Tri srca za Kofolo
Pomurca meseca februarja Doživljajski park Vulkanija Aha Mura Izbrali ste Jasno Jurkovič in Miroslava Flisarja Petelin zapel zaradi Brez dela ostali neprevidnosti proizvodni delavci Glasovnica za marčevske predloge Kriminalisti ovadili gradbenika – Škode za poldrugi milijon – Požar graški občini prekrižal načrte Pred dvema tednoma je bilo še za tri mesece dela Stran 7 Stran 3 Stran 9 Kmetijstvo Kmet je odvisen od rodovitne zemlje, vremena, motike, pluga Stran 19–28 19. marca 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 12, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Prodaja Radenske V premislek Tri srca za Kofolo Ženska Vida Toš S pet sem se zaljubila; spet v žensko. Ponovno. V žensko. Nimam lezbičnih nagnjenj; samo, da dodam, da bo jasneje. Z ženskami nisem imela spolnih stikov. Jih pa kar nekaj iskreno – in odkrito – ljubim. Ljubim tudi moškega. Tako, da z njim delim vse. Vedno znova se zavem ob kakšnem njegovih gibov ali pogledov, da sem se zaljubila vanj. Vedno znova. Vendar hkrati srečujem nove ljubezni. Kofola je pridobila več kot 87 odstotkov delnic Radenske in s tem postala večinska lastnica Da to ni ljubezen? Da je ljubezen le tisto, ki ima fizični pridih? To je, oprostite, in žal mi je, da vam tega nihče ni nikoli razjasnil, le biološka nuja. Ki jo poznajo tudi živali. Torej s pravo ljubeznijo nima veliko zveze. Katera je prava? »Poželenje izhaja iz telesa, ljubezen iz zavesti,« je zapisal Osho. In zadel. »Ljubezen pozna edinole dajanje in nikdar ne terja ničesar v zameno. Pomeni, da dajemo brezpogojno.« Ljubite svoje otroke? Seveda jih. Ljubite partnerja? Nedvomno. Ljubite pa tudi prijateljico, mamo, soseda, vnuka … Vse to je ljubezen, in lahko da je celo prava. Ljubezen namreč ne pozna ne oblike ne spola. Verjamem, da je naravno, da so ženskam biološko všeč moški; a to ne pomeni, da ne morejo ljubiti žensk. Ker prava ljubezen ne izključuje. Ljubimo dušo, pa naj bo v človeku ali v živali, v rastlini ali v kamnu. Osho: »Ljubezen ne more biti ljubosumna, ker ljubezen ne poseduje. Ljubezen daje svobodo; ljubezen je svoboda.« Dani Mauko, ki je v Radenski zaposlen že 44 let, je po uradnem obvestilu, da je bila opravljena finančna transakcija in je Radenska dobila češkega lastnika, spustil zastavo dosedanje lastnice Pivovarne Laško. Zaposleni z najdaljšo delovno dobo so do zdaj zamenjali devet direktorjev. Zdaj so dobili desetega Mariana Šefčoviča, Milan Hojnik pa bo še naprej ostal v Radenski. fotografija bernarda b. peček In kdo si potem jemlje pravico reči, koga je dovoljeno ljubiti?! Naročnik Avto Škafar, d. o. o., ponuja vsem bralcem Vestnika 10 % popusta pri servisnih storitvah vozila katere koli znamke. Kupon lahko unovčite do 31. 3. 2015. Popusti se med seboj ne seštevajo. Avto Škafar, d. o. o., Murska Sobota, tel.: 522 32 33 PE Lendava, tel.: 577 62 00 # Nepreslišano Ni me strah. Ne sebe in ne drugih. Zato o tem odkrito govorim; tako tistim, ki jih imam rada, kot drugim. Da sem prišla tako daleč, do tega nestrahu, do te resnice, je moralo preteči kar nekaj Drave, Mure pa še kakšne vode. Da je odplaknilo vse neumnosti, ki jih v nas pusti družbeno okolje. In ki se jih v nekaterih očitno nikoli ne bodo rešili. Karikatura Anton Buzeti Potem ko sta češka Kofola in Pivovarna Laško že decembra podpisali sporazum o prodaji in nakupu večinskega paketa delnic družbe Radenska, so v torek na seji skupščine potrdili nakup 87,16 odstotka delnic družbe Radenska in imenovali člane novega nadzornega sveta. To so Jannis Samaras, generalni direktor Skupine Kofola z več kot dva tisoč zaposlenimi in sedmimi podjetji na Češkem, Slovaškem in Poljskem, direktor za proizvodnjo, nabavo in kakovost Rene Musila, Daniel Buryš, finančni direktor Skupine Kofola in Tomaš Jendrejek. Slednji je bil imenovan po vložitvi nasprotnega predloga Pivovarne Laško na skupščini, saj je zamenjal prvotno predvidenega Petra Poliča iz družbe P & P, ki je odstopila od nakupa, še vedno pa se dogovarjajo o morebitnem sodelovanju. Kot predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu ostajata Dominik Omar in Franko Lipičar. Po končani skupščini se je sešel tudi novi nadzorni svet, ki je imenoval Mariana Šefčoviča za novega predsednika uprave. Celotna kupnina znaša 68,8 milijona evrov, od tega je Pivovarna Laško prejela 51,8 milijona, odkup delnic bodo v prihodnje ponudili še malim delničarjem. Slovenska družba Kofola je za nakup delnic najela pri čeških bankah posojilo v višini 69 milijonov evrov z desetletno dobo odplačevanja, za najem pa zastavila delnice Radenske – tako da je v celoti plačala kupnino za Radensko. Drži verjetno tudi to, da je zdaj 34 milijonov evrov, ki jih je Radenska od kupnine prejela od Pivovarne Laško za plačilo dolga, na računu slovenske družbe Kofola Slovenija. »Od zdaj naprej bomo našo pozornost namenili utrjevanju vodilnega položaja Radenske na vseh trgih v regiji. Prepričani smo, da nam bo skupaj z visoko motivirano in zelo sposobno ekipo Radenske uspelo izkoristiti velik potencial in vrhunsko kakovost mineralne vode,« je ob opravljenem poslu izjavil generalni direktor Kofole Jannis Samaras. Bernarda B. Peček Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Gornja Radgona bo urejala Panonsko ulico Posvojiti nove stvari in oživeti Obmejno mesto mora najprej rešiti stare grehe in odplačati dolgove, potem bo lahko postalo vzorno in primerno za druženje Da bodo gornjeradgonske seje odslej živahnejše, je bilo očitno že po prvih treh sejah. Svetniki imajo številne predloge in zahtevajo ukrepanje. Kaj od tega bo izvedljivo, ne more nihče napovedati, vsekakor pa se bodo zaposleni na občinski upravi pod vodstvom dr. Tatjane Fulder potrudili, da bodo njihove koristne predloge tudi upoštevali. Vse »krajevne želje«, ki so jih zapisali na seznam, pa bodo uresničene le pogojno: če bodo uspeli izpeljati letošnje projekte in če jim bo država pravočasno nakazala milijon evrov, ki jim ga dolguje. Predvsem pa bodo morali čim prej sprejeti proračun v višini 18,5 milijona evrov, da bodo lahko v občini normalno delovali vsi, ki so vezani na proračunska sredstva, kajti leto 2015 je pomembno tudi zaradi izvajanja dveh največjih in najdražjih projektov – gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Lisjakovi strugi in gradnje vodovoda. Na vprašanje, kako bodo na desnem bregu reke Mure uredili upravljanje vodovodnega sistema, kajti vsa minula desetletja je črpanje vode nadzorovala ustrezna služba Radenske (ki je tudi velik porabnik vode, zato bo še kako pomembno, da pravilne odnose vzpostavijo še pred prihodom novih lastnikov), smo prejeli odgovor: »Vzpostavljena bo ustrezna organizacija upravljanja javnega vodovodnega sistema tako, da bo Komunala Radgona, javno podjetje, d. o. o., upravljala primarne in sekundarne vodovode v Občini Gornja Radgona, JP Prlekija Ljutomer, d. o. o., pa vodne vire Meščani Gornje Radgone se najbolj veselijo letošnje obnove Panonske ulice, čeprav to pomeni, da bodo imeli sredi mesta tudi letos gradbišče. fotografija bernarda b. peček in transporten vodovod.« Ni nepomembno, da bo občina prav letos odplačala kar nekaj posojil, in sicer dolgoročni kredit, najet pri Banki Koper, za investicijo Energetsko varčen vrtec v višini čez 66 tisoč evrov, dolgoročni kredit, najet pri SKB Ban- ki, za financiranje gradnje komunalne infrastrukture v višini skoraj 126 tisoč evrov, dolgoročni kredit, najet pri Hypo Alpe Adria banki, za investicijo v obnovo Osnovne šole Gornja Radgona v višini več kot 72 tisoč evrov, dolgoročni premostitveni kredit, najet za sredstva, prejeta iz Evropske unije, pri banki Sparkasse za predfinanciranje projekta SKUPAJ v višini 695 tisoč evrov, dolgoročni kredit, najet pri Hypo Alpe Adria banki, za modernizacijo javne infrastrukture v letu 2013 v višini 390 tisoč evrov, in dolgoročni premostitveni kredit za sredstva, prejeta iz Evropske unije, najet pri Hypo Alpe Adria banki za predfinanciranje investicije v gradnjo čistilne naprave v višini 1,2 milijona evrov. Med večjimi nekajletnimi projekti je tudi Energetska obnova Vrtca Manka Golarja. Glede na namigovanja v javnosti, da so odkrili pomanjkljivosti pri izvedbi, so nam iz Občine Gornja Radgona odgovorili: »V sklopu investicije Energetska obnova Vrtca Manka Golarja so se izvedla naslednja sanacijska in obnovitvena dela, in sicer po merilih in kriterijih, ki veljajo za pasivne stavbe: gradbeno-fizikalni posegi na ovoju stavbe z uporabo sodobnih in trajnostnih tehnologij, zagotavljanje toplotne zaščite ovoja stavbe (toplotna izolacija zunanjega zidu in stropa proti strehi, nova pasivna okna, ureditev tesnjenja in zagotavljanja zrakotesnosti), vgradnja nove tehnologije za ogrevanje, ki uporablja obnovljive vire energije, nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, razna investicijsko-vzdrževalna dela z ureditvijo okolice. Investicija se je financirala delno iz nepovratnih sredstev Norveškega finančnega mehanizma in delno iz proračuna Občine Gornja Radgona. Glede vgrajenih pasivnih oken so bila pri kontroli Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotovljena manjša odstopanja med vgrajenimi okni in popisom del iz pogodbenega predračuna.« Bernarda B. Peček Murska Sobota Upravna enota Zapora gramozne poti za zdaj ostaja Lendava najslabša Baleka moti tudi to, da nekateri občani drva za kurjavo pred spravilom začasno odlagajo na občinsko zemljo 4,4 od petih mogočih Prebivalce ob Ulici Štefana Kuharja v Murski Soboti vznemirja krajša gramozna pot, ki povezuje glavni del ulice z delom, ki ima v bližini soboškega gasilskega doma izhod na Ulico Juša Kramarja. Gre za pot, ki so jo za parcelami hiš, ki imajo dovoze z Ulice Juša Kramarja in Cankarjeve ulice, uredili že sredi osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kmalu nato pa ugotovili, da ne služi namenu, in jo za promet zaprli. Pred nedavnim je stanovalec bližnje hiše Bela Balek, ki ima sicer uradni dovoz na svoje zemljišče z Ulice Juša Kramarja, dal pobudo, da se ovira odstrani, saj se želi na svojo parcelo voziti tudi z zadnje strani, in sicer tako, da se zavije tudi v desno, medtem ko je zdaj zaradi zapore z zadnjega dela njegove parcele mogoče zaviti le v levo. Obenem trdi, da bi se tovor- Ministrstvo za javno upravo je pred dnevi objavilo izide ankete o kakovosti storitev pri poslovanju s strankami, po kateri so dobile prav vse upravne enote zelo dobro, celo odlično oceno. To pa je nerealno, če upoštevamo, da so postale upravne enote konec leta 2012 tudi prekrškovni organ, in zato tudi vzbuja dvom o verodostojnosti ankete, ki jo vsako drugo leto opravijo po enotnem vprašalniku v vseh dvainšestdesetih upravnih enotah. Čeprav tako pridobljeni podatki nimajo nobene veljave, vendarle nekoliko izstopa najslabša ocena, ki jo je dobila od svojih strank lendavska upravna enota, čeprav tudi ocena 4,40 od najvišje mogoče ocene pet ni slaba. Načelnik Štefan Gjerkeš pravi, da je pri njih anketo izvajala med prakso študentka javne uprave, ki je zelo dobro obvladala tudi madžarski jezik, to nalogo pa so ji zaupali z namenom, da zagotovijo nepristranskost pri anketiranju in verodostojnost podatkov. Po drugih upravnih enotah so anketo izvajali kar uradniki sami po opravljeni storitvi za stranko. Prav tako so bila v anketo vključena vprašanja, povezana s prostorskimi možnostmi, na primer reševanje zadev na enem mestu, na katere pa zaradi omejenih sredstev za preureditev prostorov zaposleni ne morejo vplivati. Gjerkeš pravi, da je anketa vendarle pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo poskušali odpravili, te pa niso povezane z možnostjo uporabe obeh uradnih jezikov ali s strokovnostjo zaposlenih in njihovega dela. Prav tako je opozoril, da anketa ne vključuje ocene za strokovnost. Po teh kazalnikih je namreč Lendava med uspešnejšimi upravnimi enotami. Majda Horvat Prebivalci ulice menijo, da je zapravljanje denarja za cesto, ki že trideset let ne služi namenu, nesmotrno. Zapora, ki onemogoča vožnjo po gramoznem delu Ulice Štefana Kuharja v Murski Soboti. Stanovalci želijo, da ovira ostane, dokler cesta ne bo asfaltirana, vendar občina nima denarja. fotografija timotej milanov njaki, ki bi morebiti prišli na njegovo dvorišče, ob sedanjem stanju lahko z njegovega izvoza vključili v promet na glavni cesti le z vzvratno vožnjo. Odstranitev ovire in sprostitev prometa bi to težavo po njegovem mnenju odpravila. Na občini so opozorili, da nova ureditev ceste ne bi bila poceni, zaradi interesa Bele Baleka pa predstavili možnost, da se ovira odstrani in na cesto navozi tako imenovani sotinski lomljenec. Drugi prebivalci ulice na to ne pristajajo, saj menijo, da je zapravljanje občinskega denarja za cesto, ki že trideset let ne služi namenu, nesmotrno. Če se bo pa kdaj cesta uporabljala, pa naj bo asfaltirana, z urejenim odtokom meteornih vod in razsvetljavo, so še dodali. Predstavnik občine Bogomir Rola je na sestanku s stanovalci povedal, da bi stalo asfaltiranje ceste 35 tisoč evrov, komunalna ureditev pa še dvakrat toliko, in da občina tega denarja nima. Rola še meni, da bi se cesta in okolica lahko začeli urejati, če bi kdo na tem območju gradil, to pa je malo verjetno, saj je ozek pas občinske zemlje ob gramozni poti omejen z zasebnimi zemljišči. Baleka moti tudi to, da nekateri občani drva za kurjavo pred spravilom v drvarnice za nekaj dni začasno odlagajo na občinsko zemljo ter da občina premalokrat kosi javna zemljišča. Po besedah predsednice mestne četrti Partizan Jasenke Kerec bodo zbrane pobude na sestanku predali županu Aleksandru Jevšku, ki bo odločil o nadaljnjih korakih. T. M. aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 3 Doživljajski park Vulkanija Petelin zapel zaradi neprevidnosti Požar graški občini prekrižal načrte – Kriminalisti ovadili gradbenika – Škode za poldrugi milijon – Jeseni bodo spet odprli vrata Če ne bi graški občini ogenj desetega decembra lani prekrižal načrtov, bi sodobno prenovljen doživljajski park Vulkanija, eden največjih geoloških projektov v Sloveniji in turističnih v regiji, prav te dni najbrž imel številne goste. A park je zaradi rdečega petelina, ki je zapel, kot so raziskali policijski preiskovalci zavoljo neprevidnega dela izvajalca hidroizolacije, že tretji mesec zaprt. Po besedah Suzane Rauš, uradne govorke tukajšnje policije, je zagorelo žar. Uničil je notranjost objekta razen prostorov avle in sanitarij, ki pa so bili močno zadimljeni. S požarom je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okrog 1,5 milijona evrov.« Preiskovalci so ovadili vodjo, ki je vodil tovrstna gradbena dela, in podjetje, izvajalca hidroizolacije. Kako naprej? Marjeta Geld, uslužbenka občinske uprave pri Gradu, je pojasnila, da poteka izbor izvajalca sanacije. »Pričakujemo, da bo park Brez ovadbe za gasilce Preiskovalci so iskali tudi odgovornost poveljnika decembrske intervencije, saj so se pojavila ugibanja, ali se je sedemdeset gasilcev z ognjeni zublji borilo tako, kakor velevajo pravila gasilske službe. Preiskovalce je predvsem zanimalo, ali je vse teklo po pravilih igre, saj je zapis na enem od pomurskih spletnih portalov in nato celo v reviji Gasilec sprožil val ugibanj o postopkih gasilcev na požarišču. Morebitne kazenske odgovornosti v preiskavi naposled niso našli. Postopki organov pregona so vznejevoljili vrh pomurskega gasilstva. »Kdo pa si bo še upal kdaj prevzeti odgovornost, če bi zdaj vse zgorelo na plečih vodje intervencije,« se je vprašal Damijan Jaklin, poveljnik Gasilske zveze Velika Polana. Ognjeni zublji so desetega decembra 2014 dobesedno pogoltnili Vulkanijo. fotografija nataša juhnov med izolacijskimi deli na stičišču stene starega in novega dela Vulkanije. »Nato se je ogenj razširil v notranjost objekta, kjer se je razvil močen po- predan namenu jeseni.« Za vrednost enega milijona je bil sicer doživljajski park Vulkanija zavarovan, ali bo za razliko občina morda tožila podjetje, V Beltincih proračun za dve leti ki je opravljalo hidroizolacijska dela, pa Geldova še ni vedela odgovoriti. »Za zdaj o tem nismo razpravljali.« Naložba Vulkanija je stala blizu tri mi- lijone evrov, stroški nadgradnje pa so bili ocenjeni na še dodatnih 1,3 milijona. Levji delež sredstev je prispevala Evropska unija. Nadgradnja bi mo- rala biti končana do februarja letos, ko so nameravali geološki park znova odpreti za obiskovalce. Andrej Bedek Mestna občina Grad v roke občine Spomin na stare čase Urejanje infrastrukture v obrtno-podjetniški coni Proračun sprejeli brez amandmaja Modre liste, ki se nanaša na izgubo Komunale Na seji beltinskega občinskega sveta so svetniki po drugem branju sprejeli dopolnjen predlog proračuna za letos in za leto 2016. Ta za letos predvideva 6,9 milijona evrov prihodkov in 7,72 milijona evrov odhodkov. Za naslednje leto pa 7,81 milijona evrov prihodkov in osem milijonov evrov odhodkov. Za sprejetje proračuna za dve leti so se odločili, kot je povedal župan Občine Beltinci Milan Kerman, zato, ker je tako lažje načrtovati aktivnosti in naložbe. Med temi jih je namreč kar precej takih, ki se bodo začele letos in nadaljevale v naslednjem letu. Drug aspekt pa je tudi, da so tako lahko vključili v proračun več predlogov svetnikov, nekatere za letos, druge pa za naslednje leto. Zakonodaja dovoljuje, da se proračun sprejme za dve leti, razen ko je volilno leto. Tudi oni so bili pri pripravi proračuna v začetku leta in po prvem branju pred mesecem precej negotovi, saj niso vedeli, koliko denarja bodo dobili iz državne blagajne: »Prihodki so manjši, kot smo jih pričakovali, za okrog 260 tisoč evrov, zaradi česar bomo tudi precej prikrajšani, saj bi s tem denarjem lahko zgradili kar nekaj infrastrukture.« Letos tako nadaljujejo naložbe, ki so jih začeli lani. Nadaljevali bodo gradnjo pločnika v Bratoncih, ki je zgrajen le delno, med večjimi naložbami pa je nakup gasilskega avtomobila za PGD Beltinci v vrednosti 250 tisoč evrov, za kar so manjši del plačali lani, večji del pa je treba zagotoviti v letošnjem proračunu. Zaključili in sprejeli so odlok o podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v Lipovcih in Melincih, Soboški mestni svetniki so potrdili letošnji proračun, ki znaša na prihodkovni strani 17,4 milijona, na odhodkovni pa 17,9 milijona evrov, pri tem je predvideno tudi zadolževanje v višini milijon evrov. Svetniki so odločali tudi o amandmajih, ki jih je vložila Modra lista Antona Štihca s somišljeniki iz SDS, Liste Za 2020 in NSi. Med drugim so želeli zmanjšanje višine sredstev, ki bodo namenjena pokrivanju izgube javnega podjetja Komunala iz leta 2013, za 195 tisoč evrov, skupaj je v ta namen predvidenih 560.512 evrov. Kot pravijo, je nekdanje vodstvo javnega podjetja nadzornemu svetu in mestnim svetnikom zamolčalo slabitve, ki so jih po njihovem mnenju neupravičeno upoštevali pri poslovanju v tržnem delu. »S tem so neposredno vplivali na višino sredstev, ki naj bi se pokrivala iz proračuna – torej iz javnih sredstev,« so zapisali v obrazložitvi, kjer dodajajo, da je zaradi tega nekdanji župan Anton Štihec zadržal del izplačila izgube in vložil ovadbo zoper odgovorno osebo javnega podjetja, ki je še v postopku. Svetniki amandmaja niso sprejeli, prav tako tudi ne amandmaja, s katerim so isti predlagatelji želeli, da vključitev novih obveznosti v proračun potrdi mestni svet z rebalansom. Po sprejetem odloku o proračunu ima namreč župan pristojnost, da te obveznosti vključi v proračun in določi način njihovega pokritja. predvidoma v dveh mesecih pa ga bodo sprejeli še za Ižakovce. Tam bo treba pred gradnjami poskrbeti tudi za infrastrukturo. Letos in naslednje leto pa želijo tudi urediti vso potrebno infrastrukturo za obrtno-podjetniško cono, ki je še vedno prazna. Letos bodo poskrbeli za elektrifikacijo, naslednje leto pa še za drugo infrastrukturo, za kar bodo skušali zagotoviti tudi evropski denar. Zaradi manj državnega denarja pa je tega zmanjkalo za posodobitev ceste med Ižakovci in Dokležovjem. Beltinčane je razveselila novica, da je upravno sodišče razsodilo, da zavrne zahtevek denacionalizacijskih upravičencev, ki so želeli dobiti beltinski grad. V sodbi je zapisano, kot pravi Kerman, da so v skladu s finančno izravnalno pogodbo med državama ti imeli možnost, da bi prosili za odškodnino: »Pritožba na to sodbo ni mogoča, vendar upravičenci lahko na vrhovnem sodišču zahtevajo revizijo postopka, ki poteka že 21 let, od leta 1994. V to odločbo sta vključena le grad in park ob njem, ne pa tudi druga zemljišča, katerih lastniki so nekoč bili Zichyji. Občina je vložila v obnovo gradu kar precej denarja, to pa je bilo nujno, da se ta ne bi sesul. Med drugim smo obnovili streho, zamenjali okna in drugo. Seveda pod nadzorom Zavoda za naravno in kulturno dediščino. Skupaj je vložila občina v obnovo gradu od petsto tisoč do šeststo tisoč evrov.« Lahko pa bi za obnovo v dveh desetletjih zagotovili več evropskega denarja, vendar so jih zaradi denacionalizacijskega postopka večkrat zavrnili. J. G. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 Samo bedaki in konji Sprejem odloka in potrditev letnega načrta dela Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan je neko- liko obudil spomin na način delovanja mestnega sveta v prejšnjem mandatu, ko so bile zdrahe v omenjenem zavodu redna točka dnevnega reda sej mestnega sveta. Tokrat je razburil predvsem odlok, s katerim se je med dejavnosti zavoda med drugim vključila konjereja. »V Dvorcu Rakičan je več kot deset konj, ki so v lasti Konjeniškega kluba Rakičan, KS Rakičan ali zasebnikov. Ker bi s konjeniškim turizmom dodatno obogatili turistično ponudbo RIS Dvorec Rakičan, bi bilo smiselno, da prevzame upravljanje hlevskih prostorov in skrb za konje RIS Dvorec Rakičan in s tem tudi ponudi celovit sklop turističnih storitev,« so prepričani predlagatelji. Nasprotnega mnenja je Štihec: »Prevzemanje zasebnega konjeniškega kluba in njegovih konj bo vplivalo na delovanje javnega zavoda. Upam, da ne bodo javna sredstva porabljana za oskrbo zasebnih konj.« Štihec trdi, da gre v tem primeru za nagrajevanje tistih, ki so aktualnemu županu pomagali pri volitvah. »Predsednik konjeniškega kluba (Danilo Horvat, op. p.) upravlja tudi Blagovnico, na kateri je bil velik napis, da Sobota potrebuje novega župana. To je zame nagrajevanje.« Jevšek odgovarja, da mora občina nekaj narediti z dvorcem, ki propada, tako željo naj bi mu na srečanju izrazili tudi krajani Rakičana. Predlog podpira tudi predsednik sveta zavoda Mitja Slavinec: »Konjeniški klub je prav gotovo ena izmed dopolnilnih dejavnosti visokošolskega programa Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, ki se izvaja v RIS.« Slavinec, ki meni, da bo širitev dejavnosti zavoda pripomogla tudi k boljšim možnostim pri črpanju evropskih sredstev, je direktorja zavoda Roberta Celeca primerjal z dobrim konjem, za katerim se kadi. »Tudi jaz sem ena tistih, ki verjame v Roberta Celeca, in prepričana sem, da bo ta dvorec zaživel prav zaradi njega,« je dodala svetnica Brigita Perhavec, ki je čutila, da jo je Štihec izzval, tega pa je zmotilo, da se bo poslej RIS ukvarjal tudi s turistično dejavnostjo, saj je po njegovih besedah za to že ustanovljen Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ), ki ga vodi Perhavčeva. Kot je povedala, ob tem ne čuti nobene konkurence in je pripravljena na sodelovanje. »Razumem, da ne čutite nobene konkurence, saj bo to, kar bi morali delati sami, zdaj delal nekdo drug,« je bil oster Štihec, ki je že med proračunsko razpravo problematiziral dejstvo, da se za 20 tisoč evrov zvišujejo sredstva za plače v ZKTŠ, medtem ko se za takšen znesek zmanjšujejo sredstva Mikku. Perhavčeva mu ni ostala dolžna in je dodala, da v preteklosti turistični delavec, ki naj bi ga zavodu vsilil ravno Štihec, ni naredil ničesar. Raven razprave pri tej točki je marsikoga zmotila, svetnik SD Zoran Hoblaj jo je celo označil za sramoto. Poslej tudi mestna občina z nagrado za novorojence Svetniki so izpolnili tudi predvolilno obljubo Slovenske ljudske stranke in aktualnega župana ter sprejeli sklep, s katerim bodo vsakemu novorojencu v mestni občini podelili denarno pomoč v višini 500 evrov. T. M. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Arcont – razvojno kompetenčno središče za celoten koncern Nemir v svetu jim povečuje naročila Zaradi povečanih naročil eden izmed največjih pomurskih delodajalcev išče dodatne monterje, kovinarje, inštalaterje in varilce V gornjeradgonskem Arcontu s 65-letno tradicijo praznujejo letos 40 let proizvodnje zabojnikov (kontejnerjev). Dolga leta je bila nekdanja Avtoradgona znana kot izdelovalka tovornjakov in avtobusov, po letu 1975, ko so naredili prvega vzorčnega, pa tudi kot izdelovalka zabojnikov. Avtoradgona je namreč delala tudi bivalne prikolice za potrebe gradbišč, ki pa so bile podobne vagonom na štirih kolesih, da so jih lahko s tovornjakom pripeljali na gradbišče. Ko so se njihovi projektanti udeležili sejma v Parizu, so videli, da se takšni zabojniki uporabljajo tudi za pisarne, garderobe in še marsikaj. In to je pravzaprav začetek razvoja in proizvodnje v Gornji Radgoni v podjetju, ki se danes imenuje Arcont in skupaj z lastnikom Containexom spada v velik evropski koncern Walter Group. V štiridesetih letih so jih izdelali prek 200 tisoč, največ jih je v Evropi, pa tudi v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Rusiji, na Haitiju, v Avstraliji in še kje. Branko Kurbus, predsednik uprave Arconta, ki skupaj s hčerinsko družbo Arcont IP zaposluje 650 ljudi, priznava, da nemir v svetu povečuje naročila zabojnikov, in ker gradijo kar štiri hotele za azilante v Berlinu, iščejo dodatne delavce monterje, kovinarje, POMLADNI SEJEM GREEN varilce, vodovodarje, inštalaterje, elektrikarje in ličarje. Vaši zabojniki so na gradbiščih, športnih prizoriščih in tudi na bojiščih … Branko Kurbus, predsednik uprave Arconta fotografija bernarda b. peček Gradimo z naravo! MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA, ENERGETIKE, KOMUNALE, OBRTI IN TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ 26. - 29. 3. 2015, Gornja Radgona Kaj se je spremenilo v štiridesetih letih, osnovne zunanje mere so sicer enake, že dolgo so v skladu z ISOstandardi in tudi okoljskimi standardi Green Technology … ZA PODJETNO POMLAD GRADNJE, ENERGETIKE, KOMUNALE, OBRTI IN TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ! GREEN BREZPLAČNA STROKOVNA IN PRAKTIČNA SVETOVANJA GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK IN ENERGETSKEGA SVETOVANJA ENSVET V HALI A • Toplotna zaščita fasad in hidro zaščita streh • Kaj je dobro vedeti preden naročimo okna in sodobna vgradnja • Ogrevanje s toplotnimi črpalkami • Trajnostna raba lesne biomase • Odpadki in energija • Primerjava sistemov za ogrevanje stavb • Kako se spopasti s plesnijo in algami • Toplotna zaščita stavb • Skoraj nič-energijske hiše • Koliko nas zares stanejo gospodinjski aparati • Preventivni in sanacijski ukrepi pri plazovih, poplavah in neurjih • Uporaba georadarja pri določitvi podzemnih napeljav in hišnih inštalacij • Temeljenje stavb • Trajnostno načrtovana pasivna večstanovanjska stavba, EKO SREBRNA HIŠA • Razvoj novih materialov in programskega orodja • Utrditev konstrukcije • Potresna varnost • Energetska izkaznica stavbe in drugi certifikati trajnostne gradnje • Merila za prenovo javnih stavb v skoraj nič-energijskem standardu • Dolgoročna strategija energetske prenove stavb • Ugotavljanje napak v stavbnem ovoju s termografijo in preskusom zrakotesnosti STROKOVNI POSVETI • strokovni posvet Ministrstva za okolje in prostor o povezovanju potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo ter okrogla miza o elektromobilnosti z demonstracijskim dogodkom • posvet Društva zeliščarjev Pomurje: Zelišča v bioekonomiji v zeleni ekonomiji z inovativnimi sistemi, tehnologijami in socialnimi pristopi • strokovni posvet Karierna rehabilitacija, vključujoča družba v smeri krožnega gospodarstva in zelenih delovnih mest - izziv vsakega podjetja prihodnosti • Komunalni posvet KOGRA 2015: Povezujemo za razvoj komunale • strokovni posvet Ministrstva za okolje in prostor o celoviti prenovi stavb v kontekstu trajnostne gradnje • kooperacijsko srečanje “MEET4BUSINESS” • problemska konferenca: “Kakšen zrak dihamo kakovost zraka v Pomurju in Sloveniji” • predavanje in debata na temo: Reševanje problemov na ekološki način pri pridelavi zelenjave • strokovno srečanje obrtnikov in podjetnikov s področja gradbeništva TRAJNOSTNI MARATON SVETOVANJ NA ZELENEM ODRU V HALI B • Pravilno prezračevanje stanovanjskih stavb, naravno zračenje in sodobno mehansko prezračevanje • Energijska bilanca stavbe kot pomoč pri načrtovanju prenove ali pri zasnovi novogradnje • Kako pravilno zasnovati pasivno ali zelo dobro nizkoenergijsko hišo • Dobra gradbena praksa: domače energijsko aktivne hiše, pasivni večstanovanjski objekt, gradnja in prenova z lesom • Električno kolo – pedelec • Vodovodne instalacije in priprava tople sanitarne vode v stanovanjskih stavbah • Oskrba stanovanjskih stavb z deževnico • Toplotna izolacija ovoja stanovanjske stavbe • Trajnostna gradnja • Pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah, problematika in povzročanje prašnih delcev • Male biološke čistilne naprave za stanovanjske stavbe • Ogrevanje sanitarne vode z energijo ohlajevanja mleka • Lesena hiša, ekološka in varčna • Izbira in vgradnja oken • Toplotna črpalka za ogrevanje in hlajenje prostorov v stanovanjskih in ostalih stavbah • Naravni toplotno izolacijski materiali ter njihova pravilna uporaba • Vlaga in plesen v stanovanjskih prostorih, razlogi zanje in odpravljanje težav • Delavnica Smetumet za otroke - pOSEBNI prijatelji • Klub Gaia predstavlja aplikacijo »naredivrt.si« • Umanoterino podjetniško jutro z metodo proaktivne kavarne • Pravična trgovina • Naravna gradnja in tekstil iz industrijske konoplje • Bioplastika/kompozit iz konopljinih vlaken • Konopljine inovacije • Konoplja kot del naravne kozmetike • Ekovas Mokri Potok na kočevskem ter Trajnostni park Istra iz primorske, Ekološke vasi in trajnostno bivanje POSLOVNE PRILOŽNOSTI • • • • • • • • • • Velika izbira najkakovostnejše gradbene mehanizacije Gradbena oprema Orodja za obrt in gradbeništvo Kritine Stavbno pohištvo Energetika v stavbah Čistilne naprave Orodja in oprema za urejanje okolice Obrtna ulica Čar lesa OBRTNA ULICA • izdelki, znanje, spretnosti in zaposlitvene priložnosti članov sekcij pri pomurskih območnih obrtno-podjetniških zbornicah • predstavitev poklicev zidar, tesar, klepar krovec, slikopleskar, dimnikar, mizar, avtoserviser, voznik ter strojnik gradbene mehanizacije ter elektro- poklicev TRAJNOSTNE PERSPEKTIVE • električni avtomobili in vozila ter elektromotorji • konoplja, volna in drugi naravni gradbeni ter oblačilni materiali • semena, sadike, visoke gredice in vrtni program • biobarve in naravna gradnja • znanost in raziskave • 3D tisk in inovativna učila • čaji, olja in svetlobna terapija • pasivna klimatizacija • socialna in ekološka podjetja, društva in organizacije • odgovorna potrošnja NATANČEN KOLEDAR IN URNIK DOGAJANJA: www.pomurski-sejem.si GRADBENI POKLICI IN IZOBRAŽEVANJE • predstavitve izobraževalnih programov srednjih poklicnih in strokovnih šol ter višjih in visokošolskih ustanov • gradnja mostov iz špagetov in testiranje nosilnosti • 6 metrski jekleni most z nosilnostjo 1250 kg • avtomatsko štetje in simulacija prometa v križišču • vizija sodobne leseno-steklene hiše v letu 2030 • načrtovanje pasivnih in nizkoenergijskih hiš • predstavitev bionike • tekmovanje dijakov v graditeljskih spretnostih • ustvarjalne obrtne delavnice za učence višjih razredov osnovnih šol »Na začetku jih je bilo res največ na gradbiščih in v skladiščih, potem pa so sčasoma postali vse bolj del začasne ali nadomestna gradnje. Konec leta 2014 in v začetku letošnjega leta delamo veliko zabojnikov za hotele za azilante. Prav zdaj postavljamo drugi hotel v Berlinu, naročena pa sta še tretji in četrti. Gre za 270 zabojnikov, ki so združeni v skupno stavbo hotela ali doma za azilante v treh nadstropjih, ena družina dobi eno bivalno enoto s skromno kuhinjo, sanitarije so skupne. Podobno smo delali tudi za Ukrajino. Ta nemir na svetu nam res povzroča dodatna dela. Zelo radi imamo dnevna naročila za šole in vrtce po vsej Evropi – ko obnavljajo šolo, postavijo začasno šolo iz zabojnikov, po treh letih pa te ne potrebujejo več. Večkrat s pomočjo naših izdelkov dogradijo vrtec, ker je trenutno velik vpis, vedo pa, da sta vrtec ali šola premajhna le v nekem obdobju. Zdaj že tudi demontiramo nekatere takšne objekte, ker jih več ne potrebujejo. Ustvarjamo pa tudi prav simpatične poslovne objekte z več nadstropji, ki jih je mogoče dograjevati ali postaviti razstavne salone.« VLJUDNO VABLJENI! VESTNIKOV KUPON 10 kg starega papirja ali ta kupon, ki ga predložite pri nakupu na blagajni, vam prinaša vstopnico s 50% popustom za samo 2,00 €! (Redna cena vstopnice 4,00 €. Popust se ne sešteva z drugimi popusti, ki veljajo na vstopnice!) POMLADNI SEJEM »Notranjosti pa se ne da primerjati! Izolativnost je vse večja, danes mora biti tak zabojnik grajen na energetsko varčen način, z materiali, ki so ekološki in okolju prijazni, ki jih je mogoče reciklirati, z zagotovljeno ustrezno požarno zaščito. Dela imamo vedno veliko in uradno imamo 98-odstotni izvoz. Pravzaprav smo maksimalno zasedeni, izdelamo tisoč zabojnikov na mesec in 12 tisoč na leto. Letno imamo 50 milijonov evrov prometa in od 1,5 do 1,7 milijona evrov dobička, ki ga reinvestiramo, da si izboljšujemo delovne razmere. Trženje so v celoti prevzeli Avstrijci v Containexu in za ta namen zaposlili dva Slovenca, ki prodajata zabojnike v Sloveniji. Mi se ukvarjamo s proizvodnjo in tu želimo biti vse hitrejši in boljši v razvo- ju, kajti tudi znotraj koncerna je tekmovalnost. Slovenci smo zaradi cene dela dražji od preostalih tovarn koncerna, ki ima še dve češki podjetji, eno od teh je na poljski meji, ki izdela 30 zabojnikov na dan (mi 50), in tam je cena dela za tretjino manjša kot v Sloveniji, pa še slovaško, bosansko in rusko podjetje. Proti temu se borimo z avtomatizacijo in investiranjem v sodobno opremo, da je potrebno čim manj ur dela. Danes potrebujemo za izdelavo enega zabojnika samo desetino nekdanjega proizvodnega časa, saj so prve zabojnike izdelovali 450 ur, nato 250 in 125 ur. Danes smo že tako dobro opremljeni s stroji, da potrebujemo za en zabojnik le 42 ur dela.« Ker ste zares najboljši in prvi v vseh ozirih, se hodijo k vam učit tudi drugi. »Smo razvojni kompetenčni center za celoten koncern. To pomeni, da ves razvoj bivalnih zabojnikov ustvarimo v Gornji Radgoni. S koncernom potem sodelujemo predvsem glede zahtev, ki se pojavljajo na trgu, in v povezavi z novimi evropskimi predpisi. Tu pri nas pa se potem to razvije, mi natančno proučimo in spravimo v prakso. Druge družbe potem delajo enako kot mi. Imamo usposobljene inštruktorje in vsi pridejo na šolanje v Radgono, na tečaj, seminar, preizkušanje, kako se sestavlja.« Robotsko avtomatizirano brušenje je vaša najnovejša pridobitev, se da pri tem delu sploh še kaj izboljšati ali ste že na vrhu? »Zelo blizu vrha smo. Glede delavcev pa je pri nas še vedno v ospredju socialni odnos. Vseh nas je 650, od tega 525 tukaj, preostali so v Arcontu IP. Mi želimo, da se delavec na delovnem mestu počuti kot človek, da ni samo številka. Še zaposlujete, verjetno je med ljudmi kar veliko zanimanje, da bi bili del vaše ekipe? »Vsako leto nekaj. Ne rastemo več, zdaj zamenjujemo te, ki odhajajo. Od pet do deset se jih v enem letu upokoji. Avstrija ni več magnet. Prijavljajo se nazaj tisti, ki so pred leti odšli v Avstrijo. Tiste, ki so bili dobri, vzamemo nazaj, kajti prav oni so največji dokaz, da zunaj nista samo med in mleko. Tam moraš biti presneto dober. In tiho.« Bernarda B. Peček Lendavsko podjetje Gramoz Lastniki prodajajo 34 hektarjev zemlje V čigave roke bo prišlo obmejno območje ob Muri Lendavsko podjetje Gramoz je bilo s svojo gramozničarsko dejavnostjo predvsem v času priprav na gradnjo pomurske avtoceste eno od ključnih podjetij v občini, pomembnih za razvoj gradbeništva, vendar so potem avtocesto v lendavskem koncu gradili s cenejšim gramozom, ki so ga vozili iz Madžarske, podjetje pa se je pozneje znašlo v kolesju lastniških premetank, povezanih s Komunalo Lendava in drugimi lastniško povezanimi podjetji družine Odlazek. Lendavska občina je dolgo časa prodajala svoj 26-odstotni lastniški delež v podjetju, kupca pa je potem našla oktobra lani pri večinskem lastniku podjetja. Naložbo je prodala za 240 tisoč evrov z mesečnim odplačevanjem kupnine v obdobju dveh let. Koncentracija lastništva je bila znak, da se bo s podjetjem kmalu nekaj zgodilo. Posledice tega so zdaj na mizi. Gramoz prodaja za 1,5 milijona evrov vsa svoja zemljišča v velikosti skupaj 34 hektarjev, od kupca pa pričakuje takojšnje plačilo kupnine. Takšna ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč je namreč od 19. februarja objavljena na oglasni deski Upravne enote Lendava. Objavljena prodaja zemljišč pomeni, da lastniki »razstavljajo« podjetje, pobirajo in prodajajo, kar je vrednega, in opuščajo dejavnost. Ob tem pa je bistveno vprašanje, kdo bo kupec ali v čigave roke bo prišlo to obmejno območje ob Muri in s kakšnim namenom ga bo nekdo kupil. Za zdaj potencialnega kupca še ni videti. Zanimivo pri tem je, da podjetje prodaja vsa zemljišča, tudi tista, ki »objemajo« gramoznice v Petišovcih in na območju k. o. Lakoš. Podjetje si je namreč v preteklosti pridobilo tri koncesijske pogodbe, med drugim tudi za izkopavanje gramoza, ki je veljavna do leta 2024. Majda Horvat gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 5 Vlado Mandič je tretji mandat na čelu OOZ Murska Sobota V tujini cenjeni mojstri, doma premalo Obrtniki o perečih problemih nočejo govoriti na glas, ker potem sploh ne bodo dobili dela – Soboška obrtna zbornica kot lokomotiva nerazumljivo. Namesto da bi šli v preventivo in preverjali na terenu, ali izdajajo račune, bodo spet raje obremenili obrtnika. Pravijo, da bosta stali uvedba teh blagajn in spletna povezava obrtnika od 50 do 300 evrov, toda za enega malega obrtnika, ki se komaj preživlja, Pravzaprav bi lahko domači obrtniki in mali podjetniki prav dobro živeli, saj se v pomurski regiji izvaja veliko gradbenih del, če bi seveda uspeli na razpisih za pridobitev poslov. Žal je podoba povsem drugačna. O tem, zakaj so lahko domači obrtniki le podizvajalci, ter o nerazumnem in pogostem spreminjanju predpisov na državni ravni smo se po tretji izvolitvi za predsednika Območne obrtne zbornice (OOZ) Murska Sobota pogovarjali z Vladom Mandičem, ki je obrtnik že skoraj 40 let, najmanj trideset let pa je vključen v delo raznih organov. Prav v zadnjem obdobju je v obrtništvu veliko sprememb, Gostinci in pomurski turizem Na črno Globe za zaposlovanje na črno so zelo visoke, zato naj vsakdo dobro premisli, ali bo imel neprijavljene delavce in ali bo najel obrtnika, ki nima prijavljenih delavcev. Do avgusta lani so znašale kazni od 4100 do 20.800 evrov, nato so jih povišali na od 5000 do 26.000 evrov. največja je prav gotovo ta, da so prešli z obveznega na prostovoljno članstvo. Zdaj ugotavljajo, da ima ta velika sprememba tudi dobre posledice. Ob koncu lanskega leta so imeli 723 članov in vsako leto dobijo kakšnih 20 novih. So največja območna zbornica v Pomurju in nekakšna lokomotiva, ki vleče pomurski vlak obrtnikov, saj imajo kar 16 sekcij, od tega štiri regijske. »Naši člani se zavedajo, da jim dajemo v resnici veliko podporo pri papirnih zadevah, vsake toliko časa skličemo inšpekcijske in davčne službe, da se naši člani lahko z njimi neposredno pogovorijo in dobijo informacije iz prve roke. Ljudje včasih ne vedo, na koga se obrniti, mi pa jim Vlado Mandič, predsednik OOZ Murska Sobota: »Če so naši izvajalci cenjeni in dovolj dobri v Avstriji, zakaj ne morejo biti še doma?« fotografija bernarda b. peček lahko hitro poiščemo rešitev. Ljudje naj delajo tisto, kar najbolj znajo, svoj posel, z zakoni in predpisi pa se bomo ukvarjali mi in jim posredovali potrebne informacije, zato bomo dodatno okrepili in posodobili informacijski sistem. Imamo veliko dobrih podjetnikov, toda če te nikjer ne vidijo, ne vedo, da obstajaš. Samo domače okolje je premalo, zato je treba iskati posel širše. Skupni obiski na sejmih v organizaciji zbornice so se izkazali kot odlična priložnost za promocijo. Odlični so bili nastopi na sejmu Poroka v Celju pa na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, kamor bomo še naprej vozili tudi osnovnošolce, saj nam manjka gradbenih poklicev, ki jih predstavlja- jo naši mojstri, zidarji, krovci, mizarji in drugi,« je povedal Vlado Mandič. Zakoni, predpisi, pravilniki – vsako leto je toliko sprememb, da posameznik le težko sledi vsem novostim. Vse niso ravno v podporo razvoju obrtništva in podjetništva. Tako se niso strinjali s predlagano uvedbo davka na nepremičnine, saj bi po prejšnjem predlogu najbolj obremenili prav obrtnike z velikimi poslovnimi in skladiščnimi prostori. Podobno ni povsem razumna zahteva po uvedbi davčnih blagajn, kajti Mandič je prepričan: »Že zdaj imamo davčne blagajne, saj računa ne moremo izbrisati. Če ga nekdo ne izda, pa tudi davčna blagajna ne bo pomagala! Zato je to Oglasno sporočilo Družbi GEN-I zaupa že več kot 140.000 zadovoljnih odjemalcev Poceni plina in Poceni elektrike! V Sloveniji še vedno veliko gospodinjstev plačuje visoke račune za zemeljski plin in električno energijo predvsem zato, ker se še niso odločili za zamenjavo dobavitelja. GEN-I vedno znova dokazuje, da je med številnimi ponudniki energentov tisti, kateremu stranke lahko zaupajo, saj je že drugo leto zapored s prepričljivo zmago izbran kot najbolj zaupanja vredna blagovna znamka v raziskavi Trusted Brand v kategoriji »Ponudniki energije«. V Pomurju cene za zemeljski plin pri GEN-I tudi za 24 % nižje Gospodinjstva, ki so za svojega dobavitelja zemeljskega plina in električne energije v preteklih letih že izbrala GEN-I, vedo, zakaj mu lahko zaupajo. Poleg izjemno kakovostnih storitev so za odjemalce seveda pomembni tudi konkretni prihranki. Pri položnicah za elektriko ali zemeljski plin so namreč za gospodinjstvo pomembni že prihranki na mesečni ravni, še posebej občutne pa razlike v cenah postanejo, če preverimo prihranke na letni ravni. Po izračunih družbe GEN-I lahko družina v stanovanju, ki porabi 800 Sm3 zemeljskega plina, z odločitvijo za Poceni plin v Pomurju prihrani 102 evra, medtem ko prihranki družine, ki živi v lastni hiši in porabi 2.300 Sm3 zemeljskega plina, znašajo skoraj 300 evrov. Prihranki so izračunani s primerjavami cen med Poceni plinom in cenami lokalno najbolj uveljavljenega dobavitelja zemeljskega plina v Pomurju. GEN-I Mestni plinovodi Redni cenik zemeljskega plina za dobavo gospodinjskim odjemalcem z letno porabo do 70.000 Sm3 (EUR/Sm3) Cenik za gospodinjstva in mali poslovni odjem za zemeljski plin (EUR/Sm3) v% 0,3245 0,4289 24,3 % Naziv cenika Ceneje pri GEN-I V tabeli prikazane cene za zemeljski plin so brez DDV in ne vključujejo omrežnine, trošarine ter drugih postavk, določenih s strani države. Cena iz Rednega cenika z 22 % DDV pri GEN-I, d.o.o. znaša 0,3959 EUR/Sm3. Cena iz Cenika za gospodinjstva in mali poslovni odjem pri Mestnih plinovodih d.o.o. z 22 % DDV znaša 0,5233 EUR/Sm3. Primerjani ceniki so dostopni na spletnih straneh www.poceniplin.si in www.mestni-plinovodi.si. je to veliko breme. Zato se sprašujemo, kdo je za vsem tem, je to spet kakšen dobavitelj?« Mandič prav tako zagovarja pavšalno obdavčitev – višino zneska v pavšalni obdavčitvi bi morali zvišati, da bi bila na primer od 150 do 200 tisoč evrov prometa na leto, saj bi se veliko obrtnikov s takšno obdavčitvijo rešilo velikega finančnega bremena z najemom računovodskih servisov. Predsednik soboških obrtnikov ugotavlja, da se z vsako novo uredbo pojavijo predvsem neki novi stroški, ne pa olajšanje. Zato si ti mali obrtniki in podjetniki, ki delajo dobro in bi si zaslužili kakšne finančne spodbude, ne morejo privoščiti, da bi kandidirali za sredstva na primer po pomurskem razvojnem zakonu. Pa tudi kredite najemajo v glavnem pri tujih in ne domačih bankah – vsak podjetnik pa občasno potrebuje premostitvene kredite, predvsem tisti, ki ima mrtvo sezono, pa ima po 20 zaposlenih, ki jim mora Izračunajte svoj prihranek Koliko lahko prihranite z odločitvijo za GEN-I zelo enostavno preverite s pomočjo kalkulatorja za informativni izračun na spletni strani www.poceniplin.si ali pa izračun prihranka zahtevate na brezplačni telefonski številki 080 1558. Vse, kar potrebujete, je vaš zadnji račun za zemeljski plin. Na podoben način lahko izračunate tudi prihranke za elektriko. Vaši stroški so lahko še nižji! V mesecu marcu izkoristite akciji »Prvi mesec zemeljski plin brezplačno« ter »Prvi mesec električna energija brezplačno«, s katerima si novi odjemalci GEN-I poleg ugodnih cen zagotovite še brezplačen zemeljski plin in/ali električno energijo v prvem mesecu dobave. Primerjava cen GEN-I ter Mestni plinovodi Dobavitelj Vodstvo največje pomurske obrtne zbornice je zgroženo zaradi netaktne poteze inšpekcijskih služb in nekaterih medijev, ki so objavljali sezname »grešnih« gostincev, kajti 99 odstotkov gostincev je kakovostnih. Ni prav, da se nekoga uvrsti na seznam zaradi neke malenkosti in se ga nato javno objavi, prav pa je, da se uveljavita red in čistoča. Vse skupaj je bolj podobno nekakšnemu pritisku na gostince, ki se že tako in tako težko prebijajo, saj tudi veliki hotelsko-turistični kompleksi neprestano znižujejo cene in s tem silijo tudi zasebne gostince, da jih nižajo, če sploh hočejo imeti posel. izplačati plače, je prepričan Mandič. »Zelo me tudi moti, da so naši dobri obrtniki pri velikih gradbenih investicijah največkrat le podizvajalci, tudi pri takih investicijah, kot je energetska sanacija vrtcev in zdravstvenih domov v domači pokrajini. Posel dobita dva iz večjega mesta, ki imata prijavljeno dejavnost inženiringa, ker sta bila pač na razpisu najcenejša. Potem pa dela izvajajo v glavnem naši podizvajalci. Ti pa morajo delati po najnižji ceni … na koncu pa jim niti ne plačajo opravljenih del. To se dogaja pri nas! Obrtniki pa o tem nočejo govoriti na glas, ker potem sploh ne bodo dobili dela. Če gredo naši obrtniki delat v Avstrijo, morajo urediti vse papirje, zavarovanje, delavci morajo imeti takšno plačo, kot je tam. Res je, da bi tudi pri nas morali na obrtni zbornici prijaviti podjetje, ko pride nekdo iz tujine sem delat, toda mi do zdaj nismo dobili še nobene prijave. Tudi v Lendavi ne, pa tam velike investicije izvajajo Srbi, Madžari, Hrvati … Predpisi so, vendar nihče na nadzoruje, kaj se dogaja na terenu,« je upravičeno kritičen Vlado Mandič. Priznava pa, da bodo morali »čistko« narediti tudi podjetniki v svojih vrstah, kajti ni skrivnost, da se dogajajo tudi takšne lumparije, ko tuji gradbeniki »prepričajo« oziroma najamejo domačega podjetnika – gradbenika, da jim s svojim imenom odpre gradbišče …, delo potem opravijo tuji delavci in podjetje, domači podjetnik pa dobi nekaj odstotkov provizije. Prav gotovo bi k boljšemu poslovanju mnogih obrtnikov lahko pripomogle tudi regijske lokalne skupnosti. Župani bi se morali zavedati, da na tak način pomagajo svojim obrtnikom, občanom in njihovim družinam. Vedno se najde pot, če se hoče pomagati. »Zdaj pa se izgovarjajo na cene in na marsikaj, samo da ne dajo dela domačim obrtnikom. Dvomim, da bi naši obrtniki lahko šli kaj delat v Ljubljano – kvečjemu kot podizvajalci, ker smo cenejši in bolj pridni. Ne verjamem, da je nekdo, ki pride iz več sto kilometrov oddaljenih krajev, cenejši izvajalec kot domači. Če so naši izvajalci cenjeni in dovolj dobri v Avstriji, zakaj ne morejo biti še v domačem kraju?« je Vlado Mandič očital pogosto nepremišljenost pri odločitvah svetnikom in županom. Bernarda B. Peček Zamenjava dobavitelja nič ne stane Zamenjava dobavitelja je enostavna, hitra in brezplačna. Uredite jo lahko kar od doma na spletnih straneh www.poceniplin.si ter www.pocenielektrika.si ali s klicem na 080 1558, kjer so vam prijazni svetovalci na voljo od ponedeljka do sobote, med 8. in 20. uro. Ne odlašajte z zamenjavo za GEN-I, saj veste, da vsak evro šteje. RAZPORED OPRAVLJANJA TEHNIČNIH PREGLEDOV NA TERENU: IŽAKOVCI LIPA DOKLEŽOVJE LIPOVCI BRATONCI BELTINCI LUCOVA MARKOVCI CANKOVA NUSKOVA 23. 03. 2015 8.00 - 11.00 23. 03. 2015 13.00 - 16.00 24. 03. 2015 8.00 - 11.00 24. 03. 2015 12.30 - 16.00 25. 03. 2015 8.00 - 11.30 25. 03. 2015 13.00 - 16.00 26. 03. 2015 8.00 - 16.00 27. 03. 2015 8.00 - 16.00 28. 03. 2015 8.00 - 16.00 28. 03. 2015 8.00 - 16.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VRTNI PROGRAM www.pomurski-avtocenter.si 6 gospodarstvo | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Pomurje in Red Bull Air Race Velik projekt pred iztekom zakona Pri RRA Mura bi želeli regijo promovirati na letalskih dirkah po svetu, to pa bi po njihovi oceni privedlo do možnosti razvoja regije Začela se je že druga sezona, v kateri prekmurski akrobatski letalec Peter Podlunšek nastopa v tekmovanju Red Bull Air Race. Medtem ko si Podlunšek s svojimi spretnostmi utira pot med letalsko elito, v Murski Soboti dozoreva ideja, da bi tekmovanje izkoristili tudi za promocijo regije. Vodja tega projekta, namestnik direktorja RRA Mura Franc Gönc, pojasnjuje, da gre za nadaljevanje prizadevanj agencije za promocijo regije, ki so doslej po njegovih besedah že obrodila sadove z organizacijo poslovnega srečanja See Meet Pomurje in s projektom regionalnih destinacijskih organizacij. »Celovito promoviramo regijo in smo na neki način marketinška agencija Pomurja, ki ga želimo predstaviti različnim ciljnim skupinam. Če se želimo izpostaviti še na svetovni ravni, moramo biti na dogodkih na svetovni ravni. Iskali smo možnosti, kako bi si ustvarjali ime še kje drugje kot na sejmih. Pri tem ne prodajamo industrijske cone, temveč kompetence in kakovosti, ki jih regija ponuja. Industrijska cona je samo mesto, kjer bodo lahko investitorji izvedli projekte … Ko smo iskali načine, kako se 'izstreliti' na svetovni ravni, smo videli, da se Slovenija na sejmih v tujini promovira s Tino Maze. Razmišljali smo, kaj imamo podobnega v regiji, in pri tem naleteli na Petra Podlunška ter se z njim o tem pogovarjali, on pa nam je odprl številna vrata. Skupaj delamo promocijsko kampanjo na platformi Red Bull Air Race, vendar je zadeva še vedno v fazi pogovorov.« Dirke pod sponzorstvom avstrijske energijske pijače potekajo na osmih lokacijah letno, v letošnji sezoni so to Abu Dhabi (Združeni arabski emirati), Chiba (Japonska), Rovinj (Hrvaška), Budimpešta (Madžarska), Ascot (Velika Britanija), Spielberg (Avstrija), Forth Worth (ZDA) in Las Vegas (ZDA). Poleg množičnega obiska dirk, ki jih obišče do 150 tisoč ljudi, si ob vsaki dirki spletno strank Red Bull Air Race ogleda 55 tisoč ljudi, dirko spremlja okoli 280 novinarjev z vsega sveta, rekord v gledanosti je bil na dirkah v Budimpešti in Barceloni, in sicer 1,2 milijona gledalcev, dirke prenaša v živo 53 televizijskih postaj, na facebooku spremlja stran dirke 540 tisoč uporabnikov. Kot pravi Gönc, želijo, da bi dalo sodelovanje z Red Bullom nov zagon rakičanskemu letališču, kjer so že doslej potekali treningi pilotov, ki sodelujejo v Red Bull Air Race. V to želijo vklju- čiti tudi lokalne ponudnike kulinarike in turističnih zmogljivosti. »Ob dogodku želimo promovirati regijo na področju gospodarstva in turizma. Če bi pri tem sodelovali še drugi sofinancerji, bi lahko zanje v sklopu tega širokega projekta organizirali tudi posebne dogodke, na katerih bi se promovirali tako doma kot na drugih postajah karavane Red Bull Air Race. Če bi nam to uspelo, bi postali člani ne- Kaj je torej vključeno v projekt in koliko bo stal? Poleg tega, da bi Rakičan postal baza za treninge letalcev, bi projekt vključeval logotipe regije na letalu in na uradni spletni strani dogodka, kjer najdemo logotipe globalno prepoznavnih blagovnih znamk, kot so Breitling, Bose, Garmin, DHL ... Prav tako bi po besedah Gönca lahko uporabljali letalo v promocijske namene, vključeni bi bili še v mobil- le mnenje, da lahko projekt Pomurje umesti na svetovni zemljevid. Večina sredstev za projekt bo prišla v naslednjih treh letih, kolikor naj bi projekt trajal, ob pomoči pomurskega zakona, točneje instrumenta za promocijo regije. Za ta namen je program spodbujanja konkurenčnosti regije namenil v času veljavnosti zakona 1,8 milijona evrov, vendar po besedah Gönca tega denarja niso vi- no igro Red Bull Air Race. O vsoti, ki jo bo treba plačati za sodelovanje, Gönc ne želi govoriti, ker pogajanja še niso končana, in dodaja, da je zadeva že tako daleč, da o njej odloča sam lastnik Red Bulla Dietrich Mateschitz. Pogovori naj bi bili končani konec letošnjega marca. Peter Podlunšek, sicer kot predstavnik mestne občine tudi član nadzornega sveta RRA Mure, zadeve ni želel komentirati, izrazil je deli. Od omenjene vsote so, kot pravi, doslej dobili le 150 tisoč evrov lansko leto, letos je predvidenih še 250 tisoč evrov, na enako vsoto računajo tudi v prihodnjih dveh letih, če bi prišlo do podaljšanja veljavnosti zakona. V proračunu Mestne občine Murska Sobota za letošnje leto, je za Red Bull Air Race predvidenih 16 tisoč evrov. Z občine so nam poslali samo obrazložitev iz proračuna: »Če bo dose- Trening pilotov Red Bull Air Race na rakičanskem letališču fotografija nataša juhnov kega uglednega kluba.« Gönc pri tem vidi priložnosti za prekmurske pridelovalce hrane in pijače. »Red Bull nam bo pomagal, da se bodo lahko recimo slovenski vinarji predstavljali na sprejemih ob dirkah. To je priložnost, ki bo lahko spodbudila tudi druge posle. Ljudje morajo razumeti, da želimo ustvariti priložnosti za poslovanje podjetij. Če ta niso v pravi družbi, bo to ostalo samo še eno poceni vino.« žen željeni cilj, torej da bo dogovorjena izvedba promocije Pomurja in v okviru tega Murske Sobote na dirkah Red Bull Air Race, bodo aktivirana sredstva, ki so predvidena v proračunu. Ta sredstva bodo kot transfer na osnovi podpisane pogodbe ter opredeljenih storitev, ki bodo za mestno občino izvedene, nakazana glavnemu nosilcu projekta. Predvidene aktivnosti so predstavitev občine v smislu turistične in gospodarske destinacije na izbranih dogodkih, povezanih z izvedbo dirk. Znesek je promocijske narave za privabljanje investitorjev v Mestno občino Murska Sobota ter turistično promocijo.« Pri tem pa še ni znano, s katerim sloganom oziroma logotipom bi nastopili v projektu. Slogan Pomurje – rejdno dobro, ki so ga pripravili v skupini Pristop, je po mnenju Gönca primeren predvsem za predstavljanje na področju turizma in prehrane, čeprav, kot pravi, obstajajo težave pri njegovem prevajanju. »Bilo je predvideno Vary Good, kot neko raznoliko dobro, vendar smo zadevo analizirali in ugotovili, da ljudje tega ne dojemajo tako, najprej bodo pomislili, da gre za narobe napisan Very Good. Odločitve tako še ni.« Po mnenju marketinškega strokovnjaka Mateja Fišerja je rekreativno letalstvo lahko niša, ki bi v regijo privabila segment ljudi z nadpovprečnim življenjskim standardom. »To pa je le začetek domače naloge, ki jo moramo opraviti. Kakovostne namestitve, vino in kulinarika so osnovi pogoj, vendar nikakor ključen za promocijo regije. Pripraviti je treba celovit produkt, s katerim se bomo predstavili na morebitnih dogodkih. Najprej moramo sami ugotoviti, kaj hočemo, kakšen profil investicij želimo pridobiti, po domače – kaj bomo prodajali na dogodkih, kjer bomo prisotni.« Kot pravi, bi morala promocija predvsem v tujini potekati osredotočeno. »Ne moremo priti v tujino in povedati, da imamo tri vinarje pa dva, ki delata šunko, plastične posode, tisoč dobro usposobljenih šivilj in enega, ki sadi lepe vijolice. V nekaj stavkih moramo vedeti, kaj želimo, kje smo kot regija boljši od drugih in kaj ponujamo investitorjem. To je težji del naloge, ki jo moramo opraviti, preden gremo v komunikacijo. Če je ta del dobro narejen, je potem izvedba relativno enostavna, še posebej, če nam vrata odpira tako ugledna blagovna znamka, kot je Red Bull.« Timotej Milanov Regresni zahtevki ZZZS Zdravljenje poškodbe pri delu v breme delodajalca Lani najvišji regresni zahtevki Termam 3000, Gradbeništvu Horvat, Sadjarstvu Šilec in Arcontu – Največ zahtevkov zaradi pretepov Delodajalci se v zadnjem času prek svojih združenj in zbornic zavzemajo za spremembo pravil, po katerih Zavod za zdravstveno zavarovanje izterjuje škodo, nastalo zaradi stroškov zdravljenja, izplačila nadomestila plač in drugih stroškov zaradi poškodb zaposlenih na delavnem mestu. Opozarjajo namreč, da ti zahtevki lahko ogrozijo njihovo poslovanje, predvsem pa terjajo, da bi si odgovornost pri poškodbah na delu morali delili delodajalci in zaposleni. Zdravstvena zavarovalnica namreč odgovornosti zaposlenih zaradi poškodbe na delovnem mestu ne preverja, delavčevo krivdo pa lahko delodajalci dokazuje- jo v sodnem postopku. Prav tako delodajalci ne morejo tveganja, povezanega z regresnimi zahtevki, zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, ker teh storitev ne ponujajo. Do konca februarja 23 zahtevkov Namen regresnih zahtevkov ni polnjenje zdravstvene blagajne, pravijo na murskosoboški enoti zavoda, ampak da se povrnejo sredstva, ki so bila izplačana zaradi krivde nekoga drugega, torej v primeru poškodb na delu od delodajalca, ki je kršil ali opustil ukrepe za zagotavljanje varnega dela delavcev. Regresni zahtevki tudi silijo delodajalce, da skrbijo za delovno okolje in zaščito delavcev pred nevarnostmi, izterjevani zneski pa naj tudi ne bi bili tako visoki, da bi zato podjetja morala zapirati svoja vrata. Do konca februarja je murskosoboška enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje vložila že 23 regresnih zahtevkov, 14 zahtevkov so prejeli delodajalci zaradi poškodbe pri delu, osem izterjav je bilo vloženih zaradi pretepa in v enem primeru zaradi prometne nesreče, pri kateri je imel povzročitelj vozilo zavarovano v tujini. Izterjevani znesek je bil 37 tisoč evrov, s tem da so 12 tisoč evrov že izterjali, koliko bodo pri tem še uspešni, pa ni mogoče napovedati, saj imajo delodajalci pravico do ugovora in tudi sodnega varstva, to pa pomeni, da lahko zadeva konča na sodišču. Lani najvišji znesek 17.500 evrov Lani je vložila murskosoboška enota zavoda 61 regresnih zahtevkov, od tega kar 29 zaradi stroškov, ki so nastali po poškodbi zaradi tretje osebe, torej predvsem zaradi pretepov in zoper lastnike psov zaradi ugrizov, to število pa narašča. Poškodbe na delu ne naraščajo, regresni zahtevek pa je lani prejelo 19 delodajalcev. Najvišje zahtevke so morale poravnati Terme 3000 v znesku 9.500 evrov, Gradbeništvo Horvat 11.000, Sadjarstvo Šilec 17.500 in Arcont 5.700 evrov. Preostale regresne zahtevke so vlagali zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil tujec ali naš državljan, ki ima avtomobil zavarovan v tujini. V teh primerih se zahtevek naslovi Slovenskemu zavarovalnemu združenju. Lani izterjani znesek je znašal 122.170 evrov ali skoraj enkrat toliko, kot so načrtovali, to pa je posledica poznejših nakazil zaradi trajanja postopkov pred sodiščem. Majda Horvat družba www.vestnik.si | e: [email protected] Naši predlogi Izbor Pomurke in Pomurca meseca marca 2015 19. marca 2015 | Vestnik | zaživite na svojem sedaj nižja obrestna mera! izjemna ponudba velja do 31. maja 2015 SMS-sporočila in glasovnice do 30. marca Oddajte povpraševanje po kreditu ali se naročite na svetovanje kar preko spleta! Pred nami je marčevski izbor Pomurke in Pomurca meseca, še prej pa februarski izbor. Za Pomurko preteklega meseca ste izbrali avtorico otroških knjig Jasno Jurkovič, za Pomurca pa podjetnika Miroslava Flisarja. Svoje predloge za Pomurko ali Pomurca meseca z utemeljitvijo lahko pošljete na elektronski naslov [email protected] ali po navadni pošti na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca meseca. Več na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba Kandidatke za Pomurko marca Olga Karba, županja Občine Ljutomer. Občina je dobitnica letošnjega zlatega kamna 2015, priznanja za najprodornejšo občino. Ljutomer izstopa po aktivnem pristopu, ki je močno usmerjen v razvoj infrastrukture, a ima ravno tako izrazite okoljske in socialne poudarke, da so v štirih letih v občini izpeljali 40 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, za kar so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Nataša Šiplič Šiftar, profesorica na Ekonomski šoli Murska Sobota, mentorica dijakom 3. crazreda, ki so v Celju na 9. mednarodnem sejmu učnih podjetij zasedli prvo mesto in komisijo prepričali s kreativnostjo, inovativnostjo in podjetnostjo projekta Up Pasji hotel, d. o. o. Nataša Šiplič Šiftar je bila doslej mentorica več dijakom, ki so v preteklosti na različnih tekmovanjih dosegali odlične uspehe. Dragica Tigeli iz Čebelarskega muzeja Krapje, prepoznavne turistične točke, ki jo obiskujejo poleg domačih tudi šolarji in čebelarji iz tujine. Čebelarstvo Tigeli dobro sodeluje tudi s pomurskimi osnovnimi in srednjimi šolami. Tako so dobili pred kratkim dijaki Ekonomske šole Murska Sobota na 12. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma srebrno priznanje za nalogo Sladka pravljica, posuta z zlatim prahom – zgodba o čebelici Tigeli. Kandidati za Pomurca marca Akademik Anton Vratuša je dočakal sto let v družbi svojih prekmurskih rojakov čil in poln pozitivnih misli. Kljub častitljivim letom je še vedno zelo aktiven in se dejavno vključuje v dogajanje in skrb za razvoj njemu tako dragega Goričkega in Prekmurja. S svojimi referati in razmišljanji sodeluje na simpozijih, okroglih mizah in drugih prireditvah, ki se ukvarjajo z razvojem naše pokrajine. Anton Gomboc, poveljnik Gasilskega društva Murska Sobota. Prvi med enakimi tudi tokrat, kot že večkrat doslej, ni razmišljal o svojem življenju, ko je skočil v deročo Ledavo in s pomočjo ekipe soboških gasilcev rešil voznico, ki je zapeljala v reko. Gomboc, ki je v gasilstvo vpet že 30 let, poudarja tudi pomen nenehnega izobraževanja in usposabljanja, v društvu pa si želi mladih moči. Zdravnik Štefan Horvat, specialist internist kardiolog. Horvat je pred dnevi uspešno vstavil kot prvi zdravnik v regijski bolnišnici trajni srčni spodbujevalnik. Tako bolnikom ne bo več treba na tovrstne posege v mariborsko bolnišnico. Sicer Horvat vstavlja začasne srčne spodbujevalnike že 25 let. Za Pomurko in Pomurca meseca lahko glasujete do 30. marca, in sicer z originalnimi glasovnicami iz Vestnika in s pošiljanjem SMS-sporočil. Uporabniki Mobitela in Debitela glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 evra. Za Olgo Karba glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Natašo Šiplič Šiftar RMV P B, za Dragico Tigeli pa RMV P C. Za Antona Vratušo glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P D, za Anton Gomboca RMV P E in za Štefana Horvata RMV P F. Pomurka in Pomurec meseca marca Pomurka meseca: Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih 77 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, strojništvu, elektrotehniki, transportu in gostinstvu. Najbolj iskani poklici v tem tednu: elektroinštalaterji - 14, gradbinci ipd., d. n. - 8, zidarji ipd. - 5, tesarji - 4, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4, poklici za varovanje oseb in premoženja, d. n. - 3, vozniki avtobusov ipd. - 3, zdravniki specialisti splošne medicine - 3. Iščejo se tudi: krovci - 2, orodjarji ipd. - 2, kuharji - 2, natakarji - 2, kmetovalci na mešanih kmetijah - 2, komercialni zastopniki za prodajo - 2, mizarji ipd. - 2, inženirji strojništva ipd. - 2, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij - 2 , upravljalci strojev za zemeljska dela ipd. - 2, hotelski receptorji - 2, upravljalci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev 7 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si - 1, upravljalci lesnoobdelovalnih strojev ipd. - 1, kurirji, dostavljavci ipd. - 1, tehniki za elektrotehniko ipd. - 1, kozmetiki ipd. - 1, upravljavci strojev za pripravo vlaken, predenje, previjanje ipd. - 1, inženirji elektrotehnike - 1, tehniki za gradbeništvo, geodezijo ipd. - 1, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd. - 1, prodajalci - 1, strokovni sodelavci za kulturne, razvedrilne in umetniške dejavnosti ter kulinariko, d. n. - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. 8 (iz)brano | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Spominska plošča notarju dr. Oszkarju Laubhaimerju Pustil je pečat v zgodovini Lendave Kraljevski notar, ki je v Lendavi postavil eno najlepših meščanskih hiš – O njem madžarska notarska zbornica posnela dokumentarni film Na stavbi današnje mestne knjižnice v Lendavi so danes odkrili spominsko ploščo lendavskemu kraljevemu notarju dr. Oszkarju Laubhaimerju (1852– 1918). Ob tej priložnosti so o notarju, ki je v tej pokrajini pustil pomembne sledi, zgradil eno najprepoznavnejših stavb v secesijskem stilu v Lendavi ter slovel po izjemno estetskih notarskih zapisih, spregovorili župan Anton Balažek ter predsednica Notarske zbornice Slovenija Marjana Tičar Bešter in predsednik Notarske zbornice Madžarske dr. Adam Toth. Laubhaimer, ki je bil nemškega rodu, je kot kraljevi notar služboval v tedanji Dolnji Lendavi od leta 1885 do svoje smrti 1918. Živel in deloval je v času, ko so zaznavali gospodarski in kulturni razvoj Lendave in okolice. Kot je poudarila Tičar-Bešterjeva, so lendavsko zgodovino takrat ustvarjali razgledani, izobraženi in napredni meščani, med katere je spadal tudi notar, ki so imeli odgovoren odnos do mesta, razvoja in blaginje prebivalcev. Živel je v obdobju, ki je bila nekakšna predpodoba združene Evrope, nato so sledili slabi časi, vendar imamo danes tudi mi možnost, da razmišljamo in živimo v tem slogu, pa je dodal dr. Toth. Tudi Laubhaimer je bil dejaven na mnogih področjih v mestu in je bil pobudnik ustanovitve marsikaterega Laubhaimer, ki je bil nemškega rodu, je kot kraljevi notar služboval v tedanji Dolnji Lendavi od leta 1885 do svoje smrti 1918. V tej meščanski vili, kjer je danes knjižnica, je živel in delal dr. Oszkar Laubheimer. fotografija a. nana rituper rodež društva. V Lendavi je vzpostavil srednje veliko notarsko pisarno ter za te potrebe zgradil meščansko vilo in uradne prostore v središču mesta. Ker je deloval na narodnostno mešanem območju, je notarske listine tudi s pomočjo sodnega tolmača zapisoval v slovenskem jeziku. Znamenite so tudi njegove okrašene notarske listine za Slovence, Madžare in Hrvate. Prav te so pritegnile tudi njegovega madžarskega kolego notarja dr. Rokolya Gaborja, ki se ukvarja z raziskovanjem madžarskega notariata ter je med drugim o notarju Laubhaimerju posnel dokumentarno-igrani film in o njem napisal knjigo. Film so snemali lani v Lendavi in okolici ter tudi na Madžarskem, v njem pa so zaigrali ljubiteljski igralci, večinoma madžarski notarji. A. Nana Rituper Rodež Madžarski narodni praznik Dosežki marčne revolucije so vedno aktualni Po mnenju Vida-Törnarjeve bi morali pripadniki madžarske manjšine v Prekmurju pogumno in odločno izkazovati svojo narodno pripadnost V Lendavi je bila osrednja pomurska slovesnost ob madžarskem narodnem prazniku, ki je posvečen spominu na revolucijo v letih 1948–1949. Slovesnost se je že tradicionalno začela s polaganjem vencev pred spominsko ploščo Széchenyiju in Kossuthu. Zbrane sta nagovorila predsednica sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Judit Vida Törnar in župan Občine Lendava Anton Balažek. Po mnenju Vida-Törnarjeve bi morali pripadniki madžarske manjšine v Prekmurju pogumno in odločno izkazovati svojo narodno pripadnost, to pa po njenih besedah pomeni tudi ljubiti in negovati materni jezik ter tradicijo: »Narodno identiteto utemeljimo že v zibelki, kajti to je najboljši temelj, na katerem se bo kasneje v vrtcu, šoli in v družbi vrstnikov dograjevala, zdravo rasla in se krepila.« Lendavski župan Anton Balažek je izpostavil pomen vrednot marčne revolucije: »Rezultati marčne revolucije so vedno aktualni, saj gre za državljanske pravice, sodelovanje, spoštovanje, samostojnost … ti rezultati in cilji so tako univerzalni, da se Lendavska slovesnost ob madžarskem narodnem prazniku se je že tradicionalno začela s polaganjem vencev pred spominsko ploščo Széchenyiju in Kossuthu. Več fotografij na Pomurje.si. fotografija timotej milanov jih vedno moramo spominjati in si prizadevati, da tudi mi k njim nekaj prispevamo.« Slovesnost se je nato nadaljevala v lendavski gledališki dvorani, kjer sta spregovorila državni sekretar za kul- turo na madžarskem ministrstvu za človeške vire Peter Hoppal in predsednik Pomurske madžarske samo- upravne narodne skupnosti Ferenc Horvath. T. M. barometer Dušan Gomboc zavajal Vodja delujočega dela Aha Mure je v petek, tik pred začetkom dopusta, 48 proizvodnim delavcem prekinil pogodbo o zaposlitvi. Službe je obdržalo vseh sto režijskih delavcev. Odpovedi je razdelil očitno mimo vednosti stečajnega upravitelja. Iz tega lahko sklepamo, da je dajal napačne informacije o polni zasedenosti zmogljivosti še za naslednje tri mesece. Darko Kolar, olimpijec iz astronomije Dijak četrtega letnika Gimnazije Murska Sobota se je po uspešnem državnem tekmovanju iz astronomije in pripravah na Bledu kvalificiral na olimpijado iz astronomije, ki bo v Indoneziji sredi avgusta. Spada med najboljše mlade slovenske astronome, ki je zlata državna priznanja iz astronomije dobival od leta 2010 naprej, prav tako je uspešen na drugih tekmovanjih iz različnih naravoslovnih znanj. Milan Kolar že tretjič prvak Na Pomurski salamijadi v Radencih, na kateri je sodelovalo 46 izdelovalcev, je tretje leto zapored prepričal strokovno komisijo, da mu je podelila naslov prvaka. Že vrsto let si prizadeva, da bi bili njegovi izdelki čim kakovostnejši in okusnejši ter da bi prišel na državnem ocenjevanju v vrh slovenskih salamarjev. Kakovostni izdelki so tudi osnova kakovostne ponudbo v njegovem vinotoču v Čentibi. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 9 Aha Mura Brez dela ostali proizvodni delavci Pred dvema tednoma je bilo še za tri mesece dela – Denarna pomoč je protizakonita– Končana je tudi zgodba s sanacijo Prvega maja V petek je vodja delujočega dela Aha Mure Dušan Gomboc 48 proizvodnih delavcev obvestil, da jim s prvim aprilom preneha pogodba o zaposlitvi. Vzrok je zmanjšan obseg naročil in s tem pomanjkanje dela za vse zaposlene. Vsi zaposleni v delujočem delu Aha Mure imajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas in se jim te podaljšujejo vsak mesec. Proizvodni delavci so se je tudi ob nerealno akcijo zbiranja sredstev za nakup Aha Mure. Gre za aktivnosti Andreja Šiška, predsednika Zedinjene Slovenije, ki vabi državljane, naj prispevajo deset evrov za nakup Aha Mure za tri milijone evrov. Z vsem zapisanim se lahko strinjamo in stečajnemu upravitelju pritrdimo, da mora zaradi preživetja delujočega dela kontrolirati stroške in čajni upravitelj napovedal pozitivno poslovno zgodbo glede delujočega dela Aha Mure tudi upniškemu odboru. Kljub vsemu se je zataknilo. Nepredviden zdrs obsega proizvodnje Iz mesečnih poročil o poslovanju delujočega dela Aha Mure ni bilo za- tje vseh plač. Zdaj se bo obremenitev proizvodnega delovnega mesta povečala na 1742 evrov. To je samo nekaj dejavnikov, ki kažejo na to, da znotraj zdravega jedra nekaj ne funkcionira. Eden od ključnih dejavnikov je verjetno nedelovanje prodajne funkcije, pa tudi znotraj proizvodnje ni vse čisto. Murina tehnologija je zastarela, toda spet ne tako, da bi ob vsaki šivilji mo- V Murinih prostorih kmalu novo podjetje Celjsko podjetje Prevent & Deloza, d. o. o., je vzelo v najem manjši del nekdanjih Murinih proizvodnih prostorov, saj načrtujejo, da bodo v treh mesecih vzpostavili proizvodnjo šivanja zaščitnih Vlada že dala soglasje za ustanovitev invalidskega podjetja. Stevo Radovanović, stečajni upravitelj Aha Mure, je po neuspešni drugi prodaji Aha Mure med drugim poudaril, da ima delujoč del zagotovljenega dovolj dela vsaj za tri mesece. Prejšnji teden se je zgodba nenadoma obrnila, saj bo s prvim aprilom ostalo doma 48 proizvodnih delavcev. Očitno so ga zaupanja vredni sodelavci, ki jih stalno izpostavlja, zavedli. fotografija nataša juhnov bili obveščeni o prenehanju pogodbe tik pred začetkom desetdnevnega dopusta, ki je v oblačilni industriji stalnica na prehodu iz šivanja pomladnopoletne kolekcije na jesensko-zimsko kolekcijo. Število zaposlenih v Aha Muri se bo znižalo s 433 zaposlenih na 385 zaposlenih po prvem aprilu. Stečajni upravitelj Stevo Radovanović je v sporočilu za javnost, v katerem je gladil morebiten nesporazum v ozadju in popravljal svoje trditve na tiskovni konferenci po drugi neuspešni prodaji Aha Mure, zapisal, da je bil ukrep potreben zaradi še nepotrjenih naročil naročnikov za šivanje kolekcije jesen-zima. Na zmanjšana naročila naj bi vplivali kriza v tekstilni industriji in manjša prodaja v Evropi in Rusiji. Na obnašanje poslovnih partnerjev naj bi vplival dopis SID banke, ki je v nasprotju z zakonom zahtevala od poslovnih partnerjev Aha Mure, da plačila nakazujejo na poseben poravnalni račun SID banke. V sporočilu je ponovno poudaril, da če do 17. julija Aha Mura ne bo prodana, to še ne pomeni zaprtja delujočega dela, ampak še naprej išče primerno rešitev, da zdrav del podjetja preživi. Obregnil skrbeti za pozitivno poslovanje. Toda hudič je v podrobnostih. Stevo Radovanović je povedal, da k temu, kar je zapisal v sporočilu za javnost, nima kaj dodati. Na vprašanje, kaj tako radikalnega se je zgodilo v zadnjih dveh tednih in ali ni bil mogoče pri napovedih o zasedenosti zmogljivosti zaveden, je povedal, da to ne bo povsem držalo. Drži pa, da je bil o prekinitvi pogodb o zaposlitvi obveščen pozneje in pred izvedbo ukrepa. Steva Radovanovića lahko razumemo, da se je znašel v neprijetnem položaju, in to ne samo v odnosu do odpuščenih delavcev. Zgodba lahko ima negativne posledice pri upnikih, predvsem SID banki, ki se v zadnjem obdobju obnaša izredno agresivno pri zaščiti svojih interesov. Navsezadnje je ste- Vestnikovi naročniki dobijo znati, da se dogaja kaj nepredvidljivega. Od partnerjev, ki so ostali v Aha Muri, je odšel Hugo Boss, ki pa je na koncu predstavljal deset odstotkov realizacije. Očitno so ta izpad nadomestili drugi naročniki. Da je bila proizvodnja solidno zasedena, dokazuje obroben podatek o znesku, porabljenem za nabavo materialov in storitev. V novembru in decembru je znašal ta strošek okrog 100 tisoč evrov na mesec, v januarju je poraba manjša za pet tisoč evrov, v februarju pa zgrmi na komaj 28 tisoč evrov vrednosti. To je eden od ključnih kazalcev, za koliko se je zmanjšal obseg proizvodnje. Aha Mura ima še en strukturni problem, ki ga bo morala rešiti. Gre za zaposlene. Tokrat bo aprila ostalo brez dela 48 proizvodnih delavcev. To pomeni, da bo v proizvodnji ostalo 254 delavcev. Proizvodna režija s 24 in splošna režija s 105 zaposlenimi pa nista izgubili nobenega delovnega mesta. Zdaj imamo naenkrat opravka z nekoliko drugačnim stanjem. Strošek dela se zmanjša za okrog 50 tisoč evrov. Pred odpustitvijo je moralo ustvariti delovno mesto v proizvodnji 1655 evrov prihodka, da je zadostovalo za pokri- ral stati en mehanik. Zdaj še ni tako, jih je pa kljub vsemu šest. Prvi maj Končana je tudi zgodba s sanacijo Prvega maja. Na politični ravni je bil med gospodarskimi ministrstvi dosežen dogovor, da se SID banka s konzorcijem vključi v sanacijo, ob tem pa je srbsko ministrstvo obljubilo sredstva za zagon proizvodnje. V petek je ministrstvo v uradnem sporočilu zapisalo, da je denarna pomoč protizakonita, zato sredstev ne bo dalo. Posledica je zbiranje delavskih podpisov za začetek stečajnega postopka. S tem se lahko odnosi Aha Mure z upniki, predvsem SID banko, zapletejo. SID banka, Gorenjska banka in Banka Koper imajo zavarovan kredit z nepremičnino v Pirotu, vendar jih je nekdanja lastnica vpisala na drugo mesto med upniki. Vse je kljub vsemu za nekaj dobro. V Srbiji se po zavoženi zgodbi sprošča Murin kader, ki bi lahko pomagal pri večji zaposlenosti in učinkovitosti t. i. delujočega dela Aha Mure. J. Votek oblek in drugih izdelkov višjega cenovnega razreda. Delati bi začeli s približno dvajsetimi delavkami in delavci, polovica teh pa naj bi imela status invalida. Podjetje je namreč že dobilo soglasje vlade za pridobitev statusa invalidskega podjetja, ki bi bilo hčerinsko podjetje matične družbe. Direktor družbe Boštjan Marolt je povedal, da bodo predvidoma v desetih dneh začeli postopek izbiranja delavcev, vendar se še niso odločili, na kakšen način bodo to izpeljali in koliko se bo pri tem vključeval tudi Zavod za zaposlovanje. Prav tako ni mogel še ničesar povedati o možnosti, da bi dobile novo priložnost delavke Aha Mure v stečaju, katerim aprila niso več podaljšali pogodbe o zaposlitvi, teh pa je oseminštirideset. »Cilj nam je, da bi dobili vsaj polovico delavk, ki bi obvladale več različnih faz pri šivanju, za preostale pa bi potem verjetno pripravili usposabljanje,« je povedal Marolt. Vložek v zagon proizvodnje za podjetje ne bo majhen, to pa je že znak, da imajo resen namen razvijati dejavnost in širiti obseg proizvodnje v Murski Soboti, s tem pa tudi povečevati število zaposlenih. O tem, s kakšnim tempom bodo rasli glede na negotove čase, tako Marolt, težko govorijo, zagotovo pa razmišljajo dolgoročno in se pri tem naslanjajo na 60-letno tradicijo, ki jo ima podjetje v tej dejavnosti. Vodstvo podjetja Prevent & Deloza, ki je postalo največji proizvajalec delovnih in zaščitnih oblek v državi, se je o možnosti za vzpostavitev tovrstne proizvodnje zanimalo že lani poleti ali kmalu po tistem, ko je Aha Mura konec maja šla v stečaj, govor pa je bil tudi o načrtovani preselitvi proizvodnje, ki jo ima podjetje v Bosni. Novo podjetje Prevent & Deloza je nastalo leta 2012 z združitvijo s podjetjem Vrvica, na sedežu družbe v Celju pa je zaposlenih 55 delavcev. Majda Horvat barometer Dr. Maja Godina Golja je urednica Uredila je knjigo Prekmurje, Podoba panonske pokrajine, ki prinaša nova spoznanja in aktualne informacije osemnajstih avtorjev, ki so pri svojem delu raziskovali Prekmurje. Knjiga je nastala na raziskovalni postaji Prekmurje ZRC SAZU na Petanjcih, kjer so imeli skupaj z dr. Ivanko Huber in dr. Klaudijo Sedar načrte za nove raziskave in simpozije, a so postajo morali zapreti. Andreja Klinc, učiteljica violine Simon Špilak in uspeh V Glasbeni šoli Ivana Kaučiča Ljutomer je mentorica dvema učenkama Živi Jurič in Petri Kaučič, ki sta na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije Temsig v svoji kategoriji dobili zlati plaketi. Gre za izjemno velik uspeh, saj se na tekmovanju zberejo le najboljši mladi glasbeniki, vanj pa je treba vložiti veliko trdega dela in odpovedovanja. 28-letni Prekmurec, član ruske Katjuše, je dosegel na svetovno znani tradicionalni kolesarski dirki Pariz–Nica enega največjih uspehov svoje kariere. V dveh etapah je pristal na drugem mestu, z drugimi dobrimi vožnjami pa je v končnem seštevku zasedel skupno tretje mesto in dobil bronasto kolajno. Špilak je tako dobil ogromen motiv za naslednji preizkušnji: dirki po Baskiji in Romandiji. 10 kultura | Vestnik | 19. marca 2015 Muster in Šarotar v Leipzig Konec tedna se je v Leipzigu končal mednarodni knjižni sejem, kjer se srečujejo založniki in knjigotržci. S svojimi najnovejšimi produkcijami ter izbranimi deli slovenskih avtorjev in prevodi se predstavlja tudi dvajset založnikov iz Slovenije. Slovenija je ob tej priložnosti posebno pozornost namenila karikaturistu, avtorju stripov in letošnjemu Prešernovemu nagrajencu Mikiju Mustru, ki v Nemčiji ni neznan, poleg slovenskih avtorjev pa je svoje literarno delo predstavil tudi Dušan Šarotar. www.vestnik.si | e: [email protected] Flisar predsednik slovenskega PEN-a Književnik Evald Flisar, Prekmurec, ki je prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru, je bil prejšnji teden izvoljen za predsednika slovenskega centra PEN-a, ki je del mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in književnikov in se bori za svobodo govora in proti vsem krivicam. Tudi v Sloveniji je glede tega veliko dela, ampak, kot pravi Flisar, če bomo tiho, nas nihče ne bo slišal. Zavzel se je tudi za to, da se proti krivicam borimo doma, ne le v svetu. Flisar je po šestih letih nadomestil Marjana Strojana. Teden ljubiteljske kulture Zdaj je čas, da se kulturne ustvarjalke in ustvarjalci ter njihove skupine prijavijo, če želijo sodelovati na letošnjem vseslovenskem Tednu ljubiteljske kulture, ki poteka po številnih krajih v Sloveniji. Potekal bo od 15. do 24. maja. Monografija Prekmurje, Podoba panonske pokrajine Nova spoznanja, zaokrožena v celoto Pokrajino, življenje in posebnosti raziskovalo osemnajst domačih in tujih avtorjev – Zadnje dejanje Raziskovalne postaje ZRC SAZU Prekmurje Monografija Prekmurje, Podoba panonske pokrajine prinaša mnoga nova in aktualna spoznanja o kulturnih, naravnih in socioloških značilnostih in danostih Prekmurja. Pri tem ne gre le za recikliranje starih besedil, ampak za novejša raziskovanja. Žal pa je izdaja hrkati zadnje dejanje Raziskovalne postaje ZRC SAZU Prekmurje na Petanjcih, ki so jo zaradi pomanjkanja sredstev ukinili. Monografijo je uredila dr. Maja Godina Golja, nekoč vodja te postaje, pri nastanku pa sta tudi s strokovnimi prispevki sodelovali dr. Ivanka Huber in dr. Klaudija Sedar, nekoč mladi raziskovalki v tej ustanovi. Izšla je na podlagi dveh znanstvenih srečanj in raziskav osemnajstih slovenskih in tujih avtorjev, ki so sodelovali z enotami ZRC SAZU Ljubljana in so raziskovali na teme, povezane s Prekmurjem in panonsko pokrajino. Besedila so razdeljena v tri sklope, najobsežnejša je kulturna podoba z etnološkimi in folklornimi značilnostmi in posebnostmi, s katerimi se ukvarjajo tudi Marija Klobučar, Irena Avsenik Nabergoj, Mojca Horvat … V drugem sklopu so zgodovinske, socialne, verske in demografske značilnosti, ki jih med drugim obravnavajo Gleb Pilipenko, Franc Kuzmič in Jani Kozina, ter nazadnje še naravoslovni vidik prekmurske pokrajine, ki so se ji s terenskimi raziskavami posvetili Andraž Čarni, Nina Juvan, Daniela Ribeiro in Julia Ellis Burnet. »Verjamem, da nam je uspelo Prekmurje dobro predstaviti v vsej raznolikosti,« je povedala Goljeva in dodala, da je Prekmurje v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami bolj odprto, saj so to pokrajino zaznamovali stiki z večjimi narodi. Tri najpomembnejše ugotovitve pa so po njenem mnenju, da ima Prekmurje bogato etnološko folklorno izročilo, ki predstavlja velik potencial tudi za razvoj turizma in s tem gospodarstva, veliko jezikovnih Dosežek raziskovalne postaje na Petanjcih je monografija o Prekmurju. Od leve Klaudija Sedar, Maja Godina Golja in Ivanka Huber. fotografija a. nana rituper rodež in socialnih posebnosti, ter kako pomembno so migracije, sezonstvo in izseljevanje zaznamovali način življenja tukajšnjih ljudi. Ta knjiga raznolika besedila poveže v zaokroženo zgodbo, obdela tudi tiste vidike, ki doslej niso bili raziskani ali smo o njih manj vedeli. Sodelujoči avtorji so veliko raziskovali na terenu, v arhivih in preučevali dokumente, na katerih se je stoletja nabiral prah. Načrtovali pa so, da bi na prihodnjih znanstvenih srečanjih osvetlili še številne druge teme, kot je življenje etničnih manjšin, znane osebnosti ... Ivanka Huber pa je dodala, da gre za delo in zbirko raziskav, ki nujno potrebujejo nadgradnjo: »Prekmurje je zelo bogato glede možnosti raziskovanj, zato naj je to začetek, ne pa konec našega dela.« Pravijo še, da ljudje prav čakajo, da raziskovalci pridejo k njim in da zbirajo podatke. A. Nana Rituper Rodež Nova gledališka komedija Pogreb O tistem, kar je zamolčano Režiser Milivoj M. Roš, ki poleg Boštjana Sinica in Mateja Mertüka stopi na oder S predstavo Glavnik so domači gledališčniki dvakrat napolnili Dom kulture Ljutomeru fotografija arhiv kd ivan kaučič Ljutomerski gledališčniki z novo predstavo Glavnik povzroči afero Režiser in gledališčnik Milivoj Miki Roš je na oder postavil svojo novo predstavo z naslovom Pogreb, komedijo, ki skozi trpek smeh spregovori o današnji družbi, izgubljanju vrednot in občečloveškem pohlepu. Roš je hkrati avtor besedila, dramaturg, scenograf in tudi igralec, ki se na odru kot Zvonarov pridruži glavnima akterjema Mateju Mertürku (Metod) in Boštjanu Sinicu (Ciril), sicer članoma Društva MIM. Čeprav gre za komedijo, ki dodobra nasmeji publiko, se Roš tudi tukaj izogiba šalam na prvo žogo. Bolj gre za satiro s politično in tudi občečloveško vsebino, ki skozi trpek smeh sprego- vori o resnicah in vsem tistem, kar je v življenju zamolčano. Ciril in Metod sta profesionalna govorca in pisca govorov, ki pa se znajdeta v negotovem in kočljivem položaju. Medtem ko so pogrebci že zunaj, sama zaradi nedefiniranih vzrokov in razlogov še nista napisala pogrebnega govora. Še huje, ne samo da ne vesta nič o pokojniku, ne vesta niti tega, koga pravzaprav pokapajo. Zvonarov, ki vse ve oziroma samo toliko, kot sta mu pripravljena plačati, pa jima po kapljicah toči nujno potrebne informacije, ki pa razkrivajo pokojnikove skrivnosti in neprijetne resnice. Predvsem pa tista dejstva, katerih nihče, še posebno pa svojci, ne bi ravno rad poslušal ob odprtem grobu. Bivši minister je tudi propadel trgovec z avtomobili, ki je marsikoga naplahtal in ima lep seznam grehov. Vešča govorca pa v smislu nepisanega pravila »o mrtvih samo dobro« sestavljata govor in se zatekata k mojstrstvu besed, ki je tipično, ko je o nekom treba spregovoriti nekaj stavkov. Lepih seveda. In ko je govor skorajda napisan, truplo nenadoma izgine, zgodba pa se dodatno zaplete v nove razsežnosti. A. Nana Rituper Rodež Govori o presneto resnih temah, publika pa je do solz nasmejana. fotografija a. nana rituper rodež Srečko Centrih je priredil delo Fadila Hadžića za gledališki oder – Svet v podivjanem kapitalizmu Gledališka skupina Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer je začela letošnjo sezono s krstno uprizoritvijo komedije Glavnik. Priznani prleški režiser Srečko Centrih je postavil tokrat z ljutomerskimi gledališčniki na oder komedijo avtorja Fadila Hadžića. »Satira Glavnik na razmišljajoč način prikazuje iskanje glavnika, za katerim poizveduje direktorjeva žena. To poizvedovanje preide v afero in že ogroža nekaj zakonov, pokaže odnose v kolektivu podjetja ter spretno razgalja etično in moralno izprijenost današnjega časa. Komedija ni izrazito usmerjena v smeh gledalca, vendar na humoren način razgalja podivjan svet v podivjanem kapitalizmu. In to žal ni samo pri sosedu, ampak tudi pri nas,« spregovori o vsebini predstave Centrih, ki še naprej ostaja zvest Hadžićevim delom. Že v preteklosti je namreč postavil na oder številna dela tega že pokojnega avtorja iz Bileće. Centrih je v tokratni predstavi, ki je v minulih dneh dvakrat napolnila dvorano Doma kulture v Ljutomeru, tudi sam zaigral, poleg njega pa so na oder stopili še Jože Laba, Ljuba Erhatič, Barbara Pirher, Robi Semenič, Barbara Makoter, Marko Jerebič in Fani Zorec. M. Š. intervju www.vestnik.si | e: [email protected] Dr. Tanja Bagar in raziskovanje, posvečeno naravi Zdravljenje prekmurske zemlje s »prazemljo« Odslej ne bo več treba na vrtu in v lončkih uporabljati zemlje iz drugih držav, saj bomo v kratkem imeli domačo zdravo prekmursko zemljo K o se združijo pamet, pozitivna energija in podjetno mišljenje, lahko nastane marsikaj zanimivega in dobrega, tudi revolucionarnega. Tako je tudi v primeru raziskovalne skupine Zeleni rudnik Pomurja, ki se ukvarja s kompostom, mikroorganizmi, bioogljem in nasploh z zemljo, kjer je zaposlena tudi dr. Tanja Bagar. Čeprav bo kdo porekel, da zemlja in kompost nista nič takega, saj so ženske že od nekdaj vedele, da najboljšo zemljo za lončnice najdejo pri potokih in da je treba pepel s kurišč potrositi po vrtu, jim moramo oporekati. Že nekaj časa se tudi v naši pokrajini zemlja – tako kot tudi hrana za male živali, krompir ter druga zelenjava in sadje – kupuje v trgovini. V podjetju Cerop, d. o. o., kjer predelajo tisoče ton bioodpadkov iz celotnega Pomurja v kompost, pa želijo ponu- post, ki ga že prodajamo v vrečah ali rinfuzi, pa so zaslužni mikroorganizmi. Kompost je sam po sebi zelo bogat z mikroorganizmi in organskimi snovmi, hranili, ki jih potrebujejo rastline. Lahko se uporablja kot nadomestek mineralnih gnojil. Imamo svoj laboratorij in svoj poskusni rastlinjak, tako da lahko marsikaj preizkusimo in naslednji korak v razvoju je uporaba oglja kot izboljševalca tal. Prav nad ogljem se sama osebno že nekaj časa navdušujem, saj je z mikrobiološkega stališča njegova uporaba izjemno koristna. Če ga pogledamo pod mikroskopom, ima ogromno majhnih por. En gram ima 500 do 600 kvadratnih metrov površine. In v te luknjice se s pravilno obdelavo vežejo hranila, mikroorganizmi, minerali – ko daš tako oglje v zemljo, vanjo v bistvu vneseš vsa potrebna hranila in življenje, da pod kope odnesla na vrt. Na prostoru, kjer je ta ostanek posipala po vrtu, je vedno vse najlepše zraslo, najlepša zelenjava je bila prav na tistem delu vrta. Mi seveda ne bomo delali svojih kop, da bomo lahko imeli svoje biooglje, bomo nabavili svoj pirolizator, kajti za primerno oglje je treba vzpostaviti ustrezno gorenje brez kisika – za pravo oglje mora imeti proces gorenja temperaturo od 650 do 800 stopinj, saj mora biti v oglju, ki gre v zemljo, čim več majhnih por. V začetku primerno oglje kupimo na trgu, nato bomo že pridobivali svoje. To aktivirano biooglje se bo zapakiralo v kartonske tulce in ponudilo vrtičkarjem – to bo izjemen izboljševalec tal, z mikroorganizmi, hranili in minerali. Dodajalo se bo k zemlji ob sejanju, od saditvi, za izboljšanje strukture tal. Izdelovali pa bomo tudi zemljo za upo- 19. marca 2015 | Vestnik | Je v Pomurju dovolj kupcev, poznajo koristnost biooglja? »Načrtujemo, da bomo prodajali v spletni prodajalni, kajti v tujini, na primer v Avstriji, je oglje že zelo znano in uveljavljeno, zato pa moramo imeti ime izdelka, ki bo prepoznavno tudi v tujini. Na strokovnem posvetu o biooglju z mednarodno udeležbo, ki smo ga v Ceropu organizirali lani jeseni, smo že predstavili naše aktivirano biooglje kot izdelek. Navdih smo dobili v stari legendi iz Amazonije, kjer so odkrili črno zemljo, poimenovano »terra preta« (rodovitna črna prst atropogenega izvora, op. a.). Legenda govori, da so v dolini El- »Moj dedek je bil kovač in je delal svoje oglje. Babica je vse ostanke iz kope odnesla na vrt. Kjer je to posipala po vrtu, je vedno vse najlepše zraslo, najlepša zelenjava je bila na tistem delu. « dorada zakopani zakladi. Vsi arheologi in iskalci skritih zakladov so hodili tja izkopavat, toda nikoli doslej niso našli nič takega. Arheolog, ki se je s helikopterjem peljal nad to pokraji- 11 »Po vsem svetu so razposlali v najbolj prestižne laboratorije in ustanove vzorce te zemlje, a nihče še ni uspel poustvariti istih razmer v zemlji, podobnih tej črni prsti. Torej so Amazonci natančno vedeli, kaj in kako je treba delali. Našli so pravi recept. Kajti okrog teh lepo oblikovanih polj je zemlja zelo revna, tam ne rastejo niti drevesa. Oni pa so uspeli narediti zdravo in zelo rodovitno zemljo, ki se je sama obnavljala. Tako se je v moji glavi porodila ta ideja o oglju kot ključnem dejavniku in glavni sestavini zdrave zemlje. S pomočjo komposta in oglja narediti zemljo spet živo. Danes smo res vsi preveč usmerjeni k temu, da želimo čim več pridelati. Pravi odnos do zemlje, ki je v bistvu del nas, pa se je izgubil. Zemlja je živa stvar, je del nas.« Vse, kar se jemlje iz narave, bi morali vrniti, podobno je s šoto? »Substrati, ki jih kupujemo v trgovinah, vsebujejo večinoma šoto, pa tudi v rastlinjakih uporabljajo šoto z raznimi dodatki, umetnimi gnojili, vanjo sadijo zelenjavo in rože, ko jo izrabijo, jo odpeljejo iz rastlinjaka in odvržejo. Šota pa v naravi potrebuje nekaj tisoč let, da nastane. Tudi pri izkopavanju šote se šotišča uničijo in pri tem se sprošča ogromno toplogrednih plinov. Ne more se vse kar tako hitro narediti, povrniti naravi. Zato bi mi radi naredili take substrate, da bi namesto šote uporabili neka druga naravna vlakna, ki so iz obnovljivih virov, npr. kokos, les, juta.« Mnogi razmišljajo o svojih malih vrtovih tudi na balkonih in terasah, »Danes smo res vsi preveč usmerjeni k temu, da želimo čim več pridelati. Pravi odnos do zemlje, ki je v bistvu del nas, pa se je izgubil. Zemlja je živa stvar, je del nas.« diti alternativo sedanjemu gojenju rastlin. Namesto umetnih gnojil in pesticidov naravna organska gnojila in aktivirano biooglje, ideja o bogatenju zemlje s pomočjo oglja pa se je porodila prav dr. Tanji Bagar. O zdravi zemlji skorajda nihče ne razmišlja – razen ekoloških kmetovalcev in vrtnarjev. Naši predniki so bolj pazili na ravnovesje v naravi, bolj so živeli z zemljo in naravo. »Mi enostavno želimo ponuditi alternativo sedanjemu načinu gojenja zelenjave, cvetlic, vseh rastlin. Zdaj vsi želijo v čim krajšem času na čim manjši površini pridelati čim več, pri tem jim je vseeno, ali bo to z umetnimi ali naravnimi gnojili. Ta logika pridelave pušča v zemlji posledice, izčrpali smo jo hranil in mineralov, humusnih snovi je malo, tudi pH je porušen. Zato pa mečejo na to zemljo umetna mineralna gnojila, samo da bi se čim več pridelalo, toda dolgoročno to povzroči porušenje ravnovesja v tleh. Zdrava tla so v osnovi pravzaprav zelo živa, v njih je ogromno mikroorganizmov, gliv, deževnikov … vse to mora biti v zemlji, če hočemo, da je zemlja zdrava in rodovitna. Ampak v naravi take zemlje skoraj več ne najdemo. Če kmetje zdaj zemlji ne dodajajo več aktivno vse potrebno, potem v njej nič več ne raste. To ni več naravni cikel, zemlja ni več živa.« Več desetletij se je tako delalo, vi pa pravite, da boste v prihodnje zemlji lahko povrnili živost, da bo ponovno zdrava in rodovitna. »V Ceropu že zdaj pridobivamo odličen kompost, postopek zorenja traja do 70 dni. Žal pa moram povedati, da nekateri še vedno ne ločujejo pravilno niti bioodpadkov, ne le da najdemo med temi odpadki tudi agrume, ampak je večkrat v njih tudi plastika, celo stare čevlje smo našli v njih. Da iz bioloških odpadkov nastane kom- Dr. Tanja Bagar verjame v moč oglja in mikroorganizmov. fotografija nataša juhnov se ponovno vzpostavi ravnovesje v zemlji.« rabo v različne namene – torej substrate.« Oglje za ozdravitev zemlje v svetu že uporabljajo? Torej bodo pomurski vrtičkarji v prihodnje za sajenje lahko uporabljali domače prekmurske substrate in ne več uvožene, zaradi katerih imamo toliko polžev? »Res je, v svetu to ni novost, že ga uporabljajo, le pri nas tega še ni. Tako se je meni porodila ideja in sem predlagala, da bi uporabili oglje. V rastlinjaku smo opravili potrebne preizkuse in dokazali pozitiven vpliv. Zavedati pa se moramo, da je vzpostavljanje ravnovesja dolgoročen proces. To ni nekaj, kar bi v zemlji kar izginilo, oglje namreč ostane v zemlji tudi tristo let. Imamo podatke iz sveta, kjer ga že dolgo uporabljajo – na primer v Avstraliji –, kjer se je rodovitna plast zemlje sčasoma res spet začela sama obnavljati in vzdrževati.« Tudi pri nas je veljalo, da je treba pepel in vse, kar ostane v kuriščih, posipati na vrtu ali v sadovnjaku ... »Moj dedek je bil kovač in je delal svoje oglje. Babica je ves ostanek iz- »S tem se intenzivno ukvarjamo v raziskovalni skupini in res bomo kmalu dali na trg prvi substrat. Absurd pa je ta naša slovenska zakonodaja. Če takšen substrat uvoziš, ne potrebuješ nobene analize, dokazov in še česa … Vse to je menda že narejeno. Če pa mi želimo izdelati svoj substrat zemlje, je treba štirikrat letno narediti analizo komposta, ena analiza pa stane več tisoč evrov. Šele potem lahko dobiš vsa dovoljenja in daš takšen izdelek na trg. Preveč časa, preveč stroškov, preveč papirjev … preveč se komplicira. Zato se mnogi ne želijo ukvarjati s tem. Mi smo se pač odločili, da gremo skozi vse to, tako da bo že letos na trgu naš izdelek z našim novim imenom. no, pa je opazil pravilne oblike površin – okrogle in kvadratne – znotraj teh pa bujno rastje. Okrog teh površin je bila nerodovitna zemlja. Šel je raziskovat in ugotovil, da je na teh poljih z rastjem zelo debela plast črne zemlje, tudi tri metre globoka in ponekod še več. Ugotovili so, da so jih naredili Amazonci sami, in sicer so našli v tej zemlji oglje, pepel, zmleto kamenje, polomljeno lončevino in organske snovi, vse, kar so pač skozi zgodovino kompostirali. Tam je bilo veliko ljudi na majhnem območju in oni so s pomočjo teh malih površin uspeli prehraniti milijonsko prebivalstvo. Na leto so imeli tri žetve in kljub temu se ta zemlja ni izčrpala, ampak je bila čedalje bogatejša. Deset odstotkov vsega je oglje in mislim, da je bilo to ključno, da je zemlja tako bogata, se sama obnavlja in je ne moreš izčrpati s pridelovanjem.« Če je to tako čudežna zemlja, zakaj je niso še poustvarili? boste imeli tudi za te na voljo posebno zemljo? »Mi bomo lahko v resnici ustregli različnim željam, kajti lahko bomo zmešali zemljo za različne potrebe – ali za obogatitev vrta, za lončke, visoke grede, minivrtove na balkonih –, lahko bodo prišli k nam v Zeleni rudnik Pomurja, v Cerop, in povedali, kaj potrebujejo in koliko. Res pa je, da veliko ljudi pravzaprav ne ve natančno, kakšno zemljo imajo na vrtu. Zato bomo mi lahko v našem laboratoriju tudi naredili analizo zemlje, neke osnovne analize lahko naredimo že zdaj, na primer ugotovimo kislost zemlje (pH) ali vsebnost organskih snovi, okvirne vrednosti kalija, fosforja in dušika. Več možnosti sodelovanja z domačimi ljudmi pa bo v prihodnje. Z zemljo je treba ravnati spoštljivo in z ljubeznijo, če jo hočemo ohraniti še naprej živo. Vsaka zemlja je drugačna in skoraj vsak vrt potrebuje svoj individualni pristop.« Bernarda B. Peček 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Izposojevalnica oziroma Knjižnica reči Ko je valuta zaupanje Pobuda zanjo tudi v Murski Soboti – Januarja je prva slovenska zaživela v Ljubljani – Po vzoru iz Berlina, kjer deluje že peto leto – Pozitivni učinki ekonomije souporabe Gostiteljica letošnje prireditve bo Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. fotografija f. š. 59. državno tekmovanje oračev Letos bo v Prlekiji Tekmovanje z dolgo tradicijo – Pomurski orači sodelujejo že od začetka – Iščejo sponzorje Letošnje 59. tekmovanje oračev Slovenije bo v Prlekiji, natančneje: gostitelj celotne prireditve bo Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Orači bodo tekmovali na zasebnih poljih v Bolehnečicih in Žihlavi, in sicer tri dni; 3., 4., in 5. septembra. V sklopu državnega tekmovanja bodo izvedena še druga tekmovanja: Državno tekmovanje v oranju dijakov biotehniških šol, Državno tekmovanje oračev starodobnikov in Državno tekmovanje kmetic v spretnostni vožnji s traktorjem. V prostorih kulturnega središča pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil že prvi organizacijski sestanek, ki ga je sklicala Zveza za tehnično kulturo Slovenije, glavni organizator tekmovanja. K sodelovanju bi radi organizatorji – poleg domače občine – povabili vse prleške občine. Pomoč pri izvedbi dogodka pa so že potrdila številna društva: Društvo oračev Pomurja, Društvo podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Društvo kmečkih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici ter Društvo za ohranjanje tehnične, kulturne in premične dediščine Oldtimer Stara Gora. Poleg društev in občin so k sodelovanju povabljene še ustanove, ki so povezane s kmetijstvom in proizvodnjo hrane: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Murska Sobota, Zadružna zveza Slovenije in različne kmetijske zadruge. Zagotovo pa bo prireditev izpeljana skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Udeleženci sestanka so sestavili organizacijski odbor za izvedbo prireditve in častni organizacijski odbor. Za predsednika organizacijskega odbora je bil izvoljen Alojz Štuhec. Organizacijski odbor želi poleg navedenih k sodelovanju povabiti še več društev in organizacij. Prva naloga, ki jo bodo organizatorji začeli izvajati, bo pridobivanje sponzorjev in donatorjev prireditve. F. Š. Tudi v ljutomerskem vrtcu privzgajajo vrednote, ki so pomembne za kakovost življenja in med njih – poleg drugih – štejejo spoštovanje, sodelovanje, pomoč, delavnost in zaupanje. To pa, tako pravijo, uresničujejo z različnimi dejavnostmi. Januarja in februarja so tako v več skupinah otrok spoznavali ukrajinsko ljudsko pravljico Rokavička, katere pomembni sporočili sta sodelovanje in pomoč. Pravljico so »prestavili« tudi v plesno-dramatizirano predstavico in jo odigrali ter odplesali ob koncu Bralnega Ostržka. Konec je popestrila pravljičarka Vesna Radovanovič, ki je otrokom predstavila in podarila vsem 111, ki so sodelovali v Bralnem Ostržku, svojo najnovejšo slikanico Petelinček. M. P. fotografija arhiv vrtca Naj uganem. Imate šivalni stroj, a ga nekako ne uporabljate? Ali pa z njega spihate prah natanko dvakrat na leto. Ali pa: kolo v vaši kleti sameva že … se sploh ne spomnite, kako dolgo? Ali pa, obrnimo zgodbo, greste prihodnji teden na izlet s skupino prijateljev in nimate dovolj velikega nahrbtnika? Mogoče bi radi prihranili in vas bo na potovanju pet spalo v sobi za tri. Hmmm. Potrebujete dve napihljivi blazini. Kje ju dobiti? Nima ta prijatelj, oni ne ve, kje jo je založil, spet tretji ima, a le eno, pa še to brez tlačilke. Aha, saj res – enkrat na leto potrebujete šotor, pa ga ne bi radi kupili, ker, prvič, nimate prostora, kam ga dati, drugič pa niste prepričani, da se bo stvar obnesla in boste z otroki na tovrstnih počitnicah sploh uživali? Rešitev za vse te probleme je ena: Knjižnica reči. Zdaj pa samo še držite pesti, da jo bo čimprej dobila tudi Murska Sobota. trebna jasno definirana pravila: pravice, dolžnosti članov, sankcije za tiste, ki se jih ne držijo, in podobno. Od kod recimo nameravajo dobiti denar za popravilo nečesa, kar se je pokvarilo? Bo to plačal tisti, pri katerem se skupnosti. Tako je dejstvo, da so se z zmanjševanjem kupne moči ljudje prisiljeni iz tistih, ki so ves čas vse kupovali, preleviti v souporabnike: tako predmete kot storitve kupujejo ali najemajo skupaj. Lidija Goltnik: »Zani- Seznam želenih predmetov »O Knjižnici reči sem prvič, ko sem se srečala s to idejo, brala v neki reviji in ideja mi je bila takoj všeč,« se smeji Lidija Goltnik, pobudnica, da bi se izposojevalnica predmetov – ki so jo poimenovali Knjižnica reči – odprla tudi v Murski Soboti. »Prva slovenska se je šele pred kratkim, januarja letos, odprla v Ljubljani v Savskem naselju, tudi ta po vzoru berlinske, kjer jo imajo že pet let.« Lidija je navezala stike z ljubljansko Knjižnico reči, kjer so sestavili tudi kratek priročnik, kako se lotiti zadeve, če želiš kaj podobnega osnovati v svojem kraju: »Zelo so veseli, da sem prišla z vprašanji, in pomagajo mi z vse vrste nasveti.« Tako je Lidija za začetek sestavila neke vrste vprašalnik oziroma listo želj, na podlagi katere bi videli, kaj si ljudje tukaj pravzaprav želijo sposoditi oziroma kaj potrebujejo. Lidija Goltnik: »Seznam najbolj zaželenih predmetov bo v Murski Soboti gotovo drugačen, kot je v Ljubljani. Oblikovanje seznama je prvi korak, ki ga je treba narediti že več mesecev prej, kot se stvar resnično odpre. Pa še nekaj – seznam se tudi spreminja. Kakor hitro pridejo novi ljudje v Knjižnico reči, se seznam želenih stvari spremeni.« Knjižnica reči v Savskem naselju recimo razvršča predmete, ki jih izposojajo, v sedem kategorij: gospodinjski pripomočki (namizni električni žar recimo ali aparat za peko kruha), orodja za dom in vrt (ne, ni nujno, da imate svoj vrtalnik, sploh če ga potrebujete natanko dvakrat na leto), tehnologija in zabava (sem lahko damo kakšno diskoluč ali gramofon, zvočnike in podobno), reči za otroke (nahrbtnik za nošenje otrok, prikolica za kolo, smuči, če imate enega otroka, ki jih je že prerasel, preden pa jih bo dorasel drugi, pa bo minilo pet let – zakaj jih ne bi izposodili?), potem športni pripomočki (recimo sobno kolo, ki ga imate že dve leti na podstrešju, ali pa zunanje kolo, ki že dve leti čaka v kleti), reči za ustvarjanje (šivalni stroj, »entlarica«, modelčki za kar koli, če jih seveda ne uporabljate dnevno) in potovalni pripomočki (šotor, spalne vreče …). Lidija je prve vprašalnike, ki bodo pokazali, kaj bi ljudje potrebovali oziroma kaj bi si sploh izposodili, že poslala naokrog, za zdaj s pomočjo mreže, v katero je tudi vključena, pomurske Mreže žensk. Pravice in dolžnosti Seveda bo nekdo takoj vprašal: »Kaj pa, če si sposodim kosilnico, ki se pokvari?« Ali pa: »Nekdo si izposodi, pa ne vrne, kaj zdaj?« Zato so seveda po- Lidija na kolesu, ki ga sicer ne bo dala v izposojo, saj ga vsakodnevno uporablja. Ima pa recimo »entlarico«, ki bo ena prvih predmetov na policah nove Knjižice reči v Murski Soboti, ko se bo ta odprla. fotografija nataša juhnov je to po naključju zgodilo? Lidija: »Ne, sicer sta skrbna uporaba in pravilno ravnanje nekaj, na kar moramo opozoriti. A jaz mislim, da lahko toliko zaupamo sočloveku, da bo s stvarjo lepo ravnal. Če pa se morda kaj zgodi, pa se popravilo krije iz fonda, ki ga ima knjižnica.« To pa seveda ne velja za tiste, ki nekaj izgubijo ali celo »pozabijo« vrniti: »Take čaka plačilo stroškov nakupa nove reči ali nadomestilo s primerljivim izdelkom. Tudi če nekdo zamuja z vračilom, plača ali zamudnino ali podaljšnino.« O tem, kako se zadeva financira in kdo plačuje »knjižničarje«, ki stvari izposojajo, je več možnosti. Lidija: »Najti moramo primerne razpise, ljudje tam so lahko recimo zaposleni prek javnih del, seveda so tu skoraj nujni tudi sponzorji in donatorji – ali denarja ali predmetov. Potrebujemo tudi prostor; občina v Murski Soboti nima občinskih prostorov, tako da smo tudi kar se tega tiče še čisto na začetku.« Član Knjižnice reči lahko postaneš na dva načina: ali prineseš kakšno stvar, da se bo lahko izposojala, ali plačaš članarino. Časi z manj denarja, a z več zaupanja Zanimivo sociološko dejstvo je, da kljub krizi – ali pa prav zaradi nje – in v časih, ko naj bi bilo denarja manj, ljudje še vzpostavljajo odnose zaupanja, spletajo mreže sodelovanja in mivo – in to ni naključje – je, da je ta projekt v Ljubljani zrasel pravzaprav iz tega, ko so želeli oživiti neki prazen objekt, ki je bil včasih Dom skupnosti, v Savskem naselju in s tem celotno sosesko prebuditi, povezati. In to jim je uspelo. Ko sem videla, da ima ta del Ljubljane nekaj več kot osem tisoč prebivalcev, sem šla prav gledat, koliko nas živi v Murski Soboti (smeh).« Pri številki 11 tisoč meščanov lahko rečemo, da pravzaprav dovolj, in Lidija čuti, pravi, da bo zadeva zaživela. Potrebuje pa svoj čas, da se ideja in vse skupaj »pregnete« in izoblikuje. Prednosti souporabe je gotovo več kot pomanjkljivosti. Ena prvih prednosti – to bo pomembno za največ ljudi – je gotovo prihranek denarja. Ni namreč potrebno, da imaš doma čisto vse predmete, ki jih kdaj potrebuješ. S tem, ko imaš manj stvari, imaš tudi manj smeti; beri: prihraniš prostor in lahko po novem v klet ali na podstrešje celo stopiš. Ne nepomembna prednost souporabe je, da kupovanje nadomestijo lepše reči: spoznavanje drugih ljudi, sosedov, someščanov, ter povezovanje z njimi in pa več doživetij. Bistvena skrivnost, zakaj so izmenjave namreč tako uspešne, je v tem, da omogočajo ljudem osebna doživetja, za kar so nekateri že skoraj pozabili, kaj to sploh je. Ključna valuta izmenjave v ekonomiji souporabe pa je zaupanje, pa tudi želja, da skupaj ustvarimo – prijaznejši svet. Vida Toš ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 13 Blaguško jezero pri Svetem Juriju ob Ščavnici Primerno za butični turizem Spet aktualna zgodba turistične ponudbe in nastanitev ob jurševski lepotici – V igri spet Mario Herzog Eden uspešnejših slovenskih poslovnežev, prepoznaven predvsem v tujini, Mario Herzog, ki živi v Pesnici, po očetu pa izvira prav iz okolice krajev, kjer je Blaguško jezero, pravi, da se kot otrok sicer ni kopal v njem in najboljših časov jezera ni bil deležen. Se je pa njuna skupna zgodba začela že pred skoraj dvema desetletjema. Takrat je Herzog že poskušal na Blaguš, kot mu pravijo skrajšano, pritegniti več turistov in seveda njihov denar. Takrat je kot soinvestitorja v te kraje pripeljal Marca Girardellija, svojega prijatelja, slavnega smučarja, s katerim sta se poznala, ker je Herzogov oče zanj delal smučarske čevlje. A kot pravi župan Svetega Jurija ob Ščavnici, Mirko Petrovič, je zaradi birokratskih ovir vse skupaj propadlo: »Občina pred 15 leti še ni imela sprejetega prostorskega načrta, v tem času smo ga seveda dobili. Takrat pa – saj veste, kako pravijo, da je kapital plaha ptica in ne čaka nekih postopkov. Tako je takraten Herzogov soinvestitor 'odletel', mislim, da nekam v Bolgarijo, kjer je pač vložil svoj denar.« Hercog pa očitno pred leti ni vrgel puške v koruzo. Kupoval je namreč zemljišča okrog jezera, tako da je lastnik skoraj vse zemlje – to je približno 10 hektarjev – naokrog. Herzog pravi, da sicer veliko še ne more povedati, saj je še vedno sredi načrtovanja: »Edino, kar lahko povem, je, da smo s projektom sredi pridobivanja projektnih pogojev, na osnovi katerih bomo lahko projekt potem izvedli. Pogoji so osnova, na kateri bomo pridobivali vsa soglasja, in šele potem bomo lahko vložili vlogo za gradbeno dovoljenje. Ta hip pravzaprav ne vem nič bolj konkretnega, ne jaz in ne moji partnerji.« Herzog ne zanika, da je za investicijo pridobil partnerja, a ne želi povedati, kdo je, pove le, da ni iz tujine: »Niti vam še ne morem pokazati načrtov, saj smo dali idejne zasnove v preveritve in še sami ne vemo, kaj se bo izšlo in kaj ne.« A vseeno vsaj delček ideje izda: »Tukaj si predstavljam turizem, ki je okolju prijazen, torej nobenega invazivnega, množičnega turizma, nobenih velikanskih hotelov in česa podobnega. Gre za majhne, skoraj neopazne lesene hiške, mogoče celo na drevesih; gre za tako imenovan butični turizem.« Tudi kar se tiče ponudbe, je ta še na ravni ideje. Herzog: »S kopanjem je tako: kopanje je mogoče že danes, a ker ne moremo zagotoviti ustreznega varovanja za celotno območje, je kopanje na lastno odgovornost. Kar se pa tiče kakovosti vode, je to nekaj, za kar bo res treba skrbeti. Sicer se je voda v zadnjih letih izboljšala, a to je ena od pomembnejših skrbi v prihodnosti.« Župan Mirko Petrovič (levo) in Mario Herzog ob stebru turizma v občini fotografija nataša juhnov Pred dvema letoma, ko je Mario Herzog ob Blaguškem jezeru postavil leseno hiško, ki poleti obiskovalcem in kopalcem ponuja možnost, da si kupijo kakšno sladoledno ali pivsko osvežitev, se je jezerska lepotica začela spet prebujati. »Mislim, da nam nihče ne more očitati, da za jezersko okolico ne skrbimo lepo. Postavili smo tudi sanitarije, tako da je za osnovne stvari poskrbljeno.« Herzog pravi, da je z občino na isti valovni dolžini in da se očitno vsi skupaj zavedajo, da le dobro sodelovanje lahko obrodi sadove. Tega se zaveda tudi Petrovič: »V občini turizem vidimo kot enega od stebrov razvoja in želimo ga začeti razvijati, ker je pri nas res še v povojih. Mislim, da imamo v občini veliko možnosti za dober turizem. Ne želimo si namreč – kot tudi ne gospod Hercog – 'industrijskega' turizma. Želimo, da se v neokrnjeno naravo posega čim manj, res samo za najnujnejše. In Blaguško jezero je, to si upam reči, gotovo steber našega turizma.« Turisti sicer hitreje in lažje pridejo, če je tudi okolica neke turistične točke razvita – v turističnem smislu. Herzog: »Morali bomo narediti seznam nekih zanimivih turističnih točk, kjer se bo naš gost še lahko ustavil. Pustil bo namreč še kakšen evro tudi v okolici, a samo, če ga bo imel kje pustiti.« Vida Toš Društvo kmetic Križevci - Veržej Najstarejša članica stara 99, najmlajša pa 14 let Občni zbor društva – Aktivne vse leto – Konec meseca pripravljajo razstavo, sodelovale bodo na dobrodelnem koncertu fotografija: l. d. Na rednem letnem občnem zboru Društva kmetic Križevci - Veržej se je zbrala več kot polovica članic, društvo namreč šteje 101 članico, zbralo pa se jih je 65. V društvu so ženske vseh starosti, saj najstarejša članica šteje 99, najmlajša pa 14 let. Ženske, ki jih vodi Majda Markovič, so pregledale delo v minulem letu in si zastavile načrt za prihodnjega. Markovičeva je povedala, da so bile zelo aktivne, in to vse leto, saj so med drugim gostile regijsko srečanje kmetic Pomurja in Podravja, pripravile pogostitev na spominski slovesnosti ob 70. obletnici dogodkov na Žalikovi domačiji in ob odprtju novih prostorov ljutomerskega zdravstvenega doma ter se udeležile 21. srečanja kmetic Pomurja. Med novimi nalogami jih čaka razstava izdelkov, ki jo bodo pripravile na cvetno nedeljo, 29. marca. S svojimi izdelki bodo sodelovale tudi na dobrodelnem koncertu osnovne šole v Križevcih, ki bo 27. marca v križevski kulturni dvorani. Načrtujejo tudi nadaljevanje sodelovanja s pobratenim društvom kmetic iz Krškega, pripravile bodo kakšen piknik, sodelovale v kmečkih igrah, tekmovale v kuhanju kisle juhe, izboru za kmetico leta, pripravile bodo najrazličnejše delavnice in telovadbo ter organizirale druženje ob koncu leta. Na občnem zboru je zbrane ženske nagovoril tudi križevski župan, z nastopom pa so jih razveselili malčki iz križevskega vrtca. Spregovorila pa jim je tudi Frančiška Lebarič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki članicam strokovno pomaga pri njihovih aktivnostih. Izpostavila je tudi dejavnosti, ki jih bodo v prihodnje izvajale na terenu, saj si prizadevajo priti do izvirnega recepta za pripravo prleške gibanice, kar pa po njenih besedah ni preprosto, saj se recepti razlikujejo do vasi do vasi, včasih celo od gospodinje do gospodinje. Na občnem zboru so bile tudi članice Zveze kmetic Slovenije in članice sosednjega društva od Svetega Jurija ob Ščavnici. L. D. kronika | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Marko Šajnovič, novi načelnik PRS okc poroča Pomurski potapljači so med najbolj izurjenimi v državi Slovensko podvodno reševalno službo dvigniti na še višjo in tudi prepoznavnejšo raven Podvodna reševalna služba Slovenije (PRS) je posebna organizacija znotraj Slovenske potapljaške zveze (SPZ). Naloge PRS se nanašajo predvsem na reševanje ljudi in premoženja, zaščito prireditev na vodi in preventivno dejavnost, sodeluje pa tudi pri reševanju ob večjih elementarnih nesrečah, kjer je potrebno reševanje iz vode ali na vodi. Nedavno je postal načelnik PRS Marko Šajnovič, 1975, ki se je v svet pod vodo zaljubil že pred 21 leti. Kriv je bil DNK-zapis po očetovih genih. Marko Šajnovič želi narediti PRS še prepoznavnejši in »povečati skrb varnemu potapljanju in varnemu udejstvovanju na vodnih površinah«. V Sloveniji je 150 podvodnih reševalcev, združenih v 15 postaj; v Pomurju jih je 30 v dveh postajah. Potapljači iz Murske Sobote in Gornje Radgone (Gapora) so med najbolj izurjenimi in usposobljenimi v državi. Izkupiček reševalne akcije potapljačev pa je po navadi klavrn. Iz globin gramoznic, potokov ali rek na kopno običajno potegnejo trupla. »Razen zadoščenja, da se svojci lahko normalno in dostojno poslovijo od človeka, ki so ga izgubili, ti kaj več po akciji potem ne ostane.« Ostane le stres, ki pa ga odpravljajo s pogovorom: »Narobe je, če bi to držali v sebi ali kaj skrivali. Vedno se na koncu reševanja pogovarjamo o akciji. Zavedati se moraš, da se nesreča ni zgodila zaradi tebe, ampak si ti le tam, da odpraviš posledice.« Življenja podvodna reševalna služba lahko rešuje le redko. Nesreče v vodi namreč zahtevajo intervencijo v dveh ali petih minutah, odzivni čas je daljši. Tretjega julija bo minilo sedem let od največje nesreče na vodotokih v deželi pod Alpami, nesreče čolnov na Savi pri jezu Blanca. V kraju nesrečnega imena so imeli levji delež pri iskanju ponesrečencev tudi potapljači iz Gornje Radgone in Murske Sobote. Tragedija na reki se je zgodila poleti, ko so slovenski podvodni reševalci pogosteje obremenjeni. Ljudje v vročih poletnih mesecih za ohladitev izkoristijo skoraj vsak košček vode. Ne kopajo se le v urejenih kopališčih, temveč tudi v nevarnih rekah in gramoznicah. Prav v pokrajini ob reki Muri je ogromno gramoznic. Čeprav so privlačne za piknike in zabave, se veselje, ki ga daje voda, lahko hitro sprevrže v tragedijo. Načelnik PRS Marko Šajnovič ugotavlja, da je ozaveščenost ljudi vedno večja. Pa vendarle: »V gramoznicah je temperatura vode varljiva. Če je na površju še toplo, je v globini temperatura nižja. Nevarnost skrivajo tudi različne ovire, kot so piloti, skale in odpadki.« Na vodnih površinah prav tako veljajo posebna pravila. »Rešilni jopič na vodi je kot varnostni pas v avtomobilu, vendar žal mnogi tega ne upoštevajo.« Andrej Bedek Gasilec je junak Marko Šajnovič je končal v gasilskih škornjih – kot pomočnik poveljnika PGD Gornja Radgona letno opravi tudi okoli 30 gasilskih reševanj – in v potapljaških plavutih zaradi očeta Bogdana Šajnoviča, staroste Gapore: »Ko sem bil še otrok, so bili junaki našega časa gasilci in policisti, ne pa spidermani in supermani, kot so danes. Večina mojih vrstnikov z mano vred je sanjala, da bodo nekoč gasilci in policisti ali morda kmetje, ki imajo velik traktor in obdelujejo zemljo, zato so bili gasilec, policist in kmet v moji mladosti najbolj želeni poklici. Vsakič, ko sem slišal gasilsko sireno ali se z očetom odpravil v gasilski dom, kjer sem si ogledoval gasilske avte in opremo, me je oblila kurja polt. Zvečer sem težko zaspal, saj sem bil poln vtisov in vprašanj, na katera mi je očka odgovarjal pozno v noč. Ker je bil moj očka zaprisežen gasilec in potapljač, sem postal že v začetku osnovne šole mladi gasilec. Bil sem zelo vnet in prizadeven ter se udeležil številnih gasilskih izobraževanj, vaj, tekmovanj.« Devetnajstletnik s konopljo Policisti Policijske postaje Lendava so pred dnevi ugotavljali identiteto 19-letnika s tamkajšnjega konca. Med opravljanjem varnostnega pregleda so policisti pri občanu našli in zasegli sedem zavojev aluminijaste folije, v katerih je bila snov, za katero je obstajal sum, da je prepovedana droga konoplja. Policisti so si potem zagotovili sodno odredbo in na stalnem naslovu devetnajstletnika opravili hišno preiskavo. Zasegli so še 51 zavojev aluminijaste folije z rastlinsko snovjo, za katero se sumi, da je konoplja. Pri hišni preiskavi so našli tudi dve precizni tehtnici, na katerih so bili vidni delci konoplje. Prav tako je bilo najdenih več kosov praznih že vnaprej pripravljenih lističev aluminijaste folije, namenjenih za shranjevanje prepovedane droge. Osumljenca čaka kazenska ovadba. Križanič prvi Lendavčan Generalni direktor policije Marjan Fank je imenoval Željka Križaniča za novega komandirja Policijske postaje Lendava, ki je največja policijska enota v Pomurju, saj šteje več kot sto ljudi. Križanič je v policiji začel službovati leta 1985 v Kopru in je bil leta 1997 premeščen v Lendavo. V poklicni karieri je opravljal dela in naloge na različnih področjih: vse od policista, vodje patrulje, policista – kriminalista do višjega policista in policijskega inšpektorja oziroma pomočnika komandirja. Dosedanji prvi lendavski policist Branimir Šijanec je slekel modro uniformo in odšel med odvetnike. Najdena je bila Avstrijka V rokavu reke Mure zunaj naselja Benica so 31. januarja našli žensko truplo v razpadajočem stanju. Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota so na podlagi DNK-analiz in sodelovanja z avstrijskimi varnostnimi organi ugotovili, da gre za pogrešano 58-letno avstrijsko državljanko, ki je tretjega decembra lani v avstrijski Radgoni naredila samomor z utopitvijo. Obeski kot pomoč vlomilcem Marko Šajnovič je postal načelnik slovenske podvodne reševalne službe. fotografija nataša juhnov Varnostni pas – vez z življenjem V avtomobilu tudi do trgovine le pripeti Po elektronski pošti in družbenih omrežjih je znova zakrožilo sporočilo, ki svari pred novim načinom vlamljanja s pomočjo čipov, vgrajenih v obeske za ključe. »Te dni se na raznih parkirnih prostorih in bencinskih servisih brezplačno delijo obeski za Vestnikovi naročniki dobijo Iz statistike izhaja, da je v Pomurju pripetost voznikov in sopotnikov devetdesetodstotna Potekal je evropsko usklajen nadzor nad uporabo varnostnih pasov. Tudi pomurski možje v modrem so preverjali, ali so vozniki in potniki v vozilih med vožnjo pripeti z varnostnim pasom in ali vozniki pri prevozih otrok uporabljajo ustrezne zadrževalne sisteme. »Namen aktivnosti je bil, povečati stopnjo uporabe varnostnega pasu v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih in avtobusih ter zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih zaradi neuporabe varnostnega pasu,« pravi Suzana Rauš, tukajšnja policijska glasnica. Iz statistike sicer izhaja, da je v Pomurju pripetost voznikov in sopotnikov devetdesetodstotna. Letno policisti v pokrajini ob reki Muri naštejejo okoli 3.500 kršitev. »Manjša stopnja privezanosti ob trčenju nedvomno pomeni večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali smrti. Moramo pa se zavedati, da tudi najkako- vostnejši sistem varnostnih pasov, kombiniran s številno drugo varnostno opremo v avtomobilu, ne bo zagotavljal učinkovite varnosti, če vozilo trči s preveliko hitrostjo. Zato je pas le eden izmed mnogih dejavnikov, s katerim obvarujemo svoje življenje v prometnih nesrečah,« pravi govorka Rauševa. Odrasel človek namreč lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa le do hitrosti sedem kilometrov na uro. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli deset metrov globoko. Pri večji hitrosti ta sila skokovito narašča. Posebno pozornost v vozilu pa moramo nameniti otrokom. Otroci se v vozilu lahko vozijo le, če so starosti primerno zavarovani v ležiščih, homologiranih otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča Kako uporabljati pas Najprej je treba ustrezno nastaviti vzglavnik, tako da je njegov vrh v višini vrha glave. Višino zgornje pritrditve varnostnega pasu naravnamo na svojo višino, tako da zgornji del varnostnega pasu teče čez sredino rame. Pas ne sme biti preblizu vratu, prav tako ne sme zdrsniti z rame. Spodnji del pasu mora potekati prek bokov in ne prek trebuha. Previsoko nameščen spodnji del pasu in ohlapen pas lahko povzročita hude poškodbe. Pripnemo se pazljivo, prepričajmo se, da je zaponka pasu dobro zapeta in da pas ni zvit. Pas s potegom proti zgornji pritrditveni točki naravnamo. S tem dosežemo, da se dobro prilega telesu. ali sedeži so lahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prednjem ali zadnjem sedežu v vozilu. V avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na prej opisan način, smejo sedeti otroci do dvanajstega leta starosti na zadnjih sedežih. Zmotno je tudi razmišljanje, da lahko otroka zaščitimo med vožnjo, če recimo sedimo v avtomobilu na zadnjih sedežih in ga držimo v naročju. V tem primeru, če tudi sami nismo pripeti, ob trku udarimo ob prednje sedeže in tako poškodujemo otroka. Otrok naj se vedno vozi v otroškem sedežu in pravilno pripet. Med kontrolo prometa ob začetku šolskega leta pa so tukajšnji policisti že doživeli, da so starši pripeljali svojega otroka v šolo tako, da je naraščajnik stal na zadnjih sedežih in bil obenem naslonjen na sprednja sedeža. Andrej Bedek avtomobilske ključe ali drugi manjši dodatki za vozilo,« piše v opozorilu. Navodilo je, naj nihče ne jemlje teh stvari, ker je menda vanje vgrajen manjši čip, s katerim »kriminalci sledijo vašemu gibanju do hiše in na tak način ugotovijo, kdaj ste doma. Ko ste odsotni, pa vlomijo.« Ob koncu opozorila je zapisano, da naj bi bilo to delo romunskih kriminalcev, ki so iznašli nov način vlamljanja. S policije so sporočili, da še niso prejeli prijave ali obravnavali takšnega primera. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! fotografija pums 14 šport www.vestnik.si | e: [email protected] Odbojka 19. marca 2015 | Vestnik | teden v številkah Radenci dobili derbi Odprta vrata druge lige za Ljutomerčanke – V naslednjem krogu (spet) doma Bovling DP gluhih in naglušnih (prvič) v Murski Soboti: 1. Emilija Pocak/Darinka Györköš, 6. Silva Bavčar/Majda Ratko (ženske dvojice); 2. Emilija Pocak (posamezno ženske), 4. Ignac Jakopina (posamezno moški); 5. Jože Lebar/Ignac Jakopina (moške dvojice) – vsi Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota. Nastopilo je 49 tekmovalcev iz devetih društev. Ples 5. pokalni turnir v modernih tekmovalnih plesih: 1. David Cimerman breakdance solo člani, breakdance članska ekipa The chosen ones; 2. Jaka Slekovec hip hop solo mladinci, Filip Kovačič breakdance solo mladinci. Nogomet Polfinale pokala NZS (ž.): Maribor – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 6 (0 : 4), Radomlje – Rudar Škale 0 : 2 (0 : 1). Strelke za Teleing Pomurje: Tibaut 3, Conjar, Rogan, Rozmarič. Finale Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale bo 21. maja na koprski Bonifiki. V 12. krogu državnega prvenstva bodo Beltinčanke v nedeljo, 22. marca, ob 11. uri spet gostovale pri ekipi Maribora. Strelstvo Odbojkarji Radenec (v zeleno-modrih dresih) so nadaljevali zmagovito serijo in tokrat premagali višje uvrščen Pro Volley. fotografija nataša juhnov Odbojkarji Radenec so v domači športni dvorani premagali mariborski Pro Volley s 3 : 1 (13 : 25, 26 : 24, 25 : 22, 25 : 16). Največ točk za domačine so dosegli: Felkar 17, Gumilar 15 in Pečnik 12. Šlo je za derbi 17. kroga 3. lige (vzhod), saj so bili Radenčani pred tem krogom na četrtem, Mariborčani pa na drugem mestu. Stanje na lestvici se tudi po zmagi OK Radenci ni spremenilo, saj sta zmagala tudi Mislinja na tretjem in Gokop Fram na prvem mestu. Radenci imajo zdaj 36, Mislinja 38, Pro Volley 42 in Fram 47 točk. V naslednjem krogu igrajo Radenci, ki so v zmagoviti seriji, spet doma, in to proti ekipi Hoče mladi, ki je na osmem mestu. 15 Panvita Pomgrad z zmago v končnico 10. krog modre skupine 1. DOL: Panvita Pomgrad – Astec Triglav 3 : 1 (25 : 19, 24 : 26, 25 : 19, 25 : 17). Točke za Panvito Pomgrad: Pelemiš 25, Detela 15, Ajlec 10, Flisar 8, Bogožalec 6, Pavlovič 6, Drvarič 4, Grabar 2. Panvita Pomgrad je v modri skupini zasedla tretje mesto. Četrtfinale državnega prvenstva se bo začel 21. marca. Panvita Pomgrad bo igrala najprej doma s Krko, povratno srečanje bo v sredo, 25. marca, morebitna tretja tekma pa v soboto, 28. marca, v Murski Soboti. 17. krog 2. DOL ženske (vzhod): ŽOK Sobota – Kajuh Šoštanj 1 : 3 (18 : 25, 25 : 20, 17 : 25, 12 : 25). Sobočanke so na zadnjem mestu z dvema točkama, v naslednjem krogu pa gostujejo v Mariboru pri ekipi Nova KBM Branik II. 17. krog 3. DOL (vzhod) ženske: Mežica – ŽOK Ljutomer 0 : 3 (14 : 25, 18 : 25, 13 : 25). Največ točk za gostje so dosegle: Belec 20, Fekonja 12 in Makoter 7. Ljutomerčanke so trdno na prvem mestu, imajo 43 točk (Vuzenica na drugem mestu 39 točk), v naslednjem krogu pa se bodo doma pomerile z ekipo Prevalje II, ki je na četrtem mestu. Kema Puconci II – ŽOK Vuzenica 0 : 3 (17 : 25, 14 : 25, 18 : 25). Pucončanke so na zadnjem mestu brez točk, v naslednjem krogu pa gostujejo v Slovenj Gradcu pri ekipi Kostmann 2, ki je na predzadnjem mestu. T. K. Policisti brez milosti na Cankovi Mladi strelci Slovenije so se pomerili med seboj na elektronskem strelišču v Ljubljani. V posamezni konkurenci je Mario Klemenčič (ŠSD Radgona) zasedel 8. mesto in s tem v končnem seštevku strelske lige za sezono 2014/15 zasedel 3. mesto. Finalni, 9. krog regijske lige v streljanju z zračno puško: Graničar Cankova – Strelec Andrejci 1036 : 1067, Janko Jurkovič – Serdica 416 1094 : 1015, Gederovci – Murska Sobota 1071 : 1083, Mehomar Bakovci – Mesto Ljutomer 718 : 1045, Domajinci – Radgona 1046 : 1073. Končna lestvica: 1. Mehomar Bakovci 25, 2. Janko Jurkovič 23, 3. Strelec Andrejci 21 točk itd. Posamično: 1. Mirko Tenšek (Janko Jurkovič) 3353, 2. Denis Benko (Domajinci) 3352, 3. Igor Makari (Murska Sobota) 3287 krogov. Karate Mednarodni turnir v katah in športnih borbah v Žalcu: pri katah je pri veterankah zmagala Katarina Sluga, Nisa Kocet je bila druga pri najmlajših, tretja mesta pa so v svojih starostnih kategorijah zasedli Matic Polanšček, Žan Prelog in Katarina Sluga. Pri borbah je pri mlajših dečkih zmagal Niko Zver, druga mesta so v svojih kategorijah zasedli: Gal Donoša, Niko Kocet in Sebastijan Koltaji, tretja mesta pa: Žan Prelog, Evelina Balaško, Aleks Donoša, Vid Veren Hochstetter in Melisa Novak. Kate ekipno ml. dečki: 1. Niko Zver, Žan Prelog, Jernej Rogač; kate ekipno ml. deklice: 2. Taja Hraščanec, Živa Kovač, Evelina Balaško – vsi Karate klub Murska Sobota. Karate klub Radenci: prvo mesto in zmago na turnirju je v svoji kategoriji mlajši dečki do 35 kg borbe posamezno dosegel Nejc Skotnik, drugo mesto je v kategoriji kadeti do 57 kg borbe posamezno zasedel Matevž Jurinec, tretja pa sta bila Eva Jurinec v kategoriji starejše deklice borbe posamezno do 45 kg in Sebastian Černela v kategoriji starejši dečki borbe posamezno do 40 kg. Nastopilo je 331 tekmovalcev iz 40 klubov iz treh držav. Judo Turnir mesta Velika Gorica (Hrvaška): 4. Nejc Mlinarič (do 60 kg), Jure Markoja (do 66 kg) – oba JK Lendava. Nastopilo je 334 tekmovalcev iz 29 klubov. Atletika Na stadionu Kladivarja v Celju je bilo zimsko državno prvenstvo v dolgih metih za veterane. Štefan Potočnik, član ŠD Bodonci, je osvojil naslov državnega prvaka v metu diska in bil dvakrat drugi v metu kladiva in metu gire, vse v njegovi kategoriji M 60. Zdravko Mauko - Magi, član ŠD Radenci, je v kat. M 55 zasedel drugi mesti v metu kopja in metu diska. Namizni tenis Finale ekipnega mladinskega državnega prvenstva: 2. Kema Puconci (Norčič, Zelko, Smodiš, Matis). Kema – Logatec 5 : 4, Kema – Mengeš 5 : 2, Krka – Kema 5 : 0. Šah 4. krog državne ženske lige v Ljubljani: Radenska Pomgrad – Ptuj 1,5 : 1,5 (Hana Nemec zmaga, Barbara Skuhala remi). Šahistke iz Murske Sobote so na petem mestu s štirimi točkami, vodi Komenda s sedmimi. 10. aprila v Murski Soboti 5. krog: Radenska Pomgrad – Nova Gorica. Na 24. ekipnem srednješolskem državnem prvenstvu v Murski Soboti je med petnajstimi šolami tretje mesto zasedla Srednja tehniška in poklicna šola Murska Sobota, za katero so igrali Niko Režonja ter Luka in Jernej Skuhala. Pikado Izidi zadnjega, 14. kola Regijske pikado lige Goričko: Špilak Bodonci – Trnjar ŠRD Gornji Slaveči 7 : 9, Klement Grad – Darts team Drvarji Kovačevci 13 : 3, Rajsar Grad – Dnevni bar Balonček Ženavlje 15 : 1, Friends team Sveti Jurij je bil prost. Končna lestvica: 1. Rajsar Grad 33, 2. Trnjar ŠRD Gornji Slaveči 29, 3. Friends team Sveti Jurij 22, 4. Klement Grad 18, 5. Darts team Drvarji Kovačevci 15, 6. Špilak Bodonci 6, 7. Dnevni bar Balonček Ženavlje 3 točke. Izidi zadnjega, 14. kroga Pikado lige Lendava: Torcida 1 – Bar Extra 10 : 6 (22 : 18), Monroe Caffe – Bar Matko 10 : 6 (25 : 16), Bar Mango – Kvatro Gal 7 : 9 (18 : 21), Bar West – Torcida 2 12 : 4 (25 : 12). Končna lestvica: 1. Monroe Caffe (Odranci) 28, 2. Bar Matko (Kapca) 22, 3. Kvatro Gal (Dolina) 16, 4. Bar Mango (Lendava) 14, 5. Bar West (Pince) 11, 6. Bar Extra 10, 7. Torcida 1 (Lakoš) 9, 8. Torcida 2 (Lakoš) 2 točki. Pripravil T. K. Strelstvo Robi Markoja prvak Tretje mesto v skupni uvrstitvi za Mitjo Černija Tudi letos je potekal na Cankovi na igrišču z umetno travo ob tamkajšnji osnovni šoli nogometni turnir, ki je bolj družabnega kot tekmovalnega značaja. Turnir se je pred osmimi leti razvil iz prijateljske tekme med slovenskimi duhovniki in murskosoboškimi policisti ob odprtju novega igrišča z umetno travo ter v sklopu prireditve Jožefovi dnevi na Cankovi. Pozneje so se omenjenima ekipama pridružila še druga moštva, tudi iz tujine. Zadnja leta pa so na turnirju nepogrešljivi: reprezentanca duhovnikov PAX Slovenije, moštvo vodstva Policijske uprave Murska Sobota, reprezentanca slovenskih županov in veterani nogometnega kluba Cankova. Ti so se turnirja udeležili tudi letos. V izločilnem delu so policisti premagali cankovske veterane, duhovniki pa župane. Za tretje mesto sta se pomerili poraženi moštvi, kjer je s 7 : 4 slavilo moštvo veteranov. V finalu pa so s 4 : 1 duhovnike premagali murskosoboški policisti. Ti so na tem turnirju zmagali največkrat. Najboljši igralec turnirja je bil Franc Krančič (moštvo policistov), vratar turnirja pa Goran Merica (ekipa duhovnikov). C. K. fotografija ciril kosednar Na centralnem strelišču v Ljubljani je potekal v organizaciji SD Tabor - Ježica sklepni, 6. turnir v streljanju z zračnim orožjem. Prava drama se je dogajala v posamični konkurenci, kjer se je boril za naslov z Željkom Moičevičem z Grosupljega Pomurec Robi Markoja (Štefan Kovač Turnišče). Finale je bilo zelo napeto, saj sta se z Moičevičem večkrat izmenjala v vodstvu, odločil pa je prav zadnji strel (Moičevič 9,3, Markoja 10,3), tako da je Markoja nadomestil zaostanek 0,3 kroga in ne samo zmagal v zadnjem kolu, ampak prav z zadnjim strelom tudi zmagal v skupnem seštevku. Z Moičevičem sta bila namreč pred zadnjim turnirjem popolnoma izenačena. Uspeh Pomurcev je s tretjim mestom v skupni uvrstitvi dopolnil Mitja Černi (SD Gančani). V skupnem seštevku, kjer so se upoštevale točke članov, kadetov in mladincev, je zasedlo SD Štefan Kovač Turnišče drugo mesto, saj je bilo ob enakem številu točk le za eno točko uspešnejše od ekipe SD I. Pohorski bataljon Ruše. Prepričljivo so zmagali strelci Grosupljega, ki so dobili v trajno last tudi mali prehodni pokal SZS. V sredo je Markoja skupaj z Rajmondom Debevcem odpotoval na tradicionalno mednarodno tekmovanje ISAS v Dortmund, ki bo zanj poleg nastopa z zračno puško tudi uvod v novo sezono z malokalibrsko puško. Naslednjo sredo se bosta Markoja in Debevec udeležila še podobnega tekmovanja v Wroclawu na Poljskem, 29. marca pa je že na vrsti državno prvenstvo z zračno puško na Rogli. T. K. 16 šport | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Mali nogomet 2. SNL Veržej ni uspel proti Triglavu Meteorplast ubranil naslov Favorizirani Gorenjci so prišli do zmage (0 : 2) z zadetkoma v prvem polčasu – Gostovanje pri zadnjem Tretje mesto zasedla Papirnica Kleopatra »Kranjčani so po prikazanem na pripravljalnih tekmah izrazit favorit prvenstva,« je opozarjal pred prvo tekmo nadaljevanja prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi trener Farmtecha Zlatko Gabor. Njegova opažanja so nogometaši Triglava iz Kranja, ki so minulo soboto v 16. krogu druge lige gostovali v Veržeju, potrdili na terenu. Pred približno 150 ljubitelji okroglega usnja so nogometaši z Gorenjskega z boljšo igro predvsem v prvem polčasu uspeli dvakrat – Matej Poplatnik v 2. in Nejc Križaj Nekoč smo jih spremljali na prvoligaških igriščih, nekatere tudi v slovenski reprezentanci malega nogometa. Zdaj igrajo rekreativno v zimski ligi malega nogometa za veterane, ki jo je pripravila osmo leto zapored Športna zveza Ljutomer. Šest moštev, ki so jih sestavljali igralci, starejši od 40 let, se je srečevalo v preteklih tednih v obeh ljutomerskih dvoranah, minulo soboto pa so se udarila najboljša štiri moštva rednega dela prvenstva za naslov prvaka v dvorani ŠIC Ljutomer. Kapun ostaja predsednik Pred drugim delom prvenstva v drugi ligi je bil še občni zbor ŠD NK Veržej, na katerem so pregledali delo v preteklosti, si zadali načrte za v prihodnje, opravili pa so tudi volitve v organe društva. Na najpomembnejši funkciji predsednika društva ostaja Borut Kapun, ki je s svojo ekipo tvorec uspehov v novejši zgodovini omenjenega kluba z desnega brega reke Mure. Nino Kouter (v zelenem dresu) s soigralci ni uspel presenetiti kranjskega Triglava. fotografija miha šoštarič v 25. minuti – premagati domačega vratarja Mateja Duha in se veseliti pomembnih treh točk v boju za vrh razpredelnice. Veržejci ostajajo s sedmim porazom pri 21 točkah, po tem porazu pa so padli na sedmo mesto lige desetih moštev. Tekma se ni niti prav začela in že so gostje vodili. »To je bil šok za nas. Tudi zaradi tega morda nismo v nadaljevanju zaigrali kot znamo,« je povedal Borut Lukač, ki je kljub poškodbi stisnil zobe in pomagal soigralcem. Trener Gabor je imel sicer težave s sestavo moštva. Zaradi poškodb so manjkali Damjan Kaučič, Filip Gomboc in Rok Ropoša, zaradi kartonov je imel prepoved nastopanja Tjaž Polajžer, Matej Andrejč, ki je branil večino tekem v jesenskem delu prvenstva, pa je z lažjo poškodbo rame sedel na klopi za rezervne igralce. Domači igralci v prvem delu tekme niso uspeli držati koraka s fizično močnejšimi Kranjčani, ki so na odmor odšli z dvema zadetkoma naskoka. Niti enkrat Veržejcem ni uspelo ogroziti vrat Triglava. V drugem polčasu je bilo povsem drugače. Gabor je poslal v vrh napada namesto nerazpoloženega Erika Glihe Davida Vinkoviča, v nadaljevanju pa priložnost dal še mlademu Mihi Kušniku, ki je z nekaj potezami pokazal, da se razvija v odličnega igralca. Domačini so imeli žogo večkrat, prek Arpada Vaša, Davida Vinkoviča in Mitje Mauka pa so resneje ogrozili vrata Triglava, vendar neuspešno. »Preveč smo preskakovali igro z dolgimi podajami, kar je posledica tega, da smo imeli za na- sprotnika odlično moštvo,« je bil po tekmi kritičen Lukač. To nedeljo bodo nogometaši Farmtecha gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi iz Šmartnega ob Paki, ki so jo v jesenskem delu prvenstva z zadetkoma Jerneja Trstenjaka in Arpada Vaša na domačem igrišču premagali z 2 : 0. Farmtech Veržej: Duh, Lukač, Mauko, Kouter, Trstenjak, Petek (od 62 m. M. Vinkovič), Gliha (od 46 m. D. Vinkovič), Kavaš, Vaš (od 75 m. Kušnik), Domjan, Kek. Trener: Zlatko Gabor. Miha Šoštarič Razburljiv je bil finalni obračun, v katerem sta se pomerila Meteorplast Ljutomer in Šport plus Ljutomer. Po rednem delu se je tekma končala z neodločenim izidom 2 : 2 Razburljiv je bil predvsem finalni obračun, v katerem sta se pomerila Meteorplast Ljutomer in Šport plus Ljutomer. Po rednem delu se je tekma končala z neodločenim izidom 2 : 2, po streljanju kazenskih strelov pa so se veselili naslova igralci Meteorplasta in ubranili lansko zmago. Tretje mesto je pripadlo Papirnici Kleopatra iz Križevec, ki je z 9 : 5 premagala Cven. Najboljši strelec lige je bil Damjan Vozlič (Meteorplast), ki je dosegel 13 zadetkov. M. Š. Nogomet – 3. SNL vzhod Pestro dogajanje na domači nogometni tržnici Jesenski prvaki iz Odranec bodo domače tekme igrali v Lipi – Srdit boj tako za naslov prvaka kot za obstanek – Začetek v soboto V prihajajočem koncu tedna bodo uradno prvič v letošnjem letu na zelenice stopila tudi moštva, ki nastopajo v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Začenja se spomladanski nogometni ples štirinajstih pomurskih klubov. A preden bodo sodniki dali znak za začetek tekem, smo pogledali v klubsko zakulisje. Jesenski prvak iz Odranec (29 točk) bo nadaljevanje prvenstva začel s precej spremenjeno zasedbo. Nova moštva so si poiskali Luka Ivanič (Mura), Mihael Ivanič (Bogojina), Denis Vogrinec (Lušt Beltinci), Rok Vori (Polana) in Mitja Žerdin (Avstrija), zamenjali pa so jih Jure Arsič, Matej Mura (oba Drava Ptuj), Dejan Žnidarič (Avto Rajh Ljutomer), Aljoša Gregorec (Gančani) in Jernej Balažic (Bakovci). Zaradi obnove igrišča v Odrancih bodo prvaki spomladanske domače tekme igrali v Lipi. »Naš cilj je uvrstitev med prve tri ekipe. Če nam uspe kaj več, bomo seveda še toliko bolj veseli,« sporočajo iz Odranec. Rakičan želi biti najboljši v MO Murska Sobota Moštvo Grada (27 točk) gre v nadaljevanje prvenstva v nespremenjeni sestavi. Z Goričkega sporočajo, da so z doseženim zadovoljni, v nadaljevanju pa želijo z zmagami še naprej razveseljevati svoje navijače. Zadovoljni bodo, če bodo prvenstvo končali v zgornjem delu razpredelnice. V bližnji Kuzmi se je moštvo Tromejnika (26 točk) okrepilo z Danielom Mešičem, ki se vrača po polletnem premoru, in Blažem Kousom (Serdica). Vodstvo kluba pravi, da so jesenski izidi presegli vsa pričakovanja, njihova želja pa je, da ohranijo mesto med najboljšo trojico. Nogometaši Rakičana (24 točk) imajo novega trenerja (Goran Gutalj), moštvo pa sta okrepila Rok Gruškovnjak (Lušt Beltinci) in Denis Karoli (Bakovci). Po dobrih igrah v jesenskem delu prvenstva so si za pomlad zadali dva cilja: ostati najvišje uvrščen klub v Mestni občini Murska Sobota in uvrstitev med prve tri. Veliko sprememb v Ljutomeru Beltinčani (23 točk) so poleg Gruškovnjaka za spomladanski del izgubili Dejana Sreša (Avstrija). Napad je okrepil Vogrinec, veseli pa vrnitev stebra obrambe Jerneja Slaviča, ki je bil doslej poškodovan. Vodstvo želi videti klub na koncu prvenstva med prvimi tremi. Soboško Muro (23 točk) so v zimskem prestopnem roku zapustili Ebo Eduam, Luka Ciglarič (Avto Rajh Ljutomer), Alen Kozar (Aluminij), Tilen Kocbek (Čarda) in Luka Madon (Slatina), poleg že omenjenega Ivaniča so novinci še Darko Atanasov (Avstrija), Alan Magomedovich (Rusija), Dimitrije Radojković (Srbija) in Philip Ray Vella (Italija). Cilj vodstva Mure je oblikovati ekipo za naslednjo sezono, ko bodo naskakovali vrh tretje lige. Veliko sprememb je bilo v ljutomerskem klubu (23 točk). Dosedanji trener Boštjan Zemljič je prevzel kadetsko vrsto Aluminija, trenersko palico v Ljutomeru pa je prevzel Zemljičev pomočnik Mario Hošpel, ki mu pomaga Damjan Vozlič. Poleg izkušenih Gorana Šnajderja, Stanislava Küzme (oba Avstrija) in Žnidariča je moštvo zapustil tudi Primož Kristl (Hrvaška), v spomladanskem delu prvenstva pa barv Ljutomera ne bosta branila tudi Andrej Fajfar in Uroš Mlinarič. Ciglariču so se kot novinci v spomladanskem delu prvenstva pridružili Luka Kotnik, Alen Lebar (oba Farmtech Veržej), Patrick Jelen, Samo Karlovčec (oba Hrvaška) in Miha Starovasnik (Radgona). V pripravljalnem obdobju so Ljutomerčani v vseh šestih tekmah zmagali, med drugim so minulo soboto na Ptuju premagali Dravo z 2 : 0. Z uvrstitvijo v jesenskem delu prvenstva niso bili najbolj zadovoljni. Želijo si med prvo peterico. Z novima trenerjema tudi Turnišče in Nafta Tudi moštvo iz Turnišča (22 točk) ima novega trenerja. Mihaela Bukovca je nasledil Goran Köveš. Igralec Ger- go Takacs je prenehal igrati, ponovno pa se je ekipi pridružil David Koznicov. Z doseženim v jesenskem delu so zadovoljni, prvenstvo pa želijo končati v zgornjem delu razpredelnice. Na veliko so januarja trgovali v Lendavi. Vladimirja Vlaškalića je na klopi nasledil Štefan Šavel. Moštvo so zapustili Jurica Valetić, Mihael Karlovčec, Vilim Puclin, Vito Šimonka in Rolan Polarecki, prišli pa so Igor Kleiderman (Graničar Benica), Moris Kuhta (Hrvaška), Laszlo Adrian Pentek (Gaberje), Tim Litrop (Avstrija) in Peter Horvath (Madžarska). »Če se izboljša oz. stabilizira finančno stanje kluba, ciljamo med prve tri. Ekipa je po mnenju vodstva dovolj kakovostna za vrh lestvice,« sporočajo iz Lendave. Vsi si želijo obstanek v tretji ligi Čardo (11 točk) so poleg Kocbeka okrepili Tomaž Recek, Iztok Kerčmar, Vladimir Kokol (oba Avstrija), Tjaž Lopert (Bogojina) in David Karničnik, klub pa sta zapustila Davorin Pelcl (Kobilje) in Grega Matjašec (Rotunda). V Martjancih si želijo več zmag in v člansko ekipo vključiti predvsem mlade igralce, vzgojene doma. Bistrico (9 točk) bo v nadaljevanju vodil Štefan Ivanič, ki je zamenjal na trenerskem mestu Jožefa Krauthakerja. V ekipo se je po nekajmesečnem premoru vrnil Silvo Kelenc, poleg Leona Halasa pa je prišel Tadej Toš (Polana). Odšla sta Gregor Vinčec (Ižakovci) in Damjan Halas (Črenšovci.) Bistričani želijo ohraniti status člana tretje lige. Obstanek v ligi si bodo Črenšovci (7 točk) poskušali zagotoviti pod vodstvom novega trenerja Stanka Preradovića. Klub so zapustili Borut Raduha (Renkovci), Tadej Časar (Čentiba) in Leon Halas (Bistrica), prišli pa so Damijan Halas (Bistrica), Aleš Zorko in Matej Jablanovec (oba Bakovci). Bakovci (7 točk) se podajajo v spomladanski del z novim predsednikom Goranom Papičem, ki si želi obstanek članske selekcije v tretji ligi. Že omenjeno četverico, ki je zapustila klub, bodo poskušali nadomestiti Adrijan Jagarič (Mura), Denis Kezmah (Ižakovci), Nino Katona (Hodoš) in Dejan Lopert. Obstanek v ligi je tudi cilj zadnje Serdice (3 točke). Kousu se je pri odhodu iz kluba pridružil Marko Nešić (Avstrija), cilj pa bodo moštvu pomagali uresničiti Zoran Prepelić (Hrvaška), Mitja Kovač (Pušča) in Marko Gjureč (Goričanka). Pari 14. kroga 3. SNL vzhod: Bakovci – Bistrica, Nafta 1903 – Serdica Kleparstvo Šinko, Črenšovci – Avto Rajh Ljutomer (vse tekme v soboto, 21. marca), Čarda – Odranci, Lušt Beltinci – Rakičan Metropol kavarne, Grad – Turnišče in Mura – Trojemnik Gostišče Sukič (vse v nedeljo, 22. marca). Miha Šoštarič šport www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 17 Košarka KD Sobota znova prvak PKL Sistemorg Beltinci drugi, Lindau tretji – Ponovitev lanskega finala – Tomaž Novak najboljši strelec Košarkarji KD Sobota so slavili na finalnem turnirju Pomurske košarkarske lige, ki je potekal v dvorani OŠ III v Murski Soboti. V finalu so tako kot lani ugnali košarkarje iz Beltinec s 70 : 55. Končana je še ena sezona v Pomurski košarkarski ligi. Prvaki so postali tudi letos košarkarji KD Sobota, ki so bili najuspešnejši že po rednem delu sezone. Finalni turnir v Murski Soboti so s prvim polfinalom začeli košarkarji Sobote in Radenec, gledalci pa so lahko videli zanimivo srečanje, ki se je prelomilo v tretji četrtini, ko so Sobočani ušli za deset točk razlike, nato pa svoje prednosti niso več spustili iz rok (80 : 54). Drugi polfinale med Sistemorgom Beltinci in ekipo Lindau iz Lendave je bil praktično odločen že v prvi četrtini, v kateri so si Beltinci priigrali dvajset točk prednosti, ki so jo nato brez težav ubranili in povišali med srečanjem (86 : 46). V tekmi za tretje mesto so Lendavčani ugnali Radence s 65 : 55, pred finalom pa je bila odigrana še prijateljska tekma med dečki iz Ljutomera in mladimi košarkaricami iz ŽKK Pomurje, ko so zmagale zadnje. Sledilo je sklepno dejanje letošnje sezone, v ponovitvi lanskega finala pa so ponovno slavili Sobočani, ki so prišli tokrat do naslova lažje kot v lanski sezoni, ko so se Beltinci odlično upirali. Sobočani so namreč že od začetka srečanja zaigrali odločno in si hitro priigrali petnajst točk prednosti. Beltinci so se v drugi četrtini približali Petek Ob 17.30 v športni dvorani v Radencih rokometna tekma mlajših deklic ŽRK Millennium – RD Moškanjci Gorišnica. Ob 19. uri v konferenčni sobi (Murska republika) hotela Zvezda v Murski Soboti sklic skupščine klubov MNZ Murska Sobota. Sobota Ob 16. uri v dvorani ŠD ŠIC v Ljutomeru odbojkarska tekma 3. lige za članice ŽOK Ljutomer – Prevalje II. Ob 19. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarska tekma četrtfinala državnega prvenstva v prvi ligi Panvita Pomgrad – Krka. Ob 19. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti rokometna tekma 2. lige Pomurje – Radovljica. Aleš Novak (z žogo) je bil najkoristnejši igralec finalnega turnirja, Beltincem pa je v odločilni tekmi nasul 16 točk. fotografija nataša juhnov na šest točk, a so imeli Sobočani tudi takrat odgovor in so na odmor odšli s prednostjo desetih točk. V nadaljevanju so aktualni prvaki nato prišli že do prednosti z 22 točkami razlike in zadnja četrtina je bila le še formalnost pred uradno ubranitvijo naslova. Za MVP-ja finalnega turnirja je bil razglašen Aleš Novak (KD Sobota), ki je v finalni tekmi prispeval 16 točk, naj- boljši strelec turnirja pa je bil njegov klubski kolega Tomaž Novak, s katerim sicer nista v sorodu, vendar že dolgo igrata skupaj. S. K. Pomurje se je spet vrnilo k zmagam Arcont Radgona nova »žrtev« Alplesa – Moštvo iz Železnikov je največji konkurent za drugo mesto Po 13. krogu ima zdaj Pomurje 16 točk in se je s petega povzpelo na četrto mesto prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu bodo Sobočani spet igrali doma, in to proti mladi in bojeviti ekipi Radovljice, ki je na osmem mestu. Arcont Radgona – Alples Železniki 20 : 27 (10 : 11) Alples iz Železnikov ostaja najresnejši kandidat za končno drugo mesto, ki še vodi v 1. B-ligo, saj je doslej premagal vse svoje konkurente, tokrat pa je dodal še zmago proti Arcontu v športni dvorani v Radencih. Končni izid s sedmimi zadetki razlike za goste je sicer nekoliko previsok glede na videno, a so se Radgončani v zadnjih minutah vdali v usodo in niso več posvečali pozornosti obrambnim nalogom. Alples pa je nato »prerešetal« njihovo mrežo. Pred tem je Alples vodil v glavnem z dvema ali tremi zadetki prednosti, še v 51. minuti pa je Arcont znižal na 18 : 19. Ko je že vse kazalo na raz- burljivo in izenačeno končnico srečanja, se je pri domačinih najprej poškodoval Gregorec, nato pa so Radgončani zapravili še ključni sedemmetrovki in izgubili preveč žog v napadu. Zadetke za Arcont so dosegli: Zorko 6, Žunič 5, Gregorec 4, Vrečar 2, Štumpfl 2, Šijanec 1. V naslednjem krogu Arcont, ki ostaja pri devetih točkah na sedmem mestu, gostuje pri zadnjeuvrščeni Grči iz Kočevja, 28. marca pa bo v 15. krogu doma gostil predzadnjo Ajdovščino. T. K. 49. mednarodni turnir Pokal M. Sobote BOLJŠA STRAN SPLETA sednika Judo zveze Slovenije Darka Mušiča. Med pomurskimi judoisti so v kategoriji starejših dečkov na turnirju zmagali: Blaž Küplen, Vid Lunežnik in Klemen Bejek (vsi JK Murska Sobota), Luka Podgorelec (Klub borilnih veščin Lendava), Blaž Emeršič (ŠD Prleška šola juda Ljutomer) in Blaž Emeršič (TVD Partizan Ljutomer). Pri mlajših dečkih sta bila zmagovalca Neno Špiclin in Maj Mlinarič (JK Lendava), pri starejših deklicah Diana Šterman in Ana Potočnik (TVD Partizan Ljutomer) ter Tamara Ferencek (JK Lendava), pri mlajših deklicah pa Kaja Baler (JK Beltinci). T. K. Ob 19. uri v športni dvorani v Radencih odbojkarska tekma 3. lige (vzhod) OK Radenci – Hoče mladi. Ob 19. uri na »zračnem strelišču« v Dobrovniku redna letna skupščina SD Jezero Dobrovnik. Nedelja Ob 10. uri v dvorani DSŠ v Lendavi tekma mladih odbojkaric Ose (Lendava) – OK Galeja Branik in Ose (Lendava) – OK Benedikt. Kolesarstvo Simon Špilak izvrsten tretji v Franciji Dvakrat drugi na etapah dirke Pariz–Nica 28-letni Prekmurec Simon Špilak, član ruske Katjuše, je dosegel nov velik uspeh. V končni uvrstitvi dirke Pariz–Nica, ki je imela šest etap, je zasedel tretje mesto in stal na zmagovalnih stopničkah. Zmagal je Avstralec Porte, med njega in Špilaka pa se je »vrinil« Poljak Kwiatkowski, ki je končal na drugem mestu le zato, ker je zmagal na eni etapi, čeprav je imel s Špilakom in Portugalcem Costo enak skupni čas. Proti koncu vedno boljši 4. memorial Antona Tončka Kosa Na 49. mednarodnem turnirju v judu za pokal Murske Sobote je sodelovalo v dvorani OŠ I 210 tekmovalcev iz 28 klubov iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Obenem je turnir štel tudi kot 4. memorial Antona Tončka Kosa. Slovenski judoisti so v starostnih kategorijah tekmovali za slovenski pokal, v preostalih treh kategorijah pa za pokal Murske Sobote. Kakšno veljavo ima omenjeni turnir v organizaciji Judo kluba Murska Sobota, dokazuje tudi obisk novega pred- Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Rokomet V 13. krogu druge lige so rokometaši Pomurja v dvorani OŠ III v Murski Soboti tokrat brez večjih težav premagali ekipo Mitola iz Sežane s 37 : 26 (17 : 13). Zadetke za Pomurje so dosegli: Hedl 9, M. Kozelj 7, Kreft 5, V. Kozelj 5, Pintarič 4, Šavel 3, Prelec 2, Petraš 1, Svetec 1. Vratar Hameršek je zbral šest, Kous pa pet obramb. Varovanci trenerja Nena Potočnjaka so se tako po porazu v prejšnjem krogu spet vrnili na zmagovito pot in se tako nekako »odkupili« za visok poraz proti Alplesu v Železnikih. V soboto, 21. marca, ob 9. uri pri šoli v Bogojini pohod po učni poti Slovani.si. Organizator: Učitelji in učenci OŠ Bogojina. Informacije: Valerija Šadl, 041 502 108, www.osbogojina.si. V Murski Soboti je nastopilo 210 judoistov. fotografija tomo köleš Špilak je bil v četrti etapi dirke Pariz–Nica, dolgi 204 kilometre, deseti. V skupni uvrstitvi je po tej etapi napredoval na enajsto mesto. Tega je zadržal tudi po peti etapi, dolgi 192,5 kilometra, ko je zasedel 29. mesto. Še boljši je bil v šesti etapi od Venca do Nice, dolgi 180,5 kilometra, ko je bil drugi in nekaj časa celo mislil, da je zmagal, saj v dežju ni videl nikogar, ki bi pripeljal v cilj pred njim. A to je vendarle uspelo Francozu Tonyju Gallopinu. Po tej etapi se je Špilak povzpel na sedmo mesto v skupnem seštevku. Zadnja etapa je bila dirka na gorski kronometer, dolg 9,6 kilometra, Špilak pa je spet končal na drugem mestu, kar mu je v skupnem seštevku prineslo končno tretje mesto. T. K. 18 reportaža | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Brigita Koren, zbirateljica ženskih osebnih predmetov Kaj je žensko naredilo vredno greha Vsak predmet v bogati zbirki govori o samozavestni ženski, njeni moči, ponosu, samospoštovanju in (ne)odvisnosti Eden od največjih modnih novinarjev Deeny Godfrey je dejal, da sta glamur in lepota revolucionarna industrija, ženska pa tista, ki lahko v času feminizma prek tega vpliva na prihodnost. V glamurju in modi Deeny ženski namenja središčnost, okrog katere se vrti pomemben del sveta. Da, tudi milijoni. Zato moda potrebuje močno žensko, ker je obleka izrazno sredstvo, je povedal in s tem »sezul« neko povsem drugačno prepričanje. Brigita Koren iz Lendavskih Goric, strastna zbirateljica ženskih osebnih predmetov, nakita in oblek iz preteklosti, se strinja z njim. V vsakem kosu, ki ga ima v svoji izjemni zbirki, ki obsega predmete od bakrene dobe pa vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja, vidi izraznost ženske in tudi njeno moč, ponos, samospoštovanje in neodvisnost, ki jo je imela v preteklosti. Ni res, da je nakit povezan z žensko zaradi njenega podrejanja ali podrejene vloge v družbi, je prepričana. Tudi iz predmetov, ki jih ima, se vidi, da ženska nikoli ni bila povsem podrejena. In tudi nikoli povsem osvobojena. Tako je bilo v preteklosti in tako je tudi danes. »S tem, kakšen nakit je imela ženska, kako ga je znala nositi, je vedno kazala svojo identiteto, svojo osebnost, seveda pa tudi pripadnost družbenemu sloju. Skozi te predmete se je zelo izražalo vse to. Tudi revni so imeli svoj nakit in oblačila, s katerimi so kazali svojo veljavo. Ženske so na primer vezle na obleke, kar je bilo njihovo bogastvo, saj si niso mogle Brigita Koren, članica Društva zbirateljev Pomurja Lindva, bo del svoje zbirke predstavila na tematski razstavi Majhne stvari, ki so naredile žensko vredno greha. Razstava bo na ogled junija in julija v prostorih poslovalnice NLB v Lendavi. fotografije majda horvat Brigita je takrat, ko je nastal ta pogovor, nosila tanko verižico z majhnim zlatim obeskom iz rimskih časov. Dobila ga je za božično darilo. Čeprav je star dva tisoč let, je še zmeraj izjemno lep in osupljiv po tem, kako natančno je izdelan in okrašen. Njeni obeski marsikdaj pritegnejo tudi pozornost njenih učencev, kot na primer stari obesek s fotografijo nekega dečka, okrog katerega se je potem napletla neka zgodba. »Ne vem, kdo je na fotografiji, saj sem obesek kupila na boljšem sejmu v Veliki Kaniži, učencem pa sem dejala, da je to moj pradedek. In potem sem jim res pripovedovala o mojem pradedku, da je bil Jožef Hozjan in da se je rodil v Veliki Polani.« Tudi oblačila, ki jih ima Brigita v svoji zbirki, večkrat uporabijo za kakšne šolske proslave, na primer za nastope ob osmem februarju, ko recitirajo pesmi v prav takšni opravi, kot so jo v času Prešerna nosile ženske. S tem oblačila spet oživijo, pravi Brigita, to jo zelo veseli, predmete iz preteklosti pa lahko na tak način vidijo in občudujejo tudi drugi. Opaža namreč, da se ljudje in tudi mladi vse bolj zavedajo dragocenosti starih predmetov in tega, da predstavljajo neko kulturno dediščino, od katere smo se morda v nekem obdobju tehničnega napredka prehitro ločili. Ti predmeti pa dajejo tudi neko osebno zadovoljstvo. Včasih, ko sem slabe volje ali zelo utrujena, jih vzamem v roke, pripoveduje sogovornica. »Vsak ima svojo zgodbo in razmišljanje o njej, in to je moja meditacija. Vesela sem, da jih imam.« Vzame jih v roke, jih ogleduje in se ob tem spominja nekih dogodkov in krajev, kjer jih je odkrila. Nakit in lepotičenje nista izgubila veljave niti v sodobnosti, toda zdaj gre celo tako daleč, da si z drastičnimi metodami spreminjamo telo. »Ne vem, ali nas je to osvobodilo,« je dejala sobesednica. Žal ji je tudi, da smo podlegli nekemu hitenju, minljivosti in cenenosti. Ženske danes nosimo oblačila iste znamke, ki so lahko zelo draga, ker jim trg narekuje ceno, vendar v njih ni nič individualnega. Ni kosa oblačila, s katerim bi se lahko identificirala današnja ženska, ki živi na primer v Lendavi ali okolici. Imeli smo Muro, in še to zadnje, kar smo imeli kakovostno, smo izgubili. »To se mi zdi žalostno. Imamo enake mobitele, enake računalnike, enake stvari, ti predmeti, ki jih sama ohranjam, pa so bili nekaj povsem drugega. Bili so zelo osebni.« Tudi narejeni so bili zelo skrbno in točno za neko osebo, in vanje je bilo vloženega veliko časa in truda. Zato so jih nekoč tudi tako cenili, jih ohranjali in si jih podajali iz generacije v generacijo. Dandanes pa … »Če imaš nekaj rad, se za to boriš, to ohranjaš. Prav je, da imamo ženske rade sebe, svoje stvari in tudi ljudi okoli sebe in naravo. Samo tako se lahko ohrani neka domačnost, neki spomin, neka identiteta. Ne pa, da dobesedno vse hranimo v nekih oblakih, v računalniških oblakih, ki so zelo minljivi.« Majda Horvat Dragocen primerek izvezene pahljače, ki je poudarjal ženstvenost ženske v devetnajstem stoletju. Ženska lepota in njen ponos nekoč. In danes? privoščiti nakita, in se potem kitile s tem. Čim lepše so si znale narediti neko stvar, tem večja je bila njihova veljava v njihovem okolju,« je pripovedovala. Zbirateljstvo se zanjo ni začelo z neko odločitvijo, ampak se je razvilo sčasoma, ko so se začeli nabirati neki stari predmeti, ki so ji bili dragoceni ali jih je dobivala za darilo. Varuhinja naše dediščine bom, domačega in družinskega, si je dejala in potem najprej shranila predmete svoje in moževe babice, pa fotografije svoje prababice in pradedka ter potne liste vseh članov družine. Nato je začela zbirati vse stvari, ki so bile povezane z ženskim delom in izročilom, ljubezen do starih oblačil in nakita pa je prerasla tudi v zbiranje predmetov, ki so jih ženske potrebovale za lepotičenje. »Rada imam lepe stvari. Že od nekdaj so me privlačile, pa tudi zgodbe o ženskah in o tem, kako so živele in kako so v zgodovini dosegale marsikaj s svojimi čari, lepoto in tudi s svojim znanjem in inteligenco,« je dejala. Star nakit je njena velika ljubezen, njen odnos do posameznega kosa pa je povezan tudi s tem, kje in v katerem obdobju je katerega odkrila. Uro gospe Weiss, zadnje Judinje v Lendavi, je kupila od njenih dedičev, ker se ji je zdelo škoda, da bi jo prodali kam drugam. Zanimivo pri tej uri je še, da je to zlata ura eminentne znamke Bulova iz leta 1937 in ima torej svoje poreklo. Včasih so bolj kot predmeti zanimive zgodbe, povezane z njimi, pove Brigita, in teh zgodb je v njeni zbirki kar nekaj. Svojo imata tudi zelo stara filigranska broška in prstan, ki ju je kupila na boljšem trgu od neke gospe v Beogradu. Nujno je potrebovala denar. »Bila je pomirjena, ko sem ji rekla, da zbiram nakit in ga bom zadržala zase. 'Potem vam lahko to mirno prodam,' mi je dejala.« Tudi predmeti, katerih zgodbe so se skozi čas izgubile, lahko imajo neko svojo zgodbo že s tem, da so se ohranili toliko let. Povežeš jih lahko z neko žensko, ki si jo lahko predstaviš, če veš, kdaj je živela in kje. V ženski torbici se je lahko skrivala tudi ženska pištola. Sama je znala skrbeti za svojo varnost. kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] fotografija nataša juhnov Kmet je odvisen od rodovitne zemlje, vremena, motike, pluga Kmetijska politika brez upoštevanja agrarne zgodovine je slaba politika S čisto ekonomskega vidika, brez upoštevanja zunanjih (naravnih) dejavnikov, največ izgublja neposredna pridelava hrane na njivi Primarni kmetijski sektor – kmetje – se bo z letošnjim letom začel gibati po novih tirnicah. V primarni dejavnosti – obdelava zemlje, skrb in gojenje živine – se ne bo spremenilo nič. Na tem področju veljajo zakoni narave. Z zunanjimi posegi so mogoče korekcije pri pridelavi in reji. Realno je panoga odvisna od rodovitne zemlje, vremena in na koncu od motike, pluga, kose, grabelj in vil. Priznati je treba, da »tehnološki dosežki« v panogi – gensko spremenjeni organizmi (GSO), rastni hormoni za živali – močno pretresajo panogo. Ne gre samo za pretrese, ampak za posredno podrejanje, pogojno rečeno, naravnih zakonitosti agrarnim multinacionalkam. Te s pritiski in vsiljevanjem svojih tehnologij in preparatov poskušajo vzpostaviti kontrolo nad za človekovo eksistenco najpomembnejšo panogo. Primarni kmetijski sektor je še edini, ki ga nima pod popolno kontrolo ozka skupina bogatih, ki si je s pomočjo finančne industrije in zadolženosti podredila vse druge panoge. Pridelava hrane jim je pomembna, ker je neizčrpen vir za ustvarjanje dobičkov. Poleg tega pa je ključen vzvod za uravnavanje družbenih odnosov po svoji meri. Evropska politika poskuša vzpostaviti drugačno logiko in s podporo lokalno pridelani hrani omejiti vpliv multinacionalk s področja oskrbe z reprodukcijskimi materiali. Ni pa več mogoče trditi, da ni podlegla pritiskom predvsem ameriških agrarnih trustov. Delno se to že vidi pri spremembi uredbe o pridelavi gensko spremenjenih organizmov, ko prepušča odločitev o pridelavi teh posameznim državam. Ob tem se odpira vprašanje, koliko časa bodo države vzdržale. Znotraj mednarodnih verig je cela vrsta vzvodov, s katerimi se bodo izvajali pritiski. Tako lahko pričakujemo, da bodo države postopoma podlegale in dovoljevale pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Če bo podpisan trgovinski sporazum TTIP, se bodo vrata verjetno povsem odprla. Ob vsem tem evropska kmetijska politika in s tem tudi slovenska vstopa v novo razvojno in finančno obdobje v naslednjih sedmih letih. Realno gledano se kmetijska politika po vsebini spreminja, s tem ali zaradi tega pa tudi politika finančnih podpor kme- tijstvu. S čisto ekonomskega vidika, brez upoštevanja zunanjih (naravnih) dejavnikov, katerim je kmetijstvo izpostavljeno, največ izgublja neposredna pridelava hrane na njivi. Neposredna plačila za njive in travinje se postopoma izenačujejo. Res je sicer, da ostajajo proizvodno vezana plačila, s katerimi naj bi posamezne države stimulirale pridelavo na tistih področjih, kjer imajo oskrbo najnižjo in možnosti za povečanje samooskrbe. Z vidika zaščite obdelovalnih površin pred nepredvidljivimi vremenskimi vplivi so na voljo ukrepi za kmetijskookoljska podnebna plačila (KOPOP). S kombinacijo posameznih ukrepov naj bi kmetje nadomestili izpad prihodka pri neposrednih plačilih. Hkrati pa naj bi jih ta usmerjala k t. i. trajnostnemu razvoju. Podobno je z ukrepom za dobrobit živali. V realnem življenju je zgodba nekoliko drugačna. Kmetje, ki poznajo vsebino in nabor ukrepov, ugotavljajo, da jih ponudba pelje žejne čez vodo. Ob iskanju ugodnih kombinacij ukrepov ugotavljajo, da se ti med seboj izključujejo in je nemogoče priti do idealne kombinacije na tradicionalno proizvodno zaokro- ženi kmetiji (poljedelstvo in živinoreja). Zdi se, da gre za ukrep, ki izključuje in ne vključuje skrbi za ohranitev zdrave zemlje. V tem primeru ne gre samo za denar, ampak v prvi vrsti za ohranjanje zdravih naravnih razmer za pridelavo hrane v lokalnih okoljih. Podobno je z ukrepom za dobrobit živali. Že samo domača omejitev za vstop v ukrep kaže na to, da z njim ne želimo doseči večje samooskrbe s kakovostnim mesom, ampak se poskuša reševati eno ali dve zavoženi prašičji farmi. Samooskrbe s prašičjim mesom Slovenija ne bo povečala z velikimi intenzivnimi rejami, ampak s spodbujanjem malih rej, ki so nekoč vzdrževale samooskrbo na visoki ravni. Pogled na zgoraj zapisano s pomurskega zornega kota ni najbolj optimističen. Pomurje kot izrazito kmetijska regija je najbolj izpostavljeno vsemu zgoraj zapisanemu. Z novo agrarno politiko je tudi najmanj zaščiteno ne samo s finančnega vidika, ampak tudi z vidika ohranjanja rodovitne zemlje. Dejstvo je, da je Panonska nižina med najbolj izpostavljenimi območji okoljsko-podnebnim vplivom, zato bi pričakovali bolj enostaven pristop pri vključevanju v ukrep KOPOP. Po drugi strani se skozi instrumente finančnih podpor kmetijstvu v naslednji finančni perspektivi ponovno vidi, da v ospredju ni bila vsebina ukrepov, ampak predvsem interesi posameznih skupin. Če na grobo ocenimo, domača pravila ne pomenijo nič drugega kot prefinjen odtok akumulacije iz slovenskega kmetijskega prostora. To ni prvič, gre za stalno prakso v celotnem povojnem obdobju, ne samo poosamosvojitvenem. Spreminjajo se samo mehanizmi, s katerimi se to dela. Ob tem se pozablja, da zaradi tega izgublja najmanj pomurski kmet. Ta se v takih razmerah obnaša samoohranitveno. Na račun tega največ izgublja slovenska država. Država in privilegirana področja se bodo morala najprej podrediti diktatom iz uvoda, medtem ko bo pomurski kmet poskrbel zase, kaj več pa od njega ne bo mogoče pričakovati. Pri kombiniranju mehanizmov financiranja se je žal vse vrtelo okrog ekonomije in interesnih skupin, ni se pa upoštevalo agrarne zgodovine, tako državne kot lokalne pomurske. J. Votek www.vestnik.si | e: [email protected] Zdravstveno stanje govejih živali HIBRIDI KORUZE V LETU 2015 RG T C H AV OX X ZELO ZGODE N HIBRI D Z O D LI Č NO PRE BAVLJIVOSTJO SI LA Ž E R G T E X X C LU S I V N ovo NA J NI Ž J A VSE B N O ST MI ko t o kSI no v RG T F IX X IF R G T G A L E XX RG T G E OX X N o v o R G T P H I LEA XX H Ite r MLa Do Stn I r a Zvo j – H IBrID, P r IMe re n Za P oZ ne Set ve u nIve r ZaL e n HIBrI D ( ZR NJE , SILAŽA, BIO MET A N) Pogoji za uradno priznanje statusa čreda, prosta bovine virusne diareje Z a neSLj I v I n Z D ra v O D ZA Č ET KA D O K O N C A ZMo G Lj I vo St B re Z M e ja R G T S H E X XP I R RG T MAX X AL IA SI LA Ž A + BI O M E T A N ProDuktIve n, ZaneSLj I v, EKON OMIČE N ZMA G OV AL E C v Pr IDe L k u 20 14 RG T S IX X T U S N o v o enoS tave n Za P rI D eLa vo SUHE GA ZR NJA IN SI LA Ž E R G T F E R A RI XX D o ka Za na P ro D u k t I v n o S t I n Za neSLj I v o S t R G T R O X XY HI Br I D Za I n t e n Z I v n e Ž I VI NO R EJ C E RG T V OL U MIX X N o v o H Itro Do n ajvIŠjI H PR IDE LKOV SILAŽE R G T T E X X EL H2O Z a D oSeG a n je n a jv I Š j I H P r I D eL ko v Zrn ja v S t re S n I H r a ZMer a H RG T E X X OT IK A N o v o ZA P RIDE LAVO SILA Ž E v Str e Sn IH r aZMer a H R G T M E M OXX RG T AX X E N T U S ZG ODNJA SE TE V, ZG O D NJ A ŽET EV HI Br I D , kI SL eD I Z a Dn jI M t r enD oM v P rI De L a v I k o ru Z e RG T F IS IX X H 2 O ko Stre S P oS tane neZ na nka Hibridi koruze RAGT izstopajo po svoji zanesljivosti in produktivnosti. Več o hibridih koruze na www.semenarna.si Strokovno S vetovanje na terenu: Dušan Ozvatič, 031 804 975 ZA NAROČILA POKLIČITE: Stanislav Hajdinjak, 031 848 965 Naše seme - vaš uspeh! Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, www.semenarna.si VESTNIK 16.3. 104,5 x 245 + 3 mm KORUZA Semenarna Ljubljana.indd 1 LEŽAJI JERMENI OHIŠJA Bolezni potihoma uničujejo živali in zmanjšujejo dohodek 16.3.2015 VERIGE LEPILA IN SPREJI OLJNA TESNILA V januarju 2015 je minilo eno leto od takrat, ko je stopil v veljavo nov pravilnik (Uradni list RS št. 107/13, v nadaljevanju pravilnik), ki predpisuje pogoje za priznanje, pridobitev, vzdrževanje in odvzem statusa goveje virusne diareje (BVD). Po tem pravilniku je v Sloveniji prvih 11 rejcev govedi že uradno dobilo priznanje statusa čreda, prosta BVD, število rej s priznanim statusom pa se bo v prihodnje še povečevalo. S sprejetjem novega pravilnika smo dosegli bistven napredek v pristopu, saj pravilnik temelji na prostovoljnem pristopu in rejcem prvič omogoča priznanje statusa. V novem pravilniku so opisani postopki, ki jih rejec mora izvajati, če želi dobiti priznanje in potem vzdrževati status čreda, prosta BVD. Priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa temeljijo na rezultatih laboratorijskega testiranja, prav tako je rejec zavezan k izvajanju preventivnih ukrepov, da virusa BVD ponovno ne vnese v rejo. BVD je najpomembnejša in predvsem ekonomska bolezen govedoreje, ki zaradi prisotnosti virusa zmanjšuje proizvodnjo in tako finančno prizadene rejca ter mu vsakodnevno jemlje dobršen del prigaranega zaslužka. Priznanje statusa rejcem govedi v Sloveniji prvič omogoča večjo preglednost nad zdravstvenim stanjem svoje črede in večjo izbiro pri nakupu zdravih živali, saj so podatki o tistih rejah, ki imajo priznan status, javno dostopni. Podelitev priznanja statusa čreda, prosta BVD zdravim rejam Čreda dobi priznanje statusa za obdobje enega leta in ga mora potem vsako leto obnoviti, če želi svoj uradno priznani status zdrave reje obdržati. Zaradi preprečevanja vnosa viru8:01:00 sa BVD v rejo mora rejec izpolnjevati in izvajati preventivne ukrepe: v čredi v preteklih 12 mesecih ni potrjen VETERINARIA MURSKA SOBOTA, d. o. o., je v letu 2014 razširila svojo dejavnost na dobavo telet in prašičev za nadaljnje pitanje ter na odkup goved in prašičev. V regiji že drugo desetletje upada število kmetijskih gospodarstev, zato se predvsem rejci živali za pitanje dnevno srečujejo s problemom, kje v kar najkrajšem času dobiti dovolj živali za uhlevitev. V družbi VETERINARIA MURSKA SOBOTA, d. o. o., rejcem omogočamo in zagotavljamo nakup kakovostnih telet za nadaljnje pitanje, ob dobavi telet opravimo na željo rejca tudi preventivni program zdravstvenega varstva na novo uhlevljenih živali, s čimer se izognemo marsikateremu zdravstvenemu problemu, ki spremlja uhlevitev novih živali, in neugodnim posledicam transporta živali. Rejcem, ki si želijo sodelovanja z nami, svetujemo, kako doseči čim večje uspehe pri pitanju. Ob koncu pitanja pa skupaj poiščemo tudi najugodnejše tržne poti za prodajo kakovostnih pitancev, po katerih je na slovenskem in tudi skupnem evropskem trgu še vedno dovolj veliko in stalno povpraševanje. Torej, ob nakupu ali prodaji živali pokličite po telefonu, številka je: (02) 5371 890, VETERINARIA MURSKA SOBOTA, d. o. o., in skupaj bomo poiskali najugodnejšo rešitev. Tel.: 02 535 15 55 čiti vsa novorojena teleta (vzorec seruma) v prvem tednu starosti in jih pregledati na prisotnost virusa BVD. Vsa pozitivna teleta je treba čim prej izločiti iz reje. Najprimernejša je usmrtitev pozitivnega teleta, saj se tako bolezen prek pozitivnih telet ne prenaša naprej v druge reje. Na ta način iz reje odstranimo vse vire okužbe. V okuženih čredah ugotavljamo v povprečju od enega do pet odstotkov pozitivnih živali na virus BVD, ki jih je treba izločiti. Po enem letu od izločitve zadnjega izločevalca virusa BVD iz črede se opravijo preiskave na prisotnost protiteles pri vseh živalih v čredi, ki so v starostni skupini od sedem do 13 mesecev. Če so rezultati preiskave pri vseh živalih negativni na prisotnost protiteles BVD, je to pomemben podatek, da je čreda uspešno na poti priznanja statusa. V nadaljevanju se v isti čredi čez šest mesecev vzorči vse živali v starostni skupini od sedem do 13 mesecev, in če so rezultati tudi teh preiskav na prisotnost protiteles negativni ter rejec izpolnjuje vse preventivne pogoje, se čredi podeli status. Okužena čreda lahko s pristopom k zdravljenju pridobi priznanje statusa čreda, prosta BVD torej najhitreje v 18 mesecih. Vsakoletne obveznosti rejca za vzdrževanje statusa čreda, prosta BVD BVD, nobena žival ne kaže kliničnih znakov bolezni, čreda je ločena s fizičnimi ali naravnimi ovirami od rej z nižjim statusom, v čredo se sme vnašati le negativne živali prek karantene, za osemenjevanje se uporablja le seme bikov, ki izhajajo iz čred, ki so proste BVD. Rejec mora zagotoviti dve zaporedni testiranji na prisotnost protiteles v krvi v razmiku vsaj šestih mesecev pri vseh živalih, ki so v starostni skupini sedem do 13 mesecev. Če v reji ob odvzemu vzorcev ni živali v tem starostnem obdobju, se odvzamejo vzorci vsem živalim v naslednjem šestmesečnem starostnem obdobju (npr. starim od 14 do 20 mesecev). Če je čreda zdrava, bodo vse pregledane živali v starostni skupini negativne glede na prisotnost protiteles. S ponovitvijo preiskave na prisotnost protiteles čez šest mesecev pri tistih živalih, ki so v času odvzema vzorcev v starostni skupini sedem do 13 mesecev, ugotavljamo, ali je reja stabilna. Če so laboratorijski rezultati tudi tega testiranja negativni pri vseh živalih, so izpolnjeni pogoji, da dobi imetnik živali priznanje statusa črede, proste BVD. Čreda tako lahko uradno pridobi status najhitreje v šestih mesecih po prvem testiranju. Imetnik živali skupaj s svojim veterinarjem odda vlogo za priznanje statusa na območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (OU UVHVVR), vloga pa mora vsebovati potrebne podatke o čredi, ki so opredeljeni v tretjem odstavku 3. člena pravilnika. Če čreda pogoje izpolnjuje, OU UVHVVR izda odločbo o priznanju statusa črede, proste BVD, imetnika črede pa se vpiše na seznam lastnikov čred, prostih BVD, ki je objavljen na spletni strani UVHVVR. Postopek za pridobitev statusa čreda, prosta BVD za okužene reje Če je čreda okužena z virusom BVD, ne izpolnjuje zgoraj opisanih pogojev za priznanje statusa črede, proste BVD. Rejec se mora v tem primeru sam odločiti, ali bo z boleznijo živel še naprej ali bo svojo čredo pozdravil. Zdravljenje okužene črede je sorazmerno enostavno, vendar je potrebno za uspešno sanacijo dobro sodelovanje rejca in veterinarja, prav tako pa mora rejec v nadaljevanju izvajati preventivne ukrepe, da virusa BVD ponovno ne vnese v rejo. Po podatkih iz obsežnejših testiranj rej bikovskih mater domnevamo, da je približno polovica slovenskih rej okuženih z virusom BVD. Ključni ukrep za ozdravitev okužene reje pa je ugotovitev in odstranitev vseh izločevalcev virusa BVD iz reje. Če je reja okužena z virusom BVD, dobimo s preiskavo vseh živali na prisotnost protiteles v starostni skupini sedem do 13 mesecev pozitiven rezultat pri večini pregledanih živali te starostne skupine. V prvi fazi zdravljenja je treba v reji odvzeti vzorce krvi (serum) vsem živalim v čredi in jih testirati na prisotnost virusa BVD, pozitivne živali pa takoj izločiti v klanje. Dodatno je treba v drugi fazi zdravljenja v čredi eno leto vzor- kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] Po priznanju statusa čreda, prosta BVD mora rejec še naprej izvajati preventivne ukrepe za preprečitev vnosa virusa BVD v čredo in enkrat letno zagotoviti laboratorijski pregled vseh živali, ki so ob odvzemu vzorcev v starostni skupini od sedem do 13 mesecev (pregled na prisotnost protiteles). Z laboratorijsko preiskavo se potrjuje, da v čredi od zadnjega izvedenega testiranja ni bilo okužbe z virusom BVD. Prav tako mora veterinar v čredi vsaj enkrat letno opraviti pregled izpolnjevanja pogojev iz pravilnika na gospodarstvu. Veterinar ob pregledu gospodarstva napiše zapisnik o vzdrževanju statusa, ki se doda vlogi za podaljšanje statusa. Odvzem statusa čreda, prosta BVD Če veterinar v čredi, ki ima podeljen status čreda, prosta BVD, ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, predpi- sanih v pravilniku, o tem nemudoma obvesti uradnega veterinarja na OU UVHVVR, ki izda odločbo za odvzem statusa črede, proste BVD. Odvzem statusa je lahko velik neuspeh za rejca in tudi za njegovega veterinarja. Cilj rejca naj bo, da čreda po priznanju vsako leto obdrži status čreda, prosta BVD, saj zdrave živali dosegajo višjo proizvodnjo in ekonomičnost vzreje ter dosežejo višjo starost. VEMO, KAJ JE POTREBNO. TDK Za uradno priznanje in vzdrževanje statusa je po pravilniku treba pogledati le nekaj živali iz celotne črede in to naj bi čim večjemu številu rejcev omogočilo dostop do priznanja statusa črede, proste BVD. Številne reje so že začele postopek za podelitev priznanja statusa čreda, prosta BVD in bodo v kratkem tudi uradno dobile status. Reje v Pomurju so bile v vseh študijah spremljanja okužb z virusom BVD med tistimi v Sloveniji, ki so okužene v najnižjem odstotku, zato bi večina pomurskih rej lahko status pridobila že v šestih mesecih. Seveda pa je to odločitev posameznih rejcev, ki se bodo odločali za priznanje statusa. Vzorce za laboratorijske preiskave na BVD odvzame veterinarska organizacija, na Veterinarski fakulteti pa smo pripravili za rejce, ki se odločijo za priznanje statusa, poseben paket popustov in bistveno znižali cene laboratorijskih preiskav, ki so 4,9 evra + DDV za dokaz protiteles in 9,71 evra + DDV za dokaz virusa pri posameznem vzorcu. Stroški vseh preiskav, ukrepov in pregledov bremenijo lastnika živali. Naše bližnje sosede (Avstrija, Italija, Švica), ki so podobne programe že izvedle ali jih še izvajajo, namenjajo zdravstvenemu statusu svojih čred posebno skrb. Pravilnik temelji na prostovoljni osnovi in ni nobena prisila rejcem, prav tako se lahko rejci v kateri koli fazi postopka odločijo, da odstopajo od postavljenega cilja. Naš skupni cilj pa naj bo zdrava čreda in zdrave živali, saj te tudi omogočajo visoko proizvodnjo. Viš. zn. sod. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana Ogled kmetijskega podjetja Lemken Mlade goste pozdravil sam lastnik tovarne Dijakom so prikazali, kako nastajajo stroji iz začetnega kosa železa do končnega izdelka. 21 Priložnosti za rejce ob sprejetju novega pravilnika o BVD Rakičanski dijaki v Nemčiji Biotehniška šola Rakičan že vrsto let sodeluje z različnimi šolami doma in v tujini, pa tudi s podjetji, še posebej tistimi sorodnimi s kmetijskega področja. Za dijake zato večkrat pripravijo ekskurzije v različne države, kjer se ti spoznavajo z vrstniki, kmetijstvom in razvojem tega v tujih deželah. Dijaki drugih, tretjih in četrtih letnikov ter njihovi spremljevalci so se pred kratkim odpravili na strokovno ekskurzijo v Nemčijo. Tokrat v kraj Alpen v Severnem Porenju (pokrajina Vestfalija). V tem kraju je namreč svetovno znan proizvajalec kmetijske mehanizacije Lemken, ki ima zelo bogato zgodovino pri proizvodnji kmetijske mehanizacije in velja za vodilnega pri obdelavi zemlje, setvi in zaščiti rastlin tako na domačem trgu kakor po svetu. V tovarni so si ogledali obrate, kjer proizvajajo in sestavljajo 19. marca 2015 | Vestnik | različne stroje programa Lemken. Za dobro razlago in informiranost so poskrbeli predstavniki matičnega podjetja in njihovi zastopniki za Slovenijo. Sprehod po proizvodnih halah je bil za mlade in njihove spremljevalce poučen. Prikazano jim je bilo, kako nastajajo stroji iz začetnega kosa železa do končnega izdelka. Seznanili so se tudi s prvimi začetki proizvodnje tovarne Lemken in razvojem te znamke. Nemci namreč namenjajo veliko skrb kakovosti strojev, varovanju okolja, počutju in stimuliranju delavcev. Goste iz Rakičana je še posebej presenetilo, da jih je ob obisku prijazno sprejel in pozdravil sam lastnik tovarne Viktor Lemken, ki jim je ob slovesu zaupal tudi nekaj življenjskih in poučnih napotkov za še boljše in lažje delo v kmetijstvu. Več kot tisoč kilometrov dolgo vožnjo so izkoristili tudi za učno uro o nemškem kmetijstvu in njegovih značilnostih ter pri tem opazovali slikovito pokrajino s kmetijskimi površinami, ki so vzorno urejene in obdelane. Strokovno ekskurzijo so izkoristili še za ogled nekaterih zgodovinskih znamenitosti in mest v Nemčiji. C. K. SUPERFEX GRAVIS Mi ne počivamo, je čas priprav na sezono! Tudi pri vas? Sezona aktivnosti na poljih in opravljanje drugih kmetijskih opravil je pred vrati. Zdaj je odlična priložnost, da vstopite v njo optimalno pripravljeni in opremljeni, s pravimi proizvodi Farmtech. Vrhunska in dovršena kmetijska mehanizacija je namenjena tako za tradicionalne družinske kmetije kot za profesionalne izvajalce. Pooblaščeni zastopniki in prodajalci vam bodo z veseljem predstavili akcijske ponudbe, najnovejše trende in široko paleto proizvodnega programa, ki obsega enoosne, dvoosne, triosne, tandem, mulde, potisne in univerzalne traktorske prikolice ter trosilnike organskih gnojil. Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in trgovino, d. o. o. Farmtech d.o.o. Industrijska ulica 7, SI-9240 Ljutomer Tel.: 02 584 91 00, Fax: 02 584 91 01 E-mail: [email protected] www.farmtech.eu Frana Kovačiča 10 9241 Veržej tel.: 02 587 14 63 faks: 02 588 81 02 gsm: 041 963 098 www.prelogkm.si [email protected] NOVO: Predsetveniki s 3 valji V mesecu aprilu •okopalniki za koruzo 2-, 4-, 6-redni z dognojevalno napravo INOX 5 % popusta pri nakupu katerega •strniščni plugi 2,50 m, 3,00 m, 4,50 m koli izdelka. •izruvalnik vinske trte in grmičevja Obiščite nas na sejmu v Komendi od 27. do 29. 3. 2015 Proizvodni program: kmetijstvo | Vestnik | 19. marca 2015 Oglasno sporočilo 20 Kmetijska zadruga Radgona, z. o. o. Partizanska cesta 23 9250 Gornja Radgona tel. številka 02 564 27 00 www.kz-radgona.si Komercialist in svetovalec za FFS Andrej Karba, 051 318 105 Kdor se pomladi veseli, v trgovinah KZ Radgona vse dobi! Vabimo vas, da nas obiščete v naših trgovinah na levem in desnem bregu Mure in se prepričate o naši bogati in ugodni spomladanski ponudbi. Odkupujemo goveda, prašiče, pujske, teleta, mleko, vse vrste poljščin in grozdje. Obiščite naše trgovine: Kontakt za odkup živine: Franc Pintarič, 041 684 876 Jernej Mikl, 041 684 895 Otmar Kočar, 041 684 892 Gornja Radgona (02) 564 27 23 Radenci (02) 564 27 40 Sp. Ivanjci (02) 564 27 66 Sv. Jurij ob Ščavnici (02) 564 27 46 Sp. Ščavnica (02) 564 27 50 Apače (02) 564 27 56 Stogovci (02) 564 27 60 Gederovci (02) 535 24 40 Pertoča (02) 558 87 70 Martjanci (02) 525 24 90 Bogojina (02) 525 24 93 Fokovci (02) 525 24 98 Prosenjakovci (02) 525 24 95 kmetijstvo | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Sadjarska kmetija Šipoš iz Krašč uporabljajo za te namene zaradi vprašanja legalne uporabe vode iz jezera. Seveda je težava tudi moča, in to ne samo za sadež, ampak tudi za delo v sadovnjakih. Šipoševi jih imajo na zelo hribovitih površinah, zato je ob obilnem dežju delo oteženo ali celo nemogoče. Velik problem pri pridelavi predstavljajo razni škodljivci. Eden od teh je tudi voluhar, ki lahko drevesa pošteno razredči, pove Šipoš iz lastnih izkušenj. V iskanju novega trga Nizke cene Ko cena jabolk ne doseže niti stroškov pridelave – Potrebno bo prilagajnje novim standardom Slovenski sadjarji zaradi nizkih odkupnih cen sadja, vremena in težav s trgom niso ravno v zavidljivem položaju. Še posebej to velja za nekatere z Goričkega, ki so letos izgubili enega od večjih odjemalcev in ostali skoraj popolnoma brez trga. To je na svoji koži občutil tudi Štefan Šipoš iz Krašč, ki je med večjimi sadjarji na tem območju. Šipoševi so prve sadovnjake uredili že pred 35 leti. Sadjarsko kmetijo je Štefan prevzel od svojih staršev. Inženir kmetijske mehanizacije se je po koncu študija odločil, da bo ostal doma, saj so sadovnjake začeli širiti in opuščati živinorejo. Sadjarstvo pa je bila takrat tudi obetavna panoga. Začeli so s hektarjem sadovnjakov. Danes imajo osem hektarjev jablan in hektar drugega sadja, kot so češnje, breskve, slive in marelice. Nasadi so predvsem v domači vasi, nekaj pa tudi v okoliških vaseh. Pri delu Štefanu pomaga partnerica Karmen, ki si zaradi negotovih razmer išče stalno zaposlitev, po svojih zmožnostih pa tudi triletni sin Lan. Pomagata še Štefanov oče in občasno sestra Helena. Njihova sadjarska kmetija je tesno povezna tudi s sušilnico sadja sestre Angele in njene družine. Pridelava je integrirana, to pomeni nadzorovano uporabo fitofarmacevt- skih sredstev in gnojil ter tudi vodenje del in opravil. Vsako leto pridelajo različno količino sadja, kar je odvisno od več dejavnikov, to pa pomeni tudi nestalno prisotnost na trgu. Na način, kot delajo oni, je to v povprečju lahko tudi pol manj pridelka, kot ga dosegajo pridelovalci v tujini, ki pridelujejo bolj intenzivno, to pa gre lahko tudi na škodo narave in okolja, razloži Šipoš. Kam s sadjem Nekaj malega sadja konča v sestrini sušilnici, nekaj pa pri trgovcih vse tja do Kopra, ki občasno potrebujejo sadje, če nimajo dovolj svojega oziroma cenejšega iz uvoza. Glavnino sadja, predvsem jabolka, pa so vedno prodali v Puconce, kjer se je zamenjalo kar nekaj lastnikov tamkajšnje hladilnice. Nazadnje je bilo to podjetje Lukos Agro, ki je zdaj v prislini poravnavi. »Nobeno leto po razpadu zadruge Gorički sad, z. o. o., ko smo začeli obirati sadje, še nismo vedeli, kam ga bomo prodali. Na koncu se je v Puconcih vedno našel lastnik omenjenega obrata. Zdaj tega nimamo več.« Šipoš ob tem dodaja, da so po razpadu omenjene zadruge nekateri našli nove poti za trženje, drugi pa so zaupali podjetju Lukos Agro. To se je obvezalo, da bo kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] Štefan Šipoš v prihodnje računa na manjše trgovce in končne kupce iz okolice. fotografija ciril kosednar v naslednjih letih del dolga poravnalo. Sadjarji lahko le upajo, da bo res tako. Šipoševi računajo na manjše trgovce in končne kupce iz okolice. Prav tako iščejo možnosti pri nekaterih večjih slovenskih trgovcih s sadjem. Ker ti prodajajo tudi po Evropi in svetu, zahtevajo drugačen standard pridelave, tako imenovani GLOBALG. A. P standard, ki je enoten po vsem svetu. To pa pomeni večji finančni zalo- gaj, saj so dražje kontrole, prav tako pa je tudi veliko več papirologije. Prilagoditi bi morali tudi pridelavo, toda kot pravi Šipoš, je njihov integrirani način že precej dodelan in blizu globalnemu. Vremenske skrajnosti Izguba trga je torej ena največjih težav sadjarjev iz tega okolja. Prav tako jim zadnja leta ni v prid niti vreme. »Podnebje se očitno spreminja. Suše, moče, spet toča in pozeba. Včasih so se takšni vremenski ekstremi dogajali v daljšem časovnem obdobju, zdaj so vse pogostejši in v enem letu jih je celo več.« Šipošovi se lahko delno borijo proti toči, saj imajo del površin zaščitenih z mrežo, suša pa je velik problem. Kot dodaja Šipoš, je bilo bližnje Ledavsko jezero ob svojem nastanku mišljeno tudi za potrebe namakanja okoliških kmetijskih površin. Vendar ga ne Težave pa so tudi z okoljskimi ukrepi, pravi Šipoš in dodaja: »Za integrirano pridelavo je država do zdaj še dala nekaj sredstev. Z novimi kmetijsko-okoljskimi ukrepi (KOPOP) od 2015 do 2020 pa je to ukinjeno. Uveljavljanje novih ukrepov spet prinaša dodatne stroške. Nekateri ukrepi pa so tudi težko oziroma neizvedljivi.« Dodatna težave so tudi nizke cene. Lani je bila, tudi zaradi ruskega embarga, cena njihovih jabolk za skoraj polovico nižja kot leto prej, celo nižja od stroškov pridelave. Zaradi vseh omenjenih težav s trgom pa so sadjarji s tega območja še bolj izpostavljeni manipulaciji s cenami. Kot konča Šipoš, bi bilo spet potrebno združevanje sadjarjev, in to ne le na lokalni ravni, ampak na ravni države po vzoru sosednjih držav, kot sta Italija in Avstrija. S tem bi bili močnejši in bi lahko vstopili v večje trgovske verige, pridelovalci pa bi se lahko posvetili pridelavi in ne trženju. Delni interes za združevanje je, vendar ni ljudi, ki bi to izvedli, in prave volje na ravni državne politike. Glavni cilj Šipoševih in verjetno tudi drugih sadjarjev s tega konca je torej iskanje trga, saj so izgubili glavnega odjemalca. Ena od rešitev bi bila povečati prodajo na domu. Ker imajo manjšo hladilnico, je na kmetiji vse leto na voljo sveže sadje, razen letos, ko so zaradi lanske slabe letine jabolka že pošla. Vseh pridelanih količin pa vseeno ne bo mogoče prodati samo doma, saj je na hitro, kljub vse večjemu povpraševanju po kakovostnih domačih pridelkih, nemogoče tako povečati število strank. Poleg tega je težko konkurirati cenam trgovcev, ki z različnimi akcijami vabijo kupce. O predelavi sadja v sokove ali druge podobne izdelke ne razmišljajo, saj je poleg velikih stroškov investicije to povezano tudi z obilo birokracije, potrebovali pa bi tudi več delovne sile. Kljub nastalem položaju sadnega drevja ne nameravajo posekati, kot že opozarjajo nekateri sadjarji, da bodo to morali narediti. Treba se bo prilagoditi novim ukrepom in zahtevanim standardom, da bi lahko sodelovali z večjimi trgovci. »Preveč smo že vložili, da bi opustili dejavnost. To je tudi glavni vir dohodka družine. Upamo, da se bo v reševanje vpletla tudi država in da bomo jeseni našli trg.« C. K. ODSLEJ ŠE LAŽJE DOSEGLJIVI T6 DO ŠTIRI OBROKE 0% T7 4 x 15.160 EUR Z DDV T4+ 36.390 EUR Z DDV T7.210 Auto Command™ Blue Power, polno opremljen, 13.300 PRIHRANEK PRI OBRESTIH V EUR TD5.85+ z osnovno opremo že od 34.130 EUR Z DDV OBROČNO FINANCIRANJE BREZ OBRESTI VELJA ZA SERIJI T6 IN T7. Pooblaščeni prodajalci: KOVAČ ROBERT, s.p., Murska Sobota, tel: (041) 756 152, (031) 304 940 AVTOCENTER Ormož, tel: (02) 741 64 11 ITRO, d.o.o., PE Štore Železarska c. 3, 3220 Štore DeLaval molzišče »Ribja kost« Popoln model sistema, ki lahko namolze do 3000 litrov mleka na dan. Popoln model sistema, ki omogoča natančno spremljanje zdravja živali. VISOKOZMOGLJIVI DETERGENTI ZA VAŠO MOLZNO OPREMO Izkoristite naše vrhunsko strokovno znanje, da bi dosegli svoje cilje. Naše dolgoletne izkušnje v vseh vidikih molže izkoristite tako, da bo vaša kmetija dosegla vrhunske rezultate in željeno dobičkonosnost. 23 DeLaval molzišče »Tandem« tel. (03) 780 57 12 (14, 15) www.newholland.si Prihranite čas in izboljšajte dobičkonosnost in kakovost mleka. • robot za molžo krav • molzišča in mlekovodi – tudi za drobnico • krmni avtomati in pojilniki za teleta • hladilne cisterne in bazeni za mleko • krmne pregrade • ležalni boksi, gumijasta ležišča in napajalniki • čistila in originalni rezervni deli • za vso opremo imamo strokovni servis • izdelava tehnoloških projektov za hlev ZA NUJNI SERVIS SMO DOSEGLJIVI Cvetkova ulica 31, Ljubljana, PRODAJA tel.: (01) 280 05 20, 280 05 22, faks: (01) 280 05 31, GSM 041 646 949 TRGOVINA tel.: 01 280 05 28 www.indihar-co.si, e-pošta: [email protected] PRODAJA in SERVIS ZELENE TEHNIKE KROŠKA ULICA 58, 9000 M. SOBOTA 02/530 18 56, www.pomurski-avtocenter.si AKCIJA SERVIS KOSILNIC že od 12,90 eur TD5+ T4.85+ z osnovno opremo že od DeLaval VMS »Robot« menjava olja in brušenje noža BREZ OBRESTI T6.120 Electro Command™ z osnovno opremo že za 19. marca 2015 | Vestnik | Rešitve SIMBOLIČNE FOTOGRAFIJE 22 24 | Vestnik | 19. marca 2015 kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 25 Zadružništvo Vaneča 81b, Puconci T: (02) 545 93 10 E: [email protected] www.cerop.si www.zelenirudnik.si Kaj je kompost? Kompost je popolnoma naravno organsko gnojilo, ki nastane v procesu kompostiranja. Želite rodovitno zemljo in zdrave rastline? Obogatite svojo zemljo s kompostom in ji vrnite življenje! Nahranite svojo zemljo in dajte rastlinam vse, kar potrebujejo! Kaj vse se predela v kompost? Različni organski materiali, kot so trava, plevel, ostanki vrtnin, zdravilna zelišča, slama, vejevje, grmičevje, žive meje, okrasne rastline, ovenelo cvetje, listje, zelenjavni in sadni odpadki, se predelajo v procesu kompostiranja v 60 do 70 dneh v kompost. Ob nakupu več kot petih 50-litrskih vreč komposta dajemo 10 odstotkov popusta. Ali lahko s kompostom na vrt prinesem plevele? Naš kompost se večkrat letno analizira in tudi preveri, ali vsebuje semena plevelov. Vse dosedanje analize so potrdile, da je naš kompost prvega kakovostnega razreda in ne vsebuje kaljivih semen plevela. Kje dobim kompost? Kompost lahko kupite na sedežu našega podjetja: Vaneča 81b. Kako je kompost pakiran? Kompost je pakiran v 30- in 50-litrskih vrečah, lahko ga kupite tudi v razsutem stanju. Kako uporabim kompost? • Za dognojevanje: 3 do 5 l komposta na m2 vdelamo v zgornji sloj tal ali grede. • Revitalizacija izčrpanih in revnih tal: 10 do 15 l komposta na m2 temeljito premešamo in vdelamo v zgornji 30-centimetrski sloj vrta. • Pri izdelavi visokih gred uporabimo različne količine v posameznih plasteh. • Za dognojevanje in sejanje zelenic in trat: 3 l na m2. • Setev in pikiranje: zmešamo kompost, vrtno zemljo in pesek v razmerju: 1 : 2 : 1. Zdrava zemlja = živa zemlja Prevetritev temeljnih zadružnih vrednot • Pri sajenju zelenjavnih sadik, jagodičevja in sadnih dreves zmešamo v sadilni jami kompost z zemljo v razmerju 1 : 2. • Za zastirko prekrijemo grede s 100 % kompostom, saj ima sposobnost segrevanja zemlje in preprečuje izhlapevanje. • Pri presajanju sobnih in okrasnih rastlin dodamo k substratu 10 % komposta. Kaj lahko naš kompost naredi za vašo zemljo? • Zagotavlja zalogo dostopnih hranil in mineralov za rastline. • Izboljša zdravje rastlin po dveh poteh: prvič so dobro prehranjene rastline bistveno odpornejše, drugič pa kompost v tleh zavira razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni. • Izboljša strukturo tal: glinenim tlom se izboljšata drenaža in zračnost, peščena tla pa dobijo sposobnost zadrževanja vode in hranil. • Dvigne pH zakisani zemlji. • Zmanjšuje erozijo tal in poveča zadrževanje vode v tleh, zato se zmanjša potreba po zalivanju. Ali ste vedeli? • Ena čajna žlička komposta vsebuje milijone koristnih bakterij in kilometre gliv, ključnih za rodovitnost. • V kompostu je prek 50 % humusa, N : P : K razmerje pa je optimalno za rastline, poleg tega je bogat tudi z mikroelementi. • Kompost ni le gnojilo, ampak je celoten ekosistem, ki trajno izboljša kakovost zemlje. Oglasno sporočilo Ali je program KOPOP res POKOP? Pomurski kmetijski prostor se v tem času srečuje s pomembnimi vprašanji in odločitvami, ki bodo imele posledice za posamezne kmetije vse do leta 2020. Pri vsakem posamezniku gre za strateško, tudi razvojno odločitev, ki bo pomembno vplivala na gospodarjenje kmetij. Ker se celoten sistem postavlja na novo, je bilo v obdobju od prvih informa- cij pa do danes veliko odprtih vprašanj, nejasnosti, nedorečenosti in posledično tudi veliko upravičenih strahov pri kmetih, na kakšen način se bodo lahko vključevali v nov program KOPOP in kako bodo lahko znotraj postavljenih okvirov kmetovali. Zato so kmetje v pogovoru program preimenovali kar v POKOP. Pa je res tako? Ko si kmetje danes, ko se morajo odločiti za vstop v program KOPOP, postavljajo vprašanja, ali vstopiti in katere ukrepe izbrati, je pomembno, da upoštevajo nekaj pomembnih vidikov. Prvi je ta, da gre pri vstopu v program za prostovoljno shemo in prostovoljno odločitev. Drugi je ta, da so vsi ukrepi namenjeni temu, da se kar najbolj ohranja narava in da je predvideno plačilo v bistvu kompenzacija za manjšo intenzivnost in izvajanje naravi prijaznejših praks. Pri tej odločitvi pa je prav, da si poskušamo odgovoriti še na nekaj ključnih vprašanj: Kako želimo kmetovati v prihodnje? Katere ukrepe izbrati, da bomo na eni strani zadovoljili zahtevam ohranjanja narave, na drugi strani pa zagotavljali primerno proizvodno raven in dohodek na kmetiji? Kakšna so plačila za izvajanje zahtev v primerjavi s stroški, ki jih prinaša izvajanje? Ali bo kmetija v tej kombinaciji zmanjšane intenzivnosti in dodatnih plačil lahko tudi v prihodnje zagotavljala primeren dohodek in razvoj? Na tem mestu ni Na področju ohranjanja travinja je izvajanje osnovnih operacij na eni strani omejeno z velikostjo parcel, na drugi strani pa z opustitvijo silaže pri obveznih zahtevah. Vendar pa so za naše območje posebej pomembne operacije za traviščne habitate, habitate metuljev in habitate ptic, ki lahko v kombinaciji obveznih in izbirnih zahtev ob primernem in spodbudnem plačilu omogočajo ohranjanje bogastva biotske raznovrstnosti in trajnostne izrabe travinja na Goričkem, na obmurskih travnikih in v Polanskem logu. dovolj prostora, da bi iz vseh zornih kotov ovrednotili posamezne operacije in zahteve, zato se bom osredinil na nekaj ključnih področij. Če najprej pogledamo zahteve pri poljedelstvu in vrtnarstvu, lahko hitro ugotovimo, da se kmetijam, ki so bile v preteklem obdobju vključene v ukrepe intenzivnega poljedelstva in vrtnarstva ter ozelenitve njivskih površin, zahteve bistveno ne zaostrujejo. Izjema je le izvajanje zahtev v okviru operacije Vodni viri, kjer trenutni zožen seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev predstavlja resno grožnjo za nadaljnje pridelovanje oljne ogrščice in nekatere manjše težave pri zaščiti koruze in oljnih buč, na drugi strani pa prinaša večja plačila. Ob skrbnem načrtovanju kolobarja in učinkoviti kombinaciji zahtev lahko kmetija najmanj ohranja nivo okoljskih plačil iz preteklega obdobja oziroma jih celo povečuje, pri čemer ni večjih omejitev glede intenzivnosti. Na področju trajnih nasadov predstavlja glavno omejitev uporaba gnojil, ki so dovoljena samo v ekološki proizvodnji. Ta omejitev pri večini sadnih vrst in vinski trti ob skrbnem izvajanju preostalih agrotehničnih ukrepov ne bi smela biti prevelika ovira za vključitev v izvajanje teh operacij. Tudi področje ekološkega kmetijstva, ki je v novem programu samostojno, se bo lahko dopolnjevalo in kombiniralo s posameznimi operacijami in zahtevami, to pa bo omogočilo pridobitev plačil tako iz ekološkega kmetovanja kot tudi iz programa KOPOP. Če realno ocenjujem možnosti za izvajanje posameznih operacij in zahtev iz novega programa KOPOP, menim, da ta nikakor ni POKOP za naše kmetijstvo, ampak kvečjemu priložnost, da si naredi vsaka kmetija z izborom primerne kombinacije operacij in zahtev petletni program kmetovanja, na katerega lahko nato smiselno navezuje tudi druge razvojne cilje in vizijo razvoja kmetije. Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr., specialist za razvoj podeželja, KGZS, Zavod MS Agromehanika Kranj, d. d. Prodajni center Murska Sobota Plese 1, 9000 Murska Sobota tel.: (02) 531 18 03 e-pošta: [email protected] Sodobni traktorji Deutz Fahr Zadruga ni teoretični model – Vrnitev zaupanja lahko pomaga kmetu Na nedavnem tradicionalnem letnem srečanju slovenskih zadružnikov v Portorožu so razpravljali o položaju zadrug v spremenjenem poslovnem okolju. Zadružništvo je brez dvoma eden od nosilcev razvoja kmetijstva in podeželja. Toda pomen zadrug in razvitost zadrug sta v različnih delih Slovenije različna. Morebiti je eden od večjih problemov slovenskega zadružništva to, da še vedno prevladujejo splošne kmetijske zadruge. Razlike so tudi med poslovnimi modeli delovanja zadrug. Generalno gledano ne delujejo kot profitne organizacije. Pozitivna je njihova vloga vmesnega člena med kmetom in velikimi industrijskimi ali trgovskimi sistemi. Zadruge pomenijo neko varnost za kmeta, ki posluje prek zadruge. Imamo pa kar nekaj primerov, ko so zadruge na račun neracionalnega obnašanja in preseganja obsega poslovanja za potrebe članov in kmetov, partnerjev zadrug, zašle v težave. Teh niso povzročili kmetje, ampak preambiciozna vodstva, ki so prezrla svoje članstvo. S povečevanjem ekonomije obsega zunaj svojih lokalnih okolij in iskanjem zaslužka z odkupom pridelkov in prodajo reprodukcijskih materialov so poskušale priti do akumulacije, ki so jo vlagale v velike posle. Bolj ali manj so se tovrstne zadruge znašle v težavah. V Prekmurju je ta zgodba že mimo, saj so tukajšnji kmetje vse to doživeli s propadom Panonke. Vzrok za propadanje zadrug je tudi v razumevanju zadružništva pri kmetih ustanoviteljih ali članih zadrug. Ti so vsaj v Prekmurju po tranziciji zadrugo razumeli kot samopostrežbo brez blagajne, ki jim mora zagotavljati ugodnosti na račun drugih. Posledica takega načina delovanja je veliko nezaupanje v zadružni sistem, ki ga ni mogoče ponovno vzpostaviti. No, Prekmurje ima še eno zavoženo zadružno zgodbo – Pomursko mlekarsko zadrugo. Ustanovni člani te zadruge so še vedno veliki in mali kmetje. V Pomurski mlekarski zadrugi pozabljajo, da so bili ustanovni člani veliki in mali kmetje, ki so prodajali mleko v mlekarno. Z upadanjem števila kmetij, ki so prodajale mleko, se je zmanjševalo število aktivnih članov. Toda ti člani niso izstopili iz zadruge in ustanovni deleži jim niso bili izplačani. Če bi v Pomurski mlekarski zadrugi kakor koli »čistili članstvo«, tega ne morejo narediti, ne da bi izplačali deleže članom, ki niso več aktivni. To bi pomenilo ponovno prisvojitev tujega denarja, kot se je zgodilo v primeru Panonke. Slovensko zadružništvo v primerjavi z nemškim, ki je bilo predstavljeno v Portorožu, še vedno caplja na mestu. V Nemčiji zadruge ustvarijo 66 milijard evrov letnega prometa. Tega pri nas objektivno ne morejo. Je pa zanimiva njihova organiziranost. Na za kmetijstvo najbolj občutljivih podro- čjih prevladujejo specializirane zadruge. Te so organizirane na področju vinarstva, sadja in zelenjave, živinoreje ter predelave mesa in mlekarstva. Ne gre samo za organiziranost oziroma povezovanje na primarni ravni, ampak zadruge obvladujejo tudi del predelovalne verige in s tem na eni strani ščitijo kmeta pred tveganji na trgu, hkrati pa mu zagotavljajo večji dohodek. Na nemškem primeru se vidi pozitivna vloga zadrug na še enem področju, in sicer zaščita kmeta pred izredno velikimi tržnimi tveganji. Padci cen nekaterih kmetijskih pridelkov v letu 2014 so se gibali med 15 in 20 odstotki. Zadružni sistem pa je na račun nižjih cen ustvaril samo poldrugi odstotek manj prihodkov. Zadruge so gospodarske organizacije, ki delujejo in pomenijo realno alternativo sedanjemu modelu liberalnega kapitalizma in prevladi mehanizmov za iztiskanje takojšnjih dobičkov iz podjetij. Dejstvo pa je, da slovenski zadružni model potrebuje prevetritev in vzpostavitev nekaterih temeljnih zadružnih vrednot – demokracije, solidarnosti, enakopravnosti, pravične delitve, poštenja in družbene odgovornosti. Sedanja zadružna elita bo trdila, da obstoječe zadruge vse to imajo. Nekatere res, večina pa ne. Zato bo treba začeti vzpostavljati nove alternativne zadruge, ki bodo vse to imele. J. Votek Agroplus 315 Ecoline, akcijski model Motor: dizelski motor, 3-valjni, vodno hlajen, 53kW/72km Menjalnik: sinhroniziran, mehansko prestavljanje Mehanski vklop/izklop 4 kolesnega pogona 10/10 ali 30/15 popolno sinhronizirano Hitrost: 1,6km/h-40km/h 30.000,00 evrov Možnost nakupa na posojilo oz. lizing do 7 let Luksuzna kabina Škropilna tehnika Agromehanike Predsezonski popusti do 10 % Prleški prašičerejci Možnost nakupa na posojilo oz. lizing do 7 let Zahtevajo sledljivost mesa Ekonomske razmere v prašičereji so neugodne – Toksini povzročajo stroške V slovenski prašičereji že dolgo škriplje. Po najbolj svežih podatkih pokrijemo manj kot 30 odstotkov domače porabe, pri tem pa ni nepomembno, da se je zmanjšala tudi povprečna poraba mesa na prebivalca. Stroški reje se zvišujejo, zato številni opuščajo to panogo. O težavah, ki pestijo prašičerejo, so govorili tudi na rednem letnem občnem zboru Prleškega združenja rejcev kvalitetnih prašičev. »Razmere v panogi v letu 2014 so bile podobne razmeram v preteklih letih. To pomeni, da so bile ekonomske razmere neugodne, prašičerejci pa se srečujemo tudi s toksini v koruzi, ki povečujejo stroške in povzročajo težave v proizvodnji,« je v uvodu občnega zbora dejal predsednik združenja Aleš Vaupotič. V lanskem letu je vodstvo združenja skupaj s Slovensko zvezo prašičerejcev največ aktivnosti izvajalo v povezavi z novim programskim obdobjem do leta 2020. V ospredju sta bila izvajanje ukrepa za dobrobit živali ter priprava zakonskih podlag za promocijo izdelkov. »Določila ukrepov v novem programskem obdobju zdaj v bistvu spoznavamo. Pojavlja se vprašanje, ali ukrepi sledijo cilju resolucije Zagotovimo si hrano za jutri. Ukrep za dobrobit živali se ni izvajal lani vse leto, del naših pripomb pa se ni upošteval. Žal se tudi v letošnjem letu ukrep ne bo izvajal vse leto, to pa nedvomno dodatno poslabšuje stanje v panogi. Zato se pojavljajo dvomi o izvajanju ukrepa,« je povedal Vaupotič. Dotaknil se je tudi promocije, ki s svojimi določili ni sprejemljiva za rejce. »Sama promocija bi morala pomeniti nekaj več in predstavljati razvoj panoge ter seveda zaupanje kupcev.« Prašičerejci so pri določilih promocije že povedali zahteve, od katerih ne odstopajo. »Predlagamo prehodna obdobja za shemo Izbrana kakovost. Naša Cena že od Zavore: diski v olju na vsa štiri kolesa zahteva je, da je v obdobju štirih let minimalno 20 odstotkov prašičev rojenih v Sloveniji, poleg »rejeno« pa je obvezno treba pripisati še »rojeno v Sloveniji«. V obdobju od štirih do osmih let mora biti minimalno 50 odstotkov rojenih v Sloveniji, po osmih letih pa sto odstotkov. Zahtevamo vzpostavitev sledljivosti prašičjega mesa in izdelkov na maloprodajnem računu najkasneje z dnem uveljavitve promocije. Zahtevamo, da se v pravilniku o promociji pripiše, da dajejo soglasje k določilom vse krovne or- ganizacije prašičerejcev. Naš predlog je, da se promocija plačuje samo za živali, ki so zaklane v Sloveniji. Višina plačila promocije za prašičerejo naj se določi sorazmerno glede na plačevanje sektorja govedoreje,« je razkril nekaj zahtev Vaupotič. Ker se bo letos sprejemal rejski program za prašiče, bodo veliko aktivnosti usmerili v pripravo tega, prizadevali pa si bodo pripeljati sedež Priznane rejske organizacije za prašičerejo iz Ljubljane v Pomurje. M. Š. (garancija i Najcenejš orji akumulat y Galax ev) 24 mesec VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Izkoristite številne novosti: Nižja odbitna franšiza, Posevki in plodovi 15 % popust za nove zavarovance, 15 % popust za mlade prevzemnike kmetij, dodatni popust za imetnike Triglav kompleta, do 10 % stalnostni popust, dodatna ugodnost v naslednjem zavarovalnem letu. Zavarovalnica Triglav Kraigherjeva 19/a | SI - 2230 Lenart | fax: +386 (0)2 729 28 46 Živali na pašniku kakovost Srečko MARUŠIČ, ing.agr. +386 (0)41 742 265 Andrej KIRN, uni.dipl.ing.agr. +386 (0)41 629 058 Bojan NEUVIRT, komercialist +386 (0)31 268 760 www.semevit.si | [email protected] je nasa prednost Bc HIBRIDI pravi izbor Ko nanese beseda na subvencijsko politiko, Marjan Berden opozori, da bi položaj v panogi moral biti tak, da bi kmet lahko normalno živel brez podpor. Zdaj se s subvencijami preveč manipulira, ne pri kmetih, ampak jih zlorabljajo drugi s stalnimi pritiski na kmeta. www.semevit.si | [email protected] FORCE GRATIS Bojan NEUVIRT, komercialist +386 (0)31 268 760 OSSK 617 Andrej KIRN, uni.dipl.ing.agr. +386 (0)41 629 058 FORCE GRATIS OSSK 403 FORCE GRATIS Srečko MARUŠIČ, ing.agr. +386 (0)41 742 265 VRHUNSKA KAKOVOST in UGODNA CENA SOJA GSO FREE SONČNICE GSO FREE GSO FREE KRMNI GRAH GSO FREE GOLD JARI Ko nanese beseda na subvencijsko politiko, Marjan Berden opozori, da bi položaj v panogi moral biti tak, da bi kmet lahko normalno živel brez podpor. Zdaj se s subvencijami preveč manipulira, ne pri kmetih, ampak jih zlorabljajo drugi s stalnimi pritiski na kmeta. Poenostavljeno je gledanje, da imajo kmetje na voljo nepovratna razvojna sredstva. Tudi tu je občutek varljiv, saj so mali kmetje pri odločitvah za naložbe izpostavljeni velikim tveganjem, ki lahko hitro uničijo kmetijo. Za ekološkega kmeta je lahko že problem muhasto vreme. Zgodilo se jim je že, da so izpad dohodka zaradi vremena morali nadomeščati s priložnostnimi zaposlitvami. S tega vidika je pomembno, da kmetija stopa v nekdanji tradicionalni okvir kmetovanja in na ta način zmanjša tveganja, s katerimi je izpostavljena na trgu. J. Votek APOLON Podpore in subvencije Kraigherjeva 19/a | SI - 2230 Lenart | fax: +386 (0)2 729 28 46 OS 398 Ob tej pa se bo verjetno pasla še kakšna cika. Pri perutnini so za zdaj le pri kurah. Z živalmi je povezana pridelava preostalih poljščin. Ob žitih (pšenici, ječmenu in ajdi) prevladujejo travno-krmne mešanice. »V ponudbi žit in mlevskih izdelkov so močne poljedelsko usmerjene ekološke kmetije, zato tu ne iščemo svoje tržne priložnosti ali velikega zaslužka. Pretežno jih razen za samooskrbo z žitom uporabljamo za krmno osnovo. V kolobarju imamo skorajda vse kulture, razen koruze. Te se ne izogibamo, problem pa je, da ravno v času, ko se mi najbolj intenzivno ukvarjamo s sajenjem vrtnin in prodajo sadik, potrebuje tudi koruza človeka na njivi in to nam ne znese. No, nekaj koruze še vedno premoremo, saj visoki fižol sadimo ob koruzi. Zdaj, ko imamo živali, lahko rečem, da kmetija normalno ekološko funkcionira,« je strnil predstavitev kmetije Marjan Berden. KORANA Kmetija Marjana Berdena iz Hrastja - Mote je prepoznavna kot pridelovalka vrtnih sadik in zelenjave. Vrača se k tradiciji samooskrbnih kmetij, ki ob specializirani pridelavi ne zanemarjajo preostalih poljščin in živali na kmetiji. fotografija nataša juhnov Člani družine so vezani izključno na dohodek s kmetije, zato je bila usmeritev samo v tržno pridelavo sadik in vrtnin preveč tvegana in so postopoma začeli zaokroževati dejavnosti na kmetiji. Ta del za zdaj še ne prinaša k hiši velikega denarja, pomembno pa vpliva k manjši odvisnosti gospodinjstva od trgovine. Ob ovcah in kozah, ki so jih od živali najprej vrnili na kmetijo, je na njej že drugo leto krškopoljski prašič, in sicer dve materi in merjasec. Del dohodka bo kmetija ustvarila tudi s prodajo pujskov in mesa. Krškopoljskemu prašiču poskušajo zagotoviti čimbolj naravno okolje za življenje. Ob stalni paši poleti so pridobili pašno dovoljenje za pašo v gozdu, ki je izredno pomembna jeseni. V naslednjem letu se bo verjetno razširila goveja čreda. Trenutno se na pašnikih med ovcami, kozami in prašiči pase telica, ki bo naslednje leto že imela tele. FORCE GRATIS na kmetiji – v bistvu k ekološkemu kmetovanju. Postopna rast ekološke zavesti med potrošniki je pomenila priložnost preživetja na kmetiji. Obseg kmetije je družno skupaj s sinom in snaho začel povečevati. Danes obdelujejo 6,5 hektarja zemlje. Približno hektar je namenjen vrtninam in zelenjavi, na preostanku pa imajo zasejana žita in travno-deteljne mešanice. Ko so začeli z vrtninami in zelenjavo, so si postavili cilj, da bodo svojo pridelavo kontrolirali od semena do končnega pridelka. Tako so ves čas pridelovali sadike za svoje potrebe. Dejavnost se je počasi razširila in zdaj že oskrbujejo s sadikami lepo število vrtičkarjev. Vmes NutriVita d.o.o., Nemčavci 25, 9000 Murska Sobota M: 051 300 791, 051 300 792 | I: www.milkivit.de OSSK 515 V ekološkem kmetova nju na silo ne gre. Že nekoč se je na naših kmetijah vedelo, da te den ali dva pri sajenju ne pomenita nič. Bis tveno pomembnejše je bilo, kako topla je ze mlja, v katero sadimo. • najboljša okusnost • visoka prebavljivost • naravna črevesna zaščita OS 378 Kmetija Marjana Berdena iz Hrastja - Mote je bila pred leti tradicionalna majhna kmetija s 3,5 hektarja obdelovalne zemlje. Kmetije te velikosti so bile bolj značilnost levega kot desnega brega Mure. To so bile pretežno samooskrbne kmetije, na katerih se je postopoma iskal dodaten vir zaslužka v zaposlitvi zunaj kmetije. Imenovalo se jih je poldelavske ali polkmečke kmetije. Marjan Berden je nekaj časa delal na svoji kmetiji na ta način. Interesa, da bi izkoristil priložnost in začel povečevati obseg kmetije in se usmerjati v intenzivno konvencionalno kmetovanje, ni imel nikoli. Na neki način se mu ni zdelo vredno odtrgati od tradicionalne zaokrožene kmetije. Pri tem sicer prizna, da je vmes živinorejo na kmetiji opustil in se posvetil poljedelstvu. Postopoma so se usmerjali k pridelavi sadik za vrtnine in vrtnin za prodajo. Dobra priložnost se mu je zdela integrirana pridelava, ki je bistveno manj obremenjujoča za rastline in okolje. Omejitev uporabe zaščitnih sredstev je bila po njegovem mnenju velik napredek. Z integrirano pridelavo vrtnin smo prišli vsaj pri nas na večjo raven kakovosti vrtnin in zelenjave. Njega ta zgodba ni prevzela in se je postopoma vračal k tradicionalni obdelavi zemlje Najboljši mlečni nadomestki za prve dni življenja URAN JARI V ekološkem kmetovanju se prepletajo različni modeli od specializiranih poljedelskih, sadjarskih do drugih – Mešanih kmetij je malo 27 Mi�� I��S�� 2.0, Mi�� ��� 35 � Mi���f L� FORCE GRATIS Iz majhne poldelavske kmetije se je razvila ekološka kmetija s pridelavo zelenjave so pridelovali sadike za večje ekološke pridelovalce, vendar je bilo to za Berdenovo kmetijo preveliko tveganje. Marjan Berden pravi, da s sadikami v zadnjih letih ni lahko. Spomladansko vreme je v zadnjem času izredno nepredvidljivo, zato se s pridelavo sadik lahko hitro opečeš. Ravno pri oskrbi večjih ekoloških pridelovalcev s sadikami se jim je pred dvema letoma zgodilo, da so jim sadike zaradi hladne pomladi ostale v rastlinjakih. V letošnjem letu so setev sadik v rastlinjakih preložili za poldrugi mesec. Kot kažejo trenutne vremenske razmere, so letos zadeli. »Vreme je ugodno samo na prvi pogled. Jesenska moča in dokaj vlažna zima sta opravili svoje. Zemlja je kljub stalnemu vetru še vedno zelo vlažna in se počasi suši. Zaradi tega je zemlja hladna, zato bo letošnje sajenje sadik pri vrtičkarjih nekoliko poznejše. V ekološkem kmetovanju na silo ne gre. Že nekoč se je na naših kmetijah vedelo, da teden ali dva pri sajenju ne pomenita nič. Bistveno pomembnejše je bilo, kako topla je zemlja, v katero sadimo. Toplota ob ustrezni vlagi je nadomestila zaostanek v sajenju. To so dojeli vrtičkarji. Na tržnicah v Mariboru in Murski Soboti, kjer prodajamo sadike in druge pridelke s kmetije, še ni povpraševanja po sadikah. Tudi doma se še ne oglašajo,« povzame vzpone in padce s pridelavo sadik Marjan Berden. S sadikami so povezana semena. Marjan Berden je poudaril, da se poskušajo naslanjati na domače tradicionalne sorte, pri nabavi semen sodelujejo z domačima ponudnikoma ekoloških semen Amarantom in Semenarno, ki v zadnjem obdobju širita ponudbo na tem področju. Na podlagi lastnega preizkušanja posameznih sort prihajajo do ugotovitve, da se nekatere konvencionalne sorte npr. paradižnika izredno dobro obnesejo v ekološki pridelavi. Dober del dohodka v zimskih mesecih ustvarijo z vloženo zelenjavo in vrtninami. 19. marca 2015 | Vestnik | DRAVA 404 Ekološka kmetija Berden kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] LUKA www.vestnik.si | e: [email protected] FORCE GRATIS kmetijstvo | Vestnik | 19. marca 2015 LUCIJA 26 28 kmetijstvo | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Agro-Start Vzpostavljena mednarodna mreža za podporo kmetom in podjetjem + ODLIČNI V SUŠNIH POGOJIH ODLIČNI V NORMALNIH MAKSIMALNA VARNOST --> = IN DOBIČEK POGOJIH Projekt pomaga povečevati konkurenčnost, podpira inovativnost in pomaga pri promociji Konec lanskega leta je bil končan projekt Agro-Start, v katerem je sodelovalo 12 projektnih partnerjev iz Albanije, Bolgarije, Grčije, Italija, Makedonije, Romunije in Slovenije. Iz Slovenije je bila vključena v projekt kot nosilka Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Projekt je sofinancirala EU v okviru programa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi. Projekt Agro-Start je izoblikoval temelje za izvajanje integriranega transnacionalnega pristopa, ki naj bi prispeval k povečanju konkurenčnosti kmetij ter malih in srednjih podjetij ter promoviral in pospeševal prenos Projekt Agro-Start je izoblikoval temelje za izvajanje integriranega transnacionalnega pristopa, ki naj bi prispeval k povečanju konkurenčnosti kmetij ter malih in srednjih podjetij ter promoviral in pospeševal prenos inovativnih praks v kmetijstvu. inovativnih praks v kmetijstvu. Projekt je zajel kmetije ter mala in srednja podjetja s področja hortikulture, ki zajema sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo, pridelavo okrasnih rastlin in živinorejo s čebelarstvom. Projekt Agro-Start je potekal na štirih ravneh. Znotraj dobrih praks so partnerji izbirali najboljše primere inovacij in podjetništva v hortikulturi in živinoreji v svojih državah. Vključenih je bilo 120 primerov različno učinkovitih pristopov, povezanih s podjetništvom, inovacijami in financiranjem dejavnosti. Ob tem je bil razvit model promocije in svetovanja uvajanja teh praks na tuja tržišča. 31 projektov je predstavljenih v posebnem priročniku. V protokolu podpornih storitev so predstavljene organizacije, ki pomagajo kmetom in malim ter srednjim podjetjem pri prenosu idej v prakso in potem pri njihovem uveljavljanju na mednarodnem trgu. Iz Slovenije je kot referenčni projekt predstavljeno sodelovanje kmetijske svetovalne službe pri razvoju dopolnilne dejavnosti na sadjarski kmetiji Trstenjak. Kmetija Trstenjak se poleg pridelave ekološkega sadja vse bolj uveljavlja kot ponudnica sokov in suhega sadja. S svojo ponudbo se že povezuje v grozd, kjer drugi dopolnjujejo njeno ponudbo. Gre za razvoj blagovne znamke Zdrava mal'ca. Razvito orodje za samodiagnozo omogoča nosilcu dejavnosti, da sam sproti preverja svoje pristope do trženja in vodenja. S tem orodjem pridejo kmetje ter mala in srednja podjetja do ponudnika, ki jim pomaga pri izvedbi poslovne ideje. Razvit je spletni konstruktor, ki omogoča enostavno izdelavo spletnih strani in tako skorajda brezplačen dostop do lastne promocije. V projekt je ob nosilcih vključenih 431 partnerjev. Iz Slovenije sodeluje v projektu poleg KGZS 24 partnerjev – pretežno malih in srednjih podjetij ter nekaj razvojnih agencij. Iz Pomurja so aktivno vključeni trije – že omenjena sadjarska kmetija Trstenjak, Prelog KM iz Veržeja in Vega produkt iz Murskih Petrovec. Partnerji, vključeni v projekt, se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi s področja kmetijstva in podjetništva. Eden od ciljev projekta je spodbujanje razvoja malih kmetij. Te lahko imajo dobre in donosne programe, vendar to še ne pomeni, da si lahko privoščijo drago mehanizacijo. Ne gre samo za problem cene, ampak tudi možnost uporabe te mehanizacije. Sodobna kmetijska mehanizacija je prilagojena velikim posestvom. Tu imajo svojo priložnost ponudniki z manjšo in cenejšo mehanizacijo. Hkrati so potrebe malih kmetij izziv Iz Slovenije sodeluje v projektu poleg KGZS 24 partnerjev. za te podjetnike in njihovo inovativnost. Mala podjetja so prilagodljiva in imajo občutek za potrebe malih kmetov. Prelog KM je eno takih podjetij, ki je razvilo celo vrsto malih specialnih strojev, prilagojenih za potrebe teh kmetov. Agro-Strat je lahko tudi priložnost druge vrste. Vključene so države, ki vsaj nekatere v svoji nedavni preteklosti niso bile dostopne multinacionalkam in imajo še zdravo »semensko bazo«. Agro- Start je projekt, ki odpira vrsto priložnosti ter drugačne alternative delovanja in preživetja na kmetijah, hkrati pa ponuja možnost preživetja dejavnostim, ki spremljajo oziroma podpirajo kmetijstvo. Če se ozremo na Pomurje, je Agro-Start projekt, znotraj katerega bi predvsem male kmetije in še kakšno drugo malo podjetje, razen omenjenih, lahko imeli koristi. J. Votek VREME VEČ NE PREDSTAVLJA TVEGANJA Kmetovanje je odvisno od veliko nepredvidljivih dejavnikov. Vreme več ne spada med njih. Z Optimum® AQUAmax® hibridi boste dosegli visoke in zanesljive pridelke ne glede na to ali bo deževno ali ekstremno suho leto. P9903 P9241 P9175 Koruzni hibridi Pioneer za setev v Pomurju v letu 2015 Na različnih območjih v Pomurju testiramo naše hibride, da kmetovalcem lahko zagotovimo zanesljive, visoke in kakovostne pridelke. V sušnem letu 2013 in mokrem letu 2014 so bili hibridi Pioneer zmagovalci, predvsem hibridi iz skupine Optimum ® AQUAmax®, ki omogočajo zanesljivo pridelavo. BIO SEME Šampioni Pioneer za setev 2015 DODATNO V PONUDBI P9074 FAO 300 NOVO – izjemen pridelek zrnja P9241 FAO 350 – absolutni zmagovalec, silažni šampion in Optimum AQUAmax® ® P8000 FAO 280, izjemna in trda zobanka, in najrodovitnejši P9241 FAO 350. Soja Pioneer sorte PR91M10 – NOVO za setev v letu 2015. Visokooljna sončnica za izjemno kakovostno olje PR64H32 in progasta za ptice PR64B24. PR37N01 FAO 390 – vodilen v Sloveniji, silažni šampion P0216 FAO 430 – brez konkurence, silažni šampion in Optimum AQUAmax® ® P9175 FAO 320 – št. 1 na lahkih tleh Optimum AQUAmax® ® P9721 FAO 390 – kakovostna silaža, silažni šampion Kupite 8 vreč 25 MK koruze in jakna Pioneer je vaša. P9903 FAO 400 NOVO – Optimum AQUAmax®, ® silažni šampion P8567 FAO 300 – izjemna ekonomičnost VEGA PRODUKT, d. o. o. PR38N86 FAO 320 – nizka vlaga Murski Petrovci 13, 9251 Tišina tel.: 02 521 40 80, gsm: 041 705 240 P9400 FAO 340 – univerzalni hibrid P9494 FAO 370 – zmagovalec na lahkih tleh PR38A79 FAO 330 – prvi v Sloveniji, zrnje PR38Y34 FAO 320 – poltrdinka brez konkurence PR38A24 FAO 380 – zanesljiv hibrid P9915 FAO 400 – topsilaža ČESALO Z DOGNOJEVALCEM Posebej lahko naročite seme, obdelano z mesurolom, ki odvrača ptice, ali sredstvom Premium Seed Treatment. Seme je obdelano s FFS proti talnim škodljivcem in z odvračalom za ptice. Seme s to oznako je najvišje kakovosti. Naša prednost so kakovostno seme in izjemni hibridi, ki so preizkušeni v največji mreži poskusov v Pomurju. Smo edini, ki že vrsto let testiramo in merimo kakovost silaže, zato vam lahko izberemo in ponudimo vašega šampiona za vašo njivo. Elitni hibridi Pioneer KULTIVATOR www.slovenia.pioneer.com DuPont ovalni logotip je blagovna znamka DuPonta.®, TM, SM Blagovne Znamke in storitvene znamke Pioneer. ©2015 PHII. P1114 FAO 550 – izjemen hibrid za pozno silažo TROSILNIK APNENCA P0216 Količinski popust Ob nakupu 16 vreč in več dobite še poseben popust, in sicer 1,00 evro za vsako vrečo. Kako v klub in do bonitet? Vprašajte v vaši trgovini ali na naši internetni strani http://slovenia.pioneer.com, v Prekmurju vam je na voljo naš promotor Gorazd Bagola, 041 330 946, na Štajerskem pa Marko Fašalek, 031 857 454, ter Kristjan Mulec, 041 374 741. NA SCENI www.vestnik.si | e: [email protected] v preteklem tednu 1. Xal Svetila prihodnje leto še z dodatno halo 2. SGP Pomgrad odpušča iz poslovnih razlogov 3. Aha Mura prekinila 48 pogodb o zaposlitvi 4. Zmagovalec pomurske salamijade je Milan Kolar 5. Vulkanija: zagorelo je zaradi hidroizolacijskih del 6. Kaj menijo Pomurci o visokih avtorskih honorarjih Komentar tedna na fotografija berbarda b. pečekk Top 6 na 19. marca 2015 | Vestnik | Uporabnik Romanm o policijski najdbi konoplje v Lendavi: »… Kaj pa če je fant imel prazno alu folijo, da bo v njo zavil sendvič. Ljudje si v take liste zavijajo sendviče, da ostanejo dlje časa sveži.« 29 glasbosluh Sufjan Stevens Carrie & Lowell Asthmatic Kitty, 2015 Boris Markoja »Rad igram hitropotezni šah, to mi je v užitek in sprostitev« Z državnim šahovskim prvakom iz Turnišča o pripravah, turnirjih in nadaljnjih svetovnih načrtih Dijak ljutomerske gimnazije iz Turnišča Boris Markoja nadaljuje tradicijo uspešnih šahistov iz Pomurja in ima potencial, da zgodbo piše še na višji ravni. Sedemnajstletnik, ki je pred kratkim dosegel svoj tretji bal za mednarodnega mojstra, ne skriva svojih ambicij, da bi dosegel naslov velemojstra, na državnem prvenstvu za fante do osemnajst let pa je po pričakovanju brez težav postal državni prvak. V reprezentanci se dela na zelo visoki ravni, vse je zelo »po športno« organizirano, vstaja se zgodaj zjutraj in veliko je priprav na partije. Medtem ko je na odprtih turnirjih smisel tudi v druženju, je pri reprezentanci na prvem mestu vedno izid, mogoče se zvečer za sprostitev odigra nekaj partij hitropoteznega šaha, vendar zjutraj gre znova »na polno«. Trenutno je v Sloveniji okoli šest velemojstrov, ki so že bolj ali manj stalni člani reprezentance. Da bi prišel med njih, moraš najprej doseči to raven, torej postati velemojster, mogoče te lahko kot mednarodnega mojstra vpokličejo kot rezervo. Na Bledu ste postali državni prvak med fanti do osemnajst let, vendar zmaga ni bila presenečenje, saj ste glede na konkurenco veljali za favorita. Že pred tekmovanjem sem bil postavljen kot prvi nosilec s kar veliko prednostjo glede na rating, kar sem potem tudi nekako uspel upravičiti z vsemi zmagami, ki jih je bilo mogoče doseči. Presenečenj ni bilo, igralo je sicer nekaj stalnih konkurentov, vendar je med nami zdaj že velika razlika, tako da sem jih uspel nadigrati. Tudi če so se na začetku partije dobro postavili, kasneje v igri pridejo te razlike do izraza, na koncu popustijo in izgubijo. Sodelovali ste tudi na močnem odprtem turnirju v Gradcu. Na tovrstne turnirje šahiste največkrat pritegnejo mamljive denarne nagrade, pri mladih igralcih je za sodelovanje verjetno potrebno že veliko samozavesti, saj lahko tak turnir za igralca pri slabem rezultatu predstavlja predvsem velik strošek. Ker gre za zelo močen turnir, moraš zaupati sam vase, da se lahko kosaš s tam prisotnimi šahisti in da ne greš tja samo zapravljat denar. Po drugi strani na teh turnirjih pridobivaš izkušnje, in če si dober, tudi veliko ratinških točk. Veliko mladih šahistov se teh turnirjev udeleži zaradi doseganja norm, ki jih potrebujejo za pridobitev višjih ša- Boris Markoja želi postati mednarodni mojster in doseči še bale za velemojstra. Prva postaja na poti bo v Skopju. fotografija timotej milanov hovskih naslovov. Sicer pa sta bila v Gradcu organizirana še B- in C-turnirja za tiste, ki niso želeli sodelovati na glavnem turnirju. Odprti tipi turnirjev mi bolj ustrezajo kot turnirji po Bergerjevem sistemu ali ligaški način tekmovanja, saj se tvoje znanje neposredno pokaže z rezultati, na primer, če izgubiš z dobrim igralcem, dobiš v naslednjem kolu nekoliko slabšega, ki ga lahko premagaš. Če igraš po Bergerju, lahko izgubiš z močnim igralcem in v naslednjem kolu spet dobiš močnega nasprotnika, to pa ne daje povsem realne slike. Kako se na turnirjih pripravljate na partije? Najprej preverim bazo nasprotnikovih iger in pogledam, kako igra, ter skušam oceniti, kje so njegove slabosti. Nato skušam to nekako izkoristiti, pripraviti kakšno novost ali ga kako drugače presenetiti. To je na neki na- čin tudi bistvo priprav, če nasprotnika presenetiš že v otvoritvi, pridobiš čas in nanj vplivaš tudi psihološko. Pri pripravah ponavljam tudi različice, ki jih imam že napisane, da tudi mene nasprotnik potem težje preseneti. S kom zdaj trenirate? Trenutno imam dva trenerja. Prvi je velemojster Georg Mohr, ki mi svetuje, na katerem področju naj delam, torej me bolj usmerja. Specifične stvari, kot so otvoritve, pa vadim z velemojstrom Matejem Šebenikom, ki je tudi uradni trener Šahovske zveze Slovenije. Kot perspektiven šahist imam možnost, da z njim treniram določeno število ur. Leta 2013 vas je doletela čast, da ste bili povabljeni v slovensko reprezentanco, ki je sodelovala na pokalu Mitropa v Nemčiji. Kaj se pričakuje tam od igralca in kako dolga je pot do stalnega mesta v reprezentanci? Poleg številnih turnirjev na državni in mednarodni ravni vas je mogoče opaziti tudi na konectedenskih hitropoteznih turnirjih vašega matičnega Šahovskega društva Radenska - Pomgrad. Kaj vas še zmeraj potegne tja? Rad igram hitropotezni šah, to mi je v užitek in sprostitev. Pri tem lahko dobim tudi kakšno nagrado, recimo prvo mesto je vredno 65 evrov, to pa je kar lep dodatek. S tem pa tudi na neki način izkazujem hvaležnost klubu, ki me podpira, saj se na teh turnirjih tudi pokaže delo našega kluba. Kakšne načrte imate do konca leta? Rad bi odigral še nekaj odprtih turnirjev, saj želim postati mednarodni mojster in nato doseči še bale za velemojstra. Najprej grem na turnir v Skopje konec marca. Septembra bo evropsko prvenstvo v Poreču, kjer si želim dober izid in si še nekoliko dvigniti rating, in sicer tudi zaradi štipendije, pri kateri upoštevajo samo dosežke na evropskih in svetovnih prvenstvih. Poleg obveznosti za Šahovsko društvo Radenska - Pomgrad pa bom mogoče odigral še kakšne ligaške tekme, če dobim povabilo katerega izmed tujih klubov. Timotej Milanov 20 let Mladinskega centra Prlekije Mladi bodo čez deset let ekonomska dobrina Direktor Urada RS za mladino o brezposelnosti v Pomurju, a z napovedjo boljših časov Mladinski center Prlekije na Spodnjem Kamenščaku letos praznuje dvajset let delovanja. Svoj jubilej je zaznamoval delovno, in sicer z izvedbo posveta Mladi in prihodnost na sedežu organizacije ter pozneje v mestni hiši v Ljutomeru še z dodatnim posvetom Podpora mladim s strani države in lokalnih skupnosti. Jubilej je počastil tudi direktor Urada RS za mladino mag. Peter Debeljak, ki ga je sprejela tudi ljutomerska županja mag. Olga Karba in mu ob tej priložnosti izročila protokolarno darilo. V sklopu obletnice so si vsi skupaj ogledali muzej Ljutomer in vse tri zbirke: Taborsko gibanje na Slovenskem, Splošno muzejsko zbirko ter Zbirko foto- grafij in filmov dr. Karla Grossmanna. Mladinski center Prlekije, Pokrajinski center nevladnih organizacij, je podelil tudi posebna priznanja: za pomoč mladi populaciji pri njeni aktivni udeležbi Stanku Hunjadiju - Stričku, ki je prejel tudi knjižno delo Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh ter indeks Nefiks. Nagrado je dobil še dosedanji podžupan in podpornik mladih Janez Vencelj, in sicer priznanje, knjigo Pučnik in indeks Nefiks. Enake nagrade so izročili tudi aktualni županji za odlično in vzorno sodelovanje z mladinskimi strukturami in spodbujanje mladih pri njihovem ustvarjanju. Za zasluge pri pomoči delovanja pomurskih mladinskih struktur pa je bil prejemnik posebnega priznanja tudi mag. Peter Debeljak. V razpravi na obeh posvetih so udeleženci osvetlili sedanje težave mlade generacije v Prlekiji in Prekmurju ter možnosti in perspektive za prihodnost. Na posvetu, ki ga je vodila najmlajša ljutomerska občinska svetnica in predsednica Mladinskega sveta Ljutomer Nina Stegmüller, so aktivno sodelovali mladinski delavci, mladi ter dijaki ljutomerske gimnazije in Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Radenec. Posvet so s svojimi razpravami popestrili Romeo Varga, pomočnik direktorja Regionalne razvojne agencije Mura, Cvetka Slavič, predstavnica ZRSZ OS Murska Sobota in Urada za Ameriški pevec in skladatelj Sufjan Stevens, ki bo julija dopolnil 40 let, je eden od najbolj nenavadnih glasbenikov sodobnega časa. Je eden tistih, ki se ves čas gibljejo na tanki rdeči črti med genialnostjo in norostjo. Zanj ne bi mogli reči, da je samo genij, ker bi ga s tem označili za pretiranega ekstremista, za kar je Stevens vseeno preveč preprost in ljudski. Prav tako pa zanj nikakor ne bi mogli reči, da je nor, ker človek, ki ustvarja takšno glasbo, kot jo on, vsekakor ni nor. Mogoče »nor« v tistem pozitivnem smislu, ki omogoča glasbeniku s takšnimi lastnostmi, da premika meje in preseneča s popolnoma drugačno glasbo. Le kdo drug je ustvaril npr. plošče, ki so posvečene zveznim državam?! In ravno to je storil Stevens s svojima izdelkoma Illinois in Michigan. Skoraj vsak njegov album glasbeni kritiki alternativnih časopisov uvrščajo med najboljše stvaritve leta, širokim množicam pa ostaja Sufjan Stevens v glavnem neznan. Tudi zato je prejel že nagrado Pantheon, ki jo dobi umetnik z največjo razliko med izvrstnim izdelkom in nizko prodajo. Glasbenik iz Detroita, ki danes živi v Brooklynu, si je vmes že nabral plejado zvestih privržencev, okrog svoje glasbe pa ustvaril nekakšen kult. Nenavadna je tudi njegova nova plošča Carrie & Lowell, vendar ne v glasbenem, ampak v konceptualnem smislu. Posvečena je namreč njegovemu očimu in materi (ta je umrla leta 2012 zaradi trebušnega raka, op. p.), zato delo Ljutomer, Karmen Lah, višja svetovalka ljutomerske občinske uprave, županja mag. Olga Karba in gost mag. Peter Debeljak. Zelo »udarno« je bilo njegovo javno razmišljanje o brezposelnosti mladih: »Prej ali slej bo brezposelnost mladih v tej občini problem preteklosti. Mogoče se motim, ampak zakaj to pravim? Ali bodo vsi pobegnili, vseeno pa se bo zgodil tudi demografski obrat. Mislim, da bodo mladi čez deset let ekonomska dobrina. Skratka, mi bomo lahko na neki način čez nekaj let govorili, da imate tu osem odstotkov mladih brezposelnih, vendar morda zaradi tega, ker se bomo imenovali unija.« T. K. osebna imena v naslovu albuma, pa tudi ena od pesmi ima naslov Carrie & Lowell. Na plošči je enajst skladb, ki govorijo o življenju in smrti, ljubezni in izgubi ter o umetnikovem boju za ustrezen smisel lepega in grdega. Z novim izdelkom se je Stevens vrnil k svojim indie folk koreninam, a pesmi imajo spet čudovito melodijo, tako kot smo mi pri njem že navajeni. Na albumu so sodelovali še bobnar in klaviaturist Casey Foubert, kantavtorica Laura Veirs, glasbenica Nedelle Torrisi, bobnar in spremljevalni vokalist Sean Carey, bobnar in kitarist Ben Lester ter pianist, pevec in producent Thomas Bartlett. Nov izdelek Sufjana Stevensa bo uradno izšel konec marca, je pa to njegov prvi studijski album po petih letih, ko je leta 2010 izdal ploščo The Age of Adz. Vmes je Stevens ustvarjal glasbo za balet in dokumentarec o rodeu, izdal monumentalno delo z božično glasbo ter EP in ploščo s svojim stranskim projektom Sisyphus. Album Carrie & Lowell bo izšel pri neodvisni založbi Asthmatic Kitty, ki jo je ustanovil Stevens leta 1999 s svojim očimom Lowellom Bramom. Danes so njene podružnice v Wyomingu, Indianapolisu in Brooklynu. Ime pa je založba zares dobila po potepuški mački Sari, ki je bolehala za astmo in ki jo je Bram posvojil leta 1994. Zaradi suhega in svežega zraka v Wyomingu je Sara dočakala kar osemnajst let. T. K. 30 preprosto uporabno | Vestnik | 19. marca 2015 besede mode www.vestnik.si | e: [email protected] Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Anafilaksija Največkrat jo povzročajo alergeni v hrani, zdravila in piki žuželk, zato se jim izogibajte Pomlad v laseh Nekaj, kar oriše naš značaj Pomladne pike na i so vedno pisane. Želje postanejo resničnost v sekundi, saj je ni stvari, kjer ne bi bilo možnosti pustiti kakšne barve na enostaven način. Tudi v laseh ne potrebujemo znanstvene fantastike za nov videz. Kakšna rožica ali dve, lahko tudi umetna, in videz bo spremenjen v celoti. Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v času od nekaj minut (najpogosteje po pikih žuželk) do dveh ur po stiku z alergenom (po zaužitju hrane ali zdravil). Po navadi prizadene predvsem dihala, obtočila in kožo. Znaki Najpogostejši znaki so otekla sluznica grla, začasna zožitev sapnic, nizek krvni tlak in omedlevica. Pri večini bolnikov so prisotne tudi spremembe na koži in sluznicah – srbež, kožni izpuščaji in motnje srčnega ritma. Na srečo gre za dokaj redko reakcijo, ki doleti vsaj enkrat v življenju enega od tristo Evropejcev. Večina epizod se ugodno konča, smrtnost je okrog 0,3-odstotna (1 oseba na 2 milijona prebivalcev na leto). Vzroki Anafilaksijo največkrat povzročajo alergeni v hrani, zdravila in piki žuželk. Med živili so pri otrocih po pogostosti vzrokov anafilaksije najpogostejši arašidi, drevesni oreški, mleko, jajca, soja, pšenica in ribe. Pri odraslih pa pšenica, soja, zelena, mehkužci, drevesni oreški, arašidi, ribe in breskve. Med zdravili prevladujejo betalaktamski antibiotiki, mišični relaksanti, nesteroidni antirevmatiki, med žuželkami pa kožekrilci (ose, sršeni in čebele). Jakost reakcije je precej odvisna od značilnosti bolnika. Anafilaksija rada poteka z zelo hudo klinično sliko, kadar jo povzročijo arašidi, drevesni oreški ali piki sršenov. Osebe, pri katerih je v preteklosti že prišlo do anafilaksije, imajo običajno predpisan adrenalin, ki si ga s pomočjo samoinjektorja aplicirajo v stegno. Bolnik ima običaj- no navodilo, da si adrenalin aplicira, kadar čuti simptome prizadetosti dihal (hripavost, oteženo dihanje) ali srčnožilnega sistema (občutek omotičnosti, kadar ga noge ne držijo). Če je imel bolnik zelo hudo anafilaksijo, si adrenalin aplicira že ob pojavu simptomov, s katerimi se je začela predhodna anafilaksija, na primer bolečine v trebuhu po izpostavljenosti alergenu. Pomoč Prognoza je precej odvisna od načina ukrepanja ob anafilaksiji. Če je mogoče, prekinite stik z alergenom – recimo v primeru pika žuželke odstranite želo. Pri anafilaksiji po zaužiti hrani ne izzivajte bruhanja. Bolnika poležite na hrbet in mu dvignite noge. Če težko diha, ga dajte v polsedeč položaj, če bruha, ga dajte leže na bok. Nosečnica z anafilaksijo naj leži na levem boku. Celostna podoba Preventiva Tak izraz ponavadi slišimo, kadar nekdo odpira podjetje in hoče, da se vse podobe podjetja na papirju, embalaži, internetni strani in še kje ujemajo. A tudi sami smo na neki način vsak dan nova podoba, saj se vsak dan znova drugače oblečemo. Vsak dan se izražamo in sporočamo tudi z oblačili in vsemi modnimi dodatki; da ličenja in pričeske ne izpustimo. Kaj pa je tisto, kar poveže vse skupaj? Da res deluje, mora biti povezano z nami samimi. Nekaj, kar oriše naš značaj, naš talent, naše delo ali hotenja. Sliši se kot nekaj, kar potrebuje veliko dela, a ponavadi kar nastane. Takrat, ko najmanj pričakujemo. Najpomembnejši ukrep pri preprečevanju anafilaksije je izogibanje alergenom. Po prvi anafilaktični reakciji se bolnika napoti k specialistu, ki se ukvarja z alergologijo, da izpelje alergološko diagnostiko, izvede zdravstveno vzgojo glede izogibanja alergenom, ukrepanja v primeru morebitne ponovne anafilaksije ter uporabe samoinjektorja adrenalina. Svetuje tudi morebitno zdravljenje z imunoterapijo. Farmacevti v lekarni vam svetujemo o pravilni uporabi samoinjektorja oziroma uporabi zdravil, ki se jih zaužije. Rok uporabnosti samoinjektorjev je relativno kratek, zato poskrbite, da si boste pravočasno priskrbeli uporaben samoinjektor. Bojan Madjar, mag. farm. Vzdušje Moda je najprej opazna v barvah, saj se vzdušje takoj opazi. Vsako pomlad je okrog nas nov krog navdiha, pričakovanj, novosti, dela, nalog. Romantično vzdušje je po navadi ena izmed modnih tem, ki nikoli zares ne odidejo v pozabo. Pokriva vse pudraste barvne odtenke, odtenke popkov, vrtnic, krokosov, lilij in zvončkov. Vsa- Pomladne pike na i so vedno pisane. Želje postanejo resničnost v sekundi, saj je ni stvari, kjer ne bi bilo možnosti pustiti kakšne barve na enostaven način. Tudi v laseh ne potrebujemo znanstvene fantastike za nov videz. ko leto znova se romantična tematika dotakne modne industrije z ničle. In prav vedno se nas dotakne, saj se čustev, ki nam ponujajo rast, ne moremo braniti. Pika na i Cvetje v laseh romantično diši, tudi če je umetno. Zdi se, da to ne zmore vsaka. Zdi se nam, da je to rezervirano za druge ali morda samo za kakšen trenutek na plaži. Morda poroka ali kakšen festival tudi prav prideta. A pomislimo, kako lepo je cvetje videti na drugih, in še sami bomo že nekje na telesu našli prosto mesto. Morda vsaj enkrat tudi v laseh. Tatjana Kalamar Morales Čim prej aplicirajte adrenalin, saj je edino zdravilo, ki lahko reši potencialno življenjsko ogroženega bolnika ob anafilaksiji. V primeru srčno-dihalne odpovedi začnite postopke oživljanja, drugače pa morate v vsakem primeru čim prej zagotoviti zdravniško pomoč, zato pokličite reševalno službo. Bolniki, ki so alergični, imajo pogosto tudi tako imenovani set za samopomoč. Ta običajno vsebuje štiri tablete, ki jih bolnik zaužije naenkrat, če pride do stika z znanim alergenom (recimo pik kožekrilca) oziroma ob prvih znakih sistemske alergijske reakcije brez znakov prizadetosti dihal ali srčnožilnega sistema. V setu sta dve tableti antihistaminika, ki je uspešen pri lajšanju kliničnih simptomov ali znakov kožne alergijske reakcije (srbež, urtike). Preostali dve tableti vsebujeta glukokortikoid, ki lahko blaži zakasnele simptome anafilaksije in bifazično anafilaksijo. Glukokortikoidi dobro delujejo na primer na preprečevanje velike lokalne reakcije po piku žuželke. privlačno z našega štedilnika Pomladna svetloba Svetila izbirajmo preudarno Vse, kar potuje mimo nas opazno, nas bogati. Vsak list, oblika in cvet, ki ga opazimo, se nas dotakne prej ali slej. Spomladanska svetloba postaja močnejša, zato je soncu težko konkurirati. Umetna svetila tako ponujajo bolj estetsko kot uporabno funkcijo. Dekorativna svetila Poleg starinskih svetil so moderna svetila tista, ki se za primerno ceno lepo umestijo v naš dom. Združujejo estetsko in uporabno funkcijo. Res da dnevi postajajo vse daljši, a zvečer nam prijetno vzdušje ob branju lahko soustvari tudi lepa lučka. Morda cvetja ne moremo imeti v prostoru, a to še ne pomeni, da dekorativni predmeti ne morejo imeti prijetne funkcije. Lahko nas spominjajo na pomlad, na novo energijo vsakič, ko jo prižgemo. Tudi lestenci so lahko moderni, čeprav jih radi uvrščamo med starinska svetila. Cvet, ki sveti Cvet odpira, spominja na rast in rezultate. Vgradne svetilke ponavadi znajo pričarati zelo eleganten prostor, a včasih je dobro, da niso vse enake. Pustimo prostor za kakšno svetilko, ki jo dodamo kar tako. Včasih lepe svetilke za nočno omarico ne najdemo takoj. Morda je lahko tudi viseča. Cvet, ki ga opazujemo od spodaj navgor. Na tak način imamo celo več prostora na omarici zraven postelje, da brez strahu postavimo knjigo, očala ali kozarec vode. Reflektorji Skriti reflektorji lahko naredijo magično vzdušje. Lahko so skriti za zofo ali omaro. Morda lahko na tak način pridobimo v prostor kakšno dodatno barvo. Pravijo, da modra svetloba ugodno vpliva na naše razpoloženje in predvsem pomirja. Rdeča nas zagotovo dvigne iz naslanjača in kar naenkrat bi lahko še kaj postorili ali pripredili dodatno zabavo. Svetila izbirajmo preudarno in dajmo času čas, da najdemo zares tisto, ki nas prepriča na prvi pogled ali prižig. Če opremljamo popolnoma novo stanovanje, je načrtovanje odločilnega pomena, a na domačnost bo treba nekoliko počakati. Najlepši primerki po navadi ne pridejo v dom kar tako. Tatjana Kalamar Morales Jerebica s slanino ter z rižoto iz fižola in bučk Potrebujemo 4 jerebice, 160 g mesnate slanine, 3 cl olja, 5 cl kisle smetane, sol, poper, 50 g jagod, perutninsko osnovo in 50 g masla. Za rižoto pa potrebujemo 300 g kuhanega belega fižola, 300 g bučk, 40 g čebule, 40 g masla, 160 g kuhanega riža, 10 cl martinija, 5 cl mleka, 40 g skute, govejo osnovo ali jušno kocko, sol in poper. Očiščene jerebice znotraj in zunaj začinimo z mešanico olja, kisle smetane, soli, popra in drobno sesekljanih jagod. Nato vsako jerebico zavijemo v lističe mesnate slanine in povežemo s kuhinjsko vrvico. Damo v pekač ter podlijemo s perutninsko osnovo. Pečemo v pečici 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Vzamemo iz pečice, odstranimo nit in slanino. Prerežemo na polovico. Maslo v teflonski posodi segrejemo in na njem prepeličje polovičke z zunanje strani zlato rumeno opečemo. Opečene četrtinimo ter serviramo na rižoti iz fižola in bučk. To pripravimo tako, da fižol stresemo v kozico, dodamo na kocke narezane bučke in zalijemo z govejo osnovo ali vodo z dodatkom jušne kocke. Kuhamo deset minut. Nato z ročnim mešalnikom naredimo pire. Posebej v ponvi na maslu posteklenimo na kocke narezano čebulo, dodamo riž, zalijemo z martinijem in prevremo, da alkohol izhlapi, aro- ma pa ostane. Zalijemo z mlekom in dodamo skuto. Mešamo do vrelišča. Nato sestavine združimo in po potrebi začinimo. Ajdova tortica Potrebujemo 200 g kuhane ajdove kaše, 3 jajca, 10 cl sladke smetane, sol in olje za pečenje. Za nadev pa potrebujemo 60 g masla, 20 g česna, 400 g špinače, 2 jajci, 10 cl sladke smetane, sol, poper in muškatni orešček. Kuhani ajdovi kaši primešamo rumenjake, smetano in solimo. Dobro zmeljemo z mešalnikom, da dobimo gladko maso. V to maso umešamo sneg beljakov. Iz tako pripravljene mase spečemo palačinke, ki jih premažemo s pripravljenim nadevom in polagamo v primerno posodo v velikosti palačink drugo na drugo, da dobimo torto. Postavimo v pečico in pečemo 20 minut. Pečeno poljubno narežemo. Za nadev špinačo očistimo, operemo, osušimo in narežemo na tanke rezance. Maslo segrejemo in na njem pražimo sesekljan česen, da zadiši. Dodamo špinačne rezance in na slabem ognju pražimo, da ovenijo. Odstavimo z grelne plošče ter začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Skoraj ohlajeni masi primešamo v smetani razžvrkljane rumenjake in sneg iz beljakov. Branko Časar razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 19. marca 2015 | Vestnik | 31 horoskop deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 27. marca 2015. Rešitev: OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Pazite, da ne boste pri delu preveč zaletavi, saj bi si lahko s tem nakopali nepotrebne težave. Vaša komunikacija s strankami bo prodorna in neposredna. Ves teden se boste po malem veselili neke zabave. Vaša pozitivna energija bo nalezljiva. Čaka vas pomemben pogovor in lahko ste mirni in optimistični, saj ste pripravili svoje argumente. Imeli boste nekaj sreče, posebno v ljubezni. Čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čaka pri navezovanju novih stikov. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Teden, ki je pred vami, bo dober za vsakršno komunikacijo in za kreativne projekte, kjer boste precej optimistični. Ugoden bo za pogovore z vašo boljšo polovico, tudi z otroki lahko celo načnete teme, ki so povezane z duhovnimi vrednotami. Če se boste še tako trudili, da bi bilo vse po vaše, ne bo šlo. Lekcija sprejemanja bo v tem času zelo močna. Če pri iskanju »sovražnika« ne boste izgubili preveč časa, energije ali denarja, potem se bodo po torku začele stvari razpletati v pravo smer. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. STRELEC 23. 11.-21. 12. V tem tednu boste polni čudovite energije, s katero boste osvetljevali vse prostore, v katerih boste prebivali. Marsikdo vam bo to zavidal, toda še več bo tistih, ki vas bodo občudovali in bodo želeli svoj čas preživljati z vami. Ob koncu tedna se posvetite ljubezenskemu življenju. Delo vas bo v prvih dneh tedna neusmiljeno posrkalo vase, čeprav boste hoteli početi nekaj drugega. Potrebujete dodatno znanje, da bi bili kos zahtevni nalogi, ki vas čaka. Ob koncu tedna bo več krajših poti in prijetnih pogovorov. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. RAK 22. 6.-22. 7. KOZOROG 22. 12.-20. 1. V začetku tedna boste privlačili izjemno zanimive ljudi, ki vam lahko popestrijo vaš vsakdan, vendar le, če se nekoliko bolj sprostite. Okoli srede in četrtka vam bo nekdo predlagal nekaj bizarnega, toda vzemite si nekaj časa in zadevo preučite malce bolj podrobno. Neka zadeva, ki prihaja, bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost bo dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih. Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih. LEV 23. 7.-23. 8. VODNAR 21. 1.-19. 2. Začetek tedna bo poln sreče in čudovitih novic. Bodite le previdni, da ne bo padec v realni svet pretrd. Do tega bo prišlo okoli sredine tedna, zato se nanj pripravite že prej. Vaša domišljija je trenutno na vrhuncu, zato se lahko zdaj lotite česar koli. Pa že veste, kam vas vodi srce? Nekdo ne bo vedel, o čem poteka pogovor, zato si njegovih pripomb ne jemljite k srcu. Preglejte svoj načrt in v mislih obnovite najpomembnejše cilje, ki vam veliko pomenijo. Bolj ko se boste trudili, da bi potlačili svoja čustva, z večjo silo bodo potem udarila na plan. DEVICA 24. 8.-23. 9. RIBI 20. 2.-20. 3. Obdržite raven svojih spodobnosti. Nekoga boste prepričali, da imate prav, čeprav vam bo na začetku poskušal ugovarjati. Finančno stanje bo dokaj dobro in to vas bo pomirilo. Pokazalo se bo, da ste imeli prav, in ne boste mogli skriti svojega ponosa. Ne pretiravajte s samohvalo. Dogajanja bodo v tem tednu bolj v rokah drugih kot v vaših, a za vas zna biti to dobra priložnost, saj je s tem na njih potem tudi večina bremen. Radi izboljšujete ideje drugih. Ker pa se na ta način ne zvišuje vaša vrednost, bi bilo pametno najti nišo, v kateri bi bili vi boljši od drugih. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 2 1 4 8 9 7 5 5 7 2 4 6 9 ilustraciji mladen mrčela 6 2 1 5 3 5 3 6 3 8 5 4 8 7 1 3 Ime in priimek, naslov: 1 7 1 5 9 1 2 Rešitve iz 10. številke: Miki Muster, junaki za vse čase Knjižico Med okuse po … dobi Franček Semenič, Dolga ulica 5, 9226 M. Toplice. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 32 | Vestnik | 19. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Dr. Lojze Cvikl Sanator mariborskega finančnega poloma postal nadškof Slovenska Katoliška cerkev bo z novim nadškofom morda dobila še kaj več kot nadškofa Imenovanje jezuita dr. Lojzeta Cvikla za novega mariborskega nadškofa je in ni presenečenje. Ime novega nadškofa ni neznanka med slovenskimi verniki in ne med kleriki. Je človek z vrhunsko teološko izobrazbo. Nekoč se ga je že omenjalo kot mogočega kandidata za zasedbo enega od škofovskih prestolov. Vendar je takrat prevladala ocena, da je za slovensko Katoliško cerkev in tudi za Vatikan bistveno pomembnejše, da nadaljuje svojo akademsko kariero v Vatikanu kot rektor Papeškega kolegija Russicum. Na rektorsko mesto je bil imenovan leta 2001. Leta 2010, ko je mariborska škofija zašla v brezizhodno finančno krizo, je bil imenovan za začasnega ekonoma mariborske nadškofije. Na praktični ravni je opravljal funkcijo prisilnega upravitelja, ki je reševal zapleten finančni položaj nadškofije. S podpisanim sporazumom o reševanju mariborske nadškofije tretjega marca letos je svoje poslanstvo opravil. Njegovo imenovanje za novega mariborskega nadškofa je tako samo racionalno ravnanje Vatikana. Pred nadškofijo so zdaj bistveno bolj občutljivi časi, ko bo treba izpolnjevati dogovore. Zato je razumljivo, da za nadškofa ni mogel biti imenovan nepoznavalec razmer, sicer bi se zgodba lahko hitro ponovila. Ni pa nepomembno, da je nadškof postal jezuit. Glede na profesionalno pot dr. Cvikla, na kateri se je posvečal katehezi, gre za človeka, ki ima ustrezno strokovno podlago za premike znotraj Katoliške cerkve. Skratka, ne smemo prezreti, da je jezuit, saj to pomeni povezavo s papežem Frančiškom. Vse to bo verjetno vplivalo na pričakovane spremembe v mariborski nadškofiji in v slovenski Katoliški cerkvi. Dr. Lojze Cvikl je zadnjih šest let deloval v nekem drugem svetu in ga laična javnost ni zaznavala. Glede na opravljeno in glede na to, kaj v naslednjih šestih letih še mora narediti, je dobila slovenska Katoliška cerkev še kaj več kot samo novega mariborskega nadškofa. J. V. Vestnikovi naročniki dobijo Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki z nami živijo. V SPOMIN 21. marca mineva 20 let od takrat, ko je zaspal naš dragi oče, dedek in pradedek V SPOMIN Geza Počič Rihard Peurača iz Vučje Gomile 23. marca bo minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil dragi iz Rogašovec Od takrat te krije črna zemlja za vekomaj. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Spominjamo se te in te pogrešamo – Vsi njegovi tvoji najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. V SPOMIN ZAHVALA Desetega marca je minilo leto dni od takrat, ko nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica V 70. letu je umrla draga mama, babica, prababica in tašča Emilija Pintarič iz Martjanec Hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče ter prinašate cvetje. Žalujoči vsi njeni najdražji Silvestra Gabor roj. Kocet, iz Črenšovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, nam pa stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke v razne namene. Lepa hvala gospodu župniku Ivanu Krajncu, pevcem za odpete žalostinke, govornici Minki Sever za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Ferenčak. Žalujoči vsi tvoji najdražji Vse bo drugače, si nam govoril. Nismo razumeli ... Stojimo zdaj ob tvoji gomili, pogledamo tja k prazni domačiji, oko hiti po rojstni tej dolini ... Zdaj razumemo ... Tu ostali za nas so le boleči spomini. V SPOMIN 20. marca mineva leto žalosti od takrat, ko si tiho odšel, naš dragi brat in stric Ernest Kučan iz Ivanjševec 26 Ni besed, so le bolečina, droben cvet in lučka spomina. Tvoji najdražji Življenje je biser, ki se začne z jokom in konča z jokom. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča Sidonija Kerčmar iz Križevec 79 v Prekmurju Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragi brat, stric, sosed, prijatelj in sorodnik Štefan Balek iz Panovec 41 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke za mrliško vežico ter za izražena sožalja. Iskrena hvala osebju Doma starejših Rakičan za dolgoletno oskrbo, nego in pomoč ter vsem, ki ste mu stali ob strani. Hvala vsem za spodbudne in tople besede ter potrpežljivost. Iskrena hvala celotnemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Zahvaljujemo se g. duhovniku Aleksandru Balažicu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Hozjan. Vsem in vsakemu posebej še enkrat – srčna hvala! Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, kar koli darovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni najdražji V SPOMIN 28. marca bosta minili dve leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil oče, dedek in tast Franc Kerčmar iz Križevec 79 v Prekmurju Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: brat Franz iz Avstrije, sestra Jolanka z možem Tonijem in nečakinji Klavdija s sinom Lukom, Antonija z družino iz Nemčije ter drugo sorodstvo ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, d. d., Bakovska ulica 29a, 9000 Murska Sobota, zaposli več voznikov avtobusa (m/ž). Rok za prijavo do 27. 3. 2015. DENIS CASAR Filovci 110, 9222 Bogojina Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370 Pogoji za opravljanje dela: IV. stopnja izobrazbe, veljavni vozniški izpit D-kategorije in pridobljena veljavna temeljna kvalifikacija. Pričakovane delovne izkušnje: 2 leti s C-kategorijo ali 1 leto z D-kategorijo. Zaposlitev za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela med sezono. Informacije na voljo po telefonu, številka (02) 530 16 31. BOLJŠA STRAN SPLETA Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov s. p. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu: SI56 023-400019232-476. OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 Žalujoči vsi njegovi HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! SMUČANJE NA MARIBORSKEM POHORJU Polpenzion (odrasli) samo 15 EUR/DAN Polpenzion (otroci) samo 10 EUR/DAN Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 INFORMACIJE: Andrejev dom – PAJK, Sliv. Pohorje 24a, 2208 Pohorje, tel.: (02) 603 21 41, 041 366 888 TRGOVINA BARBIE ČARNA BAUTA tekstil, sveče in žalni paketi tekstil, sveče in žalni paketi - moške in ženske jakne že za 9,90 € - kavbojke že za 5 € - otroške majice že za 3 € - otroške jakne že za 8,30 € - jakne iz umetnega usnja že za 9,90 € - spodnji deli trenirk že za 6,22 € - majice za 4 € Tel. št. 532 19 20 Tel. št. 528 12 90 TRGOVINA BARBIE, Gederovska 11, Černelavci ČARNA BAUTA, Slomškova 29, M. Sobota 19. marca 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga soseda Sidonija Kuzmič Mineva enajst let grenkega slovesa od takrat, ko nas je zapustil dragi Silvo Poredoš iz Motovilec 76 iz Brezovec 2b Hvala vsem, ki ste ji med njeno boleznijo pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Vsi tvoji najdražji Žalujoči sosedje in sorodniki Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in sorodnik Jožef Rogan iz Ženavelj 42 Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. In v naši zavesti prižgal lučke spomina ... ZAHVALA V 95. letu je mirno in tiho zaspal naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Ludvik Kodila V tujini si preživel 44 let življenja, počivaj v miru, naj greje te domača zemlja. iz Pečarovec 93a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, z nami delili bolečino, izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in denarne prispevke, za svete maše, cerkev ter v dobrodelne namene. Prisrčna hvala g. župniku Dejanu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Majdi Zrinski za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Hozjan. V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, prostovoljne prispevke v dobrodelne namene, za vse izrečene besede tolažbe in izraženo sožalje. Žalujoči: žena Helena in hčerka Nada z družino Žalujoči: žena Elza, sinova Štefan in Robert z družinama ter drugo sorodstvo Dragi dedi, zelo te bova pogrešala – vnukinja Sabina in vnuk Joris ZAHVALA Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. V 66. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedi, tast, brat, stric in svak V SPOMIN iz Šalovec 210 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, botrini in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvala onkološkemu inštitutu v Ljubljani, pljučnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, zdravnici Marjeti Benko Šbüll, dr. med., za vso pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Franc Kikec pekovski mojster iz Rogašovec 3 Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižgete sveče in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Janez Svetec - Danč ZAHVALA V 77. letu se je tiho poslovil naš predragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Alojz Tratnjek iz Lipovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste z njim stopali skozi življenje, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam na koncu njegove poti izrekli sožalje, darovali za svete maše in dobrodelne namene, za cvetje, sveče, vsem, ki ste besede slovesa izrekli v svojem srcu, in vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala duhovnikom g. Stanetu Milošiču za mašo zadušnico, g. Borisu Kučku, g. Matiji Tratnjeku in Aljažu Baši za pogrebni obred ter pevkam in pevcem za odpete pesmi. Iskrena hvala Cvetki Rengeo in Andreju Vöröšu za čutne besede slovesa, Stanku Peterki za odigrano Tišino, vsem gasilcem za poslednji pozdrav ter g. Slavku Zadravcu in njegovi jati golobov za zadnje spremstvo na poti v večnost. Iskrena hvala tudi Silvinim in Nadinim sodelavcem ter učencem 8. c-razreda. Posebej hvala celotnemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota za izjemen trud ter strokovno in nesebično pomoč. Hvala cvetličarni Valentina za organizacijo žalne slovesnosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila živali NESNICE, rjave, grahaste, stare 13 tednov, prodajam po 4,50 evra z dostavo. Tel.: 792 35 71. v0875 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v0945 BIKCA IN TELIČKO, stara 8 tednov, prodam. Tel.: 070 899 763. v1003 posesti ENOSOBNO STANOVANJE (40 m2), preurejeno v dvosobno, v središču Murske Sobote prodam. Tel.: 031 568 616. v0985 VINOGRAD v Ratkovcih, 480 trsov, šardone in laški rizling, dam v najem. Tel.: 041 376 607. v0986 Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi kmetijska mehanizacija Vsi tvoji najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. V mislih, spominih ostajaš z nami, ljubljeni oče. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 [email protected] tel.: 02 538 17 20 Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi. 19. marca bo minilo dvajset let žalosti od takrat, ko nas je zapustil oče, dedek in pradedek KOMUNALA Če bi solza mrtve gor budila, ne bi tebe, ljubi Silvo, črna zemlja krila. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... V SPOMIN 33 KUPIJO spodnji priklop za traktor Zetor 2511, pajka na štiri vretena in klinaste 4-redne brane. Tel.: 041 261 676. v0999 KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in razne priključke. Tel.: 041 678 130. v0917 Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer zdaj si doma. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 36. letu, nas je zapustil dragi mož, ati, sin, brat, zet, stric, svak, bratranec, nečak, boter in prijatelj Alojz Marič ml. iz Rogašovec 44 Z globoko bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in prispevke za njemu najdražja otroka, nam pa izrazili iskreno sožalje. Lepa hvala vsem, ki so mu pomagali. Posebna zahvala Simoninim sodelavcem v Boxmarku iz Feldbacha in bivšim sodelavcem iz Tuša ter sedanjim in bivšim sodelavcem pokojnika. Lepa hvala osebju, otrokom in staršem Vrtca M. Sobota in OŠ Sv. Jurij. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Martinu Ficku za besede slovesa, gasilcem in pogrebništvu Komunala. Hvala vsem! EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0936 KUPIM Ferguson, Deutz, Zetor, Univerzal, Ursus ali Štore. Tel.: 031 851 485. v0953 KUPIM TRAKTOR IMT, ZETOR, URSUS, DEUTZ, UNIVERZAL, ŠTORE. Tel.: 031 851 485. v0988 KOSO Pöttinger na 7 diskov ter vitlo za spravilo lesa, 50 m, prodam. Tel.: 031 315 977. v1009 PODRAHLJALNIK, širine 180 cm x 50, enoosno prikolico, 10-tonsko, s polžem in enoosno prikolico, 15-tonsko, s cerado prodam. Tel.: 031 301 849. v1012 KUPIM TRAKTORJE IMT, ZETOR, URSUS, DEUTZ, UNIVERZAL, ŠTORE. Tel.: 051 639 777. v1031 kmetijski pridelki DROBNI KROMPIR sorte marabel, primeren za sajenje, prodam. Cena 0,40/kg. Rankovci 31, tel.: 031 366 018. v1006 JEDILNI KROMPIR, 30 centov/kg, prodam. Panker, Noršinci 36, tel.: 031 285 879. v1010 razno Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi OPREMLJENO KAMP PRIKOLICO ZA 4 OSEBE prodam za 1300 evrov. Ogled v Lendavi. Tel.: 031 645 256. v1032 Ati, z mamico te bomo zelo pogrešali … PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0789 34 3/4/15 |PP_oglas_268x99.pdf Vestnik | 19. marca1 2015 sporočila 1:28 PM www.vestnik.si | e: [email protected] C M Y CM MY CY CMY K Financiranje malih in srednje velikih podjetij Finančne spodbude za naložbe s področja UČINKOVITE RABE ENERGIJE Gospodarski razvoj poteka z roko v roki s povečanjem rabe energije, a za uspešno poslovanje podjetja je treba porabo energije in stroške zanjo dobro obvladovati. SID banka je pripravila v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko finančni program za spodbujanje naložb v učinkovito rabo energije, kjer se kredit kombinira z nepovratnimi sredstvi. Namen financiranja Investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij, pri čemer bo količnik prihranka energije najmanj 30 % pri investicijah v zgradbe oziroma enak ali večji od 20 % pri drugih investicijah. Investicije lahko zmanjšajo tudi emisije toplogrednih plinov, in sicer vsaj za 20 %. Kdo lahko pridobi kredit in nepovratna sredstva Pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki deluje kot gospodarska družba in ima status mikro, malega ali srednje velikega podjetja. Podjetje ne sme biti v postopku insolventnosti in mora imeti poravnane obveznosti do FURS-a. Glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, oddane na AJPES, mora podjetje izpolnjevati kriterije: • razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je največ 5, • razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom je največ 2, • razmerje med EBITDA s finančnimi odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti je najmanj 2. Značilnosti financiranja Investicijo v učinkovito rabo energije lahko podjetje financira s pridobitvijo kredita in nepovratnih sredstev. Pogoji financiranja: a. znesek kredita je lahko največ 75 % vrednosti investicije; b.vrednost kredita je od 30.000 do 750.000 EUR; c. podjetje pridobi tudi nepovratna sredstva v vrednosti od 3.600 do 90.000 EUR, pri čemer znesek nepovratnih sredstev ne presega 12 % nakazanih sredstev kredita; d.seštevek dodeljenih sredstev iz točke b. in c. lahko znaša največ 85 % stroškov projekta; e. obrestna mera je enaka seštevku 6-mesečnega EURIBORja in nespremenljivega pribitka, ki se določi glede na bonitetno oceno gospodarske družbe, kakovost predloženih zavarovanj…; f. ročnost kredita je od 3 do 12 let; g.mogoč je moratorij za čas trajanja projekta. Kako do financiranja Dokumentacija za oddajo vloge je objavljena na spletni strani SID banke, kjer je na voljo tudi več informacij o programu: http://www.sid.si/financiranje/financiranjenalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije. Pripravljeno dokumentacijo pošljite na naslov: SID banka, d. d., Ljubljana, Oddelek za podjetja (vloga URE) Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Dodatne informacije tel. št. : 01 2007 480 e-naslov: [email protected] turistične prireditve Cankova – V okviru prireditev Jožefovi dnevi bo v četrtek, 19. marca, na vaškem trgu Jožefovo senje. V soboto, 21. marca, ob 9.30 pa se bo začel pri vaško-gasilskem domu 13. Jožefov pohod, ki ga pripravlja Športno društvo Studenec Cankova. Pohodniki se bodo podali na 12 kilometrov dolgo pot do Korovec, Gerlinec, Krašč, Domajinec in Topolovec, od koder se bodo vrnili do vaško-gasilskega doma na Cankovi, kjer bosta druženje in pogostitev. Gornja Radgona – V petek, 20. marca, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Budinci – V petek, 20. marca, ob 18.30 bo organiziralo pri kapelici društvo AstroAnima opazovanje nočnega neba ob spomladanskem enakonočju. Ljutomer – V petek, 20. marca, ob 20. uri bo v ŠIC Ljutomer tretja Štrkova noč, na kateri bodo ob ansamblu Štrk nastopili še Vesele Štajerke, Ekart, Slovenski zvoki, Nova pot, Mladi Prekmurci, Miha Balažic, Pihalni orkester KD Ivan Kavčič Ljutomer, Siniša Čeh, Jože Burnik, Nuša Derenda in Babinska folklora. Prireditev bosta povezovala Darja Gajšek in Samo Tuš - Korl. Jeruzalem – V petek, 20. marca, ob 19. uri se bo začel v Vinskem hramu Dalmatinski večer, na katerem bodo nastopili klapa Jadranski maestral in Siniša Žunec. Bogojina – V soboto, 21. marca, ob 9. uri se bo začel pri OŠ Bogojina pohod po učni poti Slovani.si, ki ga pripravljajo učenci in učitelji šole. Na poti po Bogojini in okolici bodo pohodnikom predstavili Plečnikovo cerkev ter druge etnološke in zgodovinske znamenitosti. Gornja Bistrica – V soboto, 21. marca, ob 10. uri se bo začel pri Tinekovem brodu ob Muri šesti Jožefov pohod. Pohodniki se bodo podali do naselja Mota. Dobrovnik – V soboto in nedeljo, 21. in 22. marca, med 9. in 18. uro bo v hiši Györgya Dobronokija tradicionalna razstava pirhov, ki jo pripravlja Zavod za okolje in turizem Dobrovnik. Ob razstavi se bodo predstavili tudi izdelovalci ter prikazali barvanje tradicionalnih pirhov, značilnih za Dobrovnik in okolico. Predstavili bodo tudi kulinariko ob veliki noči. Grad – Grad je marca odprl vrata obiskovalcem. Na ogled sta stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in rokodelsko delavnico ter pregledna razstava likovnih del akademskih slikarjev, ki so sodelovali na likovnih kolonijah Protestantskega društva Primoža Trubarja. Financiranje zagotavlja SID banka iz virov MGRT, EIB in Evropske Unije. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu: SI56 023-400019232-476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Ljutomer – V soboto, 21. marca, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Lendava – V hotelu Elizabeta je na ogled razstava likovnih del Milene Petković iz Hrvaške. napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KRATKO A SLADKO – Pajdaši 2. UGANKA – Pogled Gledališče Petek, 20. marca 18.30 Radijski knjižni sejem z Nevenko Emri 19.15 Mladi val: Nina Goričanec bo gostila Majo Črešnjovnjak, ki trenira kickbox Sobota, 21. marca 10.15 Potepajte se z nami po pokrajini ob Muri 14.15 Oddaja tedna: reportaža Nataše Brulc Šiftar o Športnem društvu Dodgeball Catwoman Slovenija 20.10 Duškova ordinacija Nedelja, 22. marca 3. KO BOM ODŠEL – Nemir 4. ONA DIŠI PO POMLADI – Spev 5. GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVETAnsambel Franca Miheliča 10.30 Nedeljska kuhinja: gostja Lidije Cer Magdič bo Sandra Vučko, vinska kraljica Slovenije PREDLOGA 18.00 Na narodni farmi: ansambel Novi spomini z albumom Nisem mačo LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. NEHI TEŽIT – Katarina Mala 2. VISOKO NAD OBLAKI – Neisha 3. PLEŠI Z MANO – Društvo mrtvih pesnikov 4. LJUBEZEN BEŽI – Regina 5. ŠALTINKA – Rudi Bučar PREDLOGA VSE MOGOČE – I.C.E. ORIGINAL – Carpe Diem NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. BREAK THE RULES – Charli Xcx 2. SUGAR – Maroon 5 3. LOVE ME LIKE YOU DO – Ellie Goulding 4. COOL KIDS – Echosmith 5. WHAT I DID FOR LOVE – David Guetta & Emeli Sande PREDLOGA TROUBLE – Iggy Azalea & Jennifer Hudson BULLETPROOF PICASSO – Train Praktično darilce Murskega vala dobi: Pamela Bradač, Ljutomerska cesta 27, Gornja Radgona. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. MURSKA SOBOTA V torek, 24. marca, ob 10. uri bo v gledališki dvorani predstava Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Ponovitev bo še v sredo, 25. marca, v gledališču Park ob 9.30 in 11. uri. Vse predstave so za gledališko-lutkovni abonma. V petek, 20. marca, ob 9.50 bo v grajski dvorani predstava ljubiteljske dramske skupine Mokoš iz Bakovec z naslovom Tipična slovenska družina! v režiji Edvarda Jakšiča. LENDAVA, ČRENŠOVCI V četrtek, 19. marca, ob 8. uri bo v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin Hura za gledališče z osmimi gledališkimi predstavami. Srečanje se bo nadaljevalo ob 17. uri v Kulturni dvorani Črenšovci z dvema predstavama. V soboto, 21. marca, ob 19.30 bo v Domu kulture Ljutomer komedija Da, gospod premier v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Predstava je za žlahtni abonma in izven. Ponedeljek, 23. marca LENDAVA 14.30 Za zdravje: o motnjah dihanja med spanjem bo spregovoril otorinolaringolog Franc Žoldoš, dr. med., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota V ponedeljek, 23. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani opereta Csokos assony v izvedbi gledališča Hevesi Sandor iz Zalaegerszega. Predstava je za madžarski gledališki abonma. 18.00 MV-dur: Katarina Mala s prvencem Ciao, ciao Torek, 24. marca BOGOJINA V petek, 20. marca, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ Bogojina gledališka predstava Sneguljčica, ki so jo pripravili starši devetošolcev in učitelji šole. 11.15 Kratki stik z Brankom Žuncem Odprtje 20.10 Jukebox POTRNA Sreda, 25. marca 18.00 Biba buba baja na obisku v Osnovni šoli Kobilje 20.10 Mursko-morski val s Simono Špindler Četrtek, 26. marca 13.15 V prvi osebi ednine razmišlja Petra Kranjec Milanov 13.30 Aktualno z Natašo Brulc Šiftar 20.00 Propölerja Primož in Miran BOLJŠA STRAN SPLETA V petek, 20. marca, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši odprtje razstave fotografij Elia Ciola in Stojane Kerblerja z naslovom Friulia & Štajerska. Razstavo bo predstavila dr. Marjeta Ciglenečki, na ogled pa bo do 23. maja. Spominska slovesnost SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto, 21. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem in upravnem središču spominska slovesnost ob 10-letnici smrti častnega občana Občine Sv. Jurij ob Ščavnici dr. Vekoslava Grmiča. Glasba V petek, 20. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani dobrodelni koncert Prekmurske godbe Bakovci. Kot gostja bo nastopila Tjaša Cigut. Organizator je Klub študentov Lendava v sodelovanju z društvom Zvezdni otroci, ki pomaga staršem otrok, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Kupon št. 12 Glasujem za skladbo Glasba našega srca: V soboto, 21. marca, ob 19. uri bo v sinagogi koncert Dua Ponte: Alja Petric (vokal) in Damjan Stanišić (kitara). 7 Veličastnih: LJUTOMER NSTSNMV: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 24. marca 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 Smolič z naslovom Figuralika druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja. V četrtek, 19. marca, ob 17.30 bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predavanje izkušenega obročkovalca ptic Dareta Fekonje z naslovom Označevanje ptic. Organizator je Pomurska sekcija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Literatura BOGOJINA V torek, 24. marca, ob 18. uri bo v kulturni dvorani literarno-glasbeni večer Spomladanska čajanka z uprizoritvijo pravljice Zvezdica zaspanka (učenci 3. razreda) ter recitacijo o ljubezni in pomladi. LJUTOMER V ponedeljek, 23. marca, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer pravljična ura. LJUTOMER LENDAVA Ime in priimek, naslov: 35 napovednik dogodkov 20.00 Zimzelenčki z Natašo Hakl HIJA HOP – Tu pa tam DO NEBESED IN NAZAJ Pomladni zvoki 19. marca 2015 | Vestnik | Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 19. marca, ob 16.30 bo za otroke delavnica okraševanja pirhov z voskom in barvanjem (Brigita Medžimorec), ob 16. uri bo Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša, Sonja Mikuž), ob 19. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V petek ob 10. uri bo Gremo vsi na jogo (Društvo joga v vsakdanjem življenju – Sonja Mikuž), ob 14. uri trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 16.30 pa Novo rojstvo: celična preobrazba – zdravljenje (Nataša Fras). V ponedeljek ob 17. uri bo Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), ob 17.30 pa joga smeha (Klavdija Zver). V torek ob 17. uri bo otroška delavnica Ustvarjanje presenečenja za mamico (Renata Rogan), ob 15.45 Gremo vsi na jogo (Društvo joga v vsakdanjem življenju – Sonja Mikuž), ob 17.30 meditacija z gongi (Andreja Horvat), ob 18. uri pa predavanje Spomladanske gobe (Milan Kelhar). V sredo ob 15. uri bo praktična delavnica permakulture v vrtu v Ulici ob progi, če bo slabo vreme pa v Hiši Sadeži družbe. Ob 18. uri bo predavanje Starševstvo na preizkušnji (Andrej Omulec). BELTINCI V petek, 20. marca, ob 18. uri bo v Kulturni dvorani Beltinci osredja občinska proslava ob dnevu žena in materinsko-starševskem dnevu. Kulturni program pripravljata OŠ Beltinci in Vrtec Beltinci. GORNJA RADGONA V petek, 20. marca, ob 17.45 (šest ur pred pričetkom pomladi) bo v avli OŠ Gornja Radgona prireditev Pozdrav pomladi. KURŠINCI V soboto in nedeljo, 21. in 22. februarja, bo na Turistični kmetiji Vrbnjak izobraževalni seminar Vožnja konjskih vpreg, ki ga bodo vodili slovenski strokovnjaki. SPODNJI KAMENŠČAK V petek, 20. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije učna delavnica izdelovanja voščilnic za materinski dan. Moderatorka bo Melanija Šterman. POLANA V gostilni Lovenjak poteka od 17. do 24. marca vsak dan ob 17. uri kuharska delavnica s Štefanom Srako, šefom kuhinje v gostilni. MARTJANCI Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. V petek, 20. marca, med 17. in 19. uro bo še ustvarjalna rokodelska delavnica za otroke, ki jo pripravljajo pred razstavo Pozdrav pomladi. BELTINCI V gradu Beltinci je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 8. likovni minikoloniji, na kateri sta bili temi ustvarjanja beltinski grad in park. Po dogovoru z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled še stalna zbirka Zgodovina zdravstva v Pomurju. LENDAVA V petek, 20. marca, ob 19. uri bo v Medgeneracijski hiši Sofija Lendava delavnica Skuhajte si svojo pomladno kremo, ki jo bo vodila Simona Kolarič (Pilates studio Laurus). GRAD V ponedeljek, 23. marca, ob 10.30 bo ob svetovnem dnevu voda v gradu Grad odprtje razstavnega prostora Vidra. Prostor je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Ob tem bosta še predavanji mag. Marjane Hoenigsfeld Adamič: Od vidre do žive vode in dr. Mihaela J. Tomana: Varstvo voda in varstvo človeka pred vodami. VADBA JOGE V POMURJU Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota je do 29. aprila na ogled razstava izbora del iz stalne zbirke galerije z naslovom Stalna zbirka kot tradicija. V izložbi Galerije Murska Sobota je na ogled razstava del otrok iz Vrtca Murska Sobota z naslovom Igrivi čopič. V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Podvodna dediščina v Sloveniji. Na ogled sta tudi stalna razstava in razstava Vibenov vodnjak. V Galeriji Robin je na ogled razstava likovnih del Gustava Gnamuša. LENDAVA V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na gradu je na ogled likovna razstava del Sabine Šinko. V gledališki in koncertni dvorani je na ogled razstava del slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami z naslovom Bled in slovenska mesta. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V petek, 20. marca, ob 19. uri bo v Domu kulture Ljutomer dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu, na kateri bodo nastopili Manca in Benjamin Izmajlov, Oktet Arion, Otroški pevski zbor OŠ Stročja vas in drugi. MURSKA SOBOTA RADENCI FILOVCI V četrtek, 19. marca, ob 18. uri bo v Dosorju seniorski večer z glasbenimi gosti. V soboto, 21. marca, ob 18. uri bo v kulturni dvorani prireditev s kulturnim programom in družabnim srečanjem ob prazniku žena in mater. RADENCI IVANOVCI CANKOVA V soboto, 21. marca, ob 18. uri bo v vaškogasilskem domu Ženski večer. V Vili Vogler je do 30. aprila na ogled razstava likovnih del članic in članov sekcije Ludvik Vrečič KUD Cankova. MURSKA SOBOTA V torek, 24. marca, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šola Murska Sobota peti abonmajski koncert, na katerem bodo nastopili študenti klarineta Akademije za glasbo Ljubljana iz razreda prof. Jožeta Kotarja. Predavanje PETANJCI V petek, 20. marca, ob 15. uri bo v dvorani Raziskovalne postaje Prekmurje ZRC SAZU okrogla miza z naslovom Slovenci na avstrijskem Štajerskem med tradicijo in inovacijo. Pripravljajo jo ob 100-letnici akademika dr. Antona Vratuše (ki bo na okrogli mizi tudi sodeloval) in 90-letnici inštituta za narodnostna vprašanja. MURSKA SOBOTA V četrtek, 19. marca, ob 17. uri bo v Galeriji Murska Sobota predavanje dr. Nataše V petek, 20. marca, ob 18. uri bo v Dijaškem domu Murska Sobota Angelska meditacija z gongi, skozi katero bosta udeležence vodila Tatjana Baligač in Aleš Ifko (Enovita, društvo za veselo življenje). RADMOŽANCI V nedeljo, 22. marca, ob 15. uri bo v vaškem domu prireditev ob materinskem dnevu. GABERJE V soboto, 21. marca, ob 16. uri bo v vaškem domu prireditev ob madžarskem narodnem prazniku, na kateri bodo nastopili ljudski pevci, recitatorji in otroška folklorna skupina. TURNIŠČE V nedeljo, 22. marca, ob 13. uri se bo začel pri občinski zgradbi četrti pohod ob dnevu žena in materinskem dnevu, ki ga organizira Kolesarski klub Varaški šujstri. Pohodniki se bodo podali do Dobrovnika in Dobrovniških goric. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. Do 26. marca je v Dosorju razstava likovnih del učenk in učencev OŠ Radenci in OŠ Kapela. GRAD V palaciju gradu Grad bo do 31. maja na ogled pregledna razstava umetniških del, ki so nastala na dvajsetih slikarskih kolonijah Protestantskega društva Primož Trubar. GORNJA RADGONA V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je na ogled razstava fotografij Štefi P. Borko z naslovom Mlade sanje. V kulturno-zgodovinskem spomeniku Špital je na ogled stalna muzejska razstava Radgonski mostovi. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. 36 (ne)nazadnje | Vestnik | 19. marca 2015 Četrtek: pretežno jasno –1 | 12 Petek: pretežno jasno –1 | 12 vreme Andrej Velkavrh V četrtek in petek bo pretežno jasno. V soboto dopoldne bo še delno jasno, popoldne pa bo občasno več oblačnosti. Zapihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo oblačno, mogoča bo kakšna kaplja dežja, lahko pa tudi, da bo ostalo suho. Količina padavin bo v vsakem primeru zelo majhna, predvidoma bo lahko padel kakšen liter dežja na kvadratni meter. Nekoliko hladneje bo. V ponedeljek bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno zjasnilo. *** Dežja že kar nekaj časa ni bilo, no, vsaj takega, ki bi kaj zalegel. Kakor smo se še do konca preteklega leta in v začetku novega pridušali, da samo dežuje in da sonca skoraj ni, je zdaj že kar malo suho. No, suše ni, vode je še dovolj, tla so suha samo na površini in kjer so prodnata. So pa tudi barjanski jarki suhi, toliko v vednost. Marec je res »sušec«, vendar pa ni dobro, če je presuh. Padavinski režim v severovzhodni Sloveniji je izrazito celinski. To pomeni, da dežuje ob prehodih vremenskih front, vendar običajno ne ravno obilno, ker dež prestrežejo hribi zahodne in osrednje Slovenije, do Prekmurja pridejo le zadnji ostanki. Več upanja na dež se začne s toplejšo polovico leta, ko začne delovati termika in ko zaradi toplejših tal začno rasti kopasti oblaki, ampak taki, ki zrastejo dovolj visoko, da lahko iz njih dežuje. Pustimo poletne nevihte, do njih je še daleč! Že pomladne plohe za silo poškropijo vrhnji centimeter prsti za drobne, kaleče rastlinice. Tudi ob vremenskih frontah se padavine zaradi termičnega vpliva lahko nekoliko obogatijo. No, marec še ni tisti pravi mesec za to, april pa že. Pa saj je pred nami le še zadnja dekada marca! Seveda pa velja tudi druga plat medalje. Če je topleje, in ko so dnevi daljši, je tudi izhlapevanja več! Torej z enako količino dežja ne dosežemo enakega učinka kot v hladnejših razmerah, saj več vode izhlapi iz tal. Zato pa pravi ljudski pregovor: »Spomladi en voz dežja – eno vedro blata, jeseni eno vedro dežja – en voz blata.« Nekaj modrosti pa v ljudskih pregovorih, ki so vezani na vreme, vendarle lahko najdemo. vestnikov koledar Č – 19. marec JOŽEF P – 20. marec SREČKO S – 21. marec BENEDIKT N – 22. marec VASILIJ P – 23. marec JOŽE T – 24. marec GABRIJEL S – 25. marec MINKA V petek, 20. marca, sonce vzide ob 5. uri in 57 minut, zaide pa ob 18. uri in sedem minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 10 minut. V petek, 20. marca, ob 10. uri in 37 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj. Sobota: zmerno oblačno, veter (JZ) 0 | 15 www.vestnik.si | e: [email protected] Nedelja: oblačno, rahel dež 5 | 12 Jutri v Sloveniji delni Sončev mrk Ponedeljek: zmerno oblačno 2 | 13 fotografija tedna Luna bo zakrila 60 odstotkov površine Sonca Luna bo začela zakrivati Sonce med 9.31 in 9.35 20. marca, torej jutri, bomo lahko tudi v Sloveniji in v Pomurju priča, če bo le primerno vreme in če boste imeli primerno zaščitene oči, posebni na otok Svalbard. Ob opazovanju pa bodite previdni – Sončeva svetloba lahko poškoduje vaše oči, zato lahko s prostim očesom Sonce gledamo Delni Sončev mrk 12. oktobra 1996. Opazovanje sta prav tako, kot bo to jutri, pripravili soboška gimnazija in soboško Astronomsko društvo Kmica. Takrat v središču Murske Sobote, jutri bo javno opazovanje pred Gimnazijo Murska Sobota. fotografija renato lukač igri geometrije. Gre za igro svetlobe in sence ob gibanju Sonca in Lune, ki povzroči pojav, ki mu rečemo Sončev mrk, tokrat delni. Prvi navidezni stik med Luno in Soncem – ker Luna le na neki način »prekrije« Sonce oziroma tako to vidimo z Zemlje – bo ob 9.34 minut. To je ura, ko bomo prvi stik zagledali v Murski Soboti, v Ljubljani se bo namreč mrk začel malo prej, in sicer ob 9.31, v Brdih pa še minutko in pol prej. Sredina mrka, ko bo Luna prekrivala največji del Sonca – in sicer bo to tokrat 60 odstotkov njegove površine –, bo ob 10. uri in 43 minut (v Murski Soboti), konec pa ob 11. uri in 55 minut. Slovenija je tako majhna, da jo Lunina senca preleti v nekaj minutah, zato se podatki o začetkih in koncih prvih stikov, o sredini mrka in o zadnjem stiku Lune in Sonca razlikujejo le za nekaj minut. Prvi bodo poljub Lune in Sonca doživeli Primorci, zadnji Prekmurci. Stopnja zakritosti Sonca pa se manjša od severozahoda proti jugovzhodu; tako morate, če želite videti največjo fazo mrka, v Kranjsko Goro, najmanjša pa bo v Vinici. Če pa želite videti popoln mrk, pri nas bo namreč viden kot delen, morate odpotovati na Ferske otoke ali le zjutraj ali zvečer ali skozi meglo in oblake. Za varno opazovanje Sončevega mrka s prostim očesom pa ne potrebujete nič posebno zapletenega oziroma lahko pripomoček kupite v vsaki tehnični trgovini. To je varilsko steklo, ki mora imeti optično gostoto najmanj 12, opazujete pa lahko tudi s posebno folijo mylar, ki jo dobite pri prodajalcih astronomske opreme. Ali pa greste enostavno na javno opazovanje mrka, ki bo tokrat pred Gimnazijo Murska Sobota. Sončevi mrki vendarle niso tako redek nebesni pojav, kot se zdi. Tako so astronomi izračunali, da je bilo (oziroma bo) med letoma 1207 pred našim štetjem in do leta 2161 kar osem tisoč Sončevih mrkov. Povprečje: 238 mrkov na stoletje. Od tega jih je 28 odstotkov popolnih, to je 66 v vsakem stoletju, in to niti ni tako malo. Res pa je tudi, da so popolni Sončevi mrki na nekem istem kraju na Zemlji vidni le vsakih 450 let. In če na stvar gledamo tako, lahko rečemo, da le niso tako pogosti. Razen če se odločite za potovanje in ga »lovite« po zemeljski obli. V Sloveniji je bil zadnji popoln Sončev mrk viden leta 1999, naslednji bo leta 2081. Vida Toš Naročite svoj [email protected] | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … Darja Vrbnjak, Milena Žalig, Majda Borko, Monika Horvat, Marija Habjanič, Vesna Kitthiya, Alenka Gomboc, Terezija Cokan, Katarina Glavač, Marija Šijanec, Bernarda Kovše, Dragica Marinič, Štefka Šnepf in Marija Strnad je skupina štirinajstih, ki so si nadele skupno ime »O ti ti«, gre pa za ženske, ki so na soboški Ljudski univerzi vključene v program »oblikovalke tekstilnih izdelkov«. Tretja tovrstna skupina ima z obema prejšnjima skupni imenovalec in to je bogastvo kulturne dediščine. Tako so ženske pod mentorstvom Tanje Vuković izdelovale (ne lovilce prahu, kot so prtički in podobno) zelo uporabne predmete in oblačila, na katere so izvezle, skvačkale ali kako drugače aplicirale najrazličnejše elemente naše dediščine: košare in cekarje, hetiški vez, poslikave s skrinj za doto, ptico zlatovranko, žitna polja, buče, pogled na prekmurska polja iz zraka, deteljo, cvetoče travnike in pa seveda – mak. Svoje izdelke je skupina »O ti ti« postavila na ogled v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici, tam jih boste našli do prihodnjega petka, 27. marca. Taka oblačila so, kot je povedala ena od štirinajsterice kreativnih, upor industrijskim instantnim oblačilom: »In z našo pomočjo naša tako kulturna kot naravna dediščina ne bo ostala le na razglednicah.« V. T. fotografija vida toš VIKEND LADYS NIGHT 25.3.-29.3 ob 19.00 uri Savna program VRTNICA s kozarčkom penine, negovalna krema, ki pospeši potenje, kožo regenerira, nahrani in učvrsti. Info: [email protected] ali na 02 520 2800 Ladys night_Oglas Vestnik_104,5x67_ZR_1003 15.indd 1 10/03/15 14:59 VRHUNSKE CATERING STORITVE Zagotavljamo vam nepozabno kulinarično doživetje na vaši izbrani lokaciji 051/677 780 • [email protected] • 051/228 750 • [email protected] casopisi oglas_catering.indd 1 17.3.2015 13:06:42
© Copyright 2024