SISTEM VAROVANJA V ŠOLAH kako zagotoviti čim višjo stopnjo

SISTEM VAROVANJA V ŠOLAH – kako zagotoviti čim
višjo stopnjo varnosti otrok, zaposlenih in premoženja?
Mag. Miran Vršec
Andrej Kovačič
IVK Konferenca, Ljubljana 2014
VRSTE IZREDNIH VARNOSTNIH DOGODKOV
 Nasilje v šoli
–
–
–
–
–
–
–
vrstniško/medvrstniško
učenec – učitelj
učitelj – starš
učitelj - učitelj
vodstvo šole – zaposleni
nasilje v družini
nasilje nad samim sabo
 Kriminalna dejanja
– vlom, kraja, tatvina, poškodovanje, vandalizem …
 Požar
 Iznos/zloraba osebnih podatkov
OBLIKE NASILJA V ŠOLI




Verbalno nasilje – grožnje, žaljenje, zbadanje …
Psihično nasilje – spodbujanje občutka strahu, ponižnosti …
Socialno nasilje – ignoriranje, izključevanje iz družbe …
Spletno nadlegovanje - razkrivanje zasebnosti, podtikanje,
zalezovanje …
 Ekonomsko nasilje - izsiljevanje, goljufanje …
 Fizično nasilje - udarjanje, brcanje, davljenje, mučenje …
 Spolno nasilje – nagovarjanje, otipavanje, spolni odnos …
spletno
KAKO ZAGOTOVITI ČIM VIŠJO STOPNJO
VARNOSTI V ŠOLAH ? (otrok, zaposlenih, premoženja)
 Kaj smo v Sloveniji v tej smeri že storili?
 Kaj še v Sloveniji v tej smeri nismo storili?
KDO?
 Država in njen odnos do tega vprašanja;
 lokalne oblasti (občine) in njen odnos do tega
vprašanja;
 šole in njen odnos do tega vprašanja;
 starši oz. družba nasploh in njen odnos do tega
vprašanja;
 otroci in njihov odnos do tega vprašanja.
KATERA ŠOLA JE VARNA ŠOLA?
Je tista, ki (fikcija):
 uspešno obvladuje informacije o varnostni
problematiki, da ti ne pridejo v javnost;
 zanika, da bi imela kakršnekoli težave z varnostno
problematiko;
 (misli, da) nima težav z varnostno problematiko in
tega prednostno ne obravnava;
 tradicionalni način/stran od javnosti.
KATERA ŠOLA JE VARNA ŠOLA?
Dejstva:
Obstajajo A, B in C kriteriji, odvisno kakšno število točk
doseže šola pri analizi varnostnega stanja.
Kriterij A:
 Ima sprejeto varnostno politiko;
 ima interno (usposobljeno) odgovorno osebo za
varnostno področje;
 ima zadovoljne zaposlene in učence/dijake (starše), ki
se počutijo varno v šoli.
KAKO UGOTOVIMO, KATERA ŠOLA JE VARNA
ŠOLA?
 Z analizo varnostnega stanja v šoli;
 z anketo med učenci, zaposlenimi in starši otrok;
 na podlagi evidence/statistike o preteklih varnostnih
dogodkih v šoli.
ZAKAJ JE POMEMBNA VARNA ŠOLA?
 Da se otroci lahko učijo/da učitelji lahko delajo/da
starši niso v skrbeh za svoje otroke;
 za krepitev varnostne kulture mladih;
 za spodbujanje zavesti reda in spoštovanja pravil;
 za zmanjševanje disciplinske (vzgojne) obravnave
otrok;
 prispeva k boljšem učnem uspehu otrok.
POZITIVNI UČINKI VARNE ŠOLE
 Varna šola prinaša večje zadovoljstvo otrok,
zaposlenih, staršev itd; zagotavlja urejeno in prijazno
delovno/učno okolje;
 manj uničenega inventarja šole, manj kriminala
(tatvin, vandalizma ipd);
 višja stopnja varnosti in manj nasilja, klima/ozračje, ki
ne dopušča nasilja – pristop ničelne tolerance;
 boljši ugled v lokalnem in nacionalnem okolju.
VLOGA STARŠEV
 Ustrezna vzgoja in osveščanje otrok o
problematiki nasilja - pomen varnostne kulture;
 aktivno sodelovanje pri obravnavanju varnostne
problematike v šolah;
 podpiranje aktivnosti šole za doseganje čim višje
stopnje varnosti;
 sposobnost prepoznavanja, razumevanja
in
poslušanja problematike otrok;
 sprejemanje predlaganih sankcij in ukrepov v
šolah;
 krepitev medsebojnega zaupanja z učitelji (šolo).
VLOGA UČITELJEV
 Imajo ključno vlogo pri varnosti v šoli;
 izvajajo nadzor nad otroki, pomembne so metode
nadzora in motiviranost za nadzor;
 da so si blizu z otroki, da razvijajo ustrezno,
strokovno ter človeško povezavo z njimi;
 spodbujajo pozitiven pristop k reševanju
problemov;
 stremijo k pravičnosti ocenjevanja in k enaki
obravnavi otrok.
VLOGA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV
 Zagotavljajo pomoč učencem in staršem;





izvajajo svetovalno delo z učitelji;
izvajajo svetovalno delo z učenci in starši;
načrtujejo aktivnosti na področju obvladovanja nasilja;
spremljajo problematiko nasilja v šoli;
evalvacija.
NALOGA DRŽAVE IN LOKALNIH OBLASTI
 Sprejemajo strategijo za zagotavljanje varnosti v
šolah;
 zagotavljajo ustrezno pravno podlago za izvajanje
aktivnosti na področju varnosti v šolah;
 urejajo kriterije in standarde za varno šolo;
 zagotavljajo finančna sredstva za čim višjo stopnjo
varnosti v šolah;
 izvajajo nadzor, svetovanje in proaktivno
spremljajo aktivnosti na področju varnosti v šolah.
CELOVIT MODEL VARNE ŠOLE – MOŽNI PRISTOPI
Model varne šole je sestavljen iz:




organizacijskega pristopa;
varnostnega pristopa;
sociološkega pristopa;
psihološkega pristopa.
ORGANIZACIJSKI PRISTOP
 Namera in odločitev vodstva šole za sprejem modela
varne šole;
 imenovanje interne/odgovorne osebe za varnostno
področje;
 sestava delovne skupine za varnostni management;
 določitev ciljev;
 sprejetje strategije za preprečevanje nasilja v šoli;
 usposabljanje zaposlenih/učiteljev;
 določitev načina spremljanja/nadzora v šoli.
VARNOSTNI PRISTOP
 Sprejetje varnostne politike;
 uvajanje varnostne funkcije;
 načini krepitve varnostne kulture (zaposlenih, otrok,
staršev);
 optimizacija varnosti objekta/zgradbe in ostalega
okoliša šole;
 interni akti (pravilniki, načrti, protokoli za enotno
ravnanje vseh zaposlenih v varnostnih dogodkih ipd);
 sistem varovanja (fizično, tehnično, mehansko).
SOCIOLOŠKI PRISTOP
 Seznanitev in predstavitev uvajanja modela varne šole
svetu staršev;
 sodelovanje z zunanjimi subjekti (policija, lokalna
skupnost, lokalna podjetja, nevladne organizacije ipd);
 obveščanje javnosti o aktivnostih izvajanja modela
varne šole (spletna stran, mediji, konferenca, dan
šolske varnosti itd).
PSIHOLOŠKI PRISTOP
 Izvajanje programov za krepitev samozavesti in ostalih
veščin otrok (delavnice, krožki ipd);
 vključevanje učenja in veščin za mirno reševanje
konfliktov;
 oblikovanje skupin za ciljne projekte na področju varnosti v
šoli;
 podpora in svetovanje otrokom, ki so bili žrtve
(medvrstniškega) nasilja ter jim pomaga pri spopadanju s
posledicami;
 podpora in svetovanje zaposlenim, ki potrebujejo pomoč
pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
KORAKI DO MODELA VARNA ŠOLA
Šola/vodstvo sprejme odločitev o nameri;
pridobi podporo zaposlenih in sveta staršev;
jasno določi varnostne cilje;
sprejme strategije za doseganje ciljev;
omogoči zaposlenim usposabljanje za enotno/enako
obravnavanje vseh oblik nasilja in neprimernega
vedenja;
sprejme varnostne in druge načrte in protokole za
primere ukrepanja.
AKTIVNOSTI ZA VARNO ŠOLO
 Z vedenjem zaposlenih in z učenjem ustreznih
veščin, prispeva k dvigu varnostne kulture mladih;
 krepitev občutka pripadnosti (šoli), kot bistveno
človekovo potrebo;
 takojšnje in odločno ukrepanje zaposlenih proti
neprimernem vedenju in izvajalcem nasilja;
Izvaja programe, ki vključujejo vse učence/dijake v
učenje pozitivnih socialnih veščin;
omogoča anonimni sistem za poročanje o nasilju,
kriminalu, o nezgodah ipd. - Povej odraslemu!
AKTIVNOSTI ZA VARNO ŠOLO
Vsaj 1-krat letno izvajanje kriznega upravljanja
(otroki, zaposleni, upravljavci);
 vodi varnostno evidenco o incidentih, nasilju,
kriminalu in škodnih dogodkih v šoli;
spremljanje vedenja otrok, ki kažejo potencialne
nevarnosti za izvajanje nasilja oz. so bile žrtve nasilja
v šoli/v družini;
 omogoča delovanje Sveta za varno šolo, ki ga
sestavljajo predstavniki staršev, policije, nevladnih
organizacij, lokalnih podjetij, gasilcev, lokalne
skupnosti, varnostne službe ipd.
AKTIVNOSTI ZA VARNO ŠOLO
 Na letni ravni pregleduje in posodablja varnostne
načrte in druge protokole;
 uvede signale za razumevanje razglasitve določenih
izrednih razmer v šoli;
 izvaja dan šolske varnosti, kjer z vabljenimi
strokovnjaki celovito obravnava področje šolske
varnosti in problematike nasilja;
 sodeluje v članstvu Združenja za varno šolo, kjer gre za
izmenjavo dobre prakse na področju šolske varnosti (v
sklopu IVK Inštituta za varnostno kulturo).
KAJ LAHKO NAREDIMO V PRIHODNJE?
 ne sedimo prekrižanih rok; storimo vse, kar je v naši
moči;
 ne dovolimo, da bi šole postale nevaren kraj za otroke
in zaposlene;
se združujemo na dogodkih in opozarjamo na pomen
varnosti v šolah;
vključimo
varnostno
kulturo
mladih,
v
vzgojno/izobraževalni program;
 začnemo z zaposlovanjem strokovnjakov za varnost v
šolah – team za šolsko varnost (psiholog, varnostni
menedžer, socialni pedagog ipd).
HVALA ZA VAŠO POZORNOST!
E-mail:
[email protected]
[email protected]