1. No category

Združitev
Alojz Kozar, generalni vikar
Kvalifikacije za Ligo prvakinj
Kje smo pristali po
skoraj stotih letih
Ljudje prevečkrat
izberejo lažjo pot
Prva naloga
odlično opravljena
VLADO KRESLIN
Prekmurci del enotnega narodnega
telesa, Porabci skoraj izumrli,
prebujajo se nacionalizmi
Aktiven na različnih področjih,
razmišlja o verskih temah,
temah iz vsakdanjega življenja
Teleing Pomurje visoko premagal
igralke črnogorskega Ekonomista
in upravičil vlogo favoritinj
Beltinci, 21. 8. 2015, ob 20.30
Stran 8
Stran 9
Stran 17
V E L I K I K O N C E R T V PA R K U Z A G R A D O M
MALI BOGOVI & BELTINŠKA BANDA
Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci
13. avgusta 2015
Čestitamo ob
velikem šmarnu in
ob dnevu združitve
prekmurskih Slovencev
z matičnim narodom!
Uredništvo
Murska Sobota, leto lxvii, št. 33, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Stolp Vinarium ima upravljavca
V premislek
Dobrote Magdalene Rudaš
Mladi (in)
možgani
Vida Toš
Stolp bodo odprli drugega septembra – Turistična zveza Lendava vabi za dogajanje zunaj objekta
Papir prenese marsikaj, a poglejmo
najprej izide zadnje slovenske raziskave o mladih (Mladina 2010), ki kaže, da
imamo v prihodnost usmerjeno mladino, ki pa naj bi imela težave z vstopanjem na trg dela. Zato naj bi tudi težko
ustvarjala lastne družine in samostojna
gospodinjstva.
Pri tem mi v glavo šine vprašanje, ali
se tudi zato pojavlja »beg možganov«?
Sama, da ne bo nesporazumov, nimam
nič proti tistim, ki gredo študirat ali delat v tujino. Svet je globalna vas in vsak
je svoje sreče kovač, zato se mi zdi to popolnoma normalen in celo dobrodošel
pojav. Tudi ne viham nosu, ko v Sloveniji študirajo in delajo ljudje iz drugih
držav. Nasprotno, to mi je celo všeč. Svež
veter je vedno dobrodošel.
Magdalena Rudaš je z domačimi dobrotami zastopala lokalno kulinariko po vsej Sloveniji,
na Madžarskem, v Avstriji in tudi v Bruslju. Je prejemnica številnih odličij in dobitnica štirih
znakov kakovosti za različne izdelke na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij. Družinsko
podjetje, v katerem sta trenutno zaposleni dve osebi, s širitvijo dejavnosti in prevzemom
gostinske ponudbe v stolpu načrtuje tudi nove zaposlitve, priložnost za delo pa bodo dobili
predvsem mladi z gostinsko izobrazbo. fotografija nataša juhnov
Zato ne razumem jokanja nad begom.
Česar in kogar koli. Poznam doktorja
znanosti, ki dela kot profesor, ki so ga
vabili čez lužo. Tam je nekaj let tudi bil.
A je rekel: »Prekmurje imam preveč rad.
Saj se bo razvilo.« In je tudi sam ogromno naredil za to. Predvsem za to, da so
mladi tam, kjer so. Usmerjeni v napredek in prihodnost. Poznam pa tudi preveč takih – in tukaj je po mojem mnenju
bistvo problema, ne v možganih, ki se
odseljujejo, – ki bi morali biti na zasluženem počitku po dooolgih letih službe.
V kateri so si, oprostite, nabrali dovolj
materialnega. Da bi zdaj lahko uživali. V pokoju seveda. Brez dela? Seveda
ne! Upokojenci so lahko eden aktivnejših delov prebivalstva. A, oprostite, ne v
službah. Te so namenjene svežemu vetru. O »hotelih mama« pa drugič. Ko se
bomo vprašali, zakaj se jim ne reče »hotel starša«.
Naročnik
www.mck.si
PE MURSKA SOBOTA,
Ulica Štefana Kovača 23,
9000 Murska Sobota
15% popust na vso blago!
3% popust na izvedbo!
02 52 13 605
02 54 59 562
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
#
Akcija velja do 31. 08. 2015.
Popusti se ne seštevajo.
Nepreslišano
V
čeraj je bil mednarodni dan
mladih. Leta 1999 ga je razglasila, da bi opozarjala na položaj,
vlogo, pravice in dolžnosti ter tudi na
probleme mladih, Organizacija združenih narodov.
Karikatura Anton Buzeti
Na razpis za upravljanje in najem Stolpa Vinarium v Lendavskih Goricah so
prispele štiri vloge, izbrani pa sta bili
Turistična zveza Lendava vabi za izvajanje gostinske dejavnosti in dogodkov
zunaj objekta in Magdalena Rudaš, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
iz Radmožanec za izvajanje gostinske
dejavnosti in dogodkov v objektu.
Najpomembnejši kriteriji pri izbiri ponudnika gostinske dejavnosti v
objektu so bili ponudba lokalnih proizvodov, reference in kakovost.
Prodajo spominkov in ponudbo v hišicah ob stolpu bo prevzela Turistična
zveza Lendava vabi, ki trenutno združuje in povezuje 35 članov in zaposluje
dve osebi, gostinsko dejavnost pa bodo
izvajala vinogradniška društva iz Občine Lendava, predvsem ob koncu tedna,
ko bo največ obiskovalcev. S Stolpom
Vinarium bo dobila vinskoturistična cesta tudi skupno promocijsko točko, načrtovane vsebine pa je turistična zveza
razdelila v štiri sklope. V sklopu rekreativnih aktivnosti so predvideni teki,
pohodi in kolesarska srečanja; v sklopu
vinskopromocijskih aktivnosti načrtujejo srečanja in tekmovanja vinorodnih
območij Slovenije, Madžarske, Hrvaške
in Avstrije, ocenjevanja vin, srečanja
vinogradnikov, vinski festival; turističnopodjetniške aktivnosti zajemajo prodajo spominkov, organizacijo gostinske
ponudbe ob stolpu, trženje in turistično vodenje; kulturnoturistične aktivnosti pa obsegajo organizacijo likovnih
delavnic, fotonatečajev, muzej vinogradništva na prostem, festivale zabavne
glasbe in organizacijo tematskih dni.
Za varnost obiskovalcev in urejanje
prometnega in parkirnega režima bo
skrbela redarska služba Občine Lendava. Stolp je unikatna turistična infrastruktura v Prekmurju in širše, z njim
se bo občina vključila v širšo turistično
iniciativo Pomurja in čezmejnega prostora ter aktivno sodelovala pri oblikovanju skupnih turističnih produktov.
Majda Horvat, jože Gabor
2
aktualno
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Svet mladih Lendava v iskanju poti za mlade in zase
Podpiral bo, ne bo pa držal za roko
Uspešneje s programi, ki so namenjeni preživljanju prostega časa otrok – Mladi imajo ideje, morda pa jim manjka poguma
Z namenom usmerjanja mladih v zaposljive poklice je Občina Lendava v sodelovanju z javnim zavodom Svet mladih
štipendirala približno dvajset dijakov,
ki pa morajo po pogodbi opraviti tudi
neko javno koristno delo. Martino Bukovec, ki je od junija v. d. direktorice
javnega zavoda, je presenetilo, da so z
nekaterimi dijaki prišli starši in spraševali, na kakšen način bi lahko njihovi otroci opravljali to delo. In ti otroci
so stari šestnajst let. »To se mi zdi velik
problem. Starši otroke že od vsega začetka zavijamo v celofan in hočemo vse
narediti namesto njih, to pa se mi ne
zdi prav. Zato pa, ko odrastejo, nimajo
ali ne prevzemajo odgovornosti glede
na svoja leta. S tem, da jih vzgajamo na
tak način, jim delamo krivico, saj jih delamo odvisne od pomoči drugih. To se
kaže tudi pozneje, ko se po študiju vrnejo z diplomo, magisterijem ali doktoratom,« je povedala sogovornica.
Občina Lendava javnega zavoda Svet
mladih ni ustanovila z namenom, da bi
mlade po končanem šolanju še naprej
držal za roko ali jim iskal zaposlitev, ampak zato, da bi jih podpiral pri njihovi
zaposlitveni ali podjetniški samoiniciativnosti. Te svoje vloge zavod, ki je začel delovati maja 2013, še vedno ni razvil
tako, kot je bilo zamišljeno, delno tudi
zaradi menjavanja ljudi na vrhu in njihovih različnih pogledov na pristop k
tej nalogi. Pričakovanja lokalne skupnosti pa so glede na visoko stopnjo brez-
fotografija arhiv svet mladih
poselnosti med mladimi velika. »Za to,
da začneš stvari peljati po neki začrtani
poti, niso dovolj trije meseci ali pol leta,
ampak je potrebno vsaj leto dni. Času je
treba dati čas, da se stvari lahko razvijejo,« je povedala Martina Bukovec. Podporno vlogo zavoda vidi pri ustvarjanju
nekih programov aktivne politike zapo-
slovanja za mlade v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, strinja pa se z idejo, da morda ne bi bilo slabo razmisliti
tudi o ustanovitvi podjetniškega inkubatorja, ki bi lahko zaživel na primer v
delu prostorov Kolesarskega centra Murania v Čentibi, o čemer so nekateri že
tudi razmišljali. Vsekakor bo Svet mladih
zagotovil neko podporno okolje, v katerem bodo mladi lahko razvijali svoje ideje. »Mislim, da mladi imajo ideje, morda pa jim manjka pogum, da bi stopili v
podjetništvo in te svoje ideje tudi razvijali,« pove sogovornica. Vprašanje, ki si
ga pri tem tudi sama postavlja, pa je, na
kakšen način doseči mlade, in je ob šte-
vilnih novodobnih komunikacijskih možnostih in informacijskih tehnologijah
svojevrstna ironija. Mladi pač »gledajo«
v svoje pametne telefone, vendar ob tem
ostajajo zaprti v nekih svojih interesnih
krogih. Ko pa že imajo ustvarjene neke
socialne kroge, je težko vstopiti v njihov
prostor in čas, in to toliko bolj, ker Svet
mladih še vedno ni dovolj prepoznaven
med mladimi, ugotavlja Bukovčeva. Si pa
v lokalnem okolju veliko uspešneje utira pot do otrok s programi, ki so namenjeni preživljanju prostega časa in ki so
druga poglavitna naloga, ki jo je ustanoviteljica naložila javnemu zavodu. Otroke želijo pritegniti predvsem s ponudbo športnih aktivnosti, Svet mladih pa
je že drugo leto prevzel tudi organizacijo
zdravstvenega letovanja otrok z območja lendavske upravne enote v Baški, ki
prav te dni uživajo na morju.
To poletje je Svet mladih izvedel dva
tabora, tridnevni plavalni tabor v Termah Lendava za otroke, stare pet in šest
let, ter enotedenski nogometni tabor, ki
sta bila namenjena tudi druženju in zabavi otrok. Zavod je med počitnicami
tudi organizator brezplačnega kopanja
enkrat na teden za osnovnošolce, dijake
in študente v Termah Lendava, v sklopu
zavoda pa je že drugo leto potekala tudi
šola nogometa, ki jo vodi Marjan Drvarič. S tem sta tudi povezana nogometni
kamp ter pravkar končan Poletni nogometni festival Lendava 2015.
Majda Horvat
Praznik Občine Grad
Študentski servisi
Odprtje igrišča v Vidoncih
Dela takoj oddana
Med večjimi naložbami obnova Doživljajskega parka Vulkanija in vodovod
Največ ponudb še vedno v strežbi in proizvodnji
Na območju celotne Slovenije je pol
leta po spremembi zakona o študentskem delu, ki prinaša vplačevanje v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zaznati upad študentskega dela, in sicer za slabih 20 odstotkov. V pomurski
regiji študentski servisi upada za zdaj
ne opažajo, vendar se je nekoliko spremenila struktura študentskega dela.
Pomurski študentski servis in Študentski servis Maribor, enota Murska
Sobota, sta največja ponudnika študentskih storitev v Pomurju, zato smo
pri njiju preverili, kako spremenjena
zakonodaja na področju študentskega
dela vpliva na ponudbo in povpraševanje. Zlata Žižek iz murskosoboške
enote Študentskega servisa Maribor
je povedala, da vsak mesec primerjajo z enakim obdobjem lanskega leta
in ugotavljajo, da njihova podružnica
ni padla pod indeks 100. Tudi Darko
Kutoš, solastnik Pomurskega mladinskega servisa, upada ne zaznava.
Letošnji dobitniki zahvalnih plaket Občine Grad fotografija ciril kosednar
Osrednja prireditev ob prazniku Občine Grad je bila letos v Vidoncih s slavnostno sejo občinskega sveta ter podelitvijo priznanj in nagrad. V uporabo
pa so predali novo nogometno igrišče
z umetno travo.
Slavnostna govornica na prireditvi je
bila graška županja Cvetka Ficko, ki je
tako imela prvič priložnost ob občinskem prazniku kot županja nagovoriti občane. V svojem govoru se je dotaknila občinskih naložb. Med večjimi je
obnova Doživljajskega parka Vulkanija.
Tega je, kot vemo, lansko leto prizadel
požar. Županja verjame, da bodo obnovo uspešno pripeljali do konca, saj v
tem objektu vidijo možnost nadaljnjega turističnega razvoja občine. Med večjimi pa je tudi čista pitna voda v sklopu pomurskega vodovoda, ki jo želijo
čim prej speljati do vseh vasi in hiš v
občini. Velik finančni zalogaj je tudi
ureditev parkirnih prostorov v središču občine, v Pörgi.
Ob tej priložnosti je županja društvom, organizacijam in posameznikom podelila zahvalne plakete. Prejeli
so jih: PGD Motovilci za aktivno delo
v gasilstvu in za 70 let delovanja, Robert Kuzmič, pobudnik in ustanovitelj
Športnega društva Vidonci, za zavzeto
delo v vasi Vidonci in širši okolici Občine Grad, Štefan Gyergyek za požrtvovalno delo in zavzetost pri vaškem delu
ter gasilstvu, Matej Ficko kot mlad in
aktiven vaščan vasi Vidonci za pomoč
in delo pri vaškem delu in Doris Kovač, učenka 9. razreda OŠ Grad, za izdajo svojega prvenca, pesniške zbirke
Ko joče še nebo. Obdarili so tudi uspešne učence OŠ Grad, zlatega maturanta poklicne mature Mitjo Kuharja in
Manj sezonskega dela
matere z novorojenci v letu 2014. Vrhunec prireditve pa je bil slavnostno
odprtje novega igrišča z umetno travo
Športnega društva Vidonci. O naložbi
smo že pisali v prejšnji številki Vestnika. Naj ponovimo, da gre za naložbo,
vredno okrog sto tisoč evrov. Tretjino
sredstev so dobili prek razpisa Fundacije za šport, preostalo pa so prispevali donatorji, predvsem ruski prijatelji
predsednika ŠD Vidonci Roberta Kuzmiča, ki službuje v Rusiji. Del naložbe
so pokrili tudi s sredstvi domačinov in
nekaterih domačih donatorjev. Veliko so privarčevali tudi s prostovoljnim
delom članov in vaščanov. Za vas, kot
so Vidonci, to pomeni veliko pridobitev, saj večina vaških prireditev poteka
prav na tem igrišču oziroma v objektih,
ki ga obdajajo.
C. K.
Sogovornika sta povedala, da v Pomurju še vedno prevladujejo počitniška dela v proizvodnji, strežbi, polnjenju polic v trgovinah in pakiranju in
tudi enostavna pomožna dela. Bliža
se tudi sejem AGRA, za katerega se že
pojavljajo ponudbe za hostese, promocije in degustacije. Na študentskih
servisih pa v letošnjem letu opažajo
upad sezonskih del, Žižkova je posebej omenila obiranje koruznih vršičkov. Kutoš pa je opozoril, da je sprememba zakonodaje vplivala na to, da
se veliko študentskih prostih mest zapolni na podlagi poznanstev, zato je
ponudba del prek študentskega servisa manjša. Dela, ki jih ponujajo, so
zato tudi takoj oddana.
Zlata Žižek s Študentskega servisa Maribor je povedala, da je precej
opazno, da je Pomurje socialno šib-
Študentsko delo na
črno se je povečalo.
ka regija, tako da še vedno veliko dijakov in študentov išče priložnostna
dela med počitnicami. Kot poudarja
Darko Kutoš, pa je študentsko delo
pomembna prva izkušnja mladih, da
pokažejo svojo energijo in sposobnost opravljanja nekega poklica, zato
bi morali soustvarjalci zakonodaje
večkrat pomisliti prav na študente,
ne samo na polnjenje proračuna. V
času, ko se je študentsko delo podražilo, so se namreč delodajalci usmerili v agencijsko delo, ki je ostalo nespremenjeno. Po njegovih besedah se
je zaradi zvišanja tarife na minimalno
urno postavko 4,5 evra razširilo tudi
študentsko delo kot delo na črno, ki
pa ga država ne more kontrolirati.
Večina izplačuje zakonsko
določeno minimalno
urno postavko
Delodajalci študentom za opravljeno delo najpogosteje ponudijo plačilo
po minimalni urni postavki, ki znaša
okrog 3,80 evra neto. Vsa bolj strokovna dela pa so plačana bolje. Žižkova
je povedala, da se nekatere urne postavke gibljejo tudi okrog osem ali devet evrov. Odvisno je torej od delodajalcev, nekateri gledajo predvsem na
to, da bo njihova delovna sila cenejša,
zato iščejo različne poti, da si to zagotovijo. Sicer pa vodja murskosoboške podružnice Študentskega servisa
Maribor napoveduje, da bodo čez čas,
ko bodo študenti videli, koliko se jim
splača delati prek napotnic, posledice
najnovejšega zakona o študentskem
delu opazne tudi pri nas.
Damjana Nemeš, Ines Baler
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
Sodelovanje mestne občine, univerze in gospodarstva
Plaz v Cubru
217 tisoč evrov
za sanacijo
Ne gre le še za en podpis
Redni študijski program javnih univerz v Prekmurju okrepiti z znanstvenoraziskovalnimi dejavnostmi
»Univerza, ki želi živeti z lokalnim
okoljem, mora z njim tudi dobro delati. Z matično mariborsko občino je
univerza že sklenila sporazum, zato
se nam je zdel logičen naslednji korak, da formaliziramo tudi sodelovanje s soboško občino, ki je potekalo
že pred podpisom,« je povedal predsednik Pomurske akademske znanstvene unije Mitja Slavinec ob podpisu dveh aktov. Prvi je sporazum med
mestno občino in Univerzo v Mariboru o sodelovanju na področju gospodarskega, trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja regije. Kaj to
pomeni? »Ko govorimo o potrebah,
je univerza vedno postavljena v položaj, da ne izpolnjuje svoje vloge in
ne izobražuje za potrebe gospodarstva. Vsaj tak stereotip prevladuje.
Sam menim, da je ravno nasprotno.
Menim, da je mariborska univerza
zelo povezana z lokalnim okoljem in
gospodarstvom, iz katerega je konec
petdesetih let zrasla. Spet se želimo
zavedati svojih korenin in se vrniti tja, kjer smo začeli. Družbi želimo vračati to, zaradi česar smo bili
ustanovljeni,« pravi rektor mariborske univerze Igor Tičar. Prekmurje
je bilo po njegovih besedah na področju visokošolskega izobraževanja delno pozabljeno, zaradi tega ga
je treba dvigniti na višjo raven. Ob
obisku Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan, v katerem Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede izvaja trenutno edini
redni študijski program javnih univerz v Prekmurju, to je menedžment
v agroživilstvu in razvoj podeželja, so
želeli videti, kot pravi Tičar, kakšne
so želje in možnosti: »Menim, da je
prihodnost lepa in svetla. Mislim, da
bomo lahko sodelovali pri razvoju
gospodarstva in visokega šolstva.«
Poleg turizma in agroživilstva vidi
Tičar možnosti sodelovanja tudi na
področju geotermalne energije: »Še
širše področje, ki se odpira, je vzhodna kohezijska regija. Na univerzi si
prizadevamo, da bi vse občine povezali v eno skupnost, ki bo nastopala
pri pridobivanju evropskih sredstev
in razvijanju novih možnosti.«
BOLJŠA STRAN SPLETA
3
Septembra lani poplave
sprožile plaz nad hišo
Občina Ljutomer je po sporočilu Ministrstva za okolje in prostor, da je vlada
na prioritetni vrstni red programa sanacije posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 12. in 16.
septembrom 2014 vključila tudi sanacijo plazu nad hišo v Cubru 19, objavila
javno naročilo izbire izvajalca za izvedbo projekta. Prispele so štiri ponudbe,
najugodnejšo je ponudilo podjetje H. S.
nizke gradnje, d. o. o., iz Maribora. Vrednost del, ki jih bodo izvedli, je 217 tisoč evrov; del sredstev – 174 tisoč evrov
– zagotavlja okoljsko ministrstvo, del pa
Občina Ljutomer. Občinska sredstva iz
proračunskih rezerv za leto 2015 v višini
skoraj 59 tisoč evrov bodo namenili za
stroške DDV-ja, za strokovni, gradbeni
in finančni nadzor, za projektno dokumentacijo in še za nekatere druge storitve, ki jih ministrstvo ne pokriva.
Ta mesec, torej avgusta, naj bi vsa
dela tudi opravili; izvedli pa bodo pripravljalna in zemeljska dela, temeljenje,
odvajanje vode, gradbena in obrtniška
dela ter opremili most in cesto.
V. T.
Mitja Slavinec, Igor Tičar, Aleksander Jevšek, Robert Grah in Robert Celec ob podpisu sporazuma fotografija timotej milanov
Razmišljajo o študijskih
programih, ki bi privabili
tuje študente
bomo vzeli za svoje. Prav tako želimo
programe, ki bi bili zanimivi tudi čez
mejo,« pravi Slavinec.
Direktor RIS Dvorec Rakičan Robert
Celec meni, da je prehrana kot širši
pojem osrednji temelj razvoja regije:
»Pomurje bo uspešno le, če bo uspešno pri pridelavi in predelavi hrane.
Ravno zaradi tega predstavlja študijski program menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja odlično
izhodišče.« Po besedah Celeca se bo
program še dodatno okrepil in še naprej izvajal na isti lokaciji. Univerza v
Mariboru in RIS Dvorec Rakičan bosta po njegovih besedah raziskala možnosti za razvojne projekte in obenem
tudi za skupno kandidaturo za evropska sredstva, konkretno iz programa
Obzorje 2020. Slavinec pojasnjuje,
da želijo v sedanjem študijskem programu okrepiti predvsem znanstveno-raziskovalne dejavnosti: »Tiste
najbolj aplikativne, povezane s pridelavo.« Podpisniki sporazuma preverjajo tudi možnosti uvedbe še kakšnega
študijskega programa. »Zavedamo se,
da bodo zaživeli samo programi, ki jih
Čim več sredstev za
pomurska podjetja
Drugi akt, ki so ga podpisali, je bil
protokol o sodelovanju med mariborsko univerzo in Pomursko gospodarsko
zbornico (PGZ). Po besedah direktorja
PGZ Roberta Graha želijo skupaj z univerzo v pomurska podjetja pripeljati
čim več razvojnih sredstev. Murskosoboški župan Aleksander Jevšek računa
na sodelovanje z univerzo na številnih
področjih, med drugim na področjih
priprave trajnostne urbane strategije
in izkoriščanja geotermalne energije.
S predstavniki mariborske Fakultete
za strojništvo se tako želijo prijaviti na
razpis na tem področju. »Murskosoboške vrtine bodo na neki način eksperimentalne in bodo osnova za ekonomsko izkoriščanje geotermalne energije.
Vrtine želimo zagnati in videti, kaj lahko z njimi naredimo,« pravi Jevšek, ki
dodaja, de se veseli, da se bo na tem
področju končno začelo delati. Pri pri-
pravi trajnostne urbane strategije, s katero se bo občina prijavila na razpis za
sredstva, ki so na voljo za razvoj mestnih občin, so po besedah župana v
preteklih mesecih zbirali ideje od spodaj navzgor. »Nabor podatkov se zdaj
po ustaljenih metodologijah obdeluje,
potrebujemo pa pomoč, da nam strokovnjak pomaga pri postavljanju teh
idej v predale, da se bomo potem s projekti lažje prijavljali na razpis. Želimo
biti čim boljši, da bomo dobili čim več
denarja.« Pri tem naj bi sodelovala prorektorica mariborske univerze Lučka
Lorber, Razvojni center Murska Sobota,
ki vodi projekt, pa bo, kot pravi, te pomoči zelo vesel. »Prekmurje je potisnjeno ob rob, kar se tiče visokošolskih institucij. Tukaj moramo narediti preboj.
Če želimo mlade ljudi ohraniti v tem
okolju, jim moramo dati priložnost,
da se bodo tu izobraževali in usposabljali,« še pravi Jevšek. Slavinec meni,
da ne gre samo še za en protokolarni
podpis, temveč so bili po njegovih besedah določeni že termini, ko se bodo
sestali predstavniki vpletenih strani.
»To bo lepo nadaljevanje sodelovanja.«
Timotej Milanov
Radenci
Javne dražbe
Občinske nepremičnine
Občina Radenci prodaja na prvi dražbi starejšo stanovanjsko hiši v Žrnovi z
gospodarskim oziroma kmetijskim poslopjem in zemljišča ob objektih. Skupna površina zemljišč je 13.350 m2, izklicna cena pa 16.386,72 evra. Kupec
bo moral plačati še davek na promet
nepremičnin. Javna dražba bo 24. avgusta ob 10.00, na njej pa bodo lahko
sodelovali vsi, ki bodo vplačali varščino v višini 1.700 evrov. Na javni dražbi bo Občina Radenci prodajala tudi
tri zemljišča v Radencih s skupno površino 1.102 m2. Izklicna cena ja 20.220
evrov, varščina pa 2.100 evrov. Javna
dražba za omenjena zemljišča bo 25.
avgusta. Občina Radenci prodaja tudi
stanovanjsko hišo s funkcionalnim
zemljiščem in kmetijsko zemljišče na
Radenskem Vrhu s površino 4227 m2.
Izklicna cena je 33.647,00 evrov, varščina za nepremičnino znaša 3.400
evrov, javna dražba pa bo 26. avgusta.
Lidija Cer Magdič
Slavnostna seja
Občine Šalovci
Člani Občinskega sveta Občine Šalovci
so pripravili slavnostno sejo, ki je bila v
Kulturni dvorani v Šalovcih in s katero
se je končal 11. občinski praznik. Ob
tej priložnosti so podelili občinska
priznanja in občinsko plaketo, to
zadnjo je prejel Nogometni klub
Šalovci. Občinska priznanja so prejeli
Alojz Kavaš, vrtec in podružnična
Osnovna šola Domanjševci, Marija
Kerčmar in David Žido. Županova
priznanja pa so prejeli Nejc Hajdinjak,
Mitja Celec, Niko Prelec in Mark
Krenn. Slavnostno sejo je spremljal
kulturni program, v katerem so se
predstavili učenci pevskega zbora
Osnovne šole Šalovci, malčki iz
vrtca Domanjševci in člani Kulturnoumetniškega društva Šalovci.
D. N. fotografija damjana nemeš
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Razvojne možnosti Prlekije
Medgeneracijsko povezovanje za uspeh
Ključna je motiviranost – Ob septembrskem obisku Vlade RS bo v Ljutomeru okrogla miza na temo socialnega podjetništva
Razvojne perspektive Prlekije in
vključevanje mladih je bil naslov
okrogle mize v Ljutomeru, na kateri so sodelovali direktor Pomurskega
tehnološkega parka mag. Marko Močnik, mag. Neva Dokuzov z Ministrstva
za gospodarski razvoj in tehnologijo,
državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije Tadej Slapnik, mag. Marjetka Kastner iz
organizacije Life Learning Academia,
direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura Feri Gönc in direktor
Prleške razvojne agencije Goran Šoster. V uvodu okrogle mize je direktorica Splošne knjižnice Ljutomer
Vesna Laissani, ki je vodila pogovor
z gosti, postregla z nekaterimi zanimivimi številkami. »Občina Ljutomer
ima približno 11.800 prebivalcev, od
tega je okrog 1.500 mladih. Študentov
je 342, brezposelnih z visokošolsko izobrazbo pa je 160. V štirih osnovnih
šolah, ki so v naši občini, je okrog tisoč učencev, otrok v vrtcih je nekaj
več kot 400, dobrih 200 otrok pa obiskuje ljutomersko glasbeno šolo,« je
dejala Laissanijeva.
Ker predvsem mladi po končanem
izobraževanju ostajajo brez služb – Prlekija na tem področju ni nobena izjema –, se možnost zaposlovanja ponuja tudi s socialnim podjetništvom.
Slapnik je poudaril, »da se s socialnim podjetništvom razvijajo izdelki, konkurenčni na trgu, je pa res, da
se to podjetništvo razlikuje od konvencionalnega po tem, kaj z ustvarjenim potem počne«. Dejal je, da
osnovni motiv socialnega podjetništva ni ustvarjanje dobička, ampak
so v ospredju družbeni izzivi – zaposlitev težje zaposljivih na ustreznem
delovnem mestu, ki ga druge veje go-
Številni gostje so v Ljutomeru spregovorili o razvojnih perspektivah in zaposlovanju mladih. fotografija miha šoštarič
spodarstva ne morejo zagotoviti. Slapnik vidi veliko razvojno priložnost v
zagotavljanju samooskrbe s hrano in
zagotavljanju energetske samooskrbe z uporabo obnovljivih virov energije. Na ravni držav Evropske unije je
v socialnem podjetništvu zaposlenih
6,5 odstotka ljudi, v Sloveniji pa le
0,7 odstotka. »Socialno podjetništvo
je priložnost, poleg novih delovnih
mest pa zagotavlja tudi druge družbene učinke,« je dodal Slapnik. Za
podporo socialnim podjetjem je pri-
Goran Šoster: »Znanje
je ključni dejavnik.
Ampak ne gre toliko za
tehniško znanje ... Večji problem je pomanjkanje znanja o tem, kaj
želimo. Ključen dejavnik je motiviranost.«
stojno ministrstvo, kot je dejala Dokuzova, pripravilo ukrepe, ki bodo pomagali odpirati nova delovna mesta
že v letošnjem letu. Med drugim bodo
na voljo tudi sredstva za mentorje, ki
bodo mladim pomagali vstopiti v svet
podjetništva.
Novi direktor RRA Mura Gönc je dejal, da so v razvojni program do leta
2020 vključeni kakovostni projekti, ki
so že pripravljeni in imajo zaokroženo
finančno konstrukcijo. Za mlade, kot
je dejal Gönc, so zanimivi predvsem
projekti, ki jim omogočajo začetek
neke poslovne poti (prostori, mentorstvo …). »Pravi recept, da mladi lahko
uspejo v podjetništvu, je medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje med
izkušenimi starejšimi in mladimi,« je
dodal Gönc, ki vidi največji problem
v samozavesti ljudi. »Ne upamo si,«
je prepričan. »Drži, da je znanje tisti
ključni dejavnik. Ampak ne gre toliko
za tehniško znanje. Tega znanja, kako
pridobiti evropska sredstva, imamo
ogromno tudi v naši najmanj razviti
slovenski regiji. Večji problem je pomanjkanje znanja o tem, kaj želimo.
Ključen dejavnik je motiviranost, bolj
kot znanje. Znanje se da pridobivati
z izkušnjami. Učiti se moramo, kako
bolj motivirati ljudi,« je dejal Šoster.
Veliko izkušenj pri ustanavljanju novih podjetij ima Močnik. Dejal je, da
so v dvanajstih letih delovanja njihove institucije z raznimi programi pomagale pri ustanovitvi 140 podjetij, ki
danes zaposlujejo več kot 600 ljudi in
ustvarijo 100 milijonov evrov letnega
prometa. »Imamo veliko dobrih visokotehnoloških podjetij, ki ponujajo rešitve tudi na evropski ravni,« je dodal
Močnik, ki je poudaril, da je Pomurski
tehnološki park odprl svoje prostore
tudi v Ljutomeru. »Mladim ponujamo
opremljene prostore. Brezplačno sta
jim na voljo infrastruktura in program
mentorstva. Pomagamo jim pri testiranju poslovne ideje in pri ustanavljanju podjetja,« je še povedal Močnik.
O razvojnih priložnostih v pomurski regiji, predvsem na temo socialnega podjetništva, bo v Ljutomeru znova govor ob obisku Vlade Republike
Slovenije, ki bo deželo ob reki Muri
obiskala 15. in 16. septembra.
Miha Šoštarič
Ljutomer – obrtnik leta 2015
Birokratski kaos ovira podjetništvo
Najvišje priznanje območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ljutomer Josipu Sedmaku iz Globoke
Leta 2018 bo petdesetletnica organiziranega delovanja obrtno-zborničnega
sistema v ljutomerski upravni enoti,
obrtniki pa so bili vseskozi pomemben člen pri zaposlovanju in gospodarskem razvoju v občinah Ljutomer,
Križevci, Razkrižje in Veržej, iz katerih
prihajajo člani OOZ Ljutomer. »Znano
je, da je bila Prlekija s središčem Ljutomerom v minulem stoletju odlično
razvita na gospodarsko-obrtnem področju, saj se je ponašala z dobro stoječimi podjetji, proizvodnimi halami
in razvejeno obrtno dejavnostjo,« je
na slovesnosti Obrtnik leta 2015 dejal
predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko. Ob tem je poudaril, da je bilo sredi
devetdesetih let v ljutomerski občini
več kot 500 članov obrtne zbornice,
danes pa jih je pol manj. Zelko meni,
da podatek ni alarmanten, »saj ideje
za ustanavljanje novih obrti in malih
podjetij obstajajo, le nekoliko težje jih
je uresničiti, ker je poslovanje negotovo, še bolj vprašljiva pa je zaposljivost
mladega kadra, ki v sedanjem izobraževalnem sistemu pridobi le malo
znanja za delo v obrti«.
Kot je dejal Zelko, je v Prlekiji še vedno velik potencial v proizvodni obrti, storitvenih dejavnostih in turizmu.
»Žal so pretekli razvojni trendi sloneli na odpiranju trgovskih središč
in bistveno manj na proizvodnih delavnicah, v katerih bi se bilo mogoče
zaposliti. Da je tako, ne gre izključevati nefleksibilno politiko, birokratski
kaos in odločitve lokalne skupnosti.
Mnogi gospodarstveniki se vrsto let
Predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko (desno) je podelil naslov obrtnik leta 2015
Josipu Sedmaku. Podelitev je spremljal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice
Slovenije Branko Meh. fotografija miha šoštarič
zavzemamo za bolj elastično in sprejemljivejšo obliko odpiranja novih
obratovalnic. Za novega interesenta
je namreč daleč prevelika obremenitev plačilo vseh dajatev in prispevkov
za komunalno urejanje poslovnega
prostora in mu za zagon dejavnosti
na koncu zmanjka finančnih sredstev.
Menimo, da bi tovrstne dajatve nove-
ga podjetnika morale bremeniti šele
po nekaj letih uspešnega poslovanja.
Verjamemo, da bi na ta način na novo
odprli marsikateri obrat in dejavnost.«
Z ustanovitvijo obrtno-podjetniškega
strokovnega sveta v Ljutomeru, v katerem sodelujejo tudi člani OOZ Ljutomer, izvajajo ukrepe za boljše lokalno
gospodarstvo, Zelko pa je napovedal,
da bodo v prihodnje podobne organe
ustanavljali tudi v drugih občinah.
»Ponosen sem, da kljub krizi in nezavidljivemu času, posebej še v malem gospodarstvu, lahko v svojih vrstah najdemo uspešne obrtnike in
podjetnike, katerih delo in znanje
neizmerno spoštujem, ki vedno znova pišejo uspešne zgodbe in za katere tudi velja, da je pridno, pošteno in
trdo delo še vedno krepost in vrlina.
In prav ti posamezniki nam z marljivostjo in vztrajnostjo ponovno dokazujejo, da se tudi s poštenim in trdim
delom da preživeti in tudi kaj ustvariti, in nam tako s svojim zgledom vlivajo upanje za boljšo prihodnost,« je
dejal Zelko in naslov obrtnik leta 2015
podelil Josipu Sedmaku iz Globoke v
ljutomerski občini. Sedmak je začel
leta 1994 kot samostojni podjetnik z
montažo vodovoda in centralnih kurjav, leta 2011, ko so se preselili v nove
prostore na obrobju ljutomerske industrijske cone, pa podjetje preimenoval v Instalacije Sedmak, d. o. o., in
trenutno zaposluje 12 ljudi. Podjetje
izvaja instalacije naprednih ogrevalnih sistemov, vodovoda, kanalizacije, hidrantnih sistemov, samostojnih
čistilnih naprav, prezračevanja in klimatizacije, strojne instalacije za pridobivanje bioplina in opravlja druge
storitve, kot so kronsko vrtanje, sanacija dimniških tuljav, izolacije cevi,
plazemski razrez, oblikovanje kovin,
gradnja nadstrešnic ter proizvodnja
izdelkov iz nerjaveče pločevine.
Miha Šoštarič
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota, je trenutno razpisanih
več kot 140 prostih delovnih
mest. Največ prostih delovnih
mest je razpisanih na področju
izobraževanja.
Najbolj iskani poklici v tem tednu so:
predmetni učitelji - 20, elektromehaniki - 12, tesarji ipd. - 10, tehniki zdravstvene nege (pripravniki) - 10, učitelji
razrednega pouka - 9, varilci ipd. - 8.
Iščejo se še:
zidarji ipd. - 7, vozniki tovornjakov in
vlačilcev - 5, betonerji ipd. - 5, mehaniki in serviserji kmetijskih in industrijskih strojev - 5, natakarji - 4, strugarji ipd. - 4, strokovnjaki za svetovanje
- 4, kuharji - 3, krovci - 3, upravljavci
strojev za zemeljska dela - 3, mizarji 3, delavci za preprosta dela - 3, mehaniki in serviserji - 3, čistilca, pomočnika vzgojitelja, delavca za pomoč pri
pouku, zavarovalna zastopnika, picopek, kalkulant, pleskar ipd., kmetovalec na mešani kmetiji, kozmetik ipd.,
tehnik tehniško-tehnoloških strok,
vzdrževalec in upravljalec stavb, nabavni referent, knjigovodja in strokovni sodelavec, receptor, kamnosek,
komercialni zastopnik, zobozdravnik,
učitelj v posebnem programu vzgoje
in izobraževanja.
Več informacij o prostih delovnih mestih in
seznam aktualnih prostih delovnih mest, ki
so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev najdete na uradih
za delo, v kariernih središčih in na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
5
Podjetje Aluvar iz Gančan uspelo na razpisu
Aluminijaste nadgradnje gasilskih vozil
Oktobra v nove proizvodne in poslovne prostore – Vrednost naložbe skoraj 800 tisoč evrov – Pozitivno razpoloženje med zaposlenimi
Podjetje Aluvar je uspelo na javnem
razpisu za sofinanciranje začetnih investicij po Zakonu o razvojni podpori
Pomurski regiji v obdobju 2010–2015,
ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo februarja
letos. Podjetje bo tako za proizvodnjo
novih lastnih izdelkov pridobilo 336 tisoč evrov državne pomoči. Gre za projekt razvoja in proizvodnje aluminijastih nadgradenj za gasilska vozila, ki
se pritrdijo na podvozje, skupaj z vso
opremo, ki spada k temu namenskemu
vozilu. »Gre za naše novo področje, ki
ga intenzivno razvijamo in s katerim
želimo postati tudi prepoznavnejši na
trgu, kot smo bili doslej,« je povedal direktor podjetja Aluvar Uroš Tratnjek.
V podjetju je sam odgovoren tudi za
področje proizvodnje, skupaj z očetom Jožefom Tratnjekom in Marjanom
Granfolom pa je tudi njegov ustanovitelj. Za potrebe tega novega proizvodnega programa in nasploh za doseganje večje produktivnosti tudi pri
preostalih proizvodnih sklopih podjetje zdaj gradi nove poslovne in proizvodne prostore.
Podjetje Aluvar, izdelava kovinskih
izdelkov, d. o. o, je bilo ustanovljeno
leta 2006, vendar kot pravni naslednik
podjetja Jožef Tratnjek, s. p., deluje že
dvainštirideset let. Začetnik podjetja Jožef Tratnjek se je ukvarjal s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, ki jo
je podjetje opustilo po razpadu nekdanje Jugoslavije in se preusmerilo v
oblikovanje pločevine, varjenje in izdelavo kovinskih konstrukcij. Zdaj v podjetju obvladujejo že celotno ponudbo,
od projektiranja do izvedbe in montaže ter lahko na primer za neki objekt
v celoti prevzamejo izvedbo ključavničarskih del. To pa je samo ena od dejavnosti podjetja, druga je izdelovanje
kovinskih izdelkov za opremljanje av-
Jožef Tratnjek je pred dobrimi štiridesetimi leti z obrtno dejavnostjo postavil temelje, na katerih sta sin Uroš Tratnjek in
Marjan Granfol kot soustanovitelja z znanjem in izkušnjami zasnovala pot podjetja Aluvar. fotografija nataša juhnov
todomov, ki jih proizvajajo predvsem
za podjetje Carthago, tretja je izdelovanje kovinskih in aluminijastih elementov ter elementov iz nerjavečega jekla
za potrebe senčenja, in četrta, kot rečeno, izdelovanje nadgradenj za gasilska
vozila. Večina njihovih izdelkov je namenjenih predvsem kupcem iz Avstrije in Nemčije, z njimi pa dosegajo uporabnike tudi širše po Evropi in svetu.
V razvoj novega proizvodnega programa so v podjetju vložili veliko dela,
z njim pa želijo prodreti na nove trge
in povečati tržni delež. Projekt pa je
tudi velik naložbeni zalogaj. Del sredstev so zagotovili sami, predvsem za
nakup parcele in pridobitev dokumentacije za gradnjo nove tovarne,
del sredstev bodo zagotovili z bančnim posojilom in zdaj del tudi z državno subvencijo. Naložba je vredna
približno 800 tisoč evrov. Novi poslovni in proizvodni prostori, ki jih gradijo
v Gančanih nasproti obstoječih prosto-
rov, so veliki 940 kvadratnih metrov,
od tega je velikost poslovnih prostorov
220 kvadratnih metrov. Z novimi prostori bodo izboljšali delovne razmere,
predvsem pa bodo omogočili ločitev
proizvodnje na tako imenovani prašni in neprašni del oziroma bodo ločili proizvodnjo izdelkov iz aluminija in
nerjaveče kovine od proizvodnje izdelkov iz železa. »To je velik korak za našo
proizvodnjo in pomemben za kakovostno izvedbo naročil za naše sedanje in
tudi prihodnje poslovne partnerje,« je
povedal prokurist Marjan Granfol, ki je
v podjetju odgovoren tudi za projektiranje in prodajo. Zdaj kakovost lahko
zagotavljajo s proizvodnjo v ločenih in
za to najetih prostorih, vendar pri tem
izgubljajo veliko proizvodnega potenciala. Pomemben dosežek zaradi novih
prostorov in racionalnejše organizacije dela v njih je torej tudi višja produktivnost, ki se bo na koncu poznala pri
povečanju dodane vrednosti na zaposlenega. »Po tem še vedno zaostajamo
za primerljivimi podjetji iz osrednje
Slovenije,« je povedal direktor. Če bo
z gradnjo in pridobivanjem dovoljenj
potekalo vse tako, kot si želijo, bodo
proizvodnjo v novih prostorih zagnali oktobra.
V podjetju Aluvar zdaj dela trinajst
delavcev, kljub naložbi pa novih zaposlitev ne načrtujejo prav zaradi pričakovanega izboljšanja produktivnosti
na račun drugačne organizacije dela v
novih prostorih. Seveda so naša pričakovanja povezana z rastjo proizvodnje,
pove Uroš Tratnjek, vendar bodo pri
tem šli korak za korakom. »Če bodo
razmere na trgu normalne, lahko pričakujemo razvoj tudi s povečevanjem
potreb po novih delavcih.«
Število zaposlenih je raslo skupaj z
rastjo podjetja, to pomeni, da so zaradi specifične proizvodnje, ki zaradi
avtomatizacije terja kader s širokim
znanjem in spretnostmi, zaposlene
usposabljali tudi sami. Razen enega
delavca, ki si je našel delo v tujini, odhodov zaposlenih, ki pa so skoraj vsi
iz domače občine, iz podjetja ni bilo.
To je kazalnik pozitivne klime, ki vlada med zaposlenimi, in tudi dobrega
poslovanja podjetja ter rednega izplačevanja plač in drugih obveznosti do
delavcev.
Majda Horvat
Kupnina od Integrala trem upnikom
Lendava
Kupcu se ne mudi
Festival, Bogračfest in trgatev
Vloge za vpis lastništva v zemljiško knjigo še ni
Konferenca Kultura in turizem – Razstavo del Miroja načrtujejo naslednje leto
Kupnino od prodanih nepremičnin podjetja Integral v stečaju, ki so
jo zmanjšali za 25 tisoč evrov zaradi
stroškov prodaje, si bodo v znesku
263 tisoč evrov razdelili trije ločitveni
upniki, DUTB v višini 226 tisoč evrov,
NLB bo dobila dobrih pet in Republika Slovenija 31 tisoč evrov. Stečajni upravitelj je namreč zaradi ugovora NLB in Republike Slovenije na prvi
načrt razdelitve posebne razdelitvene mase podal popravljeni načrt, po
katerem si bodo kupnino zdaj delili trije ločitveni upniki. Da bo s tem
poplačana samo petina njihovih priznanih terjatev (razlika bo prenesena med navadne terjatve), ne preseneča, pozornost pa vzbuja dejstvo,
da kupec, to pa je Avto Krka, ne hiti
z urejanjem lastništva. Še vedno namreč ni oddal vloge za vpis kupljenih
zemljišč z objekti v zemljiško knjigo.
Aprila smo pri njem izvedeli, da je nakup urejala odvetniška pisarna in da
so bili zanj ves čas zainteresirani, saj
so imeli do prodajanega premoženja
kot najemnik tudi predkupno pravico.
S kakšnim namenom so kupili te nepremičnino, tako še vedno ni znano,
dejstvo pa je, da gre za zelo atraktivno
lokacijo v Lendavi, ki je ob vhodu v industrijsko cono in blizu avtoceste.
Spomnimo, da je družba Avto Krka
avgusta 2012 vzela v najem vse nepremičnine stečajnega dolžnika, torej mehanično delavnico, avtopralnico in prostore za izvajanje tehničnih
V dvorani mestne hiše v Lendavi so
vodstvo Občine Lendava in organizatorji prireditev predstavili turističnokulturne dogodke v okviru Festivala
Vinarium Lendava, ki se bo začel 28.
avgusta z mednarodno konferenco
Kultura in turizem in končal petega
septembra s prireditvijo Lendavska
trgatev. V sredo, drugega septembra,
bodo odprli razgledni stolp Vinarium
Lendava.
BOLJŠA STRAN SPLETA
pregledov motornih vozil, in zanje
ponudila visoko najemnino 34 tisoč
evrov na mesec. Tako je izrinila druge interesente za najem, ki so ponudili od deset do petnajst tisoč evrov.
V najetih prostorih so nekaj časa
opravljali tehnične preglede, vendar
kmalu od Žita kupili sosednji objekt
in ga uredili za izvajanje te dejavnosti, najemnino pa poravnali samo za
dva meseca. Za neporavnane obveznosti v višini več kot pol milijona
evrov je potem družba Avto Krka s
soglasjem stečajnega upravitelja na
murskosoboškem sodišču dosegla
poravnavo in plačilo uporabnine za
poslovni prostor v višini slabih 45
tisoč evrov. Kompleks se je najprej
prodajal v celoti, torej skupaj s pralnico avtomobilov in opremo ter zalogami, na prvi javni dražbi marca 2013
za 1,2 milijona, vendar kupcev ni bilo.
Marca letos pa je bila sklenjena prodajna pogodba stečajnega upravitelja
z družbo Avto Krka v višini 293.372
evrov, vendar samo za zemljišča z
objekti, za pralnico avtomobilov pa
še vedno iščejo kupca. Sredi julija je
pristojno sodišče tudi izdalo sklep
o izpolnitvi pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
M. H.
Primeri dobrih praks
Dogajanje so predstavili lendavski
župan mag. Anton Balažek, direktorica Lendavske trgatve Monika Bači
in direktor Bogračfesta Igor Kolenko. Balažek je povedal, da bodo na
mednarodni konferenci Kultura in
turizem predstavili primere dobrih
praks iz različnih držav. Predavatelji
bodo med drugim iz Pecsa na Madžarskem, ki je bil pred petimi leti evropska prestolnica kulture, iz avstrijskega
Gradca in Đurđevca na Hrvaškem. Na
konferenci je predviden tudi podpis
pogodbe za razstavo del Miroja v Lendavi naslednje leto. Častna pokroviteljica konference bo ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar.
delovali bodo kulturna in turistična
društva ter krajevne skupnosti. Na
glavnem odru se bodo na folklornem
festivalu predstavili društva, folklorne skupine, tamburaši, citrarji in
drugi, seveda ob ponudbi lokalne kulinarike in lendavskih vin. Pester celodnevni program bodo zaokrožili z
večernim nastopom skupin Mejaši in
Weekend band.
Svetovna prestolnica
Ob bograču še druge jedi
Monika Bači je predstavila najstarejšo prireditev v Lendavi, že 36. Lendavsko trgatev, ki bo v soboto, petega septembra. Etnološko-kulinarična
prireditev se bo že tradicionalno začela dopoldne s sprevodom in predstavitvijo domačih običajev po starem
delu mesta in do hotela Elizabeta. So-
Igor Kolenko je predstavil dogajanje v soboto, 29. avgusta, ko bo v svetovni prestolnici bograča prireditev
Bogračfest z največjim tekmovanjem
v kuhanju te prekmurske jedi v Sloveniji. Zadnja leta sodeluje na tem
tekmovanju več kot sto ekip, obiskovalcem pa so ob bograču na voljo še
druge jedi iz bogate zakladnice prekmurske kulinarike. Ob takem številu
sodelujočih bo imela šestčlanska ocenjevalna komisija veliko dela, da zvečer razglasi mojstre bograča, ob tem
pa še najlepše urejeno tekmovališče.
Organizatorji bodo pripravili še bogat
spremljevalni program z animacijo
otrok v mestnem parku in z nastopi
na glavnem odru. Na prireditvenem
prostoru bo osem kulinaričnih otokov s komercialno ponudbo, ob hrani
pa bodo na štirih kulinaričnih otokih
obiskovalci lahko pokusili še lendavska vina.
M. H. in J. G.
s kartico plačaš, s telefonom
izbereš število obrokov.
• za nakupe, višje od 50 eur
• tudi za plačila na spletu
• do 12 obrokov
Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke.
6
kmetijstvo
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Agra 2015
Mednarodno leto prsti in konoplja
Na kmetijsko-živilskem sejmu letos okrog 1800 razstavljavcev iz 30 držav – Strokovni izzivi za razvoj slovenske živinoreje
Letošnji sejem Agra bo odprl svoja
vrata naslednjo soboto in bo trajal
šest dni. Število razstavljavcev, ki jih
je nekaj manj kot 1800 iz 30 tih držav,
je ohranilo status tega najpomembnejšega kmetijsko-živilskega sejma
ne samo v Sloveniji, ampak sosednjih
regijah Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Sejem po svoji vsebini lahko razdelimo na dva dela, strokovnega in komercialnega. Kot je povedal na predstavitvi letošnjega sejma predsednik
uprave Janez Erjavec, so letošnji vsebinski poudarki namenjeni mednarodnemu letu prsti, metuljnicam kot
osnovi rodovitnih tal in industrijski
konoplji kot rastlini tisočerih priložnosti, zeliščem in aromatskim rastlinam, ekološkemu kmetijstvu in prehrani s poudarkom na lokalni oskrbi.
Izpostavljeni so tematski sklopi, ki
so predmet širokih razprav pri iskanju nove razvojne platforme kmetijstva. Precej pa so jim podrejeni finančni viri v novi evropski finančni
perspektivi. S polji so povezali živinorejo, ki bo imela pomemben delež
na letošnjem sejmu. Ob že tradicionalnih razstavah živali bodo predstavljeni novi strokovni izzivi za razvoj
slovenske živinoreje na vseh področjih. Vsem aktualnim temam bodo
dali poseben poudarek na razstavnem
prostoru Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, stanovskih
organizacij kmetov in združenja.
Ekipa sejma je pripravila program, ki poskuša dati odgovore na sodobne izzive kmetijstva s posebnim poudarkom na domači
njivi in kmetu. fotografija nataša juhnov
Tudi t. i. komercialnega dela, ki mu
dajejo težo proizvajalci strojev in tehnologij, ni mogoče ločiti od pogojno
rečeno strokovnega. Dejstvo namreč
je, da se v klasičnem delu kmetijske
mehanizacije ne spreminja veliko.
Spreminja se le, da izdelovalci mehanizacije posvečajo pozornost po-
večevanju produktivnosti na velikih
kmetijah in v tem smislu predstavljajo izboljšave strojev, ki jih ponujajo.
Novost, ki jo bomo verjetno zasledili
pri razstavljavcih, pa je, da se ti vračajo k manjšim kmetom in jim začenjajo ponujati ustrezno mehanizacijo. Pri ponudbi tehnoloških strojev pa
jim je treba priznati, da imajo občutek za trende v kmetijstvu in ponujajo
sodobno tehnologijo za obdelavo tal
in rejo živali, ki sledijo temu, o čemer
bodo problemsko razpravljali na srečanjih, omenjenih v uvodu. Podobno
je s ponudniki kmetijskih reprodukcijskih materialov. Tudi ti poskušajo
slediti novim izzivom in se želijo izogniti vse večjim pritiskom po prevladi
gensko spremenjenih rastlin.
Mehanizacija in reprodukcijski material sta stalnici na kmetijsko-živilskem sejmu, s predelovalno industrijo pa je nekoliko drugače. Ta se je po
kratkem predahu in manjšem obsegu
razstavljanja v preteklosti v zadnjih
nekaj letih ponovno vrnila v Gornjo
Radgono. Vse pomembnejši postajo
trgovci, tem ni več vseeno za potrošnika (saj se jim obseg prodaje zmanjšuje), zato so sami pobudniki za promocijo kratkih prehranskih verig, ki
jo bo letos, kot pravi zase, organiziral
še edini slovenski trgovec.
Sejem bo, kot je že nekajletna tradicija, v soboto slovesno odprl predsednik države Borut Pahor. Odprtju
pa bodo dali posebno težo evropski
kmetijski ministri, ki bodo dan prej
na Ptuju razpravljali o gensko spremenjenih organizmih.
J. V.
Pomurske mlekarne
Kmečki dan v Gornjih Slavečih
Predlog slabitve kapitala
za 2,7 milijona evrov
Kompromis med
ljudmi in naravo
Po novem bo znašal osnovni kapital mlekarn le 1,4 milijona evrov
Večina kmetov se bo vključila v nove programe
Sklic skupščine Pomurskih mlekarn in
predlagani sklepi napovedujejo rešitev
podjetja. Toda gre za navidezno rešitev,
saj s sprejetjem sklepa o kapitalski slabitvi oziroma zmanjšanju osnovnega
kapitala s 4,1 na 1,4 milijona evrov ne
bo rešen temeljni problem mlekarne, to
je prezadolženost.
Zmanjšanje osnovnega kapitala je
namenjeno pokrivanju izgube iz preteklih let. Slabitev pomeni zmanjšanje vrednosti lastniškega kapitala. Gre
za pričakovan ukrep, ki ga je direktor
pooblaščenke napovedal že na občnem
zboru Pomurske mlekarske zadruge konec junija. Napovedani slabitvi takrat
kmetje oziroma lastniki niso namenili nobene pozornosti. Zadovoljili so se
z razlago, da se z zmanjšanjem osnovnega kapitala za toliko razvrednoti vrednost delnice, vsaj do naslednje skupščine, ko je pričakovati ponovno rast
vrednosti kapitala in s tem tudi rast
vrednosti podjetja. Pred skupščino Pomurskih mlekarn bo skupščina družbe
pooblaščenke. Razen o sprejetju sklepov o razrešnici članom nadzornega
sveta in vodstvu pooblaščenke ni drugega omembe vrednega sklepa. Pooblaščenka je kljub vsemu eden od ključnih
lastnikov Pomurskih mlekarn, katere
usoda ni nepomembna pri razpletanju
lastniških razmerij v Pomurskih mlekarnah. Okrog pooblaščenke krožita
dva scenarija, po enem naj bi ta zaradi
obveznosti do Pomurskih mlekarn šla v
stečaj, po drugem, h kateremu se nagiba druga največja lastnica KZ Radgona,
pa v enostavno prisilno poravnavo. Očitno skupščina o tem ne bo odločala. Neuradno je bila v igri tudi prodaja pooblaščenke, ki naj bi jo kupila Mlekarska
zadruga Ptuj. Že pri igricah okrog pooblaščenke se vidi, da nobeden od večin-
Govedorejsko društvo Cankova je danes skupaj z murskosoboškim kmetijsko-gozdarskim zavodom in drugimi
soorganizatorji pripravilo Kmečki dan
v Gornjih Slavečih. Tokrat že sedemnajsto leto zapored.
Prireditev je priložnost, na kateri
se lahko kmetovalci in kmetijski strokovnjaki s tega območja pogovorijo
o aktualnih razmerah v kmetijstva.
Predsednik Govedorejskega društva
Cankova Franc Zavec je med drugim
povedal, da na območju doline Ledave
z okolico stalež govedi že dolgo upada.
Res pa je, da se je zadnja leta nekoliko
ustalil in pada počasneje. V naslednjih
letih pa spet pričakujejo hitrejši upad.
Razlog so cene mleka, ki so manjše za
skoraj 30 odstotkov glede na lansko
leto, in tudi nova kmetijska politika. K
temu pa lahko pripomorejo tudi vremenske razmere, predvsem suša, ki že
kaže zobe. Če do »velke meše« ne bo
dežja, bodo že težave s pridelavo krme
za govedo.
Glavna tema pogovorov med kmetovalci na letošnji prireditvi so bili novi
kmetijski programi oziroma KOPOP.
Franc Režonja iz murskosoboškega
kmetijsko-gozdarskega zavoda je ob
tem dejal, da je kmetijstvo ena tistih
panog, ki ne samo, da proizvaja hrano, ampak je tudi odgovorna, da izvaja
varstvo okolja. Zato je podvržena velikim spremembam. Prav letošnje leto
je začetek teh sprememb. Program razvoja podeželja (PRP) je prinesel veliko novosti. Kot je bilo že velikokrat
povedano, imajo kmetje precej pomislekov glede ukrepov KOPOP. Nekateri
ukrepi so za kmetovalce tudi po besedah naravovarstvenikov nekoliko nenavadni, zato tudi oni predlagajo spre-
Pomurske mlekarne pozitivne
Robert Serec, direktor Pomurskih
mlekarn, še vedno ne daje izjav o Pomurskih mlekarnah. Pravi, da zadeve še niso tako daleč, da bi lahko z
gotovostjo kar koli napovedoval. Kot
kaže, to nam je potrdil tudi naš vir,
so mlekarne v prvi polovici leta poslovale pozitivno in likvidno. V tem
času so uspele zmanjšati obveznosti
skih lastnikov mlekarn nima kapitala, s
katerim bi vsaj poskušal rešiti prezadolžene Pomurske mlekarne. Očitno je, da
se dolg mlekarn tudi letos ni zmanjšal,
in to kljub izredno nizkim cenam surovega mleka in sorazmerno ugodnemu
položaju domačih mlekarjev na trgu.
Trgovci nizkih odkupnih cen surovega
mleka še niso prenesli na svoje prodajne police in niso znižali maloprodajnih
cen mleka. To sicer počne eden od diskontnih trgovcev, ki pa v tem primeru
ponuja tuje in ne domačega mleka. Realno je pričakovati reakcijo bank upnic.
Te so upravi dale priložnost, da najde
kupca za terjatve Pomurskih mlekarn
po ugodni diskontni ceni. Edini potencialni kupec Deželna banka se za ta korak ni odločila. Drugega resnega kupca
pa v tem primeru ni. Začele so se špekulacije o aktivnejšem lastniškem vstopu
Lactalisa v Pomurske mlekarne. Toda to
se ne bo zgodilo, saj ni realno pričakovati vlaganj v lokacijo, ki je na slovenskem
trgu ne potrebuje. Potrebuje pa mleko. Tu zgodba dobiva novo razsežnost.
O tem se uradno ne govori, toda nekaj zadružnikov iz Pomurske mlekarske zadruge, ki ne želijo biti imenova-
do dobaviteljev za toliko, da ti nimajo več podlage, da bi predlagali stečaj podjetja. Število zaposlenih se
je zmanjšalo za 18. Neuradno naj bi
podjetje pokrilo vse svoje obveznosti
do dobaviteljev do konca maja. Odprto ostaja reševanje finančnih obveznosti do bank in od teh je odvisno
preživetje mlekarn.
ni, nam je potrdilo resno dogovarjanje
med Mlekarsko zadrugo Ptuj in Pomursko mlekarsko zadrugo. Dogovori o povezovanju naj bi bili v sklepni fazi. To je
lahko dobro za velike proizvajalce mleka v Pomurski mlekarski zadrugi, saj
si s pomočjo ptujske zadruge (ali prek
nje) odprejo pot do največjega kupca
slovenskega mleka Ljubljanskih mlekarn v primeru črnega scenarija v Pomurskih mlekarnah. Neugodno pa je za
manjše proizvajalce, ki ne bodo več zanimivi za združeno zadrugo. Zanimivo
bo, kako bo izveden postopek morebitnega združevanja. Po zadružnih pravilih Pomurske mlekarske zadruge statusne spremembe v zadrugi niso mogoče
brez soglasja dveh tretjin članov zadruge (v pravilih piše vseh članov) in ne
dveh tretjin izvoljenih pooblaščencev
na občnem zboru zadruge. Opozoriti
kaže še na nekaj, saj dobro obveščeni
pravijo, da je odkup terjatev bank padel
v vodo delno zaradi prevelikega zneska,
v veliki meri pa tudi zaradi ptujske mlekarske zadruge, ki se je izkazala kot izredno neresna partnerica pri načrtovanem prevzemu Ljubljanskih mlekarn.
J. Votek
Na prireditvi so
pripravili prikaz dela s
kmetijsko mehanizacijo
za obdelavo tal po
operacijah KOPOP-a.
membe, ki jih snovalci programov po
navadi upoštevajo. Vsi vključeni namreč želijo doseči nekakšen kompromis med ljudmi in naravo.
Po besedah nekaterih kmetijskih
svetovalcev je na območju Goričkega
od pet do deset odstotkov upada, kar
se tiče vključevanja v nove programe.
Pričakujejo, da se bo v naslednjih letih teh nekaj kmetov še vključilo. Tako
bo na tem območju glede na nekatera druga območja v Sloveniji v nove
ukrepe vključenih precej kmetovalcev.
Kljub začetnim pomislekom se bodo
torej kmetje le vključili v ukrepe. Drugega jim niti ne preostane, saj je mnogim kmetijstvo osnovna dejavnost.
Na prireditvi so pripravili tudi praktičen prikaz dela s kmetijsko mehanizacijo za obdelavo tal po operacijah
KOPOP-a. Med drugim so prikazali
prilagojeni cisterni za razvoz gnojevke
in tudi drugo mehanizacijo, ki ustreza ukrepom KOPOP in ki si jo lahko
doma kmetje sami predelajo ali to naredijo nekateri samostojni podjetniki,
ki se s tem ukvarjajo. Kot pravijo organizatorji, kmetom danes preostane
vse manj denarja za nakup novih strojev, zato so jim želeli prikazati, kako se
lahko sami znajdejo.
C. K.
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Regijsko tekmovanje
13. avgusta 2015 | Vestnik |
7
Tekmovanje v oranju za pokal Občine Velika Polana
Oranje trde zemlje
Dobili orače za državno tekmovanje v oranju,
ki bo septembra pri Svetem Juriju ob Ščavnici
bolje oral Primož Sukič, s traktorjem
starodobnikom pa Franc Buček.
Rezultati so šteli tudi za tekmovanje po regijah za Prekmurje in Prlekijo. Tako je najboljši prekmurski
orač pri krajnikih Matej Sinic, prleški pa Marko Mežnarič. Pri obračalnih plugih sta to Štefan Bakan
(Prekmurje) in Alen Fujs (Prlekija).
Ti štirje se bodo udeležili državnega tekmovanja v oranju, enako tudi
zmagovalca pri starodobnikih in navadnih plugih. Letošnje 59. tekmovanje oračev Slovenije bo potekalo
pri Svetem Juriju ob Ščavnici, natančneje na poljih v Bolehnečicih in
v Žihlavi, med tretjim in petim septembrom. Kot je na regijskem tekmovanju povedal predsednik pomurskih oračev Marjan Kardinar, se
slovenski in tudi pomurski orači z
dosežki že približujejo svetovnemu
vrhu in upajo, da bodo v kratkem
posegli po kolajnah.
C. K.
V Mali Polani so organizirali orači iz Občine Velika Polana v sodelovanju z Društvom oračev Pomurja deveto tekmovanje
v oranju za pokal Občine Velika Polana z navadnimi in tekmovalnimi plugi. Sodelovalo je dvanajst tekmovalcev, vodja
tekmovanja pa je bil Jože Šemen. V konkurenci sodelujočih s tekmovalnimi plugi krajniki je bil prvi Matej Sinic iz Puževec,
drugi Jože Zver iz Brezovice in tretji Primož Sukič iz Dolnjih Slaveč. Z navadnimi plugi krajniki je bil prvi Darko Tibaut, drugi
Marko Hozjan in tretji Blaž Vuk (na fotografiji, ob njih so Tomaž Denša, Jože Šemen in Anica Hozjan), vsi iz Male Polane.
Pripravili so tudi tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico, na katerem je bil najboljši Matej Sukič iz Dolnjih
Slaveč, drugi je bil Albin Žerdin iz Male Polane, tretji pa Peter Kramar iz Male Polane. Priznanja je podelila svetnica v
velikopolanskem občinskem svetu Anica Hozjan. J. G. fotografija arhiv organizatorjev tekmovanja
kazan
a
do
Društvo oračev Pomurja je pred
dnevi pripravilo regijsko tekmovanje oračev in tekmovanje za pokal
sejma Agra. Potekalo je na Gornjih
Slavečih v okviru tamkajšnje prireditve, imenovane Kmečki dan.
Tekmovalo je 18 oračev v štirih
kategorijah. Verjetno bi se tekmovanja udeležilo še več oračev, vendar so bile razmere izredno težke.
Zaradi visoke vročine so tekmovanje
premaknili na jutranje ure. Razmere
pa so bile še težje zaradi suše in posledično trdih tal. Toda kot pravijo
organizatorji, so to razmere, ki jih
lahko orači vse pogosteje pričakujejo tako doma pri obdelavi lastne zemlje kot tudi na tekmovanjih, zato
se morajo nanje navaditi.
V kategoriji plugi krajniki je zmagal Matej Sinic pred Jožetom Zverom
in Markom Mežnaričem, v kategoriji obračalni plugi pa Štefan Bakan
pred Alenom Fujsom in Tilnom Vogrinčičem. Z navadnimi plugi je naj-
Letos so pomurske orače spet pričakala suha in trda tla. fotografija ciril kosednar
Občine in kmetijstvo
Proračuni odprti
za pomoč kmetom
Sredstva za podporo zagotavljajo občine – Pravilnike
potrjuje ministrstvo – Prispevati tudi lastna sredstva
Nekaj časa je veljajo, da občine ne
morejo neposredno pomagati kmetijstvu. Možnost neposredne denarne pomoči iz občinskih proračunov
za ohranjanje in razvoj kmetijske
proizvodnje je zdaj ponovno uvedena. Po vsebini občine lahko dodatno spodbujajo kmetijsko dejavnost v skladu z veljavno zakonodajo
in evropskimi pravili. Poenostavljeno povedano se je odprla možnost
dodatnih finančnih podpor kmetijstvu.
Pred zagotovitvijo sredstev v občinskih proračunih morajo občine
sprejeti ustrezne pravilnike in jih
posredovati Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (MGPG)
ter Ministrstvu za finance (MF), ki
sta upravljalca državnih pomoči. Do
konca junija je na MF priglasilo pomoč za kmetijstvo 55 občin. Na seznamu prijavljenih občin za kmetijstvo konec junija sta občini Apače
in Gornja Radgona. Drugih občin na
tem seznamu ne najdemo. So pa pomoč za razvoj podjetništva priglasile občine Rogašovci, Gornja Radgona
in Tišina. Občina Beltinci je prigla-
sila pomoč podjetništvu v lanskem
letu. Občinski pravilniki po svoji vsebini ne smejo odstopati od veljavnih
pravilnikov na državni in evropski
ravni. To pomeni, da bodo morale občine, če bodo v proračunih zagotovile denar za pomoč, opredeliti
oblike pomoči in nadzirati uporabo
sredstev. Upravičenci bodo morali
podobno kot na državnih in evropskih razpisih zagotavljati tudi lastne
vire sredstev. Stvar vsake občine je,
koliko sredstev bo zagotovila za pomoč kmetijstvu. Prav tako je v njeni pristojnosti, za katere ukrepe se
bo odločila. Občine imajo tako možnost, da s selektivnim pristopom
pri podpiranju posameznih ukrepov
usmerjajo razvoj dejavnosti.
Sama tehnologija prijavljanj na
občinske razpise se bistveno razlikuje od tistih na državni ravni. Skratka,
samo opis projekta na listu papirja
bo premalo za pridobitev občinske
pomoči. Ostaja pa odprto vprašanje,
koliko tovrstnih sredstev bo glede na
objavljen seznam prijavljenih občin
v Pomurju sploh na razpolago.
J. V.
st
k
a ko vo
8
(iz)brano
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Kje smo pristali po skoraj stotih letih
Prekmurci del enotnega narodnega telesa, Porabci skoraj izumrli, prebujajo se nacionalizmi – V petek slovesnost v Murski Soboti
»Šlo je za zanimivo obdobje,« razmere
pred priključitvijo opisuje zgodovinar
Franc Kuzmič. »Prekmurje je bilo zanimivo, ker je imelo svoj jezik, ki so ga
Madžari priznavali. Vendar je bilo za
narod to premalo. Madžari so ponudili
možnost, da Prekmurje ostane znotraj
Madžarske, vendar so bili tu živeči Slovenci skeptični, ker je Madžarska izvajala močen teror – madžarizacijo, posebno v zadnji četrtini devetnajstega
stoletja. Učitelji in predvsem katoliški
duhovniki so predlagali, da Prekmurje ostane znotraj Madžarske, vendar z
močno avtonomijo. Bila je seveda tudi
možnost priključitve k matični domovini. Medtem so potekala v Parizu pogajanja o novi delitvi Evrope.« Epilog
je znan. Vrhovni svet mirovne konference v Parizu je določil, da bo meja
potekala med Muro in Rabo in dovolil, da jugoslovanska vojska to območje zasede. Dvanajstega avgusta 1919 je
redna vojska Kraljevine SHS pod vodstvom generala Krste Smiljanića vkorakala v Prekmurje z radgonske strani,
s hrvaške strani prek Murskega Središča pa so vkorakale ljubljanske in mariborske enote pod poveljstvom podpolkovnika Vladimirja Uzorinca. Odpora
ni bilo. Naslednji dan so zavzeli že celotno Prekmurje. »Ljudje so jih sprejeli, saj so bili že naveličani vsega skupaj,« pravi Kuzmič, ki razloži, da je bilo
treba vojaško oblast čim prej predati
civilni. To se je zgodilo na slovesnosti
17. avgusta v Beltincih po maši.
imeli nobene stranke, niso bili politično aktivni, niso imeli nobenega narodnega društva, v tem pogledu so bili
na meji preživetja. Tisti, ki so se trudili
za obstanek slovenskega jezika, so sicer dosegli izdajanje raznih časopisov,
vendar neke perspektive v smislu narodnega obstoja ni bilo.« Kot še pove
Fujsova, je Madžarska, ki je z dualizmom dosegla oblikovanje svoje nacionalne države znotraj Avstro-Ogrske,
nehala razmišljati o tem, da je sama
večnacionalna država.
se umaknili na Madžarsko iz razočaranja. Nova oblast pa je kot nov slovenski steber naselila Primorce – koloniste. Dali so jim bolj slabo zemljo
na neobljudenem območju in jih tam
naselili kot neke vrste obrambo pred
širitvijo madžarskega vpliva. Primorci so bili namreč precej narodno zavedni, medtem ko je Prekmurje na tem
področju nekoliko šepalo.«
Če bi ostali, bi se asimilirali
Vprašanje je tudi, kako so se prekmurski Slovenci počutili v objemu
nove države, ali so se čutili združeni z matičnim narodnim telesom ali
Kuzmič se sprašuje, ali bi res kdaj
prišlo do avtonomije v okviru ma-
Z novimi prebivalci
prišla tudi politika
Na osrednji slovesnosti
tudi Borut Pahor
Osrednja prekmurska slovesnost
ob dnevu združitve prekmurskih
Slovencev z matičnim narodom
bo v petek ob 20. uri v gledališču
Park v Murski Soboti. Častni gost
bo slovenski predsednik Borut
Pahor, ki bo tudi nagovoril prisotne. Slavnostni govornik bo murskosoboški župan Aleksander Jevšek. V programu, ki ga je režirala
Duša Škof, bodo nastopili Ethnotrip, Dejan Berden in Murska Percussion Ensemble.
prvi svetovni vojni odvzeli Madžarski. »Moramo razumeti, da je bila to
za Madžarsko velika rana. Na svojo
državo so bili zelo ponosni, zanjo so
govorili, da v njej sonce nikoli ne zaide. Trianonski sporazum jo je potem
oklestil. Ob takih obletnicah se nanjo
spomnijo, se zavedo svojih korenin, ki
še niso uničene, tisti, ki so k temu nagnjeni, jih nato hujskajo, ta nacionalizem se bo vedno pojavljal. Tudi pri
drugih narodih, recimo Nemcih, med
katerimi je kar nekaj takih, ki bi takoj 'korakali'. Enako mi hrepenimo
po Koroški in Porabju, Srbi po Kosovu itd.« Fujsova pove, da je trenutno
na to temo veliko razprav: »S to grško
krizo se na novo izprašuje tudi sta-
Slovesna predaja oblasti je potekala pred
beltinsko cerkvijo 17. avgusta 1919.
fotografija arhiv pokrajinskega muzeja murska sobota
Na boljše ali na slabše?
Kakšno je bilo takrat stanje v regiji? Kot je razvidno iz nekaterih zapisov, na primer Spominov Ivana Jeriča, naj bi takrat ljudi za priključitev h
kraljevini SHS navduševali tudi s tezami, da se bodo vključili v nekem pogledu v bogatejše okolje, v katerem ne
primanjkuje osnovnih dobrin, kot so
petrolej, vžigalice, sladkor … Danes se
postavlja vprašanje, kaj je bilo res. »Večinoma je šlo za propagando na eni in
drugi strani,« meni Kuzmič. »Vojna je
prizadela vse kraje, zato sta obe strani
skušali prikazati, da je na drugi strani
slabše, v resnici pa je bilo povsod slabo.« Direktorica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs pravi, da
so se zadeve v Prekmurju pred letom
1914 spreminjale na dva načina: »Po
eni strani se je s koncem fevdalizma
sredi devetnajstega stoletja oblikovala skupina delavcev, ki ni imela ničesar.
Ne zemlje ne zaposlitve. Masa teh ljudi
v Prekmurju si je morala iskati vir preživetja. To se je poznalo tudi v velikem
izseljevanju s tega območja. Takšna je
bila splošna gospodarska slika. Po drugi strani je res, da je državo zajela industrializacija in se je tudi tukaj oblikoval
neki meščanski sloj, ki je bil nosilec kapitalističnega razvoja. V regijskih središčih je nastajala nova infrastruktura
in oblikovale so se nekatere nove institucije. Razvoj torej lahko spremljamo v
smislu razvoja države in njenih institucij in tudi kot gospodarski razvoj, ki pa
prebivalstva ni zajel celovito. Takratni
nacionalno-politični položaj je bil za
Slovence neugoden, saj Prekmurci niso
džarske države, saj bi bila ta povezana z visokimi stroški za vzdrževanje prekmurskega šolstva. »Hitro bi
se asimilirali, kot so se porabski Slovenci, ki so jih razselili kot delovno
silo po vseh območjih države. Doma
na zemlji so ostali starci, ki so pomrli, Porabje pa je zamrlo, saj tam ni bilo
nobene industrije. Vzdrževali so tudi
razmejitven pas med Porabci in Prekmurci, saj si včasih, če si želel priti v
Porabje, moral čez Kotoribo na Hrvaškem, naredili so vse, da bi onemogočili stik med Prekmurci in porabskimi
Slovenci.« Po vojni so se po besedah
Kuzmiča narodnozavedni Madžari
umaknili. »Predvsem je bil problem za
učitelje, ki so sicer dobili možnost, da
se na tečaju naučijo slovenščino. Tisti,
ki tega niso hoteli, so se umaknili. Na
primer v Murski Soboti je živel evangeličanski duhovnik Ferenc Ruzsa, ki
se ni hotel naučiti slovensko, ampak
je raje kmetoval. Umaknili so se tudi
madžarski odvetniki, ki niso znali govoriti novega uradnega jezika, prav
tako zdravniki. Nekateri trgovci pa so
pa so se počutili kot del neke tuje države. Kuzmič pravi: »Prekmurci so
bili zmeraj zelo prilagodljivi. Večina
je bila kmetov, ki so z agrarno reformo dobili nekaj zemlje, zato so tudi
izkazovali neko zahvalo oziroma lojalnost novi državi. Inteligenca se je
začela šolati v Ljubljani in Mariboru,
tudi uradništvo je prišlo iz raznih slovenskih mest. Začelo pa se je nekaj
drugega. Prišleki so prinesli tudi svoja politična prepričanja in začeli ustanavljati politične stranke, ki so igrale
pomembno vlogo na volitvah.« Tudi
nad dosledno uporabo slovenskega
jezika Prekmurci naj ne bi bili navdušeni. »Mariborski škof je postal Andrej Karlin, ki se je močno zavzemal
za uporabo slovenščine v Prekmurju,
s čimer se je zameril tukajšnjim katoliškim duhovnikom. Evangeličani
so ostali brez vodstva, saj je ostal sedež njihove škofije na madžarski strani, medtem ko je sombotelska škofija
predala Prekmurje v varstvo mariborski škofiji. Težave so bile predvsem pri
verouku, pri katerem niso smeli upo-
rabljati že natisnjenih učbenikov v
prekmurskem jeziku. Klekla in somišljenike so celo napadali, da so bili zavedeni ob priključitvi k Sloveniji in da
bi bilo boljše, če bi ostali pod Madžarsko, pod katero bi ohranili avtonomijo in svoj jezik, medtem ko se je zdaj
treba učiti 'slavski'. Na primer duhovnik Sakovič se je tako sprl, da je odšel
za župnika v Porabje. Z evangeličani
je bilo drugače, ostali so torej sami.
Najprej so se želeli pridružiti Slovakom v Vojvodini, ki se s tem niso strinjali, potem so dobili seniorat, kasneje pa so se pridružili nemški škofiji v
Zagrebu, v kateri so imeli svojo ustavo
in v njej zapisano, da verouk poteka
v jeziku naroda, tako so lahko uporabljali prekmurščino, medtem ko je
katoličani niso smeli.«
Stare ideje na pohodu
Po več kot stotih letih od začetka
prve svetovne vojne je na stari celini spet mogoče začutiti nacionalizem, tudi na območju tako imenovanega karpatskega bazena, ki so ga po
nje duha v Nemčiji. Vsi smo pričakovali, da se bo ideja nacionalne države, ki izvira iz devetnajstega stoletja,
z Evropsko unijo in demokratizacijo
končala. Izpostavljanje pravic nekega
naroda na nekem območju pa je bolj
stvar političnih nosilcev, ki se lahko
pojavijo kjer koli. Ekstremna politika
hitro dobiva sledilce, če nismo pozorni. Imamo dovolj znanja in izkušenj,
da teh stvari ne bi jemali z lahkoto.«
Hipotetično vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja, je, kako bi se prebivalci odločili, če bi bil takrat referendum.
Fujsova pravi, da je to odvisno že od
referendumskega vprašanja. »Ljudi
lahko vprašaš, v kateri državi želite
živeti: v Kraljevini Madžarski ali Kraljevini SHS. Mogoče bi se takrat Prekmurci večinsko odločili enako kot na
Koroškem za državo, ki so jo poznali.
Če pa bi jih recimo vprašali, ali želite
živeti v državi, v kateri boste vi konstitutiven narod, pa bi se morda odločili drugače. Nemogoče je povedati,
kako bi se odločilo volilno telo.«
Timotej Milanov
barometer
Kolajne Borisa Markoje
Mitja Slavinec o drugačni zgodbi
Turniščan Boris Markoja, član Šahovskega društva Radenska - Pomgrad
iz Murske Sobote, se je vrnil z evropskega mladinskega prvenstva v Novem
Sadu z več kolajnami. Bil je drugi med
posamezniki v kategoriji U18, drugi v
superfinalu pospešenega šaha in drugi
ekipno s slovensko izbrano vrsto do 18
let. Član reprezentance je bil tudi njegov klubski kolega Ljutomerčan Jernej
Skuhala.
PAZU je bil pobudnik za podpis sodelovanja Univerze v Mariboru z MO M.
Sobota in Pomursko gospodarsko zbornico. Kot zagotavlja njegov predsednik,
tokratni podpis pomeni formalizacijo sodelovanja, ki že poteka in se bo na
operativni ravni še krepilo. To pa se tudi
bistveno razlikuje od sklenjenega sodelovanja med mestno občino in mariborsko univerzo leta 2006 glede ustanavljanja Fakultete za turizem v Brežicah kot
najmlajše članice mariborske univerze.
Franc Pižmoht podpisal
za Vratji Vrh
Po večletnih prizadevanjih je župan Občine Apače podpisal pogodbo s podjetjem Pomgrad za sanacijo zemeljskega
plazu na lokalni cesti Vratja vas–Vratji
Vrh. O plazu, ki je začel drseti že leta
2007, smo veliko poročali, zelo kritično
pa je bilo v letu 2013 in je vedno, ko pade
več dežja. Čeprav je bil plaz že jeseni leta
2010 uvrščen na državni ravni na prednostno listo, bo za njegovo sanacijo denar zdaj v celoti zagotovila le občina.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
9
Alojz Kozar, generalni vikar in kancler murskosoboške škofije
Ljudje prevečkrat izberejo lažjo pot
Dolgoletni župnik v Župniji Odranci – Aktiven na različnih področjih, razmišlja o verskih temah in temah iz vsakdanjega življenja
V
čiti, kaj je na prvem mestu, ali otrok,
služba, ali da se lepo imaš.
nedeljo je v Turnišču slovesno
prisegel Alojz Kozar ml, ki je s
prvim avgustom postal generalni vikar in kancler Škofije Murska
Sobota. »Tega nisem pričakoval in o
tem tudi nisem razmišljal,« nam skromno pove dolgoletni odranski župnik,
ki je v tej župniji od leta 1991, ko je zamenjal svojega strica Alojza Kozarja.
Aktiven je na različnih področjih, od
leta 1988 sourednik in kasneje urednik Stopinj, pisatelj in še kaj. Ostaja župnik v svoji župniji, zaradi novih
obveznosti in odgovornosti pa ne bo
več dekan lendavske župnije. Obiskali
smo ga nekaj dni pred imenovanjem
in pred praznikom katoliške cerkve
Marijinim vnebovzetjem.
Veliko razmišljate o današnji družini, temu ste posvetili kar nekaj besedil, knjig.
Družini posvečam več pozornosti,
saj je to osnovna človeška skupnost,
in upam, da tako tudi ostane. V družini človek ne le raste, ampak se tudi
oblikuje. Tudi cerkev vedno znova poudarja pomen družine, sam pa v svojih
zapisih izpostavljam to temo, saj želim
spodbuditi starše, da se zavedo pomena svoje vloge in jo čim lepše opravijo.
Saj se povsod tudi sporečejo, pomembno pa je, kako znajo spore zgladiti.
Posvečate se tudi duhovniku in mučeniku Danijelu Halasu.
Dobili ste pomembno vlogo v soboški škofiji, kako vidite škofijo, ki bo
prihodnje leto praznovala prvih deset let?
Občudujem njegovo zavezanost
delu in žrtvovanje, ki ga je prostovoljno sprejel. Spoznal sem, kako se
je trudil in delal kot župnik v Veliki
Polana in Lendavi, pa četudi so mu
nasprotovali in mu grozili. Tudi tisti
večer, ko so ga ujeli in ubili pri Muri,
je kljub grožnjam šel na pot, da opravi svoje delo in spove redovnice. Čutil
je svojo dolžnost, pripadnost Kristusu
in je želel izpolniti, kar od njega pričakuje. Ne glede na žrtev je poslanstvo opravil. Tudi jaz se trudim in delam, da sem podoben temu človeku,
vzornemu duhovniku.
Na zunaj se morda toliko ne vidi,
znotraj cerkve pa se je veliko spremenilo, ena najpomembnejših sprememb je, da je škof bolj navzoč med
našimi duhovniki in med ljudmi, med
verniki. Z njim se ne srečujemo le ob
slovesnosti, kot prej, ljudje pa bolj začutijo, da smo si na nek način enaki, le
da ima vsak svojo odgovornost, službo in naloge. Če živi med nami, tudi
bolj pozna in razume razmere, ki se
dandanes zelo hitro spreminjajo. Tem
spremembam moramo slediti, škof je
tisti, ki nam daje usmeritve, kako delati, kateremu področju posvetiti večjo pozornost.
Imeli pa ste še enega vzornika, svojega soimenjaka in strica.
Spominjam se ga že od otroštva,
kot osnovnošolec pa sem bil pri njem
na počitnicah. Večkrat je prišel k nam
domov in to je bil vedno praznik, ker
je bil prijazen, dober do vsakega. Vse,
kar je delal, je delal z srcem, ne le zato,
da je neko delo treba opraviti! Pa naj
je šlo za zabijanje zaboja ali za duhovno delo, vse je bilo natančno opravljeno, čim lepše in čim bolje. Pri vsaki
stvari se je potrudil, nikoli ni bil površen. Še bolj sem ga spoznaval in doživljal prek knjig in njegovih misli, skozi katere se odslikava njegova duša,
kar je nosil v srcu in kar mu je bilo
dragoceno. Še danes, kadar vzamem
v roke njegove rokopise, ki so pravo
bogastvo, vedno najdem kakšno lepo
misel ali idejo za pridigo, za mašo. Čutim, da je z nami, ko ga berem.
Koliko pa je drugačno življenje po
župnijah pomurske škofije v primerjavi z drugimi?
To najbolj opazijo tisti, ki pridejo k
nam od drugod. Radi izpostavijo, da
je vernost pri nas precej množična, a
bolj površinska. Ljudje hodijo k maši,
pa morda ne toliko zato, ker sami resnično verujejo, si želijo, da bi počastili Boga in nekaj doživeli, ampak
zato, ker je taka navada. Kdor iskreno pride, tudi drugače živi in se obnaša. Posebnost pri nas so tudi različna praznovanja, noči, zabave ... To je
privlačno, sploh za mlade, ampak kaj
to človeku da? Je bolj zadovoljen, bolj
srečen? Danes se ljudje preveč zadovoljijo s tem, da imajo kruha in iger,
take je potem, ko se jim to zagotovi,
najlažje voditi.
O čem želijo ljudje poslušati na mašah, kaj si želijo slišati?
Nekateri redno hodijo v cerkev in k
maši, drugi bolj poredko, za božič in
ob praznikih. Mislim pa, da kdor pride, želi slišati kaj lepega, spodbudnega. Pri nas ljudje ne sprejemajo, da
bi duhovniki razmišljali o politiki, še
posebno na lokalni ravni si ne želijo
vmešavanja cerkve v dnevno politiko.
Sam jim skušam povedati kaj lepega,
da gredo domov bolj pogumni, močni,
z dvignjeno glavo in da se bodo zavedali, do so na dobri poti. Naj se trudijo
izpolnjevati božje zapovedi, naj so dobri drug do drugega, to je temelj člo-
Alojz Kozar ml: »Ljudje hodijo k maši, pa morda ne toliko, ker sami resnično verujejo, si želijo, da bi počastili Boga in nekaj
doživeli, ampak zato, ker je taka navada.« fotografija nataša juhnov
veškega in krščanskega. Bog je položil
v naravo in človeka njegovo bistveno
težnjo, hrepenenje biti dober. Biti dober nas na koncu poti, po smrti, vodi
k tistemu, ki je resnično dober, to je
k Bogu. Verujemo, da se življenje po
smrti nadaljuje. Zato ni vseeno, kako
živimo danes. Nekdo včasih pravi, da
kdo ne hodi k maši, pa kako mu dobro gre. Ali mu bo vedno šlo dobro?
Kaj pa po smrti? Če nič ni po smrti,
nekdo zapravi 70 let, da si ni privoščil, ali pa si prizadeven 70 let in si s
tem pridobiš večnost. Mislim, da ljudje prevečkrat izbirajo lažjo pot, zakaj
bi se mučili, premalo pa se ukvarjajo z
bistvenimi vprašanji.
O takih in podobnih temah iz verskega sveta in vsakdanjega življenja razmišljate tudi v Stopinjah, ki so eden
od osrednjih verskih tiskov pri nas.
Ti tiski so v tem prostoru že v zgodovini odigrali pomembno vlogo.
Nekoč je bilo to v Prekmurju res
živo, zdaj malo manj. Tudi pri nas naklada pada. Kot vidite, je vedno manj
ljudi, ki berejo knjige ali daljša besedila, časopise že prelistajo, če so velike
fotografije in malo teksta. Raje ujame-
jo nekaj informacij, kot da bi sedeli, v
miru brali in se poglabljali v posamezne teme. Morda tudi otroke premalo vzgajamo in spodbujamo k temu.
Starši otroke raje dajo pred televizijo
ali računalnik, da imajo mir in opravijo svoje obveznosti. Namesto da bi
se pogovarjali, skupaj prebrali knjigo
in se o njej pogovorili. Tudi če gledajo
televizijo, je prav, da se potem o tem,
kaj so videli, pogovorijo. Da otrok dobi
odnos do tega, da mu pomagajo presoditi, kaj je prav in kaj ne. Zmanjkuje
jim časa za otroke, vzrok pa so naporne službe, stres … Treba pa se je odlo-
Čez nekaj dni bo eden izmed večjih
praznikov katoliške cerkve. Kako ga
dojemate vi, kako si želite, da ga razume človek, vernik?
To ni le praznik proščenj, druženj in
kosil, pomembnejše je, da se pride k
maši. Je eden največjih Marijinih praznikov. Marija je bila dobra, sveta in na
koncu se je pokazalo, kam jo je vodilo
življenje. Ob smrti je bila vzeta v nebesa, prišla je na cilj, in to je bistveno.
Ta praznik nam želi povedati, da je naš
cilj tam, kjer je bil Marijin cilj. Nebesa, večnost, in da bi tudi mi usmerjali,
tako kot je znala ona, svoje življenje in
po smrti dosegli večnost. Marija nam
je v življenju lahko za zgled.
A. Nana Rituper Rodež
barometer
Aleš Poredoš ohranja
tradicijo büjraštva
Dr. Miran Puconja častni
občan Občine Ljutomer
Predsednik KS Ižakovci Aleš Poredoš
je bil gonilna sila prireditve Büjraški dnevi. Organizatorji si prizadevajo, da bi bilo v tridnevnem programu
čim več etnoloških in kulturnih vsebin, ki pričajo o življenju in kulturnem
ustvarjanju ljudi ob Muri v preteklosti,
za kar ima veliko zaslug tudi Tine Mlinarič. To pa je ob komercializaciji nekaterih podobnih prireditev v pokrajini ob Muri vredno pohvale.
Prestižno priznanje je prejel upokojeni
profesor filozofije in slovenščine, ki je
poučeval na ljutomerski gimnaziji. Vrsto
let se je ukvarjal z identiteto panonskega človeka, z raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti in s književnostjo drugih slovanskih narodov ter
povezovanjem preteklosti s sedanjostjo.
Mnogi pa ga poznajo po njegovi priljubljenosti med mladimi in tudi po preprostosti, odprtosti duha in toplini.
Magdalena Rudaš si je upala
Nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Radmožanec je sprejela odločitev, s katero je na preizkušnjo postavila vse, kar zmore in kar zdaj ima. To pa
ni tveganje le zanjo, ampak si je s prevzemom gostinske dejavnosti v Stolpu Vinarium naložila tudi veliko odgovornost do drugih. Od njenega uspeha
bo namreč precej odvisen tudi uspeh
velikega projekta lokalne skupnosti in
njegovega pomena za turizem.
10
kultura
| Vestnik | 13. avgusta 2015
V lendavski knjižnici izposoja e-knjig
Že od začetka avgusta Knjižnica Lendava omogoča svojim članom, da
si prek svojih prenosnih naprav, e-bralnikov, pametnih telefonov, tablic
in računalnikov, na Biblosu izposodijo elektronske knjige v slovenskem
jeziku. Za izposojo potrebujete številko in svoje geslo, ki vam ga zagotovi knjižnica. Sodobnejši način branja uvaja nekaj novosti, med drugim
tudi to, da ni zamudnin, saj se dostop do knjige po 14 dneh avtomatično prekine, izposoje pa ne moreš podaljšati.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kulturi se slabo piše
Kulturni program, zastavljen za leto 2016 in 2017, se ne bo mogel izvesti, ugotavlja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar po tem, ko je
videla razrez proračunskih izdatkov. Ministrstvo naj bi v prihodnjih letih
razpolagalo s 140 oziroma 138 milijoni evrov, to pa je za 19 oziroma 17
milijonov evrov manj kot minulo leto. S tem si država reže vejo, na kateri sedi, pravi, saj zmanjkuje sredstev za najnujnejše, za programe javnih zavodov, skrb za kulturno dediščino in druge zakonske obveznosti.
Anonimka na JAK
Na Javno agencijo za knjigo je prispelo anonimno pismo, v katerem
opozarjajo na nespoštovanje, klientelizem in sistemsko korupcijo.
Pišejo, da se prijavitelje neenakopravno obravnava in da so posamezniki privilegirani.
Večer poezije, glasbe in mitologije ob Muri
Ples vil na obali reke
Mitološki večer je del projekta Slovenska pisateljska pot
Društvo za kulturo in ljudsko izročilo
Ižakovci je pripravilo ob reki Muri v
Ižakovcih šesti Mitološki večer, ki so
ga naslovili Poezija, mitologija in glasba na Otoku ljubezni.
V društvu si prizadevajo, kot je povedal njegov predsednik Tine Mlinarič, za širjenje etno-kulturnih vsebin
iz zakladnice mürskega kulturnega izročila in dediščine na mlade rodove.
Njihove nastope si ogledajo tudi skupine turistov, ki obiščejo njihovo turistično točko ob reki. Mitološke večere
pripravljajo skupaj z Društvom slovenskih pisateljev in so v okviru programa
Pisatelji in reke v projektu Slovenska
pisateljska pot Društva slovenskih pisateljev. Namen poti je podoživljanje
slovenskih kulturnih pokrajin. Doslej
so na prireditvi svoje pesmi in odlomke iz proznih del brali priznani slovenski literati, kot so Maja Vidmar, Josip
Osti, Milan Vincetič, Dušan Šarotar in
drugi. V petek so brali pesmi Zlatko
Kraljić in Vladimir Mihaljević iz Hrvaške, Judit Zagorec Csuka (Madžarska
narodna skupnost) in Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš, Igor Likar in Tine
Mlinarič. Vsako leto uprizorijo tudi
ples vil. Nastopajo dekleta iz vasi Teja
Žižek, Tamara Jerebic, Lucija Vidonja,
Nuša Celec in Barbara Mlinarič, ki jih
vodi. Z glasbo je program dopolnjeval
Duo Ponte: Alja Petric (vokal) in Damjan Stanišić (kitara).
J. G.
V galeriji Mucsarnok v Budimpešti je na ogled razstava sodobne slovenske likovne umetnosti. fotografija arhiv galerija - muzej lendava
Slovenska likovna umetnost na ogled v Budimpešti
Branje poezije v soju zastrte luči
ob Muri fotografija arhiv organizatorjev
Tradicija in kontinuiteta
Milček Komelj pripravil izbor najvidnejših slovenskih likovnikov povojnega slikarstva
V eni od osrednjih galerij v Budimpešti, v galeriji Mucsarnog na Trgu herojev, je od prejšnjega tedna na ogled
razstava sodobne slovenske likovne
umetnosti z naslovom Mojstri in učitelji, tradicija in kontinuiteta v slovenskem slikarstvu: V čast sliki. Postavljena je na pobudo akademskih
slikarjev in profesorjev na ljubljanski likovni akademiji Branka Suhyja
in Jožefa Muhoviča, kurator najobsežnejše predstavitve slovenske likovne umetnosti na Madžarskem pa je
Milček Komelj. Od torka pa osrednjo
razstavo spremljajo še tri manjše razstave, ena je posvečena arhitektu Jožetu Plečniku, druga enemu najpomembnejših madžarskih kiparjev,
rojenemu v Lendavi, Györgyu Zali in
tretja srednjeveškemu slikarju Janezu Aquili.
Izhodišče za razstavo so dosedanje razstave petih profesorjev ALUO
Emerika Bernarda, Hermana Gvardjančiča, Jožefa Muhoviča, Franca No-
vinca in Branka Suhyja, ki so se pred
leti predstavili doma in v tujini. Hkrati je Milček Komelj dodal še dela pomembnih slovenskih umetnikov Janeza Bernika, Andreja Jemca, Bogdana
Borčića, Zorana Didka, Božidarja Jakca, Gojmirja Antona Kosa, Marija Preglja, Gabrijela Stupice in Zorana Mušiča. Kot je poudaril Komelj, je s tem
predstavljen izbor slovenskega povojnega slikarstva – od začetnikov
sodobnega slovenskega slikarstva,
modernističnih avtorjev do sodobnih
slikarjev – še bolj reprezentativen. Večina od avtorjev je zastopana z desetimi slikami večjega formata, vse pa so
reproducirane v katalogu.
Hkrati si lahko ogledamo na željo
madžarske strani delo Györgya Zale,
ki se je rodil leta 1858 v Lendavi, izobraževal se je na Dunaju in v Münchnu, ustvarjal pa predvsem v madžarskem prostoru in ga imajo tudi
za enega najvidnejših madžarskih kiparjev. Med njegova najpomembnejša
dela spada spomenik, ki so ga ob tisoči obletnici naselitve Madžarov v tem
prostoru postavili na Trgu herojev v
madžarski prestolnici. Predstavljajo
pa tudi delo Janeza Aquile, Radgončana, ki se je rodil v 14. stoletju, njegove freske pa lahko vidimo v cerkvah
v Turnišču, Martjancih, Fürstenfeldu
in Velemerju. Predstavljen je še eden
najvidnejših slovenskih arhitektov, ki
je prav tako ustvarjal v srednjeevropskem prostoru, Jože Plečnik.
Vse razstave so na ogled do 27. septembra in so del širše zasnovanega
projekta Izmenjalni razstavni projekt
Ljubljana–Budimpešta 2015, ki je nastal na pobudo in željo kulturnikov,
da bi širši javnosti predstavili likovno umetnost obeh sosed. V začetku
julija pa so na Ljubljanskem gradu že
pripravili vpogled v likovno ustvarjalnost sodobne madžarske umetnosti,
na kateri se je predstavilo 33 madžarskih akademikov.
A. Nana Rituper Rodež
Ljutomer
Razstava del Roberta Juraka
Skulpture iz lesa in kovin v prleški prestolnici
V Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru so na ogled dela kiparja, prleškega
umetnika Roberta Juraka iz Logarovec.
Jurak že dolga leta ustvarja na samosvoj način in, kot je poudaril vodja ljutomerske galerije Srečko Pavličič, »v
nepredvidenih terminih opozori nase
z izrednimi kiparskimi deli, ki v vseh
pogledih presegajo ljubiteljsko delo
in tovrstno zagnanost«. Pred natanko
dvema letoma je Jurak presenetil javnost z ribo Negovko. Za skulpturo, ki je
krasila krožišče v Ključarovcih, je porabil 200 ur dela, riba pa je težka nekaj
več kot 600 kilogramov.
Tokrat v prleški prestolnici razstavlja skulpture iz lesa in kovine, obiskovalci pa si lahko ogledajo nekatera njegova likovna dela. »Še pred leti
so njegove skulpture spremljale tudi
izrazite barve.
Poudarjena rdeča se je za svoje mesto prerivala z gostimi nanosi rumenih odtenkov. K temu dodana osnova,
izbrana ponovno iz naravnih materialov, je nedvomno najbolj konkretno
vplivala na umetnikova izhodišča za
lastno ustvarjalno pot,« je ob odprtju
razstave dodal Pavličič.
M. Š.
Prleški umetnik Robert Jurak z vodjem ljutomerske galerije ob odprtju razstave fotografija miha šoštarič
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
11
Živinorejec Alojz Varga
Prijaznejši predpisi še niso rešitev
Tudi živinoreja je izpostavljena pritiskom, ki so podobni tistim z gensko spremenjenimi organizmi
V
novoimenovanem odboru za
živinorejo je bil Alojz Varga,
prašičerejec iz Gradišča, izvoljen za podpredsednika. Gre za eno
pomembnejših funkcij z vplivom na
slovensko živinorejo. Hkrati je to tudi
eden izmed najvišjih položajev, ki jih
zaseda kakšen Pomurec v kmetijstvu
in kmetijskih organizacijah, če izvzamemo ministra. Že pri zbiranju predlogov za člane sveta ni šlo brez težav
in malo je manjkalo, da Alojz Varga
sploh ne bi bil med kandidati. Na koncu je le bil predlagan in minister mag.
Dejan Židan ga je predlagal v svet kot
predstavnika ene od rejskih organizacij, saj je uveljavljen strokovnjak za
posamezne vrste domačih živali.
Alojz Varga ima
na svoji kmetiji
rejsko središče
za prašiče,
ki ob delu v
hlevih zahteva
specializirana
znanja. Znanje je
bilo argument, da
je bil imenovan v
svet za živinorejo,
ki je posvetovalni
organ ministra.
javnost predstavo, kaj se pravzaprav
dogaja znotraj t. i. slovenskih prehranskih verig. Posledično se je potrdilo,
da prašičerejci v svojih opozorilih le
nismo imeli cilja dobiti čim več iz državne malhe, ampak smo ves čas poudarjali, da v normalnih tržnih razmerah lahko zagotovimo bistveno višjo
samooskrbo s prašičjim mesom, kot jo
trenutno dosegamo. Toda zanimanja
za povečano domačo prirejo predelovalna industrija ne kaže. Ta se v tem
trenutku ne ozira na negativne učinke, ki jih čuti slovenska predelovalna
industrija, ne torej samo kmetijstvo,
ob ukinitvi pridelave sladkorne pese.
Da ne bo več manipulacij s poreklom,
bi po mojem prepričanju morali uvesti
masne bilance. Na osnovi primerjave
podatkov o zaklanih živalih in količini mesa na policah bi se položaj hitro
razpletel. Pri masnih bilancah ves čas
poslušamo izgovor, da jih druge države nimajo. To drži, zato pa imajo red.
Pred kratkim je prišlo do konflikta
med avstrijsko Koroško in Bavarsko.
Odnosi so se zaostrili, ko so Avstrijci
ugotovili, da poskušajo Bavarci plasirati svoje presežke mleka na avstrijski
trg po dampinških cenah.
fotografija
nataša juhnov
Minister je v svet za živinorejo imenoval predstavnike vseh, ki so neposredno povezani s to panogo. Po sestavi gre za pisano druščino, katere
interesi se lahko močno križajo. Kakšen je vaš občutek glede nove sestave sveta?
Sestava je sveta je res raznolika, to
bi sicer lahko pomenilo, da se zaradi
različnih interesov znajdemo v blokadi. Upam, da se nam ne bo zgodilo to, kar se je dogajalo v preteklosti
s strokovno delovno skupino za pripravo sprememb Zakona o živinoreji.
Ta je bila imenovana leta 2011, vendar ni storila praktično nič, čeprav vsi
vemo, da je zakon neustrezen. Namesto da bi bil v oporo živinorejcem in
tudi izvajalskim organizacijam, npr.
veterinarjem, nas vse duši z administrativnimi postopki in izpolnjevanji
raznih formularjev. To je samo ena od
birokratskih ovir, je pa še veliko drugih neracionalnih rešitev. Upam, da se
bomo priprave strokovnih podlag za
spremembo zakona lotili resno in izpolnili eno od prioritetnih nalog, ki
nam jo je naložil minister ob imenovanju v svet.
Je to razlog, da sektor prašičerejcev
ne najde skupnega jezika s predelovalno industrijo pri promociji, medtem ko drugi sektorji te dogovore že
imajo?
Ste prepričani o tem?
Na roko nam gre, da se na evropski
ravni pripravljajo novi predpisi o živinoreji. To pomeni, da se jim bomo
morali podrediti. Drži pa, da bo treba
nekaj modrosti ali, če hočete, zdrave
pameti, da v predlogu sprememb zakona poleg že omenjene deregulacije oziroma odprave administrativnega balasta zaščitimo svoje nacionalne
posebnosti. Tu ne bi smelo biti problema. Razmere na trgu so se močno spremenile na vseh področjih živinoreje. Vse panoge so izpostavljene
močni tuji konkurenci. Zato se moramo strezniti in najti skupen interes za
zaščito domače živinoreje. Brez domače živinoreje ne potrebujemo raziskovalnega dela na univerzah in obratno.
Zgodilo se nam je, da smo pristali vsak
na svojem bregu. Zdaj je čas, da se ponovno najdemo in povežemo. Upam,
da bomo imeli tokrat toliko modrosti,
da bomo razlike presegli. Zavedam se,
da brez trenj ne bo šlo, saj smo v svetu
predstavniki vseh živinorejskih panog
s svojimi interesi. Naš cilj mora biti, da
se zakon prilagodi kmetu in omogoči
normalen razvoj posameznih panog. S
tem se odpirajo možnosti raziskovalnemu delu, ki ga je treba prenašati v
prakso na kmetijo.
Imate že definirane cilje, ki jih boste želeli doseči ob spremembah zakona, in katera panoga je v tem trenutku prednostna za reševanje, pa
ne samo zakonsko?
Cilji prašičerejcev so že nekaj časa
znani in jih že nekaj časa poudarjamo,
ker smo kot panoga ekonomsko najbolj izpostavljeni. Dejstvo je, da potrebujemo prestrukturiranje. Trendi
pri porabi prašičjega mesa se spreminjajo in temu se bomo morali prilagoditi. V preteklosti je bila na prvem
mestu visoka mesnatost s pasmami
tako rekoč brez maščobe, zdaj pa se
ti trendi spreminjajo. Tu ne gre samo
spremembe potrošniških navad, ampak tudi za ugotovitve mesne industrije, saj visokomesnate pasme niso
primerne za predelavo. Sicer pa je panoga, ki se ji v tem trenutku namenja
največ pozornosti, čebelarstvo oziroma posredni učinki čebelarstva na
kmetijstvo. To je na neki način normalno, saj vemo, s kakšnimi problemi
se srečujejo v ZDA zaradi propadanja
čebel, alarmantno pa postaja stanje v
nekaterih evropskih državah. Vsaj tu
smo začeli pravočasno razmišljati o
zaščiti tega, kar imamo.
Delovanje sveta za živinorejo je eno,
nekaj čisto drugega sta konkretna
praksa in delovanje predelovalne industrije. Te domača živinoreja praktično ne zanima, razen reje krav molznic. Toda cene mleka so za polovico
nižje, kot so bile pred poldrugim letom. Rejce govedi za meso rešuje sosednji avstrijski trg. Prašičerejci ste
na udaru že nekaj let. Zdaj so začeli
biti plat zvona tudi rejci drobnice.
To je res. Prašičerejci smo zaradi
krize, bolje povedano nizkih odkupnih cen, ki nas pestijo že nekaj let,
sorazmerno malo investirali. Mi nismo
izvedli vseh investicij, ki bi jih lahko
ob uvedbi ukrepa za dobrobit živali.
Večina je improvizirala in preurejala
obstoječe hleve. Pa ne gre za kapitalsko podhranjenost prašičerejcev. Mi
imamo drug problem, in sicer pri pri-
dobivanju soglasij in izdelavi mnenj
in študij o vplivih na okolje za nove
naložbe. Problem se pojavlja na ravni
občin, ki so skorajda vsa vaška naselja
urbanizirale, to pa pomeni, da v takih
okoljih skorajda ne moreš več opravljati kmetijske dejavnosti. Sporno je
že poljedelstvo ob spravilu pridelka
v malo slabšem vremenu. Živinoreja oziroma prašičereja pa sploh. Zase
lahko povem, da bi že zdavnaj zgradil nov hlev, vendar vem, da se bo nekje zataknilo. Zdaj se prebijam na treh
lokacijah, sicer na enem dvorišču. To
pomeni na eni strani večji strošek prireje, hkrati pa sem razvojno omejen.
Živali, zlasti plemenski, ne morem zagotoviti udobja, ki danes postaja standard. Kot vidiva, se vsega ne da rešiti
na ravni države. Svoj odnos do kmetijstva morajo spremeniti lokalne skupnosti in zaščititi osnovno dejavnost
vaških naselij, ki je kmetijstvo. Če sva
pri smradu, je bilo nekoč v Gradišču
več prašičev, kot jih je zdaj. Iz vsakega hleva je uhajal za prašiča značilen
vonj, pa to ni nikogar motilo. Zdaj pa
moti skoraj vse. Ne bi bilo nič narobe,
če bi država lokalnim skupnostim, ki
omejujejo kmetijsko dejavnost, naložila obvezo, da plačajo stroške selitve
kmetije iz naselja.
diščni ceni mleka med 35 in 40 centi.
Cene danes so za polovico nižje, vprašanje pa je, kako bodo te kmetije odplačevale svoje obveznosti. Problem
prašičereje se prenaša v mlečno proizvodnjo. Ko so pred poldrugim letom
začele padati cene prašičjega mesa na
evropskem trgu, so se rejci odzvali s
povečevanjem ekonomije obsega. To
je privedlo do hiperprodukcije in dodatnega zniževanja cen, ki pa verjetno
ne bi bilo tako drastično, če ne bi bilo
embarga pri izvozu na ruski trg. Mi realnih možnosti za tako reakcijo nimamo, tudi iz razlogov, ki sem jih omenil, in zaradi naše velikosti. Podobno
se dogaja pri mleku. Rejci v največjih
evropskih državah so pričakovali padec cen po ukinitvi kvot in se na to
pripravili s povečanjem čred in večjo
proizvodnjo mleka. Problem je nastal
zaradi ruskega embarga in zdaj, kot
kaže, še problemov na kitajskem trgu.
Vse to naša predelovalna industrija in
tudi trgovci izkoriščajo in pritiskajo
na nas primarne pridelovalce.
Vrniva se k industriji.
Na eni strani vsi govorijo o lokalno
pridelani hrani in kratkih poteh hrane od pridelovalca do potrošnika, a
to pri mesu ravno ne drži. Ugotovitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin to potrjujejo.
Nekoliko me je zaneslo. V rejo krav
molznic in povečevanje obsega se je
veliko investiralo. Pretežni del investicijskih načrtov je temeljil na izho-
Lahko rečem, da gre za zlorabo zaupanja potrošnikov. Zdi se mi prav,
da bi bile ugotovitve urada javno objavljene. S to objavo je dobila širša
Posamezni sektorji smo v različnih položajih. Dogovor je sklenjen v
prireji govejega mesa. Tam rejci niso
vztrajali pri pogoju, da je rojeno in rejeno v Sloveniji. Verjetno bo držalo, da
Slovenija nima tako velike plemenske
črede krav, ki bi zagotavljala dovolj telet za rejo in s tem popolno samooskrbo z govejim mesom. Prašičerejci
v začetku nismo bili soglasni, zdaj pa
smo enotni in vztrajamo, da je pogoj
za promocijo rojeno in rejeno v Sloveniji. Tu smo pristali na prehodno petletno obdobje za popolno uveljavitev
kriterija rojeno v Sloveniji. Ta predlog
je v začetku julija predsednik sektorskega odbora za meso mag. Peter Polanič ostro zavrnil. Po mojem prepričanju je treba biti dosleden ne samo
pri prireji, ampak tudi pri krmi. Nesprejemljivo se mi zdi, da bi prispevali za promocijo tujih rej in tuje krme.
Pogoj, da gre za v Sloveniji rojeno in
rejeno, je edino sprejemljiv in razvojno naravnan. Le z dosledno promocijo doma rojenih in rejenih in seveda z
ustrezno kakovostjo mesa lahko pridemo do dviga povpraševanja po domačem mesu.
Zdi se, da vsaj primer prašičereje
kaže na to, da se dogaja nekaj podobnega kot glede gensko spremenjenih organizmov.
Tudi živinoreja ni imuna na ta problem in tega se premalo zavedamo.
Tako kot nam multinacionalke vsiljujejo gensko spremenjene organizme,
se posredno dogaja tudi v živinoreji.
Zdaj bom morda malo grob, a mi smo
z ukinitvijo plemenske črede na eni
od večjih farm pokopali tudi znanje,
ki se je akumuliralo več desetletij. Če
zdaj pristanemo na pogoje promocije, kot si jih je zamislila predelovalna
industrija, se odpovedujemo lastnemu razvoju in lastni genetski bazi.
Temu bi se poleg nas morala upreti
tudi akademska stroka in navsezadnje tudi politika. Če bi pristali, da je
za kriterij izbrane kakovosti že dovolj,
da je rejeno v Sloveniji, bi pristali tudi
na spremembo našega statusa. Mi ne
bi bili več samostojni kmetje, ampak
bi se počasi spreminjali v t. i. pogodbene rejce velikih tujih sistemov, ki bi
jim dajali na razpolago objekte in svoje delo ter prevzemali nase vsa tveganja reje.
J. Votek
12
| Vestnik | 13. avgusta 2015
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pokrit plavalni bazen
Začetek, vendar z veliko zanesenjaštva
Projektna skupina začela delo in si bo v kratkem ogledala še gradnjo bazena v Gradcu – Najboljša lokacija na območju poletnega kopališča
Ob nedavnih razpravah o prihodnosti mestne občine je bila večkrat omenjena potreba po pokritem plavalnem
bazenu v Murski Soboti, ki bi ga poleg rekreativcev med drugimi potrebovali še učenci soboških osnovnih in
srednjih šol, upokojenci in tekmovalci, ki so trenutno razpeti med Radenci in Moravskimi Toplicami, v katerih
trenirajo v nekonkurenčnih razmerah
v primerjavi z večjimi športnimi središči v državi. Brez dvoma je gradnja
pokritega plavalnega bazena projekt
regijskega pomena.
Člani občinske projektne skupine so si že začeli ogledovati zanimive bazene v okolici. V začetku julija
so si ogledali pokriti plavalni bazen
v Györu na Madžarskem. »Gre za čudovit objekt, ki je bil odprt v začetku letošnjega leta. Bazen je seveda
olimpijskih mer. Leži na 1,5 hektarja velikem zemljišču in ima šest tisoč
kvadratnih metrov površine v treh
etažah,« pojasnjujejo v mestni upravi. Vendar pa bo kaj podobnega soboški občini težko dosegljivo, saj je
vrednost omenjenega projekta vrtoglavih deset milijonov evrov. »Financirala ga je madžarska država v
okviru gradnje športne infrastrukture za organizacijo evropskega prvenstva. Od prejetih 30 milijonov evrov
je mesto Györ del sredstev namenilo za gradnjo tega objekta. Pri tem
moramo posebej omeniti izjemen
sprejem domačinov. Direktor kopališča nam je razkazal celoten objekt
in tudi posredoval vse želene informacije. Kopališče zaposluje 22 ljudi,
stroški delovanja pa so ocenjeni na
milijon evrov letno.
Z lastnimi prihodki pokrivajo 30
odstotkov stroškov delovanja, razliko prispeva občina,« še pojasnjujejo
na soboški občini. V prihodnje si bodo
člani projektne skupine ogledali še
več referenčnih objektov in poskušali pridobiti čim več informacij, da bi
lahko izdelali ustrezen projektni predlog. »Pri tem je seveda treba upoštevati realno finančno konstrukcijo investicije, ki bo sprejemljiva za mestno
občino, in seveda tudi stroške poznej-
Plavalni bazen v Györu na Madžarskem so odprli v začetku letošnjega leta. Vrhunska športna infrastruktura, vendar za
soboške razmere predraga. Projektna skupina soboške občine si bo pred izdelavo projektnega predloga ogledala še nekatere
druge gradnje pokritih bazenov v okolici. fotografija arhiv mesta gyor
šega delovanja objekta.« V kratkem si
bo projektna skupina ogledala še gradnjo bazena v Gradcu.
Gradnja pokritega plavalnega bazena je bila doslej vedno predvidena v
okviru projekta Turistični center Fazanerija, zato smo na občino naslovili vprašanje, ali bo tokrat načrtovana
drugače oziroma samostojno. »Pokriti
plavalni bazen je bil sicer sestavni del
projekta Turistični center Fazanerija,
vendar ga projektna skupina obravnava povsem samostojno,« odgovarjajo.
Pokriti bazen naj bi za zdaj gradili na
območju poletnega kopališča, in sicer
na mestu tako imenovanega starega
bazena. Na občini so obravnavali več
potencialnih lokacij za bazen, vendar
je ta na mestnem kopališču ocenjena
kot najboljša. V preteklosti so večkrat
omenjali možnost pokritja sedanjega olimpijskega bazena z montažno
streho oziroma »balonom«, a za zdaj
še ni znano, ali ta možnost še pride v
poštev ali pa je predvidena samo gradnja nove hale oziroma bazena. »O
tem je trenutno še prehitro govoriti.
Na to vprašanje bomo lahko odgovorili, ko bo projektna skupina končala
delo,« pravijo na občini. V prejšnjem
mandatu se je kot edina možnost za
gradnjo bazena omenjala z vstopom
zasebnega partnerja. Za zdaj ostajajo na občini skrivnostni, ali je tudi tokrat projekt zamišljen enako kot prej
ali pa obstaja možnost oziroma viri,
da bi občina sama financirala gradnjo.
Pravijo le, da preučujejo različne mo-
žnosti. Projektni predlog želijo izdelati do konca septembra. »Šele na podlagi tega bomo lahko začeli pripravo
projektne dokumentacije oziroma izbiro projektanta.«
Primeri drugih občin kot svarilo
pred nepremišljenimi projekti
Čeprav smo dežela termalnih kopališč, je v državi malo pokritih plavalnih bazenov. Tudi v večini drugih
mestnih občin stanje ni zavidljivo. S
petdesetmetrskim pokritim plavalnim bazenom se trenutno ponašajo
le v Kranju in Mariboru. V Ljubljani,
Celju in Velenju lahko plavalci trenirajo v 25-metrskih plavalnih bazenih,
na Ptuju pa je takšen bazen v okviru
ptujskih term. Drugje nimamo niti
tega. Nazadnje so se lotili projekta
gradnje pokritega bazena v občinah
Koper in Nova Gorica.
V Novi Gorici so predvideli gradnjo
25-metrskega pokritega bazena in
manjših vodnih površin za posamezne ciljne skupine, kot so otroci in invalidi. Kot pojasnjujejo na novogoriški
občini, pri izvedbi projekta ni predvideno javno-zasebno partnerstvo. Občina pri financiranju projekta računa
predvsem na lastne vire, manjši del
sredstev si obeta le od Fundacije za
šport. Investicijska vrednost projekta
je ocenjena na 1,7 milijona evrov. Odločitev za gradnjo bazena je bila sprejeta lani. Kot pravijo, trenutno končujejo idejni projekt. Letos načrtujejo
pripravo dokumenta za identifikacijo
investicijskega projekta in v nadaljevanju, če bo denar, pripravo projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V Kopru olimpijski bazen v Žusterni pozimi pokrivajo z balonom,
čeprav zadnjo zimo niso storili niti
tega. Kot pojasnjujejo na koprski občini, so leta 2008 začeli postopke za
gradnjo olimpijskega bazena pri Areni Bonifika. Projekt je bil zastavljen
velikopotezno. Koprska občina je z
družbo Primorje sklenila koncesijsko
pogodbo za gradnjo športno-poslovnega objekta, ki bi imel poleg pokritega 50-metrskega plavalnega bazena
še hotel, kongresni center, poslovne
prostore in garaže. Vendar se je zgodil
stečaj Primorja in bazen ni bil zgrajen
niti do tretje gradbene faze. Kot pravijo, se že pojavljajo interesenti, vendar do dokončanja gradnje ni prišlo.
»Vsekakor bo tudi v nadaljevanju Mestna občina Koper skušala dokončati
bazen v eni od oblik javno-zasebnega
partnerstva ali poiskati investitorja v
kakšni drugi obliki. Skušali bomo pridobiti tudi evropska sredstva, saj gre
za enega od najpomembnejših regijskih projektov.« Vrednost investicije
za dokončanje bazena s trimskim kabinetom v Kopru je ocenjena na šest
milijonov evrov.
Timotej Milanov
Umetnost
ne pozna
meja
V Gozdičku, enoti
Vrtca Murska
Sobota v Ulici
Štefana Kovača,
so slovenski in
avstrijski udeleženci
13. mednarodnega
tabora Umetnost
ne pozna meja
postavili na ogled
svoje izdelke. No,
vsaj tiste, ki jih
niso pojedli, saj so
letos pokazali tudi
svoje kuharske,
natančneje pekovske
sposobnosti. A
večinoma so v
Žabnjeku, predelu
soboškega parka in
v vrtcu Gozdiček, v
katerem so potekale
delavnice, nastajale
prave umetnine. Te
so letos, saj soboška
občina praznuje
20-letnico, malo
obarvali tudi s to
letnico in taboru
dali podnaslov
»Murska Sobota
skozi objektiv
obiskovalcev«.
V. T. fotografija vida toš
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
13
Anja Gostonj, Anchyka studio
Zgodbe z vzorci z oblačil in iz narave
Vsaj delček dne sem si želela preživeti v lično urejenem salonu, iz katerega bi odšla zadovoljna in bolj »stajliš«,
kot sem prišla. Zato sem sedla v avto
in se odpeljala v Tešanovce. V Ancyhka studiu me je pričakala zgovorna
Anja; dekle, ki že kot majhna deklica
ni bila sramežljiva: »Rada sem nastopala in rada sem imela modo, lepoto, zdravje in urejenost že od majhnih nog.« Anja Gostonj me je čakala
oblečena v rožnato jopico, njeni svetlikajoči se nohti pa so se ujemali z
njenim nakitom. Bila je tako preprosta, kot se je spomnim iz otroških let,
sproščena in poleg tega na njej ni bilo
opaziti, da bi bila pod prevelikim stresom, kot se nas večina ljudi pritožuje dandanes. »Delo v tem salonu, ki je
tudi moj hobi, mi pomaga premagati
stres. Prosti stresu pa mi zelo pomagajo tudi pogovor s prijatelji, mož in
družina.«
Že pred časom se je odločila, da na
lakiranje in geliranje nohtov ne bo več
hodila v druge salone, ampak si jih bo
uredila kar sama. Z veliko željo in voljo po novem se je udeleževala seminarjev, izobraževanj in izpitov ter si
pridobila začetno znanje, ki ga danes
izpopolnjuje z novostmi. V začetku,
ko je bilo geliranje nohtov samo ko-
V prihodnosti si Anja
želi stopiti tudi v
kozmetične vode,
zelo jo zanima tudi
delo vizažistke:
»O tem resneje
razmišljam, saj je
tudi povpraševanje
veliko.«
njiček, je imela v svojem studiu predvsem mamo in prijateljice. Vedno je
poskusila narediti kaj drugačnega,
izvirnejšega in vse to je privedlo k
temu, da se je število strank v salonu,
ki ji danes daje kruh, večalo. Čeprav
se je Anja v začetku lotevala predvsem
geliranja nohtov, je kaj hitro izbrskala
bolj zdrave gelne lake. Brez zadržkov
kot vsaki stranki tudi meni prizna:
»Geliranja nohtov ne podpiram preveč, saj se z njim nohti uničijo. Vsaka
namreč misli, da gre enkrat na geliranje nohtov in bodo njeni nohti lepši,
daljši. A resnica je drugačna … Nohti se ob korekturi uničujejo.« Od leta
2009 so zato zelo aktualni gelni laki.
»Naravni nohti so lepi, se ne cepijo, so
trdi, barva oziroma poslikava na nohtih pa vzdrži tri do pet tednov,« pravi
Anja, ki svojim strankam svetuje uporabo gelnega laka, le redko – na željo
stranke – se loti še geliranja.
Anja mi na hitro pojasni še postopek z gelnimi laki, jaz pa si medtem
že ogledujem pripravljene vzorčke
različnih barvnih odtenkov. »Teh v
mojem salonu ne manjka. Čeprav sem
privrženka rožaste barve in se v takih
oblačilih najbolje počutim, to ne vpliva na moje delo. Že res, da je mogoče nekoliko več roza odtenkov, ampak
imam prav vse odtenke – od črne, rjave, modre, zelene, rumene do pastelnih, bleščečih barv …« Poleg barve in
izbire poslikave je za vsako stranko
pomembna tudi oblika, dolžina nohta. Tudi pri tem zna Anja zelo dobro
svetovati. »Dolžina ni več ekstremno
dolga, modernejša je normalna, krajša dolžina, ki je videti bolj naravna.
Koničasti, predolgi nohti so, tako kot
francoska manikura, »out«!
Ker se rada uči novih stvari in ker
meni, da moraš v svetu mode in lepote vedno slediti smernicam, se je
naučila še tehnike podaljševanja trepalnic. »Sama sem želela imeti podaljšane trepalnice. Odpravila sem se na
tečaj s produkti Xtreme lashes in bila
z njimi zadovoljna. Tako s produkti
kot z mlado ekipo vodilnih, ki te vedno spremlja, svetuje in tvoje znanje
bogati z vsemi novostmi iz sveta,«
fotografija jasmina muhič
Vsako novost najprej preizkusi na sebi – Če je zadovoljna, ponudi tudi strankam – Anja si za vsako stranko vzame čas
pove Anja Gostonj, ki vse novosti preizkusi najprej na sebi, šele nato jih ponudi stranki. »Ne delam nekaj, česar
sama ne bi imela. Želim delati z naravnimi izdelki, ki ne povzročajo nobenih reakcij ali alergij. Zdi se mi, da
je to za uspešnost salona pomembno. Ne le videz, ampak da stranki ponudiš tisto, kar je najbolj zdravo, naravno in ji ne poškoduje trepalnic. K
temu bi dodala še, da sem vesela, ponosna, da živim v Sloveniji, saj imamo znamke, ki so bolj zdrave, veliko
boljše kot na primer v sosednji Avstriji. Pomembnejša sta nam varnost in
zdravje strank kot pri naših sosedih.«
Anja je vesela vsakega obiska, za vsako stranko si vzame čas, se z njo pogovori, ji svetuje vse novosti. »Stranke
so z mojim načinom dela zadovoljne,
všeč jim je moj naravni, moderni stil
in pa to, da jih poslušam, upoštevam
njihove ideje oziroma skupaj z njimi ustvarjam nove barvite zgodbe na
njihovih nohtih,« pravi Anja, ki ji dajo
veliko idej barvni navdihi in vzorci z
oblačil, narave in okolice.
V prihodnosti si želi stopiti tudi v
kozmetične vode. »Čeprav je vse šele
v glavi,« dodaja. Zelo pa jo zanima
tudi delo vizažistke: »O tem resneje
razmišljam, saj je tudi povpraševanje
po tem veliko.« Sicer pa Anja kot stilistka upošteva in sledi modnim, barvnim zapovedim, ki so in ki prihajajo,
saj je to dodana vrednost salonu, ki jo
stranke opazijo in po čemer jo nove
tudi hitreje najdejo. »Modne zapovedi tega poletja so pastelne barve, modra bo temnejša, opaziti bo umazano
oranžne in rožnate odtenke, kombinacije z bleščicami … vsekakor bleščice, pikice, pepelaste barve, saj je letošnje poletje 'Cinderella story'«.
Jasmina Muhič
Prleški sejem
S sejmom so se
vrnili v preteklost
Letos je bilo v Ljutomeru več kot 180 razstavljavcev
V Ljutomeru so 31. leto zapored pripravili sejemsko prireditev, ki vsako
leto drugo soboto v avgustu privabi v
prleško prestolnico številne sejmarje
in obiskovalce. V preteklosti, ko je sejem nosil ime Prleški sejen po celen
Lotmerki, je za organizacijo skrbelo
Turistično društvo Ljutomer, tokrat
pa je prvič Prleški sejem organizirala
Občina Ljutomer skupaj s svojim zavodom Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer. »Tokratni
sejem je bil pripravljen nekoliko drugače kot prejšnja leta. S sejmom smo
se vrnili v preteklost ter dali poudarek domačim obrtnikom in njihovim
Organizatorji so
poskrbeli tudi za
bogat sejemski
program za otroke.
izdelkom, kot je to že bilo nekoč,« je
dejal direktor LTO Prlekija Ljutomer
Andrej Vršič. Letošnji Prleški sejem
so razdelili na avenije vina in sira, domače obrti, domačih dobrot, društev,
podjetništva, bižuterije in bolšjaka.
Razstavljalo je več kot 180 razstavljavcev, to pa je bistveno več kot v preteklosti. Organizatorji so poskrbeli tudi
za bogat sejemski program za otroke,
za zabavo pa so letos skrbeli skupini
Opoj in Mladi Pomurci ter Manca Špik
z ansamblom. Med številnimi gosti, ki
so obiskali sejem, so bili tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter
Misja, predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc in župan
ameriškega mesta Arcadia v Kaliforniji Gary A. Kovacic. Kovacic, kateremu
so družbo delali žena Barb ter sin Casey in hčerka Kelly z družinama, ima
korenine v naših krajih. Njegov pradedek Anton Kovačič je namreč živel
na Spodnjem Kamenščaku.
M. Š.
Na Prleškem sejmu v Ljutomeru so obiskovalci lahko kupili tudi domačo marmelado. fotografija miha šoštarič
14
kronika
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Vpliv lune v kroniki
okc poroča
Število klicev se vedno poveča
Policijske telefonske linije operativnega centra postanejo resnično vroče, ko nastopi čas polne lune
Luna ima v človeških mislih posebno
mesto, saj naj bi imela številne učinke, ki pa so bili drug za drugim v raziskavah ovrženi. Mnoge raziskave so
v preteklih letih skušale dokazati ali
ovreči povezave med različnimi dogodki, na primer večjim številom prometnih nesreč in polno luno. Večina
raziskav ni našla nobene povezave.
Mnogi vseeno pravijo, da smo ob času
polne lune ali ščipa, poznamo še mlaj
ali prazno luno ter prvi in zadnji krajec, dojemljivejši in občutljivejši: »Takrat si stojita Sonce in Luna nasproti in drug drugemu kažeta svoj pravi
obraz.« Zato menda močno čustvujemo in se nepredvidljivo odzivamo na
izzive iz okolja.
Vseeno ugibam. Kar nekaj stvari je,
ki jih skoraj zagotovo ne marajo možje postave. Ena bi bila morda prav
polna luna. Takrat imajo modre uniforme, takšna so naša predvidevanja,
več dela kot običajne dni in večkrat se
srečujejo s korenjaki v stilu, kdo mi
kaj more in delam, kar hočem. Ali res?
Nekateri verjamejo, da smo ob polni
tako ljudje kot tudi živali občutljivejši
in agresivnejši, kar bi se lahko kazalo v večjem številu nesreč. Znano je,
da se v času polne lune pri nekaterih
ljudeh poveča agresivnost, to pa velikokrat privede do nasilnih dejanj. Povečalo naj bi se število kaznivih dejanj
in dogodkov, pri katerih je potrebna
pomoč policistov. Prav tako se menda v kombinaciji lune in vremenskih
sprememb lahko porodi kakšna neverjetna prigoda, ki bi imela nedvomno mesto v zaprašenih arhivih.
Pa podatki? Polna luna je v juliju
nastopila četrtega in 31. Pogled v arhiv
dogodkov, ki so jih za ta dva dni sesta-
Policija ne vodi evidenc in
statističnih podatkov na način, da bi
bilo mogoče ugotoviti kakršno koli
povezavo med luninimi menami in
porastom kriminala, vendar policisti
vseeno vedo, kdaj je polna luna.
vili operativci policijskega OKC-ja, ni
potrdil ničesar od zgoraj omenjenega.
Zgodila se je nesreča, v kateri je ugasnilo človeško življenje, vendar drugi
dogodki niso preveč odstopali od običajnih. Ni bilo nobenih pojavov, ki bi
jih lahko povezali z luninim vplivom.
Policija prav tako ne vodi evidenc
in statističnih podatkov na način, da
bi bilo mogoče ugotoviti kakršno koli
povezavo med luninimi menami in
porastom kriminala, vendar policisti
vseeno vedo, kdaj je polna luna. Policijske telefonske linije namreč postanejo resnično vroče predvsem takrat, ko nastopi čas polne lune. To so
nam potrdili tudi na tukajšnjem OKCju, saj so po število klicev odstopanja
od drugih dni. Gre za višje številke. Ne
gre pa za klice, ko bi nekdo v resnici
potreboval pomoč organa pregona,
ampak za klice, ki bi jih morda lahko pripisali vplivu polne lune. Nekdo je v preteklosti ob zadnji polni luni
več kot desetkrat klical in se norčeval. Spet drugi je pred časom poklical
in rekel, da so na travniku za njegovo
hišo pristali vesoljci z neznanim letečim plovilom. Ne manjka, pa ne le ob
polni luni, niti klicev iz nevoščljivosti – sosed je imel zabavo ob rojstvu
otroka, sosed, ki ni bil povabljen, pa
je policiji prijavil, da ga moti hrup in
da je na cesti slama. Lani je bilo na tukajšnjo številko 113 sicer 30.240 klicev,
od tega je bilo 12.749 takih, ko je bila
potrebna pomoč.
Postavlja se torej vprašanje, zakaj
med ljudmi velja splošno prepričanje
o vplivu polne lune. Obstaja psihološka razlaga, s katero bi se lahko strinjali – namreč da si razne dogodke,
predvsem negativne, kot so prometne
nesreče in samomori, ljudje bolj zapomnimo, če so se zgodili v času polne
lune. Naslednja je 29. avgusta. Kaj bo
prinesla?
Andrej Bedek
Največkrat jih kradejo za okrogle jubileje
Zaradi kraje znakov po podatkih Agencije za varnost prometa je ogroženo tudi življenje udeležencev
O ustreznosti signalizacije je nedavno potekala spletna anketa
med evropskimi vozniki. Rezultati so pokazali, da obstajajo težave s prometno signalizacijo, še
posebej s preštevilnimi oznakami, ki voznikom posredujejo veliko informacij. Med pregledom
signalizacije je Simon Detellbach,
strokovni sodelavec in raziskovalec Prometnotehniškega inštituta
ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, v Vanči vasi
opazil svojevrsten primer: »Tako
na državnih kot tudi na občinskih cestah je viden velik porast
prometnih znakov. Na nekaterih
mestih so prometni znaki manjkali ali so bili poškodovani. Kar
nekaj te nove signalizacije pa so
postavili brez potrebe in upam,
da se motim, da so jo postavili samo zato, da bi nekdo nekaj
pospravil v žep. Primer: če se pripeljete iz naselja Borejci ali romskega zaselka do državne ceste
Murska Sobota–Gederovci, je na
nasprotni strani ceste postavljena tabla, ki kaže, v katero smer je
Murska Sobota in v katero so Gederovci. Sprašujem se, kdo iz Borejec in romskega naselja ne ve,
v katero smer je Murska Sobota.
Kakšnega tranzita in pretiranega
števila tujcev pa v teh dveh naseljih ni pričakovati.«
Voznik osebnega avtomobila je v Logarovcih zaradi neprilagojene hitrosti
in vinjenosti zapeljal na desno bankino. Jekleni konjiček je nato drsel
čez vozišče v levo in trčil v drevo ob
cesti. Po trčenju se je avtomobil prevrnil na streho. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, v
kateri je bilo ugotovljeno, da je lažje ranjen. Ker je bilo med postopkom
ugotovljeno, da je moški vozil vozilo
brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je bilo prevozno sredstvo zaseženo in z avtovleko odpeljano v hrambo
k sodnemu izvršitelju. Krištelja čakajo
ustrezni postopki pri sodniku za prekrške.
Iz garaže vzel žago
Prometni znaki
Tudi brez potrebe
Avto k izvršitelju
Nihče ne vodi posebej statistike, koliko prometnih znakov »izgine« vsako leto – številka seže tam do tristo
znakov na leto. Pokazalo se je, da znaki za omejitev hitrosti največkrat izginjajo na tistih lokacijah, na katerih
policisti ali redarji pogosteje izvajajo
nadzor nad hitrostjo vozil ali v odročnih predelih, v katerih je manj prometa, tako da ne more pridaničev nihče zmotiti pri delu. Izkušnje kažejo,
da znake največkrat »ukradejo« in da
Največ »povpraševanja« je po znakih za omejitev hitrosti na 40, 50, 60 in 70
kilometrov na uro, ki jih »tatovi« potem uporabijo kot darilo prijateljem in svojcem
ob okroglih obletnicah. fotografija nataša juhnov
jih potem »tatovi« najraje uporabijo
kot darilo prijateljem in svojcem ob
okroglih obletnicah. Nepridipravi so
tako nedavno v pokrajini ob reki Muri
v enem dnevu ukradli kar tri prometne znake.
Ampak, pozor. Prijatelji slavljencev,
ki se odločijo za krajo prometnega znaka, tvegajo zaporno kazen. Kot predvideva 326. člen kazenskega zakonik, ki
govori o ogrožanju prometa, storilcem
grozi do tri leta zaporne kazni. Za dejanja, ki bi imela za posledico smrt ene
ali več oseb, to pomeni, da se je recimo
prometna nesreča zgodila, ker prometni znak voznika ni opozoril na nevarnost, pa je zagroženo celo do osem let
prebivanja na jetniški žimnici.
Pri Agenciji za varnost prometa so
zato povedali, da je zaradi kraje prometnih znakov ogroženo tudi življenje udeležencev v prometu. Številni
prometni strokovnjaki so si enotni,
da takšno vedenje kaže na stanje kulture slovenskih voznikov in »dokler
se nekateri ne bodo zavedali, da s svojim vedenjem ogrožajo tako svojo kot
prometno varnost preostalih udeležencev v prometu, se stanje najverjetneje ne bo spremenilo«.
Nasvet je, da ob praznikih jubilantom raje podarimo bon za trening
varne vožnje kot prometni znak. Na
svetovnem spletu pa je mogoče najti oglaševalce, ki izdelujejo prometne
znake za potrebe slavij, recimo rojstnega dne in drugih zabavnih priložnosti. Stanejo od 20 do 100 evrov.
Andrej Bedek
Nekdo je iz odklenjene garaže na
Ivancih ukradel starejše kolo z motorjem in motorno žago znamke Stihl. Obravnavana sta bila še vlom v stanovanjsko hišo in vlom v klet v bloku.
Policisti zato opozarjajo, da s preprostimi preventivnimi ukrepi in pravočasnim obveščanjem policije lahko
sami največ pripomorete k temu, da
vaše domovanje ne postane tarča nepridipravov. Ko ste doma, zaklepajte
vrata, ne odpirajte vrat neznancem,
varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami, ter uporabljajte domofone in videodomofone ali kukala pri vhodih.
Kradla na počivališčih
Na avtocestnem počivališču v Pincah
je neznan storilec izkoristil nepazljivost oškodovank in jim iz avtomobilov ukradel torbici z denarjem in dokumenti. Oškodoval ju je za 800 evrov.
Prav tako v Pincah na parkirišču avtoceste je neznanec iz odklenjenega vozila odnesel torbico z denarjem
in dokumenti. Zmikavti, najpogosteje tujci, skušajo še zamotiti voznika
pod pretvezo, da potrebujejo pomoč
ali da ima predrto gumo. Ker policisti
v zadnjem obdobju opažajo, da se povečuje število kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih, svetujejo, da
med postanki na počivališčih ves čas
nadzirate svoje vozilo in predmete v
njem.
Imel je zle namene
Neznanec je ogovoril žensko v Murski
Soboti in jo prosil, ali mu lahko zamenja bankovec za drobiž. Imel je zle namene. Ko mu je ženska želela ustreči,
ji je iz denarnice izmaknil tristo evrov.
Žeparstvo je razširjeno tudi v Pomurju. Žeparjev plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge
listine, redkeje pa nakit, ure ali druge vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi.
Pogosto gre za organizirane skupine,
izurjene za različne zvijače, s katerimi
premotijo žrtev.
Ukradel več umetnin
Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje
v Večeslavcih ter odnesel štiri kipce in
dve sliki. Kazniva dejanja, povezana z
umetninami in s kulturno dediščino,
ki jih policija najpogosteje obravnava, so tatvine predmetov iz sakralnih,
profanih in stanovanjskih objektov,
nedovoljena oziroma nenadzorovana arheološka izkopavanja in tatvine
arheoloških najdb, namerno poškodovanje ali uničevanje objektov in
predmetov kulturne dediščine, tihotapljenje oziroma nedovoljen uvoz in
izvoz umetnin, goljufije in nelegalna
trgovina s kopijami in ponaredki del
priznanih domačih in tujih mojstrov,
ki se prodajajo kot originali.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
Janko in Nino Irgolič
Radgončana sta svojo športno pot združila pri večkratnem slovenskem
nogometnem prvaku – Oče blestel v Jugoslaviji, sin pri kadetih Maribora
Jankov rekord v vratih Olimpije
Zanimivo je, da oba zaljubljenca v
šport, posebej v nogomet, najprej nista začela kot vratarja. Janko je bil v
osnovnošolskem obdobju odličen napadalec, Nino pa je začel kot osrednji
steber obrambne vrste. »Spomnim
se, da smo imeli v Gornji Radgoni takrat nadarjeno generacijo mladih nogometašev. Med drugim smo premagali tudi vrstnike iz Maribora. Takrat
so nas nekatere iz radgonskega kluba
opazili vodilni iz mariborskega kluba,
med njimi je bil tudi legendarni trener Vojislav Simeunović, in nas povabili na treninge v Maribor. Trener
je bil Franc Kek, oče današnjega trenerja Rijeke Matjaža. V štajerski prestolnici sem nekaj časa še igral v konici napada, nato pa je Herbert Vabič,
ki je zame najboljši trener vratarjev,
prepoznal v meni vratarske sposobnosti,« se spominja Janko, za katerim je izvrstna kariera. Do 26. leta je
branil vijoličaste barve, nato pa prestopil k večnemu rivalu iz slovenske
prestolnice. »To je bilo v času, ko smo
Olimpijo spravljali nazaj v prvo jugoslovansko ligo,« pove Irgolič starejši,
ki je bil v dresu Olimpije nepremagan
kar 1.201 minuto, v celotni sezoni pa je
prejel vsega štiri zadetke. Po osamosvojitvi Slovenije je branil barve Mure
in Beltinec, pri katerih je tudi končal
vratarsko kariero. Takrat se je začela njegova trenerska pot. V Pomurju
je treniral Radgono, Nafto, Beltince,
Apače, Tromejnik in Rogašovce. Med
drugim je bil tudi vodja nogometne
šole pri ciprskem velikanu Olympiakosu iz Nikozije. Poudariti velja, da
Puskaseva
akademija v Kapci
Na nogometnem igrišču v Kapci so
pet dni v avgustu gostovali udeleženci
nogometnega tabora v sodelovanju
z znamenito Nogometno akademijo
Ferenca Puskasa iz Budimpešte in
Pomursko madžarsko samoupravno
narodno skupnostjo. Tabora se je
udeležilo 33 otrok, ki so med igranjem
nogometa osvežitev poiskali tudi v
kopališču. T. K. fotografija nataša juhnov
15
teden v številkah
Oče vratar, sin vratar
Oče je vratarska legenda. Branil je za
najuspešnejša slovenska nogometna
kluba – Maribor in Olimpijo. Stal je v
vratih takratnih slovenskih prvoligaških moštev iz Murske Sobote in Beltinec. Malokdo pa ve, da je bil član
jugoslovanske mladinske reprezentance, ki je zasedla četrto mesto na
evropskem prvenstvu v Monte Carlu
leta 1976. Na prvoligaških zelenicah
je branil vse do svojega 39. leta. Glede na kakovost in fizično pripravljenost bi branil še dalj časa, pa so mu
to preprečile poškodbe. V velike očetove vratarske rokavice je zdaj segel
njegov sin. Prvi uspehi kažejo, da ne
bo večno v očetovi senci. Z odličnimi
obrambami je dodal svoj delež k osvojitvi naslova prvaka v slovenski kadetski ligi. Mariboru je s soigralci priigral
lovoriko, ki se je klubu v zadnjih letih izmikala. Radgončana Janko (rojen
leta 1959) in Nino (rojen leta 1998) Irgolič sta vratarja, ki pišeta zgodovino
mariborskega kluba. Nekoč je s svojimi obrambami Ljudski vrt v delirij
spravljal Janko, zdaj mu uspešno sledi
Nino, danes član mladinske selekcije
mariborskega kluba.
13. avgusta 2015 | Vestnik |
Nina in Janka Irgoliča poleg sorodstvenih vezi združujeta tudi ljubezen do
nogometa in ustavljanje strelov nasprotnikovih nogometašev. fotografija miha šoštarič
je bil del tima slovenske nogometne
reprezentance, ki je pod vodstvom
Srečka Katanca dosegla največje in
nepozabne uspehe z uvrstitvama na
evropsko in svetovno prvenstvo. Lansko leto ga je pot ponovno zanesla v
Maribor, v katerem je skrbel za vratarje mladinske in kadetske selekcije,
danes pa je v trenerskem timu druge
ekipe Maribora, ki nastopa v tretji ligi.
Nino očetovih obramb
ni gledal neposredno
Minulo sezono je bdel tudi nad sinom, ki je prestopil v Maribor iz soboške Mure. »Ni lahko, ko oče trenira svojega sina. Vendar sva si midva
ustvarila neki poseben odnos. Na njega na treningih nisem gledal kot na
sina, ampak na enega izmed mnogih
vratarjev, ki sem jih treniral v Mariboru,« pove Janko. Spregovori pa tudi o
sinovih vrlinah: »Odlikujeta ga gibčnost in hitrost. Zdaj je v obdobju, ko
je začel braniti tako, da sem jaz zadovoljen. Upa si iti na visoke žoge, dobro rešuje situacije ena na ena, ko se
z nasprotnim nogometašem sreča iz
oči v oči. Seveda lahko še veliko napreduje, predvsem pa pričakujem, da
bo s številnimi tekmami pridobil tisto
mirnost, ki je izredno pomembna vrlina vratarjev.« Če je bil Jankov vzornik med vratnicama legendarni bosanski vratar Enver Marić, ki je med
drugim branil za Schalke 04 v nemški
prvi ligi na kar 150 tekmah, si je izbral
Nino za vzornika Nizozemca Edwina
van der Sarja.
Ninove vratarske sposobnosti so
odkrili že v osnovni šoli. »Morda tudi
zaradi tega, ker je bil oče odličen vratar. Poleg tega sem bil že kot osnovnošolec izredno visok. Spomnim se, da
sem se takrat edini dotaknil prečke na
vratih. Do selekcije U12 sem branil za
domačo Radgono, nato pa sem se odpravil v Mursko Soboto. Iz Mure me je
vodila pot leta 2013 v Maribor,« pove
Nino, ki si obramb svojega očeta v prvenstvenih obračunih neposredno ni
nikoli ogledal. Rodil se je namreč, ko
je Janko končeval svojo bogato kariero. »Videl sem le en posnetek tekme,
ko je branil za ljubljansko Olimpijo.
Še enkrat sem ga videl med vratnicama, ko je po že končani karieri branil
na veteranskem ekshibicijskem dvoboju.« Nino bo zdaj dve leti branil vrata mladinske selekcije Maribora, razumljivo pa je, da si nekoč želi stopiti v
vrata članskega moštva večkratnega
slovenskega prvaka. »V Mariboru trdo
delamo. Imamo kakovostne treninge.
Med prvenstvom treniramo sedemkrat na teden in odigramo eno prvenstveno tekmo, zdaj, ko so priprave, pa
je treningov bistveno več.« Doslej ga
je treniral oče, odslej pa bo nad njim
bdel še en odličen radgonski vratar
Sebastijan Starovasnik. Nino treninge
usklajuje tudi s šolskimi obveznostmi.
Obiskuje srednjo turistično šolo. »Od
njega pričakujem, da si bo pridobil izobrazbo. Nikoli se ne ve, kaj se lahko zalomi na športni poti,« ob koncu
pogovora pove Janko, ki bo odslej, ko
ne bo več bdel nad mladimi mariborskimi vratarji, sinu dajal nasvete le še
kot oče, ki ima za seboj številne težke
tekme tako v jugoslovanski kot tudi
slovenski ligi.
Miha Šoštarič
Plavanje
Na poletnem kopališču v Trbovljah se je
za naslove državnih prvakov posamično
in ekipno potegovalo 107 plavalcev in 116
plavalk iz 25 slovenskih klubov. Naslov
ekipnih prvakov Slovenije za dečke (13 in
14 let) in deklice (11 in 12 let) so premočno dosegli plavalci in plavalke Plavalnega
kluba Ljubljana, saj so zbrali več točk kot
drugi Fužinar z Raven na Koroškem in
tretja Olimpija iz Ljubljane skupaj. Edina
predstavnica Plavalnega kluba Zdravilišče Radenci Staša Korpič v ekipnem tekmovanju sama ni mogla konkurirati proti ekipam, ki so imele po dvajset in več
plavalcev, zato pa je v posamični konkurenci nastopila zelo dobro. V nastopih na
50 in 100 metrov prsno je dobila diplomi za 3. mesto v posebni razvrstitvi med
deklicami, starimi 11 let, bila še dvakrat
četrta na 50 metrov delfin in 200 metrov prsno, šesta na 100 metrov prosto
in osma na 100 metrov delfin. Staša Korpič je tako uspešno končala precej dolgo
plavalno sezono 2014/15 in se odpravila
na zaslužen oddih.
V Kranju pa je bilo še zadnje letošnje
državno prvenstvo v plavanju. Več kot
350 plavalk in plavalcev iz vse Slovenije
se je merilo za naslove v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Plavalni
klub Zdravilišče Radenci je zastopala le
kadetinja Maja Nemec, ki je razen v eni
disciplini popravila osebne rekorde in
se je še najbolje uvrstila na 200 metrov
hrbtno, in sicer na 18. mesto. Na stometrskih razdaljah v hrbtni in delfinovi
tehniki je bila 20. oz. 25., v 50-metrskih
disciplinah pa je bila 32. oz. 33. Tako
se je končala precej naporna in dolga
sezona 2014/15. Po tritedenskem avgustovskem dopustu pa se treningi znova
začnejo 1. septembra v Radencih.
Kopališke igre
Na prireditvi Lotmerk na vodi je na kopaliških igrah, sestavljenih iz štirih disciplin (veslanje, tek, vlečenje vrvi, iskanje zaklada), zmagala ekipa Karateista
(Aleš Pokrivač, Tadej Kuplen), druga
je bila ekipa Srce Sloveniji (Alen Žunič, Nina Žunič), tretja pa ekipa Fülana paprika (Alen Žinko, Žan Kociper).
Nogomet
1. krog pokala MNZ MS: Goričanka –
Tromejnik G-Sukič 1 : 2. Tekme v soboto, 15. avgusta: Avto Rajh Ljutomer
– Čarda, ND Lušt Beltinci – ŠNK Radgona, Grad – Lesoplast Križevci, Hodoš –
Gančani, Apače – ŠD NK Pušča. Tekme
v nedeljo, 16. avgusta: Lipa – ŠD NK Rotunda, ŠD Cven – Dokležovje, Slatina –
Niros Cankova, Tišina – Mura veterani,
Šalovci – NŠ Mura, GMT Bogojina – ŠD
Ižakovci, ŠD Roma – Rakičan, Kema Puconci – Serdica Kl. Šinko.
Matej Pučko iz Šalinec bo zapustil vrste slovenskega prvoligaškega moštva
Kopra in se sprva kot posojen igralec
preselil k članu španske druge lige Osasuni.
Pomurec Gregor Balažic je z beograjskim Partizanom v kvalifikacijah Lige
prvakov izločil romunsko Steauo (1 : 1,
4 : 2) in se bo v naslednjem krogu s svojimi kolegi pomeril z beloruskim klubom Bate Borisov.
Svet mladih Lendava je bil organizator dvodnevnega nogometnega turnirja mladih nadobudnežev U11 (6 ekip) in
U13 (7 ekip) v športnem parku Lendava,
na katerem so sodelovala moštva iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
V kategoriji U11 so prvo mesto zasedli
mladi upi Medžimurja iz Čakovca pred
Akademijo Ileš iz Sombotela, medtem
ko so v kategoriji U13 na prvem mestu
pristali igralci kluba MTK iz Budimpešte. Nafta 1903 se je v kategoriji U11 uvrstila na četrto mesto, potem ko je v tekmi za tretje mesto izgubila z ZTE-jem iz
Zalaegerszega s 3 : 1. V skupinskem delu
je Nafta izgubila z ZTE-jem s 4 : 2 in premagala moštvo GAK Junior Graz s 3 : 0.
V kategoriji U13 sta Mura in Nafta končali na šestem oz. sedmem mestu. Njuni izidi v skupini: Nafta – Maribor 0 : 6,
Nafta – ZTE 0 : 2, MTK – Nafta 11 : 0, Medžimurje – Mura 4 : 0, Akademija Ferenc
Puskas – Mura 4 : 0, Mura – Nafta 2 : 1.
V organizaciji Sveta mladih iz Lendave je potekal v Športnem parku v Lendavi že tradicionalni Poletni nogometni
festival za kategorijo U16, na katerem je
nastopilo 11 moštev, razporejenih v štiri skupine. Ekipe so prišle iz petih držav: Madžarske, Srbije, Avstrije, Hrvaške
in Slovenije. Letos so na turnirju prvič
nastopili igralci GNK Dinama iz Zagreba. Prvo mesto so si zasluženo priigrali
igralci HNK Slavena Belupa iz Koprivnice, ki so v finalu premagali Akademijo
Ferenca Puskasa z 2 : 0.
Odbojka
Slovenska reprezentanca, v kateri je
tudi Sobočan Uroš Pavlovič, je v zadnjih dveh tekmah rednega dela evropske lige obakrat premagala Grčijo s 3 :
1. Pavlovič je v prvi tekmi prispeval štiri
točke. Slovenija se je tako brez poraza
uvrstila na sklepni turnir lige na Poljskem, na katerem se bo v polfinalu pomerila z domačo izbrano vrsto.
Kasaštvo
Najboljši slovenski voznik kasačev, Jože
Sagaj ml. iz Ključarovec, se je udeležil
kasaških dirk v avstrijskem Badnu in
italijanskem mestu Ferrara. V Badnu je
zmagal s konjema Uma Combo na 2600
metrov s kilometrskim časom 1:18,5 in
Rey Alar na 2100 metrov s kilometrskim
časom 1:19,6. S konjem Riki Wax Alar je
na 1600 metrov s kilometrskim časom
1:18,1 zasedel tretje mesto. V Italiji je Sagaj slavil s Sabino OZ na 1600 metrov s
kilometrskim časom 1:18,1, konja Roady
Del pa je na 1600 metrov dolgi progi s
kilometrskim časom 1:16,9 pripeljal do
drugega mesta.
Mitja Slavič iz Ključarovec je s Sangerjem MS tekmoval v Budimpešti. Na
1960 metrov dolgi progi je s kilometrskim časom 1:18,1 zasedel prvo mesto.
Minulo nedeljo so pripravili kasaške
dirke pri Lenartu. Organizatorji so pripravili sedem preizkušenj, člani ljutomerskega kluba pa so dosegli dve zmagi. Slavila sta Fistrina Way (Jože Sagaj
ml.) v dirki 3- do 6-letnih kasačev z zaslužkom do 700 evrov s kilometrskim
časom 1:20,3 in Florko (Darko Sodec) v
mednarodni dirki s kilometrskim časom 1:17,1. Zmagala je tudi Uma Combo,
ki je jo vozil Tomaž Osterc iz Križevec,
sicer član lenarškega kluba. Uma Combo je slavila v dirki francoskih kobil s
kilometrskim časom 1:19,6.
Strelstvo
Na mednarodnem tekmovanju Grand
Prix v Zagrebu je ekipno slavila domača
reprezentanca pred izbrano vrsto Slovenije, v kateri sta bila tudi pomurska
strelca Boštjan in Jasmina Maček. V posamični konkurenci je bil Boštjan drugi,
Jasmina pa peta.
Pripravila T. K., M. Š.
16
šport
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Finale pokala MNZ Lendava
2. SNL
Odranci slavili po pravi drami
V sodnikovem
podaljšku
do točke
Izničili vodstvo Hotize in zmagali po enajstmetrovkah – Podelitev pokalov v prvi, drugi in mladinski ligi
Odranci – Hotiza 8 : 6 (3 : 3, 1 : 2)
Igrišče NK Turnišče, 300 gledalcev,
sodnik: Mertik (Odranci).
Strelci: 1 : 0 Žugelj (12), 1 : 1 Čurin
(19), 1 : 2 Čurin (45), 1 : 3 Balažek (53),
2 : 3 Pavel (85), 3 : 3 Balažic (87).
Uspešni strelci enajstmetrovk za
Odrance: Ciglarič, Pavel, P. Raduha,
Matjašec, Kalamar.
Uspešni strelci enajstmetrovk za
Hotizo: Vida, Kotnjek, Čurin. Kepe je
zadel le vratnico.
Odranci: Ferenčak, Kalamar, Balažic (Pavel, 46), Matjašec, Balažic, Zver,
Virag (Horvat, 60), Gregorec, Ciglarič,
Žugelj, P. Raduha. Trener: Marjan Rajbar.
Hotiza: Bogar, Smej, Cigan, Vida,
Balažek, Kepe, Mataič, Koznicov, Biro
(Kotnjek, 72), Marton (Tibaut, 80), Čurin. Trener: Leon Imre.
Rumeni kartoni: Cigan, Marton,
Smej, Čurin – vsi Hotiza.
Odranci so v odličnem in razburljivem srečanju dobili pokal MNZ Lendava in prehodni pokal, potem ko so v
finalu v Turnišču proti Hotizi izničili
zaostanek z 1 : 3 in slavili po enajstmetrovkah s 5 : 3 (3 : 3), skupno 8 : 6.
V finalu pokala sta se na nevtralnem igrišču NK Turnišče torej pomerila prvak 3. SNL vzhod Odranci in prvak 1. MNL Lendava Hotiza, ki pa se je
odrekla tekmovanju v tretji ligi (namesto nje bo nastopala Polana, ki je
bila druga). Organizatorji so začetek
tekme pripravili na »ameriški« način
s predstavitvijo sodnikov in igralcev
obeh ekip, ki so drug za drugim prihajali na igrišče po stopnicah iz klubskih prostorov.
Začetek prvega polčasa je pripadel
Odrancem. Andrej Žugelj, ki je lansko
sezono še zadeval za Bistrico, je imel
že v peti minuti veliko priložnost, a
je z rutiniranim strelom po tleh malce zgrešil vrata. Zato pa je bil Žugelj
uspešen v 12. minuti, ko je žogo ustavil s prsmi, preigral obrambnega igralca Hotize in neubranljivo zadel. Hotiza, pri kateri je kot kapetan igral že
44-letni Ignac Cigan, je nato poskuse kombinatorne igre Odranec v napadu začela prekinjati z dokaj ostrimi vidnimi in skritimi prekrški, to pa
Odranci na čelu s kapetanom Patrikom Raduho so dobili po naslovu prvaka v 3. SNL vzhod še eno lovoriko – postali so tudi
zmagovalci pokala MNZ Lendava. fotografija tomo köleš
ji je hitro prineslo uspeh. V 19. minuti
so igralci Hotize v treh potezah prišli
pred vrata Tadeja Ferenčaka, na koncu pa je z natančnim strelom po zemlji izid izenačil Damir Čurin. Čurin
je po dolgem premoru zaradi prekrška nad Bojanom Matjašecem nekoliko presenetljivo povedel Hotizo v
vodstvo z 2 : 1, ko je prav v zadnjih sekundah prvega dela z zunanjim delom
desnice z leve strani zadel zgornji kot
Ferenčakovih vrat. Hotiza je tako na
odmor odšla z golom prednosti.
Tako kot je končala prvi, je Hotiza
začela drugi polčas. V 53. minuti je po
strelu iz kota z glavo zadel Damijan
Balažek in po vodstvu s 3 : 1 je kazalo, da bo Hotiza malce presenetljivo,
a zasluženo osvojila pokal. Toda nato
so se varovanci trenerja Leona Imreja odločili za povsem obrambno taktiko, ki se jim je na koncu maščevala,
čeprav je imel veliko priložnost pred
tem še Nikolaj Biro, ki je z lobom streljal mimo vrat, v nevarnem prodoru
pa je bil ustavljen Čurin. Odranci so
najprej poskušali s številnimi streli
iz daljave, nato pa vedno bolj stiskali
obroč. Tako je v 85. minuti po podaji Matjašeca in napaki vratarja Dejana Bogarja z glavo zadel Gregor Pavel
in izid znižal na 2 : 3. Le dve minuti
kasneje je z dobro merjenim strelom
mrežo stresel tudi Ivo Balažic, nekdanji napadalec Mure, in prinesel olajšanje ekipi Odranec, ki je nato poskušala dati še zmagovit zadetek, a jo je
prehitel čas. Na vrsti so bile enajstmetrovke, pri katerih je prišla do izraza
psihološka prednost Odranec, saj so
vsi njihovi strelci zadeli z bele točke,
pri Hotizi pa je Kristian Kepe zadel le
vratnico. Odranci so tako iz sprva že
izgubljenega položaja prišli do nove
lovorike. Obe ekipi sta se s finalnim
nastopom že avtomatsko kvalificirali
v šestnajstino finala Pokala Slovenije.
Odranci bodo 19. avgusta gostovali v
Ivančni Gorici, Hotiza pa bo doma gostila ptujsko Dravo.
Med odmorom finala pokala so
predsednik, podpredsednik in sekretar MNZ Lendava Branko Gros, Slavko
Režonja in Danijel Žalik podelili priznanja, pokale in nagrade v mladinski
ligi U19 ter v 2. in 1. MNL Lendava za
minulo sezono. V ligi U19 je v ferpleju zmagala ekipa Odranec, najboljši
strelec pa je bil Marcel Kocon (NK Bistrica). V 2. MNL je v ferpleju zmagala Olimpija Dolga vas, najboljši strelec
pa je bil Boštjan Verbančič (NK Veterani Turnišče). V 1. MNL so v ferpleju
zmagali Renkovci, najboljši strelec pa
je bil Samo Žalik (NK Polana).
T. K.
Prepovedane substance
Žrebec Florko pod vplivom poživila
Konju, ki je v lasti Zvonka Sodca, so odvzeli naslov šampion Slovenije in ga dodelili Leonidasu OZ
Slovenski kasaški šport znova pretresa dopinška afera. Tokrat so našli prepovedane substance v urinu sedemletnega žrebca Florka, ki je v lasti člana
ljutomerskega kluba Zvonka Sodca iz
Logarovec v križevski občini. Po večjih
rejskih dirkah v Sloveniji so zmagovalci
in drugouvrščeni konji deležni dopinške kontrole. Tako je bilo tudi po junijski rejski dirki Šampionat Slovenije,
ki je bila v Krškem. Po dirki, na kateri
so nastopili najboljši slovenski kasači,
so vzeli vzorec urina zmagovalcu Florku, s katerim je nastopal Darko Sodec,
in drugouvrščenemu Leonidasu OZ, ki
ga je vozil Jože Sagaj ml. iz Ključarovec.
Vzorca sta bila posredovana v poseben
laboratorij v Franciji. Pozitiven je bil
Florkov urin, v katerem so našli prepovedano substanco bupivakain.
»Gre za protibolečinsko sredstvo, ki
ga uporabljamo že vrsto let. Florka večkrat letno cepimo v sklepe, ki so slabotni. Karenčna doba je od šest do osem
dni, na dirki Šampionat Slovenije pa
smo nastopili trinajst dni po cepljenju,
zato smo z začudenjem sprejeli novico,
da je bil vzorec pozitiven,« je pojasnil
Zvonko Sodec. »Ne morem verjeti, da
Florku (Darko Sodec, Ljutomer) je bila zaradi prepovedane substance bupivakain
odvzeta lovorika z rejske dirke Šampionat Slovenije. fotografija miha šoštarič
se nam je to zgodilo. Florko je to protibolečinsko sredstvo prejel v Ljubljani od priznane veterinarke. Konja smo
pripravljali na nastop na tej veliki rejski dirki, poleg tega pa smo vedeli, da
bo po morebitni zmagi moral na dopin-
ško kontrolo.« Florka je zdravila Petra
Kramarič iz ljubljanske klinike za konje,
ki je v prepričanju, da gre za napako pri
laboratorijskih raziskavah, sama zahtevala in naročila pregled vzorca v Italiji. Tudi tako imenovani B-vzorec je bil
pozitiven. »Pokazal je res minimalno
vsebnost te substance, vendar dovolj,
da smo kaznovani,« je dodal Sodec. Florku so odvzeli naslov šampion Slovenije
in skupno je ostal lastnik brez dva tisoč
evrov iz nagradnih skladov v Krškem in
Ljutomeru, v katerih je po odkritju dopinga konj nastopil. Florko v mesecu juliju ni smel na tekmovalne steze, sodniški zbor s kasaških dirk v Krškem pa je
sklenil, da se Boruta Sodca, ki je trener
Florka, kaznuje s 500 evri. Borut Sodec
za kazen prav tako ne sme opravljati tri
mesece naloge trenerja.
Po diskvalifikaciji Florka je pripadla
letošnja lovorika iz rejske dirke Šampionat Slovenije enajstletnemu Leonidasu OZ, ki je zdaj v lasti Maje Klemenčič
iz Ljutomera. Drugo mesto na tej dirki
je zasedel Morfej Peški (Janez Dolinšek,
Stožice Ljubljana), tretje pa Lady Luna
(Rene Hanžekovič, Ljutomer).
Miha Šoštarič
V uvodnem krogu
je v Veržeju gostoval
Kalcer Radomlje
Nogometašem Farmtecha iz Veržeja, ki nastopajo drugo sezono zapored kot najuspešnejši pomurski klub
v drugi slovenski ligi, je žreb v uvodnem krogu namenil minulo prvoligaško moštvo Kalcer iz Radomelj. V
močni pripeki, ki je sodnika Vojka Goričana iz Loč pri Poljčanah večkrat vodila, da je prekinil tekmo za osvežitev
igralcev, je videlo nekaj več kot 200
gledalcev zanimivo predstavo, vsi zadetki pa so padli v drugem polčasu.
Srečanje se je končalo z neodločenim
izidom 2 : 2.
Veržejci, ki so v 21. minuti prek Sebastjana Petka zadeli vratnico, so od
43. minute naprej igrali brez izključenega Jerneja Pelcla, ki je s prekrškom
preprečil gostom dosego zadetka.
Kljub igralcu manj so se prvi na tekmi veselili nogometaši Farmtecha. V
48. minuti je zadel z glavo v polno Žan
Kavaš. Številčno premoč so gostje izkoristili in prek Gregorja Kosca (v 61.
minuti) in Žana Kumra (v 88. minuti)
prišli do vodstva. Ko so nekateri ljubitelji nogometa že zapuščali prizorišče,
so prišli domači igralci do izenačenja.
Po uigrani kombinaciji se je odločil
za strel z roba kazenskega prostora
kapetan Jernej Trstenjak in v sodnikovem podaljšku zagotovil svojemu
Poraza kadetov
in mladincev
Prvenstvo so začeli tudi kadeti in
mladinci Farmtecha iz Veržeja,
ki so po osvojitvi naslova prvaka v 2. slovenski nogometni ligi
prvič v zgodovini kluba napredovali med prvoligaška moštva. V
uvodnem dvoboju so gostili sovrstnike iz Domžal, ki so minulo sezono v seštevku kadetskih in
mladinskih točk zasedli prvo mesto. Gostje so upravičili vlogo favorita. V kadetski tekmi so zmagali z 2 : 0, v mladinski pa s 5 : 0.
moštvu točko. »Težka tekma. Najprej
velika vročina, nato pa še igralec manj
na igrišču. Kljub vsemu smo prišli do
točke proti kakovostnemu moštvu, to
pa je lepa popotnica za nadaljevanje
prvenstva,« je dejal domači junak Trstenjak.
Trener Farmtecha Zlatko Gabor je
na igrišče poslal igralce: Andrejča, Polajžerja, Kavaša, Lukača, Pelcla, Kouterja, Trstenjaka, Petka (Mauka, 83),
Ropošo (Čuka, 59), Vaša in D. Vinkoviča (Kaučiča, 69). Že v prvem polčasu
sta poškodbi staknila Nino Kouter in
Sebastjan Petek in z obvezanima glavama nadaljevala tekmo. Predvsem
poškodba Koutra pa je hujša, saj je
moral po tekmi poiskati pomoč v mariborski bolnišnici. V naslednjem krogu bo Farmtech gostoval v Šenčurju.
Tekma bo v soboto ob 19. uri.
M. Š.
teden v številkah
Šah
Na evropskem mladinskem prvenstvu
v pospešenem šahu je Turniščan Boris
Markoja, član ŠD Radenska Pomgrad
Murska Sobota, s slovensko izbrano vrsto v kategoriji U18 ekipno zasedel drugo mesto. Član reprezentance je bil tudi
njegov klubski kolega, Ljutomerčan Jernej Skuhala. Markoja je bil drugi tudi v
superfinalu pospešenega šaha, v katerem ga je premagal le Madžar Gledura.
Pripravil T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
17
Kvalifikacije za Ligo prvakinj
Prva naloga odlično opravljena
Teleing Pomurje visoko premagal igralke črnogorskega Ekonomista in upravičil vlogo favoritinj
ŽNK Pomurje – ŽFK Ekonomist 4 : 0
(2 : 0)
Športni park v Lendavi, 800 gledalcev, sodnica: Karagiorgi (Ciper).
Strelke: 1 : 0 Bradić (22), 2 : 0 Bradić (37), 3 : 0 Conjar (66), 4 : 0 Podovac (89).
Pomurje: Gardijan, Čonč (Marič,
77), Kolbl, Conjar, Rogan (Podovac,
67), Rozmarič, Lefort Quezada, Prša
(Godina, 82), Tibaut, Bradić, Nikl. Trener: Bojan Jančar.
Ekonomist: Žižić, Nedić, Božić (Ivaštanin, 66), Vujičić, Micunović, Krivokapić, Bjelica (Miljanić, 77), Vulić, Bojat, Lazarević (Šaranović, 77), Mrkić.
Trener: Zdravko Jauković.
Rumena kartona: Rogan, Prša.
Igralke Pomurja so v prvi kvalifikacijski tekmi za Ligo prvakinj v skupini 5 povsem zasluženo premagale ekipo Ekonomista iz Nikšića. Dvakratna
strelka je bila Biljana Bradić, blestela pa je tudi Špela Kolbl z izvrstnimi
prodori in asistencami. Beltinčanke
so imele še številne priložnosti, Monika Conjar in Tjaša Tibaut pa sta zadeli vratnico. Trajalo je dobrih dvajset minut,
da so Pomurke prvič zatresle mrežo.
To se je zgodilo po prodoru in podaji Kolblove z desnega boka, Bradićevi
pa z bližine ni bilo težko spraviti žoge
v gol. V 37. minuti je prosti strel z desne strani izvajala kapetanka Manja
Rogan, do njene žoge pa se je na drugi strani znova pritihotapila Bradićeva in še enkrat brez težav premagala
vratarko Žižić. Dokončno zmago je z
zadetkom v 66. minuti potrdila Monika Conjar. Kljub visokemu vodstvu se
Igralke Teleinga
Pomurja so v
glavnem brez
težav prodirale
skozi obrambo
Črnogork, Biljana
Bradić pa je bila
dvakratna strelka
že v prvem
polčasu. fotografija
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, tam lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Četrtek
jure zauneker
Ob 17. uri v športnem parku v Beltincih kvalifikacijska tekma za uvrstitev
v UEFA žensko ligo prvakinj Olimpia
Cluj-Napoca (Romunija) – Ekonomist
Nikšić (Črna gora).
Ob 19.30 v gasilskem domu v Lemerju redni občni zbor OZKMN Puconci
pred začetkom nove sezone.
Ob 20. uri v športnem parku v Lendavi kvalifikacijska tekma za uvrstitev v
UEFA žensko ligo prvakinj Pärnu FC
(Estonija) – Teleing Pomurje Beltinci
(Slovenija).
Sobota
Ob 11. uri na igrišču v Strukovcih nogometni turnir 9. Memorial Damjana
Vučaka.
Nedelja
Ob 10. uri na igrišču v Poznanovcih
turnir v malem nogometu za pokal
KS Mačkovci.
Pomurke niso ustavile in tako je malce
pred koncem srečanja po ponovnem
prodoru in podaji Kolblove z desnega
boka z dobro merjenim udarcem žogo
v mrežo zabila še Danka Podovac. Na-
slednje srečanje bodo igrale Pomurke
danes ob 20. uri znova v Lendavi, ko
bo njihov nasprotnik estonska ekipa
Pärnu. Ta je na prvi tekmi v Beltincih
izgubila proti romunski ekipi Olim-
pia Cluj - Napoca s 4 : 0, Romunke pa
so tako dokazale, da so poleg Beltinčank glavne favoritinje za prvo mesto
v skupini.
T. K.
20. Taborski tek
Pandolo
Preindl in
Baša Tkalec
Zmaga odšla na Primorsko
V hudi pripeki
je teklo manj kot
150 rekreativcev
Odločilni turnir Pomurske A-lige pri Bukovniškem jezeru v Dobrovniku
Športna zveza Ljutomer je organizirala v sklopu praznovanja 59. praznika
Občine Ljutomer jubilejni 20. Taborski tek, katerega se je zaradi visoke
vročine udeležilo bistveno manj tekačev kot v preteklosti. Najmlajši tekači,
teh je bilo 95, so tekli po ulicah Ljutomera, natanko 47 odraslih, ki so tekli
na 8,5 in 3 kilometre, pa se je odpravilo po cesti v smeri Cezanjevec in nazaj
na Glavni trg v Ljutomeru. Med člani, ki so se pomerili na 8,5 kilometra,
je zmagal Dejan Preindl iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci s časom 29:59,
drugo mesto je zasedel član Atletskega kluba Ormož Aljaž Novak iz Šalinec, tretji pa je bil Stanislav Kralj iz
Novega mesta. V ženski konkurenci
je zmagala Katja Baša Tkalec iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci s časom
35:57 pred Andrejo Gorčan iz Murske
Sobote in Vanjo Hotko s Ptuja. Med
rekreativci, ki so tekli na 3 kilometre, sta prvi mesti zasedla Tadej (9:18)
in Laura Pajtler (12:48) iz Športnega
društva Berkovci. V mlajših kategorijah so zmagali Niko Bratuša iz Vrtca
Podgorci, David Mulec z Razkrižja, Gal
Plohl iz Cerkvenjaka, Niko Forjan iz
Osnovne šole II Murska Sobota, Maj
Janža iz Atletskega kluba Panvita, Pia
Ješovnik iz Športnega društva Hura
Ljutomer, Zala Janža iz Atletskega kluba Panvita, Ana Eva Marinič iz Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, Laura Vrbančič iz Judo kluba Ljutomer in
Sanja Marzidovšek iz Poljčan.
M. Š.
V nedeljo, 16. avgusta, ob 15. uri pri vaškogasilskem domu v Pečarovcih 11. Pečarovski
tek. Organizatorji: TKŠD Pečarovci, Športna
zveza Občine Puconci in Razvojni zavod
Občine Puconci. Informacije: Jožef Rituper:
041 346 636, Razvojni zavod Občine
Puconci: 02 545 96 70, jozef.rituper@gmail.
com, [email protected], pecarovci@
gmail.com.
Pri Bukovniškem jezeru v Dobrovniku
so bili 8. Turnir za štorkljino gnezdo, 4.
mednarodni turnir in odločilni 3. turnir letošnje Pomurske A-lige v pandolu. Tokrat je nastopilo petnajst moštev,
turnir pa je štel še za točke državnega
prvenstva Zveze društev igre pandolo
Slovenije. Zato je v Pomurje prišel tudi
predsednik zveze Martin Stražar, direktorica domačega zavoda za turizem
Elizabeta Horvat pa je na začetku pozdravila vse udeležence. Absolutna zmagovalka in prejemnica prehodnega pokala je postala ekipa Mazza La Panda iz
Kopra, ki je v finalu ugnala še eno primorsko ekipo Mimozo iz Hrvatinov pri
Ankaranu. V tekmi za tretje mesto sta
se pomerili starejša in mlajša ekipa iz
Žič. Izkušeni Žički Sončki so bili boljši,
tako da se je moralo mlajše moštvo Žiče
Underground zadovoljiti s četrtim mestom. Vse pomurske ekipe so izpadle v
četrtfinalu, najboljše med njimi pa je
bilo moštvo Puranji Čunder iz Murske
Sobote na petem mestu. Končna uvrstitev je bila takale: 1. Mazza La Panda, 2. Mimoza, 3. Žički Sončki, Žiče Underground, 5. Puranji Čunder, 6. MŠD
Prekmurski pandolaši, 7. Prejkmurci,
8. Bači, 9. MD Strehovci, 10. D. A. M. B.
– Društvo alternativne mladine Bistrica, 11. Panda La Mazza, 12. Bistričanke,
13. Društvo za kolesarstvo in umetnost
Beltinci, 14. Breka Fest, 15. Specialci. Za
najkoristnejšega igralca turnirja je bil
razglašen Prekmurec Alen Kegl.
Zmagovalci Pomurske A-lige 2015 so
Žički Sončki z 29 točkami s treh turnirjev. Na drugem mestu lige je murskosoboška ekipa Puranji Čunder, ki je zbrala 27 točk, tretje mesto pa so zasedli
mladi iz Žič, zbrani v moštvu Žiče Un-
Ob 17. uri v športnem parku v Beltincih kvalifikacijska tekma za uvrstitev
v UEFA žensko ligo prvakinj Teleing
Pomurje (Slovenija) – Olimpia ClujNapoca (Romunija).
Ob 17. uri v športnem parku v Lendavi kvalifikacijska tekma za uvrstitev v
UEFA žensko ligo prvakinj Ekonomist
Nikšić (Črna gora) – Pärnu FC (Estonija).
Torek
Ob 8.30 na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah začetek večdnevnega mladinskega državnega prvenstva v match-playu.
Ob 18. uri v Hiši Sadeži družbe v Murski Soboti srečanje svetovnih rekorderjev v motornem padalstvu.
teden v številkah
Kolesarstvo
Pomurska A-liga v pandolu ima iz leta v leto več privržencev, v naše kraje pa
prihaja vse več ekip iz drugih delov Slovenije. fotografija jure zauneker
derground, z 21 točkami. Končna razvrstitev letošnje Pomurske A-lige: 4. Specialci 20, 5. Prejkmurci 18, 6. Mazza La
Panda 13, 6. Indepandiente 13, 6. Bači
Evolution 13, 9. D. A. M. B. 12, 10. Mimoza 11, 11. BMV Tropicano 10, 12. Breka
Fest 7, 13. MŠD Prekmurski pandolaši 6,
14. Bistričanke 4, 15. Panda La Mazza 3,
16. MD Strehovci, 17. D. K. U. B. 2.
Turnir za štorkljino gnezdo, ki ga je
pripravilo Mladinsko športno dru-
štvo Prekmurski pandolaši na čelu s
predsednikom Boštjanom Slepcem in
»mojstrom za vse« Andrejem Kelencem (oba sta tudi tekmovalca, op. p.),
se je končal z ognjemetom.
Prekmurske pandolaše letos čaka še
pet turnirjev za točke državnega prvenstva, ki bodo odigrani v Ljubljani, Kopru, Truškah, Strunjanu in Galižani pri Pulju.
T. K.
Kolesarska sekcija Športnega društva
Radenci je organizirala 20. rekreativni kolesarski maraton Po Prlekiji, ki je
imel start in cilj pred hotelom Bioterme Mala Nedelja. Za 535 kolesarjev, ki
so se letos udeležili maratona, so organizatorji znova pripravili tri proge
po idilični pokrajini na desnem bregu
reke Mure. Manj zahtevna proga je bila
dolga 20 kilometrov, bolje pripravljeni
kolesarji pa so se podali na 45 oz. 68 kilometrov tudi po cestah med vinogradi
skozi Železne Dveri. Najstarejša udeleženca tokratnega kolesarskega maratona sta bila Wilhelm Siegfried (rojen
1929) od Svetega Tomaža in Jožica Petelinšek (rojena 1933) iz Maribora, ki se
že vrsto let udeležujeta tega rekreacijskega dogodka. Izmed klubov se lahko
z največ udeleženci (31) pohvali kolesarska sekcija Tondach Boreci.
Žiga Horvat, član KK Tropovci, je
kot član slovenske reprezentance nastopil na evropskem mladinskem prvenstvu v Estoniji in se med 155 kolesarji na 124 km dolgi progi uvrstil na
32. mesto.
Pripravila M. Š., T. K.
BOLJŠA STRAN SPLETA
18
turizem
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Büjraški dnevi na Otoku ljubezni
Sožitje in spoprijemanje z reko
V času Avstro-Ogrske in Jugoslavije je država namenila denar za büjranje in plačilo büjrašem
Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so tudi
letos pripravili pester program tridnevne prireditve 24. Büjraški dnevi, s katero se krajani spomnijo povezanosti z Muro, s katero so njihovi
predniki živeli v sožitju in jim je veliko dajala, ob poplavah pa tudi veliko
jemala. Organizatorka je bila Krajevna skupnost Ižakovci ob sodelovanju
društev ter krajank in krajanov Ižakovec.
Na prikazu büjraštva so sicer sodelovali krajani, ki se spoprijemanja z
močjo reke spomnijo le iz otroških let
oziroma iz pripovedovanja staršev in
starih staršev. Vsako leto prikažejo del
tega zahtevnega opravila, torej utrjevanje bregov in zajezitev struge reke.
Tako so reki preprečevali, da bi se izlivala iz struge. Na letošnji prireditvi so
pod vodstvom Jožeta Žižka predstavili
izdelovanje kubikov – betonskih kvadrov, ki so jih polagali v reko na dolge
snope vej, ki so jih povezali med seboj. Ižakovski büjraši so utrjevali brežine tudi v drugih krajih. Tako v času
Avstro-Ogrske kot tudi Jugoslavije je
država namenila denar za büjranje in
plačilo büjrašem.
Začelo se je v petek z mitološkim večerom, ki so ga naslovili Poezija, mitologija in glasba na Otoku ljubezni. Ob
šumenju Mure so pesmi brali Zlatko
Kraljić in Vladimir Mihajlović Kantor
iz Hrvaške, Judit Zagorec Csuka (Madžarska narodna skupnost v Sloveniji) ter Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš,
Igor Likar in Tine Mlinarič iz Slovenije.
Ples vil je uprizorilo Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci. Nastopil
je tudi Duo Ponte: Alja Petric (vokal) in
Damjan Stanišić (kitara).
Na letošnji
prireditvi so pod
vodstvom Jožeta
Žižka predstavili
izdelovanje
kubikov –
betonskih
kvadrov.
fotografija jože gabor
V soboto je bil pestro dogajanje posvečeno ekologiji in ljudski kulturi.
Dopoldne sta bili otroška delavnica
v organizaciji Vrtca Beltinci in okrogla miza z naslovom Obnovljivi viri
– razvojna priložnost Občine Beltinci. Po okrogli mizi so predstavili knjigo v prekmurščini z naslovom Vretine dnik, katere avtor je Tine Mlinarič.
Popoldne so pripravili tekmovanje v
pečenju rib na indašnji način ob muziki Vaških dečkov, sledila sta prikaz
büjraštva in tkalska delavnica, sodelovalo pa je tudi Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Pufkač. Pripravili so
še koncert stare glasbe v izvedbi nekdanjih godcev. Gostje so bili Ljudske
pevke z Gornjega Senika in Folklor-
no društvo Pozvačin Bistrica. Zvečer
so uprizorili ižakovsko ljudsko igro
Žetev. Nedelja je bila posvečena duhovnosti in družabnosti s kulturnim
programom, v katerem so nastopili
dijakinje in dijaki Gimnazije Murska
Sobota, Danijel Škafar in Vlado Poredoš.
J. G.
Osem dni Pomurskega poletnega festivala
Najboljšo bujto repo skuhali Polanski Pücki
S starodobnimi kolesi so klačili po Veliki Polani in okolici – Srečanje lastnikov koles znamke Rog
Ob večerih z glasbo za vse okuse je na
Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani organizator Društvo Štrk
Slovenija pripravil še različne druge
športne, rekreacijske, kulturne in kulinarične dogodke.
V svetovni prestolnici bujte repe
Veliki Polani so pripravili tekmovanje
v kuhanju te prekmurske jedi, na katerem se je pomerilo enajst ekip. Najboljšo je skuhala ekipa Polanski Pücki, drugi so bili Bacardi Boys, tretji pa
Eliprom kuharji.
O najboljših je odločala komisija, v
kateri je bila predsednica upokojena
učiteljica kuhanja na radenski srednji
šoli za gostinstvo in turizem Zdenka
Tompa, člana pa sta bila profesor gastronomije na tej šoli Dušan Zelko in
vodja kuhinje v Termah Vivat Matej
Lukač. Komisija se je morala odločiti
za najboljše med ekipami, v katerih
je bilo kar precej izkušenih mojstrov
priprave in kuhanja te jedi, pri čemer
so izkušnje in občutek za pravo mero
zelo pomembni. Kuharsko tekmovanje so organizirali v Športnem centru
Poljana šestič, pred dvema letoma pa
so se organizatorji prireditve Društvo
Štrk Slovenija zapisali v Guinnessovo
knjigo rekordov z največjo količino
skuhane bujte repe. Tako s tekmovanjem kot tudi z drugimi aktivnostmi
si v velikopolanski občini prizadevajo
za promocijo jedi, ki so jo nekoč običajno jedli le pozimi ob kolinah in nekaj dni po tem. Danes pa je pogosto
na mizah prekmurskih domov tudi v
toplejših dneh leta in tudi na mizah
gostinskih lokalov.
Na tekmovanju
v kuhanju
bujte repe, s
katero so prišli
organizatorji
festivala v
Guinnessovo
knjigo rekordov,
se je pomerilo
enajst ekip.
fotografija jože gabor
Zadnji dan festivala v nedeljo so
Polanski Pücki organizirali tradicionalno kolesarjenje po Veliki Polani
in okolici z več postanki in ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti. Ob
kolesarjenju so letos pripravili še srečanje lastnikov koles znamke Rog. Ob
članih sekcije Polanski Pücki, ki deluje v okviru Društva Štrk Slovenija, so
se kolesarjenja udeležili še člani sorodnih sekcij in društev iz Pomurja, skupine starodobnikov pa so prišle tudi iz
hrvaške Koprivnice in Čakovca. Kolesarjenja na progi, dolgi 12 kilometrov,
so se udeležili tako s starodobnimi kakor tudi z novejšimi kolesi.
Ker so v podjetju oziroma takrat
še tovarni Rog v najboljših časih iz-
delali tudi 350 tisoč koles na leto, je
tudi v naši pokrajini veliko takih, ki
so imeli omenjena kolesa, nekateri
pa so jih ob njihovi častitljivi starosti
tudi obnovili. Ta postajajo tako del
zbirk zbiralcev tehniške in kulturne
dediščine, ki so se udeležili srečanja
v Veliki Polani.
J. G.
turistične
prireditve
Gornja Radgona – V petek, 14. avgusta,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Paričjak – V soboto, 15. avgusta, ob 11.
uri se bo začela Pri preši prireditev
Praznik traminca in dvig klopotca v
organizaciji Turističnega društva Klopotec Kapela. Pripravili bodo kulturni
in zabavni program z nastopi folkloristov, pevskih skupin, glasbenikov in
drugih. Ob 15. uri bo postavitev klopotca s humoristom Korlom, skrbnikom vinograda. Ob tem bodo med
drugim še predstavitev vinarjev kapelskih vinogradov, tržnica ljudske obrti
in domačih dobrot, ponudba domače
kulinarike, ogled vinoteke s pokušino
traminca v Vinogradniški hiši, sodelovale pa bodo tudi slovenske vinske
kraljice. Igrala bo glasbena skupina
Horizont.
Turnišče – V soboto in nedeljo, 15. in
16. avgusta, bo na parkirišču pri podjetju Planika prireditev Turizem na
koušto, ki jo pripravljata Zavod koušta Turnišče in Občina Turnišče. V soboto ob 20. uri bodo nastopile Vesele
Štajerke.
V nedeljo ob 11. uri bo medobčinsko
srečanje upokojencev z vnuki. Na srečanju bodo animacija za otroke z društvom Bumerang sreče, kulturni program in glasba ansambla Horizont.
Ob 14. uri bodo druge vaške igre Špilanje na koušto, ki jih bo povezoval
Janez Žilavec, po 17. uri pa bo zabava
z ansamblom Horizont.
Ljutomer – V soboto, 15. avgusta, med
8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
Gornja Radgona – V soboto, 15. avgusta, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri
nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Pečarovci – V soboto, 15. avgusta, ob
5. uri se bo začel pri cerkvi sv. Sebeščana sedmi Pohod po starih romarskih potej od Sebeščana h Grade, ki
ga pripravlja Turistično-kulturnošportno društvo Pečarovci. Pot s postanki bo trajala tri ure, pri Gradu pa
se bodo udeleženci vključili v sejemski vrvež in obiskali cerkev. Vrnitev v
Pečarovce bo ob 9., 10., 11. ali 12. uri s
kombijem.
Martjanci – V soboto, 15. avgusta, ob
18. uri bosta pri utici Turističnega društva Martin Martjanci (pri igrišču) Pohod po Martjanski poti in etnološka
prireditev Postavljanje klopotca.
Prosenjakovci – V soboto, 15. avgusta,
ob 14. uri bo na počivališču vinogradniške sekcije Prosenjakovci postavitev klopotca s kulturnim programom.
Moravske Toplice – Do konca avgusta
bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so
jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Vsak četrtek bodo še etnološki glasbeni večeri.
V četrtek, 13. avgusta, bodo nastopili
člani Etnološko-kulturnega društva
Künštni Prleki.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je do 31. avgusta odprt vsak dan med 10. in 19. uro.
Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na
ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro. Med
tednom je mogoč ogled za skupine po
predhodnem dogovoru.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt vsak
dan med 9. in 19. uro, v tem času je na
ogled muzej büjraštva v Brežni hiši,
čez Muro pa vozi tudi brod.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra, na ogled pa je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
19
Kaj lahko turisti odnesejo domov iz pomurskih mest
En evro za srečo,
nekaj evrov za lepo
zgodbo in spomin
Še vedno štorklje, toda izpodrivajo jih skodelice, majice, magnetki, nakit …
Izdelki iz Pomelaja, Trione, veržejskega Centra Duo, VDC-jev
Ste tudi vi eden izmed tistih, ki morate s potovanja prinesti domov nekaj …
nekaj malega za spomin in nekaj, kar
bo vaša čutila še nekaj dni spominjalo na to, da ste bili nekje, kjer imajo
hrana, zrak in pijača drugačen okus
in vonj. Zanimalo me je, kaj ponujajo
obiskovalcem oziroma turistom v pomurskih mestih. Ker prav vseh prodajaln in hotelskih nastanitev nisem
mogla obiskati, saj za tako obsežno
predstavitev ni časa in ne prostora,
sem se tokrat odločila za nenapovedan »turistični« obisk turističnoinformacijskih centrov (TIC-ev ), ki s
svojim prepoznavnim I-jem s smerokazi in napisi že na daleč opozarjajo,
da turistom ponujajo osnovne informacije.
V Murski Soboti je pisarna TIC-a v
Zvezni ulici ob knjižnici – dokaj zanimiva lokacija za domačine, ne pa
tudi za turiste, saj bi bila primernejša lokacija nekje v Slovenski ulici ali
v bližini Trga zmage. Pogovarjala sem
se s praktikantom Markom Lenarčičem, študentom turizma v Brežicah,
ki pa s svojimi idejami in vizijo prekaša mnoge, ki v mestu odločajo o turizmu. Med najbolj prodajanimi izdelki
so majice in dežniki z napisi I feel Slovenia. »Najbolj unikaten spominek iz
Murske Sobote so novi lončki in turistom je zelo všeč zgodba, ki jo ob tem
povem, in sicer, da morajo imeti lonček z odtisom ustnic moški, lonček
z brki in klobukom pa ženske. Imamo kar precej izdelkov iz Pomelaja,
Sončka, Trione, pri nas pa lahko dobijo tudi dve »turistični znački« s podobo soboškega gradu in Trga zmage.
Magnetki s podobo štorklje, podkve
in pütre verjetno niso najbolj značilen soboški spominek, dobrodošla pa
bi bila tudi vsaj kakšna majica z napisom Murska Sobota ali s prekmurskim pozdravom,« je prepričan študent Marko, pa tudi mnogi drugi, ki
uspejo najti soboški TIC.
V Lendavi je lokacija TIC-a v Glavni
ulici tik ob cerkvi in ob poti na grad, v
njem pa sem se pogovarjala s strokovno sodelavko Moniko Bači, ki je vešča
svojega dela. Tudi ponudba je izbrana in kakovostna, izstopajo blagovna
znamka Lendava – svetovna prestolnica bograča, kakovostna ponudba
vin domačih vinogradnikov in kakovostnih izdelkov lokalnih izdelovalcev domače in umetnostne obrti, in
to za različne okuse in z različno ceno.
Monika Bači: »Ponujamo tudi domače ekološke izdelke, kot so marmelade in med, najbolj prodajan živilski
izdelek pa je bučno olje. Med vini so
najbolj iskana tista z zgodbo, na primer Hadikova kri in Piroškine solze.
Med spominki se najdejo tudi miniatura lendavskega gradu, različne keramične, lončene in lesene posode,
predvsem za bograč, za njegovo pripravo pa dobijo tudi recept. Imamo
tudi majice z napisom Lendava – svetovna prestolnica bograča ter izdelke
iz ličja, gline in keramike. Otroci najpogosteje iščejo take za nekaj evrov in
tudi magnetke – te nam izdeluje Triona –, najbolj prodajani so tisti z napisom Bogračfest in gradom. Izdelki
Pannarta pa so kljub višji ceni iskani
med domačimi ljudmi, predvsem takrat, ko potrebujejo primerno darilo.
Zelo dobro se prodajajo tudi razglednice z motivi Lendave in tukajšnjih
znamenitosti.«
V Ljutomeru je lokacija TIC-a na
Glavnem trgu vsekakor izjemno zanimiva, in čeprav Boštjan Ivanjšič nekajkrat opozori, da je osrednji TIC na
Jeruzalemu, na katerem je tudi večja
ponudba in več gostov, se je ob mojem
obisku v majhnem prostoru na trgu
ustavilo kar nekaj izletnikov, tudi Andrej in Loredana Mezinec, ki sta se odločila, da bosta med letošnjimi počitnicami spoznavala Pomurje – predvsem
mesto Ljutomer, Jeruzalem in vina, pa
tudi kasaški šport in zadnja leta Grossmannov festival. Turisti tako lahko
kupijo odpirač za vina za nekaj evrov
ali darilni paket za 26 evrov in tudi delujoč manjši leseni klopotec. Pravkar
smo sklenili Prleški sejem, ko je bilo
Miklošičevo leto, pa smo imeli majice z
Miklošičevo podobo. Majice z napisom
Jas sen Prlek se ves čas dobro prodajajo,« je povedal Ivanjšič. Ljutomerčani
Po zaslugi ustvarjalcev iz Centra DUO lahko med spominki končno najdemo tudi
štorkljo v drugačni podobi. fotografije bernarda b. peček
naključnih izletnikov. Katja Bajec je
prepričana, da so penine različnih lokalnih proizvajalcev res ena največjih
posebnosti Gornje Radgone, ki je od
lani tudi uradno mesto sejmov in penine, zato ponujajo tudi majice s tem napisom, ki se zelo dobro prodajajo. Keramičarstvo je bilo tam že od nekdaj,
zelo lični so izdelki varstveno-delovnega centra, ponujajo pa tudi izdelke
Pomelaja. Tudi rondele iz pleksistekla
lonijo, med katerimi najbolj izstopata
ličen magnetek (izdeluje ga Miles) in
domiselni trakec za srečo, ki ga lahko
privežete na kip Apolonije pred vhodom. »Apolonija izpolnjuje želje, povezane z zdravjem in ljubeznijo. V košari
si lahko gostje za en evro vzamejo kartonček z zgodbo o Apoloniji v več jezikih, in ko privezujejo trakec na Apolonijo, si morajo nekaj zaželeti. Tako
je bilo zamišljeno, toda veliko gostov
Monika Bači je prepričana, da lendavski turizem sloni tudi na vinu in bograču.
Marko Lenarčič z najbolj tipičnim soboškim spominkom: skodelicama
Boštjan Ivanjšič iz ljutomerskega TIC-a z izdelki, ki se dobro prodajajo.
Katja Bajec je prepričana, da so dobre zgodbe sol turizma.
zaradi kulinarike, bučnega olja in vin.
Boštjan Ivanjšič jima je ponudil nekaj
iztočnic. »V ponudbi naših turističnih
spominkov je že od nekdaj vodilni izdelovalec Unikat Belec, ponujamo pa
tudi izdelke varstveno-delovnega centra in Centra Duo. Motivi so predvsem
so postale turistični spominek povsem po naključju. Ko so ugotovili, da
so si ta okras po obnovi mostu mnogi
turisti »prisvajali«, so ga začeli ponujati kot spominek v lični škatli skupaj
z zgodbo o mostu. Tu pa so še izdelki
in zgodbe, povezane z zeliščarko Apo-
so pač ponosni, da so Prleki, in tega
ne skrivajo.
V Gornji Radgoni je lokacija TIC-a v
Kerenčičevi ulici prav tako odlično izbrana – tik ob mostu, nasproti slaščičarne. V njem se ustavi veliko gostov
iz sosednjih radgonskih term, pa tudi
trakec raje kar odnese s sabo,« je povedala Katja. Prav presenetljivo je, kako
bogato in pestro ponudbo kakovostnih
izdelkov domačih umetnikov imajo na
policah – nakit, knjige, fotografije ali
kar predpasnike Mici.
Bernarda B. Peček
20
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Naša
družina,
Aneja Hana
Apatič,
OŠ Turnišče
fotografija damjana nemeš
Poletni tabor s konji na Koreniki
Na Eko-socialni kmetiji Korenika v
Šalovcih že drugo leto zapored pripravljajo poletni tabor s konji, v okviru katerega je otrokom iz vsega Prekmurja na voljo več izmen. Letošnji
tabor so začeli takoj po koncu šolskega leta, trajal pa bo vse do konca avgusta. V šesto izmeno, ki poteka ta teden, je vključenih 11 otrok, povprečno
število otrok pa se giblje od deset do
15. Za prevoz otrok poskrbijo uslužbenci Korenike, saj jih vsak dan poberejo pred društvom Mozaik v Murski Soboti in jih odpeljejo v Šalovce, v
popoldanskih urah, ko se tabor konča, pa jih odpeljejo nazaj. Otrokom je
tako zagotovljeno kakovostno celodnevno varstvo.
Kot je povedala Lili Miloševič, vodja mentorske mreže in izobraževalnih
programov na Koreniki, je povpraševanje po taboru, ki je sicer plačljiv,
zelo veliko. Ob začetku tabora so namreč pričakovali skupno nekje od 70
do 80 otrok za vse razpoložljive izmene. Ker pa se število otrok, ki se na tedenski ravni prijavljajo na tabor, povečuje, bo teh izmen še več, po besedah
Miloševičeve bodo pripravili aktivnosti še vsaj za tri tedne.
Tabor s konji obiskujejo tako predšolski otroci kot tudi tisti, ki so končali
ali končujejo osnovnošolsko izobraževanje. Ker gre za udeležence različnih
starosti, organizatorji tabora skrbijo,
da dobijo vsi otroci naloge, primerne
svojim starostim, in da so dobro motivirani. Največ časa sicer preživijo s konjema, ki sta v lasti Korenike. Kot je
povedala Miloševičeva, sta konja po
imenu Glamur in Zora krotka in vodljiva ter ravno pravšnja za prvi varen
stik z otroki. Za marsikaterega otroka
je namreč to prvo tovrstno srečanje s
konji ter z jahanjem in skrbjo za konje
nasploh, saj noben izmed udeležencev
ne prihaja s kmetije.
Poleg druženja s konji otroci spoznavajo tudi druge živali na kmetiji in
opazujejo, kako so se včasih opravljala
kakšna lažja dela in morda tudi sami
poprimejo za kakšno. Kot je povedala Ljubka Šlatau, javna delavka, ki na
eko-socialni kmetiji skrbi za živali, se
otroci na taboru naučijo predvsem odgovornosti in samostojnosti, ki jim bosta v življenju prišli prav. Čas si krajšajo
tudi z raznimi glasbenimi in gledališkimi delavnicami, saj sami namreč v vsaki izmeni pripravijo krajšo igro, v kateri nastopajo, mentorji pa jih pri tem
ves čas spodbujajo in motivirajo.
Kot je povedala Ljubka Šlatau, otroci nimajo strahu pred konji, ki so zelo
vodljivi in pridni, ko so v družbi konj,
pa se tudi sami umirijo. Velikokrat namreč tudi tekmujejo, kdo bo prvi na
konju, čeprav je vsem omogočeno,
da se preizkusijo v jahanju. Vsak dan
se odpravijo tudi na terensko jahanje do jezera na Hodošu, na katerem
spoznavajo in opazujejo tudi druge
živali in rastline. Po besedah Miloševičeve otroci na taboru navežejo tudi
nova prijateljstva, saj je namreč veliko udeležencev takih, ki so ga obiskovali že lani.
Ideja o nacionalnem
taboru zelo živa
Tabor, ki poteka na Koreniki, omogoča otrokom kakovostno preživljanje
prostega časa. Ker je odziv zelo dober,
načrtujejo tabor tudi med krompirjevimi počitnicami, razmišljajo pa tudi
o zimskem taboru. Velika želja, ki jo
nameravajo uresničiti prihodnje leto,
pa je nacionalni tabor. Kot je dejala
Lili Miloševič, želijo odpreti vrata tudi
otrokom iz večjih slovenskih mest, saj
je povpraševanje zelo veliko. Otroci bi
tako ves teden preživeli na Koreniki,
na kateri bi še bolje spoznali živali in
opravila na kmetiji.
Damjana Nemeš
fotografija damjana nemeš
MIKK-ov poletni tabor
Mladinski informativni in kulturni
klub je pripravil od tretjega do sedmega avgusta poletni tabor, namenjen osnovnošolskim otrokom. Dean
Korpič, vodja tabora, je povedal, da
želijo otrokom zapolnili počitniški
čas, staršem pa olajšali skrb za varstvo
otrok. Na poletnem taboru je bilo 21
otrok, ki so dopoldanske ure preživeli na grajskem dvorišču in pod vodstvom mentoric spoznavali lončarstvo
ter se preizkušali v izdelavi lončenih
izdelkov. Drugi sklop dnevnega dogajanja je bil namenjen kulinaričnim
delavnicam, za katere je skrbel Boštjan Lačen. Korpič je še poudaril, da
so otrokom v počitniškem času želeli
ponuditi tudi zabavo, zato so jih popoldne pospremili na murskosoboško
kopališče. Tam so za animacijo skrbeli člani Kluba prekmurskih študentov,
ki so za udeležence pripravili športne
aktivnosti v in ob bazenih.
I. B., D. N.
fotografija ines baler
Ustvarjanje mozaikov
na cvetlične lončke
fotografija osebni arhiv darinke šoš
Na družinskih počitnicah
Pomursko društvo za cerebralno paralizo Sonček je tudi letos organiziralo družinske počitnice za člane društva in njihove starše. Na počitnicah v
Vrtičah, ki so trajale en teden, je bilo
33 udeležencev. Tem je bilo veliko raz-
ličnih aktivnosti, namenjenim tako
rehabilitaciji kot druženju. Med drugim so obiskali živalski vrt in plavali
v bazenu pri apartmajih, v katerih so
prebivali. Hodili so jahat v organizaciji pesniškega konjeniškega društva in
veslat na bližnje jezero v Zgornje Vrtiče, pri čemer jih je spremljal športni
inštruktor. Ob večerih pa so si čas krajšali s karaokami, kartanjem, ogledi filmov, izletom na večerjo in pogovori.
Damjana Nemeš
Hiša Sadeži družbe pripravlja v okviru medgeneracijskega sodelovanja v
poletnih mesecih različne delavnice.
Prejšnji teden so tako pripravili delavnico Okrasim si svoj lonček, na kateri so udeleženci izdelovali mozaike na
cvetlične lončke. Delavnico je vodila
Tina Godvajs, ki se je z izdelovanjem
mozaikov začela ukvarjati pred šestimi
leti in ki je povedala, da se je tega priučila sama. Doslej je znanje predajala
naprej že sedemkrat. Med udeleženkami so bile tako osnovnošolke kot tudi
upokojenke, ki so s sabo prinesle cvetlične lončke, da bi jih okrasile. Vsaka
izmed njih si je lahko izdelala mozaik po svojem okusu. Na voljo so imele
različne keramične ploščice in različne
kamenčke, ki so jih s pomočjo lepila
nanesle na cvetlične lončke, na koncu
pa so jih morale še zafugirati.
D. N., I. B.
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
1. Kaj je razkrila skupščina Radenske
2. Policisti našli pobeglega napadalca
3. Tudi Nafti Lendava se bliža konec
4. Odranci po drami zmagovalci pokala MNZ Lendava
5. Z vilami nad policiste
6. Kmečki dan v Gornjih Slavečih
Komentar tedna na
Uporabnik Horgoš o izobešanju zastave:
»Zastave morajo izobesiti tisti, ki so nas
pokradli in uničili sanje o boljšem življenju.
Zakaj bi nekdo, ki je ponižan na socialnem
robu sit obljub, da bo boljše, sploh izobešal
zastavo? Nacionalni ponos gor ali dol.
Z njim ne boš bolj sit.«
fotografija ciril kosednar
Top 6 na
13. avgusta 2015 | Vestnik |
21
glasbosluh
Pavement
The Secret
History, Vol. 1
Matador Records, 2015
Mednarodno poletje
Od Francije do ZDA in Kube
Poletni tedni pomurskim poslušalcem ponujajo raznovrstno glasbo z vseh štirih strani sveta
Kakor so se z začetkom avgusta začeli vroči dnevi in tedni, tako se je tudi
na pomurskih festivalih pomnožilo število vročih, eksplozivnih in eksotičnih
ritmov in zvokov. V ospredje bomo postavili predvsem dva festivala. Začnimo
najprej z murskosoboškim, ki je že nekaj let znan pod imenom Soboško poletje.
Potem ko je konec julija hvaljenega in spoštovanega ameriškega soul
džez pevca JD Walterja s svojim mednarodnim kvartetom (člani Ratko Zjaca, Klemens Marktl in Martin Gjakonovski prihajajo iz Nizozemske, Avstrije in
Makedonije) slabo in deževno vreme s
Trga kulture še pregnalo v dvorano gledališča Park, so bili vsi naslednji glasbeni dogodki na prostem in povsem skladni z vročim in soparnim vremenom.
Dor iz angleškega tria Dead Neck v
Mladinskem centru Gornja Radgona
fotografiji tomo köleš
Murska Sobota
Trg kulture je najprej »zasedla« kubanska skupina Estudiantina Ensemble, morda eden zadnjih orkestrov na
svetu, ki še ohranja bogato tradicijo
zvrsti estudiantina, ki izvira z vzhodnega dela Kube, imenovanega Oriente. Zasedba ansambla je sestavljena
iz dveh kitar, imenovanih tres, kitare,
tolkal, kontrabasa in francoske pavke,
imenovane pailas. Skupina igra glasbo,
ki je prednica sodobne salse. S svojimi
čutnimi boleri, veličastnimi »danconi«
in izredno plesnimi toni je zasedba obšla že ves svet in za seboj pustila navdušeno občinstvo. Tako je bilo tudi v Murski Soboti.
Naslednji petek se je povzpela na
oder Trga kulture afriška ženska skupina Simangavole (v kreolskem jeziku
je njen moto Maloya Manier Fanm, to
bi po naše pomenilo Maloya, ki jo izvajajo ženske, op. p.), ki izvaja tradicionalno glasbeno zvrst maloya. Gre za glasbo
sužnjev na otoku Reunion, francoskem
departmaju, ki leži v Indijskem oceanu
med Mauritiusom in Madagaskarjem.
Maloyo običajno izvajajo v kreolskem
jeziku s tolkalno spremljavo. Primerjali bi jo lahko z ameriškim bluzom, saj
besedila pogosto govorijo o tegobah življenja, suženjstvu in revščini. Maloya je
bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prepovedana zaradi svoje močne povezave s kreolsko kulturo. Nastopi nekaterih skupin so bili nezaželeni vse do
osemdesetih let, delno tudi zaradi njihovih avtonomističnih teženj in povezave s komunistično partijo, posamezni
glasbeniki pa so bili zaradi igranja maloye celo zaprti. Maloya je bila leta 2009
vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Skupina Simangavole veliko nastopa v tujini na prestižnih festivalih
svetovne oziroma world glasbe, med
drugim v Franciji, Afriki, na Novi Kaledoniji, v Avstraliji in drugod, kjer občinstvo doživlja magično in hipnotično
moč maloye. Tokrat je bila zasedba prvič v Sloveniji, v kateri je svojo glasbeno-ritmično izkušnjo skušala prenesti
na poslušalce v Murski Soboti, menda
malce uspešneje pa ji je to uspelo dan
prej na Okarina etno festivalu na Bledu.
Petkova poslastica
Prava poslastica pa na soboški Trg
kulture šele prihaja. V petek, 14. avgusta, ob 20. uri bo tam nastopil francoski
multikulturni devetčlanski glasbeni kolektiv Tribal Veda. Sestavljajo ga glasbeniki, ki prihajajo z vseh štirih stra-
Skupina Simangavole na Trgu kulture
v Murski Soboti
ni sveta, na svoji prvi balkanski turneji
pa bodo imeli skupno dvanajst koncertov. Zasedbo vodi Goran Jurešić, ki je po
rodu iz hrvaške Like in otoka Krka, za
sabo pa ima že nekaj zanimivih projektov. Igral je v legendarnem francoskem
industrial metal bendu Treponem Pal,
v dub-noise skupini Lab in v etno-dub
zasedbi Schyzodrome. Skupina Tribal
Veda je nastala šele leta 2013, a je že hitro dosegla opazen uspeh. Nacionalni
francoski radio ji je podelil svetovno
glasbeno priznanje in jo tako izstrelil
med zvezde. Sledilo je snemanje skladbe Mali, ki je postala pravi hit kolektiva.
Sčasoma je v zasedbi prihajalo do mešanja z drugimi kulturami, zato se je tudi
njen glasbeni repertoar razširil. Člani
benda namreč uporabljajo svoj vokalni
in glasbeni razpon na enak način, kot
slikar uporablja svojo paleto z barvami,
glasbeniki pa spreminjajo glasbeno in
koncertno ozračje iz trenutka v trenutek. Kolektiv sestavljajo tako moški kot
ženske, njihovi glasovi ne poznajo jezikovnih ovir, njihova glasba pa vodi skozi
ritme in evforične melodije ter s plesom
združuje dušo in telo.
Gornja Radgona
Koncert v Murski Soboti se še bo zgodil, v Gornji Radgoni pa se je že končal
nekoliko drugačen, a prav tako eksploziven festival. Na dvorišču Mladinskega centra in v središču mesta je namreč
potekal mednarodni festival pank in
hard core glasbe GR X HC Fest. Na festivalu so nastopili deset izvajalcev in
didžeji, na voljo pa so bile tudi jedi iz
veganske kuhinje. Kljub ostrejši zvrsti
glasbe so prišli na svoj račun tudi lju-
bitelji akustične kitarske glasbe, saj sta
na dvorišču nastopila kantavtorja Sammy H. Stephens (Cheshire, Anglija) in
Joe McMahon (Münster, Nemčija). V
centru pa so koncertirali izvajalci Dead
Neck (Manchester, Anglija), Fail Aspect
(Gornja Radgona), Petrol Girls (jugovzhodni London, Anglija), Darko (Guildford, Anglija), Real Life Version (Ajdovščina), Astpai (Wiener Neustadt,
Avstrija) in InxSane (Gornja Radgona)/
Seehearspeak (Slovenija/Grčija). Domača kultna skupina InxSane se je znova
združila za to priložnost, GR X HC Fest
pa je bil tudi generalka za festival Punk
Rock Holiday, ki je potekal od četrtega
do sedmega avgusta v Tolminu. Zaradi
uspele in množično obiskane prireditve bo GR X HC Fest najverjetneje postal tradicionalen.
T. K.
Bend Pavement, ki je dobil dokaj hitro pravi kultni status, je nastal leta
1989 v osrednjem kalifornijskem mestu Stockton pod vodstvom pevca in
kitarista Stephena Malkmusa. Čeprav
je zasedba v svojem delovanju le lahno oplazila morebitno svetovno prepoznavnost, je imela pod površjem
glasbene industrije množice zvestih
privržencev.
Manjši hit skupine Pavement Cut
Your Hair se je pojavil na glasbeni
televiziji MTV leta 1994, nenavadna
in nonšalantna skladba pa je ta indie
bend predstavila širši javnosti. Je pa
hkrati pomenila tudi konec nekega
obdobja. Zasedba Pavement je do takrat v obdobju zadnjih petih let izdajala albume in EP-je, ki so bili drug od
drugega bolj motni in hrupni kot pa
čudna zmagovalna kombinacija pesmi
Cut Your Hair. A kljub absurdnosti in
v resnici slojevitosti svoje glasbe je bil
bend Pavement pometen v koš alternativne rokovske manije sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Plošča
The Secret History, Vol. 1, ki je izšla v
torek, je zato odlično opozorilo na to,
kako izzivalna in očarljiva je bila v bistvu skupina Pavement v tistih letih.
Album namreč vsebuje kar trideset
skladb in je sestavljen iz zbirk pesmi s
posameznega EP-ja, singlov z B-strani
malih plošč, še neobjavljenih posnetkov, skladb v drugačnih različicah, pesmi iz kompilacij, radijskih posnetkov
iz oddaje Peel Session znamenitega in
žal že pokojnega radijskega voditelja
in didžeja Johna Peela in skladb, posnetih na koncertu v dvorani londonske akademije Brixton leta 1992.
Skladbe Cut Your Hair na žalost ni na
plošči, je pa zato njen predhodni singl Summer Babe, ki je leta 1992 najavil epohalni album skupine, imenovan
Slanted And Enchanted. Na B-strani
omenjenega singla je bila galopirajoča
pesem Baptist Blacktick, ki je prav tako
na plošči in ki kaže na to, kako hitro je
lahko zasedba Pavement prešla iz postpankovskega eksperimentiranja v globine čistega popa. Skladbi Sue Me Jack
in Greenlander sta pravi studijski redkosti in poudarjata še eno težnjo benda,
namreč tisto po povsem rudimentarnem, tako imenovanem »lo-fi« pristopu
kot nasprotju njegovih himničnih pesmi, a niti eden od teh pristopov nikoli
dokončno ne prevladuje. Vsaj takšen je
bil nalašč namen skupine. In če smo že
pri himničnih posnetkih, dodajmo, da
je na plošči tudi hit Here, in to v dveh
različicah: ena je studijska, druga pa zaigrana pri Johnu Peelu. To skladbo radi
vključujejo v svoja dela tudi ustvarjalci komičnih dram. Tako jo je mogoče
slišati v filmih The Art Of Getting By iz
leta 2011 in The Perks Of Being A Wallflower iz leta 2012. Najmočneje pa zasedba Pavement zveni na koncertih. Na
srečo je na plošči teh skladb, posnetih
na nastopu v Brixtonu, kar trinajst, njihov celotni sklop pa zaokroža nov album. Glede na dodatek »Vol. 1« v naslovu plošče lahko pričakujemo, da bo prej
ali slej izšel tudi album Vol. 2.
T. K.
22
preprosto uporabno
| Vestnik | 13. avgusta 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kukamo v vaš lonec in pečico
Nikitin kuskus kot solata
Poletna, osvežilna, preprosta in slastna ter hranljiva – Različic ogromno, pravi Nikita Holc
Oljnat videz
Pilotski površnik vsako
sezono dobiva nove
razsežnosti
Navadno zamenja nenavadno, gladko
zamenja strukturno, mat zamenja videz sijajnega ali oljnatega, vse v želji privlačnosti koraka in novega nakupa.
Nenavadne kombinacije
Pilotski površnik ima tako obliko,
da se odlično poda k različnim hlačam. Je eden izmed pomembnih elementov bolj sproščenega oblačenja, ki
ga poznamo v angleškem jeziku kot
»smart casual«. Poleg suknjiča se kar
veliko kombinira k hlačam iz džinsa
in vsem drugim, ki to hočejo biti, pa
niso. Za delo se vse več ljudi ne oblači
popolnoma formalno (izjeme so tam,
Ko mi je Nikita Holc – če ste
ponosen lastnik Facebook
profila, jo boste pod imenom
»Nikitina kuhinjica« našli tam;
tudi jaz sem jo in od takrat
sem kar pogosto na njeni strani, brskajoč za novimi recepti
–, ko mi je torej ob mojem povabilu k sodelovanju omenila,
da bi mogoče pripravila kaj s
kuskusom, sem kar zastrigla z
ušesi. Krasna ideja! Sama sem malo
pozabila nanj, ne vem, zakaj, a zadnje
čase solate pripravljam samo s testeninami, z ajdovo ali proseno kašo. Kuskus je namreč zakon. Sploh, če je hladen in združen z osvežilno zelenjavo.
Za vse tiste, ki ste zanj samo še slišali
ali ga kje sicer že jedli, a ga ne poznate, naj samo dodam, da ne gre za posebno vrsto žita, kot mnogo ljudi napačno misli. Kuskus so drobljena zrna
trde pšenice, in sicer pšenice vrste durum, ki jih zdrobijo tako, da so grobo,
srednje ali pa čisto fino mleta. Včasih
pa so ga izdelovali tudi iz prosa. Zato
je kuskus čisto enostaven za kuho, saj
je njegova priprava podobna kuhanju
testenin. Uporabimo pa ga lahko kot
prilogo in ga jemo toplega, meni še
ljubši pa je v solati.
Nikita Holc: »Različic solate, ki jo
lahko pripravite s kuskusom, je neskončno; moja kombinacija pa vključuje tisto zelenjavo, ki jo prav zdaj
najdete na svojem vrtu. Za skledo solate vzemite skodelico kuskusa in ga
Različic solate, ki jo lahko pripravite s kuskusom, je neskončno.
fotografija osebni arhiv
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Po pilotskem površniku
posežemo, ko gremo
na popoldanski zmenek,
pohajkovanje
ali potovanje.
Nadležni podkožni mozolji
kjer je delovna oprava določena). Pri
nekaterih poklicih, ki so včasih zahtevali samo in le poslovno obleko, danes niso tako dosledni. Vendar ta navidezna svoboda pušča več prostora
za »napake«, saj z različnimi kombinacijami potrebujemo več stvari, ki
jim kombiniramo vsakič po svoje. Tak
način pomeni, da se je za oblačenje
spet treba nekoliko bolj potruditi. Na
drugi strani pa tudi mladi moški odkrivajo prednosti kakovostnih materialov in oblik, zato jih lahko opazimo
v oprijetih moških oblekah, majicah
in srajcah.
Po pilotskem površniku posežejo,
ko gredo na popoldanski zmenek,
pohajkovanje ali potovanje. Površnik privlači predvsem v nenavadni
kombinaciji različnih struktur v rjavi in črni. Oljnat videz enostavno privlači.
Tur ali podkožni mozolj ali furunkel
je videti kot grd mozolj in je posledica stafilokokne okužbe, ki je vdrla v
zaprt predel. Na začetku je tur rdeč
in občutljiv, po sedmih do desetih
dneh pa se gnoj nakopiči pod kožo,
to pa povzroči, da postane središče
tura belkasto ali rumenkasto. Gnoj
je odgovor imunskega sistema v boju
proti okužbi in vsebuje bele krvne celice, ki so sodelovale v boju, bakterije in odmrle kožne celice. Še preden
koža poči in se gnoj izlije ter tur sčisti,
lahko zelo nabrekne in postane zelo
boleč. Zato podkožni turi niso samo
estetska težava, pač pa povzročajo nemalo bolečin in neprijetnosti.
Kaj je nova črna
Morda to res ni pravo vprašanje v
moški modi, saj je velikokrat zmagovalka spet črna ali modra ne glede
na propagiranje novih, zelo prefinjenih barvnih odtenkov, bodisi konjaka ali grafita. Vsaka kultura ima svoje
raznolikosti in seveda tudi svoje priljubljene barve, ki bi lahko zamenjale črno po pomembnosti. In tako kot
kultura prinaša nove pomene, barve
sledijo vsemu temu. Ne smemo se torej čuditi, da ostajata črna in bela v
različnih kulturah z zelo raznolikimi
pomeni. Moda vsako sezono ponuja
cel spekter barvnih odtenkov, iz katerega se potem izbere ali opazi eden od
tistih, ki se dobro kombinira k vsemu
in zato postane pomemben element
oblačilne garderobe.
Tatjana Kalamar Morales
dajte v večjo posodo. Prelijte ga z isto
količino – torej z eno skodelico – vroče začinjene vode. V vodo dajte jušno
kocko, sol in poper. Posodo pokrijte
in počakajte nekaj minut, da kuskus
popije vodo. Pustite ga, da se ohladi; razen če ga ne pojeste kar toplega, ker je slasten tudi topel. Medtem
ko se kuskus ohlaja, vzemite eno večjo papriko – katere koli barve, bolj
bo solata pisana, rajši jo bodo jedli –,
potem en paradižnik, eno pločevinko
koruze, kisle kumarice in sir feta. Zelenjavo operite, očistite in narežite na
kocke; prav tako na kocke narežite sir
feta. Ko je kuskus ohlajen, ga presipajte v solatno skledo ter dodajte vso našteto zelenjavo in začinite. Jaz dodam
olivno olje, sol, poper, česen v prahu
in nasekljana sveža zelišča: meto, baziliko in koper. Pa dober tek!«
Če imate tudi vi svojo priljubljeno solato, ki jo zdaj v teh vročih dneh
pridno jeste, nam izdajte svoj recept!
Pišite na [email protected], vse v Vestniku objavljene recepte pa najdete
tudi na naši spletni strani Pomurje.
si. Če kliknete aktualno (zgoraj levo),
se bo odprlo polno rubrik; zadnja od
njih je Kukamo v vaš lonec in pečico in tam so zbrani recepti. Po novem
pa jih najdete tudi na Facebook strani
Pomurje.si, ko kliknete zavihek »zapiski«.
Poiščite nas in tudi sodelujte s svojim najslastnejšim receptom!
Vida Toš
Poletje je čas lahkih oblačil in pogosto je predvsem koža tista,
ki pride do izraza, ampak kaj storiti, če kožo kazijo podkožni mozolji
Vzroki
Tur povzroči stafilokokna bakterija, ki vstopa v telo preko ran, prask in
drugih poškodb na koži. Nekateri ljudje so za tur dovzetnejši in na to vpliva predvsem imunski sistem! Nekatere osebe so »zdravi nosilci« omenjene
bakterije, to pomeni, da imajo v telesu
veliko teh bakterij – zlasti na predelu
nosu ali pazduh – vendar jim ne povzročajo posebnih težav. Lahko pa ti
»zdravi nosilci« te bakterije prenašajo
na druge osebe. Dejavniki, ki izzovejo nastanek tura, pa so tudi sladkorna bolezen, izpostavljenost kemičnim
sredstvom, čezmerna uporaba kortikosteroidov, hormonsko stanje, stres,
slabo zdravje, slaba higiena …
Ljudje pogosto tožijo, da jim turi
nastajajo vedno na bolj ali manj istem predelu telesa. Vendar se lahko
turi pojavijo na katerem koli delu telesa, na katerem so dlačice. Najbolj
pogosto jih opažamo na obrazu, tilniku, pod pazduhama, v presredku,
na zadnjici in stegnih. Pogosto jih na-
staja več sočasno. Začnejo se kot boleča, rdeča zatrdlina, ki v nekaj dneh v
premeru meri od enega do dveh centimetrov. Čez čas se središče omehča,
tur pa ob otipu spominja na z vodo
napolnjen balon. Postanejo lahko
zelo obsežni in v kratkem času (dan
ali dva) lahko dosežejo več centimetrov. Bolečina se s tem stopnjuje, saj
je notranjost napolnjena z gnojem in
vnetni proces s seboj potegne rdečino,
oteklino in bolečino.
Kaj storiti
Najpomembnejše je, da tura ne iztiskate! Pustite, da poči sam; večina turov se namreč sama odpre. Ob odprtju
to področje skrbno umivajte, dokler
gnoj ne preneha iztekati. Priporočljivo je izpiranje z antiseptičnimi mili,
dobrodošla pa sta tudi fiziološka raztopina ali poparek kamilic. Predel je
smiselno prekriti s sterilno gazo, da
preprečite ponovno okužbo. Prav tako
s prekritjem preprečite, da bi gnoj, ki
morebiti še izteka, okužil druge predele kože. Pomembno je skrbno umivanje rok in prekuhavanje brisač.
Dobrodošla pomoč iz lekarne je ihtamolno mazilo. Ihtamol (amonijev
sulfogirodalat) je katranski produkt,
ki deluje blago antiseptično in antiflogistično. Pospešuje obnovo kože, blaži vnetje in deluje kot resorbent. To je
praktično edino mazilo, ki ima indikacijo za zdravljenje turov in se dobi
brez recepta. Če so turi zelo hudi, lahko zdravnik predpiše sistemski antibiotik. Sicer pa večino turov lahko zdravimo doma s preprostim umivanjem
okuženega območja z antibakterijskim milom in polaganjem toplih obkladkov, ki pomagajo, da tur dozori.
Učinkoviti so tudi lokalni antibiotiki,
ki omejijo širjenje bakterijske okužbe
in se dobijo v lekarni, če so predpisani na recept.
Od zelišč se za zdravljenje turov
uporabljajo kamilica (Matricaria recutita), sivka (Lavandula officinalis)
in kadulja (Salvia officinalis), ki imajo
antibakterijske lastnosti. Prav tako se
uporabljajo čajevčevo olje (malaleuca
spp.), mira (Commiphora molmol) in
hidrastis (Hydrastis canadensis).
V lekarni so na voljo tudi milo, ki
vsebuje olje čajevca, in mnogi antiseptični pripravki.
Še posebej tisti, ki se jim turi znova
in znova pojavljajo, lahko poskusijo s
pripravkom v obliki kapsul, ki vsebujejo rastlinske učinkovine, ki celostno
pristopajo k problematiki nastajanja
kožnih težav.
Priporoča se tudi okrepitev imunskega sistema, ker je ta zelo odgovoren za nastanek turov.
To je samo nekaj nasvetov pri reševanju nadležnih turov. A ker so vzroki zanje večplastni, je takšno pogosto
tudi zdravljenje. Zato nikar ne bodite razočarani, če se bo kljub terapiji
kakšen tur vsaj na začetku še pojavil.
Vztrajnost v terapiji bo, verjamem,
ugnala tudi še tako vztrajne in nadležne ture.
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Poslovni, pravni, finančni, avanturistični, študijski, dopustniški in ljubezenski
podvigi se vam bodo dobro izšli in imeli dolgoročne prednosti, donose. Načrtujte jih kar najbolje, dosezite soglasje
vseh udeleženih, pa vam nagrada, priznanje, služba ... ne bodo ušli.
Nujno delo, čakanje na dopust, vremenske obremenitve bodo vzrok za slabo
voljo in utrujenost. Če se vam bo zdelo, da razmah turizma teče mimo vas,
ga hitro ujemite v domači ulici, kopališču, planinski stezi, takoj se boste veselili življenja.
BIK 21. 4.-21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Notranji boji v vaši duši, v družinskih, partnerskih odnosih ali v kolektivu bodo nadvse občutni. Pri nekaterih bodo pretresali podjetje, zato bo v
nevarnosti vaša zaposlitev. Kljub vsemu
imate še zadnjo možnost dobiti drugo
ali dodatno delo.
Prijatelji vam lahko pomagajo vzpostaviti red, pospraviti nepotrebno šaro,
nato pa z vami zaplavati, razposajeno
zaplesati na pikniku, pod palmami. Oddaljeni svetovi vas bodo že še počakali.
Naj bo julij za vas vsestransko poučen.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
Navezali se boste na plemenito osebo,
nekateri pa doživeli strastno poletno
romanco. Potrebe skupnosti in družine
bodo mnoge priganjale k delu v službi, doma pri obnovah, novogradnji in
na polju.
Občutki hrepenenja vas bodo preplavljali kot morski valovi, zato namakanja
v njih sploh ne boste preveč potrebovali. Sreče, duhovne in duševne izpolnjenosti, notranjega miru in seksualne potešitve boste užili zvrhano mero, saj bo
vaš ljubljeni pozoren in skrben.
RAK 22. 6.-22. 7.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
To poletje vam bo dalo še zadnjič priložnost, da nadgradite in dogradite vse,
kar ste načrtovali v prejšnjem obdobju.
Veselite se službe, projektov, izobraževanja … Če ste med tistimi, ki imate
manj moči doseči našteto, pa počistite
doma vse, kar se je odvečnega nabralo.
Nekaterim bo povečana plodnost pomagala do naraščaja. Samskim se bo
pred 19. nasmihala zapeljiva oseba in
čakala, da skupaj ukradeta poljub. Dotlej boste imeli možnost zamenjati službo, nekateri za veliko bolje plačano in
ugledno v domovini ali tujini.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
LEV 23. 7.-23. 8.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 21. avgusta 2015.
Rešitev:
Energije, čustvenih in fizičnih sil ne porabite samo za razglabljanje o stvareh,
ki so bile boleče, a so minile. Morda je
razlog za nezadovoljstvo tudi v vas. Čas
za obračanje k sebi bo do konca prihodnjega tedna.
Imeli boste paleto obveznosti in modro
bo narediti urnik interesnih dejavnosti.
Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
RIBI 20. 2.-20. 3.
Delo v naravi, ribarjenje, nabiranje gozdnih sadežev, plavanje bodo nevtralizirali napetosti v odnosih in pomagali
ohraniti razmerja. Obiščite stare prijatelje in sorodnike, morda tam srečate
nekdanjo simpatijo in obnovite ljubezensko razmerje.
Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki
bodo prišle na dinamičen način, boste
sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav
se boste morali postaviti zase in pravilno bo ločevati zrno od plevela. Na delovnem mestu boste blesteli.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
8
7
1
5
4
7
9
5
2
3
2
8
4
6
Ime in priimek, naslov:
3
1
7
9
1
9
2
6
7
9
6
ilustraciji mladen mrčela
1
6
4
6
8
3
Rešitev iz 31. številke: STOLP NA SOTINSKEM BREGU
Knjižico Med okuse po … dobi Olga Zamuda, Kerenčičeva ulica 6, Gornja Radgona.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
| Vestnik | 13. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kajenje
Pepelniki niso
obvezen del
stanovanjske
opreme
V SPOMIN
10. avgusta je minilo dvajset let
od takrat, ko nas je zapustil naš
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustil
dragi oče, dedek, pradedek in tast
Igor Pörš
iz Vučje Gomile
Janez Vöröš
Potrebe po novih ukrepih,
Slovenija zaostaja za EU
Iskrena hvala vsem,
ki ga ohranjate v lepem spominu.
iz Borejec 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče,
prispevali za cerkev in domače ter nam izrekli sožalje.
Njegovi najdražji
Lepa hvala patronažni službi in negovalkam iz doma ostarelih
v Murski Soboti za vso pomoč.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
govorniku za ganljive besede slovesa
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
Daleč je, daleč
daleč je zdaj,
moj začetek in moj rojstni kraj!
(Kreslin)
Sporočam žalostno vest, da je v daljni
Avstraliji za vedno zaspal moj dragi brat
Oton Baligač
Pot življenja je minila,
hvaležni smo za čas
z dobrosrčnim človekom.
Naj mu bo lahka tuja gruda.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila
draga mama, tašča, babica in prababica
Šarolta Poredoš
Žalujoči: sestra Olga z družino in svak Venčeslav
z družino iz Odranec
Ižakovci, Melbourne, Šentilj
iz Bodonec 36
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje
ter darovali sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Posebna zahvala je namenjena sosedu Tiborju Poredošu
z družino za vso pomoč.
Lepa hvala g. duhovniku Simonu Severju za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, govornici Mateji
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le delo pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila draga
mama, teta, botra, sorodnica in soseda
Marija Irma Gašpar
iz Čepinec 92
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
Roletarstvo ARNUŠ
PVC-okna,
vrata, senčila
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 31. avgusta.
#
Osem let je minilo, odkar so v Sloveniji
uvedli prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, in v teh letih
se je precej zmanjšala izpostavljenost
prebivalcev tobačnemu dimu, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pa ne le v javnih prostorih,
odnos do cigaretnega dima se je precej
spremenil tudi v bivalnih in življenjskih prostorih, in če je bilo pred tem
kajenje po lokalih, pisarnah, različnih
ustanovah nekaj običajnega, nam je to
danes težko sprejemljivo in tudi pepelniki niso več del obvezne stanovanjske
opreme. Nemalokdaj pa srečamo kadilce s cigaretami v ustih pred vhodi
različnih ustanov, tudi zdravstvenih.
Hkrati opozarjajo, da naša država pri
zakonodajnih ukrepih nadzora nad tobakom zaostaja za drugimi evropskimi
državami. Skrb vzbujajoče je, da se je
Slovenija po obsegu uvedbe tovrstnih
ukrepov še leta 2004 uvrščala na 12.
mesto, pred dvema letoma pa smo bili
že na 20. mestu. Zdaj imamo do maja
prihodnjega leta čas, da se v zakonodajo uvedejo ukrepi iz evropske direktive na področju kajenja za zmanjšanje
števila kadilcev in škodljivih posledic
kajenja.
Da se upoštevajo navodila zakona o
prepovedi kajenja, skrbijo zdravstveni
inšpektorji, ki so od uveljavitve zakona
pa do konca junija 2014 opravili skoraj
63 tisoč pregledov, v okviru katerih so
izrekli malo manj kot 4600 ukrepov,
od tega nekaj več kot 3600 glob v skupnem znesku 2,3 milijona evrov. Največ kršitev je v gostinstvu zaradi kajenja v zaprtih prostorih, na terasah,
atrijih in zimskih vrtovih. Največji delež neskladnosti je pri nadzoru kadilnic, v katerih so najpogosteje kršene
zahteve, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače. Številčno več kršitev
je v zimskih mesecih.
Novejši podatki iz leta 2012 kažejo, da v Sloveniji kadi skoraj četrtina
prebivalcev, starih med 15 in 64 let, ter
da kadi več moških kot žensk. Čeprav
med odraslimi ni znižanja kadilcev, je
spodbudnejša ugotovitev, da se je pomembno zmanjšala razširjenost kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in
15 let. Domnevajo, da je to poleg prepovedi kajenja posledica dviga obdavčitve in cen tobačnih izdelkov. Ko pravijo na NIJZ, je v Sloveniji tobak med
dejavniki tveganja vodilni preprečljivi vzrok smrti in vodilni dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja, saj vpliva na nastanek marsikatere
hude in neozdravljive bolezni. Stroški
zdravljenja bolezni, ki jih pripisujejo
kajenju, aktivnemu in pasivnemu, pa
predstavljajo pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Kljub nekaterim izboljšanjem podatki pri nas še vedno niso zadovoljivi, zato bo treba v Sloveniji uvesti
dodatne učinkovite ukrepe nadzora
nad tobakom. Nekatere od nas zahteva nova evropska direktiva s tega področja, zato pristojni predlagajo, da se
obdavčitev in cene tobačnih izdelkov
še naprej zvišujejo, se prepreči prehod
kadilcev na cenejše tobačne izdelke,
prepove oglaševanje ter uvedeta enotna embalaža in strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje.
A. N. R. R.
Leta minevajo,
spomini ostajajo.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Žalujoči vsi njeni
PRODAJA in RAZREZ
PLOČEVINE
NA POLJUBNE DIMENZIJE
črna · pocinkana · aluminij · inox · perforirana · ekspandirana
Puconci 403
Tel: 02 54 59 650
IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju
v družini s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI
ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini
in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje
ter darovali sveče, za svete maše in v druge namene.
Iskrena hvala patronažni sestri Blanki Andrejek,
birmankama Marici Rožman in Kristini Ulrich, družini Časar-Ajstrn,
še posebej nečakinji Greti, in tudi sodelavcem v SGP Pomgradu.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
g. Bojanu za besede slovesa ter pogrebnima podjetjema Hozjan
in Vučkič Banfi.
Vodja skupine
Hiša Sadeži družbe
031 538 586
031 748 412
Ni te več na dvorišču ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud tvojih pridnih rok ostaja.
Srce tvoje je omagalo,
dih ti je zastal, a spomin nate
večno v naših srcih bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in botra
Ludvika Kuharja
iz Motovilec 27
(1939–2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem
in znancem za obiske in spodbudne besede med njegovo boleznijo.
Hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi
besedami, z molitvijo, darovanimi svečami, darovi za sv. maše, kapelo
in župnijski dom pomagali v težkih trenutkih slovesa.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Marku Magdiču za opravljeno pogrebno
slovesnost, pevcem za čutno odpete žalostinke, vsem gasilcem za častno
izkazano slovo, govornici Marjanci Ferko Omahen za ganljive besede
slovesa, sodelavcem pri E+ Projektu in v hotelu Vier Jahreszeiten,
Društvu upokojencev Grad in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Hvala vsem, ki ste ga v zelo velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti
in mu s tem izkazali še zadnje spoštovanje.
Iskrena hvala tudi vsem drugim, katerih nismo posebej omenili,
pa smo vam vsem za vse iskreno hvaležni!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
BOLJŠA STRAN SPLETA
Dragi dedi, hvala ti za lepe trenutke,
ki smo jih preživeli skupaj.
Pogrešali te bomo – Mitja, Maja, Denis in Metod
13. avgusta 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Težko je pozabiti človeka,
ki ti je bil drag,
še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je, naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti od takrat, ko naju je
za vedno zapustil naš najdražji
Marijan Gomboc
iz Fikšinec
Hvala vsem, ki se ga spominjate
in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
V 54. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila
draga žena, mama, sestra, teta in prijateljica
Štefka Tomič
V SPOMIN
V 99. letu nas je zapustila naša draga
mama, tašča, babica in prababica
14. avgusta bo minilo deset let od takrat,
ko nas je za vedno zapustil dragi
Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu
in osebnemu zdravniku Muhru, dr. med.
Jože Cifer
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ana Nežič
iz Gomilice 3a
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil naš dragi
mož, oče, dedi, brat, stric in tast
Iskrena hvala vsem,
ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani,
nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebej hvala sosedom, sorodnikom in botrini, gospodu kaplanu
in gospodu Borisu Kučku za pogrebni obred, pevkam za odpete
žalostinke, patronažni sestri Brigiti Mataič in vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Anton Grgurič
Žalujoči vsi njegovi
Dragi dedi, pogrešam te –
tvoja Nuša
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila
Marija Rous
iz Srednje Bistrice
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem za darovane sveče, dobrodelne prispevke in izrečena
sožalja. Hvala duhovniku Ivanu Krajncu za pogrebni obred,
sodelavcem na Policijski upravi M. Sobota in v podjetju Varis,
Jožetu Duhu za prebrano zadnje slovo, skupini Mladi Pomurci
za prečudoviti pesmi v slovo, Onkološkemu inštitutu Ljubljana,
kirurškemu oddelku bolnišnice v Murski Soboti
in pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Žalujoči: mož Ivan, sin Bojan z družino, sin Mitja z Anito,
vnukinji Tina in Blažka ter brat Štefan z družino
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot,
Babinci 49, tel.: 582 14 01. v1625
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodamo po 4,50 evra/kos z dostavo.
Tel.: 792 35 71. v1699
posesti
ZAZIDLJIVO PARCELO, 7,5 ara, v Benkovi
ulici v Murski Soboti, in večjo garsonjero,
33 m2, z garažo v Ljubljani prodam. Tel.: 041
784 322. v1693
kmetijska mehanizacija
Leta minevajo,
spomini ostajajo.
V SPOMIN
11. avgusta je minilo dvajset let od takrat,
ko nas je zapustil naš predragi
Janez Zelko
iz Kroga
Spomin …
edini, ki ostane
močan nad vsem,
edini cvet, ki ne ovene,
edini val, ki se ne razbije,
edina luč, ki ne ugasne.
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI dam v najem ali prodam. Tel:. 040 662 395. m111710
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku,
nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše
in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku Goranu Kuharju
za pogrebni obred, pevcem in Pogrebništvu Komunale.
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Hvala vsem, ki se ga še spominjate,
se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin.
V 93. letu nas je zapustila draga
mama, tašča, babica, prababica in teta
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
iz Sela
Prisrčna hvala g. duhovniku Simonu Severju za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, govornici Mateji za poslovilne besede
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi za pogrebno slovesnost.
Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te nosimo v srcu
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam
izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani
in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
roj. Štivan, iz Bodonec 139
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
roj. Györek, iz Portoroža
Mirno in spokojno si zaspala,
v večni sen od nas odpotovala.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se nam v sanje.
Julijana Štivan
KOMUNALA
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;
tam sonce sreče ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
25
Iskrena hvala vsem,
ki se ga še spominjate, mu prižgete svečo
in postojite ob njegovem grobu.
Vsi, ki te nosimo v svojem srcu
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
Sporočamo žalostno vest, da nas je
v 76. letu starosti zaradi bolezni zapustil
naš dragi oče, dedek in pradedek
Pavel Mertük
iz Ulice generala Maistra 19
v Murski Soboti
Od njega se bomo poslovili v petek, 14. 8. 2015,
ob 17. uri na pokopališču v Murski Soboti.
Vsem, ki nam stojite ob strani,
se iskreno zahvaljujemo!
Žalujoči hčerki Natali in Karmen
z družinama
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1644
STISKALNICO ZA GROZDJE, 150-litrsko, hidravlično, mlin za grozdje, znamke Mio Standard, in mulčer, kladivar, znamke Tehnos, širine 170 cm, prodam. Tel.: 041 372 324. v1679
KUPIM TRAKTOR URSUS, IMT, ZETOR, DEUTZ, ŠTORE, UNIVERZAL, poleg tudi priključke. Tel.: 031 851 485. v1684
SILOKOMBAJN SILO 80B, enoredni, letnik
2009, rabljen dve sezoni, in škropilnico
Agromehanika, 450-litrsko, 12 garnitur, letnik 2012, in nihalne cevi prodam. Tel.: 040
787 852. v1695
ELEKTRIČNI MLIN ZA GROZDJE, škropilnico za vinograd in sadovnjak, 6 LR-panjev za
čebelarjenje prodam. Tel.: 522 18 57. v1700
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J.
Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1547
HRASTOV VINSKI SOD, 680-litrski, ugodno
prodam. Tel.: 041 792 310 ali 545 15 63. v1688
KOVINSKO OGRAJO, dolžine 20 m, v okvirjih, prodam. Tel.: 546 11 66. v1691
MANJŠO AVTOPRIKOLICO, atestirano, in
domač kmečki voz, malo rabljen, prodam.
Tel.: 041 825 159. v1692
Feliks Kerec iz Prosečke vasi se opravičuje za neresnične besede, izrečene delavcem
bara Ob potoku, Poznanovci 19a. v1696
delo
REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO potnico na območju Slovenije. Izobrazba ni
pomembna, obvezen pa je izpit B-kategorije. Warmont, Zlatičeva 5, Koper, tel.: 041 667
958. v1686
26
sporočila
| Vestnik | 13. avgusta 2015
Nevarna služba
Zaupanje v vsako kapljico vode.
Z vilami bi
nabodel policiste
Vedno več napadov na pomurske modre uniforme
in poskusov preprečitve uradnih dejanj
Tudi policisti v pokrajini ob reki Muri
se pogosto srečujejo z vročekrvneži,
ki si želijo z njimi fizično ali kako
drugače obračunati. Po številkah, ki
nam jih je posredovala Suzana Rauš,
pri Policijski upravi Murska Sobota
(PUMS) odgovorna za sodelovanje z
javnostmi, je bilo letos enajst primerov preprečitev uradnega dejanja ali
maščevanja uradni osebi. Iz 299. člena Kazenskega zakonika (KZ) izhaja,
da kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno
dejanje, ki ga je nameravala opraviti
v okviru svojih pravic, naredi kaznivo
dejanje. V praksi to pomeni, da ko že
pooblaščena uradna oseba opravlja
predvidene ukrepe oziroma pooblastila, se nadnjo spravi srboritež. Petletno povprečje je šestnajst kaznivih
dejanj po omenjenem členu KZ.
Napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, pa določa 300.
člen KZ: »Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel osebo, za katero
ve, da opravlja naloge policije ali državne varnosti ali varuje javni red in
mir …« V tem primeru pooblaščena
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ubežnika iz Mahovec
našli pri starših
Precej dela je policistom povzročil ubežnik, šestinštiridesetletni
Alojz Starič iz Mahovec pri Apačah, ki je tretjega avgusta ženo
napadel med vožnjo v avtomobilu, v katerem je bil sopotnik, po
dejanju pa zbežal iz avtomobila.
Potem ko je tisto jutro z nožem
med vožnjo v avtomobilu poskusil ubiti ženo, je zagrozil, da si bo
s skokom v reko Muro vzel življenje. Pobeglega ubežnika so pred
tednom dni našli na podstrešju
domačije v Nasovi, na kateri živijo starši in njegov brat. Skrival
se je v omari. Po zaslišanju je napadalca preiskovalni sodnik poslal za rešetke.
Staričeva imata sicer dva otroka, mladoletno hčerko in nekaj let starejšega sina, vendar je
menda njuno življenje postajalo
neznosno, domnevno zaradi alkohola in ljubosumja.
>>Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A<<
Z novim cevovodom do bolj kakovostne vode
V okviru projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«
se bo v občini Odranci kakovost
vode občutno izboljšala. S tem
pa se bo rešil tudi skoraj dvajsetletni problem oskrbe s kakovostno ustrezno pitno vodo v tej
občini in s pretočnostjo cevi.
Stari vodovod so pred približno
50 leti zgradili udarniško in v
glavnem s samoprispevkom občanov. Sčasoma so priključili na
sistem vsa gospodinjstva. V vseh
teh letih se je kakovost pitne vode
v starem sistemu občutno poslabšala, to pa je vplivalo tudi na
cevovod, zmanjšala se je namreč
pretočnost cevi. Prav zaradi tega
so se v Odrancih lotili načrtnega
projektiranja novih cevovodov,
ki bodo sedaj ne samo ustrezali
oskrbi gospodinjstev in gospodarstva s pitno vodo, ampak tudi
oskrbi vode za požarno varnost.
V okviru projekta so namreč tudi
v občini Odranci istočasno izgradili hidrantno mrežo, hkrati pa
poskrbeli za večjo pretočnost cevi
z ustreznimi tlaki, tako da v izrednih razmerah poraba požarne
vode ne bo negativno vplivala na
porabo pitne vode. Če bi ta dva
sistema gradili časovno ločeno, bi
V Odrancih so s prenovo vodovodnega sistema poskrbeli tudi za zagotavljanje
rezerv pitne vode.
bili stroški dvojnih gradenj nedvomno višji od sedaj predvidene
istočasne gradnje dveh sistemov.
Občina Odranci je tako v okviru
projekta »Oskrba s pitno vodo
Pomurja – Sistem A« dobila popolnoma nov vodovodni sistem.
Zaradi sodelovanja v regijskem
projektu pa je do tega prišla
hitreje, kot pa če bi imela samostojen projekt, vezan zgolj na to
občino, ne pa na občine celotne
Upravne enote Lendava oziroma
Pomurja. V Odrancih so izgradili nekaj več kot 11 kilometrov
vodovodnega omrežja in uredili
približno 500 novih priključkov
na vodovod, del občinskih cest je
bil zaradi izgradnje na novo asfaltiran. Poleg tega je poskrbljeno tudi za zagotovitev vodnih
rezerv in vzpostavitev skupnega
upravljanja javnega vodovodnega sistema. V projektu »Oskrba
s pitno vodo Pomurja - sistem
A« sodelujejo poleg Odrancev
še občine Črenšovci, Dobrovnik,
Kobilje, Lendava, Turnišče in
Velika Polana.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja
– področje voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo.
www.pomurskivodovod-sistemA.si
Gornja Radgona
22. - 27. 8. 2015
Tradicionalno svež!
53. MEDNARODNI
KMETIJSKOŽIVILSKI
SEJEM
Pobudniki strožje zakonodaje so prepričani, da se napadi na policiste povečujejo
predvsem zaradi splošne družbene klime. fotografija jure zauneker
uradna oseba še ni začela izvajati uradnega dejanja in je že bila napadena
fizično ali je bila deležna resnih groženj. Presek zadnjih petih let kaže, da
je letno sedem tovrstnih dogodkov.
Eden se je zgodil preteklo sredo –
končalo se je z ovadbo zaradi napada
na uradno osebo, lahko pa bi se tudi
precej slabše, in sicer za soseda ali pa
katerega od policistov. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica PUMS, jih je
o početju agresivnega moškega malo
pred 14. uro obvestil njegov sosed:
»Policisti so ugotovili, da je 43-letni
občan prišel k prijavitelju in ga najprej napadel z lesenim kolom, nato
pa še z grabljami in ga pri tem večkrat udaril. Po dejanju se je prijavitelj
umaknil v stanovanjsko hišo, kršitelj
pa je odšel domov.« Prihod modrih
uniform pa ga je očitno tako razjezil, da je prišel iz stanovanjske hiše,
vzel najprej manjši kol in nato še vile.
Policista je napadel in jima grozil, da
ju bo ubil. »Kljub ukazom policistov,
naj se pomiri, tega ni upošteval in se
je aktivno upiral, a sta ga policista
obvladala,« je povedala sogovornica
iz policijskih vrst. Zaradi napada na
uradno osebo so moškemu odvzeli
prostost, grožnje, da bo policista ubil,
pa je nadaljeval še v prostorih Policijske postaje Gornja Radgona. V prostorih za pridržanje je namreč uniče-
val drobni inventar in se pri tem lažje
telesno poškodoval. Prav tako sta bila
lažje telesno poškodovana prijavitelj
in policist. Moškega so ovadili – na
začetek sojenje bo počakal v priporu.
Sindikat policistov Slovenije (SPS)
se zaradi takih primerov zavzema, da
bi sodišča posameznike, ki s policisti nasilno obračunavajo in jih huje
poškodujejo, brezpogojno kaznovala z zapornimi kaznimi. Pobudniki strožje zakonodaje so prepričani,
da se napadi na policiste povečujejo predvsem zaradi splošne družbene
klime. Po besedah Danijela Novaka,
regionalnega predstavnika SPS, zaposleni v policiji »ne moremo biti zadovoljni z našim pravnim položajem z
vidika zagotavljanja naše zaščite pri
opravljanju nalog, socialnim, zdravstvenim in materialnim položajem,
delovnimi razmerami in vrednotenjem našega dela«. »Država ves čas
kaže mačehovski odnos do zaposlenih v policiji. To se kaže z neustrezno zaščitno opremo in zastarelimi
neprimernimi uniformami, pomanjkanjem opreme, težkimi delovnimi
razmerami in premajhnim vrednotenjem poklica policista,« je prav tako
jasen Andrej Kocbek, predsednik Območnega policijskega sindikata Murska Sobota.
Andrej Bedek
www.pomurski-sejem.si
ZAUPNI TELEFON
116 123
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
Telefon za otroke in mladostnike
116 111
Odgovor je pogovor.
SAMARIJAN
BREZPLAČNO 24 ur na dan
[email protected]
02 538 17 20
Nova številka,
stari prijatelji.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
13. avgusta 2015 | Vestnik |
27
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
Petek, 14. avgusta
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. LE VETER VE ZA TVOJE SANJE –
Žargon
2. NORO LJUBIM – Modrijani
3. SOSEDOV JAKA –
Jože Antonič s prijatelji
4. VSE BESEDE IZREČENE – Glas
05.00 Prebujamo se
z Dejanom Rajem
12.30 Od petka do petka, pregled
tedenskih dogodkov
s Petro Kranjec Milanov
19.15 Mladi val, v studiu bosta
Nina Goričanec in
Maša Harkai, ki je obiskala
jezikovni tečaj na Floridi
Sobota, 15. avgusta
10.15 Potepajte se z nami,
na prireditve vabi Bojan Rajk
18.00 Glasba našega srca
20.15 Te domače viže
z Dejanom Rajem
Nedelja, 16. avgusta
7.30 Panonski odmevi, Mihaela
Kalamar je bila na mednarodni
likovni koloniji v Monoštru
5. ŠE VEDNO SI TU – Ansambel
Anžeta Šuštarja in Alenka Gotar
PREDLOGA
LJUBI ME – Frajerke
ŠE EN DAN – Prva liga
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. LEDENA – Siddharta
2. LAJF JE MOJ –
Nika Zorjan feat. Ramus
3. AHA – Muff
4. NEKAJ MED NAMA – Easy
5. OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan
PREDLOGA
JA PA JA – Drago Mislej Mef & N.O.B
VSE BO KUL – Clemens
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
10.30 Nedeljska kuhinja z gostom
dr. Štefanom Alojzijem
Ferenčakom, zlatomašnikom
in častnim občanom
Občine Odranci
18.00 Na narodni farmi
Ponedeljek, 17. avgusta
12.30 Anketa, spraševala bo
Lidija Cer Magdič
18.00 MV-dur, slovenski glasbeniki
na Murskem valu
20.15 Kak je inda fajn bilou
in Milan Zrinski
Torek, 18. avgusta
07.45 Ljubljansko zvočno pismo, iz
prestolnice se oglaša Aleš Kardelj
11:15 Kratki stik in Branko Žunec
19.15. Eti ta je muzika, predstavitev
glasbenih koncertov
1. FIRE UNDER MY FEET – Leona lewis
2. MERCY – Muse
3. MARVIN GAYE –
Charlie Puth + Meghan Trainor
4. COME AND GET IT – John Newman
5. WE WANNA – Alexandra Stan & Inna
+ Daddy Yankee
Sreda, 19. avgusta
PREDLOGA
Četrtek, 20. avgusta
ADAM & EVE – Izzu Bizu
SUNDAY FUNDAY – Magic
12.30 Reportaža tedna, Mihaela
Kalamar je bila na srečanju
družin na Hodošu
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Alison Vuk, Lipovci 51a. Nagrada
čaka v naročniški službi Vestnika.
11:15 Trn v peti s Tatjano Letnik
17.00 Osrednja poročila na Murskem
valu z Lidijo Cer Magdič
20.15 Mursko-morski val, s poslušalci
in gosti valuje Simona Špindler
13.30 Aktualno na Murskem valu
20.15 Propöler
Kupon št. 33
Glasujem za skladbo
Glasba našega srca:
V soboto bo v Moravskih Toplicah koncert skupine Siddharta.
Jenamena fest
ČRENŠOVCI
Jenamena fest, ki ga pripravlja Kulturnoturistično društvo Črenšovci, bo trajal od
ponedeljka, 17. avgusta, do sobote, 22. avgusta. V ponedeljek ob 9. uri bo delavnica
za otroke, ob 17. uri progam za otroke in
predstavitev EFT-metode tapkanja s Cvetko Horvat, ob 18.30 bo otroška gledališka
predstava Palačinkarna. Ob 19. uri bo odprtje festivala, po njem pa etno-glasbeni
večer s Tamburaško skupino Kulturnega
društva Petra Dajnka Črešnjevci.
Ime in priimek, naslov:
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 18. avgusta 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
V Galeriji Murska Sobota je do 19. avgusta na ogled razstava slik Mirka Rajnarja.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo
do konca septembra na ogled razstava
Karikature Ladislava Kondorja.
V torek ob 9. uri bo delavnica za otroke,
ob 17. uri razstava del domačih ustvarjalcev in Dičije senje, ob 18. uri bo predstava v angleščini Lačna gosenica, ob 19. uri
pa gledališče na prostem in etno-glasbeni večer v izvedbi sekcije Čerensa.
V sredo ob 17. uri bo delovna akcija na
permakulturnem vrtu – vabljeni, da skupaj uredimo vrt ob progi (ZOS in Hiša Sadeži družbe), ob 19. uri pa bo druženje na
permakulturnem vrtu ob ognju.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem
in mestom, Murska Sobota 1850–1920.
VEŠČICA, ŠPRINC
V sredo dopoldne se bo začela rezbarska
kolonija, ob 9. uri bo delavnica za otroke, ob 17. uri bodo plesni nastop, plesna
animacija in tapkanje za otroke. Ob 18.
uri bo otroška predstava Zvezdica in zlate niti, ob 19. uri pa Mednarodni folklorni festival Jenamena, pleše se mi, na katerem bodo nastopili Folklorno društvo
Prekmurje Lendava, folklorne skupine
iz Koprivnice, Mežice, Črenšovec in Društva upokojencev Črenšovci ter Matejka
in Blaž. Po festivalu bo veselica s skupino
Polanski zvoki.
V soboto, 15. avgusta, ob 10.30 se bo začela s sprevodom cvetja pri domačiji Srševih v Veščici 19. prireditev Pozdrav jeseni ob prazniku Marijinega vnebovzetja.
Udeleženci se bodo podali do kapelice
v Šprincu, v katerem bo ob 11. uri sveta maša z blagoslovitvijo cvetja, ob 12.15
bo blagoslovitev klopotca in vinograda,
ob 12.30 kulturni program, ob 13.30 pa
vinogradniške igre ter nastopi ljudskih
pevcev in godcev iz Prlekije, Prekmurja
in Medžimurja ter ansambla Klapovühi.
Na prireditvi bo sodelovala tudi vinska
kraljica Slovenije Sandra Vučko.
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava
na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso.
Praznik
ČRENŠOVCI
Osrednja občinska prireditev ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bo v nedeljo,
16. avgusta, ob 20. uri v Športnem parku Črenšovci. V soboto, 15. avgusta, ob
17. uri bodo organizirali kolesarjenje in
polaganje cvetja ob branikih slovenstva
v Občini Črenšovci. Udeleženci se bodo
zbrali pri spomeniku padlim v prvi svetovni vojni v Parku spominov.
V petek, 14. avgusta, ob 20. uri bo na Soboškem poletju nastopila francoska multikulturna skupina Tribal Veda, v kateri
so glasbenice in glasbeniki, ki prihajajo
iz štirih različnih koncev sveta.
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
V ponedeljek, torek in sredo med 9. in
12. uro bo angleški jezikovni tabor (Katja
Horvat). V ponedeljek ob 20. uri bo transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
MURSKA SOBOTA
Do konca avgusta je v Pokrajinski in študijski knjižnici na ogled razstava inovativnih in likovnih del izumitelja Draga
Fiale.
MURSKA SOBOTA
NSTSNMV:
V petek ob 17. uri bo pogovorna delavnica Spoznavajmo se (Društvo Modriš
PKM).
Razstave
V torek ob 18. uri bo kitarska delavnica
(Peter Horvat - Peco), ob 19. uri predavanje Kako postaviti svetovni rekord? (Vojko Prah).
Glasba
7 Veličastnih:
klus), ob 19. uri pa delavnica Dinamična
meditacija čuječnosti (Dean Horvat).
GRAD
V soboto, 15. avgusta, bo v središču vasi
Velka meša – praznik Marijinega vnebovzetja s svetimi mašami v župnijski
cerkvi, ob njej pa bo kramarski sejem.
Ob 19. uri bo veselica s skupino Plamen.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 13. avgusta, ob 18. uri bo klepetanje ob kavi (Dominik Golob, Borut Mi-
NEGOVA
V nedeljo, 16. avgusta, ob 12. uri bo na
dvorišču Mladinskega doma tradicionalno Srečanje družin na Hodošu ob zabavnih igrah, glasbi domačinov Halicanum
(Robi Horvat in Branko Kosa) in ponudbi
domačih jedi.
V gradu Negova je na ogled fotografska
razstava Fotograd Negova – fotografsko
središče Svetovne zveze za fotografsko
umetnost. Na ogled so dela Hermana
Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja
Maje Šivec ter Kranjska fotografija ob
Puharja do danes.
PODGRAD
GRAD
V soboto, 15. avgusta, ob 6. uri bo deseto
srečanje ribičev s tekmovanjem za carja Podgrada.
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij, sodelujočih na
sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do konca avgusta
pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine
z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v
organizaciji Ljudske univerze Murska
Sobota.
HODOŠ
BABINCI
V četrtek, 13. avgusta, ob 18.30 bo v prostorih Dosorja v okviru prireditev Dosorjeva vetrnica gledališka predstava – komedija Goli pianist.
V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled
razstava kiparskih del Roberta Juraka.
V soboto, 15. avgusta, ob 17. uri bo velika vrtna veselica z Ansamblom Toneta
Rusa.
RADENCI
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba Lendava.
LJUTOMER
ZBIGOVCI
V soboto, 15. avgusta, ob 10. uri bo na
Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško poletje lutkovna predstava Rajko
Šajnovič: Najboljši ciganski muzikant v
izvedbi Gledališča Bičikleta. Nastopa Brigita Leban, predstava pa je primerna za
otroke, starejše od treh let.
V Galeriji Banffy je na ogled razstava tekstilne umetnosti Moda in tekstil (Laszlo
Edina).
V petek, 14. avgusta, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekija delavnica Spoznavanje šaha, ki jo bo vodil Branko Makovec.
V soboto, 15. avgusta, ob 21. uri bo v bazenskem kompleksu Term 3000 koncert
skupine Siddharta.
MURSKA SOBOTA
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na
ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu
in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
SPODNJI KAMENŠČAK
MORAVSKE TOPLICE
Gledališče
LENDAVA
V soboto, 15. avgusta, ob 11. uri bo tradicionalno srečanje Babinčanov, ki ga pripravlja Turistično-kulturno društvo Babinci.
GORNJA RADGONA
GORNJA RADGONA
V Domu kulture Gornja Radgona je do
konca avgusta na ogled razstava z naslovom Kunst August 2015, na kateri svoja dela predstavljajo Vidka Borko, Siegi
Kleindienst, Isolde Leinholz, Ingrid Paar
in Petra Stock. Gre za mednarodni projekt, v okviru katerega bo na treh razstaviščih svoja dela predstavljalo 18 umetnic in umetnikov. Ob Gornji Radgoni bo
razstava še v Radgoni in Vrbnem/Feldbachu.
V sredo, 19. avgusta, ob 17. uri bodo Bralne urice pod krošnjami, ki jih pripravlja
Knjižnica Gornja Radgona.
V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic
zbiralca Antona Vodana in stalna zbirka
Radgonski mostovi.
MURSKA SOBOTA
V Knjižnici Gornja Radgona je na ogled
likovna razstava Društva upokojencev
Gornja Radgona.
LJUTOMER
Od ponedeljka, 17. avgusta, do petka, 21.
avgusta, bo vsak dan ob 11. uri v Parku I.
slovenskega tabora prireditev Pravljice
pod hrasti, ki jo pripravlja Splošna knjižnica Ljutomer. Če bo slabo vreme, bo
prireditev v Splošni knjižnici Ljutomer.
V četrtek, 13. avgusta, ob 18. uri bo na zahodni strani gradu v murskosoboškem
parku brezplačna poletna vadba joge v
organizaciji Društva joga v vsakdanjem
življenju Maribor. Joga bo vsak četrtek
med 18. in 19. uro do 27. avgusta.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected].
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 13. avgusta 2015
Četrtek:
pretežno jasno
Petek:
pretežno jasno
Sobota:
zmerno oblačno
17 | 35
17 | 35
18 | 34
vreme www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno oblačno,
nevihta
17 | 30
Ponedeljek:
pretežno oblačno
17 | 27
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Na Ranču Vermida v Veliki Polani
so prišli na tradicionalni prireditvi
Ponifest na svoj račun ljubitelji
konj in konjeniških tekmovanj po
zgledu hrvaških viteških iger Sinjska
alka. Organizatorji so jo dodatno
poimenovali Tekmovanje za polanski
venec, na njej pa mora jezdec v galopu
s kopjem zadeti v središče obroča –
venca. Najboljši je bil Miha Hozjan
iz Nedelice. Obiskovalci prireditve
so si ogledali še konjeniški šov Vsi ti
lepi konji, najmlajši pa so lahko jahali
ponije. J. G. fotografija jože gabor
V četrtek in petek se bo nadaljevalo
precej jasno in zelo vroče vreme. V soboto bo že nekaj spremenljive oblačnosti, popoldne lahko nastane kakšna
ploha. Ponekod bo zapihal šibak jugozahodnik. V nedeljo in ponedeljek
bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe
in nevihte. Vročina bo sicer nekoliko
popustila, a bo precej soparno. V nadaljevanju bodo temperature prihodnji
teden večinoma malo pod 30 stopinj.
***
Kaj pomeni izraz »blokada«, ki ga včasih uporabljamo meteorologi? Gre za
vzorec višinskih zračnih tokov, ki se
vzpostavi nad Evropo in dobesedno
zablokira, zaustavi vremenske spremembe. Če ste kdaj gledali karte višinskih zračnih tokov, ste videli, da
nastane nad severno hemisfero v višinah nekaj velikih »valov« – imamo
»doline« hladnega zraka in »grebene«
s toplim zrakom v višinah. To so rossbijevi valovi, nad severno hemisfero
jih je lahko pet, šest, štirje … Valovi z
manjšimi amplitudami potujejo hitreje, tisti z veliko amplitudo pa so precej počasnejši in se lahko tudi ustavijo
– dobimo nekakšno stoječe stanje, ki
lahko traja več dni, tudi teden … Značilna oblika »blokade«, kot pravimo takemu stoječemu stanju višinskih zračnih tokov, je oblika grške črke omega.
Na sredini je visok greben, na obeh
straneh nižje pa dve odcepljeni jedri
hladnega zraka. Če je tak greben nad
osrednjim delom Evrope, eno odcepljeno višinsko jedro pa recimo nad
Španijo, drugo pa nad Črnim morjem,
je nad osrednjim delom Evrope, vse od
Sredozemlja pa do Nemčije ali še višje,
stabilno in suho vreme. Vse vremenske
motnje v takem primeru potujejo od
juga skoraj naravnost proti severu, a
zahodneje od naših krajev, večinoma
čez Francijo, od severa pa vedno nove
vremenske motnje potujejo proti jugu
med Baltikom ali Belorusijo in Črnim
morjem. Takrat je v deželah ob Črnem
morju lahko ves čas zelo spremenljivo
vreme in tudi precej proti jugu razmeroma hladno, nad srednjo Evropo in
tudi pri nas pa sončno in toplo.
Južnoameriško vzdušje v Kunovi
Bolivijci na obisku v Slovenskih goricah
Izmenjave, ki pripomorejo k razvoju v Boliviji – Predstavniki različnih področij v Evropi nabirajo izkušnje
Zavod Pachamama center v Kunovi je
pretekli teden obiskala bolivijska odprava, ki je bila sicer na nekajdnevnem obisku v Avstriji, v kateri so si izmenjali izkušnje in pridobivali nova
spoznanja o vsakdanjem življenju, ki
jih bodo skušali uveljaviti v domovini.
Bolivijska regija Independencia in av-
strijska Koroška imata sklenjeno pogodbo o partnerstvu in na podlagi te
prihaja do medsebojnih izmenjav.
Kot je povedala Linda Keckeis, vodja avstrijskega kulturnega društva
Agora, so Bolivijce na ta obisk povabili, da bi jim predstavili ekološke in
gospodarske projekte, iz katerih bi se
česa naučili in to tudi prenesli v svojo regijo. Bolivijci so bili v Evropi 12
dni, obiskali so že Nemčijo in Avstrijo, pretekli teden pa so se odpravili še
na obisk k zakoncema Dhiraji in Luz
Roschmann, ki imata v Kunovi hiško
organskih oblik, zemeljskih poslikav
in naravnih mozaikov. Bolivijci so pri-
vestnikov
koledar
Č – 13. avgust LILIJANA
P – 14. avgust DEMETRIJ
S – 15. avgust MARIJA
N – 16. avgust ROK
P – 17. avgust PAVEL
T – 18. avgust HELENA
S – 19. avgust LJUDEVIT
V petek, 14. avgusta, sonce vzide ob
5. uri in 59 minut, zaide ob 20. uri in
13 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 13
minut. V petek, 14. avgusta, ob 16. uri
in 53 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj.
Bolivijski in avstrijski prijatelji pred vhodom v savno Temazcal fotografija nataša juhnov
šli na obisk zato, ker je Luz Perujka
inkovskega porekla in ker z možem
ohranjata običaje, značilne za Južno
Ameriko.
Lastnika Pachamama centra in Ketzal Teka iz Mehike so Bolivijcem pokazali Temazcal, to je savna, v kateri
izvajajo spiritualne obrede, pri katerih so povezani s štirimi osnovnimi elementi, ognjem, vodo, zemljo in
zrakom. Obred v savni traja približno
šest ur z vmesnimi izhodi, v njej pa je
več kot osemdeset stopinj Celzija, do
katerih privedejo kamni vulkanskega
izvora. Poleg tega so si ogledali tudi
bambusov gaj, katerega sadike sta
zakonca prinesla iz Francije, vrtove z
različnimi eksotičnimi drevesi in ljubezenski kotiček. Sicer pa se zakonca Dhiraji in Luz ukvarjata z izdelovanjem mil, krem, olj, dišav ter lesenih
vaz, posod in svečnikov.
Bolivijci, ki prihajajo iz kmetijskega in šolskega resorja, so se izmenjave v Avstriji enkrat že udeležili. Iz izkušenj, ki so jih pridobili na poti, so
v Boliviji ustanovili regijski center, v
okviru katerega so zgradili šolo, knjižnico, hotel in radijski center. Linda
Keckeis je povedala, da za tovrstne
projekte v Boliviji ne dobijo podpore,
zato jih avstrijski in nemški partnerji delno financirajo. Lastnika ekološke kmetije sta južnoameriške prijatelje tudi že obiskala v Boliviji, zato
so jima ti zdaj vrnili obisk. Skupaj so
peli različne obredne pesmi in se pogovarjali v njihovem domačem španskem jeziku.
Damjana Nemeš, Ines Baler
Naročite svoj
[email protected] | 02 538 17 20
15.8.2015 OB 21.URI
BAZENSKI KOMPLEKS
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE
+ [email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
WWW.SIDDHARTA.NET ·
/SIDDHARTAOFFICIAL
Prodajna mesta vstoPnic: RECEPCIjA HOTELA AjDA, KOPALIšKE BLAgAjNE
TERM 3000, KAVARNA DVOREC RAKIčAN, POMARANčA - KOCLjEVA MURSKA SOBOTA
Sidartha_oglas_104,5x66.indd 1
7/2/15 11:38 AM