VRSTNIŠKO NASILJE Martina Tomori Maja Drobnič Radobuljac Slovenski pediatrični kongres, 9. – 11. 10. 2014 Razvojni pogled • Najpogostejši razlogi za nasilno vedenje otroka – Razvojno pogojena manjša sposobnost obvladovanja (otrok v prvih letih razvoja, duševno manj razvit otrok…) – Neposrednost in nestrpnost hiperkinetičnega otroka – Vzgojna zanemarjenost (neupoštevanje meja in socialnih meril..) – Posnemanje vedenja drugih – Izkušnje z vlogo žrtve – istovetenje z agresorjem – Konstitucijsko ali psihoorgansko pogojena impulzivnost Tomori M. Nasilno ponašanje u adolescenciji – od žrtve do nasilnika. In: Ćurčić V, editor. Destruktivnost i autodestruktivnost mladih. Beograd: IP "Žarko Albulj", 2010: 55–8. VRSTNIŠKO NASILJE BORBA ZA MOČ PRIDOBIVANJE STATUSA MED VRSTNIKI Z NADVLADOVANJEM DRUGIH Pojavne oblike vrstniškega nasilja • • • • neposredno telesno nasilje psihološko nasilje prikrite in težje prepoznavne oblike nasilje preko elektronskih medijev Glew GM, Fan M-Y, Katon W, Rivara FP, Kernic MA. Arch Pediatr Adolesc Med 2005; 159(11): 1026–31. Messias E, Kindrick K, Castro J. Comprehensive Psychiatry 2014; 55(5): 1063–8. Dake JA, Price JH, Telljohann SK. The Journal of school health 2003; 73(5): 173–80. • Spol – – – • Epidemiologija – – • DEČKI IZVAJAJO NASILJE NAD VRSTNIKI POGOSTEJE KOT DEKLICE, NA BOLJ NEPOSREDEN NAČIN (TELESNO NASILJE, USTRAHOVANJE…), PRI DEKLICAH JE BOLJ POGOSTO POSREDNO IN PSIHOLOŠKO NASILJE TER IZKLJUČEVANJE ŠIBKEJŠIH DEČKI SO POGOSTEJE ŽRTEV TELESNEGA NASILJA, DEKLICE PSIHOLOŠKEGA IN BOLJ PRIKRITEGA NASILJA, VKLJUČNO Z OZNAČEVANJEM S SPOLNO VSEBINO VSAJ 1/5 OTROK JE KDAJ ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA VSAJ 1/10 OTROK KDAJ IZVAJA NASILJE NAD VRSTNIKI Okolje – – – MESTA, KJER SE ZBIRA VEČ OTROK (ŠOLSKI HODNIKI, IGRIŠČA…) BREZ USTREZNEGA NADZORA Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Dijaška organizacija Slovenije; 2013. Pridobljeno 18. 10. 2014 s spletne strani: http://dijaska.org/dokumenti/Povzetek.pdf Messias E, Kindrick K, Castro J. Comprehensive Psychiatry 2014; 55(5): 1063–8. Dake JA, Price JH, Telljohann SK. The Journal of school health 2003; 73(5): 173–80. Dejavniki, ki spodbujajo izvajanje nasilja • Pozitivno vrednotenje dominantne vloge • Pomanjkanje empatije, povezanosti, sodelovanja, pripadnosti in vključevanja • Izkušnje z nasiljem (podrejanjem, nadvladovanjem šibkejših ) v družini in ožjem okolju • Sporočila o nadvladovanju v širšem okolju in medijih • Koristi, ki si jih otrok zagotovi z nasiljem nad vrstniki Tomori M. Slovenska Pediatrija. 2000; Suppl 1(7): 244–8. Mazefsky CA, Farrell AD. J Child Fam Stud 2005; 14(1): 71–85. Značilnosti otrok, ki izvajajo nasilje nad vrstniki • • • • Velika potreba po nadvladovanju in uveljavitvi Vzdrževanje vtisa moči in samozavesti Pomanjkanje empatije Pozornost, usmerjena na prepoznavanje šibkosti drugih • Nesprejemanje drugačnih, vsakovrstna nestrpnost do drugih • Nepripravljenost za sodelovanje in povezovanje • Kognitivni slog, usmerjen v pomen hierarhije moči Slaby RG, Stringham P. Pediatrics 1994; 94(4 Pt 2): 608–16. Opazovalci • raziskava o nasilju na srednjih šolah (Kramer in sod. 2013), 2000 dijakov: – nasilje v veliki meri prisotno v SŠ – opazovalci: • • • • • 5% spodbuja nasilneža 7-14% žrtvi pomaga fizično 11-35% žrtvi pomaga verbalno 3-35% pove učitelju 27-59% se ne vmešava • pomemben vpliv na razvoj psihopatologije pri žrtvah in na vedenje nasilnežev (Kärnä in sod. 2010) Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261–82. Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Raziskava o nasilju na slovenskih šolah. Dijaška organizacija Slovenije; 2013. Žrtve • značilnosti – – – – – socialno nespretni, nevključeni slaba samopodoba, nizka samozavest navzven opazna drugačnost socialno ogrožene družine nasilje v družini • raziskava o nasilju na srednjih šolah (Kramer in sod. 2013) 35% dijakov žrtve nasilja: – če so žrtve: • 35% branijo besedno • 31% branijo fizično, če je treba • 14% povejo odraslemu • posledice (anksioznost, depresija, PTSM, samomorilnost, vseživljenjsko samorazvrednotenje) 1/3 žrtev – večje tveganje, če žrtev v več obdobjih (Bogart in sod. 2014) – ravnanje opazovalcev deluje zaščitno (Karna in sod. 2010) Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261–82. Rigby K. Br J Educ Psychol 1999; 69 (Pt 1): 95–104. Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440–7. Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Raziskava o nasilju na slovenskih šolah. Dijaška organizacija Slovenije; 2013. Prepoznavanje žrtev Pomembno prepoznati! • strah iti v šolo, prihaja pozneje, gre po daljši poti • pogoste pritožbe o telesnih težavah • bolj odvisni od svojih staršev kot prej • med odmori, na izletih, prireditvah ob učiteljici • poškodovane ali izgubljene potrebščine, prosijo starše za denar • modrice, drugi sledovi poškodb • nenadne spremembe vedenja (tesnobnost, jokavost, zapiranje vase, umik od vrstnikov) Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261–82. Rigby K. Br J Educ Psychol 1999; 69 (Pt 1): 95–104. Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440–7. Mikuš Kos A. Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: ZPM Slovenije, 1995: 10-23. Preprečevanje vrstniškega nasilja • pojav še vedno spregledan • brez pravega odziva se stopnjuje • učinkovito le preprečevanje – – – – vrednostni sistem odnos do nasilja posluh za druge in drugačne medsebojno sodelovanje in zdrav način sporazumevanja • usklajeno delovanje vseh sistemov – družine, šole in drugih (Schuster & Bogart, Pediatrics 2013) • odkrito spregovoriti brez stigmatiziranja udeleženih Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440–7. Obravnava vrstniškega nasilja • obravnava v okolju, kjer je prisotno • gradnja pozitivne samopodobe in učenje funkcionalnih socialnih strategij • pomoči potrebni izvajalci, žrtve in opazovalci! • psihopatologija možna pri vseh udeleženih Olweus D. , 2003; Peterson L, Rigby K. J Adolesc 1999; 22(4): 481–92; Schuster MA, Bogart LM. Pediatrics 2013; 131(1): e288–91. Pomoč izvajalcem nasilja • razvojna raven, socialna zrelost, motivi • sprememba kognitivnega pojmovanja mesta med drugimi (razvoj samopoštovanja brez nadvlade) • samopodoba (konstruktivne možnosti uveljavitve), socialne spretnosti, razvijanje obč. empatije • NE kazni in represivnega odziva • delo s starši, pedagogi Ukrepanje zdravstvenih delavcev, ki se srečajo z otrokom žrtvijo, izvajalcem ali opazovalcem VN • oskrba poškodb • ocena prisotnosti duševnih motenj (in usmeritev naprej, če je potrebno) • o nasilju obvestiti otrokove skrbnike • obvestiti okolje, kjer se to izvaja (najbolje, da starši) • ukrepi šole (okolja): – – – – ne izpostavlja storilcev in žrtev po nepotrebnem pred drugimi jih s problemom sooči in zavzame primerno stališče po potrebi obvesti starše drugih vključenih otrok izobraževanje vseh učencev o nasilju med vrstniki, stališčih do nasilja nasploh in ukrepih v primeru nasilja (izobraževanje opazovalcev, kako ukrepati) • ključen primeren odnos staršev / neposredno sodelovanje s šolsko svetovalno službo ali CSD Olweus D. , 2003; Peterson L, Rigby K. J Adolesc 1999; 22(4): 481–92; Schuster MA, Bogart LM. Pediatrics 2013; 131(1): e288–91.