrokom nevede, nezavedno, kar tako v en dan govorimo
neke stvari. Kot so recimo posploševanja, ki se začnejo z besedami
'nikoli' ali 'vedno' ali 'to se ne dela'
in podobno.
»Da, tudi tam tičijo jazbeci. Ko govorimo: da te ni sram, vsi te gledajo, kako si lahko tak, vsi to že vedo
… S tem pomagamo otroku utrjevati
programe sramu, krive, negotovosti
… Če pa pogledaš sebe, ugotoviš: če
ti govoriš ene stvari, potem jih nekdo v tebi tudi posluša. A je ta 'sistem'
toliko zlepljen, da v to tudi velikokrat verjameš in se niti ne vprašaš,
kaj sam sebi govoriš, kakšne zgodbe
si pleteš, kakšna občutja gradiš, kaj
oddajaš. Potem pa se moraš samo še
vprašati, kdo si zdaj ti; si ti misli, notranji dialog ali kaj drugega? Tisti, ki
je to rekel, ali tisti, ki je to slišal oziroma opazil. In – da, seveda si ti tisti, ki je opazovalec. Se pravi, da se
boš zdaj malo bolj poslušal, kaj govoriš. Kako govoriš. Včasih je dobro
pogledati, iz katerega svojega notranjega stanja govoriš, deluješ. Iz krča
ali miru. Tako najdeš tisto, kar je za
besedami. Če bi govoril iz tega zavestnega dela, iz tega, ko si v skladu s
samim seboj, potem deluješ drugače.
Ko si v krču, si zlepljen z jazbeci in z
mafijo in z vsem skupaj (smeh) in si
boš še naložil oziroma ti bodo jazbeci
naložili ogromno misli, skrbi, izgovorov, da te odvrnejo od miru. Ti procesi vzamejo ogromno življenjske energije, če nenehno izhajamo iz občutka
jeze, krivde, prezira, nezadovoljstva.
Za povrh vsega, če si zlepljen z jazbeci, torej če jih ne prepoznavaš, tudi
zares verjameš globoko v sebi, da si
slab, pa če se tega zavedaš ali ne. Tu
je tudi polno nekih odtenkov razumevanja.«
Ko te človek posluša, se zdi enostavno. Pa je?
»Je. Tudi če si govoriš, da je. Je pa
tudi zelo težko, saj nas ni tega nikoli
nihče učil: kako imeti sam sebe rad,
kako se 'pocartati', se sam s seboj pogovarjati, kako sam sebi narediti in
vzdrževati fokus, kako si dvigovati
'spirit', verjeti … Če pa hočeš nekaj
narediti v življenju, pa … Da, seveda, moraš imeti 'spirit', odločnost, da
greš za svojim. Pa ne glede na to, kaj
bodo rekli jazbeci. Sploh je treba to
naučiti mlade, otroke, saj vidimo, kaj
jim manjka. Več o vsem pišem tudi na
svoji spletni strani.«
To pa pravzaprav niti ni tako smešno.
»Ne, ker je s strahom prepojena
vsa naša družba, vsi sistemi: od šolstva do medijev, vse. Ljudje smo namreč lažje obvladljivi, če nas je strah,
če nas nenehno nekaj skrbi. A sprememba zavesti in notranji razvoj ljudi se dogajata. Zdaj. Ker vedno več
ljudi se vedno enkrat v svojem življenju vpraša: 'Ali je to zdaj vse?' Rodim
se, delam, pika? Polni smo tudi 'programčkov', ki si jih 'naložimo', o čemer v knjigi prav tako pišem.«
Kam greš zdaj naprej? Po knjigi z
jazbeci.
Začniva pa pri jazbecih. Poglavje s
to zgodbo, gre seveda za prispodobo, si naslovila Ko te nekaj prime.
»Ja, saj veš, kako je. Ko te včasih
razjezi rdeča luč, ker je tam in ker je
prav zdaj rdeča (pove narejeno jezno
in poudarjeno). Razumeš? Pa te notri
že nekaj zgrabi. In potem potrebuješ
samo še, da 'froc' naredi tako, namesto tako (s prsti si gre skozi lase najprej na levo, nato še z desne strani),
in se ti že prižge. Program, program
jeze, in to iz neke čisto preproste situacije. Potem te pa ta energija drži –
in to je jazbec, ga vidiš! – in vsi vemo,
kako je močna. Včasih sam sebe v njej
sploh ne prepoznaš. Le spomni se,
kako je, ko prideš ven iz jeze, iz nekega afekta. In se vprašaš samo: 'Kaj pa
je zdaj to bilo?' In kaj vse v afektu poveš, česar drugače ne bi. Se pravi, da
tisto prej v resnici nisi bil ti. Bilo pa je
nekaj, kar te je obvladovalo. Jaz temu
pravim 'programi', ker je to tako utečeno, navada, reakcija. Je pa to to, kar
moramo obvladovati. In zgodba knjige A maš jazbeca? je čisto taka, kot se
nam dogaja vsak dan. Je pa z zgodbo z jazbecem tako, da se je razvila in
11
fotografija nataša juhnov
Konec koncev sva s sinom to prispodobo uporabljala leta in leta. Bilo je
nesmiselno poiskati drugo prispodobo. Sin bi me samo pogledal in bi rekel: 'Ej, jazbeca maš.' (Smeh.)«
Še bolj zanimivo kot oglašanje jazbecev pri samem sebi pa je, ko se
srečata dva. Jazbeca namreč.
»Da, saj vemo, kako je, ko se srečata jazbeca dveh oseb: pa je eden pri
zažigalni vrvici in drugi pri zažigalni
vrvici in potem je juhuhu … Vsi prej
ali slej pridemo v fazo, ko mine, ko
popusti ta program, ker se pač jazbec
simbolično nahrani. Ampak kaj to
pomeni? Ti imaš, ko se zbudiš, neko
čustvenih odzivov, vseh misli, ki so
včasih kot smeti v glavi, jih dozirati,
biti torej tisti, ki vodi jazbece, biti nad
njimi, nad situacijami, ne pa vpleten
–, potem si vse bolj utrujen, brez volje, energije, razdražljiv. Več je bolezni, depresij, izgorelosti … Ker če nisi
'nad', če si 'notri', potem ti vse to pije
in jemlje življenjsko energijo. In če ne
veš, kaj se dogaja, si tudi težko pomagaš.«
A maš jazbeca? je pravzaprav nastala za lastno, osebno uporabo, potem
si se pa odločila vse deliti z nami.
»Knjiga je seštevek vsega, kar sem
kadar koli do zdaj delala: torej vseh
Od tod zgodba o »hudiču«, naših besedah, notranjem stebru in še čem.
»Da, včasih začutiš, da ni učinka,
ko rečeš otroku: 'Ej, lep si.' Občutek
imaš, da nekaj manjka. Vera. Starši
ogromno vemo, beremo, obiskujemo ogromno predavanj in izobraževanj … potem pa prideš do tega 'zidu'.
Kako prek njega, da bodo besede res
sedle otroku v dušo? Velikokrat niti
ne vemo, ne preverimo, kako otrok
nekaj razume. Kakšne sklepe naredi
v sebi. To je seveda proces. In zato se
je treba usesti. In si res vzeti čas takrat, ko v sebi veš, da ga potrebuje.
To preprosto veš. Naše besede otroci
»Delavnice. Ker ko kdor koli sreča
energijo ljubezni in energijo strahu,
ugotovi, da je eno pozitivno, eno pa
negativno; eno dobro, drugo pa ne. A
to ne določa, ali smo dobri ali slabi
kot ljudje. Vsi imamo namreč v sebi
programe dobrega in slabega. Vsak
človek ima dušo, to je čista zavest, ki
je vedno ljubezen. In potem je samo
vprašanje, koliko smo 'naložili' kakšnih drugih programov na svoj trdi
disk in koliko smo 'zlepljeni' z jazbeci. In na delavnicah, ki jih bom izvajala zdaj junija v Murski Soboti in Gornji Radgoni, dogovorjena pa sem že
tudi za Ljubljano in Brežice, se bomo
imeli predvsem lepo, veliko se bomo
smejali. Najpomembnejše pa je, da
bomo pomagali sami sebi. Ene delavnice bodo vezane na vzgojo, tudi
s pomočjo drugih pravljic, ker sem
prav zdaj naredila neko analizo. Želim pa izvajati tudi osebne treninge, v
katera so vključena osebna srečanja,
pa meditacije; ljudje potrebujejo pomoč, ko 'gori'. Ker ko se nekaj zgodi,
v tistem trenutku potrebuješ pogled
'od zunaj'.«
Všeč mi je, da vedno poudarjaš, da
nismo slabi, ne glede na to, koliko
jazbecev imamo in hranimo.
»Seveda ne. Ker potem se spet zapleteš, potem si spet 'notri'. Ne se pustiti vplesti. Opazuj. Sebe, kje si. Za
to moraš biti malo nor, ampak gre
(smeh).«
Vida Toš
12
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pečarovci
Prefrigani Zgrebaš
Občinstvo navdušili Zgrebaši, strokovno ocenjevalko pa Mokoš
Člani Motokluba Lindau Lendava fotografija jože gabor
Dvajset let Motokluba Lindau Lendava
Navdušuje jih
veter v laseh
Minuli konec tedna so v Pečarovcih
spet pripravili tokrat že deveti festival skečev, imenovan Prefrigani Zgrebaš, ki je namenjen ljubiteljskim igralskim skupinam. Kot vsako leto je tudi
tokrat potekal v improviziranem gledališču oziroma na trati blizu gasilskega doma.
Obiskovalci festivala so lahko videli
v dveh večerih 11 tekmovalnih skečev
in dva revialna nastopa. V skečih so
skupine ostale zveste tematiki ožjih
socialno-družbenih odnosov v družini ali na vasi, katerih glavni lik je največkrat mali človek. Pomembno je dodati, da so skupine nastopile v svojih
krajevnih narečjih. Ljubiteljske gledališke skupine so nasmejale in navdu-
šile tako občinstvo kot tudi strokovno
komisijo. To je tokrat zastopala le ena
oseba, in sicer slovenska igralka Dunja
Zupanc, ki je tudi selektorica Javnega
sklada za kulturne dejavnosti.
Čeprav je namen festivala druženje,
zabava in srečanje ljubiteljskih igralcev, vedno znova podelijo tudi priznanja najboljšim med njimi. Za najboljšo
predstavo po izboru gledalcev je bila
izbrana predstava gledališke skupine
Zgrebaši iz Pečarovec z naslovom Pacient.
Najboljša predstava po mnenju
strokovne ocenjevalke pa je bila predstava ljubiteljske gledališke skupine
Mokoš iz Bakovec z naslovom Biznis s
svinjami. Kar se tiče izbora igralcev, se
je Zupančeva odločila, da je najboljši
igralec Mario Nemec iz skupine Nemaki iz Sela, najboljša igralka pa Danica Kardoš iz skupine Zgrebaši iz Pečarovec. Za najboljšo moško stransko
vlogo, ta je bila skupinska, so priznanje prejeli: Gregor Budja, Andrej Nadai in Mitja Crnkovič iz Puconec, za
najboljšo žensko stransko vlogo, tudi
ta je bila skupinska, pa: Klara Fodor,
Marjana Fodor, Micka Bajzek in Marjan Kovač iz Porabja.
Naslednje leto bo festival praznoval prvo okroglo obletnico, zato obljublja organizator, Turistično-kulturno
športno društvo Pečarovci, posebno
izvedbo.
C. K.
V klubu je šestdeset članov, med njimi šest žensk –
Mednarodna blagoslovitev motorjev
Člani Motokluba Lindau Lendava so
zaznamovali dvajset let delovanja z
druženjem in predstavitvijo v Lendavi in Petišovcih ter z vožnjo po obmejnih območjih treh držav.
Zbrali so se pri hotelu Elizabeta v
Lendavi, kjer so pripravili prireditev
s kulturnim programom in predstavitev jeklenih konjičkov, potem pa so
se v koloni popeljali do cerkve sv. Rozalije v Petišovcih, kjer so organizirali mednarodno blagoslovitev motorjev treh držav: Slovenije, Hrvaške in
Madžarske. Sledila je vožnja do Martina na Muri na Hrvaškem in Lentija na Madžarskem, kjer so jih sprejeli
predstavniki tamkajšnjih motoklubov,
s katerimi sodelujejo že vrsto let, in
predstavniki lokalnih skupnosti. Večerno druženje so nadaljevali v Petišovcih.
Predsednik Motokluba Lindau Lendava Željko Voščun je povedal, da letos praznujejo dvajseto obletnico
uradne registracije kluba, ljubitelji
motorjev iz Lendave in okolice pa so
se povezovali in družili že prej ter tudi
skupaj potovali z motorji.
V klubu je zdaj šestdeset članov, od
tega šest žensk, predvsem iz Lendave
in okolice, imajo pa tudi člana iz Hrvaške in Goričkega: »Vsak je dobrodošel, pogoj je le, da je lastnik motorja. Na našo obletnico in druženje smo
povabili člane motorističnih klubov
iz Slovenije in tujine. Z mnogimi od
teh tudi sodelujemo in se udeležujemo njihovih srečanj. Člani veliko potujemo tako po območjih nekdanje
Jugoslavije in tudi po preostali Evropi. Povezuje nas ljubezen do jeklenih
konjičkov. Med našimi člani je precej
mladih, ki se tako kot mi navdušujejo
nad vetrom v laseh na motorjih. Pri
naših aktivnostih dajemo velik poudarek tudi varni vožnji z organiziranjem predavanj.«
J. G.
Najboljša predstava po mnenju strokovne ocenjevalke je bila predstava ljubiteljske gledališke skupine Mokoš iz Bakovec z
naslovom Biznis s svinjami. fotografija milan petrijan
Mednarodno srečanje lastnikov starodobnih koles v Beltincih
Pobrskali po kleteh in podstrešjih za starimi kolesi
Udeleženci iz Slovenije in tujine so se ustavili v Ciglarskem naselju, pri brodu, mlinu in cimprani hiši – Skrbijo za promocijo domače občine
Društvo starodobnikov – ljubiteljev
starodobnih koles Dimek Beltinci je
trinajstič organiziralo prireditev Reli
starodobnih koles in starodobnih koles z motorjem. Zaradi deževnega vremena so se morali podati udeleženci
iz Slovenije in tujine v soboto sicer prvič na pot, dolgo dvajset kilometrov, z
avtomobili in avtobusi.
Dogodek je organiziralo društvo
starodobnikov skupaj z Zavodom za
turizem in kulturo Beltinci in Občino Beltinci. Prvi del srečanja je bil
že v petek popoldne, ko so pripravili odprtje razstave starodobnih koles
z naslovom Ohranili smo jih, v parku
pa so odkrili maketo starega kolesa.
V soboto se je na dvorišču beltinskega gradu, kjer je bilo po vožnji tudi
druženje z zabavo, zbralo okrog 150
lastnikov starodobnih koles in koles
z motorji. Udeležence je pozdravil župan Občine Beltinci Milan Kerman, ki
je član Društva Dimek in se z drugimi člani rad poda na vožnjo s starodobnim kolesom. Na poti so se ustavili v Ciglarskem naselju v Melincih,
pri brodu v Gornji Bistrici, mlinu na
potoku Črncu v Odrancih in pri cimprani hiši v Lipi, kjer so jim predstavili ohranjeno kulturno in tehnično dediščino beltinske občine.
Društvo starodobnikov – ljubiteljev starodobnih koles Dimek Beltin-
Udeleženci srečanja so si ogledali razstavo starodobnih koles v beltinskem gradu. fotografija jože gabor
ci, ki mu predseduje Avgust Farkaš,
so ustanovili leta 2001 in čez dve leti
so se odločili, da organizirajo reli po
občini, na katerega so povabili člane
drugih društev, s katerimi so z leti postali prijatelji. Člani, ki jih je bilo na
začetku šest, so spodbudili tudi mnoge druge Prekmurce, da so pobrskali
po kleteh in podstrešjih ter restavrirali stara kolesa, kolesa z motorjem in
druge stare predmete.
Društvo, v katerem je danes več kot
sto članov, sodeluje na prireditvah v
občini in se udeležuje tudi srečanj in
voženj starodobnikov po drugih območjih Slovenije in tujine. Tako že
vrsto let uspešno uresničujejo vse cilje, ki so si jih postavili ob ustanovitvi. Obnovili so že veliko starih koles,
predvsem iz časa pred drugo svetovno vojno, med njimi pa so tudi taka,
ki so bila narejena pred stoletjem in
več. Skrbijo za promocijo domače
občine in pokrajine, zbirajo dokumentarno in fotografsko gradivo o
zgodovini kolesarstva v naših krajih,
članom pa tudi pomagajo pri nakupu rezervnih delov in opreme za kolesa. Poskrbeli so tudi za to, da so na
kolesarjenju s starimi kolesi oblečeni
v oblačila, kakršna so nosili v obdobju, ko je bilo narejeno kolo, s katerim se vozijo.
J. G.
www.vestnik.si | e: [email protected]
ljudje in zgodbe
4. junija 2015 | Vestnik |
13
Majice s kratkimi rokavi, polo majice, topi
VZEMI 2
PLAČAJ 1
Velja do 7.6.2015. Pri nakupu 2 ženskih, moških
ali otroških majic s kratkimi rokavi, polo majic ali
topov, vam cenejši artikel podarimo. Ni združljivo
z ostalimi akcijami.
SAMO
DO
NEDELJE
Poleg športa je na igrah SOS pomembno tudi druženje oseb z motnjo v duševnem
razvoju. fotografija ciril kosednar
Regijske igre SOS
V Murski Soboti več
kot 250 »olimpijcev«
Ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in socializacija
oseb z motnjami v duševnem razvoju
Pred dnevi so potekale na igrišču in
v dvorani OŠ I Murska Sobota 22. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije (SOS). Organizator je bil Varstveno-delovni center (VDC) Murska
Sobota. Na njih je sodelovalo 15 organizacij oziroma zavodov iz pomurske in mariborske regije, ki združujejo osebe z motnjami v duševnem
razvoju, ter tri ekipe iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Skupaj torej več
kot 250 udeležencev z 80 spremljevalci. Pomerili so se v atletiki, namiznem tenisu, elementih košarke in
balinanju.
Direktorica VDC Murska Sobota Angela Benko Lang je povedala, da je njihov zavod prvič organizator teh iger,
je pa bil leta 2002 organizator Specialne olimpijade Slovenije, ki je vsako
drugo leto. Te igre in tudi specialna
olimpijada so namenjene osebam z
motnjo v duševnem razvoju in se selijo iz kraja v kraj. Vendar pa ta olimpijada ni le šport, ampak zajema tako
socialne kot tudi kulturne veščine.
VDC Murska Sobota je tako pripravil nastop folklorne plesne skupine
in pevskega zbora ter ogled in prodajo izdelke, ki jih izdelujejo v zavodu. Odprtje iger je popestrila znana
slovenska pevka prekmurskega rodu
Regina.
Prav tako je namen iger, da se v javnost ponese zavedanje o tem, da ljudje z motnjami v duševnem razvoju
živijo med nami, razloži Langova in
doda: »Čuti se, da se stigmatizacija
vse bolj odpravlja, to pa tudi zaradi
takšnih prireditev.«
Kot še dodaja Langova, je takšne
igre treba organizirati zelo odgovorno. Ker država za takšne prireditve
posebej ne namenja sredstev, so morali tudi najti donatorje in dodati del
zasluženih sredstev iz zaposlitvenih
dejavnosti zavoda. Pri izvedbi so jim
pomagali tudi prostovoljci.
Na igrah so vsi udeleženci zmagovalci. Vseeno pa podelijo kolajne in
priznanja, saj je to nujen del vsakega tekmovanja. V Murski Soboti so
tako podelili okrog 60 kompletov kolajn, pri čemer so sodelovale tudi nekatere znane osebnosti, med drugimi
slovenski športnik Boštjan Maček in
murskosoboški župan dr. Aleksander
Jevšek. Tisti, ki so tukaj dosegli dobre rezultate, so se uvrstili tudi na državno tekmovanje oziroma Specialno
olimpijado Slovenije.
C. K.
70 let PGD Krašči
Deset let silovitega razvoja
V kratkem obdobju številne pridobitve za društvo iz majhne vasi
V Prostovoljnem gasilskem društvu
Krašči se zadnja leta veliko dogaja.
Pred leti so zgradili in predali v uporabo nov gasilsko-vaški dom, v katerem organizirajo različne gasilske in
druge vaške prireditve. Leto zatem
so razvili svoj prvi društveni prapor.
Predlani so kupili novo gasilsko vozilo tipa GV-1, nato pa uredili še asfaltno cesto do doma, ki je kar precej oddaljen od glavne ceste. Vse to
je za nekatera gasilska društva samo-
umevno, toda za eno manjših vasi v
Pomurju je to precejšnji izdatek, je
bilo med drugim slišati pred dnevi na
praznovanju 70. obletnice ustanovitve društva. Prostovoljno gasilsko
društvo Krašči je uradno začelo de-
lovati leta 1946, gasilci pa so za svoj
praznik »vzeli« odločitev vaščanov o
ustanovitvi društva na občnem zboru
decembra 1945. Slabo leto po ustanovitvi so zgradili gasilsko orodjarno.
Sčasoma se je število članov povečevalo, bogatejša pa je postajala tudi
oprema domačih gasilcev, ki so leta
1964 dobili še eno gasilsko orodjarno, tokrat v zaselku Pretmar. Nobena od obeh zgradb pa ni bila primerna za sestanke ali druge prireditve,
saj je šlo samo za neke vrste garaži
za ročni in pozneje motorni brizgalni z vozovi.
Konec devetdesetih let so zato
sprejeli odločitev o gradnji večjega
in skupnega gasilskega doma. Gra-
dnja tega doma z vso potrebno opremo je stala približno sto trideset tisoč evrov.
Ob njem so minulo soboto pripravili tudi slovesnost od 70-letnici PGD
Krašči. Na njej se je zbralo okrog 110
gasilcev iz 11 društev cankovske gasilske zveze in okolice. Številni govorniki, med katerimi je bil tudi častni
predsednik Gasilske zveze Slovenije
Ernest Eöry, so pohvalili delo društva
v zadnjih desetih letih, ki se je v tem
času zelo razvilo. Ob tej priložnosti
so zaslužnim članom podelili tudi
priznanja in zahvale, PGD Krašči pa
je prejelo plamenico druge stopnje
Gasilske zveze Slovenije.
C. K.
14
kronika
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nepridipravi na pohodu
okc poroča
Rop pošte s pištolo mu ni uspel
Ropar turniške pošte za mesec dni v pripor – Že večkrat prišel navzkriž z zakoni – Policisti opozarjajo, da kot
žrtev ne reagirajte pretirano pogumno, še posebej, če je storilec fizično močnejši, oborožen ali če jih je več
Dva nedavna dogodka sta pokrajino
vnovič vpisala na zemljevid kriminala.
Zločina sta se sicer končala brez težjih
posledic, pa vendar. Policisti so opozorili na previdno ravnanje, če ste žrtev kaznivega dejanja. Roparji namreč
uporabljajo telesno silo, grožnje, razne
nevarne predmete in orožje ter tako
žrtev prisilijo, da izroči oziroma pove,
kje hrani gotovino in dragocenosti. Ne
reagirajte pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več.
V petek nekaj pred deseto uro je s
pištolo oborožen in zamaskiran moški poskušal oropati pošto v Turnišču.
Za zdaj neznani storilec je star okrog
40 let, visok od 160 do 170 centimetrov in močnejše postave, od 75 do 85
kilogramov. Med ropom je bil oblečen
v črna oblačila in na glavi je imel črno
masko z izrezom za oči. Med ropom
sta bili na pošti dve uslužbenki in ena
stranka. Ker mu denarja niso izročile, je peš zbežal s prizorišča. Odtujil
ni ničesar, prav tako nihče ni bil poškodovan. Policisti so storilca včeraj
do oddaje članka še iskali. Pri tem pa
prosijo vse morebitne priče, ki bi imele kakršne koli informacije o odkritju
storilca, da jim jih posredujejo na telefonsko številko 113 ali na anonimno
telefonsko številko policije 080 1200.
Že takoj po poskusu ropa so policisti,
oboroženi z dolgocevnim orožjem,
blokirali ožjo in širšo okolico turniške občine.
Nekaj dni prej. V Korovcih na Goričkem je neznanec pozvonil pri vratih
stanovanjske hiše, nato pa z grožnjo
zahteval denar. Ko je pri vhodnih vratih pozvonilo, si domačinka, ki je bila
sama doma, skoraj zagotovo ni niti
predstavljala, da jo pred lastno hišo
lahko čaka nekdo, ki bi ji na vrat prislonil nož in zahteval denar. Pa vendar se
ji je zgodilo prav to – ko je odprla vrata, jo je ropar na silo potisnil v notranjost hiše, ji na vrat prislonil nož in od
nje zahteval denar. Zaradi strahu mu je
izročila nekaj gotovine, nepridiprav pa
je pobegnil. Prestrašena ženska je poklicala policijo, ki je s hitro akcijo prišla na sled storilcu in enainštiridesetletnega moškega kmalu tudi prijela.
Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je
fizično močnejši, oborožen ali jih je
več, pravijo v tukajšnjem sektorju
kriminalistične policije. Da bi policisti lažje prijeli pridaniča, si je dobro
zapomniti osebni opis storilcev – spol,
starost, velikost, obleko in druge posebne značilnosti obraza – ali sumljivih oseb, registrsko številko, barvo,
znamko in tip vozila in, seveda, kam
jo je nepridiprav po podvigu ucvrl.
Kako pa ravnati, če ste uslužbenec banke, pošte, menjalnice, trgovine ali če samo čakate v vrsti? Po informacijah policije je najbolj kritičen
čas za rope tik pred koncem poslovanja ustanov. Najbolj izpostavljene
so manjše poslovalnice bank in pošt
v odročnejših krajih; tiste, v katerih
v izmeni dela ena ali dve uslužbenki. Dobro varovan objekt sili roparje
k razmišljanju, kako premagati ovire, zato je možnost, da storijo napako, večja. Čim bolj je ustanova varovana, tem manj je možnosti, da bo tarča
ropa. Policisti prav tako odsvetujejo
upiranje roparjem, uslužbenci in očividci pa naj si zapomnijo roparjev videz, posebnosti obraza, govorne napake, način hoje ter kam in kako je
pobegnil po ropu.
Andrej Bedek
Kje je »zlatar«
Sodni epilog je že doživel najodmevnejši rop v zadnjem obdobju
v Pomurju. Štirinajstega januarja
2010 sta študent in kuhar iz okolice Gornje Radgone oropala poštarja iz Apač. Mladeniča sta poštnega uslužbenca počakala po
koncu njegovega delavnika nekaj po 17. uri pod okriljem teme
in mu zagrozila s palico, nato pa
mu iz avtomobila odnesla paket, v katerem je bilo med drugim tudi 9500 evrov. Prišla sta
mu za hrbet, bila sta zamaskirana in izginila sta v temo. Čez nekaj dni so jima policisti vendarle
prišli na sled.
Za zdaj sta še neraziskana dva
ropa prodajaln za odkup zlata v
Murski Soboti iz poletja 2013. Iz
krogov blizu policije je slišati,
da se je tudi ta ropar nad žrtvi
obakrat spravil s silo in bil precej brutalen, čeprav je bil menda
njegov plen bolj boren.
Voznik osebnega avtomobila je v Logarovcih zaradi neprilagojene hitrosti
in vinjenosti zapeljal na desno bankino. Jekleni konjiček je nato drsel čez
vozišče v levo in trčil v drevo ob cesti.
Po trčenju se je avtomobil prevrnil na
streho. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je bilo
ugotovljeno, da je lažje ranjen. Ker je
bilo med postopkom ugotovljeno, da
je moški vozil vozilo brez veljavnega
vozniškega dovoljenja, je bilo prevozno sredstvo zaseženo in z avtovleko
odpeljano v hrambo k sodnemu izvršitelju. Krištelja čakajo ustrezni postopki pri sodniku za prekrške.
Počilo pri pokopališču
Pred dnevi je voznik osebnega avtomobila peljal iz smeri Pinc proti Lendavi.
Pri tamkajšnjem pokopališču je zaradi nepravilne smeri vožnje zapeljal v
levi obcestni jarek, kjer je trčil v drevo.
Pri tem se je lahko telesno poškodoval.
Na vozilu je za tri tisoč evrov škode.
Kolesarji na cesti
Ob lepem vremenu je poleg voznikov
motornih koles in koles z motorjem v
cestnem prometu tudi veliko kolesarjev. Kolo je eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je
tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz,
temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa
moramo, tako policisti, pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost,
saj so kolesarji poleg pešcev najbolj
ogrožena in izpostavljena skupina
prometnih udeležencev. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil lahko vsak izmed nas s primernim ravnanjem v prometu in uporabo zaščitnih
sredstev bistveno prispeva k varnosti
vseh udeležencev. Poskrbeti je treba
tudi za tehnično brezhibnost kolesa,
nikakor pa ne smemo pozabiti na primerno psihofizično stanje kolesarjev.
Padel je z lestve
V eni izmed trgovin v Murski Soboti sta delavca čistilnega servisa čistila stropne luči. Pri tem je eden izmed
delavcev padel z lestve. Pri padcu je
dobil lažje poškodbe, vendar je vseeno ostal na zdravljenju v bolnišnici.
0,0 šofer – trezna odločitev
Okoliščine oboroženega poskusa ropa pošte v Turnišču so še zavite v meglo. fotografija andrej bedek
Železniški prehodi
Ustavite se. Vlak se namreč ne more!
Zakon o varnosti v železniškem prometu določa, da ima pri križanjih ceste in železnice vlak vedno
prednost, andrejev križ pa ima enako vlogo kot znak stop na cesti – Največkrat krivi predrzni vozniki
Čeprav je bilo že precej narejenega v
želji po zmanjševanju števila nesreč
na prehodih čez železniške tire, pri
prečkanju še vedno prihaja do prav
neverjetno nevarnih zapletov. Nekateri objestni vozniki se kljub spuščenim zapornicam odločijo za prehod
čez železniško progo, spet drugi na
prehodu, ki je zavarovan z andrejevim križem, čakajo do zadnjega trenutka, da potem pred vlakom švignejo mimo. Pred dnevi je prišlo do
nesreče na železniških tirih v mestu
ob Muri. Voznik avtomobila je peljal
po glavni cesti Gornja Radgona–Radenci v smeri Črešnjevec in je zapeljal
na železniške tire, pred katerimi stoji
andrejev križ, ne da bi se prepričal, ali
lahko to varno stori. Iz smeri Gornje
Radgone proti Ljutomeru je prav takrat pripeljal tovorni vlak, ki je trčil v
desni sprednji del avtomobila. Po sto
metrih se je vlak naposled ustavil.
Javna agencija za varnost prometa
je zato znova opozorila na težave pri
zagotavljanju varnosti na nivojskih
Avtomobil k izvršitelju
Sistem za detekcijo vozil
Andrej Slana in Franc Heric sta
pred leti razvila sistem za detekcijo vozil na nujni vožnji, ki
je sestavljen iz dveh elektronskih sklopov. Reševalni, gasilski
in policijski avtomobili bi imeli vgrajen oddajnik s frekvenco,
druga vozila pa sprejemnik, ki bi
deloval v krogu petsto metrov.
Sistem bi bil vgrajen v radijsko
konzolo, na bližanje intervencijskih vozil pa bi opozoril tako, da
bi prekinil radijsko predvajanje.
Slana in Heric sta patent zaščitila pri uradu za intelektualno lastnino – projekt sta med drugim
tudi predstavila pristojnim za
raziskovanje železniških nesreč.
V Sloveniji možnosti rednega razvoja in izdelovanja naprave ni
bilo, saj razen spodbudnih besed
drugega pravzaprav sploh nista
bila deležna.
prehodih ceste čez železniško progo.
Iz agencije so sporočili, da je problematika varnosti cestnega prometa na
nivojskih prehodih ceste čez železniško progo predvsem povezana z neupoštevanjem prometnih pravil in v
nekaterih primerih z nizko kulturo in
predrznostjo voznikov. Posledice takšnega obnašanja so prepogoste prometne nesreče ali izredni dogodki na
prehodih čez železniške tire. Zakon o
varnosti v železniškem prometu sicer
določa, da ima pri križanjih ceste in
železnice vlak vedno prednost. Andrejev križ pa ima enako vlogo kot znak
ustavi oziroma stop na cesti. Zato se
morajo vsi udeleženci v cestnem prometu prepričati, ali lahko varno prečkajo progo.
Z elektrifikacijo
do večje varnosti
Pomurje ni izjema glede varnosti prečkanja železniških tirov, saj je
med najbolj nevarnimi deli sloven-
skega železniškega omrežja prav proga Ormož–Hodoš. Sicer poteka na
železniški progi Pragersko–Hodoš
nadgradnja in elektrifikacija proge –
predvidoma konec leta ali na začetku leta 2016 pa bi promet na električni pogon lahko že stekel. Takrat se bo
tudi povečala varnost – ukinjenih bo
kar 32 nivojskih prehodov.
Iz Slovenskih železnic pa so sporočili, čeprav to ni predpisano, da vlaki 24
ur na dan vozijo s prižganimi žarometi,
strojevodje pa pred nivojskimi prehodi
in drugimi potencialno problematičnimi točkami z zvočnim signalom opozarjajo na prihod vlaka. Da se približuje prehodu, strojevodjo v lokomotivi
opozarja signalizacija ob progi, strojevodja pa tudi ves čas uporablja zvočne signale. Vlak ima prav tako zavorno
pot, ki pa je odvisna od hitrosti vlaka,
skupne mase vlaka, atmosferskih vplivov in naklona proge. Pri vlaku, ki tehta 1000 ton ali več, je zavorna pot lahko dolga celo kilometer.
Andrej Bedek
Od ponedeljka poteka po Pomurju
in tudi drugod po državi preventivna akcija 0,0 šofer – trezna odločitev.
Akcija se bo letos ponovila še v novembru in decembru. Policisti bodo v
sklopu akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah
in vožnjo pod vplivom prepovedanih
drog in psihoaktivnih snovi. Namen
akcije je prispevati k zmanjšanju števila voznikov pod vplivom alkohola,
prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi in s tem k manjšemu
številu prometnih nesreč, pri katerih
se kot sekundarni dejavnik pojavljajo
alkohol ali prepovedane droge.
Veljavnost potnih listov
Preden se odpravite na dopust, pravočasno preverite veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve.
Za potovanje mladoletnih posebno
dovoljenje zakonitega zastopnika za
prehod meje ni več potrebno. Na ministrstvu za notranje zadeve zaradi
bližajočih se dopustov opozarjajo, da
mora vsak posameznik pred potovanjem pravočasno preveriti veljavnost
in ustreznost osebnega dokumenta, s
katerim želi potovati v tujino.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
15
Spidvej
Euro Challenge v soboto odpadel
Deževje naredilo progo preveč nevarno – Čeprav ni moglo vplivati na vreme, bo vodstvo dirke ponudilo svoj odstop
Bil je tako lep pogled: polne tribune,
na katerih se je zbralo 1500 gledalcev,
in sonce, ki je počasi zahajalo. A jekleni konjički vseeno niso zahrumeli.
Kajti več dni pred tem vreme ni bilo
tako prijazno.
Zaradi domnevno prenevarne proge je tako v soboto zvečer v Petišovcih odpadla dirka Euro Challenge, ki
bi bila ena izmed največjih v zgodovini lendavskega spidveja. Deževje je
naredilo svoje, dirka pa je bila odpovedana zaradi mnenja voznikov, da
proga ni dovolj varna za vožnjo. Edini, ki se s tem ni strinjal in ki je želel
voziti, je bil domači tekmovalec Speedway Teama Lendava Aleksander
Čonda, edini Slovenec med vozniki iz
devetih držav. Že dan prej so zaradi
predstavitve prišli tekmovalci iz Poljske, Češke, Švedske, Danske, Francije, Latvije, Ukrajine in Rusije, ki bi se
skupaj s Čondo borili za sedem mest,
ki bi zagotovila sodelovanje na štirih
finalnih dirkah evropskega prvenstva.
Omenjeni vozniki spadajo med štirideset najboljših v Evropi. A na koncu
je bilo vse zaman. Praznik spidveja je
pred polnimi tribunami odpadel, in to
kljub velikim naporom petdeseterice
odgovornih, da bi vendarle pripravili
varno progo. Poskušali so še celo ob
uri, ko bi že moral biti start, poskušali so že prej, a to ni bilo mogoče, saj
je dež progo preveč uničil, je zatrdil
Odpoved dirke v Lendavi letos v Evropi sploh
ni bila prva, saj so bile
predčasno končane
že štiri dirke iz mednarodnega programa.
Član Speedway Teama Lendava Aleksander Čonda je bil edini, ki se ni strinjal z
mnenjem, da je proga preveč nevarna za vožnjo. fotografija jure zauneker
podpredsednik Speedway Teama Lendava Igor Kolenko: »Po več kot petnajstletnih izkušnjah vemo, kdaj je proga
primerna za vožnjo in kdaj ne. Posku-
šali smo tudi z najnovejšo mehanizacijo, delovnimi stroji in tovornjaki,
urediti progo, ampak enostavno je bila
preveč premočena. Po zunanjih delih
slovensko ekipo je nastopil tudi Boštjan Maček. Ekipa Slovenije v sestavi Boštjan Maček, Denis Vatovec (SD
Dolomiti Vrhnika) in Ivo Kompan (TK
Ilirska Bistrica) je premagala ekipo
Hrvaške (Giovanni Černogorac, Ante
Glasnović, Josip Glasnović) z izidom
346 : 343. V posamični konkurenci je
zmagal Boštjan Maček (120/125) pred
Giovannijem Černogorcem (119/125) in
Antejem Glasnovićem (116/125). V pokalu Slovenije je med člani zmagal Žan
Sfiligoj (TK Brda), Boštjan Maček je bil
šesti. Med mladinci je bil Rene Maček
tretji, zmagal je Tilen Kos Šturm (SD
Nova Gorica). V soboto bo na strelišču
v Rakičanu 4. krog DL vzhod.
man je bil drugi in tretji, poleg njega
pa je tretji mesti zasedel še Nejc Sterniša. Pri katah ekipno so zmagali Sterniša, Čurman in Klemenčič, tretja pa
je bila sestava Mišel Čuček, Aleks Klobasa in sposojeni tekmovalec. Pri kadetih so bili najboljši Klemenčič, Klobasa in Čuček, pri kumite borbah pa
sta med dečki prvo in drugo mesto zasedla Klobasa in Aleks Kozar.
bi še nekako šlo, toda notranji del je
bil popolnoma uničen. Res bi lahko
začeli urejati progo prej, kot smo jo,
ampak če se spomnite, takratna vremenska napoved pred dirko sploh ni
bila slaba. Spremenljivo in slabo vreme pa je dejavnik, na katerega pač ne
moreš imeti vpliva. Imeli smo akreditiranih petnajst novinarjev iz Poljske,
Češke, Madžarske in drugod in vsi so
nam brez razburjenja dejali, da so takšne odpovedi pač del igre, saj so jih
že doživeli tudi kdaj prej. Sam sem bil
pred leti na dirki v Gelsenkirchnu, ki
bi morala biti v dvorani, pa je tudi odpadla. Ali pa poglejmo na primer Zlato lisico v smučanju. Kolikokrat je že
odpadla, pa ni bilo nobenega vika in
krika.«
Dejstvo je, da odpoved dirke v Lendavi letos v Evropi sploh ni bila prva,
saj so bile predčasno končane že štiri
dirke iz mednarodnega programa, pa
se tam zaradi tega nihče ni pretirano
razburjal. Vodstvo lendavske dirke se
je opravičilo za odpoved in gledalcem
vrnilo denar za vstopnice, ki so stale
deset in dvanajst evrov. Organizator,
Speedway Team Lendava, se je vsem
zahvalil za obisk in razumevanje, a jasno je, da to ni zaleglo pri vseh, saj so
nekateri prevozili več kot pol Slovenije samo zato, da bi si ogledali dirko v Lendavi. Ti so bili precej jezni in
ogorčeni. Res je tudi to, da je bil ST
Lendava v malce slabšem položaju že
zaradi aprilske dirke, ko ni bila izpeljana finalna vožnja, in to prav zaradi
premalo varne proge. Tega se Kolenko zelo dobro zaveda: »Javnost je pri
teh stvareh neusmiljena. Čeprav sam
nisem pristojen za pripravo proge,
vseeno čutim odgovornost za to, da
je dirka odpadla. Mi bomo tako konec
tega tedna ali v začetku naslednjega
sklicali izredno skupščino in ponudili
svoje odstope. Če bodo sprejeti, bo to
delo opravljal pač nekdo drug. Ampak
bojim se, da tega drugega v Lendavi
ni. Pri odpovedi dirke mi je najbolj
žal gledalcev, saj jih toliko na tribunah že dolgo nismo imeli.« Dirka, ki
naj bi nadomestila odpadlo iz Lendave, naj bi bila zdaj na sporedu v petek
zvečer v Torunu na Poljskem.
T. K.
teden v številkah
Namizni tenis
Igralci prve ekipe novomeške Krke so
vnovič postali državni prvaki, potem
ko so še na drugi finalni tekmi premagali prvo ekipo Keme iz Puconec spet
s 5 : 0.
Drugo srečanje je bilo odigrano v
dolenjskem namiznoteniškem centru Drgančevje v Novem mestu pred
80 gledalci. Izidi dvobojev: Karkovič –
Sukič 3 : 1, Slatinšek – Škraban 3 : 0,
Jorgič – Ropoša 3 : 1, Slatinšek – Sukič
3 : 0, Karkovič – Ropoša 3 : 2.
Badminton
V okviru kvalifikacijskega ciklusa za
uvrstitev na olimpijske igre v Riu je
nastopil Iztok Utroša na turnirju Spanish International 2015 v Madridu. V
kvalifikacijah za glavni turnir je premagal Finca Heina, ki je predal dvoboj, ter Nemca Schaenzlerja in Nizozemca Hilbinka z 2 : 0. V prvem krogu
glavnega turnirja je prvič doslej izločil
Poljaka Rogalskega, in sicer z izidom 2
: 1. Pri dvoboju za četrtfinale je Utroša nesrečno izgubil proti Fincu Langu,
48. igralcu na svetovni jakostni lestvici, z 0 : 2 (18 : 21, 21 : 23), a je ob tem prikazal dobro igro.
Nato se je Utroša podal na mednarodni turnir Yonex Riga International
2015 v Latviji, kjer je končal na drugem mestu. V finalu turnirja za svetovno jakostno lestvico ga je premagal ruski igralec Sergey Sirant. Tekma je bila
izenačena, Utroša pa je dvoboj izgubil
z izidom 0 : 2 (16 : 21, 20 : 22). S končno
uvrstitvijo ni bil povsem zadovoljen,
saj je na tem turnirju načrtoval zmago.
Kljub temu je pridobil nekaj pomembnih točk v kvalifikacijskem ciklusu za
olimpijske igre leta 2016. Naslednja
njegova nastopa bosta na evropskem
klubskem prvenstvu od 10. do 14. junija v Franciji, kjer nastopa za švicarskega prvaka BC Üzwil, nato pa bo od
20. do 29. junija tekmoval na Evropskih igrah v Bakuju.
Strelstvo
Na strelišču Panovec v Novi Gorici je
bil dvoboj med Slovenijo in Hrvaško v
posamični in ekipni konkurenci v streljanju na glinaste golobe. Za člansko
Lokostrelstvo
Člani LK Lendava, ki so tokrat branili barve DOŠ I in DSŠ Lendava, so se
udeležili državnega prvenstva v Stožicah za osnovnošolce in srednješolce,
kjer je nastopilo 90 lokostrelcev iz celotne Slovenije. Lendavčani so se vrnili
s srebrnima odličjema, ki sta ju dobila
Dominik Biro (goli lok) pri osnovnošolcih in Lars Somi (ukrivljeni lok) pri
srednješolcih.
Nogomet
Končna skupna lestvica po 26. krogu
2. SKL/SML vzhod: 1. Farmtech Veržej, 130, 2. Dravinja, 118, 3. Drava, 111,
4. NŠ Mura, 101, 5. NŠ Robert Koren,
97, 6. Malečnik, 82, 7. Gummi Miral, 78,
8. Aha Emmi Bistrica, 65, 9. Šmartno
1928, 64, 10. Nafta 1903, 54, 11. Pohorje,
47, 12. Kovinar, 47, 13. NŠ Miklavž/Dobrovce, 34, 14. Železničar, 19.
Karate
Blaž Klobasa, član Shotokan Karate–
Do kluba Gornja Radgona in učenec
Osnovne šole Negova, je v okviru državne reprezentance na balkanskem
prvenstvu v Črni gori dosegel prvi življenjski uspeh in najboljšo uvrstitev
za klub z bronasto kolajno v kategoriji
kate letnik 2003.
Na 10. pokalu Občine Oplotnica za
osnovnošolce so nastopili tudi tekmovalci radgonskega kluba. Pri katah
posamezno je v svoji kategoriji zmagal Kristijan Klemenčič, Nejc Ian Čur-
Judo
Na mednarodnem tekmovanju v
Rymavski Soboti na Slovaškem sta dve
kolajni dobila tekmovalca KBV Lendava, in sicer sta bila Nika Pal in Aljoša
Marič tretja v svojih kategorijah.
Na 14. Palijevem memorialu v Ljubljani sta bila med tekmovalci JK Lendava tretja Nino Imre in Mitja Ferencek. Med mlajšimi kadetinjami je v
svoji kategoriji zmagala Pia Perc (KBV
Lendava), Blaž Küplen (JK Murska Sobota) pa je bil med člani tretji.
Na mednarodnem tekmovanju v
Nagykanizsi so bili med judoisti KBV
Lendava prvi v svojih kategorijah Rok
Mujdrica, Aljoša Marič, Nika Pal, Timi
Markoja, Larisa Zver in Tilen Farkaš.
Druga sta bila Lino Lipuš in Pia Perc,
tretji pa Žan Litrop. Med judoisti JK
Lendava so zmagali Gašper Žerdin, Maj
Mlinarič in Luka Žerdin. Drugi so bili
Neno Špiclin, Anel Pahor in Samo Jaklin, tretja pa Rina Rakič in Vita Kulčar.
Kolesarstvo
Kolesarji KK Tropovci in ŠD Team
Turbo Tropovci so uspešno nastopili na 3. Veliki nagradi mesta Čakovec.
Najuspešnejši so bili v kategoriji starejših mladincev, kjer je Žiga Horvat
zmagal, Jure Barat pa zasedel drugo
mesto (oba KK Tropovci). V kategoriji dečkov C je zmagal Luka Jablanovec,
v kategoriji dečkov B je Nikolaj Rengeo zasedel tretje mesto, med rekreativci je bil Andrej Štajer šesti in med
mlajšimi mladinci Aleksander Rengeo
(vsi KK Tropovci) dvanajsti. Med amaterji je zmagal Primož Obal (ŠD Team
Turbo Tropovci), drugi je bil Dušan
Fister (KK Tropovci). Člani ŠD Team
Turbo Tropovci pa so bili najuspešnejši v kategoriji veterani, Dušan Hajdi-
njak je namreč zmagal, Dominik Ketiš
pa končal na tretjem mestu.
V Radencih je bil 35. rekreativni
kolesarski maraton Tri srca. Organizatorji so pripravili štiri težavnostne
proge, zaradi slabega vremena pa je
pedale poganjalo vsega 250 kolesarjev. Najstarejša udeleženca maratona
sta bila Mariborčana Jožica Petelinšek
(letnik 1933) in Srečko Kocbek (1928).
Najštevilčnejša ekipa je bila s štirinajstimi kolesarji kolesarska sekcija Tondach Boreci.
Kasaške dirke
Na hipodromu Stožice je dosegla edino zmago za ljutomerski klub kobila
Lim Kim z Jožetom Sagajem ml., ki je
slavila z odličnim kilometrskim časom 1:15,3. Za Kasaški klub Ljutomer
so zasedli druga mesta Super Pleasure (Matej Osolnik), Tars Stars (Janko
Sagaj), Lotte (Milan Žan) in Vic Attack
(Jože Sagaj ml.), tretji pa so bili Leo
Den (Janko Sagaj), Stejlon (Janez Hrovat) in Rosso (Franc Cimerman). Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo
v Krškem. Na sporedu bo rejska dirka
Šampionat Slovenije, na kateri se bodo
potegovali za najvišja mesta tudi člani
ljutomerskega kluba.
Šah
V Igu pri Ljubljani je potekal 2. memorialni turnir v spomin na žal prehitro
preminulo slovensko šahistko Vesno
Rožič. Sodelovalo je 144 šahistov in šahistk iz petih držav. Slavil je slovenski
velemojster Luka Lenič. Od šestih Pomurcev je najboljše mesto zasedel Ljutomerčan Jernej Skuhala, ki je zbral 6,5
točke in končal na 15. mestu. Obenem
je bil s tem najbolje uvrščen igralec v
kategoriji mladincev. Matej Titan je bil
skupno 21. s 6 točkami, Maja Vučko in
Luka Skuhala pa sta zbrala po 5 točk in
zasedla 43. oziroma 58. mesto. V kategoriji do 12 let je Enej Meglič zasedel
drugo mesto.
Pikado
Hrvaško letovišče Poreč bo od 6. do
13. junija prizorišče svetovnega reprezentančnega in klubskega evropske-
ga prvenstva v elektronskem pikadu.
Organizatorji pričakujejo kar tri tisoč
udeležencev. Prvenstva se bodo udeležili tudi tekmovalci Top Guna z Grlave
pri Ljutomeru. Del šestčlanske slovenske moške reprezentance, ki jo bo prvič vodil Ljutomerčan Darko Marinič,
sta Leon Mertük in Andrej Gorjak, v
ženski reprezentanci, ki se prvič udeležuje svetovnega prvenstva, pa bosta
igrali vidno vlogo Mojca Škafar in Monika Jerebic. Predvsem moška izbrana
vrsta cilja na vidno uvrstitev. Veliko
večja od reprezentančnih so klubska
pričakovanja, saj se Top Gun z evropskih tekmovanj že vrsto let vrača z
najžlahtnejšimi odličji. Moška vrsta je
dosegla lani evropski naslov. V Poreču
bodo nastopile tri moške in dve ženski ekipi Top Guna – moški (A): Andrej
Gorjak, Leon Mertük, Leopold Slanič,
Sašo Vütek, Drago Šnajder; (B): Darko
Marinič, Matjaž Feguš, Daniel Slana,
Aleš Zadravec, Ludvik Kiraly, Danijel
Verzel, Ladislav Vöröš; (C): Mirko Čeh,
Damir Lukač, Tadej Antonič, Cvetko
Maučec, Kristijan Sladič, Miha Topolnik, Sebi Antolin, Miro Vaupotič, Denis Kokolj; ženske (A): Mojca Škafar,
Monika Jerebic, Simona Durič, Sabina
Majcen, Blanka Vočanec, Andreja Kaučič; (B): Andreja Vrbančič, Tina Vuk,
Nina Tivadar, Marija Gujtman, Olga
Frumen.
Ples
V Novi Gorici je bil še zadnji pokalni
turnir v modernih tekmovalnih plesih.
Tokrat so se za zadnje točke pomerili plesalci hiphopa in breakdanca. Plesalci Plesnega kluba Zeko so ponovno
stali na stopničkah. Prvo mesto je zasedel Aleš Ivanuša (breakdance solo
člani), drugo David Cimerman (breakdance solo člani) in tretje Filip Kovačič (breakdance solo mladinci). Pri
Plesnem klubu Zeko so z dosežki zadovoljni. Od petih turnirjev se vzamejo rezultati najboljših treh in dodajo
točke z državnega prvenstva, ki bo v
Medvodah od 20. do 28. junija. Na točkovni lestvici ima Zeko veliko plesalcev med najboljšimi tremi, zato v klubu upajo, da bodo tudi v Medvodah
uspešno končali prvi del sezone.
Pripravila T. K., M. Š.
16
šport
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nogomet (ž.)
MNL
Slavje kljub prvemu porazu
Pomurke že četrtič zapored državne prvakinje – Po počitku priprave za najmočnejšo ligo
Kapetanka Manja Rogan se je s svojimi soigralkami in člani strokovnega štaba takole razveselila pokala za nov naslov državnih prvakinj. fotografija tomo köleš
21. krog SŽNL – Lige za prvaka: Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale 1
: 4 (0 : 3), Radomlje – Maribor 4 : 2
(2 : 0).
Končna lestvica Lige za prvaka: Teleing Pomurje Beltinci 54, Rudar Škale
46, Radomlje 37, Maribor 28.
Igralke Teleinga Pomurja so v zadnjem krogu prve lige doma izgubile proti Rudarju Škale, a jim to ni
pokvarilo slavja ob prejemu pokala
za četrti zaporedni naslov državnih
prvakinj. Pokal in kolajne jim je podelil predsednik komisije za ženski
nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije Branko Gros. Nedeljski poraz
proti Rudarju je bil sploh prvi, ki so
ga Pomurke doživele v tem prvenstvu, z istimi nasprotnicami pa so
pred kratkim izgubile tudi v finalu
pokala. Tokrat so bile Beltinčanke
nekoliko oslabljene, saj je manjkala
poškodovana napadalka Biljana Bradić, a to ne zmanjšuje zaslužene zmage Rudarja, ki je dobro zaprl prostor
pred svojimi vrati, njegove igralke
pa so izkoristile skoraj vsako napako in priložnost, ki so jim jo ponudile gostiteljice. Pri gostjah je dosegla tri zadetke Lara Prašnikar, hčerka
znanega slovenskega trenerja in nekdanjega selektorja moške članske reprezentance Bojana Prašnikarja, ki si
je tekmo ogledal s tribune beltinske-
ga športnega parka. Vprašanje je sicer, kakšen bi bil potek tekme, če bi
v začetku srečanja zadela domačinka Špela Kolbl, ki se je dvakrat znašla pred izjemno priložnostjo. A kdor
ne da, navadno dobi, in tako je bilo
tudi tokrat. Res pa je tudi, da so bile
igralke Pomurja po dolgi sezoni in že
vnaprej doseženem naslovu državnih
prvakinj z glavami že na dopustu. Ta
bo trajal dobrih deset dni, nato pa se
bodo počasi začele priprave za kvalifikacije za Ligo prvakinj, vendar je
vprašanje, v kakšni sestavi, saj klubu zelo primanjkuje sredstev, ki jih
potrebuje za nastopanje z vsemi selekcijami.
Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale
1 : 4 (0 : 3)
Športni park Beltinci, 100 gledalcev,
sodnica: Subotić (Ljubljana).
Strelke: 0 : 1 Prašnikar (24), 0 : 2 Prašnikar (26), 0 : 3 Murič (40), 0 : 4 Prašnikar (46), 1 : 4 Nikl (73).
Teleing Pomurje Beltinci: Nemet
(Puš, 46), Prša, Nikl, Jelen (Godina,
46), Rozmarič, Marič (Legenič, 46),
Boškan (Požgaj, 67), Rogan, Kolbl
(Horvat, 83), Conjar, Tibaut. Trener:
Bojan Jančar.
Rumeni kartoni: Fetahović, Nagy,
Bric, Živković, Sevšek, Aberšek, vse
Rudar Škale.
T. K.
Lesoplast
ali Slatina
Spodrsljaj Cvena,
slavje Dokležovja
21. krog I. MNL MS: Goričanka – ŠNK
Radgona 1 : 2, Kema Puconci – Hodoš
0 : 1, ŠD Roma – Tišina - Partizan 0 :
8, Aqua - Ižakovci – GMT Bogojina 2
: 4, Lesoplast Križevci – Niros Cankova 3 : 0, Slatina – Gančani 3 : 2.
Lestvica: Lesoplast Križevci 51, Slatina 49, Hodoš 37, GMT Bogojina 35,
ŠNK Radgona 33, Tišina - Partizan
30, Goričanka 29, Gančani 25, Aqua
- Ižakovci 24, Kema Puconci 19, Niros Cankova 16, ŠD Roma 5. Pari 22.
kroga: GMT Bogojina – ŠD Roma (v
soboto ob 17. uri), ŠNK Radgona –
Slatina, Gančani – Lesoplast Križevci, Niros Cankova – Aqua - Ižakovci, Tišina - Partizan – Kema Puconci,
Hodoš – Goričanka (vse v nedeljo ob
17. uri).
20. krog I. MNL Lendava: Renkovci
– Nedelica 4 : 0, Hotiza – Kobilje 6 : 0,
Panonija Gaberje – Polana 0 : 3, Dobrovnik – Nafta veterani 3 : 0.
Lestvica: Polana 47, Hotiza 44, Panonija Gaberje 36, Dobrovnik 31, Renkovci 24, Nedelica 20, Nafta veterani
19, Kobilje 6. Pari 21. kroga: Nedelica – Dobrovnik (v soboto ob 17. uri),
Nafta veterani – Panonija Gaberje,
Kobilje – Renkovci, Polana – Hotiza
(vse v nedeljo ob 17. uri).
20. krog II. MNL MS: Apače – Šalovci 1 : 0, Dokležovje – ŠD NK Rotunda 8 : 1, ŠD Cven – Lipa 3 : 4, ŠD NK
Pušča je bil prost.
Lestvica: Dokležovje 32, ŠD Cven
28, ŠD NK Pušča 28, Lipa 26, Šalovci
23, Apače 20, ŠD NK Rotunda 11. Pari
21. kroga: ŠD NK Rotunda – ŠD Cven,
Šalovci – Dokležovje, ŠD NK Pušča –
Apače (vse v nedeljo ob 17. uri), Lipa
je prosta.
20. krog II. MNL Lendava: Čentiba
– Kapca 6 : 0, Graničar – Mostje 1 : 3,
Veterani Turnišče – Zvezda Dolina 11
: 0, Olimpija Dolga vas je bila prosta.
Lestvica: Mostje 40, Olimpija Dolga vas 35, Veterani Turnišče 26, Čentiba 24, Graničar 21, Zvezda Dolina 12,
Kapca 6. Pari 21. kroga: Zvezda Dolina – Čentiba (v nedeljo ob 10. uri),
Kapca – Graničar (v nedeljo ob 15.
uri), Mostje – Olimpija Dolga vas (v
nedeljo ob 17. uri), Veterani Turnišče
so prosti.
T. K.
Pokal MNZ Lendava
Nogomet – 2. SNL
Odranci in Hotiza
Visok poraz za domače slovo
Enajstmetrovke odločile o zmagovalcu
Farmtech Veržej – Ankaran Hrvatini 0 : 4 (0 : 1) – Trener Gabor se poslavlja
Polfinale pokala MNZ Lendava
Veržejski nogometaši so končali sezono v drugi ligi z visokim porazom.
Prepričljivo so jih premagali gostje iz
Ankarana, ki so tako zmagali v dvoboju za visoko četrto mesto. »Videlo
se je, da so naši igralci že na dopustu,« je bil kratek in jedrnat ob pogledu na semafor trener veržejske ekipe
Zlatko Gabor. Tokrat je dal priložnost
igralcem: Duh, Polajžer, Kavaš, Lukač,
Kaučič (Jamaković, 62), Kouter, Trstenjak, Vaš, M. Vinkovič (Kušnik, 46), D.
Vinkovič, Mauko (Petek, 46).
Gostje so sijajno začeli tekmo zadnjega 27. kroga. Že v 3. minuti je Matic Reja z izvrstnim udarcem premagal
nemočnega domačega vratarja Mateja Duha. Veržejci so imeli priložnost
za izenačenje v 16. minuti, vendar je
gostujoč vratar Matej Paal ubranil
enajstmetrovko, ki jo je streljal Mitja
Mauko. Po bledem prvem polčasu so
zaigrali gostitelji v prvih minutah drugega dela veliko bolje. V priložnostih
Odranci – Črenšovci 5 : 4 po 11 m
(1 : 1)
Igrišče NK Lipa, 150 gledalcev, sodnik: Antolin (Beltinci).
Strelca: 0 : 1 Kociper (41, 11 m)m 1 :
1 Gostan (68).
Strelci enajstmetrovk: 2 : 1 Raduha,
2 : 2 Horvat, 3 : 2 Pavel, 3 : 3 Törnar, 3 :
4 Kociper, 4 : 4 Gostan, 5 : 4 Žnidarič.
Neuspešni izvajalci enajstmetrovk:
Virag, Halas; Gregorec.
Odranci: Ferenčak, Balažic, Smej
(Botjak, 46), Zver, Pavel, Horvat (Gostan, 46), Raduha, Žnidarič, Arsič (Jerebic, 46), Gregorec, Murat. Trener:
Marjan Rajbar.
Črenšovci: Ternar, Tivadar, Bagari
(Hozjan, 59), M. Tompa, Törnar, Horvat, Skuhala (R. Tompa, 65), Virag,
Kociper, Halas, Gabor (Vuk, 59). Trener: Stanko Preradović.
Rumena kartona: Balažic; Kociper.
Hotiza – Turnišče 7 : 5 po 11 m (2 : 2)
Športni park Hotiza, 200 gledalcev,
sodnik: Bukovec (Lendava).
Strelci: 0 : 1 Aleks. Koren (30), 1 : 1
Boroš (74), 2 : 1 Györköš (86), 2 : 2 Jakšič (89).
Strelci enajstmetrovk: 3 : 2 Biro, 3 :
3 Šemen, 4 : 3 Vida, 4 : 4 Aleks. Koren,
5 : 4 Kepe, 5 : 5 T. Horvat, 6 : 5 Györköš, 7 : 5 Cigan.
Neuspešen izvajalec enajstmetrovke: E. Lutar.
Hotiza: Bogar, D. Horvat, Cigan,
Vida, M. Horvat, Smej, Čurin, Kepe,
Biro, Boroš, Tibaut (Györköš, 52). Trener: Leon Imre.
Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, E. Lutar, Prša, M. Horvat (Mujdrica, 65), A.
Horvat (D. Lutar, 65), T. Lebar, Aleks.
Koren, Recek, Bunderla (Šemen, 46),
Jakšič. Trener: Goran Köveš.
Rumeni kartoni: Biro, Boroš, D.
Horvat; Prša, Aleks. Koren.
T. K.
Gostje so sijajno začeli
tekmo, že v 3. minuti
je Reja premagal domačega vratarja Duha.
za zadetek so se znašli Borut Lukač,
Sebastjan Petek in David Vinkovič, kateremu je preprečila veselje vratnica.
Nespretnost domačinov so kaznovali
gostje z zadetkoma Roya Rudonje (57)
in Marka Vukelića (59) ter rešili vprašanje zmagovalca. Pred koncem je za
visoko zmago zadel še Jan Pahor (84),
gostiteljem pa je preprečil v izdihljajih tekme po strelu Arpada Vaša žogi
pot v mrežo okvir vrat. Farmtech Veržej je končal prvenstvo z 38 točkami
na sedmem mestu, za četrtim Ankaranom pa je zaostal štiri točke. »Dosegli
smo vse, kar smo si naložili pred začetkom prvenstva. Obstali smo v dru-
gi ligi in se uvrstili med 32 najboljših
v pokalnem tekmovanju. Po vseh težavah s poškodbami igralcev, ki so nas
pestile celotno sezono, sem zadovoljen z doseženim,« je dodal Gabor, ki
pa ni želel razkriti svojih načrtov, a je
dal slutiti, da po tej tekmi ne bo več
trener Farmtecha.
Prvak druge lige je Krško, ki je v odločilnem srečanju na svojem igrišču
pred rekordnimi 1600 gledalci premagalo Aluminij z 1 : 0 z golom v 93.
minuti. Krško se je tako neposredno
uvrstilo v prvo ligo, Aluminij pa bo
moral odigrati še kvalifikacijski tekmi
za obstanek z Gorico, ki je bila predzadnja v prvi ligi. Končni vrstni red
druge lige: 1. Krško, 51, 2. Aluminij, 50,
3. Roltek Dob, 49, 4. Ankaran Hrvatini,
42, 5. TKK Tolmin, 41, 6. Triglav Kranj,
39, 7. Farmtech Veržej, 38, 8. Šenčur,
32, 9. Dravinja Kostroj, 29, 10. Šmartno 1928, 8 točk.
M. Š.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
17
Pomurski pokal
Preindl prvi na Soboškem teku
V soboto, 6. junija, ob 13.30 8.
Pohod po Občini Rogašovci, ob 14. uri pa
12. Rogašovski tek za pomurski pokal 2015.
Informacije: Dragan Tomovič, 041 788 082,
[email protected].
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
Vlasta Lunežnik (TS Radenska) druga pri ženskah – Proga za člane je bila dolga 7,5, za članice pa 6 km
kdaj, kaj, kje
Petek
Ob 15.30 v ŠRC Bakovci prireditev Dan
družine in športa, kjer naj bi bil posebni gost svetovni boksarski prvak Dejan
Zavec.
Sobota
Ob 9. uri na strelišču v Rakičanu 4. krog
DL vzhod.
Ob 10. uri pri nakupovalnem centru BTC
Murska Sobota 7. Maraton BTCiklin.
Ob 10. uri v telovadnici OŠ Beltinci 6.
mednarodni judo turnir za pokal Beltincev.
teden v številkah
Plavanje
Dejan Preindl (št. 14) tokrat ni imel močne konkurence, saj je na 14. Soboškem teku skupaj s tremi pohodniki sodelovalo 71 udeležencev. fotografija jure zauneker
Združenje atletskih sodnikov Murska
Sobota je pripravilo v športnem parku Fazanerija v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota 14. Soboški tek, ki je štel
za točkovanje v Pomurskem pokalu.
Na teku je skupaj s tremi pohodniki
sodelovalo 71 udeležencev. V glavnem
teku je med člani na 7,5 kilometra dolgi progi zmagal Dejan Preindl iz ekipe
Prevozi bolnikov Bratonci, drugi je bil
Aljaž Novak iz Ormoža, tretji pa Stanislav Kralj s Ptuja. Ženske so tekle
na šest kilometrov dolgi progi, slavi-
la pa je Vanja Hotko s Ptuja. Najboljša Pomurka je bila Vlasta Lunežnik iz
Tekaške sekcije Radenske, ki je bila
druga, tretja pa je bila Nataša Majc iz
Tekaške sekcije Vzajemne. V mlajših
kategorijah so prva mesta zasedli Val
Hajdenkumer, Enej Kuzma in Niko
Forjan iz Murske Sobote, med dekleti pa Pia Špur, Zala Balaško in Julija
Žižek iz Atletskega kluba Panvita ter
Lara Horvat iz Murske Sobote. Naslednji tek za Pomurski pokal bo v soboto popoldne v Rogašovcih.
T. K.
Na mednarodnem mitingu v Wolfsbergu v Avstriji so uspešno nastopile
članice PK Zdravilišče Radenci. Kaja
Leopold je zmagala na 200 metrov
mešano, 50 metrov delfin in 50 metrov prosto. Staša Korpič je bila v svoji
kategoriji prva na 50 metrov delfin in
50 metrov prsno ter druga na 200 metrov mešano. Drugi sta bili tudi Kaja
Leopold na 50 metrov prsno in Maja
Nemec na 50 metrov hrbtno, tretja pa
Karin Kisilak na 50 metrov prsno.
Pripravil T. K.
Skupščina ŠZ Murska Sobota
Nogomet – 3. SNL vzhod
Podelili plakete
Odločitev v zadnjem krogu
Izšel je bilten Soboški šport 2015 na 95 straneh
Odranci zapravili prvo priložnost – Beltinčani potrebujejo zmago
V konferenčni dvorani hotela Diana
je bila 19. seja skupščine Športne zveze Murska Sobota, na kateri so podelili plakete zveze in pokale najboljšim
trem v skupni razvrstitvi Delavskih
športnih iger 2014.
Plakete sta podelila predsednik
Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar in član upravnega odbora
Tonček Gider. Plakete ŠZ Murska Sobota 2015 so prejeli: Atletski klub Panvita
Murska Sobota ob petdesetletnici kluba, Franc Borovnjak za uspešno delo v
Društvu paraplegikov, Davorin Dervarič
za uspešno delo v Društvu cerebralne
paralize, Franc Donša za uspešno delo
v Planinskem društvu Mura, Tugomir
Frajman za uspešno delo v športni dejavnosti, Milan Jerše za uspešno delo v
športu in novinarstvu, Tomislav Kološa za športne dosežke v kickboxingu,
Franc Kuhar za uspešno delo v šahu, Tiberij Lebar za dolgoletno uspešno delo
v atletiki, Terezija Majerič za uspešno
delo v športni rekreaciji in Jože Ružič
za uspešno delo v Planinskem društvu
Matica. Pokale za najboljše tri v skupni
razvrstitvi Delavskih športnih iger 2014
pa so dobili: Policijska uprava, Športno
društvo Carinik in Medobčinsko društvo invalidov. Na skupščini so še potrdili poročilo o športni dejavnosti v letu
2014 in pregledali program športne dejavnosti v letu 2015. Športna zveza Murska Sobota je imela v letu 2014 48 tisoč 933 evrov prihodkov in 48 tisoč 426
evrov odhodkov. Za leto 2015 pri zvezi
menijo, da bi se moralo v mestni občini
glede na vsa programska izhodišča in
idejne zasnove stalno večati število občanov, ki bodo izkoristili možnosti in se
vključevali v športno ponudbo. Število
izvajalcev športne dejavnosti namreč
Pari 26. kroga: Odranci – ND Lušt Beltinci, Avto Rajh Ljutomer – NŠ Mura,
Serdica Kleparstvo Šinko – Črenšovci,
Bistrica – Nafta 1903, Turnišče – ŠNK
Bakovci, Rakičan Metropol Kavarne –
Grad, Čarda – Tromejnik G-Sukič (vse
v nedeljo ob 17.30).
ne upada, ampak se stalno povečuje,
ti pa pripravljajo nove programe, ponudbe in dogajanja v športu. Pri zvezi
pravijo, da za letos načrtujejo tudi nekatere spremembe v organizacijskem
smislu na ravni nosilcev športne dejavnosti v mestni občini. Osnovni cilj
zveze ostaja dobra ponudba v šolskem
športu oz. športu otrok in mladine ter v
športni rekreaciji in vključevanju občanov vseh starostnih kategorij. Ob skupščini je Športna zveza Murska Sobota
izdala še bilten na 95 straneh Soboški
šport 2015, za katerega je gradivo zbral
in uredil sekretar zveze Ludvik Zelko.
Na omenjeno skupščino se je skoraj
idealno navezovala štirinajsta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota,
kot si jo želimo. Vodil jo je Gorazd Gider, tema pa je bila Šport v mestu. Gider je poudaril problematiko na športnem področju, kot največji težavi pa
izstopata predvsem pomanjkanje kadrov in športne infrastrukture. V Mestni občini Murska Sobota je okrog 130
športnih društev, v njih pa je včlanjenih
več kot tri tisoč petsto športnikov, tako
tistih v posameznih kot ekipnih športih, rekreativcev, invalidov in drugih.
Kljub takšni številki Murska Sobota še
vedno na primer nima pokritega plavalnega bazena, čeprav so želje stare že
več let. Tudi z atletskim stadionom se
mesto ne more pohvaliti, saj tristometrska steza ne ustreza standardom, zato
na njej morebitni rekordi niso veljavni. Mladi perspektivni športniki iz mestne občine se tudi večkrat odločijo za
odhod kam drugam, kjer jim ponudijo
boljše možnosti za trening in več sredstev. Proračunska in sponzorska sredstva so namreč iz leta v leto manjša.
T. K.
Tekme 25. kroga
Grad – Odranci 2 : 0 (1 : 0)
Igrišče pod gradom pri Gradu, 300
gledalcev, sodnik: Šorli (Maribor).
Strelca: 1 : 0 Krpič (25), 2 : 0 Belna
(75).
Rumeni kartoni: Sagadin; Zver, Gregorec, Matjašec. Rdeči kartoni: Sagadin (86); Zver (48), Pavel (85).
ND Lušt Beltinci – Čarda 7 : 1 (3 : 0)
Športni park Beltinci, 400 gledalcev, sodnik: Veselič (Maribor).
Strelci: 1 : 0 Tkalec (4, 11 m), 2 : 0
Maroša (11), 3 : 0 Tkalec (41), 4 : 0 Maroša (47), 5 : 0 Tkalec (49), 6 : 0 Maroša (61), 6 : 1 Recek (69), 7 : 1 Krauthaker (91).
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
Lestvica najboljših strelcev
1. Odranci
4 69 : 26 57
35
2. Beltinci
17 4
4 80 : 24 55
2.Amadej Maroša (Beltinci)
20
3. Mura
15 3
7 54 : 27 48
3.Roman Gostan (Odranci)
19
4. Grad
13 6
6 57 : 36 45
4.Luka Ciglarič (Ljutomer)
17
5. Rakičan
12 7
6 51 : 33 43
5.Franc Krpič (Grad)
14
6. Ljutomer 13 4
8 48 : 35 43
Peter Zver (Bistrica)
14
7. Tromejnik 13 4
8 41 : 34 43
7. Marko Karnet (Tromejnik)
13
8. Turnišče
13 2 10 51 : 43 41
8.Erik Lutar (Turnišče)
12
9. Nafta
9
Sašo Kociper (Črenšovci)
12
10. Čarda
1.Jernej Tkalec (Beltinci)
Rumena kartona: Apatič; Zadravec.
Rdeči karton: Apatič (82).
ŠNK Bakovci – Rakičan Metropol
Kavarne 0 : 0
ŠRC Bakovci, 200 gledalcev, sodnik:
Fekonja (Radenci).
Rumeni kartoni: Petek; Gregor, Kalamar.
Nafta 1903 – Turnišče 2 : 3 (1 : 0)
Športni park Lendava, 250 gledalcev, sodnik: Čontala (Križevci pri Ljutomeru).
Strelci: 1 : 0 Kuhta (37), 1 : 1 A. Horvat (51, 11 m), 2 : 1 Bedo (54), 2 : 2 E. Lutar (56), 2 : 3 A. Horvat (53).
Rumeni kartoni: Bedo, Zagorec, Ftičar; A. Horvat, Aleš Koren, Bunderla,
D. Lebar.
Črenšovci – Bistrica 5 : 2 (1 : 1)
[email protected]
02 538 17 20
18 3
Športni park Črenšovci, 300 gledalcev, sodnik: Nemet (Prosenjakovci).
Strelci: 0 : 1 Graj (8), 1 : 1 Kociper
(29), 2 : 1 Kociper (57), 3 : 1 Skuhala
8
8 36 : 40 35
8
5 12 33 : 44 29
11. Črenšovci 3
7 15 29 : 58 16
12. Bakovci 4
3 18 16 : 70 15
13. Bistrica 3
5 17 36 : 71 14
14. Serdica
5 19 17 : 77
1
8
(73), 4 : 1 Skuhala (80), 5 : 1 Törnar
(82), 5 : 2 Graj (87).
Rumena kartona: Virag; Vučko.
NŠ Mura – Serdica Kleparstvo Šinko 4
: 0 (2 : 0)
Mestni stadion Fazanerija, 300 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor).
Strelci: 1 : 0 Ivanič (1), 2 : 0 Balažic
(24), 3 : 0 Balažic (65), 4 : 0 Atanasov
(88).
Tromejnik G-Sukič – Avto Rajh Ljutomer
0 : 3 (0 : 2)
Igrišče v Kuzmi, 110 gledalcev, sodnik: Gergič (Maribor).
Strelci: 0 : 1 Ciglarič (35, 11 m), 0 : 2
Kardinar (45), 0 : 3 Piberčnik (93).
Rumeni kartoni: R. Bokan, Potrč;
Rakovec.
T. K.
18
turizem
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
turistične
prireditve
Za vsako živalsko vrsto je treba priskrbeti tudi primerno hrano. fotografije jože gabor
Živalski vrt Sikalu v Boračevi
317 živali 53 različnih vrst
Po številu živali in živalskih vrst drugi največji živalski vrt v Sloveniji – Otrokom želijo približati živali in naravo
Na sprehodu po živalskem vrtu Sikalu
v Boračevi obiskovalce, to pa so predvsem družine z otroki, obkroža 317
živali 53 različnih vrst, od kamel do
kengurujev, nosatih medvedov, opic,
želv, prerijskih psov in drugih. Živalski vrt sta Tomi Mitev in žena Mirjana
poimenovala s prvima dvema črkama
imen njunih otrok: si – Sinaj, ka – Kalina in lu – Luna. Snovati so ga začeli,
ko so kupili parcelo pri Boračevi in si
tam postavili počitniško hišico, najprej z ribnikom, ovcami, psi in drugimi domačimi živalmi.
toliko živali skrbi tudi več kot sedem
ljudi.«
To je po številu živali in živalskih
vrst drugi največji živalski vrt v Sloveniji. Letos se jim je pridružil kamelji samec, kakršen živi v Mongoliji,
tako da imajo zdaj samca in samico.
Za obiskovalce so zelo zanimive novosti tudi opice vrste beloglavček, ki
živijo v pragozdovih Južne Amerike,
in želve velikanke, ki odrasle tehtajo
tudi več kot 200 kilogramov.
Vsako leto dopolnijo živalski vrt z
novimi vrstami, tako da je parcela po-
Izmenjava živali
med živalskimi vrtovi
Opaziti je, da je v živalskem vrtu ob
odraslih živalih tudi precej mladičev.
Tomi pravi, da nove živalske vrste dobijo z menjavo med živalskimi vrtovi.
Pri tem dobro sodeluje z avstrijskimi,
med katerimi je tudi več zasebnih.
Tako je dobil tudi nekatere eksotične
vrste. Seveda pa je treba o teh živalih
tudi precej vedeti, prav tako so v veliko pomoč izmenjava izkušenj med
živalskimi vrtovi in nasveti veterinar-
programe ali obiskovalcem svetujejo,
da nas obiščejo. Pri tem se zelo dobro
dopolnjujemo tudi s Termami Banovci, kjer se prav tako precej posvečajo
programom za otroke.«
Precej hrane za živali tudi sam pridela na šestih hektarjih travnikov,
preostalo krmo, sadje in zelenjavo pa
kupi. Če bi lahko živalski vrt razširil,
bi uredil še terarij in akvarij z eksotičnimi vrstami živali. Treba bi bilo razširiti tudi parkirišče, v bližnjem gozdu
pa bi rad uredil gozdno učno pot: »Za
turiste, ki obiščejo našo pokrajino,
Tomi z želvo velikanko, ki odrasla tehta več kot 200 kilogramov.
Novost živalskega vrta so opice vrste beloglavček.
Zlatar je postal lastnik
živalskega vrta
jev. Nekatere živali so tudi ogrožene
in zaščitene, zato so za te potrebna še
posebna dovoljenja: »Obiskovalci se
običajno po živalskem vrtu sprehajajo
dve do tri ure in tudi posedijo. Za nas
izvedo od znancev, ki so nas že obiskali, iz medijev ali prek interneta. Nekateri so posnetke iz našega živalskega
vrta objavili tudi na youtubu. Sodelujemo pa tudi s turističnimi podjetji
in gostinci, ki nas vključujejo v svoje
»Izučil sem se za zlatarja in ta poklic tudi več kot dvajset let opravljal,
vendar me je vedno vleklo v naravo,
med živali, še posebej, ko jih je bilo
vse več. Tako sem zlatarsko delo že
opustil in se ukvarjam le še s tem, saj
veliko različnih živali zahteva tudi veliko dela. V drugih živalskih vrtovih za
stala že premajhna, za širjenje pa bi
potrebovali dodatna soglasja in sprejetje občinskega prostorskega plana:
»Živali potrebujejo prostor in primerne razmere, na kakšne so navajene v
divjini. Zato se tudi ves čas trudimo,
da bi prostore, v katerih živijo, čim
bolje prilagodili njihovim potrebam,
da se v njih dobro počutijo. Za vsako
vrsto pa je treba priskrbeti tudi primerno hrano.«
moramo oblikovati zanimivo ponudbo, dobre programe, tudi za otroke.
Želimo jim približati živali in naravo. Ne moremo pričakovati, da bodo
turisti teden dni le ležali ob bazenu.
Imam še veliko idej in tudi voljo. Živim in diham s tem živalskim vrtom.
Ugotavljam pa, da v Avstriji država in
lokalne skupnosti bolj podpirajo in
spodbujajo takšne dejavnosti.«
Jože Gabor
Gornja Radgona – V petek, 5. junija,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in
izdelkov ter domačih dobrot.
Ljubljana – V soboto, 6. junija, med
8. in 14. uro bo na ljubljanski tržnici (Pogačarjevem trgu) desetič etnološko-kulinarična prireditev Diši po
Prekmurju v Ljubljani, ki jo pripravlja
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Na stojnicah bodo
ponujali kakovostne prekmurske izdelke, predstavili se bodo gostinci, vinarji in mojstri tradicionalnih obrti. V
kuhanju bograča se bo pomerilo deset ekip, obenem bodo za obiskovalce kuhali bograč v 200-litrskem loncu.
Nastopili bodo Marko Banda, Halgato band, ljudski pevci in godci Gorički
lajkoši in folklorna skupina KUD Beltinci.
Mala Nedelja – V soboto, 6. junija, ob
9. uri se bo začel pri gostilni Slekovec
Grossmannov pohod v organizaciji TD
Mala Nedelja - Radoslavci.
Cven – V soboto, 6. junija, ob 14. uri bo
na Grüntu Turističnega društva Cven
Kmečka tržnica s ponudbo prleških
pogač in napitkov.
Ljutomer – V soboto, 6. junija, ob 18.
uri bo pri Škedenj baru Škedenj bograč fest s tekmovanjem ekip v kuhanju bograča.
Jeruzalem – V soboto, 6. junija, ob 11.
uri bo v Dvorcu Jeruzalem Salon Jeruzalem s pokušino vin in domačih jedi
ter predavanjem. Organizator je Kulturno in izobraževalno društvo Kelih.
Hercegovščak – V soboto, 6. junija, ob
8. uri bo srečanje ribičev in lovcev.
Ljutomer – V soboto, 6. junija, med 8.
in 12. uro bosta na Glavnem trgu Turistična tržnica in bolšji sejem v organizaciji Lokalne turistične organizacije
Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov
ljudske obrti in domačih dobrot ter rabljenih predmetov.
Gornja Radgona – V soboto, 6. junija,
ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri
nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Lipa – V nedeljo, 7. junija, ob 13. uri bo
pri vaškem domu v organizaciji Turističnega društva Lipa osma Langašijada s tekmovanjem v pripravi krompirjevega langaša.
Zbigovci – V nedeljo, 7. junija, ob 9. uri
bo pri gasilskem domu Majolkin bolšji sejem.
Drakovci – V nedeljo, 7. junija, ob 9. uri
bodo pri Muzeju kmečkega orodja Cirila Voršiča vaške igre v organizaciji
TD Mala Nedelja - Radoslavci.
Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18.
uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo
pripravlja Turistično društvo Martin
Martjanci.
Beltinci – Po dogovoru z Zavodom za
kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled stalna zbirka
Zgodovina zdravstva v Pomurju.
Selo – Vrata je odprla poslovalnica TIC
Moravske Toplice pri romanski rotundi. Do konca avgusta bo odprta vsak
dan razen v ponedeljek med 13. in 17.
uro, septembra in oktobra pa med 12.
in 16. uro.
Grad – V prostorih gradu pri Gradu sta
na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor
Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je odprt do 28. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih
med 11. in 19. uro, od 4. julija do 31. avgusta pa vsak dan med 10. in 19. uro.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt vsak
dan med 9. in 18. uro, v tem času je na
ogled muzej büjraštva v Brežni hiši,
čez Muro pa vozi tudi brod.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra.
Na ogled pa je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni, ob njem pa trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in
drugim.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
19
fotografije rbar
Zračni slalom nad Rovinjem
(Naš) as PP37 je izzivalec mojstrov
Leteča dirka energijskega napitka RBAR je spektakel z veliko začetnico – Visoko pod oblake se gladiatorsko med elitnih osemnajst
dviga tudi neustrašni rojak Peter Podlunšek – Na krilih strojev letalskih asov v razredu izzivalci se bohoti napis Pomurje.eu
Ko sem tam čez Sečovlje vijugal v
Lepo našo in je v Vrsarju sonce že prešlo delovno temperaturo, pa čeprav so
bili Peter Podlunšek in njegova ekipa
PP37 še v hangarju, je bilo jasno, da
je Red Bull Air Race (RBAR) institucija. Zračne dirke med napihljivi stožci,
ki segajo pod nebo, so spektakel z veliko začetnico. Štirinajst izjemno vrhunskih akrobatskih pilotov v razredu mojster bije boj s štoparico. Stvar
je tako natančna, da o uvrstitvi lahko odloča že nekaj umazanih mušic
na spoliranem krilu! Vsi po vrsti med
izbranci modrega neba so od ekstremnih športnikov do prekaljenih upra-
letijo že prvi konec tedna v juliju
v Budimpešti nad modro Donavo.
Podlunšek upa, da se mu v madžarski prestolnici »vse zloži« in da dirko
konča brez kazni, saj je namreč že na
letošnji prvi dirki na Japonskem dobil kazenske točke. Brez poročil
As akrobatskega letenja pravi: »Da
te glavni akterji svetovnega prvenstva v zračnih dirkah sploh opazijo,
moraš imeti dvoje: rezultat in ugled.
Pot do prvega poleta v RBAR je bila
zame dolga 20 let.« Ko mu je pomur-
prav izgubiš zavest. Ker akrobatski
piloti ne nosijo kompresijskih kombinezonov kot piloti vojaških lovcev,
morajo Red Bullovi dirkači zadrževati kri v možganih ali v delih telesa s
pomočjo mišic, ki jih izmenično krčijo v pravem zaporedju. »Zelo dobro
moraš poznati svoje telo in njegove
meje.« Podlunšek je sicer edina dvoživka v tem športu, kajti zaposlen je v
družinskem podjetju za proizvodnjo
medicinske opreme, konkurenti pa so
v RBAR praktično vpeti 24 ur na dan.
PP37, kako pa je sploh videti Svet tam
zgoraj? »V Svetu zgoraj ni poročil. In
to je 'fajn'!«
Zadnji napotki pred dvigom v nebo.
vljavcev boeinga in vojaških asov. V
razredu izzivalec pa na njih napet
kot puška čaka PP37. V Rovinju je šel
v zrak na petkilometrsko progo kot
prvi in pri predzadnjih devetih vratih
se je upanje v preboj med top 3 razletelo, kot se je jadrovinast stožec, ki
ga je Peco presekal. Takoj tri sekunde
pribitka. Končal je pod stopničkami
– čas, minuta in pet sekund, bi ga izstrelil na drugo mesto. V Rovinju 2014
je bil tretji.
»Linija je bila dobra, zelo ostra, a
žal je veter odigral svoje in napaki
sta se zgodili, kot bi mignil. A to je
šport, žoga je okrogla in gremo dalje!« je rekel Peco po poletu. Dirke,
prvo so pripravili leta 2003, postajajo izjemno priljubljene. Naslednjič
Med stebri – piloni – se bije bitka s časom in hitrostjo (400 kilometrov na uro).
sko, okej, tudi slovensko nebo postalo premajhno, se je tako pred sedmimi leti prvič pognal med stožce. V
razredu izzivalci leti šest vitezov vetra v enakih ptičih. Zmagovalec sezone dobi povabilo med mojstre. To je
tak šport, da 600-kilogramsko letalo,
ki razvije hitrost 400 kilometrov na
uro, s preprosto krmilno palico, kokpit pa je špartanski, vodiš horizontalno in vertikalno po progi. Pravila
igre so jasna: vstopna hitrost na progo je natančno 370 kilometrov na uro,
višina in krivulja imata svoje gabarite in obremenitev G ne sme biti več
kot deset. Obremenitve do deset G?
PP37 svojih 80 kilogramov nenadoma občuti, kot da jih je 800. Včasih
za hip v vrtoglavem dirkanju pravza-
Kamp(l) v Rakičanu
Poldrugi milijon evrov je šel za promocijo regije ob Muri – na krilih strojev letalskih asov v razredu izzivalci se
zato bohoti napis Pomurje.eu. Med kibici, pravzaprav govorimo o najhitrejši
motoristični dirki na svetu – formuli
ena pod oblaki –, ki jo spremlja 500
milijonov gledalcev, je ideja, da bi na
rakičanskem letališču nastal kamp za
Red Bullove samuraje. Že so bili treningi, ko je bil, kot kroži anekdota, starosta, Madžar Besenyei v svojem jeklenem ptiču tako nizko nad tlemi, da je s
konico krila rezal travnik pred Bernardinim motelom, in za ljudstvo je bil to
zadetek v polno. Če bi zadeva postala
organizirana, bi bil scenarij zgodbe o
uspehu morda tak: severni sosed Arch,
veteran zalivske vojne Avstralec Hall
in Japonec Muroya si vzamejo taksi in
se dajo zapeljati tja do stratosferskega balona v Ženavljah. Nato pri Rudiju nekaj malega prigriznejo in počasi
gredo novim dogodivščinam naproti.
Ker so adrenalina polni in svoje ptice
radi ženejo do konca, morajo še nekje
spati in seveda treba je tudi natočiti
gorivo … Pa leteča eskadrilja potrebuje veliko osebja. Vložek v RBAR – energijska pijača je kot sponzor vsepovsod
naokoli (formula ena in nogomet, kjer
je naš K. Kampl nosil rdečega bika na
prsih v Salzburgu) – bi se skoraj zagotovo lahko trojno povrnil v deželo
ob Muri. Samo spotoma: od lani, ko je
bila v Rovinju prvič tekma energijske-
ga giganta, je število prenočitev naraslo za 15 odstotkov, če sem si prav zapomnil. Do takrat, ko bo Red Bullov
hangar v Rakičanu, bo preteklo, se zdi
tako iz zakulisja, še veliko Mure, reke,
nad katero tako rad vijuga PP37. (Naš)
as bo za preboj v razred mojstrov in
še za korak do kampa nedvomno nujno potreboval vrhunski pristanek na
stopničke izzivalcev, žal pa tudi ne bo
šle brez tihe diplomacije. RBAR je namreč resna tekma. Predvsem pa resen
posel.
Fotografije spektakla iz hrvaškega
bisera na Pomurje.si. Med ogledom se
pripnite! 1, 2, 3 – prižgite motorje. »Visoko nad oblaki leti srebrna ptica!« je
rekel Slak.
Andrej Bedek
20
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Srečanje z Mary Poppins
Nekega dne sva se z očetom odpravila v kavarno. Pogovarjala sva se o šoli
in učenju, ko je k nam prisedla neka
gospa. V pogovoru nama je povedala,
da je varuška. Ati jo je takoj prosil, naj
»pazi« name, ker morata z mamo za
en teden odpotovati. Sprejela je. Ko
je povedala, da je Mary Poppins, sem
ostrmel, telefonske številke pa ni hotela izdati.
Ko sta oče in mama odpotovala, je
prišla Mary Poppins. Po obilnem zajtrku mi je rekla, da mi uresniči tri želje.
Bil sem za. Moja prva želja je bila, da
bi se vse moje ocene spremenile v petice, druga, da bi postal bilijonar, tretja pa, da bi imel še dve želji. Tudi to
mi je uresničila. Četrta želja je bila, da
si želim največji, najboljši in najhitrejši televizor, peta pa, da bi postal lastnik tovarn Lego po vsem svetu.
Ker nisem imel več želj, sem jo prosil, ali lahko greva v tovarno Lego, da
preverim, ali je res moja. Tja sva od-
letela z dežnikom. Delavca sem prosil,
da naj mi dajo od vseh vrst legokock
po eno škatlo. Dobil sem jih. Bilo jih
je toliko, da jih niti na tovornjak ne bi
zložili, toda Mary Poppins jih je pospravila v čudno torbo in odletela sva
domov. Cel teden sem zlagal legokocke in tudi vse zložil. Preden sta starša prišla domov, sem Mary zelo lepo
prosil za takšno torbo, kot jo ima ona,
in za malo čarobne moči. Denar, kocke in vse, kar sem si kupil, sem dal v
torbo in varuško prosil, naj se dela,
kot da se nič ni zgodilo. Oče in mama
sta Mary Poppins dala plačo in se ji
zahvalila, meni pa tiste legokocke, ki
sem si jih zelo želel. Mary je odletela z
dežnikom v daljavo in se smejala.
Ob koncu šolskega leta sta se oče in
mama čudila, ker sem imel v spričevalu same petice. Bila sta tako srečna, da
sta mi podarila sto evrov. Jaz pa sem
rekel, naj denar kar obdržita.
Filip Franc Bažika, 5. a, DOŠ I Lendava
fotografija bernarda koroša pantović
Babica Suzana in prababica Margita na obisku
V vrtcu v Prosenjakovcih pogosto in
na različne načine raziskujejo življenje
ljudi v svojih krajih nekoč. Med drugim
so v kotu igralnice s pomočjo staršev
in otrok pripravili razstavo predmetov iz časov naših prednikov. Veliko je
bilo namiznih in stenskih prtičkov, ki
so nekoč krasili mize in stene kmečkih
hiš. Ti so bili bogato izvezeni, njihova
posebnost pa so izvezena hudomušna
besedila. Prtički pa so najmlajše še
posebno pritegnili, in da bi spoznali,
kako se izdelujejo, so povabili babico
Suzano in prababico Margito Malačič,
ki sta pravi mojstrici vezenja. S seboj
sta prinesli veliko izvezenih prtičkov.
Prababica Margita je otrokom pokazala, kako se veze, babica Suzana pa,
kako se na blago odtisne motiv. Ti se
izberejo glede na letni čas ali praznik.
Na veliko veselje otrok je vsak izmed
njih dobil svoj prtiček za domov.
Otroci so se veliko naučili in se ob
obisku babice in prababice prav zabavali, spoznali pa smo tudi, da nam za
širitev naših obzorij ni treba iti daleč.
Le na vrata Malačičevih moramo potrkati, nam je še sporočila vzgojiteljica
Bernarda Koroša Pantović.
A. N. R. R.
Mesec maj
Komaj čakam na maj.
V maju najlepše rožice cvetijo.
Drevesa se prebudijo in ozelenijo.
Maj je zabavni mesec pomladi.
Moj očka, mama, sestra in jaz –
vsi ga imamo radi.
Maj, zares si mesec pravi.
Sneguljčica in princ, Zoja Kociper, 1. a, OŠ Turnišče
Razmišljanje o miru
Lina Snoj, 5. a, OŠ Bakovci
Moja pesem
Moja družina šteje pet članov.
Elena je ime moji sestrici.
Laura je moja sestrična.
Isa je moj vzdevek.
S prijateljicami se rada pogovarjam.
Sama delam domačo nalogo.
Alan je moj prijatelj.
Banana je bratov najljubši sadež.
Obiskujem peti razred.
Želim si,
da za rojstni dan dobim novo kolo.
Ime mi je Melissa.
Češnja je moj najljubši sadež.
Melissa Božič, 5. razred,
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Zdravilo
Naše stare sive miške
že bolehajo teden dni.
Huda mrzlica jih trese,
glava jih močno boli.
Morale bomo do zdravnika,
vsaka zase godrnja.
Stopile bomo k botri muci,
ki na gripo se spozna.
Modra doktorica pri pregledu
le francosko govori,
z repom pomigava
in navzkriž vrti oči.
Zdravilni ementalec
v trgovini naj vam dajo,
z močnim kropom ga poparite
in pojejte takoj nato.
To zdravilo
res je gripo prepodilo:
vroči ementalec so požrle
in takoj nato umrle.
Leila Mazouzi, 3. a, OŠ Bakovci
fotografija arhiv oš sveti jurij ob ščavnici
Kaj veš o prometu
Prejšnji teden je potekalo na Osnovni šoli Gornja Radgona v sodelovanju
z občino in številnimi drugimi organizacijami in združenji, ki skrbijo za
varnost, preventivo in vzgojo v prometu, medobčinsko oziroma kvalifikacijsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Učenci iz treh osnovnih šol z
območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici so se
pomerili v ocenjevalni vožnji s kolesom po mestnih ulicah Gornje Radgone, spretnostni vožnji po poligonu in
preverjanju teoretičnega znanja o cestnoprometnih predpisih, opremi ko-
lesa in etiki v prometu, to pa so opravili ob pomoči računalniku.
V posamezni konkurenci sta se dva,
ki sta zasedla prvi mesti, to sta Teo
Vajs in Nino Perša, oba OŠ Svetu Jurij ob Ščavnici, uvrstila na državno
tekmovanje, ki bo konec maja v Novem mestu. Tam se bodo zbrali mladi osnovnošolci in srednješolci, ki so
se najbolje odrezali na medobčinskih
tekmovanjih. Med ekipami pa je bila
prav tako najboljša OŠ Sveti Jurij, sledili sta ji OŠ Radenci in OŠ Gornja
Radgona.
A. N. R. R.
Moja mama
Sanje
Moja mama je kot sonce,
vedno mi polepša dan.
Jaz verjamem vanje.
So moje želje
in vem, kam to pelje,
ker sem sanjač.
Čeprav so le sanje,
dajejo upanje,
da prišel bo dan,
ko v srcu ne bom več sam.
Ko jo objamem, me osreči
in nikomur je ne dam.
Eno le na svetu imam,
ki dobro čuva me.
Minea Bjelanović, 4. razred,
OŠ Šalovci
Jakob Slana, OŠ Tišina
Mir mi pomeni zelo veliko, saj mi zagotavlja, da se počutim varno. Mir
potrebujem, ko berem knjige. K miru
v družini prispevam tako, da se čim
manj prepiram. Osebni mir dosegam
tako, da se umirim in se ne prepiram.
Mir je pomembna vrednota. Mir v
družini je takrat, ko se ne prerekam s
starši in je vzdušje sproščeno in mirno. Ker se mi to zdi zelo pomembno,
mir dosegam tako, da sem potrpežljiva, pomagam in opravljam svoje dolžnosti.
Nekako velja, da se red vedno vrača k neredu oz. da bo na koncu vedno
nered. Pri miru in nemiru pa se mi zdi
ravno obratno. Na koncu vsake vojne,
katastrofe, še tako velike, bo zagotovo
čez čas spet zavladal MIR.
Mir potrebujem pri učenju in v
vsakdanjem življenju, najbolj pa v
svoji notranjosti, kajti če imam osebni mir, bom med prijatelji, med učenjem, z družino mirna in se ne bom z
njimi sporekla. Dosežem ga z glasbo
in druženjem ali se sprostim v naravi.
Vsakdo potrebuje mir.
Mir doživljam v družini, razredu …
V družini doživljam mir takrat, ko se
med seboj dobro razumemo, se imamo radi. V razredu ga doživljam, ko se
ne prepiramo. Notranji mir doživljam
tako, da se umirim in sprostim.
Mir v družini doživljam, če se ne
prepiramo. K temu miru pripomorem
tako, da pomagam in ubogam. Mir v
šoli doživljam z dobrimi medsebojnimi odnosi.
Mir v družini doživljam tako, da se
med seboj razumemo in se imamo
radi, se ne prepiramo in ne pretepamo. Mir v šoli doživljam tako, da sem
tiho, ko se učimo ali kaj pišemo, in se s
sošolkami in sošolci ne prepiram. Notranji mir dosežem s sproščanjem.
Mir mi pomeni zelo veliko. Če sem
miren, gledam na svet drugače. Vse je
lažje in lepše. Sem vesel.
Mir mi je všeč. Lahko ga imamo v
šoli, v družini, po vsem svetu, pri vseh
ljudeh. V miru se lažje učimo in si več
zapomnimo. Mir je pomemben za vse
ljudi.
V družini in oddelčni skupnosti dosegamo mir tako, da se ne prepiramo
in ni fizičnega nasilja. To rešujemo
tako, da se ob težavi lepo in v miru
pogovorimo. Če pa že pride do prepira, pa je pomembno, da si med seboj
odpustimo.
Učenci ŠSU in ŠOP,
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Moj prijatelj
Kaj meni diši
Mojemu najboljšemu prijatelju je ime
Žiga. Tako kot meni. Rada se druživa,
šaliva in igrava nogomet. Žiga je velik poznavalec šal. Priskočiva si na pomoč v dobrem in slabem, in če ima kateri težave, svetujeva drug drugemu.
Brez skrbi mu lahko zaupam vse svoje
skrivnosti. Z Žigo imava oba zelo rada
živali in oba sva lastnika psov. Večkrat
na dan ju sprehajava po različnih poteh, najraje po travi, da ju lahko odpneva s povodca in se lahko igrata. Ja,
z Žigo imava res veliko skupnega.
Žiga G. S., Vzgojni dom Veržej
Kaj meni najlepše diši?
Diši mi, ko zjutraj zbudim se
in voham vonj po pomladi.
Diši, ko mama mi pripravi
obilen zajtrk,
dišijo tudi kratki sprehodi v pomladi.
Diši pa tudi moj novi parfum.
Ima lep, nežen in sladki vonj.
Seveda najlepše diši ljubezen.
Ptički že pojejo,
pomlad se budi,
poleg ljubezni mi dišiš še ti.
Lara Čolnik, 7. c, Š Beltinci
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
Top 6 na
v preteklem tednu
fotografija jure zauneker
Družinski piknik v soboškem parku
Tribune so bile polne, spidveja pa ni bilo
Trije hektarji rastoče lepote v Sebeborcih
Vrata odprla kavarna Dvorca Rakičan
Stečaj Agroservisa: začela se bo razprodaja
Svetniki proti županovemu predlogu
4. junija 2015 | Vestnik |
Komentar tedna na
filmogled
Uporabnik Dsukic18 o dimnikarstvu:
»Po podatkih Statističnega urada RS je
bilo v Sloveniji, 1. januarja 2011, 813.531
zasebnih gospodinjstev, povprečno vsako
gospodinjstvo plača 80 €, kar znese
65.082.480 € bruto dohodka letno na
50 lastnikov dimnikarskih podjetij.«
Po padcu
15 let PUM-a v Pomurju
Tam vsi pridejo do besede
Mnogi odpravijo tako šolske kot tudi osebne težave – V petnajstih letih program končalo 368 udeležencev
Udeleženci letošnjega programa PUM, ki ga že petnajst let izvaja Ljudska univerza Murska Sobota. fotografija arhiv lums
Letos mineva petnajst let, odkar je
Ljudska univerza Murska Sobota
(LUMS) začela izvajati Projekt učenja
za mlajše odrasle (PUM). Gre za javnoveljavni program neformalnega izobraževanja, ki je že mnogim mladim
pomagal nazaj v srednjo šolo ali najti
zaposlitev.
Samoiniciativno delo
Program je namenjen mladim, starim od 15 do 25 let, ki niso v šoli oziroma so jo iz različnih razlogov zapustili,
niso zaposleni in nimajo poklicne izobrazbe. Udeleženci si s pomočjo mentorjev in zunanjih sodelavcev postavijo novo poklicno strategijo, pridobijo
višjo stopnjo izobrazbe, splošno razgledanost in številne nove funkcionalne spretnosti. Dva glavna merljiva cilja programa sta, da udeleženec
nadaljuje izobraževanje ali si najde
ali išče zaposlitev. Nemerljivih ciljev
pa je več, pravijo mentorji, ki delajo z
mladimi. To so predvsem osebnostna
rast, razvijanje različnih kompetenc
in navsezadnje tudi druženje. Tukaj se
srečajo mladi, ki so opustili šolanje na
različnih ravneh, nekateri že takoj po
osnovni šoli, drugi tik pred maturo ali
na njej. Prav tako se srečajo mladi iz
različnih okolij, kjer so znanja in veščine različni. Takoj so »vrženi« v samoiniciativno delo, ki jim še posebej
koristi pri njihovem lastnem izražanju
in samopodobi. Tako pridejo do besede tudi tisti, ki se v šoli niso počutili
dovolj suverene. V začetku imajo nekateri težave, pozneje pa večina vključenih možnosti dobro izkoristi. Skratka, namen PUM-a ni le učenje, ampak
in predvsem podpora, motivacija in
usmerjanje mladih, ki so tudi glavne
naloge mentorjev, ki delajo z njimi.
Predčasno iz šole
z dnevnimi novicami iz okolja in širše. Na vrsti je individualno učenje ali
medsebojna učna pomoč, nato poteka delo v različnih projektih. Za te se
udeleženci odločajo sami, pri njih pa
dobijo splošna in dodatna strokovna
znanja. Ob koncu vsakega dne je na
vrsti tudi analiza, kjer vsa pridobljena
znanja ovrednotijo.
LUMS je bila prva institucija in je
še vedno edina v Pomurju, ki izvaja ta
program, ki se je tudi drugje po Sloveniji dobro uveljavil. Za našo regijo pa
je še posebno pomemben zaradi različnih razlogov. Socialno in ekonomsko stanje z velikim deležem manj izobraženih in brezposelnih pripomore
k temu, da odnos otrok do izobraževanja ni takšen, kot bi moral biti, zato
mladi pogosto ne končajo ali predčasno zapustijo srednjo šolo. Tukaj pa
so še drugi razlogi, kot je npr. nezmožnost financiranja stroškov šolanja,
odnosi v družini, šolski neuspeh, mladostniška razposajenost ali bolezen.
Besede udeležencev
V petnajstih letih je program končalo 368 udeležencev. Več kot osemdeset
odstotkov se jih je pozneje vrnilo v srednjo šolo ali se zaposlilo oziroma išče
zaposlitev. Trenutno program obiskuje
šestnajsta generacija, vanj pa je vključenih 21 mladih. Veliko se jih tudi po
koncu rado vrača k mentorjem povedat, da so uspeli izpolniti cilj, ali pridejo po nasvete. Tukaj mnogi tudi stkejo
trajna prijateljstva. Eden izmed udeležencev je pred leti zapisal: »Vstajanje
ob 12. uri, gledanje televizije ves dan
in lenarjenje je bil moj vsakdan. S prihodom na PUM se je to spremenilo.
Vsak dan sem vstal ob sedmi uri in že
to je bil moj največji dosežek. Uredil
sem si neki svoj ritem in delo čez ves
dan.« Lara pa program obiskuje zdaj.
Ker je na maturi padla pri enem predmetu, se je vključila v PUM. Maturo je
zdaj že uspešno opravila in gre jeseni
na študij oblikovanja: »Od programa
nisem imela nobenih pričakovanj. Po-
After The Fall – ZDA, 2014
Igrajo: Wes Bentley, Vinessa Shaw, Jason Isaacs, Keith Carradine. Režija:
Saar Klein. Žanr: psihološka drama.
Film Po padcu je bil posnet novembra lani, v kinematografe pa je prišel
spomladi letos. Dela ne gre zamenjevati z istoimenskim televizijskim izdelkom iz leta 2010, saj tudi zgodbi v
obeh filmih ne bi mogli biti bolj različni. Še en pomemben podatek je, in sicer je bil naslov filma iz leta 2014 najprej Things People Do (Stvari, ki jih
počnejo ljudje), kasneje pa se je zdel
producentom premalo privlačen za
gledalce, zato so ga preimenovali v After The Fall. In ti omenjeni producenti
niso ravno od muh, saj gre za iste ljudi,
ki so že ustvarili izvrstne izdelke, kot
so Drevo življenja (Tree Of Life), Mud
(Blato) in Zaklonišče (Take Shelter).
V ospredju zgodbe je Bill Scanlon
(Wes Bentley), zavarovalniški cenilec,
ki živi z ženo Susan (Vinessa Shaw) in
dvema sinovoma na puščavskem obrobju mesta Albuquerque v Novi Mehiki. Scanlonovi svoj prosti čas najraje
prebijejo ob majhnem bazenu pri hiši.
Bill je miren, pošten, ubogljiv in malce zmeden človek, ki ga njegov tast
(Keith Carradine) ne mara preveč in
ki na začetku filma svoji ženi skriva
dejstvo, da je bil odpuščen. Ko se nanj
spravi še banka, ki ji je dolžen 40 tisoč dolarjev za gradnjo bazena, se Bill
znajde v izgubljenem položaju, saj mu
grozi, da bo izgubil hišo in avtomobil.
Kljub vztrajnim prošnjam ne najde
nobenega dela, zato vse bolj zapada
v depresijo, dokler nekega večera iz
svojega sefa ne vzame pištole, s katero konča trpljenje potepuškemu psu,
ki se je zapletel v bodečo žico. Bill sprva razmišlja o samomoru, nato pa napol v deliriju odtava do prve hiše s pištolo v roki. Ko ga stanovalca vidita,
mu takoj izročita ves svoj denar, saj ga
imata za roparja. Čeprav je sprva zme-
zneje pa sem bila pozitivno presenečena, še posebej zato, ker je poudarek na
osebnostni rasti, to pa mi je pomagalo
pri odpravi šolskih in tudi osebnih težav. Rada sem kreativna. Temu se daje
v PUM-u veliko poudarka, in to mi bo
pomagalo tudi pri študiju.«
Način financiranja
Glede na vse povedano je torej program zanimiv za mlade iz naše regije in številnim pripomore k vrnitvi v
šole. Zaradi tega bi ga bilo nesmiselno opustiti. Do tega bi prišlo le, če bi
se ukinilo financiranje. Na LUMS pravijo, da se pogodba s pristojnim ministrstvom za sofinanciranje programa izteče konec junija. Potem čakajo
na razpise, za katere se še ne ve, kdaj
bodo objavljeni, da bodo sklenili novo
pogodbo. Kljub temu financiranje tega
programa, kot gre razumeti, v Pomurju ni vprašljivo. Večja težava je negotovost zaradi načina sofinanciranja.
C. K.
Vabljeni na redni študij
uprave v Mariboru.
Tudi za redno zaposlene.
Več na www.fu.uni-lj.si
Program traja deset mesecev vsak
delavnik od 8. do 14. ure. Dan začnejo
RMS 159x80.indd 1
21
30. 05. 15 22.07
den, Bill izkoristi priložnost in vzame
denar, obenem pa svojim žrtvam zagotavlja, da sploh ni slab človek. Ko
spozna, da lahko tudi na tak način hitro pride do denarja, se Bill vsak dan
odpravi na roparski pohod. Čeprav je
pri tem pravi amater, ima začetniško
srečo, tako da se količina njegovega
denarja kar kopiči, obenem pa raste
tudi njegova samozavest. Njegovo
nenavadno obnašanje pa je vse bolj
sumljivo njegovi ženi in njegovemu
prijatelju Franku McTiernanu (Jason
Isaacs), izkušenemu detektivu, ki se
vsak dan zapija na bovlingu …
In ravno Frank izgovori besede, ki
so sprva dale naslov filmu: »Jaz ne
obsojam nikogar. Ni namreč nobenih
grehov ali vrednot. So samo stvari,
ki jih pač počnejo ljudje.« To je tudi
glavno vodilo te odlične drame, ki je
prvenec izraelsko-ameriškega režiserja Saara Kleina. Film je posnet pod
velikim vplivom režiserskega velikana Terrenca Mallicka, zato je v njem
veliko refleksivnih scen in prizorov iz
narave, ki še bolj poudarjajo osamljenost položaja, v katerem se je znašel
protagonist. Tega je ustrezno odigral
36-letni ameriški igralec Wes Bentley, znan iz filmov Lepota po Ameriško, Štiri peresa, Igre lakote, Pionir in
Medzvezdje.
T. K.
22
preprosto uporabno
| Vestnik | 4. junija 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kukamo v vaš lonec in pečico
Osvežilna tortica z ljubeznijo
Lahka za pripravo in uživanje – Brez pečenja – Obvezno deliti s prijatelji, pravi Petra Jauk
Poznate jo iz Mehurčkov, iz Pisanih
mehurčkov, če smo natančnejši. Petro
Jauk. A Petra, ki je mamica dveh sinov,
je – to naj ostane med nami – taka čisto mala čarovnica. V kuhinji, da ne bo
pomote. »Zelo rada kuham, drži,« pravi vedno nasmejana Petra, »in kar še
bolj drži, moja kuhinja je vedno razmetana.« Tako tudi mora biti, delov-
ni nered, oprostite, red. A s tole Petrino osvežilno poletno tortico ne boste
umazali veliko posode. Pa tudi priprava vam bo vzela največ 20 minut.
»Potrebujete 300 gramov suhih oziroma trdih keksov, jaz recimo rada
vzamem polnozrnate maslene kekse – ni potrebno, da so znamke Albert, ali pa, če jih imate doma –, ki jih
s kladivom za meso dobro potolčete, da jih zdrobite. Raztopite 120 gramov masla, lahko tudi kokosovega,
in to maslo polijte po zdrobljenih keksih. Naj bodo dobro prepojeni, zato
jaz vedno k tekočemu maslu dodam
tudi mleko. S to mokro maso obložite dno tortnega modela.« Potem pride na vrsto krema. Petra: »Za kremo
Ali modra
obleka dela
modrega
človeka
Pregovor, da »obleka dela
človeka«, je v različnih
jezikih podoben
fotografija osebni arhiv
Prevod ni nikoli popolnoma enak, a
z leti vedno bolj opažamo, da obleka
res odpira vrata in da te ljudje obravnavajo velikokrat tako, kot si oblečen.
Lahko se ne strinjamo in vedno obstajajo izjeme, a eno drži kot pribito:
naša podoba nosi sporočilo.
Zakaj modra
Modro je morje, modro je nebo in
včasih se zdi še kakšen oblak vmes.
Modro zaupamo vsem modrinam, saj
nas na neki način vedno obdajajo. Tudi
modrina Marijinega plašča v krščanstvu naj bi igrala pomembno vlogo pri
sprejetju modre barve kot ene izmed
bolj priljubljenih na območju Evrope.
Modra obleka
Ženski kostim in moška poslovna
obleka sta vsako sezono v drugačnih
modrinah. Neredko se zgodi, da modro povzdignejo in razglasijo za novo
črno. Vedno se dobro prodaja in, kot
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Zdravljenje z zdravili
Težke noge včeraj, pomoč žilam danes, lahek korak jutri
kaže, se ne bo umaknila. Padec modre
v poslovnih oblačilih je zaznan samo
takrat, ko so barvni odtenki zelo svetli ali pomešani z zeleno tako močno, da barva preglaša poslovni bonton. Temnejši so modri odtenki, bolj
formalen videz daje obleka. Pogosto
jo opazimo v različnih uniformah, saj
podoba v modrem izraža zaupanje.
Veliko podjetij ima v znaku modro
barvo. Tudi modra srajca je znak poslovnosti. Moder ambient je pogosto
kombiniran s srebrno ali zlato noto,
da se občutek zaupanja še potencira.
Venoaktivna zdravila so ena izmed
temeljnih oblik zdravljenja kronične
bolezni ven. Zaradi te bolezni v Sloveniji oboleva že vsak drugi prebivalec
po 50. letu, pogosteje ženske.
Zdravljenje je potrebno že ob prvih
pojavih simptomov (občutek težkih,
pekočih in bolečih nog, nočni krči, srbeče, nemirne noge, občutek toplote
na koži) ali znakov (otekanje nog, krčne žile, kožne spremembe). Bolezni
ven potekajo kronično in nezdravljene napredujejo celo do nastanka ran
na golenih.
Venoaktivna zdravila predstavljajo
raznoliko skupino učinkovin, večina
jih je rastlinskega izvora, nekatera so
sintetična. Poznamo sistemska in lokalna venoaktivna zdravila.
Barva in oblika
Kako delujejo
BOLJŠA STRAN SPLETA
Obleka v modrem je lahko izjemno
napačna. Barva v napačni obliki ne
daje dobre podobe. Šele ko se obema
elementoma pridružita kakovostna
tkanina in izdelava, lahko povemo, da
odličnost narašča. In tudi to ne pomeni prav veliko, če nam vse skupaj ni
všeč. Šele ko ugotovimo tudi funkcionalno vrednost obleke, naše telo reagira. Dobro počutje se pokaže z najlepšim nasmehom in velikokrat se zdi,
da kar naenkrat pridejo na poslovnem
sestanku tudi prave besede ob pravem
času. Zmagovalni utrip je lahko rezultat modre obleke. Podoba je povezana z nami: našim videzom, našim značajem, našo vizijo. Z modrim izborom
nam modra obleka lahko pomaga, a le
s pravim nasmehom lahko očaramo in
si zaslužimo zaupanje.
Tatjana Kalamar Morales
nad vodno paro raztopite belo čokolado. Jaz ne jemljem čokolade za kuhanje, ampak kar navadno, za jesti, in
sicer 100 gramov bele, 200 gramov pa
bele čokolade s kokosom in kosmiči.
Kot pravim, to ni čokolada, namenjena pečenju, je pa s to čokolado torta
res nekaj posebnega.« Medtem ko se
čokolada raztaplja, stepete 250 mililitrov smetane. »K stepeni smetani primešajte, ko je že kompaktna, 250 gramov sira maskarpone in 250 gramov
posnete manj mastne skute, potem pa
dolijete še stopljeno čokolado. Dobite
gosto zmes. Treba pa je opozoriti, da
tudi čokolada zaradi tistega kokosa in
kosmičev ni tekoča. To gosto kremo
nadevajte v tortni model na osnovo
iz keksov.« Na koncu pride na vrh še
sadni preliv. »Jaz kupim 500 gramov
zamrznjenih malin, zdaj pa bo sploh
odlično, ko bodo sveže. Sladkorja ni
treba dodajati, saj je tortna krema dovolj sladka, le maline – če imate sveže – zmečkajte. In vse skupaj prelijte
po torti.« Torto postavite za nekaj ur
v hladilnik, potem pa jo – »Obvezno
v družbi s prijatelji,« se smeje Petra –
razrežite in pojejte. »Mogoče še nekaj
namigov: tortico pripravite z veliko
ljubezni, če ne, ne bo uspela (smeh).
Sadje, najbolje sveže, lahko daste tudi
v kremo, pa tudi preliv lahko naredite
iz svežega sezonskega sadja: malin, jagod, ribeza, borovnic … Skratka – pričarajte nekaj z veliko domišljije in ljubezni in s tistimi sestavinami, ki jih
imate. Potem pa torto s svojimi ljubljenimi tudi pojejte. Obvezno! Nikakor je ne smete pojesti sami (smeh).«
Vida Toš
Na venski sistem delujejo protivnetno, povečujejo elastičnost ven,
krepijo in ščitijo vensko steno (venotonično delovanje) in delujejo proti
oteklinam (antiedematozno).
Sistemska zdravila
Diosmin in hesperidin (Detralex®,
filmsko obložene tablete)
Zdravilo vsebuje bioflavonoide, izolirane iz posebne vrste pomaranč. Deluje protivnetno na vensko steno in
zaklopke, poveča tonus ven in zmanjša lomljivost kapilar. Zmanjša nasta-
Kje se lahko srečamo
Heparin (Lioton® gel)
Predavanja
Celoviti osebni posveti
G. Radgona
ponedeljek, 8. junij, ob 19.00 na sejmišču
10. in 11. junij
Ljutomer
sreda, 10. junij, ob 19.00 v ZD Ljutomer
15. in 16. junij
Lendava
četrtek,11. junij, ob 19.00 v hotelu Elizabeta
17. in 18. junij
nek oteklin in pospeši celjenje manjših razjed. Zmanjša tudi viskoznost
krvi, prepreči zlepljanje eritrocitov in
trombocitov. Tako se izboljša splošno
počutje bolnika, manj je bolečin in krčev v nogah. Pri kronični bolezni ven
se priporoča jemanje daljši čas, lahko
več mesecev ali celo let.
vitev. Če je mogoče, po nanosu držite
noge 20 minut v privzdignjenem položaju. Odsvetuje se močno vtiranje,
še posebej pri vnetju površinskih ven
(tromboflebitisu). Če imate razjedo
goleni, gela ne nanašajte na razjedo,
temveč le na kožo okoli rane, kjer je
motena prekrvavitev.
Escin (Venaforce®, gastrorezistentne
tablete)
Escin in heparin (Venitan® forte
gel)
Zdravilo rastlinskega izvora vsebuje
izvleček navadnega divjega kostanja.
Escin deluje na tonus ven in na prepustnost kapilarnih sten, torej zmanjša
prehajanje tekočin iz kapilar in njihovo nabiranje v tkivu. Na ta način izboljša simptome kronične venske bolezni, kot so otekle noge, občutek teže
v nogah, bolečine, srbenje, napetost
in krči v mečih. Za trajnejši učinek se
priporoča dolgoročno jemanje, vsaj v
poletnih mesecih, prvi učinki pa so
zaznavni po dveh do treh tednih.
Escin zmanjša otekanje, pospeši
krvni obtok in izboljša presnovo v prizadetem tkivu. Heparin, ki je normalna sestavina človeškega organizma,
preprečuje strjevanje krvi in s tem nastanek krvnih strdkov. Lokalno uporabljen deluje tudi protivnetno.
Kot pomožni snovi sta v gelu še
alantoin (pospeši prehajanje učinkovin skozi kožo) in dekspantenol (vitamin B5, sodeluje pri obnovi kože).
Uporablja se za lajšanje bolezni
ven, kot so boleče in vnete krčne žile,
krvni strdki v površinskih venah, vnete vene po injekcijah.
Lokalna zdravila
Kreme, geli in tablete se uporabljajo predvsem kot dodatno zdravljenje
ob nošenju posebnih kompresijskih
nogavic ali povojev. Geli imajo hladilni učinek, masaža v smeri od spodaj
navzgor pa dobro deluje na prekrva-
Heparin in dekspantenol (Hepan®
krema in gel)
Uporabljata se za lokalno zdravljenje vnetja površinskih ven in stanj,
nastalih kot posledica tromboze površinskih ven.
Uporablja se pri obolenju površinskih krčnih žil, če so prisotni bolečina, otekline, modrice, rdečina, srbenje, pri površinskem tromboflebitisu,
za zdravljenje in lajšanje oteklin in
modric zaradi poškodbe, pri podkožnih hematomih.
Poleg registriranih zdravil so v lekarnah na voljo še prehranska dopolnila v obliki kapsul z izvlečkom ajde
ali grozdnih pešk. Zel ajde je najbogatejši vir rutina v naravi.
Ohranja steno kapilar nepoškodovano, deluje tudi antioksidativno,
torej ščiti pred škodljivimi prostimi
radikali. OPC (oligomerni proantocianidi) je učinkovina, ki jo najdemo v
grozdnih peškah. Je izredno močan
antioksidant, celo 20-krat močnejši
od vitamina C in 50-krat od vitamina
E. Pripomore k večji elastičnosti žilnih sten.
Borovnico, ananas, escin, medeno
deteljo, rožmarin in še marsikaj najdemo v izdelkih (Erbaven® fresh gel,
Vazogel®, Venagel®, Veneforte® gel), ki
delujejo poživljajoče na žile nog, pospešujejo prekrvavitev kože in tako
dajejo nogam občutek ugodja.
Če so boleče noge vaš pogosti spremljevalec, še posebej zvečer, nikar ne
odlašajte z obiskom Pomurskih lekarn. Farmacevti bomo prisluhnili vašim težavam, ocenili njihovo resnost
in vam svetovali bodisi spremembo življenjskega sloga, izbiro ustreznih preventivnih nogavic ali zdravil in drugih pripravkov, morda obisk
zdravnika.
Tatjana Sukič, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
4. junija 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Pri delu ste lahko brez skrbi, saj dobro veste, kaj vam pripada. Pazite se,
ko bo govor o stvari, ki je še vedno
nerešena, posebno glede urnikov ali
delovnih razmer. Po drugi strani pa
premišljujete tudi o potovanju. Vsekakor vam ugaja, da vsaj za kratek
čas spremenite okolico. Draga oseba
vam sledi.
Pazite se tistih, ki jim očitno ne morete zaupati, saj bo vsak skrbel predvsem
zase. Zato tudi čutite posledice stresa
in utrujenosti. K sreči se tudi take okoliščine kmalu spreminjajo, zato glavo
gor. Mogoče si lahko pomagate tudi s
kakšnimi živahnimi oblačili.
ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11.
Ostanite na preži in mirno vztrajajte
na svoji poti ob upoštevanju konkretnih dejstev. Ne prepuščajte se trenutnim čustvom ali malodušju. Iztirja
vas vse, kar po vašem mnenju poteka prepočasi.
BIK 21. 4.–21. 5.
Poskusiti ni greh, posebno če gre za
novo priložnost v karieri, večji nakup
ali poznanstvo, kjer je vse nekako v
povojih in iščete neko izhodiščno točko. Zagotovo boste našli nekaj zase.
Se je pa že nekajkrat pokazalo, da ste
najboljši, ko ste lahko samostojni.
STRELEC 23. 11.–21. 12.
Ovir ne bo, posebno če si želite nekaj
več ljubezenskih dogajanj. Pomembno je, da od začetka poveste svoje brez
oklevanja ali nepotrebnega ovinkarjenja. Partner vam bo tokrat prisluhnil.
V petek boste dobili nekaj novih namigov in takoj vam bo lažje.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Ni razlogov za pretirano zaskrbljenost, toda ne navezujte se le na eno
idejo ali pogovor. Počasi boste našli nekaj novih različic in možnosti,
vmes le previdno pri izpitih in zbiranju dokumentov. Iščite razloge in veselite se trenutkov, ki jih boste preživeli s svojimi najdražjimi.
KOZOROG 22. 12.–20. 1.
Odzivajte se po občutku, saj ste danes resnično na dobri poti. Ustvarjate si pozitivne okoliščine, posebno če
se vam obeta nova služba ali zanimivo
poznanstvo. Poigrali se boste in zmagali. Ob koncu tedna lahko računate
na ustrezno pomoč. Predstavili se boste na najboljši način!
RAK 22. 6.–22. 7.
Preveč razmišljate o zadevi, ki se bo
reševala drugače, kot je bilo predvideno, posebno če imate nekaj opravka
z osebo, ki razmišlja povsem drugače
in ne odstopa. Počasi se bosta vendarle uskladila. Privoščite si kakšen daljši
sprehod ali drugo telesno aktivnost.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Previdno v medsebojnih odnosih, saj
vas navdaja občutek, da vas preveč
pritiskajo. Pri številnih stvareh ste še
neodločni, le pri eni prav dobro veste,
pri čem ste. Žal pa morda gre za partnerja, ki ne odstopa od svojega.
LEV 23. 7.–23. 8.
Dobili boste prijetno sporočilo. To vas
nekoliko pomirja, ker z nekom očitno
še enako razmišljata. Dobro se počutite in še nekaj časa in priložnosti je, da
marsikaj rešite v svojo korist. Bodite
pogumni in drzni ter nikomur ne dovolite, da bi vas odvrnil od vaših načrtov.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Nečesa ne obvladate dovolj dobro. Radi
bi se ne glede na vse odločili sami in po
lastnem občutku. To vas sicer obremenjuje, saj nikakor ne morete rešiti zadeve tako, kot si želite. Pogajanje bo
zato dokaj težko in naporno.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
nedeljska križanka na murskem valu
Oddaja bo na sporedu
v nedeljo, 7. junija 2015,
med 10.30 in 12.00.
Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite
do 30. 6. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Pred vami so možnosti za krajše premike in potovanja ter dobre stike s
tujino. Partnerici namenite več pozornosti. Lahko vsekakor poskusite
znova, posebno če sta bila po nepotrebnem trmasta ali nepopustljiva.
Sredi tedna bi se morali hitreje prilagoditi: okoliščine zahtevajo pridobivanje novih znanj!
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 12. junija 2015.
Rešitev:
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
9
4
2
2
7
3
2
9
3
8
8
1
3
6
7
2
7
8
Ime in priimek, naslov:
5
6
5
9
5
4
5
2
9
7
8
7
6
8
9
2
9
4
3
1
1
5
6
9
3
9
Rešitve iz 21. številke: GEZA KISILAK, ČEVLJAR
10
Knjižico Med okuse po … dobi Jožef Žižek, Bratonci 67, 9231 Beltinci.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
družba
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Na kvizu o poznavanju trideželnega parka sodelovalo sto otrok
prejeli smo
Poskusili so se tudi v šivanju
Poznavanje narave in kulturne krajine, v kateri živimo, je osnova za njeno varovanje
Javni zavod Krajinski park Goričko
(JZKPG) poskuša na različne načine
spodbuditi otroke in mlade k razmišljanju o pomenu narave in kulturne
dediščine. K temu pripomorejo tudi
aktivnosti, kot je Kviz o naravi in človeku na območju Trideželnega parka
Goričko - Raab - Örség, ki je namenjen osnovnošolcem zadnjih razredov. Tega so letos pripravili drugič,
skupaj z Zavodom za šolstvo, OE Murska Sobota.
Nataša Moršič iz JZKPG pravi, da
je nastala ideja o kvizu že pred dvanajstimi leti na madžarski strani parka, medtem ko ga pri nas in v Avstriji
pripravljajo drugo leto. Namen kviza
je, da otroci pregledajo spletne strani parkov, literaturo in drugo gradivo,
izdano v parkih, ter tako sledijo projektom, dogodkom in aktivnostim, ki
jih ti zavodi pripravljajo. Vprašanja so
namreč povezana z dogajanjem v parkih o naravi in kulturnem bogastvu v
njih. Zajemajo pa različna področja, od
varstva narave in biologije do zgodovine in kulturne dediščine. »Poznavanje narave in kulturne krajine, v kateri živimo, je namreč osnova za njuno
varovanje in trajnostni razvoj,« pravi
Moršičeva in dodaja, da je kviz odličen
način za pridobivanje tovrstnega znanja, saj se otroci radi pomerijo v igrah,
v katerih je malo zdrave tekmovalnosti prepletene z druženjem. Spletni del
letošnjega kviza se je začel že lansko
leto. V jesenskih mesecih so učenci in
njihovi mentorji po spletu odgovarjali na vprašanja. Tekmovalo je 25 ekip
oziroma sto učencev iz sedmih osnovnih šol (Sveti Jurij, Grad, Kuzma, Fo-
kovci, Šalovci, Puconci in Cankova) z
območja Krajinskega parka Goričko.
Učencem je pomagalo 13 mentorjev
in mentoric. Sodelujoči so oddali tri
sklope odgovorov, na podlagi katerih
so dobili pet finalistov, tri ekipe iz OŠ
Puconci in dve iz OŠ Cankova.
Te so se pred dnevi pomerile v finalu kviza na sedežu Krajinskega parka
Goričko pri Gradu, in sicer v petih nalogah, ki so bile prav tako povezane
z znanjem o naravni in kulturni de-
diščini parkov. Tako so med drugim
morali prepoznati oglašanje ptic in
njihova gnezda, vrste dreves v parku,
se poskusiti v šivanju in znati odgovore na vprašanja o zgodovini in drugih
značilnostih tega območja.
Zmagali sta ekipi Ekopravnice in
Okoljevarstvenice, obe iz OŠ Puconci.
Članice teh dveh ekip se bodo konec
junija udeležile druženja otrok iz vseh
treh parkov pri Gradu, kjer bodo prav
tako potekale različne aktivnosti. Ob
tem pa bodo lahko zmagovalci tudi
prespali v grajskih sobanah.
Kviz se je dobro uveljavil, saj se je
letos prijavila že več kot polovica šol
iz KPG, torej sedem od dvanajstih,
pravi Moršičeva. Cilj pa je k sodelovanju privabiti vse šole. Učenci in mentorji ob tem dodajajo, da se takšno
delo z mladimi tudi že pozna pri pouku, predvsem pri predmetih, sorodnih
z vprašanji iz kviza.
C. K.
Sava Turizem v
prvem četrtletju
poslovala nad
načrtovanim
Prvi meseci v letu predstavljajo t. i.
nizko sezono, glavnino prihodkov
družba ustvari v glavni sezoni, t. j. v
poletnih mesecih. Ustvarjeni prihodki
v letošnjem četrtletju znatno presegajo
prihodke v enakem obdobju preteklih
let. Sava Turizem je v prvih treh mesecih
letošnjega leta ustvarila prihodke od
prodaje v višini 12,9 milijonov evrov,
kar je več od lani in več kot 7 odstotkov
nad načrtovanim. Čista izguba v višini
1,3 milijone evrov v prvem kvartalu je
najnižja v zadnjih desetih letih in je
za 48 odstotkov manjša kot v enakem
obdobju lani in za več kot 42 odstotkov
manjša od načrtovanega.
Sava Turizem je vodilno podjetje v
panogi z začrtano strategijo in jasnimi
cilji. Z osredotočanjem na osnovno
dejavnost, učinkovitim iskanjem sinergij
znotraj skupine in razvojem dejavnosti
zdravstva družba uspešno udejanja
zastavljeno razvojno strategijo. To
izkazujejo rezultati poslovanja družbe.
V lanskem letu je Sava Turizem kljub
oteženim razmeram na turističnem
trgu, ostri konkurenci in neugodnim
zunanjim vplivom uspela okrepiti svoj
tržni položaj in povečati ustvarjeni
čisti dobiček na več kot milijon evrov.
Pozitivni trend poslovanja se nadaljuje
tudi v letošnjem letu.
Uspešnost poslovanja v prvem kvartalu
letošnjega leta je posledica učinkovite
prodaje in truda vseh zaposlenih,
kot tudi stalnih ukrepov na področju
optimizacije poslovanja.
Otroci so morali prikazati v finalu Kviza o naravi in človeku na območju Trideželnega parka Goričko - Raab - Örség tudi
spretnosti v ročni obrti, kot je šivanje. fotografija ciril kosednar
Družba Sava Turizem vse od združitve
dalje izboljšuje rezultate poslovanja, ki
so od leta 2012 dalje pozitivni.
Služba za odnose z javnostmi
Predšolska vzgoja v Ljutomeru
Tekmovanje ACM
Navdušenje nad Pisanim toboganom
Andrej Ouček
– strokovnjak
spletnih
aplikacij
Dijaki programa predšolska vzgoja na ljutomerski gimnaziji vsako leto navdušujejo malčke s svojo
ustvarjalnostjo in odličnimi predstavami – Pred kratkim polepšali vrtčevski vsakdan otrokom v Črenšovcih
Dijaki in profesorji – mentorji programa predšolska vzgoja na Gimnaziji
Franca Miklošiča Ljutomer so najbolj
veseli povabila vzgojiteljev, naj obiščejo njihov vrtec in razveselijo otroke s predstavo, igrico ali delavnico. Na
ta način lahko predstavijo mlademu
občinstvu svoje delo in hkrati testirajo, ali je igra dovolj dobra, razumljiva,
kratkočasna in sprejemljiva za otroke,
hkrati pa se lahko oddolžijo in zahvalijo vzgojiteljem v vrtcih za vso pomoč
in podporo pri praktičnem usposabljanju med izobraževanjem.
Dijaki tega programa namreč poleg učenja standardnih predmetov na
srednjih strokovnih šolah zelo veliko
ustvarjajo na različnih umetnostnih
področjih in pripravljajo različne delavnice, igrice in predstave za predšolske otroke, saj tako pridobivajo praktična znanja in veščine, ki jim bodo
prišle zelo prav pri njihovem delu. V
tem šolskem letu so dijaki do aprila
pripravili predstavo Pisani tobogan,
ki so si jo ogledali že otroci iz vrtcev v
Ljutomeru, Radencih, Moravskih Toplicah in Gornji Radgoni. Sonja Ferčak je ime predstave takole pojasnila:
»Pisani zato, ker je ta prireditev zares
pisana lepljenka različnih plesnih in
glasbenih točk, odigra pa se tudi igrica. Tobogan zato, ker je vsak spust po
njem drugačen, in tudi ta prireditev je
z vsako izvedbo vedno drugačna. Dijaki se namreč predstavijo z različnimi
točkami, ki jih pripravijo pri pouku,
in pokažejo, kaj so se naučili.« O delavnicah pa je povedala: »Dijaki tretjega letnika pripravljajo ustvarjalnice
David Pintarič s SPTŠ
v šopku najboljših
mladih računalničarjev
Prihodnji vzgojitelji s predstavami nastopajo pred mladim občinstvom. fotografija sonja ferčak
za otroke iz vrtcev. Pod tem imenom
se skrivajo lutkovne oziroma gledališke igrice, ki jih dijaki pripravijo sami
s pomočjo mentorjev, in delavnice,
ki se tematsko navezujejo na zaigrano igrico. Delavnice dijaki pripravijo
na različnih modulih, kot so naravoslovje za otroke, matematika za otroke, glasbeno in likovno ustvarjanje z
otroki.«
Pred kratkim so polepšali vrtčevski
vsakdan otrokom v Črenšovcih in iz-
vedli različne kemijske delavnice,
otroci pa so lahko eksperimentirali
s plini in se zabavali ob spoznavanju
magnetnih lastnosti in gostote snovi
ter ustvarjali vodno mavrico.
B. B. P.
Dijaki Gimnazije Murska Sobota že tradicionalno dosegajo odlične uspehe na
tekmovanju iz matematike. Regijsko je
to pomlad potekalo na ljutomerski gimnaziji, na državno tekmovanje v Kranju
pa so se uvrstili Sandi Režonja in Marko
Drvarič iz 4. a (mentor obeh je Roman
Činč) in Matej Vohar iz 3. a (mentorica
je mag. Jasna Čer Titan), kjer so vsi trije prejeli zlato priznanje. Gimnazijci so
bili uspešni tudi na državnem tekmovanju iz računalništva in informatike
za srednješolce (10. tekmovanje ACM),
kjer sta dobila Marko Horvat in Nino
Serec v prvi težavnostni skupini srebrno priznanje, Sandi Režonja pa pa se je
prav tako uvrstil s 103 točkami dokaj
visoko. Prav gotovo so na tem tekmovanju blesteli dijaki s Srednje poklicne
in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota.
Andrej Ouček iz tretjega letnika (mentor Simon Horvat) je edini iz Pomurja
tekmoval v izdelovanju spletnih aplikacij in zasedel tretje mesto, v znanju računalništva pa je blestel David Pintarič
(mentor je Boris Ribaš), ki je dosegel z
90 točkami najboljšo uvrstitev med vsemi pomurskimi dijaki, in sicer deveto
mesto in srebrno priznanje. Odlično so
se uvrstili tudi Tadej Šinko (mentor Boris Ribaš), Mitja Celec (mentor Simon
Horvat), Klemen Nemec in Jure Cvetko
(pri obeh je mentor Igor Kutoš).
B. B. P.
4. junija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. maja je minilo leto žalosti
od takrat, ko nas je zapustila naša
draga žena, mama, babica in prababica
Barbara Horvat
iz Brezovice 64
Hvala vsem, ki se je spominjate,
prižgete svečko ali ji namenite lepo misel.
Žalujoči vsi njeni najdražji
KOMUNALA
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le delo in trud tvojih
rok ostajata.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
ZAHVALA
V 64. letu nas je nepričakovano zapustila naša
draga žena, mama, babica, tašča in sorodnica
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Majda Ružič
roj. Kumin
iz Satahovec 54
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Iz srca se vsem zahvaljujemo za izraženo sožalje, za besede tolažbe,
za sveče, cvetje, maše in prispevke.
Poslovili smo se od našega
Ladislava
Tušarja - Lacija
Hvala vsem, ki ste bili tam in sočustvovali z nami.
Hvala za vse izrečene in napisane besede sožalja, darovane sveče,
cvetje in prispevke v dobrodelne namene.
Posebej hvala gospe Eriki Hertl za tople besede slovesa
in gospe Jani Bučar iz likovne skupine Kobra II za izrečene lepe misli
o njihovem druženju in likovnem ustvarjanju.
Zahvaljujemo se tudi županu dr. Aleksandru Jevšku in mestnim
svetnikom za vso izkazano čast in pozornost.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni.
Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi
mož, oče, tast in dedek
Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke,
govorniku in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Žalujoči vsi njeni
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Kje si, mama naša,
kje je mili tvoj obraz,
kje je roka tvoja,
ki skrbela je za nas.
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
ZAHVALA
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
V 80. letu nas je zapustila draga žena,
mama, tašča, babica, prababica in sestra
Šarika Rituper
iz Tešanovec 86
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje
in lepe misli, darovali sveče ter prispevali v dobrodelne namene.
Lepa hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, zahvala je
posebej namenjena ge. Romani Rotdajč, dr. med., spec. int., za vso pomoč.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Alojz Šeruga
iz Jordana 14 v Tropovcih
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče
in za svete maše ter namenili dar za cerkev.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako
velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili
pisno in ustno sožalje.
Posebna zahvala je namenjena osebnemu zdravniku Kövešu, dr. med.,
in patronažni sestri Blanki za vso skrb in pomoč.
Bog plačaj župnikoma g. Boštjanu in g. Tonetu za pogrebni obred
in opravljeno sveto mašo, govornici Mojci za besede slovesa,
več gasilskim društvom, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu
podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči: žena Helena, sin Stanislav z ženo Cvetko, hčerka Majda
z možem Štefanom ter vnuki Anamarija, Petra, Tadeja in Matej
Vedno znova
pridem
da bi odšel
in odidem
da bi se vrnil ...
(Sin Milan)
V SPOMIN IN ZAHVALO
živali
Pesem, ki spremlja te,
v vetru izgublja se.
Hvala ti, dragi, za vse srečne dni,
pot je končana in ti mirno spi.
(Karolina Kolmanič)
PURE IN PURANE za nadaljnjo rejo lahko naročite z brezplačno dostavo po tel.: 584 80
73 ali 031 363 644. Branko Tibaut, Babinci
49b. v1365
ZAHVALA
posesti
Ob boleči izgubi dragega
moža, očeta, dedija in tasta
GARSONJERO V M. Soboti dam v najem. Tel.:
040 662 395. v1383
Viktorja Ščedrina
PRODAJO 6-ARSKO PARCELO V RADENCIH
in 50-arsko njivo v Rihtarovcih. Tel.: 070 303
151. v1357
iz Kroga
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro.
Tel.: 041 520 191. v1199
Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše
in prispevke v dobrodelne namene.
KUPIM traktor Deutz, IMT, Ursus, Zetor, Univerzal, Štore ali podobnega. Tel.: 051 639 777.
v1361
Zahvala je namenjena medicinskemu osebju pljučnega oddelka
bolnišnice v Rakičanu za lajšanje zadnjih trenutkov življenja.
STISKALNICO s 3-faznim elektromotorjem in
petžilnim kablom prodam. Lahko na obroke.
Tel.: 031 617 343. v1374
Lepa hvala g. župniku iz Bakovec za opravljen obred,
pevcem MePZ Štefana Kovača iz Murske Sobote,
pevski skupini Prekmurci s Tišine in cerkvenim pevcem za odpete
žalostinke, gospe Eriki Barbarič Vogrinčič za besede slovesa
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
KUPIM razno kmetijsko mehanizacijo. Tel.:
031 458 446. v1382
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J.
Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134
Žalujoči vsi, ki te bomo vedno imeli radi
INVALIDSKI SKUTER, nemški, močnejši,
ugodno prodam. Tel.: 041 517 900. v1370
Tuje kemično podjetje s sedežem v bližini Lendave išče izkušenega računovodjo (m/ž).
iz Kajuhove ulice v Murski Soboti
Treba je imeti vsaj 7 let delovnih
izkušenj. Obvezno je znanje
angleškega jezika.
Kandidati naj pokličejo
po tel., št. je 030 418 609.
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Vedeževanje Janja
090
44 14 09044 25
delo
ZAPOSLIMO KUHARJA – 45 ur dela na teden,
v glavni sezoni 6 dni, zunaj sezone 5 dni na
teden. Kandidat/-ka naj bo star/-a nad 30 let
z dobrim znanjem nemščine. Dobro plačilo
in možnost prenočitve. Delovno mesto je v
Avstriji v bližini slovenske meje. Hotel und
Gasthof Scheer GmbH&CoKG Lower Brunnenstraße 36a, 8344 Bad Gleichenberg, tel.:
0043 315 9224 1100, e-pošta: [email protected]. v1369
Več slikopleskarjev dobi redno zaposlitev s
poštenim plačilom. Delo v Sloveniji. Tel.: 041
682 591, V. O. S., Cesta proletarskih brigad 62,
Maribor. v1381
GOLDKEM, d. o. o.,
Celovška cesta 106, 1000 Ljubljana
PE Hotiza, Ložič 1, 9220 Lendava
GMM, Gregor Zupanc, s. p.
1,99 evra/min.
Žalujoči: sin Milan z Mileno, mož Franc, vnukinja Pia
in drugo sorodstvo ter prijatelji in sosedje
kmetijska mehanizacija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,
znancem, sodelavcem hčerke Majde iz doma starejših v Rakičanu in
sodelavcem sina Viktorja iz mobilnega oddelka FURS Maribor, ki ste ga
pospremili na njegovi zadnji poti ter izrekli sožalje in besede tolažbe.
Marte Skledar
V SRCIH BOŠ VEDNO Z NAMI!
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582
14 01. v0945
V 74. letu je na nekdanji dan mladosti, 25. maja 2015,
med dializo presunljivo hitro in žal za večno prenehalo biti srce
dobrosrčne mame, žene, babice ...
Z globoko žalostjo se iz srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom
iz Lukačevec in Mlajtinec, prijateljem in prijateljskim sosedom iz
Kajuhove ulice ter sorodnikom z Goričkega in Avstrije, ki ste nam v
težkih trenutkih nepričakovane izgube stali in nam še stojite ob strani.
Iskrena hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali za interni oddelek
soboške bolnišnice in za svete maše v Murski Soboti in Beltincih.
Posebej hvala prizadevnemu osebju doma oskrbovancev Janka
Škrabana v Beltincih, kjer sta starša skupaj preživela zadnja dva
meseca v brezskrbnosti in medsebojnem sožitju.
Prav tako posebej hvala dolgoletnima osebnima zdravnikoma pokojne
mame Simoni Kralj Lopert, dr. med., in Nenadu Petroviču, dr. med.
In nazadnje hvala še kaplanu soboške župnije g. Goranu Merici
in duhovniku beltinske župnije g. Alojzu Benkoviču za opravljen
pogreb in pevcem za odpete žalostinke.
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
Roletarstvo ARNUŠ
PVC okna,
vrata, senčila
S tem kuponom 20 % popusta
#
pri nakupu do 30. junija.
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17, 041 390 576
V SPOMIN
25
sporočila
| Vestnik | 4. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
DDPLJvestnik15.pdf 1 27.5.2015 11:18:51
Mercator za sosede
Gasilci in vrtci
Oglasno sporočilo
26
Marketi v Križevcih, Kuzmi, Apačah,
Črenšovcih, na Tišini in v Murski Soboti
so konec maja podelili donacije »sosedom«
Ob dnevu sosedov konec maja že tradicionalno po vsej Evropi potekajo številne lokalne aktivnosti. Tudi
v Pomurju so se v zadnjih letih razširile nove oblike druženje, ki želijo
ponovno zbližati sosede po ulicah in
vaseh. Mercator, ki ima najbolj razve-
pa tudi kakšna je struktura ljudi in od
kod prihajajo nakupovat v neko prodajalno.
V Marketu Križevci je prejel 2969
glasov Vrtec Križevci, PGD Križevci
1076 in KUD Križevci 411 glasov. Market Kuzma je zbral 3966 glasov za Vr-
Diši po Prekmurju
v Ljubljani
Pogačarjev trg • Tržnica Center
Sobota 6. junija 2015 od 8. do 14. ure
V Marketu Kuzma so kupci največ glasov (žetonov) namenili Vrtcu Kuzma, ki je
prejel bon 26. maja. fotografija nataša juhnov
jeno in razširjeno maloprodajno mrežo, uporablja besedo sosed pri marsikateri akciji. Prav na dan sosedov so
pripravili na pobudo vodij trgovin v
500 prodajalnah različne aktivnosti in
presenečanja.
Na ta dan so podelili tudi donacije izbranim društvom in ustanovam v
akciji Radi delamo dobro 2015, za katere so z žetoni glasovali kupci v aprilu v sto izbranih trgovinah. Zmagovalec v posamezni trgovini je prejel
donacijo v višini tisoč evrov, drugouvrščen darilno kartico v vrednosti 200
evrov in tretjeuvrščen darilno kartico
v vrednosti sto evrov. Več kot polovica zmagovalcev je gasilskih društev,
dobra četrtina pa vrtcev. Glasovanja
so tudi dober prikaz, katera društva
so v nekem kraju najbolj priljubljena
tec Kuzma, 1786 glasov za PGD Novo
Dolič in 576 glasov za Lovsko družino
Grad - Kuzma. Kupci v Marketu Apače
so namenili kar 5937 glasov PGD Apače, 4431 Športnemu društvu NK Apače
in 1336 Kulturno-folklornemu društvu
Vrisk Apače. V Marketu Tišina je prejelo največ glasov, in sicer 3309, PGD
Tropovci, nato 1355 glasov Društvo
upokojencev Tišina in 971 Čebelarsko društvo Tišina. V črenšovski Mercatorjevi trgovini so namenili kupci
kar 6058 glasov PGD Črenšovci, 2012
glasov Kulturno-turističnemu društvu
Črenšovci in 1905 Nogometnemu klubu Črenšovci. V Marketu Park Murska
Sobota pa je prejel pričakovano največ glasov, 5414, PGD Murska Sobota,
3523 Društvo upokojencev Černelavci
in 2717 glasov PGD Kupšinci.
Poletje v Dosorju
Vetrnica na
poletnem odru
Od humorja, glasbe, plesa do filma – Začenjajo
že v ponedeljek – Dogajanje do avgusta
Poletni oder radenskega Dosorja je na
notranjem dvorišču doma, to pa mu
daje poseben čar. Mateja Hauser, direktorica: »Naš oder ima poleg zanimivih vsebin, ki se bodo tam dogajale,
še eno veliko dodano vrednost. To je
lokacija, ki omogoča doživetje in spremljanje bogatega programa tudi stanovalcem, ki se drugih prireditev težko udeležujejo. Dogajanje bodo lahko
spremljali namreč kar iz svojih sob ali
z balkonov, to pa je krasno.«
Tako bo letošnje poletje v Radencih nekaj posebnega. Zavrtela se bo
namreč Dosorjeva vetrnica, kot so jo
poimenovali, ki bo s svojim vetrom
na oder prinesla številne dogodke
zelo različnih zvrsti – od glasbenih,
plesnih in filmskih točk do humorja,
da o karaokah sploh ne govorimo. Zunanja sodelavka Dosorja Sabina Barbarič: »Vse preveč slišimo, da se v Ra-
dencih ne dogaja nič zanimivega. In z
Vetrnico bomo dokazali, da to ne drži.
Pa še nekaj želimo – razbiti stereotipe
o starih, mladih in temu, da ne gredo
skupaj, pa o tem, da kraj ne živi z domom. Pri nas se vidi, kako se prebivalci Radenec vključujejo v življenje
doma, in obratno, kako se dom vključuje v življenje Radenec, vetrnica pa
bo vse skupaj še nadgradila.« Da bo to
držalo, so v Dosorju izbrali pestro ponudbo najrazličnejših dogodkov. Začenjajo ta ponedeljek, 8. junija ob 18.30,
ko bodo gostili pisateljico in igralko
Deso Muck, ki bo na svoj humoren način spregovorila tudi o tem, da smeh
ne redi. Junija, julija in avgusta pa pričakujejo: Klapo Solaris, Lucijo Čirović, Darjo Švager, Aeternum, Valterja
in Luko, Godbo veteranov Ljubljana,
zapel pa bo tudi Dosorjev pevski zbor.
V. T.
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
ZAUPNI TELEFON
116 123
Telefon za otroke in mladostnike
116 111
Odgovor je pogovor.
[email protected]
02 538 17 20
SAMARIJAN
BREZPLAČNO 24 ur na dan
Nova številka,
stari prijatelji.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
PREDLOGA
SOSEDOV JAKA – Jože Antonič s prijatelji
DAJ MI, DAM TI – Petka
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. NE SPREMINJAJ MI - Ditka
2. STISN SE K MEN – Manouche
3. ORIGINAL – Carpe Diem
4. TIVOLI – Magnifico
5. JULIJA – San Di Ego
PREDLOGA
DO NAGEGA – Alma Merklin
BREZ SKRBI – Samo Budna
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. COME TOGETHER – Echosmith
Odprtje
Petek, 5. junija
GORNJA RADGONA
13.15 V prvi osebi ednine
razmišlja Mihaela Kalamar
V petek, 5. junija, ob 19. uri bo v galeriji Doma kulture Gornja Radgona odprtje
fotografske razstave Dejana Kokola z naslovom V neznano.
19.15 Mladi val: Vojka Vrečič
bo gostila člane mladinske
gledališke skupine Mokoš
iz Bakovec
Sobota, 6. junija
10.15 Potepajte se z nami
po pokrajini ob Muri
18.00 Glasba našega srca
z zmagovalno skladbo Prleškega
kvinteta Ne nosi mi rdečih rož
20.10 Te domače viže
z Dejanom Rajem
V soboto in nedeljo, 6. in 7. junija, bo v
Parku dežele štorkelj prireditev Naša poljana, ki jo pripravlja KD Miška Kranjca
Velika Polana. V soboto ob 16. uri bodo
delavnice za vodje folklornih skupin in
male folkloriste z naslovom Poljanske
meglice – Zavrtimo se. V nedeljo ob 15.
uri pa bo osrednja prireditev Naša Poljana – kak je inda bilou, na kateri bo ob
nastopu domače folklorne skupine in gostov še predstavitev šeg in navad ob različnih praznovanjih – obsližavanje. Prireditev bo povezoval Milan Zrinski.
KUNOVA
Ponedeljek, 8. junija
7.45 Porabsko zvočno pismo
14.30 Za zdravje: Majda Pohar, dr. med.,
spec. epidem., o kopalnih vodah
pri nas in priporočilih za kopalce
V petek in soboto, 5. in 6. junija, ob 19. uri
bo v Zavodu Pachamama center delavnica Meditacija za sodobnega človeka.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 4. aprila, ob 18. uri bo na grajskem dvorišču sklepni koncert Glasbene
šole Murska Sobota.
NEGOVA
V petek, 5. junija, ob 18. uri bo v OŠ dr.
Antona Trstenjaka Negova območno
srečanje odraslih pevskih zborov Pesem
združuje.
Sreda, 10. junija
GORNJA RADGONA
18.00 Biba buba baja:
Osnovna šola Razkrižje
V petek, 5. junija, ob 20.30 bo na dvorišču Kompas shopa (Kerenčičeva ulica)
glasbeno-baletna predstava Glasbene
šole Gornja Radgona z naslovom Večer
v mestu.
17.00 Osrednja poročila na MV
o dogajanju v domači pokrajini
18.00 Mali radio: naši gostje bodo
mladi filmarji iz Osnovne šole
Gornji Petrovci, ki so sodelovali
v filmu Merci Bien, Šenavle
BOLJŠA STRAN SPLETA
V torek, 9. junija, ob 20. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona koncert
skupin Noviot pochetok in Spank iz Makedonije.
RADENCI
V sredo, 10. junija, ob 19.30 bo v kongresni dvorani hotela Radin Zdravilišča Radenci prireditev ob 20-letnici Kulturnoumetniškega društva Bubla.
V soboto, 6. junija, ob 9. uri se bo začelo v avli gledališke in koncertne dvorane
četrto mednarodno srečanje zbiralcev iz
Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki ga
pripravlja Društvo zbirateljev Pomurja Lindva. Ob 12. uri bo odprtje razstave zbirateljskih predmetov z naslovom
Iz zakladnice Pomurja.
DOKLEŽOVJE
V soboto, 6. junija, ob 19. uri bo v kulturni dvorani občinska prireditev v počastitev dekana Ivana Jeriča. Kulturni program bodo pripravili dijaki Gimnazije
Murska Sobota in njihovi mentorji. Pred
tem bosta ob 18. uri maša za domovino
v cerkvi sv. Štefana in položitev venca k
spomeniku Ivana Jeriča. Na ogled bo tudi
razstava likovnih in literarnih izdelkov
delavnic in Jeričeve spominske sobe. V
nedeljo, 7. junija, ob 19. uri bo v cerkvi sv.
Štefana koncert pevskih skupin.
GORNJA RADGONA
V sredo, 10. junija, ob 17. uri bo v Parku
ljubezni delavnica Ustvarjajmo skupaj v
naravi.
V sredo, 10. junija, ob 17. uri bodo v Knjižnici Gornja Radgona Bralne urice.
Dogodek
BEZNOVCI
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V nedeljo, 7. junija, ob 13. uri bo pri gasilskem domu tradicionalna prireditev
Pesem naj druži ljudi z nastopi ljudskih
pevcev in godcev, folklornih skupin in
pevskih zborov. Za humor bosta poskrbela Macho in Mejke.
V četrtek, 4. junija, ob 18. uri bo Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša,
Sonja Mikuž).
Glasba
14.30 7 veličastnih, lestvica
domače zabavne glasbe
Kupon št. 23
Glasujem za skladbo
V petek ob 13. uri bo barvanje peskovnika in ograjice zeliščnega vrta, ob 14. uri
trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17.
uri pa pogovorna delavnica Spoznavajmo se (Društvo Modriš PKM).
V ponedeljek ob 15. uri bo bobnarsko-klavirska delavnica (Zlatko in Urban), ob 17. uri
vadba čuječnosti (Dean Horvat), ob 18.30
joga smeha (Klavdija Zver), ob 20. uri pa
transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
V torek ob 18. uri bo predavanje Strupene in užitne gobe (Milan Kelhar), ob 18.30
pa Krog prijateljev Bruna Gröninga.
V sredo ob 17. uri bo praktična delavnica permakulture v skupnostnem vrtu ob
progi (ZOS), ob 16. uri delavnica Zdravilna moč gline (Martina Šipoš), ob 18. uri
pa potopisno predavanje Modrost vzhoda II – reka Ganges (Nenad Preradović).
LENDAVA
V Medgeneracijski hiši Sofija Lendava bo
v četrtek, 4. junija, ob 16. uri delavnica V
objemu tradicije: slani kifli (Rozalija Tot).
RAZKRIŽJE
V soboto, 6. junija, ob 9. uri se bo začelo
pri Ivanovem izviru tradicionalno srečanje članov Rejniškega društva Slovenije.
Nastopili bodo Tamburice od Murice in
čarodej.
VADBA JOGE V POMURJU
Do 20. junija poteka vsak teden vadba
joge v Pomurju v organizaciji Društva
joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na
ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba
1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica
37). Joga za starejše je v Domu starejših
Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu
starejših Murska Sobota vsako sredo ob
15.15. V telovadnici radenskega Dosorja
bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri.
V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna
učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected].
Velika OBI nagradna igra
Izročitev glavne nagrade –
avtomobila Škoda Rapid Spaceback
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 9. junija 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
VELIKA POLANA
V petek, 5. junija, ob 17. uri bo v gradu
Grad odprtje razstave fotografij in podelitev nagrad udeležencem sedmega
fotografskega natečaja Krajinski park
Goričko.
V soboto, 6. junija, ob 19. uri bosta v Mladinskem centru Prlekije predavanje in
odprtje razstave fotografij Spoznaj netopirje (Jasmina Kotnik).
Četrtek, 11. junija
Ime in priimek, naslov:
GRAD
SPODNJI KAMENŠČAK
20.15 Mursko-morski val: po Grčiji
nas bo vodil Damijan Pev
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Vito Pelcar s Krajne 14. Nagrada
čaka v naročniški službi Vestnika.
Folklora
10.30 Radijska križanka
z Bojanom Rajkom
11.15 Kratki stik in Petra
Kranjec Milanov
HEROES – Mans Zermerlow
WANT TO WANT ME – Jason Derulo
V četrtek, 4. aprila, ob 18. uri bo v Galeriji
Anteja Trstenjaka Ljutomer odprtje razstave Lovska družina Ljutomer skozi 70 let.
8.00 Misel in čas
Torek, 9. junija
PREDLOGA
LJUTOMER
Predavanje
18.00 Na narodni farmi:
Podkrajski fantje
V petek, 5. junija, ob 18.30 bo v dvorani Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer predmagisterski recital – Tadej Mesarič (klavir).
V torek, 9. junija, ob 19.30 bo na Glavnem
trgu prireditev Glasbena šola se predstavi v organizaciji Glasbene šole Slavka
Osterca Ljutomer.
Nedelja, 7. junija
18.00 MV-dur: Alma Merklin,
dobitnica glasbene nagrade
zlata piščal za obetavno izvajalko
2. SAVE ME NOW – Billy Idol
3. HEARTBEAT SONG – Kelly Clarkson
4. CRYSTALS – Of Monsters and Men
5. FRANTIC – Gun
LJUTOMER
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
Ljubljana, maj 2015 –
Ponedeljek, 25. maja, je bil prav
poseben dan – v trgovskem
centru OBI v Ljubljani je
predstavnik podjetja OBI,
gospod Dejan Klinc, vodja
prodaje v Sloveniji, dobitniku
izročil privlačno glavno
nagrado „Velike OBI nagradne
igre“. Glavna nagrada,
avtomobil Škoda Rapid
Spaceback Ambition
1.2 TSI 63Kw/86KM Style plus,
se je presrečnemu nagrajencu,
gospodu Jožefu Gjerkešu
iz Murske Sobote, prikazala,
potem ko je na nagradnem
kuponu odkrito šifro vnesel na
spletno stran www.obi.si.
Od 4. do 23. maja, ko je
nagradna igra potekala, je
bilo izžrebanih več kot 3000
mikavnih nagrad. Drugi
nagrajenci so si prislužili
številne vrednostne kupone,
npr. za popust pri nakupu,
poleg tega pa še veliko
stvarnih nagrad: vrtno hišico,
garnituro vrtnega pohištva,
plinski žar, električno kosilnico
in voziček z orodjem.
Oglasno sporočilo
1. NE NOSI MI RDEČIH ROŽ –
Prleški kvintet
2. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri
3. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti
4. POKLIČI ME – Ansambel Prosen
5. SIN – Vikend
27
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
4. junija 2015 | Vestnik |
Jožef Gjerkeš (levo) prejema glavno nagrado iz rok Dejana Klinca
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 4. junija 2015
Četrtek:
delno
jasno
16 | 29
Petek:
pretežno
jasno
14 | 28
vreme Andrej Velkavrh
V četrtek bo nad Alpami še oslabljena
fronta, ki pa ne bo vplivala na vreme
v severovzhodni Sloveniji. V naslednjih
dneh se bo nad večjim delom Evrope
zadrževalo šibko območje visokega
zračnega tlaka. Ob šibkih vetrovih bo
od vzhoda dotekal nad naše kraje topel
in precej suh zrak. V četrtek bo lahko
nekaj oblačnosti, nato bo pretežno jasno. Verjetnost, da nastanejo vročinske
nevihte, bo zelo majhna. Najvišje temperature bodo okoli 30 °C.
***
Vreme za košnjo. Kaj je to? No, na prvi
pogled se zdi, da ni dileme. Mora biti
sončno in toplo, če malo piha, ocenimo
vreme še s kakšno dodatno pozitivno
točko. No, saj morda je to res najboljši
recept za recimo teden dni, ko bi kmetje
pokosili in posušili travo. Ampak trava
ni povsod za košnjo primerna ob istem
času. Po nižinah zraste prej, višje kasneje, tudi dva tedna ali celo več je razlika.
In tisti, ki po nižini pokosijo, bi potem
radi čim prej malo dežja, da bi bodisi
pognojili bodisi zvozili gnojevko … In tu
se začno interesi in želje križati.
Kmetje prvič kosijo vse bolj zgodaj.
Že v začetku maja padejo prve trave.
Ampak maj ni mesec stabilnega vremena, prej nasprotno! Košnja ob tem
času je zato lahko prava loterija, samo
srečni so lahko, če jim je vreme naklonjeno. Raje bi pričakovali, da bodo imeli velike težave pri spravilu prve košnje.
In običajno tako tudi je. Včasih so kosili prvič šele v začetku junija ali celo kasneje, skratka bolj prilagojeno vremenu
v našem podnebnem pasu. To je seveda
dandanes povsem skregano z vedenjem
o hranilni vrednosti trave. A vreme jim
je bilo bolj naklonjeno. Saj tudi junija
in julija je vreme lahko spremenljivo, a
v povprečju je vendarle več dni zapored stabilno, pa še topleje je in trava se
hitreje suši.
In ko nas kmetje kličejo zaradi vremena za košnjo, bi od nas radi kar recept in mi bi morali odgovoriti, ali naj
kosijo ali ne. Ampak meteorologi se ne
razumemo na košnjo, ne vemo, kako
mokra so kje tla, kako visoka je trava,
kako dolgo mora ležati, da se lahko bodisi silira bodisi do konca posuši ali pa
dosuši kasneje.
Nedelja:
pretežno
jasno
13 | 31
Ponedeljek:
pretežno
jasno
14 | 30
Stari modri stol
Modrost in
sodelovanje
Med Unescovimi šolami
Vida Tivadar, usklajevalka Unescove
šole na Srednji zdravstveni šoli Murska
Sobota: »Mreža Unescovih šol deluje od
leta 1953 in vključuje sedem tisoč šol po
svetu; v Sloveniji nas je 82. Bistvo modrega stola pa je mlade in manj mlade
povezovati s sicer zelo uporabnim vsakdanjim predmetom – stolom. Stari stol
v modri preobleki in napisom 'Nekdo
misli nate' ponazarja strpnost, modrost,
sodelovanje med generacijami, solidarnost, hrepenenje ... Je izraz sočutja do
sočloveka. Starost stola prikliče preteklost vseh tistih, ki so nekoč z njim živeli, upali in sanjali.«
Učenci Unescovih šol po Sloveniji že
15 let zbirajo stare stole, jih pobarvajo
v modro, nato pa jih poslikajo. Modra
barva predstavlja nebo in hrepenenje,
različnost poslikav pa kaže, kako smo
drugačni, vendar nas druži sočutje do
sočloveka. Stoli stojijo na javnih mestih,
da si mimoidoči lahko odpočijejo: v občinskih stavbah, v šolah, na ulicah, v kabinetu predsednika države in še kje. V rakičanski šoli so k sodelovanju pritegnili
dijake četrtega a-oddelka, ki so stol darovali in ga odeli v modro. Nekaj časa je
bil v avli šole, nato so ga podarili Domu
starejših Rakičan in mu s to gesto sporočili, da starejši v tem domu niso sami, da
»nekdo misli nanje«, in to dijaki in zaposleni v bližnji šoli. Varovanci doma so bili
nad dejanjem navdušeni in so obljubili,
da bodo stol vsak dan tudi uporabljali.
B. B. P.
Rakičanski dijaki še bolj zavzeto
zaznamujejo dan človekovih pravic,
dan vod, dan knjige, udeležili so se
Unescovega teka mladih na Ptuju
in sodelovali v ekološkem projektu
Drevesna olimpijada, v okviru katerega
želijo po vsem svetu posaditi sto
milijonov dreves. fotografija arhiv šole
PRIPRAVITE SVOJO KOŽO
NA POLETJE
Piling program z medom in meto
za mehko in prožno kožo,
pripravljeno na zdravo porjavitev.
Pojasnilo
Na zadnji strani Vestnika smo 21. maja
objavili fotografijo, ki nam jo je ob petdesetletnici Kmetijade v Rakičanu z imeni in priimki nogometašev srednje kmetijske šole prinesel Silvester Šövegeš. Pri
podpisu pod fotografijo bi bilo pravilno
zapisano Emil Gaberc, ne pa Emil Gaber.
Vsak ponedeljek, sredo in četrtek
ob 19.00 v parni savni.
Informacije in rezervacije:
T: 02 520 28 00
E: [email protected]
ZR_oglas_vestnik_piling.indd 1
28.5.2015 16:16:02
www.peugeot.si
PEUGEOT 2008 IN 3008
DRUGAČEN POGLED NA SVET
vestnikov
koledar
Č – 4. junij
Sobota:
pretežno
jasno
13 | 29
www.vestnik.si | e: [email protected]
NOVI EURO 6 MOTORJI / BOGATA SERIJSKA OPREMA / BONUS 1.000 EVROV / KASKO 1 EVRO
FRANC
* Bonus 1.000 evrov velja ob nakupu modelov 2008 in 3008 s pomočjo Peugeot financiranja. Ponudba velja za peugeot 2008 in 3008 z bogato serijsko opremo do 31. avgusta 2015. Ob
nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si
pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
P – 5. junij
VALERIJA
S – 6. junij
NORBERT
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 6,0 l/100 km. Izpuh CO2: od 90 do 138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6.
N – 7. junij
ROBERT
Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo
P – 8. junij MEDARD, d. P. Trubarja
T – 9. junij
PRIMOŽ
S – 10. junij
MARJETA
V petek, 5. junija, sonce vzide ob 5.
uri in tri minute, zaide ob 20. uri 44
minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 41
minut. V torek, 9. junija, ob 17. uri in
42 minut bo na nebu nastopil zadnji
krajec.
k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT CROSSOVER
AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20
Naročite svoj
FesTival PREKMURSKIH DOBROT
13.06.2015, od 16-ih naprej
Terme 3000 – Moravske Toplice
Zabavne igre z nagradami
Prekmurska kulinarika
Po festivalu zabava z
[email protected] | 02 538 17 20
Razstavljalci domače obrti
Prekmursko senje
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
Kontakt: 031 440 355, www.veselestajerke.com
DAT AUDIO
Organizacija in ozvočevanje prireditev
Davorin Turk s.p., Ptujska gora
Tel.: 041 374 266, www.dat-audio.com
CAS.oglasindd.indd 1
CITROEN
AVTOCENTER KOŠAK D. O. O.
Bežigrajska cesta 17, 3000 Celje
Tel.: 03 426 44 10, fax: 03 426 44 14
KROVSTVO, TESARSTVO IN MIZARSTVO
Jože Podgrajšek s. p., Zlakova 12, Zreče
Tel.: 03 752 04 93, fax: 03 752 04 94,
GSM: 041 736 022
HOTEL LEONARDO
Leonova ulica, SLOVENSKA BISTRICA
www.h-leonardo.com, [email protected]
Tel.: 02 805 07 10
info: www.moravske-toplice.com • [email protected]
SCHLAUS , ARHITEKTURNI STUDIO D.O.O.
Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice
041 762 176
CEMENTNINARSTVO ČREŠNAR
Izdelovanje betonskih kvadrov
Konjiška cesta 6, OPLOTNICA
GSM: 041 667 066
FOTO VIDEO STUDIO PANDA
Ulica svobode 69, 2204 Miklavž na dravskem polju
WWW.FOTOPANDA.SI
Tel.: 02 629 65 10, GSM: 041 675 396
AJM okna-vrata-senčila D.O.O.
Kozjak nad Pesnico 2a,
2211 Pesnica pri Mariboru
www.ajm.si, Tel.: 080 1401
GREGOR RAKOVNIK S. P.
Ljubljanska cesta 58, 3000 Celje
GSM: 031 359 711
AVTOVID TRGOVINA Z AVTODELI, VULKANIZERSTVO
Vojnik – Slovenske Konjice
Kerševa 8a, 3212 Vojnik
Tel.: 03 781 20 03, fax: 03 781 20 04, GSM: 031 465 569
ESTELA FRIZER – KOZMETIKA – TRGOVINA
Hipermarket Mercator, Šmartinska 102, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 542 42 94 • Europark, Maribor, tel.: 02 320 39 24 •
BTC, Ljubljana, tel.: 01 585 28 90
AVTOKLEPARSTVO ROMAN MUZEL S. P.
Rožni vrh 3a, 3201 Šmartno v Rožni dolini
Tel.: 03 781 71 27, GSM: 041 681 194
Davčna številka: 90037618
18.5.2015 13:47:37