1. No category

PRIMARNA PREVENTIVA NA
PODROČJU ZLORAB IN
ZANEMARJANJA
Izvajalki: Špela Premzel
Tina Palaić
Lokalni sklad za mlade z idejami - BANKA IDEJ
sofinancira projekte mladih, ki prispevajo k
razvoju Mestne občine Maribor in spodbujanju
prostovoljstva, so trajnostni ter družbeno
odgovorni.
Banka idej: http://www.banka-idej.si/
Mladinski kulturni center Maribor: http://www.mkc.si/sl/
Zakon o preprečevanju
nasilja v družini (ZPND),
2008
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008),
v 3. členu opredeli NASILJE kot:
• (1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega,
spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti
drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana iz 2. člena
tega zakona (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na starost, spol ali katerokoli
drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja (v
nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja).
• (2) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči
bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.
• (3) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje,
je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2008.
• (4) Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem
članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge
duševne stiske.
• (5) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje
družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s
premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja
ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim
premoženjem družinskih članov.
• (6) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za
družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih
ali drugih osebnih okoliščin.
Opredelitev pojma nasilje in zloraba
Skupnost centrov za socialno delo pojem nasilje in
zloraba definira kot:
 vsa dejanja naperjena proti drugi osebi, ki so proti
volji te osebe
 lahko gre za enkratno dejanje ali za večkratno
ponavljajoče dejanje
 ni nujno, da gre za oseben odnos med storilcem
in žrtvijo
ZLORABA OTROK je vsako grdo ravnanje
ali zanemarjanje otroka, zaradi katerega
otrok utrpi škodo, telesno ali duševno.
Zloraba je lahko fizična, čustvena, spolna,
ekonomska ali zanemarjanje.
PREVENTIVNI PROGRAMI
temeljijo na poučevanju otrok o
tem, kakšna je realnost zlorab.
Preventivni pristopi
• Nadzorovanje vedenja storilca (kazenski
pregon; posledični ukrep).
• Nadzorovanje vedenja žrtve (izogibanje,
pomanjkanje nadzora, nemoč).
• Preventivni pristop – zmanjšanje ranljivosti
otrok in krepitev ZAŠČITNIH DEJAVNIKOV
ZAŠČITNI DEJAVNIKI
•
•
•
•
prave informacije
podporna socialna mreža
znanja in izkušnje
samozavest, zaupanje vase, dobre
interpersonalne veščine ...
• konkretna podpora, pomoč v kriznih časih
Zakaj so otroci ranljivi za zlorabo?
 Ker imajo premalo informacij.
 Ker imajo premalo znanja in izkušenj.
 Ker imajo premajhno socialno mrežo.
RAZISKAVA
Ksenije Domiter Protner
ZLORABA SLOVENSKIH MLADOSTNIKOV V
DRUŽINSKEM OKOLJU
Namen raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti in obseg stanja
izpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju v družini.
Pri tem nas je posebej zanimala izpostavljenost slovenskih
srednješolcev različnim oblikam psihičnega nasilja in
izpostavljenost fizičnemu nasilju v družinskem okolju.
Naš cilj je tudi bil proučiti obstoj povezave med
izpostavljenostjo srednješolcev različnim oblikam nasilja v
družini in socialno-ekonomskim statusom družine
srednješolca in ugotoviti pripravljenost slovenskih
srednješolcev za prijavljanje izpostavljenosti nasilju v družini.
Vzorec
• 1200 srednješolcev 1. in 2. letnika različnih
srednješolskih programov (polovico gimnazijskih
ter polovico strokovnih in poklicnih programov) iz
vseh slovenskih regij.
• Stopnja sodelovanja - 90 %. To pomeni, da smo
anketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskih
regij.
• Povprečna starost anketiranih srednješolcev v
končnem vzorcu je bila 15,7 let.
• 48,4 % fantov in 51,6 % deklet.
Sklepi
• 40,2 % srednješolcev (iz vzorca) izpostavljenih nizki do zelo visoki
stopnji nasilja v družini.
• 15 % (161) srednješolcev iz našega vzorca doživlja visoko ali zelo visoko
izpostavljenost nasilju v družini.
• 3 % srednješolcev, ki so po ugotovitvah naše raziskave izpostavljeni
nasilju v družini, prijavili izpostavljenost nasilju v družini tudi ustrezni
instituciji (policiji, centru za socialno delo ali šoli).
• samo 6,3 % srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini,
ocenjuje, da se v njihovi družini dogaja nasilje, ob tem pa
ugotavljamo, da so anketirani srednješolci tudi relativno slabo
informirani o možnostih iskanja pomoči in prijave nasilja.
• Pomemben delež anketiranih srednješolcev (46%) izpostavljen nasilju
v družini kot priča nasilja v družini.
Posledice zlorabe in zanemarjanja
Odvisne so od:
- vrste zlorabe
- intenzivnost in trajanje slabega ravnanja z otrokom
- vrste odnosa med zlorabljajočim in otrokom
- lastnosti otroka (spol in starost)
- rizični in varovalni dejavniki
Strokovni delavci v VIZ morajo biti pozorni na specifična
vedenja otroka – pravočasno in ustrezno ukrepanje.
• poškodbe, znaki vlečenja, potiskanja, udarcev,
odtisi predmetov, bolečine, opekline;
• ogrožen razvoj možganov, invalidnost, smrt;
• slabši učni uspeh in socialne veščine, agresivnost;
• genitalne bolečine, srbenje v predelu genitalij in
genitalne vonjave, težave pri sedenju in hoji;
• seksualno neustrezno vedenje, promiskuitetno
vedenje, motnje spanja in prehranjevanja;
• depresija, tesnobnost, fobije, občutki krivde,
nizko samospoštovanje, samomorilnost;
• ne-varna navezanost na starše/skrbnike, težave
pri vzpostavljanju in vzdrževanju prijateljstev;
• jeza, sovražnost, agresija, samozlorabljajoče
vedenje, občutki sramu in krivde;
• nizka samopodoba, tesnobnost, depresija,
samomorilnost, osebnostne in vedenjske motnje;
• slaba prehranjenost, pomanjkljiva urejenost,
neprijeten telesni vonj, raztrgana oblačila;
• otrok ni ustrezno zdravljen, ima neurejene zobe;
• družbena izolacija, odmaknjenost, nižja
samopodoba; fizična in verbalna agresija;
Vzroki za zlorabljanje in zanemarjanje
• Individualni dejavniki: poznavanje razvojnih
značilnosti otroka; starševske spretnosti in
veščine; družinska zgodovina; zloraba substanc.
• Družinski dejavniki: zakonski stan, izolacija, pojav
nasilja v družini.
• Okoljski dejavniki: ekonomski pogoji, družbena
toleranca do nasilja, zakonodaja.
Zakonodaja s področja nasilja v družini
•
•
•
•
Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
– Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb
pri obravnavi nasilja v družini (2009);
– Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojnoizobraževalne zavode (2009);
– Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in
organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v
družini (2010)
– Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v
družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti (2011)
1. Dolžnost prijave (KZ, ZPND, Pravilniki)
• pregon po uradni dolžnosti
• vsi organi morajo ob zaznavi nasilja ali sumu v
24 urah obvestiti pristojne institucije
– Center za socialno delo
– policija (113, 080 1200 – anonimna prijava)
– državno tožilstvo
– za nasvet, pomoč in informacije v zvezi z zlorabo:
nevladne organizacije
2. Kako podati prijavo? (ZPND, Pravilnik)
Prijavo lahko podamo:
•
•
•
•
Pisno
Ustno
Osebno
Po elektronski pošti
Strokovni delavci VIZ:
• obvesti svetovalnega delavca/(pomočnika)ravnatelja
• obvesti pristojne službe
• zapis dogodka
3. Po podani prijavi (ZPND, Pravilniki)
• otrokove pravice imajo prednost pred pravicami in
koristmi drugih udeležencev postopka;
• cilj dela z zlorabljenim otrokom je preprečiti
nadaljevanje zlorabe, zmanjšati storjeno škodo,
zagotoviti okrevanje in omogočiti ustrezen nadaljnji
psihosocialni razvoj;
• na CSD se ob sodelovanju drugih organov pripravi
načrt pomoči otroku;
Sodelovanje med različnimi strokovnimi službami:
• multidisciplinarni tim (CSD)
• interni tim (VIZ)
• Naloge internega tima VIZ:
– skrb za izmenjavo informacij med člani internega
tima in obveščanje ravnatelja o oblikah pomoči
– usklajevanje dejavnosti v okvir VIZ
– sodelovanje v multidisicplinarnem timu CSD
Osnova pomoči otroku:
• skupno delovanje različnih služb
• spoštovanje strokovne avtonomije
• medsebojno strokovno zaupanje
4. Ukrepi ob ugotovljenem
zanemarjanju ali zlorabljanju otrok
• CSD lahko staršem naloži izpolnitev njihovih dolžnosti
• nadzor otrokovega premoženja
• sodišče lahko izreče zlorabljajočemu prepoved
približevanja kraju oziroma osebi
• odvzem otroka
• oddaja otroka v vzgojni zavod ali drugi osebi – CSD
sam ali v sporazumu s starši
• Ko na CSD teče postopek zaradi suma kaznivega dejanja,
se podatki iz evidenc drugih institucij zbirajo po uradni
dolžnosti.
Hvala za pozornost!