Pomurka in Pomurec leta 2014
Davčno potrdilo Muri 05 Šakali na Goričkem Prodaja na bolšjem sejmu Kriminalisti ovadili direktorico Za ljudi nenevarni čistilci narave Kramo lahko proPrevisoki davki. date, a po nizki ceni Za vse v Sloveniji Pomurski možje postave niso špiclji Sum je, da je Vlasta Temlin tudi z ustrahovanjem dosegla izdajo prirejenega dokumenta Šakali pri nas niso tujerodna vrsta – Košček v mozaiku, ki bo pripomogel, da se vzpostavi naravno ravnovesje Mikkov božično-novoletni večerni sejem postregel s pestro ponudbo in dobro glasbo Stara, znana zgodba – Še vsaka vlada popustila – Bo tudi Cerarjeva? – Nihče ne upa zagristi v kislo jabolko Na Policijski upravi Murska Sobota brez nezakonitih vpogledov v osebne podatke državljanov Stran 2 Stran 8 Stran 9 Stran 13 Stran 14 Slovenci, ki delajo v tujini Varstvo osebnih podatkov 1. januarja 2015 Srečno novo leto! Uredništvo Murska Sobota, leto lxvii, št. 1, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Izbrali ste Metko Lipič Baligač in Dejana Horvata V premislek Pomurka in Pomurec leta 2014 Na novo Timotej Milanov Pomurce letos najbolj prepričala prizadevna medicinska sestra in požrtvovalen duhovnik z Goričkega Medtem ko prepoteni pod zimskimi bundami nervozno porivamo naložene vozičke, srečamo vse polno znanih karakterjev. Med meni ljubšimi so »inšpektorji«, znanci, ki nekajsekundno snidenje izkoristijo za »neopazen« pregled vsebine vašega vozička. To je priložnost, ki je ne gre zamuditi, priložnost za pogled v vašo intimo, ali si mašite žile z mastnimi salamami ali pa kupujete biojogurte, to je tudi priložnost za primerjavo, ali imate v vozičku budžet sladkor ali pa ste ozaveščeni in se sladkate z nerafiniranim rjavim. Še ljubši so mi kupci, ki pred policami delajo doktorate. Obvezno je treba vsaj s petih dezodorantov vzeti pokrovček in povohati. To je vsekakor nakup usodne narave, nekaj tednov uporabljati smrdeč parfum je odločitev, ki jo lahko krepko obžalujemo. Potem so tu še zavojevalci tekočega traku pred blagajno, komolčarji pred vami strateško razporejajo izdelke, da bi vam pustili čim manj prostora, kjer bi lahko prišlo do stika med vašimi in njihovimi nakupi, neučakanci za vami vas z vozičkom dregajo v zadnjico. Češnja na torti so na koncu lahko pogovori med blagajničarko in znanko, ki posel izkoristita še za kratek čvek – ali pa za niti ne tako kratkega. Potem ko so minili ti za marsikoga najbolj stresni dnevi v letu, je zdaj čas za pogled naprej. V novem letu bo vse drugače, ne bomo več kadili, ukvarjali se bomo s športom, ne bomo se vznemirjali zaradi nepomembnosti … Le zakaj je prvi januar zmeraj tako podoben enaintridesetemu decembru? V 24. izboru Pomurke in Pomurca leta so bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala poslali 464 glasovnic iz časopisa, za Pomurko leta so poslali 1157 SMS-sporočil, za Pomurca leta pa 771 SMS-sporočil. Glasovanje je dvakrat dnevno potekalo tudi na Radiu Murski val, kjer je svoj glas oddalo 341 poslušalcev. Pri radijskem in časopisnem glasovanju je bilo treba glasovati za oba, Pomurko in Pomurca leta, skupno je bilo tako oddanih 3538 glasov. fotografija nataša juhnov Naročnik # Nepreslišano V Karikatura Anton Buzeti Bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala ste za Pomurko in Pomurca leta izbrali medicinsko sestro Metko Lipič Baligač in župnika Dejana Horvata. Magistra zdravstvene nege LipičBaligačeva je pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota in dobitnica zlatega znaka za pomembne dosežke v zdravstveni negi. V bolnišnici je zaslužna za pridobitev mednarodnega standarda NIAHO – DIAS, sodelovala je pri vzpostavitvi prostovoljstva v bolnišnici, posebno skrb namenja strokovnemu usposabljanju v zdravstveni negi in prenašanju znanja na mlade ter aktivno sodeluje pri številnih projektih. Na drugem mestu je mlada prevzemnica kmetije z Ivanec Marjanca Antolin, ki je po očetovi smrti, ko je bila stara komaj nekaj več kot 20 let, skupaj z dvojčico Moniko prevzela v upravljanje kmetijo s 25 hektarji zemlje. Tretje mesto je zasedla dolgoletna krvodajalka Marjana Gomboc iz Murske Sobote, ki je kri darovala že več kot 70-krat. Župnik v Markovcih Dejan Horvat se je nemudoma pridružil pomurskim gasilcem in na Notranjskem s svojo motorno žago v začetku leta pomagal pri odpravi posledic žledoloma, kjer se je znova izkazal s svojim delom, pogumom in požrtvovalnostjo. Priljubljen ljudski duhovnik, ki je tudi kmet, učitelj, gozdar, gasilec, nepogrešljiv sosed in prijatelj, že nekaj let skrbi za obnovo župnijskega doma in cerkve, kmetuje in gospodari z gozdom, poskrbi pa tudi za druženje s krajani. Drugo mesto je zasedel mlad raziskovalec judovske preteklosti v Prekmurju Bojan Zadravec iz Lipe. Tretje mesto pa je po izboru bralcev in poslušalcev pripadlo regijskemu poveljniku Civilne zaščite Martinu Smodišu iz Melinec, ki je že skoraj 20 let na vrhu sistema zaščite in reševanja v Pomurju. T. M. rsta pred blagajno nemške drogerije je bila dolga, kot če bi delili zastonj kruh. Nakupovalna shizofrenija je v prazničnem času v nas spet prebudila najslabše elemente človeške narave, ki se odlično manifestirajo v supermarketih. Center zdravega prehranjevanja Naturhouse, Slovenska ul. 37, Murska Sobota, podarja vsem bralcem Vestnika brezplačno svetovanje z analizo telesne sestave. Kupon lahko unovčite do 31. 1. 2015. Za dodatna vprašanja pokličite 070 770 066. Naturhouse, Tadeja Puhek Lenart, s. p., Slovenska ulica 37, Murska Sobota Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica Vestnika. 2 aktualno | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] O družinskem nasilju na radgonskem območju Družbena kriza vpliva na izbruhe Medsebojno povezovanje institucij – Brez učinkovite pomoči povzročiteljem se ne more dovolj dobro pomagati žrtvam Na Centru za socialno delo Gornja Radgona opažajo, da se iz leta v leto povečuje kompleksnost obravnavanih situacij na področju obravnave nasilja na njihovem območju. To pomeni, da se velikokrat poleg nasilja izražajo še druge težave v družini, med drugim: huda materialna stiska družine, brezposelnost, alkoholizem, težave v duševnem zdravju in vzgojna nemoč. Zato so pred kratkim pripravili tudi delovni sestanek na to temo. Psihično nasilje Kot pravi Carmen Šeruga, direktorica radgonskega centra za socialno delo, prepoznavajo tudi pojave nerazrešenih partnerskih odnosov po razpadu zakonske oziroma zunajzakonske zveze ter konfliktnih situacij, ki so s tem povezane. Ti konfliktni odnosi v nekaterih primerih kar trajajo in trajajo in izjemno slabo vplivajo na udeležene otroke. Tovrstni konflikti »bijejo bitke« v vsakdanjem življenju, na sodiščih in v okviru obravnav na centru. Prisotne so oblike psihičnega nasilja, ki so lahko zelo prikrite, neopazne in jih je težko definirati, vendar povzročajo stiske in lahko puščajo dolgotrajne posledice. Opažajo tudi porast nasilja nad starejšimi, predvsem ekonomskega, psihičnega in tudi fizičnega nasilja, ter zanemarjanje. Starejše osebe, otroci in osebe z različnimi ovirami so še posebej ranljive skupine, ki potrebuje posebno pozornost in zaščito. Kot razloži Šerugova, družbena kriza sama po sebi ni vzrok za nasilje v družini. Prepričana pa je, da tudi neugodne družbene razmere, huda materialna stiska in brezposelnost prispevajo k intenzivnejšemu izražanju nasilja, saj pod pritiski in stiskami, ki jih doživljajo ljudje, lahko hitreje pride do izbruha nasilja ali do hujših oblik tega. Najpogostejša oblika družinskega nasilja je psihično nasilje, ki je prisotno v vsaki dinamiki nasilnega odnosa, saj se vsako fizično nasilje začne prav s psihičnim nasiljem. Na centru se pri svojem delu srečujejo z vsemi oblikami nasilja, tako psihičnega, fizičnega, ekonomskega in v redkih primerih tudi spolnega ter zanemarjenja. Pomoč Od pristojnih institucij se pri obravnavi nasilja v družini pričakuje predvsem zelo senzibilen, hiter in učinkovit odziv na informacijo o nasilju, osredotočenost na takojšnjo in dolgoročno varnost žrtve. Tukaj ima Šerugova v mislih predvsem varnostni načrt in načrt pomoči, ki ga centri naredijo skupaj z žrtvijo ter drugimi institucijami in organizacijami, ki lahko prispevajo k reševanju problema. Pri obravnavi nasilja v družini je nujno timsko sodelovanje, katerega koordinator je center za socialno delo. meni Šerugova. Od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini je minilo več kot pet let. To je dovolj dolgo obdobje, da se v praksi kažejo potrebe po spremembah v zakonodaji. Koordinatorice za obravnavo nasilja v družini, ki so zaposlene na nekaterih centrih za socialno delo v Sloveniji, so v preteklosti že opozarjale na nujnost spremembe zakonodaje, ki bi določala obvezno vključitev povzročiteljev nasilja v socialne treninge, ki so namenjeni moškim povzročiteljem nasilja. Zagovarjajo namreč stališče, da se brez učinkovite pomoči povzročiteljem nasilja ne more dovolj učinkovito pomagati žrtvam nasilja. Ti pa so v večini nemotivirani za spremembe svojega vedenja, zato oblike pomoči, ki temeljijo na prostovoljni vključitvi, odklanjajo in so manj uspešne. Sodelovanje Zakonodaja Nekatere spremembe pa bi bile potrebne na zakonodajnem področju, Davčno potrdilo Muri 05 Namen uvodoma omenjenega delovnega srečanja s svetovalnimi službami vseh srednjih in osnovnih šol, vrtcev ter policijsko postajo v Upravni enoti Gornja Radgona je bil vpogled v dosedanje medsebojno povezovanje institucij pri obravnavi nasilja v družini. Prav tako tudi pregled zakonodaje, ki napotuje k tesnemu in učinkovitemu sodelovanju, ter skupen pregled in oris zemljevida aktualne problematike. Kot dodaja Šerugova, poteka sodelovanje med omenjenimi institucijami na njihovem območju dobro ter se iz leta v leto krepi in izboljšuje. Prisotna je zavest o resnosti problema nasilja v družini, na katerega so se dolžni odzvati z vso odgovornostjo. Ugotavljajo tudi, da je zelo pomembno tesno medsebojno povezovanje in znotraj tega v prvi vrsti poznavanje pristojnosti druge institucije, da se ne zapletajo v napačnih pričakovanjih, kaj bi kdo moral storiti. Pomembno je tudi, da sodelujejo, se posvetujejo in skupaj razrešujemo dileme, kadar se pojavijo. C. K. Operativni program 2014–2020 Kriminalisti ovadili direktorico »Mehke vsebine« pred infrastrukturo Sum je, da je Vlasta Temlin tudi z ustrahovanjem dosegla izdajo dokumenta Žarko Bejek, vodja tukajšnjega tožilstva, je potrdil, da so prejeli kazensko ovadbo proti Vlasti Temlin, direktorici Davčnega urada Murska Sobota (DUMS). Direktorica je osumljena suma storitve kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov. Policijski preiskovalci Temlinovi očitajo, da je tudi z ustrahovanjem dosegla, da so njeni podrejeni nekdanjemu nogometnemu klubu iz Fazanerije izdali prirejeno davčno potrdilo z lažnim datumom. Mura 05 je maja 2012 dokument potrebovala zaradi pridobitve licence. Temlinova se je znašla pod drobnogledom šele, ko so nadzorniki iz Ljubljane kolegom iz prekmurske prestolnice pogledali pod prste in ugotovili, da so ti sprva preiskavo izdaje potrdila Muri 05 opravili pomanjkljivo, ker niso zaslišali prav Temlinove. Kot je znano, so policisti zaradi potrdila že ovadili Tatjano Gyergyek, donedavno namestnico direktorice DUMS, nek- mali oglas Zavrnila vse očitke Davkarija je zaradi izdaje potrdila sprožila interno preiskavo ter Gyergyekovo in Zakojča vrgla iz službe. Koltaj jo je obdržal. Prva dva iščeta pravico na sodišču. Na obravnavi Zakojčeve tožbe, sicer je na prvi stopnji izgubil, so vsi trije – Gyergyekova, tožnik in Koltaj – precej obremenili direktorico, saj je bilo izpovedano, da je tudi ona dajala navodila za izdajo potrdila. Koltaj je med drugim dejal, da je sprva zavrnil navodilo Zakojča, naj izda sporno potrdilo, ker to ni bilo običajno z davčnimi protokoli, nato pa je potrdilo s prirejenim datum vseeno podpisal, saj so s čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko. to zahtevo do njega pravzaprav prišli vsi trije nadrejeni. Temlinova, ki se je po neuradnih informacijah pred policijskimi preiskovalci branila z molkom oziroma jim je izročila pisno izjavo, je bila pred dnevi še zaslišana na delovnem sodišču v Celju, kjer je tožbo vložila Gyergyekova. Direktorica, ki bo, kot vse kaže, tudi direktorica novoustanovljenega Finančnega urada Murska Sobota (FUMS), je vso krivdo zvalila na podrejene in večkrat zatrdila, da sama pravzaprav ne ve ničesar o konkretnem potrdilu Muri 05. Samo spotoma, v vodstvu slovenske davkarije ne dvomijo, čeprav smo že nekajkrat poizvedovali o njeni vlogi pri izdaji prirejenega potrdila, o delu Temlinove. Na naše vprašanje, ali se bo to zdaj kaj spremenilo zaradi vložene ovadbe, pa so odgovorili, da ovadbe ne morejo komentirati, ker z njo niso seznanjeni. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek Naročniki, s kuponom dobite darilo! KUPON danjega vodjo kontrolnega oddelka Avgusta Zakojča in Štefana Koltaja, davčnega kontrolorja. Vsi trije so zdaj na okrajnem soboškem sodišču obtoženi storitve kaznivega dejanja ponareditve uradne listine oziroma napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu. Rojstni dan naročnika v času od 1. do 31. 1. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. Vzhodna manj razvita kohezijska regija dobi več od zahodne kohezijske regije Operativni program (OP) Slovenije za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2013– 2020 je Evropska komisija potrdila. V Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskem socialnem skladu (ESS) bo Sloveniji na voljo skoraj 2,2 milijarde evrov. Vzhodna kohezijska regija, v kateri so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjesavska, Jugovzhodna (Dolenjska z Belo krajino in Notranjsko) kraška statistična regija, bo dobila milijardo 260 milijonov evrov, zahodna kohezijska regija pa 847 milijonov evrov. V Kohezijskem skladu (KS), iz katerega bo črpala sredstva Slovenija kot celota, pa je na voljo 895 milijonov evrov. Ključne razvojne usmeritve, ki jih je postavila vlada pri pripravi operativnega programa, so zaposlovanje, raziskave, razvoj in inovacije (RRI), zato je, kot lahko razumemo vsebino, OP enoten za celotno državo, le sredstva iz ESRR in ESS so nespremenljivo razdeljena med obe kohezijski regiji. Pri delitvi sredstev je opazna vsebinska razlika. Vzhodna kohezijska regija, v kateri je Pomurje, bo imela 70 odstotkov sredstev na voljo iz ESRR in 30 odstotkov iz ESS. Vzhodna regija bo imela na voljo 40 odstotkov sredstev iz ESS in 60 odstotkov iz ESRR. Za zdaj še ni jasno, na katera področja se bodo vlagala sredstva za RRI in gospodarstvo. To bo opredelila Strategija pametne specializacije, ki se še pripravlja. Prednosti so dane mehkim vsebinam pred infrastrukturo. Pravega pojasnila nima opredelitev, da naj bi imeli povratni viri prednost pred nepovratnimi. Način izkoriščenja sredstev bo določen z uredbo. Celoten OP je razdeljen na 12 podukrepov z natančno razdelitvijo sredstev za vsako od dveh kohezijskih regij. Metodologije, kako se bodo sredstva delila znotraj posameznih statističnih regij, za zdaj še ni, zato je težko napovedovati, s kakšnimi razvojnimi sredstvi lahko računajo regije, ne glede na to, kako kakovostne razvojne programe bodo pripravile. Potrjen OP je bil pripravljen brez upoštevanja predlogov razvojnih svetov kohezijskih regij in je bil delan od zgoraj navzdol. Brez kakršnega koli tveganja lahko napovemo, da je celoten OP centralistično naravnan in bo podpiral razvite urbane centre z razvito infrastrukturo za izkoriščanje sredstev za npr. RRI. Periferija – podeželje sicer ni odrinjeno na stranski tir. Ostajajo mu sredstva za ukrepe za izboljšanje kakovosti vod in zraka, ki zajemajo tudi protipoplavno zaščito, v katero so vključeni že odobreni projekti. Pri izvajanju OP se seveda postavlja vprašanje, koliko bo pri njegovem uresničevanju upoštevan Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Ta ostaja po prenehanju veljavnosti pomurskega zakona ednina oporna točka, s pomočjo katere bi Pomurje lahko Ključne razvojne usmeritve, ki jih je postavila vlada pri pripravi operativnega programa, so zaposlovanje, raziskave, razvoj in inovacije. iztržilo kaj več na račun svoje manjrazvitosti. Potrjen OP vključuje nekatere velike infrastrukturne projekte, ki lahko prikrajšajo posamezne regije za pridobivanje sredstev za vlaganja v lokalno infrastrukturo. Tretja razvojna os je že eden od teh projektov. Pasti, nastavljene manj razvitim regijam, so se pokazale že pri reševanju trajnostne mobilnosti, ki se financira iz KS in ESRR in formalno sicer ne, v resnici pa s postavljenimi pogoji za pridobitev sredstev za pripravo strategije trajnostne mobilnosti povsem izključuje podeželske občine, ki so brez povezave z mestnimi naselji. J. V. aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 3 Lendavski stolp Gradil bo Pomgrad Pet vlog, ponudnika izbrali s pogajanji fotografija nataša juhnov Silvestrovanja Varčevanje pred ognjemeti V številnih pomurskih občinah letos ne bodo organizirali zabav ob vstopu v novo leto V pomurskih občinah se te dni vrstijo praznične prireditve, krajevna središča so v večini od 27 občin lepo osvetljena, marsikje pa so poskrbeli tudi za obdaritev otrok. V vse pomurske občine smo posredovali vprašanja o tem, koliko so stala okraševanja in koliko denarja so namenili za silvestrovanje na prostem, ter dobili odgovore iz 19 občin. V Murski Soboti se je začel praznični december že z Miklavževim sejmom, predbožični čas je obogatil tudi božično-novoletni sejem v Slovenski ulici. Za okrasitev mestnega središča je občina zagotovila 7700 evrov, za silvestrovanje na prostem vključno z ognjemetom pa bo namenila 13 tisoč evrov. V Občini Beltinci, kjer bodo lahko občani novo leto prav tako dočakali na organiziranem silvestrovanju na prostem oziroma pod šotorom, o vsoti, ki jo bodo za to porabili, niso pisali, so pa sporočili, da je stala novoletna okrasitev okoli tri tisoč evrov. Občina Radenci zaradi varčevanja že drugo leto zapored krasi le območje med krožiščema, za kar bodo odšteli tri tisočake, tudi letos pa prirejajo silvestrovanje na tamkajšnji avtobusni postaji. Organiziranega silvestrovanja v Občini Apače ne bo, za praznično okrasitev so zagotovili okoli 2800 evrov. Še manj bodo v ta namen odšteli v Občini Tišina, kjer so okrasili občinsko središče in krožišče v Gederovcih. Za to so odšteli pičlih 350 evrov, silvestrovanja na prostem ne prirejajo. Podobno je tudi v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, od koder sporočajo, da so namenili za obdarovanje otrok 850 evrov, za okraševanje 175, še 120 evrov pa za božičnico, ki je bila na Stari Gori. Obširnejši v odgovoru so bili v Občini Velika Polana, kjer so za okraševanje odšteli okoli 925 evrov, silvestrovanja in ognjemeta v tej občini ne bo, so pa kar nekaj denarja zagotovili za obdarovanje otrok, za Karitas in upokojence, in sicer skupno dobrih 2700 evrov. Medtem so v Občini Ljutomer za okraševanje mesta zagotovili 2800 evrov, obdarovanje otrok so večinoma pokrili s sponzorskimi sredstvi, prav tako še ni znano, kolikšen bo strošek občine pri postavitvi dr- Slovenska manjšina na Madžarskem sališča na Glavnem trgu. Tradicionalno silvestrovanje v prleški prestolnici bo stalo pet tisoč evrov, zneski, ki smo jih omenili, so približno v enaki višini kot lani. Brez silvestrovanja tudi v Gornji Radgoni V Gornji Radgoni tudi letos ne bo silvestrske zabave na prostem, so pa za okraševanje mesta v proračunu zagotovili deset tisoč evrov, tri tisoč evrov več kot v preteklem letu, za obdarovanje otrok pa so namenili dobrih 12 tisoč evrov. Iz Občine Črenšovci sporočajo, da varčujejo, vendar so za miklavževanje porabili 3600 evrov, za okrasitev kraja 1300, za obdarovanje otrok v osnovnih šolah Črenšovci in Bistrica pa 3400 evrov. Okraševanje je Občino Kuzma letos stalo tisoč evrov, dva tisočaka so zagotovili za obdarovanje otrok. Skopi z odgovorom so bili v Občini Puconci, kjer so napisali, da niso nič dodatno okraševali in da nimajo silvestrovanja na prostem. Tudi v Občini Veržej nimajo finančne slike letošnjih decembrskih stroškov, kot sporočajo, je občina financirala okrasitev Veržeja in naselja Banovci in tudi blagoslovitev konj na štefanovo. V Občini Rogašovci so za okraševanje uporabili okraske, ki jih imajo, silvestrskega druženja na prostem pa ne načrtujejo. Tudi Lendavo so okrasili, saj želijo, da bi bila razpoznavno turistično mesto, uporabili so okraske, ki so jih imeli že od prej, za okrasitev vasi pa poskrbijo krajevne skupnosti. V Občini Razkrižje pravijo, da bodo stroški okoli tisoč evrov za praznično okrasitev enaki lanskim. V Občini Cankova bodo za okrasitev porabili le 250 evrov, silvestrovanj na prostem z lažnim bliščem pa ne prirejajo. Iz Občine Hodoš sporočajo, da stroškov letos ne bo, saj so postavili le jelko v občinskem središču, za občinsko zgradbo pa so uporabili lanske okraske. V Občini Kobilje ne bo organiziranega silvestrovanja na prostem, za okraševanje zagotavljajo 390 evrov, za darila otrokom pa so namenili skupno 245 evrov. Tatjana Letnik Razgledni stolp v Lendavskih Goricah bo gradil SGP Pomgrad, če se na postopek izbire v zakonitem roku ne bo pritožil kateri od preostalih ponudnikov. Na ponovljen razpis, ki ga je Občina Lendava objavila petega novembra, je prispelo do 24. novembra pet vlog, za posel pa so se potegovali še ponudniki VG 5 iz Ljubljane, MarkoMark iz Vidma pri Ptuju, CBE-inženiring iz Ljubljane in Kostak, komunalno-stanovanjsko podjetje iz Krškega. Neuradno naj bi vsi ponudili ceno skoraj dva milijona evrov, najugodnejšega ponudnika pa so potem izbrali s pogajanji. Za kakšno ceno bo izbrani izvajalec zgradil 55 metrov visok razgledni stolp iz Gradil bo SGP Pomgrad v sodelovanju z Nafto Strojna in Mobitexom iz Čentibe. jeklene konstrukcije in dvema razglednima ploščadma? Za 1.423.000 evrov plus DDV. V občinskem proračunu za leto 2014 je bilo za izvedbo projekta v prvi različici predvidenih milijon in 510 tisoč evrov, s tem da naj bi prejela občina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 950 tisoč evrov. Občina Lendava je prvič objavila razpis za gradnjo razglednega stolpa na turistični cesti Lendavske gorice 30. decembra 2013, nanj pa so prispele tri vloge. Najugodnejšo ponudbo je takrat oddal MarkoMark iz Vidma pri Ptuju. Kljub že izvedenemu razpisu so imeli zdaj vsi ponudniki enake možnosti za sodelovanje. Upravna enota je izdala odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja na podlagi izboljšav projekta 20. oktobra. M. H. Ukrepi za kakovost zraka Pogled na uspešno Veliko denarja za energetske leto Porabcev sanacije v mestni občini Za ohranitev slovenskega jezika pri porabskih družinah morata sodelovati obe državi Predvidenih tudi devet milijonov evrov za menjavo manjših kurilnih naprav – Obeta se nadgradnja mestnega potniškega prometa s še enim avtobusom V slovenskem kulturnem in informacijskem središču v Monoštru so pripravili tradicionalni sprejem ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Generalni konzul na Madžarskem Dušan Snoj je med pomembnejšimi dogodki iztekajočega se leta posebej omenil dokončanje gradnje ceste med Verico in Gornjim Senikom, ki sta jo v začetku leta slovesno predala namenu Alenka Bratušek in Viktor Orban, volitve na Madžarskem in v Sloveniji, potekajoče in končane evropske projekte v Porabju (optično omrežje na Verici, Upkač …), obiske visokih predstavnikov slovenske države, ustanovitev Društva porabske mladine in začetek delovanja zagovornice porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu. Kot eno od prednostnih nalog, ki Program ukrepov iz Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota bo v naslednjih dveh letih prinesel številne priložnosti. Program ukrepov »tehta« za triletno obdobje več kot 35 milijonov evrov, pri tem je predviden delež občine okoli štiri milijone evrov in države več kot 15 milijonov evrov. V prihodnjih dveh letih je tako predvidenih 6,7 milijona evrov za širitev sistema daljinskega ogrevanja. V ta sklop spada organiziranje javne gospodarske službe za usmerjanje toplotne oskrbe, širitev toplovodnega omrežja iz kotlovnice v Lendavski ulici do mestnega središča, izkoriščanje energije iz kogeneracije na zemeljski plin, vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja na geotermalno energijo iz vrtine SOB1 v Moj- ostajajo, Snoj poudarja ohranitev slovenskega jezika pri porabskih družinah, pri čemer morata po njegovem mnenju sodelovati slovenska in madžarska država pa tudi manjšinsko vodstvo. Ob priložnosti je Snoj tudi čestital Porabcem, ki so v letošnjem letu prejeli odmevne nagrade: Marijani Sukič za priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungariae, Gaborju Ropošu za slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2000, Aranki Schwarz za Pavlovo plaketo Železne županije 2014 in Ireni Pavlič za medaljo za dejanja posebnega pomena za utrjevanje slovenske narodne skupnosti in njene kulturne identitete na Madžarskem. T. M. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 strski ulici in raziskovalne vrtine SOB 3g pri Černelavcih. Dva milijona evrov sta predvidena za vzpostavitev mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Bakovcih. Devet milijonov evrov pa bo namenjenih za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnejšimi. Za zamenjavo je predvidenih okoli 924 tovrstnih objektov oziroma deset tisoč evrov za posamezno kurilno napravo. Sedem tisoč evrov bo namenjenih izobraževanju in vzpostavitvi posebnega spletnega mesta za umno porabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah. Kar 40 tisoč evrov je predvidenih za izvajanje poostrenega nadzora nad kurjenjem odpadkov v malih kurilnih napravah. Skoraj deset milijonov bo namenjenih za energetsko prenovo večstanovanj- skih stavb in individualnih hiš. Gre za energetske ovoje za približno tisoč hiš, 3,5 milijona evrov pa je predvidenih za energetsko sanacijo javnih stavb. Program ukrepov naj bi uvedel tudi številne izboljšave na prometnem področju. Med drugim bo 600 tisoč evrov namenjenih nadgradnji mestnega potniškega prometa, ki bi ga izvajali s pomočjo treh avtobusov. Načrtovani sta tudi ponovna določitev prog in povečana pogostnost voženj. Kljub zvenečim številkam je za zdaj le še malo dorečenega, saj mora najprej pripraviti razpis Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad) in nato še občina, ki mora sredstva tudi predvideti v proračunu. Več podrobnosti naj bi bilo znanih spomladi. T. M. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 98,80 evra, za pravne osebe 145,60 evra, za naročnike v tujini 208 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 62,40 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 1. januarja 2015 Topla greda Štručka Davek na toplogredne pline in nizke plače skupni imenovalec nekonkurenčnosti Kam se zaletava Gospodarska zbornica Slovenije in koga bo ščitila ob naslednjem žledu in poplavah Predvidene dajatve na izpuste toplogrednih plinov so elito, ki predstavlja gospodarstvo, spravile na noge. Nekateri menedžerji, tudi naši lokalni, so skupaj s sindikalisti napovedali »juriš na vladno poslopje«. Zahtevajo odpis okoljske dajatve. Ta bi se oziroma se bo (bistveno nižja od načrtovane) prelila v integralni proračun. Z uporom proti plačevanju za okoljsko obremenjevanje je približno tako kot s plačami zaposlenih. Gospodarska birokracija (predstavniki gospodarstva) še kar naprej poudarja visoke plače in nizko produktivnost ter s tem povezano nekonkurenčnost. Noče si priznati, da so plače in produktivnost v njenih rokah. Pošteno povedano, proizvodnja, ki ni sposobna zagotoviti minimalne plače za svoje zaposlene, ni vredna obstoja. Če pa ustvarja dobiček, pa posli niso čisti. Teži jih toga zakonodaja pri zaposlovanju in odpuščanju. Načelno je potrebna sprostitve, vendar sedanja praksa »dela z ljudmi« ne vliva nobenega zaupanja v normalen pretok delovne sile na trgu dela. Brez velikega sramu bi ob fleksibilnejši delovni zakonodaji najbolj glasni še naprej uporabljali obvodne oblike zaposlovanja in skrbeli za dobre zaslužke posrednikov, delavec pa bi ostal še inventurni predmet na ravni zidarske žlice ali pa še to ne, saj ga ni treba voditi v evidenci inventarja. Nefleksibilen trg dela ni kriv za visoko brezposelnost. Na sistemski ravni pretežni del podjetij, predvsem teh najbolj glasnih, uporablja izraz razvoj samo kot retorično floskulo. Če bi podjetje razumeli in vodili kot sistem, bi znotraj njega razvijali vse sistemske funkcije in ob tako opevanem marketingu tudi razvoj izdelkov in posodabljanje tehnoloških procesov. Ni nujno, da podjetja niso sposobna sodobne organiziranosti in www.vestnik.si | e: [email protected] ustreznih vlaganj v razvoj. Problem je v moči. Podjetje daje posamezniku moč znotraj in zunaj kolektiva. Z razvojem vseh sistemskih funkcij ti menedžerji izgubljajo svojo moč in veljavo in tu je temeljni problem. Tega ne bodo razrešila nova evropska sredstva, namenjena raziskavam, razvoju in inovacijam. V prejšnji finančni perspektivi smo imeli samo eno podjetje, ki je uspešno vlagalo v razvoj novih izdelkov in posodobitev tehnologij. Vprašanje je: zakaj? Odgovor je, ker je eno redkih domačih podjetij, ki ni avtokratsko vodeno. Posledica tega so tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ta delovna mesta počasi že zahtevajo nova proizvodna delovna mesta, ki se bodo odprla. Dokler podjetništvo in delovanje podjetij ne bo doseglo te ravni, ni možnosti za nove zaposlitve. Brezpredmetno je stalno izpostavljanje konkurenčnih državnih okolij. Katero koli podjetje z zgoraj omenjenimi problemi je brez perspektive, ne glede na to, kam ga bodo selili. A velika slovenska podjetnica in krizna menedžerka, ki se ji je del gospodarske srenje klanjal ob njenem prihodu v Muro, vsega tega ni dokazala na praktični ravni. Po drugi strani pa se nihče ni postavil v bran menedžerju v sorodnem radgonskem tekstilnem podjetju, ki je dokazal, da z ustrezno organiziranostjo in tehnološkim znanjem navaden delavec lahko zasluži v povprečju več kot 700 evrov neto na mesec. Ko je tuji lastnik začel reševati svoj neuspeh s finančnim izčrpavanjem radgonskega podjetja, pa so vsi potisnili glave pod preprogo. Okoljska dajatev Obremenjevanje okolja je samo posledica neodgovornega podjetniškega ravnanja, podobno kot pri zaposlova- nju in plačah. Če bi lastniki in menedžerji hkrati najemanje kreditov vsaj delno usmerjali v podjetja in njihov razvoj, namesto v prevzeme, bi jim bilo zdaj bistveno lažje. Hkrati se v tem začaranem krogu srečujemo s še enim problemom fundamentalnega liberalizma, ki pa ni samo naš. Po tej liberalni logiki je v ospredje postavljen samo finančni učinek. Tudi nagrajevanje menedžerjev nima nobenega skupnega imenovalca z organsko rastjo podjetja, ki pomeni ustvarjanje dobička z rastjo obsega proizvodnje, razvojem novih izdelkov in s tem prodiranjem na nove trge. Celotna filozofija je usmerjena na ustvarjanje dobičkov brez proizvodnega pokritja, zato se dogajajo razne finančne manipulacije in prekladanje neobstoječega kapitala z ene postavke na drugo. Menedžerji s tem dosegajo izredne »finančne učinke« in tudi visoke stimulacije. Navsezadnje imamo tudi v Pomurju tako podjetje v tuji lasti, ki je po zamenjavi tradicionalne menedžerske strukture tako na ravni koncerna kot v hčerinskih firmah začelo delovati po tej logiki. In zdaj k bistvu. Ko pridemo do okolja, so vsi na nogah. Vse leto se je obsojalo državo zaradi njene neučinkovitosti pri vseh katastrofah, ki smo jih doživeli med letom. Takrat, ko se je dogajalo, se je bežno čutilo zavedanje, da se s klimo nekaj dogaja. Zdaj, ko je nekdo s prstom pokazal, kje je treba začeti, in končno hotel izstaviti vsaj delni račun za sanacijo že zavoženega okolja, so vsi na nogah. Spet smo pri stari floskuli konkurenčnosti. Kako ozek ali omejen je miselni krog, se da ponazoriti na praktičnem primeru. Vsi, ki so se zdaj dvignili proti okoljski dajatvi, so se potuhnili leta 2007, ko sta bili na tnalu pridelava in predelava sladkorne pese v Sloveniji. Živilci – uporabniki slad- korja s svojim združenjem na čelu – so se postavili na stališče, da je pridelavo pese treba ukiniti. Takrat so množično vriskali, da jim visoka cena domačega sladkorja zbija konkurenčnost na tujih trgih. Čez dve leti, ko so cene sladkorja skočile za trikrat, ni bil več problem konkurenčnosti. Če bi se takrat postavili v bran pesi, bi danes upravičeno zahtevali manjše okoljske dajatve, saj bi velik del ogljikovega dioksida porabila pesa. Pa tega niso naredili. Z obnovo gozdov po žledu se ukvarjajo taborniki, ki s pomočjo prostovoljnih prispevkov prebivalcev, ne z donacijami gospodarstva, pogozdujejo uničene gozdove in ponovno oživljajo čistilni filter zraka. Počakajmo, da vidimo, kaj se bo dogajalo, ko bodo na voljo sredstva za vlaganja v obnovljive vire energije. Takrat se bodo iskale poti h koritu na vse možne načine. Spet bodo cveteli bioekološki vrtovi z elektriko in toploto, kot jih imamo v Vučji vasi in v razsejanih podružnicah. Tisti, ki bodo imeli možnosti za pridobivanje in izkoriščanje obnovljivih virov, pa bodo ostali na stranskem tiru. Žal tako to je. Temu okolju še veliko manjka v širini in dojemanju problemov, ki jih je treba rešiti za normalno življenje ne samo »raje«, kot to pogosto razumejo, ampak tudi za lastno preživetje. Stari ljudje so že dolgo vedeli, da papirja z apoeni ni mogoče jesti in ne piti. No, tudi pri konkurenčnosti bi človek pričakoval malo več zdrave pameti. Za zdaj to domače delo in domača pamet le nista tako zanič, kot ju prikazujejo. Kaj pa bo, ko bo sklenjen razvpit trgovski sporazum med Evropo in ZDA? Takrat pridejo multinacionalni trusti, ki jim bodo pobirali ali odvzemali naravne in človeške danosti, na katerih zdaj gradijo svoj uspeh. J. Votek Manjkale le izjave delavcev Razlika med mišjimi iztrebki in izjavo delavca je očitna Na črnem seznamu pregledanih majhnih pekarn se je znašla rogašovska pekarna Štručka. V pekarni nimajo problema z metlami, čistilnimi krpami in čistili. Robert Lapoši je povedal, da vse to redno kupujejo in tudi uporabljajo. Edina odkrita pomanjkljivost te pekarne so nepodpisane izjave zaposlenih. To ne pomeni, da zaposleni ne bi imeli opravljenih ustreznih zdravniških pregledov, ki jih morajo imeti za delo z živili. Gre za individualne izjave delavcev, s katerimi se ti zavezujejo, da bodo v primeru kakšne nalezljive bolezni ali viroze o tem obvestili delodajalca. Ta potem oceni tveganje in jih za čas bolezni prerazporedi na drugo delovno mesto ali pošlje na bolniški dopust. Robi Lapoši je priznal, da teh izjav niso imeli deponiranih, čeprav jih predpis zahteva. To pa ne pomeni, da ga delavci niso obveščali o morebitnih okužbah ali obolenjih. So majhen kolektiv in so vsak dan v neposrednem medsebojnem stiku, zato je obveščanje in tudi ukrepanje znotraj kolektiva mogoče takoj. Da s tem nimajo težav, dokazuje tudi to, da nimajo pritožb potrošnikov in tudi ne prijav na račun nespoštovanja te zahteve. J. V. Na črnem seznamu pregledanih majhnih pekarn se je znašla rogašovska pekarna Štručka. Edina odkrita pomanjkljivost te pekarne so nepodpisane izjave zaposlenih. SGP Pomgrad opravil gradbena dela na hidroelektrarni Weinzödl v Avstriji Menjava turbine je bila zelo zahtevna Podjetje do zdaj še ni izvajalo del pri kakšni hidroelektrarni, zato je opravljeno pomemben referenčni projekt Pomgrad je končal dela na hidroelektrarni Weinzödl, eni od dvaindvajsetih hidroelektrarn na reki Muri, ki leži severno od Gradca. Opravljeno delo je pomembno za pomursko gradbeno podjetje, saj si je z izvedbo zahtevnega gradbenega projekta pridobilo pomembne reference in si tudi s tem projektom utrlo pot na avstrijski trg. Posel zamenjave turbine je pridobil Litostroj Power, ki je potem povabil Pomgrad, da opravi gradbena dela. Vrednost teh del je skoraj pol milijona evrov. Zaradi česa je bila izvedba zahtevna? Najprej je bilo treba odstraniti staro turbino, ki so jo lahko izvlekli le po kosih z žerjavom, prav tako tudi star beton, nato pa je bilo treba namestiti novo turbino. Pripravljalna dela je opravilo avstrijsko podjetje, murskosoboški gradbinci pa so opravili vsa tesarska dela in namestili v delavnicah pripravljene opaže, pri armiranih betonskih delih pa so naredili betonske temelje, na katero so potem na milimeter natančno postavili novo turbino, vse to pa so obdali z betonom. Pri tem so uporabljali vodotesni beton. »Pri izvedbi sta bili najpo- Najprej je bilo treba odstraniti staro turbino, ki so jo lahko izvlekli le po kosih z žerjavom, prav tako star beton, in nato do milimetra natančno namestili novo. Delavci podjetja Pomgrad so pri obnovi opravili vsa tesarska in gradbena dela, katerih izvedba je bila tehnološko zelo zahtevna. fotografija iz arhiva sgp pomgrad membnejši dve zadevi, kako bo mogoče glede na zelo malo prostora namestiti opaže in s kakšno tehnologijo bomo sploh lahko črpali beton v notranjost. Našli smo rešitve in zato tudi sprejeli povabilo za izvedbo naročila,« je povedal mag. Boštjan Donša, direktor trženja za visokogradnje. Uradni prevzem opravljenih del bo januarja. Pomgrad do zdaj še ni izvajal del pri kakšni hidroelektrarni, zato je opravljeno delo na hidroelektrarni Weinzödl pomemben referenčni projekt, ki ima za pridobivanje novih trgov pomembno veljavo še zato, ker so ga izvedli v Avstriji. S tem si je podjetje, vsaj tako upajo, odprlo vrata za nova naročila tako na avstrijskem kot morda tudi na nemškem trgu. Lastnica hidroelektrarne in investitorica, družba Verbund Austrian Hypo Power, je namreč z opravljenim delom, ki so ga končali še pred rokom, zelo zadovoljna, tej zamenjavi turbine pa naj bi sledile obnove še preostalih njihovih hidroelektrarn, ki jih ima družba skupaj v upravljanju na reki Muri enaindvajset. Majda Horvat Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 20 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v izobraževanju, transportu in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: predmetni učitelji v osnovni šoli - 4, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4, natakarji - 2. Iščejo se tudi: kuharji - 2, zidarji ipd. 2, analitiki poslovnih procesov in organizacije dela - 1, strokovni sodelavci za statistične, zavarovalne izračune in prikaze ipd. - 1, delavci za pomoč pri pouku - 1, grafični in multimedijski oblikovalci - 1, strugarji ipd. - 1, izdelovalci obutve, usnjene galanterije ipd. - 1, kozmetiki ipd. - 1, upravljalci parnih strojev in kotlov - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 5 Petišovska plinska zgodba se nadaljuje Okoljevarstveno dovoljenje za napravo za čiščenje zemeljskega plina Za hidravlično lomljenje (frakturiranje) vodno soglasje nikoli ni bilo izdano – Na dveh plinskih vrtinah naj bi le odprli pipice Družba Petrol Geoterm je zadnje dni junija na Agenciji RS za okolje (ARSO) zaprosila za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC) za delovanje naprave za tehnološki postopek čiščenje surovega zemeljskega plina in bazne separacije nafte s petišovskem plinskega polja. Agencija je s tem v zvezi objavila javno naznanilo, da je javnosti omogočen vpogled v vlogo in dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, prav tako pa je predstavljen tudi osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju. Vsa ta dokumentacija je na vpogled od 23. decembra do 21. januarja v prostorih Upravne enote Lendava, kjer je tudi knjiga za vpisovanje pripomb, te pa je mogoče pisno poslati tudi na naslov ARSO, ki vodi postopek in izdaja soglasje. Prav tako je v tem času mogoče vložiti zahtevo za vključitev v postopek kot stranka v postopku, za kar pa je treba imeti javni interes. Družba Petrol Geoterm si je za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja izbrala zastopnika, družbo Ekosfera iz Starega trga pri Ložu. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov v severovzhodni Sloveniji je družba Geoenergo, projektno podjetje brez zaposlenih, ki je v polovični lasti Nafte Lendava in Petrola, Petrol pa je partner pri plinskem projektu tudi s tem, ko je kupil družbo Nafta Geoterm, od oktobra 2013 je to Petrol Geoterm, katerega osnovna dejavnost je pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina. Z njo je družba Ascent Slovenia sklenila sporazum za nadziranje pridobivanja plina in njegov prenos v nacionalno plinsko omrežje. Plin, ki naj bi ga po napovedih prihodnje leto po- skusno začeli črpati iz dveh vrtin Pg10 in Pg11A, bodo morali najprej po povezovalnem plinovodu speljati v centralno plinsko postajo (CPP), kjer ga bodo predelali in mu odvzeli primesi ter previsoko vsebnost ogljikovega dioksida, od tu pa ga bodo speljali v bližnji oskrbovalni plinovod, katerega upravlja družba Plinovodi. Prav zato bo treba dograditi centralno plinsko postajo – ta je v lasti Petrola od leta 2002, ko je lastniško izstopil iz Nafte ARSO vodi postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za delovanje naprave za tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazne separacije nafte s petišovskem plinskega polja, kar bodo izvajali v novi centralni plinski postaji. Javnost lahko pogleda dokumentacijo in odda svoje pripombe v prostorih Upravne enote Lendava do 21. januarja. Na fotografiji je sedanja centralna plinska postaja, ki jo bodo nadomestili z novo, ki bo sodobnejša in nadgrajena s postopki čiščenja surovega zemeljskega plina. S tem se bo po zakonodaji uvrščala med rafinerijske dejavnosti. fotografija majda horvat Lendava – oziroma postaviti napravo za čiščenje plina, za katero zdaj ARSO vodi postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. Pridobitev dokumentacije in postavitev omenjene infrastrukture naj bi stali osem milijonov evrov, po prvih napovedih pa naj bi bila končana sredi prihodnjega leta. Denar za to bo zagotovil Ascent Resources, ki je v ta namen, kakor so objavili februarja letos na svoji spletni strani, že pridobil investicijski kapital. In kako je s pridobivanjem drugih okoljevarstvenih soglasij? Februarja so nam po poizvedovanju z ARSO sporočili, da so izdali 29. maja 2013 vodno soglasje za delovni plato in dostopne ceste do nove vrtine Pg11 (legalizacija) ter za dokončanje nujnih del pri gradnji obeh vrtin. Poudarili so, da za hidravlično lomljenje (frakturiranje) vodno soglasje nikoli ni bilo izdano. »Svojo prvotno vlogo je investitor v postopku spremenil in izključil hidravlično lomljenje, ker je hotel hitreje končati nujno potrebna dela pri gradnji vrtin,« so še sporočili. Vloge za izdajo vodnega soglasja za hidravlično lomljenje na ARSO niso prejeli niti od izvajalca del. Prav tako je bilo 18. februarja na srečanju z novinarji rečeno – navzoči so bili Dušan Stopar in Miha Valentinčič, oba direktorja v družbi Geoenergo, Miran Jug, direktor družbe Petrol Geoterm, in Dejan Božič, predstavnik Ascent Resources –, da bodo nadaljevali črpanje plina iz dveh že obstoječih vrtin Pg10 in Pg11A, za kar pa ne potrebujejo nobenega soglasja, na primer vodnega. Ali kot je dejal Miha Valentinčič, je za izkoriščanje plina treba samo odpreti pipice. Majda Horvat Ruski trg ni ogrel pomurskega izvoza Lek zgradil tlačni vod do Mure Ruska federacija največji trg za ljutomerski obrat Krke Vode ne bodo več spuščali v Kopico V osmih mesecih vrednost pomurskega izvoza skoraj 444 milijonov, izvoz v Rusko federacijo za 5,5 milijona evrov – Iz Rusije uvozili za 15 tisoč evrov blaga Sistem naj bi začel delovati konec januarja – Najvišja dovoljena temperatura izpuščene vode je 30° Celzija Ruska noč, poslovno in družabno srečanje, ki je potekala po nizu podobnih v Sloveniji maja lani tudi v Murski Soboti, je obetala nov pospešek poslovnemu sodelovanju pomurskih podjetij z Rusko federacijo, ki se je že nekoliko ogrel, če sodimo po nekajletni rasti izvoza in povečevanju deleža, ki ga je ta predstavljal v skupnem izvozu pomurske regije. Toda obrnilo se je drugače. Piš ohlajenih odnosov med Rusijo in Evropsko unijo ter preklic projekta Južni tok je zavel tudi v Sloveniji in zamrznil napovedi o pospešenem gospodarskem sodelovanju, padec vrednosti rublja pa je udaril po prihodkih podjetij, ki že prodajajo na ruski trg. Kako bo ruska gospodarska kriza, ki naj bi se kljub obljubljeni podpori Kitajske še stopnjevala, vplivala na pomurski izvoz, še ne vemo, s tem da ruski trg za pomursko gospodarstvo nikoli ni bil strateškega pomena. V prvih osmih mesecih letos je znašala vrednost celotnega pomurskega izvoza skoraj 444 milijonov, izvoz v Rusko federacijo pa 5,5 milijona evrov, to pa je za sedem odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani. Ruska federacija je bila leta 2012 po obsegu izvoza deseta partnerica Pomurja, vrednost izvoza pa je takrat znašala slabih osem milijonov evrov. Ob tem je Ruski trg vendarle pomemben zaradi ustvarjenega presežka v blagovni menjavi. V osmih mesecih v letu 2014 je znašal uvoz le 15 tisoč evrov, to pa Rusijo uvršča na 46. mesto držav uvoznic za pomursko regijo. Med slovenskimi podjetji, ki jih je padec vrednosti rublja najbolj prizadel, je zagotovo novomeška Krka, nad njo pa visi še grožnja, da bo zaradi krize Rusija začela rezati izdatke za zdravstveno varstvo. In kaj ima to opraviti s Pomurjem? Veliko, Krka ima namreč obrat v Ljutomeru, za katerega je Ruska federacija največji in najpomembnejši trg, drugi pomembnejši trgi za njegove izdelke pa so še Poljska, Uzbekistan, Ukrajina, Belorusija, Češka in drugi. Ob izjemno veliki globalni ponudbi zdravil v prosti prodaji in zaradi sezonskih nihanj pri prodaji pastil ter zdravil za prehladna obolenja Med slovenskimi podjetji, ki jih je padec vrednosti rublja najbolj prizadel, je zagotovo novomeška Krka, nad njo pa visi še grožnja, da bo zaradi krize Rusija začela manjšati izdatke za zdravstveno varstvo. je proizvodnja v Ljutomeru že tako izpostavljena velikim tveganjem, za poslovanje Krke pa je pomembna toliko, kolikor je lahko tudi konkurenčna. Ali drugače rečeno, vsako nižanje konkurenčnosti proizvodov znižuje pomen ljutomerskega obrata za Krko, v katerem je zaposlenih približno dvesto delavcev. Majda Horvat V proizvodnem obratu Leka v Lendavi nastajajo tri vrste odpadnih vod, sanitarna odpadna voda, ki se steka na Čistilno napravo Lendava, tehnološka odpadna voda iz proizvodnih procesov, ki jo Lek z lastnimi črpalkami in po zaprtem tlačnem vodu prav tako usmerja na čistilno napravo, in voda, ki jo uporabljajo za hlajenja tehnoloških procesov. Zaradi racionalne porabe jo vodijo prek hladilnih sistemov na več temperaturnih nivojih, podtalnico, ki samo kroži v zaprtih krogih zaradi hlajenja procesov, pa potem spuščajo v naravo. Najvišja dovoljena temperatura izpuščene vode je 30 stopinj Celzija. Doslej so izrabljeno hla- dilno vodo spuščali v potok Kopico, z letom 2015 pa zaradi majhnosti pretoka vode v Kopici in spremenjene okoljevarstvene zakonodaje to ne bo več mogoče. Zato so v začetku leta 2014 pri Leku začeli graditi cevovod do reke Mure, ki je zdaj že tudi končan. Sredi decembra je Lek na UE Lendava zaprosil za tehnični pregled, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja 2015, sistem pa naj bi začel delovati konec januarja. Tlačni vod s tlakom šest barov in zunanjim premerom DN 400 bo položen v globini 1,3 metra, dolg bo 3.352 metrov, pretok vode pa bosta zagotavljali dve črpalki. M. H. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si 6 kmetijstvo | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Pridelava in reja Na kmetijstvo se je zgrnilo vse slabo, kar se je lahko Evropski denar je usmerjen v skrb za okolje in to bodo kmetje morali vzeti v zakup Pomurskemu kmetijstvu je na začetku leta dobro kazalo. Talna vlaga je bila v času spomladanske setve naravnost ugodna. Tudi žita so se dobro razrasla in napovedovala obilen pridelek. Stabilizirale so se razmere na trgu v najbolj kritični in najbolj tepeni panogi prašičereji. Odkupne cene so bile primerljive z evropskimi. Država je končno začela uvajati ukrepe za dobrobit živali, ki naj bi ob višji kakovosti mesa in prijaznejšem okolju za živali dodatno zaščitili panogo in ji omogočili ponovno rast. Žito in prašiči Ugodne so bile razmere v drugih panogah, tako v govedoreji kot reji krav molznic. Očitno je bilo jutro prelepo, da bi tako lep dan vzdržal do večera. Če ostanemo pri prispodobi, so se že sredi dneva začeli nabirati prvi oblaki. Ti so vplivali na žetev, ne toliko na pridelek kot na kakovost zrnja. K temu so svoje takoj dodali mlinarji in trgovci z žiti (razen nekaj izjem, vendar so to manjši kupci), ki so začeli zbijati cene in so jih na koncu znižali skoraj za tretjino. Vzporedno so spretno izkoriščali nizke odkupne cene in začeli takoj preprodajati pšenico predvsem italijanskim kupcem. Prekupčevalski posli, katerih so se lotevali tudi nekateri mlinarji na veliko, so pokazali, da so odkupne cene spravili na najnižjo možno raven, in to pod krinko, da se pšenica v sosednjih državah ponuja po še nižjih cenah, a to ni bilo res. Zgodba z žiti se je končala krepko pod pragom etičnih standardov, na katere so se sklicevali udeleženci žitne reprodukcijske verige in k spoštovanju katerih so se zavezali na Pomurskem sejmu pred tremi ali štirimi leti. Neposredno po žetvi so se napovedovali padanje cen in še nižje cene ob žetvi leta 2015. Napovedan padec cen je že nakazoval najedanje substance kmetijskih gospodarstev, saj bi ta morala del neposrednih plačil, ki jih dobijo, uporabiti za financiranje proizvodnje. Mesec november je obrnil trg z žiti na glavo. November in december sta tržno resda najugodnejša meseca za prodajo krušnih žit, vendar je rast cen presegla vsa pričakovanja. Trenutno dosega pšenica najvišje kakovosti ceno 210 evrov za tono, preostala pa okrog 200 evrov za tono. Žal tega naši kupci ne upoštevajo in se še naprej niso pripravljeni dolgoročno dogovarjati s pridelovalci in jim zagotoviti stabilne pridelovalne razmere. Na začetku leta so si oddahnili tudi prašičerejci. Cene toplih polovic so se približale rentabilnim 170 evrom za sto kilogramov. Dokončno so dorekli uvajanje ukrepov za dobrobit živali, ki so dodatno izboljšali položaj rejcev. Pri ukrepih za dobrobit živali so se ponovno pokazale razpoke med rejci. Na eni strani je bila skupina, ki je dojela pomen ukrepa na vsebinski ravni. Ti so ga dojemali kot ukrep, ki zagotavlja boljše počutje živali in s tem posledično višjo kakovost mesa, druga tradicionalistična skupina ga je dojemala samo kot eno od možnosti, kako se dokopati do dodatnega denarja brez dodatnega ukrepanja in tudi truda. V drugi polovici je prišlo do pogroma panoge znotraj EU. Z omejitvijo ruskega uvoza poljskih prašičev v Rusijo so se pojavili presežki v celotni Evropi in cene so pristale pri nesprejemljivih 110 evrih za sto kilogramov žive teže. V primeru prašičev sta se hitro pokazala šibkost slovenske kmetijske politike in pomanjkanje lastnih proračunskih Modrikavi jezik goveda je že malo manj moder, saj je sproščen transport živih živali znotraj Slovenije. sredstev, s pomočjo katerih bi država posredovala in rešila panogo pred ponovnim kolapsom. Podobno se dogaja s koruzo. Ob mizernih odkupnih cenah so te zdaj poskočile v nebo in še rastejo. Žal se ta rast za zdaj ne kaže v rasti odkupnih cen v živinoreji. Mleko in mlekarna Čisto nasprotje od dogajanja z žiti je dogajanje z mlekom. Cene mleka stalno padajo in so že pod kritičnim pragom 30 centov za kilogram svežega mleka. Nizke odkupne cene žal ne pomaga- Prikolica tone žita je bila pred petimi meseci vredna 150 evrov, danes pa je vredna 200 evrov. jo k izboljševanju finančnega položaja Pomurskih mlekarn, ki so še naprej v finančnem krču in na robu likvidnosti. Kmetje kot lastniki so kapitalsko prešibki, da bi dokapitalizirali mlekarne. Odprto vprašanje je, ali jim bo uspelo najti strateškega investitorja. Zgodi se lahko še en predvidljiv scenarij, ki se ga lastniki in tudi vodstvo ne zavedajo. Nobeno presenečenje ne bo, če se bo ponovila zgodba Lactalis - Parmalat. Lactalis – lastnik Ljubljanskih mlekarn – je z obvladovanjem desetodstotnega deleža v italijanskem ponosu mlečne industrije v dobrih dveh mesecih prišel do kontrolnega paketa in prevzel Parmalat. Parmalat še naprej deluje, kaj bo s Pomurskimi mlekarnami ob morebitnem prevzemu, pa je drugo vprašanje, če vemo, da zagrebškemu Dukatu stalno primanjkuje mleka. Promocija in drugi viri za intervencijo Na vsebinski ravni se je letos oblikovala kmetijska politika za naslednjih sedem let. S plačili in razporejanjem plačil v kmetijstvu se niso ukvarjali samo naši kmetje, ampak gre za evropsko zgodbo. Boji okrog razporejanja sredstev so bili podobni v vsej Evropi. Razlika med našim kmetom, državo in kmeti v razvitih evropskih državah je ta, da pri nas še nimamo razvite vse infrastrukture oziroma materialne baze za obrambo domače kmetijske pridelave ali lokalno pridelane hrane. Razlika je morebiti tudi v razumevanju posameznih ukrepov. Pri nas hočeta ožja strokovna skupina in skupina kmetov z vplivom vsa dodatna plačila iz Programa razvoja podeželja reducirati kot nadomestilo za izpad pri neposrednih plačilih po izenačenju travinja in njiv. Plačila KOPOP pa je treba razumeti nekoliko drugače. Razumeti jih moramo kot dodatek k zaščiti rodovitnosti zemlje in zaščiti pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Za to pa je treba nekaj storiti. Žalostno je, da del elite tega ne razume in ne vidi, da vreme udriha vsako leto na tak ali drugačen način. To tudi pomeni, da ne bo več možnosti vpitja na državo in tudi ne zahtevkov za povračilo škode zaradi vremenskih ujm ali suš. Dogajanja na evropskih trgih kažejo na to, kako ranljiva je naša lokalno pridelana hrana. O skladu za promocijo potekajo razprave že nekaj let, sklada pa še nimamo. V sedanji krizi s prašičjim mesom so tovrsten sklad spretno uporabili Avstrijci, ki so pod krinko promoviranja lokalne kakovosti tiho subvencionirali domače rejce in ublažili posledice krize. J. Votek družba www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 7 Stečaj zadruge Lindau Občina Dobrovnik Lendavska poročna dvorana je občinska Samostojnost prinesla razvoj in napredek Občina je poročno dvorano kupila za deset tisoč evrov Murskosoboško okrožno sodišče je objavilo sklep, da so izpolnjeni pogoji za vpis Občine Lendava kot lastnice poročne dvorane. Ta se je namreč prodajala v stečajnem postopku obrtne zadruge Lindau. Občina je v stečajnem postopku kupila njen večji del za deset tisoč evrov, javna dražba za to zadnjo nepremičnino stečajne dolžnice pa je bila objavljena marca letos, vendar za izklicno ceno 22 tisoč evrov in z možnostjo zniževanja. Kako se je poročna dvorana, ki je v starem objektu v Glavni ulici v Lendavi in nasproti zdajšnje mestne hiše, sploh znašla v stečajnem postopku? Zato, ker občina ni bila vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica poročne dvorane v celoti, ampak je to bila obrtna zadruga Lindau. To se je razkrilo šele takrat, ko se je v stečajnem postopku postavilo vprašanje upravljanja poročne dvorane oziroma uporabe za poročne obrede, ki jih opravlja upravna enota, in plačila stroškov. Občina Lendava je potem tudi z dokumenti in pogodbo iz leta 1988 uspela dokazati, da je bila poročna dvorana takrat izvzeta iz premoženja obrtne zadruge Lindau in da je dvorana v celoti občinska last. Do lastništva prostorov v tej stavbi je zadruga prišla s tem, da so obrtniki opravili obnovo celotnega objekta, do stečaja pa je potem tudi upravljala poročno dvorano. Ker pa je bilo tudi to premoženje že obremenjeno s plombo banke, upnice v stečaju zadruge Lindau, ki je tudi ne bi bila pripravljena kar tako umakniti, in ker je tudi stečajni postopek že bil predaleč, stečajni upravitelj lastništva ni mogel postaviti na svoje mesto, ampak je občini priznal možnost prednostnega nakupa. Občina je najprej napovedovala tožbo, sodeč po sklepu sodišča, pa je potem dvorano kupila v stečajnem postopku. M. H. Delodajalec oproščen plačila prispevkov »Cenejše« zaposlovanje mladih Spodbuda podaljšana za eno leto – Ukrep ni prinesel napovedanih sedem tisoč zaposlitev, ampak tri tisoč V Pomurju je bilo novembra 9.166 iskalcev zaposlitve, med njimi pa je bilo kar 3.969 starih do 39 let (1.079 do 24 let, 1.209 od 25 do 29 let in 1.681 starih od 30 do 39 let). V Sloveniji je bilo v istem mesecu 115.411 brezposelnih, od tega dobrih 57 tisoč mladih. Pred enim letom, ko je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih na področju trga in starševskega varstva, s katerim naj bi država med drugim zmanjšala brezposelnost mladih, je bilo razmerje tako v regiji kot državi podobno. Ukrep spodbujanja zaposlovanja mladih, s katerim je delodajalec oproščen plačila prispevkov za mladega delavca za dve leti, torej ni prinesel pričakovanega zmanjšanja brezposelnosti med mladimi ali napovedanih sedem tisoč zaposlitev za nedoločen čas v enem letu. Kljub temu je to možnost izkoristilo v enem letu dva tisoč delodajalcev, ki so zaposlili nekaj manj kot tri tisoč mladih, starih do 30 let, kakor predvideva zakon. Čeprav ni povsem jasno, zakaj je olajšava predvidena samo za zaposlitev mladih, starih do 30 let, ne pa tudi več, je državni zbor 16. decembra sprejel podaljšanje tega ukrepa oziroma spremembe Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. S tem se za eno leto podaljšuje možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb. Torej delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je vsaj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, bo za dve leti v celoti oproščen plačila prispevkov, torej prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. M. H. BOLJŠA STRAN SPLETA Registrirani brezposelni v novembru, skupaj in mladi do 29 let Občina Število brezposelnih Stari 15 – 29 let Apače 250 60 Beltinci 700 178 Cankova 168 41 Črenšovci 387 114 Dobrovnik 130 33 Gornja Radgona 600 159 Gornji Petrovci 122 30 Grad 134 25 Hodoš 19 8 Kobilje 50 14 Križevci 209 54 Kuzma 96 30 Lendava 1111 231 Ljutomer 782 200 Moravske Toplice 460 101 Murska Sobota 1651 395 Odranci 112 29 Puconci 491 134 Radenci 328 82 Razkrižje 71 21 Rogašovci 240 75 Sveti Jurij ob Ščavnici 184 43 Šalovci 103 24 Tišina 361 89 Turnišče 288 69 Velika Polana 128 31 Veržej 72 18 9247 2288 Pomurje skupaj V Strehovcih nastaja poučni park Sonce in planeti – Minulo leto v znamenju obletnic in poplav – Pri ujmah in poplavah so se izjemno izkazali gasilci Po 16 letih samostojnosti Občine Dobrovnik ugotavljamo, da je občina upravičila svoj obstoj, pravi Marjan Kardinar, ki je vsa ta leta župan, v tem času pa so zagotovili in izboljšali razmere za zdravo in kakovostno življenje. Konec leta 2014 so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, ki so že in še bodo zaznamovale razvoj in življenje te dvojezične občine. Občinski svet v novi sestavi pa je že potrdil predlog Odloka o proračunu za leto 2015, ki pomeni, da bodo nadaljevali razvojne projekte. Ponosni so, da so se v tem šolskem letu najmlajši preselili v nove prostore Vrtca Pikapolonica pri DOŠ Dobrovnik, končali so prvo fazo ureditve kmetijsko-poslovne cone, vaških jeder in zbirnega centra, nadaljujejo pa dela pri pomurskem vodovodu in gradnji pločnikov ob državni cesti. Posebno pozornost so namenili tudi turizmu, tako so ob Bukovniškem jezeru odprli Pustolovski park, v Strehovcih pa nastajata poučni park Sonce in planeti in športno-rekreacijski center. Za smotrnejšo energetsko izrabo so na podlagi izračuna izrabe energentov izdelali Lokalni energetski koncept Občine Dobrovnik, s čimer naj bi tudi pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka in splošne onesnaženosti. Sicer pa je bilo minulo leto v znamenju številnih visokih obletnic in jubilejev, praznovali so 90 let Prostovoljnega gasilskega društva Do- brovnik, 50 oziroma 20 let dela Turističnega društva Dobrovnik, deset let pa delujejo tudi Zavod okolje in turizem Dobrovnik, Društvo vinogradnikov Strehovci, ravno toliko let pa se srečujejo na slovensko-madžarski meji krajani Žitkovec in Bodehaze. Prav tako so leto 2014 zaznamovali izjemno veliko padavin in neurja s katastrofalnimi poplavami, ki so povzročile tudi veliko škodo v Občini Dobrovnik in poškodovale javno infrastrukturo. So se pa pri ujmah in poplavah izjemno izkazali gasilci, ki so z nesebično pomočjo pomagali reševati ljudi in njihova premoženja, pa tudi ljudje so pokazali veliko solidarnost. A. Nana Rituper Rodež 8 (iz)brano | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Natančno število šakalov na Goričkem, nekatere skupine so se tukaj naselile za stalno, še ni znano. fotografija miha krofel Šakali na Goričkem Za ljudi nenevarni čistilci narave Šakali pri nas niso tujerodna vrsta – Košček v mozaiku, ki bo pripomogel, da se vzpostavi naravno ravnovesje Na Goričkem je zadnje čase vse več ljudi v naravi, nekateri pa so tudi že v bližini hiš opazili nekaj, kar so največkrat opisali kot »lisico na dolgih nogah«. Skoraj gotovo naj bi šlo za šakale, katerih prisotnost na tem območju ni več vprašljiva. Prva opažanja na Goričkem Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik iz Krajinskega parka Goričko, pravi, da je tudi sam že slišal več podobnih izjav ljudi, ki kažejo na šakala. Samoiniciativno je že pred tremi leti naredil preprosto raziskavo, ali govorice držijo. S prijatelji je v nekaj dneh preiskal vzhodni del Goričkega in videl dva šakala. Po tej raziskavi so poročila ljudi o šakalih še vedno prihajala z različnih delov Goričkega. Šakali v Sloveniji Da ne gre več za dvome, da bi to lahko bili šakali, je potrdil tudi velik poznavalec in raziskovalec šakalov dr. Miha Krofel z ljubljanske Biotehniške fakultete. Šakali so se v Sloveniji prvič pojavili pozimi 1952/53. To je sicer vrsta, ki je prvotno že tisočletja živela predvsem ob obalah Jadranskega in Črnega morja (Hrvaška, Grčija, Bolgarija), morda tudi ponekod po Panonski nižini na Madžarskem. V 20. stoletju se je potem šakal po naravni poti, torej ne gre za tujerodno vrsto, začel širiti po Evropi in do danes poselil velik del Balkana in Srednje Evrope. Posamezni klateži so bili videni tudi že na Baltiku in v Alpah. Kot kaže, je bil glavni razlog, zakaj se je šakal v 20. stoletju razširil po delu Evrope, v tem, da smo ljudje v tem obdobju iztrebili volkove z večjega dela njihovega nekdanjega območja. Volk je namreč velik konkurent šakalu in običajno se vrsti izključujeta. Natančno število šakalov na Goričkem še ni znano, so pa gostote podobno kot drugod po Sloveniji nizke, če jih recimo primerjamo z gostotami ponekod na Balkanu, pravi Krofel. To je predvsem posledica manjše dostopnosti človeških virov hrane, kot so recimo klavniški odpadki. Tega je po Balkanu marsikje več in, kot kaže, je to glavni dejavnik, ki tam omogoča visoko gostoto šakalov. Stalno naseljeni Za zdaj so znana poročila o videnjih le z Goričkega. Vendar nekateri pomurski naravovarstveniki pravijo, da bi lahko bili po celotnem Pomurju, predvsem ob reki Muri. Kot pravi Krofel, je to sicer mogoče, vendar za zdaj o redni prisotnosti šakalov ob Muri še nimajo podatkov. Zaznavajo pa recimo bolj ali manj stalno prisotnost teritorialnih družin ob reki Dravi. Habitati ob večjih rekah so zagotovo primerni za šakala, še posebej, če so v bližini kakšne vasi z obilico organskih odpadkov. Tudi v Prekmurju že več let opažajo prisotnost teritorialnih družin. Torej ne gre le za klateške osebke, ampak za stalno naseljene skupine. Je pa res, da je šakala v naravi relativno težko zaznati, če se ne pojavlja v večjih gostotah, in se ga zato pogosto spregleda. Šakali ne napadajo ljudi Po obnašanju in poziciji v prehranjevalnem spletu je zlati šakal (to je vrsta, ki se pojavlja v Evropi) precej podoben lisici. Šakali se v naravnih razmerah prehranjujejo predvsem z lovom na glodavce (miši, voluharice ipd.) ter iskanjem mrhovine in rastlinskih plodov. To so na primer pokazale analize vsebine šakaljih želodcev. Kjer so na voljo klavniški odpadki, ostanki odstreljene divjadi in drugi organski odpadki, ki jih v naravi puščamo ljudje, so ti pogosto pomemben del prehrane šakala. Izjemoma uplenijo tudi kakšen večji plen, vendar je šakal dokaj slab plenilec parkljarjev, tako da so mu v večini primerov dostopni le mladiči in onemogle živali. Raziskave iz zadnjih let iz Madžarske, Hrvaške, Srbije in Bolgarije so pokazale, da tudi na območjih, kjer so šakali prisotni v velikih gostotah, nimajo zaznav- nega negativnega vpliva na srnjad ali druge vrste divjadi, kot so se nekateri včasih bali. Sicer pa šakali živijo v družinskih skupinah, ki jih tvorita dominanten par in njuni mladiči. Mladiči se običajno odselijo po enem letu, nekateri pa ostanejo s starši še drugo leto in pomagajo pri vzgoji svojih mlajših bratov in sester. Vrsta je teritorialna, tako da običajno na vsakem teritoriju živi po največ ena družina. Na vprašanje, ali so lahko nevarni za ljudi, pa Krofel odgovarja, da nikjer v Evropi še ni znanega primera, da bi šakal napadel človeka. Pomemben mrhovinar Šakali lahko povzročajo tudi škodo zaradi plenjenja domačih živali (na primer perutnine in ovc), vendar običajno škode niso velike, živino pa je pred šakalom mogoče tudi relativno preprosto zaščititi. Zato pa imajo šakali pozitivne posledice za naravo in človeka. Tukaj je ključna predvsem njihova vloga mrhovinarjev, saj skrbijo za to, da se v naravi zmanjša količina razpadajočih trupel in mrhovine, s čimer recimo preprečujejo širjenje bolezni. Marsikje po Balkanu imajo šakali vlogo nekakšnih čistilcev, ki skrbijo za čistočo okolice vasi, s tem ko odstranjujejo klavniške odpadke in druge organske smeti. Nadaljnje raziskave Do zdaj so šakale v sklopu dela Biotehniške fakultete popisovali s pomočjo študentov in prostovoljcev, za kar pa so seveda možnosti precej omejene in na ta način ne morejo pokrivati celotne Slovenije. Zaradi oddaljenosti in povezanih prevoznih stroškov so se Prekmurju do zdaj posvečali le občasno, medtem ko jih na primer popisujejo vsako leto na Ljubljanskem barju, ki je območje z največ šakali v Sloveniji. Kot dodaja Krofel, so raziskovalci že večkrat apelirali, da bi bilo treba začeti v Sloveniji sistematičen monitoring šakalov. To je še posebej pomembno zdaj, ko je država šakala uvrstila med lovno divjad, in če se bo želel izvajati odstrel šakala, je najprej treba vedeti, koliko jih sploh je, da zaradi pomanjkanja informacij nenamerno ne ogrozimo vrste. Pojav šakala skrb ali upanje? In kaj pomeni pojav šakala na našem območju z naravovarstvenega vidika? Kot razloži Malačič, je v Pomurju plenilcev premalo, zato je pojav šakala na tem območju en košček v mozaiku, ki bo pripomogel k temu, da se spet vzpostavi naravno ravnovesje. C. K. barometer Rihard Kolmanič je uspel Gena Virag plemenito Šahovska krona Lei Števanec Uslužbenec KGZS – Zavoda Murska Sobota je eden najzaslužnejših operativcev, da je prišlo v letu 2014 v Pomurju v mlekarski panogi do nove naložbe, vredne dvesto tisoč evrov, v laboratorijsko opremo. Zdaj analize mleka opravljajo na murskosoboškem kmetijsko-gozdarskem zavodu in ne več v Celju. Že sedemnajstič je pripravila s pevci, člani KUD Bratonci in mladimi prostovoljci, nepozabno doživetje božiča za vse bolnike, ki so bili ta dan na zdravljenju v murskosoboški bolnišnici, in tudi tokrat sama zbrala prispevke za nakup daril zanje. Pevcem so se tokrat z mislijo na svojega prijatelja pridružili mladi glasbeniki Miha Legen, Jure Virag in Alen Pivar, nalogo Božička pa je opravil Andrej Virag. Zagrizena tekmovalka v igri na 64 črno-belih poljih, doma iz Rankovec, ki je v svoji bogati šahovski karieri že v mladinski konkurenci posegala po najvišjih uvrstitvah v slovenskem merilu, je spet dosegla velik uspeh. Na nedavnem finalu prireditve Slovenija šahira, ki je bil v Celju, je slavila na hitropoteznem državnem prvenstvu članic. V konkurenci najboljših slovenskih šahistk je znova potrdila, da je v zadnjem času zares v dobri formi. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 9 Prodaja na bolšjem sejmu Kramo lahko prodate, a po nizki ceni Mikkov božično-novoletni večerni sejem postregel s pestro ponudbo in dobro glasbo – Zanimivi predmeti sprožajo zanimive debate Imate doma veliko krame, ki nima pravega namena, knjige, ki danes služijo kot podstavki, vaze in kozarce, ki so prevzeli vlogo lovilnikov prahu, stare gramofonske in CD-plošče, ki jih niste poslušali že od srednje šole naprej? Zagotovo ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko za to kramo kaj iztržili. Boljše je vprašanje, ali je kdo na svetu, ki bi želel imeti kaj od tega. Da bi zadevo preverili, smo se odpravili na Mikkov božični bolšji sejem in se preizkusili v vlogi prodajalca krame. Tudi Mikkov bolšjak je, kot je to v navadi tudi drugod, že bolj postal sejem profesionalnih obrtnikov, ki so tam, da bi s svojim nakitom, bučnim oljem in podobnim naredili resen posel. »Kramarji« smo bili v manjšini. Spodaj podpisa- Stojnica pred začetkom prodaje. Ob koncu je bilo naj njej za tretjino manj izdelkov. Dame se gnetejo pred stojnico z zanimivo ponudbo. Treba je ukrepati hitro, če ne, nam lahko želen predmet pred nosom izmakne odločnejši kupec. Pri sosednji stojnici so združili moči člani ZOS (Združenje za očitne stvari) in Čezvesoljska Zombi Cerkev blaženega zvonjenja, ki so med drugim ponujali bujto repo. Izkupiček od prodaje na stojnici bodo podarili soboškemu zavetišču za brezdomce. fotografije timotej milanov ni sem tako postavil stojnico, katere ponudba je bila v glavnem sestavljena iz knjig, CD-jev in DVD-jev, »pi- skrovja« ter raznih drobnarij. Ponujena cena je bila ugodna, dva evra za vse artikle, pri tem pa sem uporabil Sejem je prišla pogledat tudi Urška Pintarič z družino. Srečali smo se že večkrat, ravno tako fotografirali. Luka iz Lipovec in Barbara iz Juršinec s svojim nakupom še star marketinški trik, če vzameš dva izdelka, dobiš tretjega zastonj. Sejem je trajal od šestih do desetih zvečer in kot mi je pozneje potožila ena od prodajalk, je bil obisk tokrat slabši kot običajno, vendar je bilo vzdušje prijetno, začinjeno z dobro glasbo in srečanji s številnimi znanci. Nasprotno od pričakovanja se je prodaja začela takoj po postavitvi stojnice, zanimivo pri tem je, da se prodajajo stvari, za katere je bilo najmanj verjetno, da jih bo mogoče prodati. Najprej so prišle po nakupih vodstvene gospe, ki so kupile božična darila za svoje partnerje. Sosedov zet je obogatil svojo zbirko metalskih CD-jev, znan okoljevarstveni aktivist pa ima dva nova džezovska ploščka. Usmilili so se me tudi Kurnjek-Svetaničevi iz Andrejec, ki bodo odslej lažje brali s pomočjo povečevalnega stekla in šivali s šivalnim minikompletom. Kot nagrado za dva nakupljena predmeta so si izbrali CD-ploščo 4 Non Blondes, ki jo je v času osnovne šole, ravno ko sem se začel navduševati nad thrash metalom, mati zmagoslavno prinesla s sindikalnega izleta v Italiji, misleč, da mladi to poslušamo. Zanimivo, najmanj povpraševanja je bilo po knjigah, ki naj bi bile največje bogastvo zbirke. Statistiko je nekoliko popravil gospod, ki je odkupil celotno zbirko Sigmunda Freuda v srbskem jeziku. V času božičnih praznikov se je gotovo ponudila idealna priložnost za psihološko analizo družinskih članov. Mladenka je dobila novo uro, zanima jo, če je za njo kakšna zgodovina. Žal ne, je pa še vedno delujoča ura po odlični ceni … Tako so se obiski ob stojnici vrstili, treba je priznati, da je že sama prodaja na trenutke zabavna, saj se o predmetih prodaje sprožajo kratke razprave in anekdote. Zagotovo smo vsi prepričani o neznanski vrednosti naših zbirk, vendar bi bilo ob ponujeni ceni verjetno veliko dolgih nosov. Na lastne oči smo se lahko prepričali, da tudi ob tako nizki ceni, kot je dva evra, ljudje tehtajo, ali je vredno. Seveda imajo nekateri predmeti za prodajalce tudi sentimentalno vrednost, vendar je treba vedeti, da je kupcu to eno figo mar, zato je treba dobro premisliti, česa se želite znebiti. Ali ne bi mogel za to iztržiti več? Za nekatere od predmetov bi zagotovo lahko, če bi se bolj potrudil in bil pripravljen na kupca, recimo resnega zbiratelja, čakati dalj časa. Na svetovnem spletu je mogoče najti številne nasvete o tako imenovanem »downsizingu,« ko pridete do točke, da se želite ali ste se primorani znebiti stvari, ki so se leta pridno kopičile v najbolj zakotnih delih hiš in stanovanj, s pomočjo katerih se identificiramo, vendar že leta za nas nimajo nobene praktične vrednosti. Večina strokovnjakov svetuje pretrganje »čustvenih« vezi, saj če tega ne storite danes, boste ob naslednji selitvi večino krame zmetali v smeti. Tako boste zaslužili vsaj nekaj, nekdo drug pa se bo razveselil ob najdeni »gemi«, ki je v tem času lahko tudi odlično darilo. Tudi avtor prispevka se je z Mikkovega božično-novoletnega sejma odpravil zadovoljen z izkupičkom, predvsem pa lažji za celo škatlo krame. T. M. barometer Anton Törnar pred izzivom Črenšovski župan se bo moral odločiti, ali bo prisluhnil enemu polu občinske politične scene, ki predlaga, da se del Ulice Prekmurske čete preimenuje v Trg Jožefa Klekla, ali pa nasprotnikom preimenovanja. Törnar je že v preteklosti ob podobnih izzivih, ki bi lahko razdvajali ljudi ali vnašali nemir, najraje poiskal kompromis ali privzdignil preprogo. Bo tako tudi tokrat? Dušan Cvetko in ogledalo Sloveniji Cvetko je predsednik Civilne iniciative Apače, ki od leta 2006 skozi prizmo davkov nastavlja ogledalo Sloveniji. Ogledalo, v katerem je videti predvsem, kako visoke davke imamo. Odsev pa majčkeno kaže tudi tisto slovensko »zeleno« plat, namreč če nam nabijajo davke, pa naj še vam. Le redko kdo pa se vpraša, kam vodijo vedno višji davki in kakšne bodo posledice izseljevanja vedno več mladih. Skrb za gledališko tradicijo Režiser in igralec Srečko Centrih nadaljuje več kot stoletno bogato gledališko tradicijo KUD Ivana Kaučiča Ljutomer. Vsako leto pripravi vsaj dve gledališki predstavi, kjer nastopa kot igralec ali režiser. Konec decembra je postavil na oder novo monokomedijo Gabrijelca, za katero je besedilo napisal sam. Ravna ta predstava pa bo že tradicionalno na silvestrovo zvečer v gledališče privabila publiko, ki želi novo leto pričakati na drugačen način. 10 kultura | Vestnik | 1. januarja 2015 Po romanu Strah za metulje v nevihti še film Produkcijska hiša Arsmedia je pridobila pravice za filmsko priredbo najnovejšega romana Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti. Gre za zgodbo o prepovedani, a usodni ljubezni, ki se začne pred 40 leti v Zemunu in se konča leta 1991 v Slovenj Gradcu. Roman, ki ga je avtor po poglavjih objavljal na spletnem omrežju, izdala pa založba Beletrina, bo zdaj dobil še filmsko različico. Arsmedia pa je doslej posnela že dva filma po Lainščkovi literarni predlogi, oba je režiral Marko Naberšnik. www.vestnik.si | e: [email protected] Umetniško izražanje kot terapija Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so uvedli tudi magistrski študij po programu Pomoč z umetnostjo, kjer izobražujejo umetnostne terapevte, ki pomagajo zdraviti s pomočjo ustvarjanja na plesno-gibalnem, glasbenem, likovnem in dramskem področju posameznike s težavami oziroma motnjami, kot so telesne bolezni, poškodbe, senzomotorične težave, čustvene in vedenjske motnje in drugo. Terapevti lahko delujejo v različnih izobraževalnih, zdravstvenih ali kulturnih ustanovah. 70 let Cicibana Najbolj priljubljena revija za otroke Ciciban praznuje v letu 2015 70-letnico svojega izhajanja. Barvno leposlovno in poučno revijo z didaktičnimi vsebinami za otroke so začeli izdajati z željo, da bi jo otroci z veseljem brali. Monokomedija na ljutomerskem gledališkem odru Vse to je res, vse to se dogaja okoli nas Tajnico upodobila Ljuba Erhatič – Avtor besedila in režiser Srečko Centrih – Prva monokomedija v prleščini – Ponovitev na silvestrovo Monokomedija Gabrijelca je nova predstava Kulturnega društva Ivana Kaučiča, s katero so se v zadnjih decembrskih dneh predstavili na gledališkem odru Kulturnega doma Ljutomer. Tajnico Gabrijelco je upodobila ljubiteljska igralka Ljuba Erhatič, besedilo za predstavo pa je napisal Srečko Centrih, ki jo je tudi režiral, pri izvedbi pa je pomagala in sodelovala celotna gledališka ekipa. Gre za prva napisano monokomedijo v ljutomerskem gledališču v 110 letih v prleškem narečju. Publika je humorno predstavo zelo dobro sprejela, Centrih pa je bil po predstavi z učinkom zadovoljen. Gabrijelca je taka tipična naivna tajnica, ki si poleg svojega morda preveč monotonega dela in življenja želi doživeti še kaj zanimivega, lepega ali drugačnega, zato se začne igrati z ognjem. »Vse, kar pove in doživi Tajnica Gabrijelca bi si želela doživeti kaj razburljivega. fotografija danilo ivančič Gabirjelca, je res, vse to se dogaja, v službi, med sosedi, okoli nas, vsi mi smo kdaj Gabrijelca, pa si tega ne želimo priznati, pove Centrih. Gabrijelca je naivna plavolaska, ki si išče prostor pod svojim soncem, vse, kar dela, se ji zdi običajno in normalno, kar delajo drugi, pa skregano z moralo. Živi odprto življenje in ji je vse še preveč všeč. Moški pa še posebno. Zato se spogleduje s svojim direktorjem, zaradi točk in napredovanja, seveda, ali kom, ki jo povabi na križarjenje, spogleduje se s skiperjem in ne more umakniti oči z njegovega telesa. O vsem tem, kar doživlja, pa klepeta s svojo prijateljico Lolito. Je pač takšna, kot je, in se zaradi svoje naivnosti prikupi gledalcem. In marsikdo z olajšanjem sprejme, da se po vseh peripetijah vendarle vrne domov, k svojemu možu, kamor tudi spada, in k tistemu človeku, ki ji ves čas stoji ob strani, utemelji srečen konec avtor predstave. »Besedilo sem pisal letos na morju, saj je ves čas deževalo in je le redko posijalo sonce. Najprej en prizor, potem še drugega in tako je nastala nekaj več kot uro trajajoča predstava, monokomedija, s katero želim zabavati in nasmejati ljudi,« je povedal Centrih in v smehu dodal, da je to njegova prva in hkrati tudi zadnja, saj je pisanje presneto zahtevno in težavno delo, če želiš, da zgodba prepriča gledalce in se, če gre za komedijo, tudi od srca nasmejijo. Ponovitev predstave bo tudi na silvestrovo zvečer ob 21. uri, celotna gledališka skupina pa že pripravlja novo predstavo, premiero pa načrtujejo za konec februarja ali v začetku marca. A. Nana Rituper Rodež Koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota Likovna razstava v beltinskem gradu S Prekmursko koračnico prikorakali do Svete noči Cikel Primurje Franca Poredoša Godbo na pihala že dvanajsto leto vodi dirigent Simon Novak Pravljična interpretacija prekmurske krajine Pihalni orkester Murska Sobota s solistom Markom Slavičem fotografija a. nana rituper rodež Tradicionalni božično-novoletni koncert je v veliki dvorani Osnovne šole I Murska Sobota pripravil tudi domač pihalni orkester. Godba, ki deluje 81 let, ima 45 članov, že dvanajsto leto pa jo vodi dirigent Simon Novak. Kot gostje so se jim na odru tokrat pridružili še Alma Merklin, Društvo prekmurskih mažoretk Bakovci in plesalci Plesne šole Zeko, prireditev pa je povezoval Vlado Pejčič. Za letošnji koncert niso izbrali posebne teme, je povedal Novak, ampak so si svoj repertoar zastavili raznoliko, da bi z lepimi melodijami razveseli čim širši krog poslušalstva. Na program so uvrstili nekaj pesmi iz slovenske in tudi ameriške glasbene zakladnice, med drugim so zaigrali Prekmursko koračnico, ki jo je skladatelj Alojz Kranjčan leta 2001 posvetil soboškim godbenikom. V pesmi Slavka in Vilka Avsenika Ljubezen in hrepenenje pa je kot solist na pozavni nastopil Marko Slavič, pri Boleru za dve trobenti Adija Rinnerja pa sta za trobento prijela Boštjan Lašič in Simon Novak. Koncert so zaokrožili z izborom božičnih pesmi, med drugim so izvedli tudi Sveto noč, pri tem je na povabilo dirigenta zapela tudi publika, ter se poslovili s Štruclovim Veselim muzikantom. A. N. R. R. V razstavnih prostorih beltinskega gradu so odprli razstavo najnovejših del iz cikla Primurje, katerih avtor je Franc Poredoš iz Beltinec. Na ogled je štirideset prekmurskih krajin. Avtorja in njegova dela je ob odprtju predstavil likovni kritik iz Maribora Mario Berdič, v kulturnem programu pa je nastopil glasbenik Vlado Poredoš. Organizatorja razstave sta Zavod za turizem in kulturo Beltinci ter Društvo za kolesarstvo in umetnost Beltinci. Franc Poredoš je zaposlen kot učitelj likovne vzgoje na beltinski osnovni šoli. Svoja likovna dela je doslej predstavil na petih samostojnih razstavah in na več kot dvajset skupinskih razstavah, sodeloval pa je tudi na likovnih kolonijah v Sloveniji in tujini. Študij likovne pedagogike je končal na Pedagoški akademiji Univerze v Mariboru pri Lajčiju Pandurju in Bojanu Golji. Direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci Elica Horvat je ob odprtju razstave povedala, da zavod s to razstavo domačina, Beltinčana stopa v novo desetletje svojega delovanja, na ogled pa bo do konca januarja. Mario Berdič je povedal, da je avtor dela ustvaril v tehniki akrila na platnu in vezanih ploščah različnih formatov s poudarkom na stvarnih motivih neomadeževanega biotopa porečja Mure v vseh letnih in dnevnih časih ter v različnih atmosferskih razmerah: »Tukaj izstopa njegov prepoznavni likovni izraz kot daljni odsev (post)impresionizma v smislu neobičajne združitve psevdodivizionizma in sintetizma na isti slikovni površini. Globinsko iluzijo ustvarja umetnik predvsem s pomočjo toplo-hladne modulacije, hkrati pa za poudarek prostora pogosto uporabi kakšno diagonalo ali vijugo (struga). V prevladujočem pastelnem koloritu izstopajo nestvarno delujoči modri in vijolični odtenki, kot bi šlo za pravljično ali sanjsko interpretacijo pomurske krajine, ki je zaradi svoje posebnosti že od nekdaj navdihovala pesnike, pisatelje in seveda likovnike.« Poudaril je še, da mora umetnik naravo ljubiti, da jo lahko upodablja. Ta odnos je nekaj posebnega pri prekmurskih in prleških umetnikih. Poredoš svobodno interpretira motive iz narave, tako da lahko tudi tisti, ki sliko gledajo, podoživijo njegov meditativni odnos do narave. Berdič: »Poredoš svobodno interpretira motive iz narave, tako da lahko tudi tisti, ki sliko gledajo, podoživijo njegov meditativni odnos do narave.« Franc Poredoš je povedal, da je ciklus Primurje namenjen mrtvicam Mure, ki se leno vijejo ob reki in se potem nekje spet združijo z rečno strugo. Te mrtvice so čarobne, mistične, pravljične, konec koncev tudi erotične. Druga beseda, ki se mu pojavlja ob tem, pa je minljivost. Vsa ta dela, ki so nastala, so nespremenjena, narava pa se je medtem spremenila. Jože Gabor intervju www.vestnik.si | e: [email protected] Barbara Horvat postala doktorica psihologije pri petindvajsetih Zelo rada imam ljudi, ker so mi velika vrednota Pogovor je lahko močno orožje ali pomembna tableta v težkih razmerah B arbara Horvat iz Velike Polane je psihologinja na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča v Ljubljani. Svojo službo opiše kot sanjsko. Delo je dobila zaradi svoje vztrajnosti in predvsem zato, ker ima rada ljudi. Sanjskost torej ni v zaslužku, ampak v priložnosti delati z ljudmi, ki so drugačni. Psihološko podporo in pomoč dajenudi ljudbem, ki se soočajo z amputacijo zgornjih udov inter obraznih delov ter s tistimi, ki trpijo zaradi kronične razširjene nerakave bolečine. Kot prostovoljka je aktivna tudi prina področju delua z ljudmi s težavami v duševnem zdravju. Ne beži od njih kot marsikdo, ampak jim v tej ranjenosti skuša pomagati. In oni njej. Ker so verjeli vanjo, se je odločila za doktorski študij in ga tudi končala. Stara šele petindvajset let. Zato pravi: »To ni samo moje delo, ampak si ga delim z najmanj sto štiridesetimi ljudmi.« Prva sta starša, ki sta jo podpirala pri vsem, tudi pri doktorskem študiju, in potem številni sogovorniki, ki jih je vključila v raziskavo z naslovom: Nekateri vidiki doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in pri tistih po poškodbi hrbtenjače«. O tem je spraševala ljudi iz treh skupin, bolnike s shizofrenijo, s poškodbo hrbtenjače in ljudi v primerjalni skupini, v vsaki pa je bilo štirideset sodelujočih. Dvajset jih sicer ni mogla vključiti v raziskavo, ker niso ustrezali vzorcu, vendar je bilo dragoceno že to, da so se bili pripravljeni pogovarjati o svojih stiskah in življenjskih trenutkih. Potem je imela tudi priložnost, da je lahko o svojih ugotovitvah predebatirala s starejšimi kolegi. »Ta doktorska naloga ni samo moja, ampak jo delim z vsemi, ki (so) del svojega sveta prepletajo z mojim.« Doktorat pri vaših letih lahko vzbuja različne reakcije, na primer da je to odlično ali spet ena, ki ne vidi drugega razen knjige, piflarka. Kaj porečete na to? Že od malega prehitevam. Prej sem se rodila, prej sem šla v osnovno šolo, prej sem končala fakulteto, v nadaljnji študij sem se vpisala, ker nisem imela absolventskega staža. S tem sem pridobila že najmanj dve leti. Da, bila sem tudi piflarka. Dosti sem se učila, vendar z veseljem. To nikoli ni bila prisila, ampak moja želja. Pa vztrajnost je bila zraven in podpora, ki sem jo imela ves čas. Res pa je, da si pred tremi leti in pol nisem niti mislila, da bom kdaj šla na doktorski študij, čeprav mi je že mentor pri diplomi svetoval, da naj nadaljujem študij pa tudi starša sta me spodbujala k temu. In ker sem tudi prostovoljka v različnih društvih, so me k temu nagovarjali tudi uporabniki, ljudje s težavo v duševnem zdravju. Pojdi na doktorski študij, so mi govorili, jaz pa njim, da se šalijo. Naslednjič spet: Si se že vpisala? Ne, sem dejala, oni pa, mi se nič ne šalimo. Mi te bomo podpirali, in če boš hotela, lahko raziskovalno nalogo delaš o nas. Ti se samo vpiši. Ta njihova vera vame me je tako motivirala, da sem se potem res vpisala na doktorski študij. Kje so vas spodbujali, v Ljubljani ali v Prekmurju? Povsod. Zelo rada imam ljudi, ker so mi velika vrednota, in zato sem bila prostovoljka v različnih društvih, že od konca osnovne šole na oratorijih in nekaj časa v skupini Vera in luč, potem pa sem med študijem spet hitela z izpiti, da sem lahko dva mesca poči- 1. januarja 2015 | Vestnik | časa. Večkrat mi sami povedo, da ko so hospitalizirani, se počutijo kot v milnem mehurčku, ki bo, ko bodo prišli v domače okolje, počil. In tega jih je strah. Pomembno se mi zdi pripravljati jih na to, da je v domačem okolju drugače, saj se morajo bistveno bolj spoprijeti z nemočjo in negotovostjo, ki je v času bolnišnične obravnave ni toliko. Zdi se mi tudi pomembno, da psihologi povezujemo pacienta z družino, kajti če je en član v slabi koži, se to razširi tudi na druge člane družine, saj je družina sistem. Zato pa tudi njih vključujemo v obravnavo. Bolnikom tudi damo vedeti, da se po končanem zdravljenju vedno lahko obrnejo na nas in pridejo na pogovor. V začetni fazi rehabilitacije se sproži proces prilagajanja na nov položajo situacijo, ki gaje naši pacienti zaradi prevelikega preobrata, ki ga pušča v njihovem življenju in v življenju njihovih svojcev, ne morejo sprejeti. Menim, da je ključna naloga psihologa prav ta – brez obsojanja in brezpogojno sprejemati, vzpostaviti zaupljiv odnos, ki da občutek varnosti, in potem skupaj s pacientom iskati poti naprej. Če se nekoliko navežem tudi na mojo doktorsko disertacijo, njen prispevek vidim v ugotovitvi, da bi morali bolnikom po dolgotrajnem zdravljenju pri vračanju v domače okolje ponuditi neko vmesno postajo, možnost obiskovanja skupine, kjer ne bi potekale le društvene, družabne in interesne aktivnosti, ampak bi imeli tudi psihološko podporo. V Ljubljani smo v društvu paraplegikov uvedli poskusno podporno pogovorno skupino, v katero se je vključilo šest članov s svežo poškodbo, in to se je pokazalo kot nekaj zelo dobrega. Pogovarjamo se o tem, kako je zdaj doma in kako se spoprijemajo s temi občutki nemoči. Dragocenost skupine so ljudje, ki se zrcalijo med seboj. Ljudje smo čudovito različne osebnosti in s podobno težavo se zelo različno spoprijemamo. Že s tem se drug od drugega veliko naučijo. Mislim, da ustanavljanje takšnih skupin po končanem bolnišničnem zdravljenju ne bi bil tako velik strošek za državo. S takšno podporo, in če bi bili posamezniki zainteresirani zanjo, bi se dalo marsikaj preprečiti in tudi privarčevati. Kje privarčevati? Na primer pri izdatkih za antidepresive, pa tudi pri času okrevanja, da o tem, kaj bi to pomenilo za človeka samega in njegovo počutje, sploh ne govorimo. V moč pogovora torej povsem verjamete. Dr. Barbara Horvat: »Težko mi je, ko vidim, da psihološka pomoč še vedno ni povsod cenjena in je zato tudi marsikje odrinjena. Res bi si želela, da bi bila obravnava bolnikov bolj celostna, kot jo imamo na primer v Soči, kajti ljudje nismo samo roka ali noga, ki nas boli, ampak smo ljudje tudi z vsemi mislimi in čustvi, ki jih nosimo s seboj.« fotografija majda horvat tnic izkoristila za letovanja z različnimi skupinami ljudi – otrokci, starejšimi, ljudmije s težavami v telesnem in/ ali duševnem razvoju. S študijem pa so se mi vrata za prostovoljno delo odprla še v Ljubljani. Tako sem delala v društvu paraplegikov ter v dveh društvih za duševno zdravje Šent in Altra. In podobna društva bi nujno potrebovali tudi v Prekmurju. Kakšna je vaša služba? Sanjska. Že od drugega letnika študija sem pošiljala na Sočo ponudna pisma, da bi bila njihova prostovoljka in si tako pridobivala izkušnje za nadaljnje delo, vendar so me vedno znova zavračali, češ da prostovoljcev nimajo, saj se nimajo časa ukvarjati z njimi. Potem sem poslala ponudno pismo, da bi bila njihova pripravnica, pa so me spet zavrnili, ker da ne potrebujejo pripravnikov. No vidite, kako sem vztrajna. Ker službe ni bilo, sem pol leta po opravljeni diplomi delala kot asistentka študentom invalidom v študentskih domovih, vse do dne, ko me jeni pričakala e-poštamail iz Soče. Sporočili so mi, da bodo imeli pripravnikško mesto terbo da so se spomnili name interin na moja pisma. In tako so me izbrali. Leto dni sem bila pripravnica in potem so me posvojili. Tako da sem zdaj v Soči že dve leti in pol. Zakaj je to sanjska služba? Zato, ker gre za ljudi, ljudje pa smo neverjetno različni, drugačni vsak po svoje, to pa je lepo. Sama vidim psihologijo ne samo kot znanost, ampak tudi kot umetnost. Ravno ta vidik psihologije, začutiti človeka, se mu prilagoditi, se mi zdi veliko zanimivejši, dosti bolj moj od znanstvenega vidika. In v tem res uživam. Delati z ljudmi, ki so doživeli neko travmo ali so še vedno v življenjskem krču, verjetno ni enostavno. Vas ni strah neuspeha ali tega, da boste del tega, kar sami doživljajo, posrkali vase? Ljudi se ne bojim in tudi takšnih pomislekov nimam. Drugačnost me privlači, vem pa tudi, da so različne bolezni in različna stanja, pa tudi to, da se človeka kljub vsej pomoči ne da vedno vrniti v stanje pred boleznijo, saj je ta pustila takšne ali drugačne posledice. Trdno pa verjamem v to, da ima pogovor veliko moč in da lahko z njim prispevam vsaj kamenček k temu, da ni vse tako črno, kot je bilo morda na začetku. Kako doživljate svoje delo? To zajema diagnostiko in terapevtsko delo, ob tem pa se mi zdi pomembno spremljanje pacientov dalj Psihološko delo je sestavljeno iz dveh delov, eno je diagnostično delo in drugo terapevtsko. Jaz sem po duši in srcu bolj terapevtka. Da, pogovor je lahko močno orožje in učinkovita tableta v težkih življenjskih razmerah. Se po vaše sploh še znamo pogovarjati ali le še klikamo sporočila, ki postajajo prevladujoč način komunikacije? Mislim, da se še pogovarjamo, vprašanje pa je, koliko se še poslušamo in koliko slišimo. Poslušati in slišati, v tem je razlika. Naši pogovori so lahko površinski in jim zmanjka globine bodisi zato, ker se bojimo približati človeku, ali so naše misli kje drugje. V takšni ali drugačni obliki pa pogovor potrebujemo vsi. Meni je tudi težko, ko vidim, da psihološka pomoč še vedno ni povsod cenjena, in je zato tudi marsikje odrinjena. Res bi si želela, da bi bila obravnava bolnikov bolj celostna, kot jo imamo na primer v Soči, kajti ljudje nismo samo roka ali noga, ki nas boli, ampak smo ljudje tudi z vsemi mislim in čustvi, ki jih nosimo s seboj. Koliko so stari vaši bolniki? Različno. Delam v dveh ambulantah, večino časa v ambulanti za obravnavo kronično razširjene nerakave bolečine, preostali čas pa delam z ljudmi po amputaciji zgornjih udov in obraznih delov. Z amputiranimi udi so večinoma mladi, tudi najstniki, pri katerih so amputacije posledice nesreč ali rakavih obolenj, bolniki s kronično razširjeno nerakavo bolečino pa so večinoma ženske, stare med petintrideset in petinpetdeset let. 11 Gre za dokaj mlade ljudi. Je starost pomembna pri terapevtskem delu? Bi vam kot mladi strokovnjakinji starejši bolniki enako zaupali? Imela sem tudi starejše bolnike, saj sem pol leta delala na oddelku za multiplo sklerozo, vendar pri vzpostavljanju zaupanja nisem opazila razlik. Res pa je, da sem se bala tega, kako bodo sprejeli mladega človeka. Pri bolnikih je to odlično, saj nimajo predsodkov pred mladimi. Zgodilo se je celo, da so se sami lahko odločali med mano ali starejšo kolegico, in so se odločili zame, ker da mladim zaupajo in da bi radi poskusili z mladim človekom. Mladi ne dobijo zaposlitve, odhajajo v tujino, njihovo delo ni plačano, so prekerni delavci. Biti psiholog danes v Sloveniji tudi ni ravno obetaven poklic. Kje so zdaj vaši študijski kolegi? Nekateri so brez zaposlitve, nekaj jih je odšlo v tujino, kjer so se tudi zaposlili, nekateri pa še niso končali študija. Kar precej nas je vendarle dobilo zaposlitev, čeprav večina res za določen čas, na primer zaradi nadomeščanja, še največ pa v šolstvu. Redki smo dobili redno zaposlitev, in to v zdravstvu, čeprav je to želja večine psihologov. Kaj pravite na to? To je kritično. Ne spodbuja razvoja, ne osebnega, ne strokovnega in ne družinskega, ki je prav tako povezan s temi razmerami. Če pogledamo samo pripravništvo. Večina mojih sošolcev s fakultete je morala ouopravljati pripravništvo prostovoljno, to pa ni pošteno in pravično. Šestnajst let smo se šolali za to, da bi si po končanem študiju s svojim znanjem in delom nekaj tudi zaslužiti. Denar res ni vse, vendar se brez njega ne da živeti. Bi sami šli v tujino, če ne bi dobili zaposlitve? Šla bi. Vztrajati nekje, kjer ni perspektive ali se ta ne obeta v kratkem času, se mi ne zdi smiselno. Kajti nič ne čaka. Če si brez službe in nekje obstaneš, je to veliko tveganje. Stroka se razvija in treba je biti v stiku z njo. Po končani fakulteti sem bila pol leta brez službe, in čeprav sem hodila na nekatera predavanja, da ne bi izgubila stika s stroko, nadaljevala z doktorskim študijem, se to ne da primerjati s tem, kar zdaj delam, ko sem dnevno z ljudmi. Se strinjate, da so mladi izgubljena generacija? Prej bi rekla prezrta generacija. Ko sem gledala kolege s fakultete in tudi sošolce z gimnazije, smo kar vsi imeli izdelane cilje, kaj si želimo, kaj bi radi postali, kaj bi radi delali – ni se mi zdelo, da smo izgubljeni. Ko pa enkrat končaš šolanje, nimaš nobene možnosti. Zato sem mnenja, da gre bolj za prezrto generacijo. In tudi »beg možganov« ni neki beg, prej izgon, saj druge poti mnogi nimajo. Kakšne cilje si zdaj sami postavljate? Vpisala se bom v tretji letnik študija tTransakcijsko analitične psihoterapije, ki traja štiri leta in se konča z evropsko diplomo, upam pa tudi, da se bo odprla kakšna možnost za specializacijo iz klinične psihologije. Drugače pa sem zelo družinski človek in si želim imeti družino. Sama sem edinka, zato si želim več kot enega otroka. Da, rada bi bila tudi mama. Kje boste živeli, v Ljubljani? Za zdaj tako kaže, saj imam tam službo. Nikoli pa se ne ve, kaj bo prineslo življenje. Pred nami so prazniki. Kakšne so vaše praznične želje? Preživela jih bom doma. Vedno rada pridem za praznike domov, to mi veliko pomeni. Predvsem pa si želim zdravja, zame, za moje najdražje in tudi za bralce Vestnika, če to lahko zapišete. Vsem pa želim tudi trenutke drobnih radosti, z iskricami v očeh, in mir v srcu. S čim dosežemo ta mir v srcu? Da smo človeku človek, in čeprav je življenje zelo hitro, da si znamo vzeti čas za pogovor z domačimi in prijatelji. Majda Horvat 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Radenci Jaslice na površini 80 kvadratnih metrov V ribniku ribe in želve V radenski cerkvi svetega Cirila in Metoda že petnajst let postavlja jaslice Aleš Horvatič, letos sta mu pomagala Miha Zadravec in Rok Kotnik. Na približno 80 kvadratnih metrih lesene konstrukcije, obložene z mahom, so postavljene jaslice, ki prikazujejo pokrajino z ovcami, hiše na betlehemskih poljanah; imajo pa celo potoček in ribnik z živimi želvami in ribami. Pastirci se premikajo, v osrčju jaslic pa je seveda hlevček z Marijo, Jožefom in Jezusom. Domači župnik Štefan Krampač je imel kar tri polnočnice, na božičnem koncertu pa so sodelovale pevske in glasbene skupine: otroški in mladinski pevski zbor Harmonija pod vodstvom Sanje Sovec in ob spremljavi ansambla; vokalno-inštrumentalna skupina Vocal Heaven, prav tako pod vodstvom Sanje Sovec; Prleški kvintet ter Domen Mulec s harmoniko, Petra Mauko na klaviaturah in Jaka Ajlec na orglah. Na Štefanovem koncertu pa sta zapela Majda in Marjan Petan ob spremljavi MPZ Gregorja Zafošnika pod vodstvom Marjete Urbanič iz Apač. D. M. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si fotografija dani mauko Radenci slovesno ob dnevu samostojnosti Kovičev in Logarjev večer Poklon dvema umetnikoma in intelektualcema – Oba sta tudi častna občana Radenec Na občinski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Radencih so se poklonili – kot je poudarila moderatorka večera Norma Bale – dvema velikima državljanoma, umetnikoma, intelektualcema ter častnima občanoma Občine Radenci, akademiku Kajetanu Koviču in akademskemu slikarju Lojzetu Logarju. Njuno delo in življenje so osvetlili Kovičeva hčerka Nina Brala, Logarjeva Reševali življenja soproga Bea Baboš Logar, Franc Obal, igralec Boris Ostan in glasbenica Julija Vedlin. Kajetan Kovič, ki ga po Mačku Muriju in po medvedku Pikiju Jakobu gotovo poznajo vsi otroci – vse od leta 1975, ko se je Muri rodil, pa do danes –, je dobil med številnimi drugimi nagradami tudi Prešernovo nagrado za svojo pesniško zbirko Labrador. Kovič, sicer tudi avtor proznih del in prevajalec, je umrl pred dobrim mesecem dni, na za- četku novembra. Zato je njegovi hčerki, kot je dejala sama, zdaj še posebej težko govoriti o njem, saj so spomini nanj še zelo sveži. Njegovo poezijo je na prireditvi interpretiral Boris Ostan, pesem o Muriju pa je ob spremljavi kitarista zapela Julija Vedlin. Lojze Logar, akademski slikar, je dobitnik nagrade Prešernovega sklada in Jakopičeve nagrade ter številnih mednarodnih nagrad. Razstavljal je v večini svetovnih prestolnic, njegova žena Bea pa ga je predstavila tudi z manj znane plati: kot mladinskega državnega prvaka v teku na 100 metrov leta 1968, tedaj še v Jugoslaviji. Po diplomi pa je bil Logar zaposlen v soboški Galeriji, nato svobodni umetnik v Radencih in Ljubljani, kjer je bil tudi profesor na likovni akademiji. Tudi Logar je umrl letos sredi oktobra. V. T. Pri Bakanovih v Gradišču Ljutomerski junaki Pol stoletja v zbiralnici mleka Pet policistov in stanovalec preprečilo najhujše »Pomoč in občutek, da nihče ni sam in da se bo vedno našel kdo, ki bo pomagal, je nekaj najlepšega, kar lahko človek ponudi sočloveku. Poz- Kolajne za požrtvovalnost – v slovenskem merilu so podelili štiri kolajne za hrabrost in 44 kolajn za požrtvovalnost policistom in običajnim ljudem, ki so priskočili na pomoč – je prejelo tudi pet ljutomerskih policistov: Peter Dovečar, Boris Kumer, Borut Skuhala, Sašo Ferenček in Miran Gašparič ter stanovalec mesta Janko Veršič. dravljam vse, ki ste se srečali s človeškimi stiskami, nemočjo in nesrečo, pa se niste obrnili vstran. Pomagali ste, čeprav ste tvegali,« je v nagovoru, ko je podeljevala policijske kolajne za hrabrost in požrtvovalnost, dejala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Kolajne za požrtvovalnost – v slovenskem merilu so podelili štiri kolajne za hrabrost in 44 kolajn za požrtvovalnost policistom in običajnim ljudem, ki so priskočili na pomoč – je prejelo tudi pet ljutomerskih policistov: Peter Dovečar, Boris Kumer, Borut Skuhala, Sašo Ferenček in Miran Gašparič ter stanovalec mesta Janko Veršič. Že februarja lani je prišlo v stanovanju večstanovanjskega bloka do močne eksplozije, ki so jo slišali tudi na Policijski postaji Ljutomer. »Ležal sem v postelji in gledal televizijo, ko je nenadoma počilo. Žena me je poklicala k oknu in v stanovanju v bloku čez cesto sva videla žensko, ki jo je popolnoma zajel ogenj. Pograbil sem gasilni aparat in stekel na pomoč,« se še vedno živo spomni usodnih trenutkov v bloku v Postružnikovi ulici v prleški prestolnici Veršič, ki je postal tudi Pomurec meseca v Vestnikovi tradicionalni akciji. Močen pok je prav tako slišal policist Ferenček s sodelavci na postaji, le streljaj stran, kjer je odjeknila eksplozija: »Ker je bilo zelo vroče, smo se menjavali pri gašenju. Iz jeklenke je gorel plin in požar se je hitro širil.« »Bilo je vroče kot v peklu! Sem se pa počutil varno, ko sem slišal ukaze policistov,« je dogodke še podoživel Veršič, ki je skupaj s Ferenčkom iz ognjenih zubljev rešil sosedo, ki je že bila v ognju. Posledici eksplozije plina v bloku v Ljutomeru sta sicer bili sedem ranjenih ljudi in velika gmotna škoda. Če bi razneslo še dve plinski jeklenki, pa bi najbrž prišlo do resnične tragedije. Andrej Bedek Presenečenje ob jubileju – Včasih večja gneča – Danes oddaja mleko le pet kmetic fotografija tatjana letnik Te dni je bilo še posebej pestro – čeprav je tam, kjer zbirajo mleko, vedno živahno – v zbiralnici mleka pri Bakanovih v Gradišču pri Tišini. Domači so namreč Antonijo Bakan presenetili. Pa ne z mlekom, ampak s torto. Antonija namreč že 50 let dela v domači zbiralnici, zato so ji spekli torto, ki jo je že zjutraj razdelila med svoje sovaščanke in sovaščane. Antonija še vedno – kot vsa ta leta – sama opravi delo in seveda tudi poklepeta z vaščankami, kajti za to si je, kljub hitrosti modernega časa, vedno dobro vzeti čas. Nekoč je v zbiralnico k Bakanovim mleko prinašalo okoli 70 kmetov iz Gradišča, seveda zjutraj in zvečer, danes pa ga oddaja pet kmetic iz Tropovec, Gradišča, Murskih Črnec in Satahovec. Dnevno se tako pri njih nabere okoli 400 litrov mleka; toliko pa ga namolzejo tudi doma, na domači kmetiji, kjer redijo 38 glav goveje živine, ob tem pa še 30 prašičev. Antonija pravi, da bo delo v zbiralnici opravljala, dokler bo lahko, saj v hlevu vse postori sin Štefan s svojo družino. V. T. www.vestnik.si | e: [email protected] ljudje in zgodbe 1. januarja 2015 | Vestnik | 13 fotografija nataša juhnov Slovenci, ki delajo v tujini: »Država hoče le naš denar« Previsoki davki. Za vse v Sloveniji Stara, znana zgodba – Še vsaka vlada popustila – Bo tudi Cerarjeva? – Nihče pa ne upa zagristi v najbolj kislo jabolko neusklajenih davčnih lestvic – Bistveno vprašanje: ali niso davki previsoki za vse – In kam vodi množično izseljevanje mladih »Slovenija, od kod lepote tvoje,« se je zelo glasno slišalo iz zvočnikov, postavljenih na starem tovornjaku na starem mejnem prehodu v Šentilju. Verjetno je le redko kdo – ali pa so se spraševali prav to – slišal tudi verz iz iste pesmi: »Kje lepše je kot doma …« Tej pesmi je sledila prav tako znana »Delam, delam, kot zamorc«. Izbor glasbe: Civilna iniciativa Apače. Dogodek: javni protest Slovencev, ki delajo v tujini. Ta kraj je organizator protesta izbral, ker je na tem mejnem prehodu dolga leta, takrat je bila še Jugoslavija, milijon zdomcev prestopalo mejo, ko so šli s trebuhom za kruhom. Dušan Cvetko, predsednik Civilne iniciative Apače: »Ampak takrat je bila davčna ureditev popolnoma drugačna kot danes.« Zgodba, zaradi katere se je leta 2006 formirala Civilna iniciativa Apače, je znana. Slovence, ki dnevno, tedensko ali mesečno migrirajo v tujino, je leta 2005 »zadel« zakon o dohodnini, ki je uveljavil tako imenovano načelo obdavčitve svetovnega dohodka. To pomeni, da morate ne glede na to, kje zaslužite denar, če živite v Sloveniji, po slovenski zakonodaji plačati tudi dohodnino. Dejstvo pa je, da se s tem pojavlja problem, ki pa ga tisti Slovenci, ki delajo doma, ne čutijo. Davki so pri nas namreč višji kot v Avstriji. To je prvo, drugo pa – nimamo usklajenih davčnih lestvic. Slovenija namreč bolj obdavčuje tiste, ki zaslužijo malo, v Avstriji je obratno. Tam so tisti, ki zaslužijo veliko, bolj obdavčeni kot pri nas. In zato prihaja do problema tudi pri Slovencih, ki delajo drugje. Če delajo recimo v Avstriji, tam plačujejo akontacijo dohodnine po avstrijskih zakonih, v Sloveniji pa morajo svojo plačo prijaviti. In tukaj je »catch« – država Slovencem, ki delajo v tujini, izračuna dohodnino, ki bi jo morali plačati, če bi to plačo zaslužili pri nas. A je ne. Kajti v Avstriji, kot je znano, ne dobijo povrnjenih potnih stroškov in tudi nimajo plačane malice. In že tu nastane razlika, zaradi katere naj bi nekateri delavci po besedah Civilne iniciative morali doma doplačati tudi od 1500 do 5000 evrov. Oni sicer pravijo, da gre za dvojno obdavčitev, ampak to pravzaprav ne drži. Kajti od plače odštejejo dohodnino, ki jo je delavec že plačal v Avstriji, preostalo pa Slovenija hoče zase. Plačati bi morali torej razliko. A delavski migranti pravijo: »Ne boste nas, nikoli nas ne boste!« kot je menda besede Prežihovega Voranca na protestnem shodu parafraziral Jože Zver, član ožjega odbora Civilne iniciative Apače in tisti, ki zastopa koroške migrante. »Lopovi, lopovi!«, »Banda!« in »Dol z njimi!« se je v Šentilju pogosto slišalo medklice iz več tisočglave množice – večina medijev sicer govori o številki 3000 protestnikov, a bilo jih je krepko več – pa tudi številni transparenti so bili kar precej protivladno osoljeni. Nekateri tudi protislovensko, kot recimo tisti o generalu Maistru, ki da nam je naredil medvedjo uslugo, a o teh raje ne bi pisali. Kajti tako ali tako Slovenci, ki delajo doma in se proti previsokim davkom ne borijo, niso ravno privrženci »gastarbajterjev«, kot smo jih včasih klicali. Pravzaprav neupravičeno. Kajti kakršen koli že je bil razlog, da so šli delat v tujino – torej ali to, da doma ni bilo dela, niso dobili služb, ali pa to, da so želeli višji zaslužek –, to je odločitev vsakega posameznika. Vsi smo svobodni in si lahko poiščemo službo tam, kjer želimo. Če želimo, seveda. In oni so želeli. Obljubljajo pa tudi, da bodo pritisk na vlado zaradi davkov zaostrovali z novimi protesti. Mimogrede z vladne strani nikoli do zdaj na take proteste ni bilo nobenega predstavnika, tudi tokrat ni bilo drugače. Le redko kdo namreč želi zagristi v to kislo davčno jabolko, v neusklajenost davčnih lestvic in v konec koncev – previsoke davke. Civilna iniciativa Apače je za zdaj edina, ki opozarja na previsoke davke, pa ne le na previsoke davke. Še na nekaj, o čemer nihče v Sloveniji ne govori: da se vse pogosteje iz Slovenije izseljujejo mladi – in to za vedno. In celo cele družine. Kakšne bodo posledice, se nihče ne vpraša. Dušan Cvetko pravi, da oni gotovo ne bodo mirovali: »Pritiske bomo zaostrovali. Pa ne le z nadaljevanjem protestov. Že januarja bo to vprašanje sproženo v evropskem parlamentu; naši davčni strokovnjaki pa preverjajo, kako bi ponovno vložili v presojo zakon o dohodnini na ustavnem sodišču; razmišljamo pa tudi o tožbi na evropskem sodišču.« Cvetko pa še vedno upa, da se bosta premier Cerar in finančni minister Mramor nehala obnašati po njegovem mnenju ignorantsko in si bosta vzela čas vsaj za pogovore. Na teh pa bi pravzaprav morali sedeti vsi. Ne le delavci, zaposleni v tujini, ampak tudi delavci, zaposleni v Sloveniji. In izpostaviti bi morali pravzaprav samo eno vprašanje: ali niso davki previsoki? Za vse? In v ozadju spet slišim pesem: »Kje lepše je kot doma?« Veliko preveč jih namreč dandanes pravi, da marsikje. In to je tisto, kar bi pravzaprav moralo skrbeti vlado. Vida Toš 14 kronika | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Iz vojne leta 1991 okc poroča Spet o rušenju mesta ob Muri Višje sodišče je sodbo častniku JLA Vladu Trifunoviću potrdilo, Berislavu Popovu pa razveljavilo Mariborski višji sodniki so julija 2014 odločili, da bodo morali v tukajšnji sodni palači znova razsojati, ali je polkovnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Berislav Popov prestopil rob pravil mednarodnega vojaškega prava, ko se je junija in julija 1991 bojeval v Gornji Radgoni. Oprostilno sodbo generalu nekdanje JLA Vladu Trifunoviću pa je višje sodišče potrdilo. Visoka častnika JLA sta bila obtožena vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom, storjenega med osamosvojitveno vihro v Gornji Radgoni in okolici. Sodnik Branko Palatin je avgusta 2013 polkovnika Popova obsodil na pet let zapora in generala Trifunovića oprostil vseh obtožb. Ta je zdaj pravnomočno oproščen, proti Popovu pa bo predvidoma že v začetku leta 2015 steklo novo sojenje. Trifunović je bil junija 1991 poveljnik varaždinske vojašnice, od koder je na njegov ukaz pod poveljstvom Popova krenila tankovska kolona, ki je zavzela mejni prehod v Gornji Radgoni. Oklepna enota je med prodiranjem ubila dva civilista. »Morali smo zagrabiti za orožje, ker smo si reševali golo življenje! Ubogal sem ukaze. Vrnili smo z enako mero, kot so nas napadli,« je med drugim na zaslišanju na oddelku za vojne zločine beograjskega višjega sodišča izjavil Popov. V enoti je imel sam pet mrtvih in sedemnajst ranjenih vojakov. Polkovnikovo zaslišanje na daljavo je sicer zahteval sodnik Palatin, ki se je v svoji sodbi, da je šel Popov mimo črke zakonov, ko je junija 1991 zavzemal mejni prehod v Gornji Radgoni, najbolj oprl na izvedensko mnenje obramboslovnih strokovnjakov Darka Lubija in Marjana Malešiča. Ugotovila sta, da je bil polkovnik edini poveljujoči oklepni enoti v Gornji Radgoni, ker je v JLA veljalo načelo enostarešinstva. Iz strokovnega mnenja tudi izhaja, da je JLA med streljanjem na slepo in na civilne cilje kršila mednarodno vojno pravo. Višje sodišče očitno s tem ni bilo zadovoljno – sodnik Palatin bo moral zato znova pretresti sodni spis. Še to: prvo iskanje resnice o rušenju obmejnega mesta je trajalo skoraj tri leta, stroški sojenja pa so padli na ramena davkoplačevalcev. Andrej Bedek Odgovorni tudi Slovenci Polkovnik Berislav Popov: »Bili smo skoraj brez vseh informacij, kaj nas čaka na poti proti Gornji Radgoni. Oditi s tako majhno enoto na tako dolgo pot brez podpore je bila popolna norost. Šele danes tako razumem takratni položaj. Pot, ki bi v normalnih razmerah trajala dve uri, je bila zaradi upiranja slovenske strani dolga kar štirideset ur. Sam sem samo izvrševal ukaze in verjel, da nam bodo poslali pomoč. JLA je imela nesrečo, da je nadvladala državo. Jugoslavija je razpadla, vojska je ostala. Zakaj smo šli v Gornjo Radgono, se bojevali in umirali, nato pa jo zapustili? Morali smo se žrtvovati, da je nekdo, vse od Slobodana Miloševića do Veljka Kadijevića in jastrebov, zbranih okoli njiju, lahko zakril svoje nevarne ideje. Odgovornost za škodo in žrtve, ki so nastale, pa je tudi na slovenski strani. Če so vedeli, da bo prišlo do streljanja in da bodo nastali oboroženi spopadi, bi morali s tistega območja in iz Gornje Radgone umakniti civilno prebivalstvo, ne pa da so se za civilisti slovenski teritorialci in policisti celo skrivali.« V ograjo in policijski avtomobil Policisti so pred dnevi ustavljali voznika osebnega avtomobila, ki je s svojo vožnjo spravljal v nevarnost druge udeležence v prometu. Voznik policistom ni ustavil, ampak se je s povečano hitrostjo odpeljal proti domu, kjer je pred vhodom na dvorišče trčil v ograjo, nato pa še v službeno vozilo policije. Moški je vozil pijan, saj je v postopku elektronski alkotest pokazal 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V promilih je to 1,3. Voznika čaka postopek pred sodnikom za prekrške. Policisti so ob tem na spletni strani predstavili praktičen primer, kje so meje pitja. Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od več dejavnikov. Podlaga za izračun sta telesna teža in spol. 80 kilogramov težek moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kilogramov telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 grama na kilogram krvi (promila) ali 0,34 miligrama v litru izdihanega zraka. Iz Avstrije so tihotapili petarde Tukajšnje okrožno sodišče bo znova razsojalo, ali so tankovske granate v osamosvojitveni vihri 1991 na Gornjo Radgono letele po pravilih mednarodnega vojaškega prava. fotografija nataša juhnov Varstvo osebnih podatkov Pomurski možje postave niso špiclji Med kontrolo na enem od nekdanjih mejnih prehodov z Republiko Avstrijo so policisti opravili pregled vozila državljana Hrvaške in pri njem našli 850 kosov različne pirotehnike. Proti Hrvatu je bil uveden postopek, v katerem mu je bila pirotehnika zasežena in izrečena globa. Pri kontroli na še enem nekdanjem mejnem prehodu s severno sosedo so policisti opravili pregled slovenskega avtomobila in odkrili 720 kosov različne pirotehnike. Kršitelju so bila pirotehnična sredstva zasežena, zoper njega pa je bil uveden prekrškovni postopek. Kot je znano, je pri Avstrijcih še vedno mogoč nakup pri nas prepovedanih pirotehničnih izdelkov, saj namreč še niso implementirali uredbe EU. Spomnimo tudi, da je uporaba pirotehničnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le do drugega januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Na Policijski upravi Murska Sobota brez nezakonitih vpogledov v osebne podatke državljanov Pretkan goljuf nad naivne kupce S samo le nekaj kliki po različnih evidencah lahko nekatere osebe izvedo precej, recimo o vas, ki prav zdaj držite v rokah ta izvod časopisa. Kje stanujete. Kakšen avto vozite. Ali ste kdaj že vozili opiti. Ali ste že bili obsojeni za kaznivo dejanje. Prvi, s katerimi se v kakšnem postopku srečate, ki od vas zahtevajo vaše podatke, so običajno policisti. Vsi ti podatki so namreč v evidencah, ki jih vodi policija in bi jih morali uporabljati strogo v skladu z namenom njihovega zbiranja. Recimo – če vas zaradi utemeljenih razlogov preiskuje policija. Policistom pa je strogo prepovedan vpogled v podatke oseb iz gole radovednosti. Ali tukajšnji policisti spoštujejo varstvo osebnih podatkov? Med 22. septembrom in 17. oktobrom 2014 je potekal splošni nadzor nad de- Policisti so obravnavali več kaznivih dejanj goljufij pri nakupu rabljenih avtomobilov. Dejanj je osumljen 53-letni moški iz okolice Murske Sobote. V prvem primeru se predstavi kot lastnik podjetja v Mariboru za proizvodnjo rezervnih delov za vozila, ki jih nato dobavlja svojemu stricu v Nemčijo. Oškodovancem nato po zelo ugodni ceni ponudi v odkup skoraj nova vozila znamke VW Golf ali Passat, ki naj bi jih stric dobil neposredno iz tovarne VW, kjer jih uporabljajo kot testna vozila oziroma vozila, ki so predmet testiranj. Ko mu naivne stranke izročijo še drugi del gotovine, pa jim dobavo vozil prestavlja z različnimi izgovori. V drugem primeru se osumljeni predstavlja za lastnika podjetja na Dunaju, ki se ukvarja s prodajo gum v vzhodno Evropo in države nekdanje Jugoslavije. Osumljenec uporablja več imen in celo za prejem gotovine izroči tudi potrdilo. Moški najde potencialne oškodovance na svetovnem spletu, kjer uporablja socialna omrežja in forume, na katerih je registriran z različnimi vzdevki. V preteklosti je bil prav zaradi takih kaznivih dejanj že večkrat obsojen. Prvi, s katerimi se v kakšnem postopku srečate, ki od vas zahtevajo vaše podatke, so običajno policisti. Davkarji pasli radovednost Informacijski pooblaščenec je leta 2008 pri rutinskem preverjanju baz podatkov državnih institucij pod drobnogled vzel register davčnih zavezancev. Pri tem je ugotovil, da so nekateri zaposleni v Davčni upravi RS neupravičeno brskali po podatkih znanih Slovencev in da so s tem neupravičeno posegli v zasebnost. Na davčnem uradu v Murski Soboti je takrat sedem ljudi sedemnajstkrat gledalo te podatke. Ena oseba je to počela upravičeno, šest pa neupravičeno, je bila ugotovitev pooblaščenca. Radovedneži so dobili opomin, plačati pa so morali tudi približno petdeset evrov stroškov postopka. Zoper uslužbence, ki so gledali podatke, vendar jih niso potrebovali za opravljanje dela, je Durs uvedel postopke. BOLJŠA STRAN SPLETA lom Policijske uprave Murska Sobota (PUMS). Po besedah Vesne Drole, vodje sektorja za odnose z javnostmi slovenske policije, je bil med nadzorovanimi področji dela predmet nadzora tudi informacijski telekomunikacijski sistem policije in v okviru tega nižja področja: obravnavanje tajnih podatkov, varstvo osebnih podatkov in varstvo varovanih podatkov policije. »Na omenjenih treh nižjih področjih nadzorniki niso ugotovili bistvenih nepravilnosti, ki bi zahtevale takojšnjo odpravo in ukrepanje. Bile pa so ugotovljene manjše nepravilnosti, ki so jih nadzorniki v skladu s Pravili za izvajanje nadzora v policiji zapisali v poseben obrazec in jih bodo v prihodnje v nadziranih enotah popravili,« je ugotovitve povzela Vesna Drole. Manjše nepravilnosti so med drugim bile, da so na policijskih računalnikih našli neslužbene datoteke ali da se vsi, ki bi se morali, niso udeležili rednega letnega usposabljana s področja tajnih podatkov. V policiji je sistem urejen tako, da se ob dostopu v evidence nujno preverjajo identiteta uporabnika in njegova pooblastila za dostop. »Vsak dostop se evidentira, vsak uporabnik ima namreč lasten uporabniški račun, ki ga enolično identificira. Uporabniku se dodeli dostop glede na njegove delovne naloge, pri čemer se mu določi dostop do najmanjšega možnega obsega podatkov, ki ga potrebuje za opravljanje svojih delovnih nalog. Zagotovljena pa je natančna sledljivost dela uporabnika. Kdo, kdaj in za kakšen namen je obdeloval podatke,« je pojasnila uradna govorka slovenske policije. Dodala je, da imajo v policiji vzpostavljenih vrsto dodatnih mehanizmov, ki preprečujejo zlorabe: »V primerjavi z večino drugih organov ima policija ob zunanjem nadzoru, ki ga izvaja informacijski pooblaščenec, tudi notranji nadzor, ki se izvaja nad delom delavcev policije oziroma notranjih organizacijskih enot.« Andrej Bedek ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 15 Dan namiznega tenisa v Puconcih V ospredju ekshibicijska tekma Pomerili sta se ekipi iz leta 2000 in 2014, katerih vodja je bil dvakratni državni posamični prvak Štefan Kovač Zelena dvorana Puconci je bila prizorišče zanimive prireditve z naslovom Dan namiznega tenisa. S tem dogodkom so želeli povezati generacije igralcev, ki uživajo v tej najhitrejši igri z žogico, istočasno pa se zahvaliti vsem, ki so jim pomagali in jim še vedno pomagajo pri razvoju in promociji te športne panoge. Ob tej priložnosti so se predstavile številne generacije NTK Kema Puconci, posebna pozornost pa je veljala ekshibicijskemu srečanju med ekipo iz leta 2000 in zdajšnjo prvo postavo pokalnega zmagovalca Slovenije. Številni športni uspehi posameznikov in tudi raznih ekip jih uvrščajo med najuspešnejše namiznoteniške kolektive v Sloveniji. To potrjuje tudi nedavni naslov zmagovalca slovenskega pokala. V uvodnem nagovoru je zdajšnji predsednik NTK Kema Robert Smodiš spomnil, da je minilo že 18 let od takrat, ko je majhna skupina namiznoteniških navdušencev sklenila, da prenese ta najhitrejši šport z žogico tudi v Puconce. Po besedah novega župana Ernesta Nemca, ki je bil dolgo časa na čelu kluba, so v tem času dosegli več, kot so si upali kadar koli načrtovati. Pozdravil jih je tudi predsednik Krajevne skupnosti Puconci Štefan Sočič, ki je izrazil zadovoljstvo in ponos nad njihovimi dosežki. Velja poudariti, da se v 23 letih samostojne Slovenije le sedem igralcev lahko ponaša z laskavim naslovom državnega prvaka, med njimi trikrat Mitja Horvat, dvakrat Štefan Kovač in enkrat Bojan Ropoša. Čeprav končni izid ni bil v ospredju, ampak zlasti nova poznanstva, prijateljstva in številni otroci, ki so prijeli za majhne črno-rdeče loparje, ki promovirajo ta lepi šport, velja omeniti, da je z 8 : 2 zmagala generacija 2014. Zanjo so igrali Bojan Ropoša (tokrat Skupno spet dve generaciji igralcev, ki sta ponesli glas NTK Kema v širni svet. fotografija milan jerše ena zmaga), Dominik Škraban (ena zmaga), Patrik Sukič in Mitja Horvat (oba po dve zmagi), uspešni pa sta bili tudi dvojici Patrik Sukič-Bojan Ropoša in Mitja Horvat-Dominik Škraban. Za moštvo 2000 pa so nastopili Bo- jan Pavič, Borut Benko, Mirko Unger (ena zmaga), Andrej Sapač (ena zmaga) in Robert Smodiš. Vodja obeh ekip je bil zdajšnji trener puconskega prvoligaškega moštva Štefan Kovač. Milan Jerše Karate Ciklokros Tudi Karate zveza Slovenije je razglasila najboljše v letu 2014. Med 59 klubi je prvi KK Kranj s 1458,9 točke. Od pomurskih klubov je 11. Shotokan KK G. Radgona (412,4), 17. KK M. Sobota (286,3), 30. TVD Partizan Ljutomer (215,9), 35. KK Radenci Shotokan (168,8), 46. pa KK Sho-kan Apače (81,3). Med mlajšimi članicami je osma Tanja Vrbnjak, med mladinkami je deveta Sara Novak, med mladinci pa 17. Aleš Pokrivač (vsi TVD Partizan Ljutomer). Še kadeti: 4. Aleš Pokrivač, 7. David Klobasa (Shotokan KK G. Radgona). 3. tekma za slovenski pokal, Ledine pri Idriji – mladinci (1,3 km): 1. in 4. Žiga Horvat; kategorija nad 40 let: 4. in 5. Alojz Horvat, oba KK Tropovci. (obe SD Mesto Ljutomer), 171. Ekipno: 1. SD Železniki, 516, 2. SD Mesto Ljutomer, 507, 5. ŠD Črenšovci, 476. Zaostalo srečanje Pomurske lige: Lindau Lendava – Sistemorg Beltinci 77 : 67 (Sandi Horvatič 26, Tomas Hozjan 14, Dejan Zrna 13; Blaž Ulaga 26, Simon Cör 15, Domen Štihec 13). Vrstni red po 5. krogu: 1. KD Sobota, 10, 2. Sistemorg Beltinci, 8, 3. Lindau Lendava, 7. Bar West (Pince) – Torcida I (G. Lakoš) 6 : 10, Bar Mango (Lendava) – Bar Extra (Petišovci) 12 : 4, Monroe caffe (Odranci) – Kvatro Gal (Dolina) 10 : 6. Vrstni red: Monroe caffe 8, Bar Matko 7, Kvatro Gal 6. teden v številkah Dvoranski hokej Srednjeevropska liga, članice: Budimpešta – M. Toplice 1 : 1 (Petra Dervarič). Mednarodna liga, Bratislava: Šenkvice – Lipovci 4 : 1 (Uroš Stanko), Rača – Lipovci 4 : 3 (Martin Mesarič, Aleš Pavlinjek, Uroš Stanko). 1. turnir DP, M. Sobota – člani: Triglav Predanovci – M. Toplice 7 : 3 (Anže Fujs 3, Sebastjan Černel, Tadej Horvat, Tomaž Panker, Domen Godina; Matej Kelemen, Peter Fras, Julien Panker), Lipovci – Triglav Predanovci 2 : 4 (Franc Maučec, Robert Mesarič; Anže Fujs in Tomaž Panker po 2), Lipovci – M. Toplice 2 : 0 (Uroš Stanko, Martin Mesarič). Članice: M. Toplice – Triglav Predanovci 6 : 0 (Tanja Könye 3, Petra Dervarič 2, Tjaša Vrečič). U16: Lipovci – M. Toplice 3 : 2, Lipovci – Triglav Predanovci 6 : 2. U14: Lipovci – M. Toplice 6 : 5. U12: M. Toplice – Triglav Predanovci 3 : 4. U10: Lipovci – M. Toplice 2 : 1, M. Toplice – Triglav Predanovci 4 : 6, Lipovci – Triglav Predanovci 1 : 0. Strelstvo Skupni vrstni red po 3. turnirjih 1. A-lige z zračno puško: 1. Željko Moičević (SD Grosuplje), 84 točk (1244,6 kroga), 2. Robert Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), 71 (1237,7), 3. Saša Marija Ratnik (SD Kolomana Flisarja Tišina), 71 (1227,6), 4. Mitja Černi (SD Gančani), 65 (1237,2). Ekipno: 1. SD Olimpija Ljubljana, 36 (3678,7), 4. SD Kolomana Flisarja Tišina, 26 (3647,9), 5. SD Štefana Kovača Turnišče, 25 (3656,5), 8. SD Gančani, 14 (3621,2). 1. B-liga: 1. Živa Muhič (SD Postojna), 84 (1233,8), 5. Rajko Robnik (SD Mesto Ljutomer), 49 (1210,3). Ekipno: 1. SD Trbovlje, 33 (3618,0), 6. SD Mesto Ljutomer, 20 (3571,0), 7. SD Jezero Dobrovnik, 19 (2406,6). 3. turnir z zračno puško za pokal SZS, Ljubljana – mladinci: 1. Žan Kelenc, 406,5, 6. Matjaž Škafar (oba ŠD Črenšovci), 400,2. Ekipno: 1. SD Trzin, 1204,2, 2. ŠD Črenšovci, 1198,0, 6. SD Štefana Kovača Turnišče, 1163,2. Mladinke: 1. Suzana Lukić (Trzin), 405,0, 5. Tamara Černi (SD Gančani), 400,0. Kadetinje: 1. Teja Plavčak (Cerknica), 402,2, 2. Nuša Špindler, 395,7, 7. Sandra Kaučič (obe SD Mesto Ljutomer), 387,0. Ekipno: 1. SD Cerknica, 1192,1, 2. SD Mesto Ljutomer, 1175,8. 3. kolo državne pionirske lige: 1. Mario Klemenčič (ŠSD Radgona), 182. Ekipno: 1. SD Dušan Poženel, 516, 5. ŠSD Radgona, 493. Pionirke: 1. Nikita Lenarčič (SD I. Pohorski bataljon), 184, 9. Kristina Žižek, 174, 10. Brina Stajnko Konjeništvo Štefanove kasaške dirke, hipodrom Stožice – 3. dirka: 1. Prudy (Vito Šadl), 1:18,8; 4. dirka: 1. Filipana Goal (Jože Sagaj ml., oba KK Ljutomer), 1:19,0. Odbojka Četrtfinale srednješolskega DP za dijakinje, Ljutomer, skupina C: 1. I. Gimnazija Celje, 2. I. Gimnazija Maribor, 3. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. Izidi: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer – I. Gimnazija Celje 0 : 2 (10 : 25, 17 : 25), I. Gimnazija Celje – I. Gimnazija Maribor 2 : 0 (25 : 12, 25 : 11), Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer – I. Gimnazija Maribor 1 : 2 (25 : 27, 25 : 20, 14 : 16). 9. novoletni turnir v odbojki mešanih postav, ŠZ Ljutomer (11 ekip): 1. Zmešani Radenci, 2. Veržej, 3. Nima veze Veržej. Skvoš 3. turnir za slovensko jakostno lestvico, Dolnja Počehova: 1. Zoran Repija (Point Veržej), ki je v polfinalu s 3 : 1 premagal Avstrijca Armina Fösla, v finalu pa s 3 : 0 Pijo Brglez (Branik Maribor). Košarka 1. SKL vzhod, U13: Radenska Creativ Sobota – Tajfun Šentjur 58 : 54 (Gal Dokl 12, Lovro Rep in Filip Horvat po 10). U15: Radenska Creativ Sobota – Miklavž 76 : 71 (Marko Irgolič 25, Domen Ziško 16, Niko Gomboc 14). Šah Skupni vrstni red po desetih mesečnih hitropoteznih turnirjih ŠD Radenska Pomgrad (21 igralcev): 1. Boris Kovač (šest zmag), 114, 2. Danilo Hari, 87, 3. Mitja Kovač, 64, 4. Igor Kos, 59, 5. Denis Gjuran, 55. Mladinci (27 igralcev): 1. Nejc Hanc, 78, 2. Jaka Meglič, 76, 3. Andre Keglevič, 4. Enej Meglič, oba po 69, 5. Fabijan Marič Vild, 63. Prednovoletni klubski turnir ŠD G. Radgona (12 igralcev): 1. Andre Keglevič, 9, 2. Silvester Puntigam, 8,5, 3. Marko Jenuš, 7. Novoletni turnir ŠK Branik, Maribor (33 igralcev): 1. Darko Supančič, 8, 2. Mato Tolič (ŠK Malečnik), 3. Fjodor Žugaj (ŠK Kovinar DEM), oba 7, 23. Jože Vučko (ŠD Lendava), 4. Pikado 6. kolo Regijske lige Goričko: Špilak Bodonci – Rajsar Grad 2 : 14, Friend's team Sv. Jurij – Dnevni bar Balonček Ženavlje 11 : 5, Trnjar G. Slaveči – Darts team Drvarji Kovačevci 10 : 6. Vrstni red: Rajsar Grad 12, Friend's team Sv. Jurij in Trnjar G. Slaveči po 9. 4. kolo Lendavske lige: Torcida II (G. Lakoš) – Bar Matko (Kapca) 4 : 12, BOLJŠA STRAN SPLETA Dvoranski nogomet Nedavnega turnirja MZ KMN Murska Sobota se je udeležilo 14 ekip. V finalu so Bakovci s 3 : 1 premagali Videm, v tekmi za tretje mesto pa so bili Bobri iz Dolnje Bistrice z enakim izidom boljši od Beltinec. Najboljši igralec je bil Rok Buzeti (Bakovci), za najboljšega vratarja je bil izbran Mitja Jelen, najboljši strelec pa je Darko Zorko, oba Videm. Lokalni šport Zelena dvorana Puconci je bila prizorišče športno-rekreativne prireditve Ekipna olimpijada, katere vodilni partner je OKS-ZŠZS, projektni partner pa TIC Moravske Toplice. Na vsaki prireditvi se tekmuje v petih disciplinah, ki so zahtevne in zabavne ter primerne za vse starosti. Ekipe, ki štejejo od pet do osem oseb, so se tokrat pomerile v nogometu, smučanju, golfu, skakanju v vreči in vlečenju vrvi. Delavski šport 1. krog strelskega tekmovanja v okviru športnih iger ŠZ Lendava: 1. Mladi, 755, 2. DU Lendava, 677, 3. DI Lendava, 657, 4. KK Lindau, 460. Posamično: 1. Franc Duh, 259, 2. Stanislav Zver, 259, 3. Dominik Zver (vsi Mladi), 257. Članice: 1. Sandra Legenič (Elektromaterial), 255, 2. Vanja Kukovec (PP Lendava), 245. Pripravil Milan Jerše 16 šport | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Božično-novoletni turnir pri Gradu Komentar Pokal šel v Črnce Navdih za prihodnost Young Boys v finalu ugnal Las Vegas – Najboljši igralec Nikola Tompa Z Milan Jerše a nami je še eno nadvse uspešno leto pomurskih športnic in športnikov, ki so se izkazali na številnih mednarodnih in domačih prizoriščih, od koder so se vrnili s kopico najžlahtnejših odličij in priznanj. Z odmevnimi uspehi smo se lahko ponašali že na začetku koledarskega leta. Na najvišjo zmagovalno stopničko sta na državnem prvenstvu v judu v svojih kategorijah stopila Adrian Gomboc in Žiga Šendlinger. Razveselila nas je tudi obetavna plavalka Kaja Leopold, ki je v kadetski konkurenci kar štirikrat opravila s tekmicami. Februar je potekal v znamenju reprezentanta v badmintonu Iztoka Utroše, ki je osvojil kar tri državne naslove (posamično, moške in mešane dvojice). Z evropskim klubskim naslovom v skupini Challenge II se ponašajo hokejisti Lipovec, igralke Teleinga Pomurje Beltinci pa so bile suverene na finalnem turnirju zimske nogometne lige. Marca je prejel slovenski pokal za najboljšega članskega strelca Robert Markoja. Njegov soimenjak Boris Markoja pa je blestel na državnem šahovskem prvenstvu fantov, kjer je zmagal v počasnem in pospešenem šahu. Na mednarodnem tekmovanju v dodgeballu na Dunaju pa je slovenske barve dostojno zastopala ženska ekipa iz Murske Sobote. April si bodo najbolj zapomnili odbojkarji Panvite Pomgrada, ki so v finalu državnega prvenstva ponudili dostojen odpor aktualnim prvakom ACH Volleyju. Nadvse uspešni so bili tudi strelci, saj so članica Saša Marija Ratnik, mladinec Tadej Žalik in članska ekipa iz Turnišča osvojili kar tri prestižne državne naslove. V ospredju majskega dogajanja je bila že 34. izvedba Maratona treh src v Radencih z rekordno udeležbo iz 20 držav, pa tudi zmaga Katje Vrdjuka na 5,5 km. Na junijskem evropskem prvenstvu veteranov v judu se je s srebrno kolajno okitil Bogdan Lešnjak, to pa je uspelo tudi rokoborcu Juretu Kuharju na sredozemskih igrah. Svojo izjemno formo so pomurske nogometašinje kronale še četrtič z naslovom državnih prvakinj, osvojile pa so tudi pokal. Že predtekmovanje je postreglo z napetimi dvoboji. fotografija nataša juhnov KMN Grad se je odločil ponovno organizirati božično-novoletni turnir v dvoranskem nogometu. Prizorišče zanimivega tekmovanja je bila telovadnica OŠ Grad, kjer se je pomerilo 16 ekip. V prvem polfinalnem srečanju je domači Dengrad z 2 : 3 izgubil z eki- po Young Boys iz Črncev, v drugem pa je bil Las Vegas iz Murske Sobote z 9 : 8 boljši od Stare Möre iz Bakovec. V tekmi za tretje mesto je Stara Möra s 6 : 1 premagala Dengrad, v finalu pa je bil z enakim izidom Youngs Boys boljši od Las Vegasa. Prve tri ekipe so prejele pokal in denarne nagrade. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Nikola Tompa (Dengrad), najboljši strelec z osmimi goli je bil Bojan Klemenčič (Stara Möra), najboljši vratar pa Damjan Bohar (Young Boys). M. J. Dvoranski nogomet Po prvem delu vodijo Noršinci Neporaženi tudi Filovci – V Apačah tekma s plemenito humanitarno noto Na prvem mestu Zimske lige M. Toplice so Noršinci, ki so zmagali v vseh petih srečanjih. S 3 : 1 so premagali Prosenjakovce, s 4 : 1 Mlajtince, z 1 : 0 Tešanovce, s 7 : 0 Ivance in s 4 : 0 Strehovce. Drugi so za zdaj Filovci, ki so odigrali le štiri tekme in vsakokrat zmagali. Njihove »žrtve« so bili Mlajtinci (4 : 0), Tešanovci (3 : 2), Ivanci (6 : 0) in Strehovci (9 : 0). Na tretjem mestu lestvice so Sebeborci, ki so dosegli tri zmage in en neodločen izid, enkrat pa so izgubili. Na listi strelcev vodi Zelko (Filovci), ki je bil uspešen 11-krat. 3. kolo ljutomerske zimske lige, skupina A: Manar GT Okoslavci – Kog 3 : 0, Meteorplast Ljutomer – DAM Veržej 8 : 3, Zvone team Športni park Gabernik – Rekreativci Krapje 4 : 1. Skupina B: Avtoservis Skuhala Stara Nova vas – Brazilci Ljutomer 11 : 1, Prleški študentski klub Ljutomer – Cven 3 : 3. Tradicionalni veteranski turnir, Keszthely – finale: Nafta veterani – Borasz Valogatot 2 : 3 po streljanju kazenskih strelov (1 : 1; Marjan Drvarič). Polfinale: Nafta veterani – Heviz 3 : 2 (Dario Utroša 2, Laszlo Horvat). Prijateljska tekma veteranov, Zalaegerszeg: ZTE – Nafta 4 : 8 (Ivan Oberstar in Jože Pal po 2, Andrej Pečelin, Franc Hanč, Tibor Feher in Istvan Lukacs). V Varaždinu pa se je začelo zimsko veteransko prvenstvo, kjer je Torcida iz G. Lakoša v prvem kolu z 1 : 3 (Marjan Drvarič)) izgubila z ekipo Sara Čakovec. V drugem kolu je bila s 4 : 2 (Zlatko Herceg, Ladislav Kerek) od njih boljša Ivančica, v tretjem kolu pa še ekipa Gandi z 8 : 2 (Zlatko Herceg, Laszlo Horvath). S tem so se igralci Torcide poslovili od nadaljnjega tekmovanja. Bolje pa so začeli igralci Optike Kiralj iz Lendave, ki so z 2 : 1 (Adam Zagorec, Nikolaj Biro) premagali lanskoletne zmagovalce turnirja KMN Draškovec. V Apačah so pripravili humanitarno tekmo, na kateri so nekdanji domači nogometaši Borut Semler, Dare Vršič in Matic Maruško selekcijam domačega kluba podarili novo športno opremo. V prvi revijalni tekmi sta se ekipi Boruta Semlerja (selektor Bojan Prašnikar) in Dareta Vršiča (selektor Vojislav Simeunović) razšli z neodločenim izidom 3 : 3, v drugi pa sta ekipi zdravnikov pod taktirko Mladena Prettnerja in estradnikov (v vratih Danilo Kacijan) igrali 1 : 1. Milan Jerše Mednarodni ženski odbojkarski turnir Zmagale Ljutomerčanke V finalu ugnale avstrijski ET Volley – Tretje mesto Sobočankam Ženski odbojkarski klub Sobota je organiziral mednarodni turnir za pokal Mestne občine Murska Sobota. Sodelovale so štiri ekipe: Paraćin iz pobratene srbske občine, avstrijski ET Volley iz Eisenhertza, Ljutomer in Sobota. Prvi tekmovalni dan, ki je minil v prijateljskem vzdušju, je Sobota z 2 : 0 premagala Paraćin, Ljutomer pa je z 1 : 2 klonil proti ET Volleyju, nato so Ljutomerčanke z 2 : 0 ugnale Paraćinke, Avstrijke pa z 2 : 1 Sobočanke. Tretji tekmi sta obakrat z 2 : 0 v svojo korist odločili ekipi Ljutomera (proti Soboti) in ET Volleyja (proti Paraćinu). Tako sta se zadnji dan turnirja za končno tretje mesto pomerila Sobota in Paraćin; z 2 : 1 so bile uspešnejše Sobočanke. V finalu pa se je Ljutomer ET Volleyju maščeval za poraz v predtekmovanju in zmagal s 3 : 0. M. J. Tudi poletni meseci niso minili brez razveseljivih dosežkov pomurskih športnikov na državni in svetovni ravni. Že šestič zapored je s samostrelom zmagal Robert Markoja, na turnirjih gluhih igralcev tenisa pa je izstopal Marino Kegl. Igralke in igralci Top Guna Grlava so slavili na evropskem prvenstvu v elektronskem pikadu. Odmeven je bil tudi naslov državne kasaške prvakinje triletne Lil Kim na vajetih Jožeta Sagaja. Prijetno pa je presenetil tudi Dušan Hajdinjak, ki je dobil na svetovnem prvenstvu amaterskih kolesarjev v cestni vožnji v starostni kategoriji do 44 let bronasto kolajno. Septembra sta stala judoist Adrian Gomboc na svetovnem pokalu in rokoborec Jure Kuhar na svetovnem vojaškem prvenstvu na tretji zmagovalni stopnički. Mesec oktober si bo zagotovo dobro zapomnil Robert Markoja, ki je dosegel v finalu evropskega pokala s puško velikega kalibra z novim državnim rekordom 1176 krogov bronasto kolajno. Novembra se je izkazal David Žibrat s srebrno kolajno na evropskem prvenstvu v kikboksu. Da ne govorimo posebej o drugem mestu slovenske reprezentance, v kateri so bili večinoma igralci iz Pomurja, na evropskem amaterskem prvenstvu v malem nogometu. So se pa igralci namiznega tenisa puconske Keme razveselili že četrtega pokalnega naslova. Soboškim odbojkarjem je uspel preboj na finalni turnir. Vsi ti in drugi dosežki so nedvomno velika spodbuda za naprej. Pa ne le za posameznike, ampak tudi za razvoj množičnega športa, rekreacije in zdravega načina življenja. Posebej je razveseljivo, da je vse to plod odpovedovanja in zavzetega približevanja cilju. Naj bo tako tudi v letu 2015! Odlična sezona pomurskih modelarjev Sičov pokalni prvak Jernej Jurhar tretji v mladinski konkurenci Pomurski letalski modelarji s prostoletečimi modeli so zelo uspešno sklenili tekmovalno sezono 2014, ne glede na to, da je bilo zaradi mokre jeseni odpovedanih več tekmovanj. Po zadnji tekmi za svetovni pokal v Izraelu, ki se je naši modelarji niso udeležili, ni prišlo do sprememb v vrhu skupne razvrstitve svetovnega pokala. Tega sta se še posebej razveselila dva člana Društva modelarjev Pomurja. Vladimir Sičov, po rodu Rus, iz Gradišča je postal v članski kategoriji F1Cpenjači (modeli z omejenim delovanjem motorja) zmagovalec svetovnega pokala, Bodončan Jernej Jurhar pa je z jadralnim modelom kategorije F1A v mladinski konkurenci svetovnega pokala zadržal odlično tretje mesto. V letošnjem letu je zasedel tudi prvo mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala v absolutni in mladinski konkurenci. Z odličnimi dosežki sta se oba pomurska tekmovalca uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo poleti leta 2015 nastopila na svetovnem prvenstvu v bližini Ulan Batorja, prestolnice Mongolije. Le nekaj tednov kasneje pa bo Jernej Jurhar s slovensko mladinsko reprezentanco sodeloval na evropskem mladinskem prvenstvu v Romuniji. Sicer pa bodo pomurski modelarji, ki so se zelo uveljavili v hudi mednarodni konkurenci, v naslednjih tednih lahko malce počivali in nemoteno pripravljali modele za novo tekmovalno sezono, ki se začne že zadnji konec tedna v januarju 2015. Lahko le upamo, da bodo tudi v tem letu vsaj tako uspešni, kot so bili v prejšnjem. Milan Jerše šport www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 17 6. pokal SD Mesto Ljutomer V znamenju Robija Markoje Jan Šumak in Saša Marija Ratnik se s svojimi nastopi vse bolj uveljavljata v slovenskem merilu Na 7-steznem strelišču v dvorani ŠIC Ljutomer je potekalo šesto pokalno tekmovanje, ki ga je organiziralo strelsko društvo Mesto Ljutomer. Nastopilo je 35 strelk in strelcev, ki so se pomerili v ekipni konkurenci ter posamezno mešano in ločeno. Po pričakovanju je bil najuspešnejši slovenski reprezentant Robi Markoja, ki je kot član SD Štefana Kovača Turnišče zadel 621,3 kroga. Na drugo mesto se je uvrstil Jan Šumak (SD Kovinar Ormož), 616,8, tretja pa je bila Saša Marija Ratnik (SD Kolomana Flisarja Tišina), 616,6. Med strelci je bil tretji Karlo Vrančić (SD Zelenbor iz Hrvaške), 612,5. Od četrtega do šestega mesta so se zvrstili: Tadej Žalik (SD Štefana Kovača Turnišče), 609,6, Rajko Robnik (SD Mesto Ljutomer), 609,6, in Mitja Černi (SD Gančani), 608,9. Pri ženskah sta se za Sašo Marijo Ratnik uvrstili Urška Kuharič, 615,6, in Petra Vernik (obe SD Kovinar Ormož), 615,3. Ekipno je zmagalo SD Kovinar Ormož (Jan Šumak, Petra Vernik, Urška Kuharič), 1847,7, drugo je bilo SD Štefana Kovača Turnišče (Robi Markoja, Tadej Žalik, Avgust Maučec), 1828,7, tretje pa SD Kolomana Flisarja Tišina (Saša Marija Ratnik, Dušan Ziško, Samo Zelko), 1821,6. M. J. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Sobota Ob 17. uri v Zeleni dvorani Puconci tekma 10. kroga 1. SNTL: Kema I – Arrigoni Izola. Nedelja Ob 9. uri v telovadnici OŠ III Murska Sobota drugi turnir državnega prvenstva v dvoranskem hokeju. Ob 10. uri v namiznoteniški dvorani ŠIC Ljutomer novoletni turnir dvojic v badmintonu v kategorijah do 15 let in nad 15 let. teden v številkah Tokratno tekmovanje, razdeljeno po skupinah, je potekalo na manjšem strelišču. fotografija nataša juhnov Občan strelja Najboljši slovenski šahovski klub Med člani Igor Makari Spet ŠD Radenska Pomgrad Še štirje zmagovalci V ospredju mladi rod igralk in igralcev, ki je veliko upanje za prihodnost Strelsko društvo Jezero Dobrovnik je organiziralo skupno z Občino Dobrovnik na zračnem strelišču drugo tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za vse občane in občanke. Namen tekmovanja je bil promocija strelstva in športa ter medsebojno druženje ob koncu leta. Tekmovanja v različnih kategorijah, kjer so prvi trije prejeli kolajne, se je udeležilo 58 tekmovalk in tekmovalcev. Pri mladinkah do 15. leta Šahovska zveza Slovenije je objavila skupne izide tekmovanja za najboljši slovenski šahovski klub v letu 2014, na katerem je sodelovalo 64 šahovskih društev in klubov iz vse države. Na prvem mestu je zelo prepričljivo Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. V absolutni konkurenci so skupno zbrali 699,46 točke. ŠK Komenda, ki je na drugem mestu, je za sabo pustilo za več kot sto točk (586,24). Tretje je ŠD Krka Novo me- Tekmovanja v različnih kategorijah, kjer so prvi trije prejeli kolajne, se je udeležilo 58 tekmovalk in tekmovalcev. Priprave slovenskih judoistov starosti je zmagala Lena Bakan Urisk (Dobrovnik) pred Katjo Zver (Lendava), obe po 85 krogov, tretja pa je bila Melani Ferencek (Dobrovnik), 82. Pri mladincih je bil prvi Jure Sočič, 90, za njim pa sta se uvrstila Timotej Plahut, 81, in Blaž Makari (vsi M. Sobota), 77. V kategoriji članic in članov do 50 let je zmagal Igor Podgoršek (Mostje) pred Andrejem Fujsom (Puconci), oba sta zadela po 73 krogov, tretji pa je bil Marjan Gujt (M. Sobota), 69. Med veterani nad 50 let je bil najnatančnejši Jože Miholič (Kobilje), 75, za njim pa sta bila Ladislav Gerenčer in Ernest Toplak (oba Dobrovnik), po 63 krogov. Naposled so se pomerili še člani SD Jezero Dobrovnik in drugih strelskih društev. Tu je bil najpreciznejši Igor Makari (M. Sobota), 90, drugi je bil Tomaž Feher Huzjan, 89, tretji pa Dominik Zver (oba Lendava), 87. Hkrati so pripravili razstavo raznega orožja vseh kalibrov in znamk članov domačega strelskega društva. Milan Jerše V sredo, 31. decembra, ob 13. uri bo v spomin na Zdenka Škodnika silvestrski pohod. Zbirališče bo na parkirišču ŠRC Slavček v Gornjih Slavečih. Trasa, dolga 15 km, bo potekala na relaciji: ŠRC–Kamena Graba–Beli most–Trnjar–Gostilna Sabo– cerkev–pokopališče–ŠRC. Organizator: Športno-rekreacijsko društvo Gornji Slaveči. Informacije: (02) 555 10 89, 031 703 624, Slavko Krpič. sto (518,70). V tej razvrstitvi je ŠD Rokada Lendava (90,14) na 30., ŠD Gornja Radgona (54,57) pa na 44. mestu. V posameznih kategorijah so soboški šahisti in šahistke prevladovali zlasti v mladinski konkurenci, saj so tako mladinci kot mladinke na vrhu lestvice. Člani so takoj za slovenskim prvakom ŽŠK Maribor zasedli drugo mesto, v pokalnem tekmovanju pa so zaostali le za ŠK Impol Slovenska Bistrica. Nekoliko slabše so se odrezale le članice, ki so se morale zadovoljiti s šestim mestom. V posebni razvrstitvi mladih šahistov in šahistk pa je ŠD Radenska Pomgrad na vrhu razpredelnice s 417,16 točke. Za njimi sta se uvrstila ŠK Komenda (352,41) in ŠD Krka Novo mesto (340,78). Fantje do 16 let so drugi v Sloveniji, dekleta pa so tretja. V starostni skupini do 12 let zasedajo dečki tretje, deklice pa šesto mesto. M. J. Namizni tenis Novoletni turnir, ŠZ Ljutomer (deset tekmovalcev): 1. Aleš Ploj (ŠD Cven), 2. Darko Fijavž (TVD Partizan Ljutomer), 3. Andrej Onišak (ŠD Cven). Izidi, finale: Aleš Ploj – Darko Fijavž 3 : 0, za tretje mesto: Andrej Onišak – Albert Virak (NTK Spin Mala Nedelja) 3 : 2. Pikado Tradicionalni božično-novoletni turnir, Bar West iz Pinc (20 igralcev iz Slovenije in Madžarske), 301 MO: 1. Dejan Baranja, 2. Rajko Baranja, oba Murska Sobota, 3. Denis Rudaš (Lendava), 4. Ivo Kolar (Murska Sobota), 5. do 6. Jože Bogar (Čentiba) in Kristjan Szöke (Lakoš). Slovenija šahira Državni naslov Lei Števanec Druga je mladinka Barbara Skuhala Športna dvorana ŠIC Ljutomer je bila od 26. do 29. decembra že devetič prizorišče priprav več kot 200 mladih slovenskih judoistov, razdeljenih v starostne skupine do 12, 14, 16 in 18 let. Organizatorka treningov, ki so se jih udeležili tudi tekmovalci iz sosednje Avstrije, je bila judo sekcija TVD Partizana Ljutomer. Vodja priprav je bil trener slovenske članske reprezentance Gregor Brod. M. J. fotografija nataša juhnov V Celju je potekal finalni del v sklopu prireditve Slovenija šahira, s katerim so se spomnili na rojstni dan umrlega velemojstra Vasje Pirca, pripravili pa so tudi hitropotezno državno prvenstvo za članice. Končalo se je s popolnim uspehom Pomurk, saj je med desetimi šahistkami postala državna prvakinja Lea Števanec iz Rankovec, članica ŠS Toma Zupana Vzajemna Kranj. V 9 kolih je zbrala šest točk, kolikor jih je imela tudi drugouvrščena Barbara Skuhala, mladinka ŠD Radenska Pomgrad, ki pa je medsebojni dvoboj izgubila. Tretja je Caterina Leonardi (ŠK Komenda), prav tako šest točk. Med 26 finalisti v moški konkurenci sta bila tudi dva predstavnika ŠD Radenska Pomgrad. Mojster FIDE Boris Markoja se je s 14,5 točke uvrstil na sedmo mesto, mojstrski kandidat Matej Titan pa je z 12,5 točke zasedel 12. mesto. Zmagovalec je postal velemojster Luka Lenič (ŠK En Passant), ki je zbral 23 točk. Drugi je velemojster Jure Borišek (ŠK Ig), 21, tretji pa velemojster Matej Šebenik (ŠD Vrhnika), 19,5. M. J. 18 turizem | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Petdeset let Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici Začelo se je z urejanjem okolice Blaguškega jezera Druge najstarejše orgle v Sloveniji, mlin na veter, zbirka kmečkega in obrtniškega orodja … Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici s prireditvijo zaznamovalo petdeset let delovanja. Ob predsedniku društva Janezu Miru sta na prireditvi obiskovalce nagovorila še predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc in župan občine Miroslav Petrovič. Zgodovino petdesetih let delovanja društva pa je predstavil zgodovinar Franci Čuš. V kulturnem programu so nastopili otroci iz tamkajšnje osnovne šole, Folklorna skupina Sveti Jurij ob Ščavnici in prleški lovski rogisti. Zahvale so prejeli nekdanji še živeči predsedniki društva: Viktorija Žunič, Jože Tišler, Marjan Ritonja in Boris Voršič. Predsednik društva Janez Mir je povedal, da so idejo o ustanovitvi društva uresničili pred petimi desetletji, ko je postajalo Blaguško jezero vse bolj zanimivo za obiskovalce in so ga želeli tudi primerno urediti, promovirati in tržiti: »Jezero je nastalo z zajezitvijo Blaguškega potoka in takrat so prebivalci teh krajev začutili, da bi se bilo treba turizma resneje lotiti ter jezero in druge turistične zanimivosti v naših krajih tudi promovirati. V osemdesetih letih so naša prizadevanja nekoliko zastala, največji preboj pa smo dosegli v 90. letih, ko smo postavili na Stari Gori mlin na veter, kakršni so bili nekoč na našem območju. Uredili smo še zbirko kmečkega in obrtniškega orodja in drugo.« Murska Sobota – V sredo, 31. decembra, ob 17. uri bo na Trgu zmage silvestrovanje za otroke. Za najmlajše in njihove starše bodo pripravili zabavno animacijo s Plesno šolo Zeko. Med 22. in 2. uro pa bo na Trgu zmage tradicionalno silvestrovanje na prostem. Igrali bosta glasbeni skupini Špirit in Blue Planet. Ljutomer – V sredo, 31. decembra, ob 21. se bo začelo na Glavnem trgu silvestrovanje na prostem ob glasbi ansambla Tropic. Lendava – V sredo, 31. decembra, bo silvestrovanje na prostem z glasbeniki pri hotelu Elizabeta. Moravske Toplice – V sredo, 31. decembra, med 9. in 12. uro bo pri slaščičarni Cafe Praline Term 3000 Decembrska tržnica s ponudbo izdelkov ljudske obrti ter domačih dobrot in napitkov. Ob 21. uri pa bo v šotoru v središču vasi silvestrovanje ob glasbi ansambla Skok. Beltinci – V sredo, 31. decembra, bo na grajskem dvorišču silvestrovanje ob glasbi ansambla Horizont. Radenci – V sredo, 31. decembra, ob 22. uri bo na avtobusni postaji silvestrovanje na prostem. Na slovesnosti ob 50-letnici društva so podelili zahvale. fotografija iz arhiva td sveti jurij ob ščavnici Prvi predsednik društva je bil Jože Čuš starejši, ki je imel na svojem domu tudi bogato muzejsko zbirko kmečkega in obrtniška orodja in drugih starih predmetov, ki je zdaj skupaj z drugim orodjem in predmeti, ki so jih zbrali člani društva, na ogled v prostorih nekdanje šole na Stari Gori. V zbirki je kar 1300 predmetov. Od takrat ponudbo turističnih zanimivosti na Stari Gori nadgrajujejo, tam pa je v leseni hiški tudi turistično-informacijski center, ki je odprt v toplejših mesecih leta. Na Stari Gori je največji zgodovinski biser tega območja, to je baročna cerkev Sv. duha z bogatimi poslikavami ter drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, ki so jih pred nekaj leti restavrirali: »V turistično ponudbo občine pa vključujemo tudi druge turistične zanimivosti, pri čemer postaja za obiskovalce vse bolj zanimivo središče kraja Sveti Jurij ob Ščavnici s Kulturnim in upravnim središčem, parkom z doprsnimi kipi znanih rojakov, ki so se v naših krajih rodili in pustili pečat v Sloveniji in tujini. Med temi za- nimivostmi je gotovo tudi rojstna hiša Antona Korošca, ki je edina ohranjena domačija teh rojakov.« V društvu je 130 članov, večina iz občine, nekaj pa tudi s sosednjih območij. Organizirajo etnološke in druge prireditve ter sodelujejo pri organizaciji prireditev drugih društev. Za razvoj turizma je pomemben tudi izvoz z avtoceste, pravi Mir, pa tudi vse kakovostnejša kulinarična ponudba gostincev in na turističnih kmetijah. Jože Gabor Skupaj – Gornja Radgona in Bad Radkersburg Vzor za posameznike, občine in države Štiri leta trajajoč projekt se končuje – Od fizično oprijemljivih so »nevidni« dosežki pomembnejši »Danes začenjamo novo poglavje ob reki Muri,« s tem je župan Gornje Radgone Stanko Rojko začel slovesnost ob koncu štiri leta trajajočega projekta z naslovom Skupaj in je zajel razvoj – urbani in krajinski – obeh obrežij reke Mure, tako na slovenski kot avstrijski strani. S tem sta dve mesti, ki sta bili nekoč eno, nato ločeni z državno mejo, ki je gotovo pustila vidne sledi tudi v odnosih med ljudmi, naredili korake nazaj k združitvi. V skoraj štirih letih, kolikor je projekt trajal, se je v okviru »Skupaj« naredilo več stvari. Celotna denarna teža projekta je dva milijona 61 tisoč evrov – v ta znesek je vključen davek na dodano vrednost –, pri čemer je Evropski sklad za regionalni razvoj sofinanciral projekt v 85 odstotkih tako na slovenski kot avstrijski strani, obe občini sta primaknili vsaka po pet odstotkov omenjene vrednosti, vsak po deset odstotkov pa še slovenska vladna služba za razvoj in urad štajerske deželne vlade. Vodilni partner je bila Občina Gornja Radgona, projektna partnerja pa Mestna občina Bad Radkersburg in Razvojna agencija Pora. Uredili pa so: območje pred policijsko postajo v avstrijski Radgoni, območje pred mejnim uradom Bad Radkersburg in tamkajšnji mestni park ter območje vhoda v mesto Gornja Radgona – če prihajate po mostu čez Muro z avstrijske strani. Pred policijsko postajo v avstrijski Radgoni so – potem ko so obnovili obmejni most in mu dodali balkone – kolesarsko in pešpot povezali z novimi stopnicami do reke. Obrežna škarpa in trg ob škarpi sta narejena tako, da omogo- turistične prireditve čata neposreden dostop do Mure. Pred uradom v Bad Radkersburgu so dobile stare zgradbe carinskega urada – ki nosijo zgodbe iz zgodovine – nov pomen: postale dom kulturi. Rdeče in bele proge, ki so jih narisali čez cestišča in ki spominjajo na mejne zapornice, pa nakazujejo na to, da naj se zgodovina meje vseeno ne pozabi. Mestni park avstrijske Radgone je dobil nove poti, kotičke in klopi, z novo ureditvijo pa so poskušali poudariti funkcijo zdraviliškega parka. Ureditev vhoda v Gornjo Radgono pa zajema oblikovanje odprtih površin na slovenskem koncu mostu, ureditev dostopa do Mure, promenade ob njej in preoblikovanje nekdanjega mejnega območja v vstopni mestni portal. Nad reko so postavili betonsko razgledno ploščad s privezi za čolne in sestopno pot do Mure, v »carinskem parku« pa so odslej otroška igrala, skulptura, peskovnik ter drevesa in grmovnice. Gornjeradgonski župan Stanko Rojko se je ob koncu projekta spomnil leta 1991: »Že takrat, ko smo tudi v Gornji Radgoni postavljali temelje nove države, je kazalo, da bomo imeli s sosedi dobre Vhod v Gornjo Radgono – če prideš v mesto iz Avstrije – je zdaj urejen tako, da kar vabi na sprehod. fotografija vida toš odnose. In verjamem – tako vidim –, da so naši medsebojni odnosi z avstrijskimi sosedi na vseh ravneh odlični.« A za to je bilo potrebno kar nekaj truda pa tudi časa. In nedvomno je k temu pripomogel tudi »Skupaj«. Potrditev, da v mestu ob Muri vedo, kaj je pomembno, je tudi izjava Tatjane Fulder, dolgoletne direktorice Pore, ki je za ta projekt ogromno naredila: »Mnogi dosežki projekta so vidni, a še pomembnejši od teh – in to se meni zdi bistveno – so tisti nevidni, ki niso fizično oprijemljivi. To sta zaupanje in spoštovanje, ki smo ga partnerji v tem času vzpostavili. To je največja dota, ki jo bomo z veseljem prenašali naprej.« Župan Občine Bad Radkersburg Josef Sommer je prav tako poudaril, kako pomemben je bil ta projekt, saj bi moral biti po njegovem mnenju celo neke vrste vzorec, vzor, poskusni projekt za vse druge – in to na vseh ravneh: »Ta izkušnja in ti dosežki naj se kot valovi širijo ne le na regionalni ravni, ampak tudi na ravni odnosov med državama. Mi smo torej lahko vzor za sodelovanja med mesti, občinami, regijami, pa tudi med Slovenijo in Avstrijo.« Da se s formalnim koncem projekta Skupaj sodelovanje ne končuje, pa je dokaz, da že sodelujejo za »Skupaj 2«. Stanko Rojko: »Pogovarjamo se o številnih novih možnih načinih čezmejnega sodelovanja: od železniške povezave čez Muro do biosfernega parka, pa o poti gradov, pohodniškem mostu … skratka ogromno stvari nas združuje in povezuje ter navdaja z optimizmom za jutri.« Vida Toš Negova – V sredo, 31. decembra, ob 23. bo silvestrovanje. Ljutomer – V sredo, 31. decembra, in v soboto, 3. januarja, med 8. in 12. uro bo ga Glavnem trgu Božični bazar – turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot s poudarkom na božično-novoletnih izdelkih. Gornja Radgona – V petek, 2. januarja, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov. Filovci – V soboto, 3. januarja, ob 10. uri bo 12. Pohod treh kraljev v dolžini devet kilometrov po Filovcih in okoliških gričih. Organizator je Vinogradniško-sadjarsko društvo Filovci. Razkrižje – V soboto, 3. januarja, ob 18. uri bo pri Ivanovem izviru predstava na prostem Božična noč, ki jo pripravlja Turistično-narodopisno društvo Razkrižje. Ob igralskem delu je v predstavi še petje igralcev in zbora. Gornja Radgona – V soboto, 4. januarja, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici Kmečko-ekološka tržnica na meji. Budinci – V nedeljo, 4. januarja, ob 10. uri se bo začel pri vaško-gasilskem domu Pohod trej kralof na pouti po dolaj, pa bregaj, ki ga bodo organizirali KUD Budinci, Občina Šalovci in Porabsko KTD Andovci. Dvanajst kilometrov dolga pot bo udeležence vodila mimo mejnih kamnov in najsevernejše točke Slovenije, od tam pa do Andovec, kjer si bodo ogledali Mali Triglav, hišo rokodelstva in drugo. Po vrnitvi v Budince bo druženje s pogostitvijo. Črenšovci – V Župnijskem domu Svete družine Črenšovci je do 9. januarja na ogled vseslovenska in mednarodna razstava jaslic vsak dan med 16. in 18. uro. Banovci – Po vsej vasi so do 7. januarja na ogled jaslice v okviru Božične vasi Banovci, ki so jih naredili krajani. Organizatorja sta Turistično društvo Banovci in Terme Banovci. Veržej – V Puščenjakovi dvorani Centra DUO je na ogled 7. razstava slovenskih jaslic, ki so jo dopolnili z razstavo jaslic zakoncev Lavrih. Na razstavi se z izdelki jaslic predstavljajo tudi pomurske šole in vrtci. Na ogled je do 7. januarja ob delavnikih med 9. in 15. ter 17. in 20. uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih med 9. in 12. ter 17. in 20. uro. Od 7. januarja do 3. februarja bo razstava na ogled ob delavnikih. Moravske Toplice – V parku pred evangeličansko cerkvijo je na ogled pravljična dežela. reportaža www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 19 Praznično vzdušje v Vzgojnem domu Veržej Vedno je nekdo, ki mu je mar zate V letošnjem šolskem letu tam živi skoraj 30 otrok – Postaviti jim je treba meje in se z njimi tudi veseliti – Vsi imajo radi svoje družine V skupnih prostorih se učijo, družijo in zabavajo. Dan pred božičnim večerom se je v Vzgojnem domu Veržej čutilo praznično vzdušje in vznemirjenje pred prihodom dedka Mraza. Na svečano pogrnjenih mizah so gorele lučke in osvetljevale drobno pecivo, ki so ga prejšnje dni pomagali speči tukajšnji otroci. Zbirali so se v skupnih sobah, še enkrat preleteli besedilo za nastop in v mislih ponovili, kako se bodo predstavili na božično-novoletni prireditvi. »Vsako leto pripravimo tako prireditev, da otroci in mladostniki začutijo praznično vzdušje, in jih spodbujamo, da nastopajo in pokažejo, kaj znajo in zmorejo,« nam pove Borut Casar, ki je 17 let ravnatelj ustanove, kamor poleg doma spadata še vrtec in šola. Z otroki pa dela že 36 let. V Vzgojnem domu Veržej je zdaj nekaj manj kot 30 otrok, starih od šest do 15 let z različnih koncev Slovenije. Po novoletnih počitnicah pričakujejo še tri. V šestih stanovanjskih enotah delajo z otroki in mladostniki po štirje vzgojitelji, skupaj pa lahko sprejmejo 60 otrok. Povprečno ostanejo dve leti, nekateri nekaj mesecev, drugi tudi več let. »Z njimi ni vedno lahko delati, bi rekel, da je kar težko,« pripoveduje Casar in doda, da se tudi na strokovnih srečanjih z učitelji in ravnatelji na seminarjih marsikdaj strinjajo, da je danes veliko otrok, ki jih ne obvladajo. Marsikomu bi koristilo, da bi prišel v dom in redno obiskoval šolo. Ampak starši ne dajo soglasja, po tem ko center za socialno delo najprej izda odločbo za posameznega otroka in ga tja usmeri še komisija Zavoda za šolstvo. Dejstvo pa je, da se s tem otoku le škodi, saj se mu daje potuho, pri tem pa trpi sam in drugi otroci v razredu. K njim pridejo največkrat, ko so v sedmem, osmem ali devetem razredu, takrat pa že imajo ustaljene vedenjske vzorce in navade. Če bi prišli prej, bi jim lahko bolj pomagali. Zgodbe, zakaj so otroci prišli v veržejski dom, v Sloveniji je deset podobnih, so različne. Lahko da je šlo za konflikte v okolju, kjer so živeli, izostajanje od pouka, beganje, težave z mamili ali alkoholom, so bili ogro- Ravnatelj Borut Casar in strokovna vodja Kamila Kramarič že dolga leta delata z otroki in razumeta, kaj najbolj potrebujejo. fotografija nataša juhnov ženi v svojem okolju ali so se znašli v stiski in potrebujejo vsakodnevno pomoč in skrb, predvsem pa razumevanje ter občutek varnosti in sprejetosti. Sčasoma se v domu naučijo živeti drugače, navadijo jih na red in rutino, ter da so bolj strpni in spoštujejo ljudi okoli sebe. Prav tako kot vas in krajane, ki že desetletja živijo v sožitju s tem domom in otroki. Marsičesa se morajo ti otroci naučiti, česar jih nihče ni. Pogosto niso Matic, 8. razred, že od nekdaj rad nastopa in si želi, da bi nekoč postal igralec. V domu je tri leta. »Lepo je, tu imam tudi prijatelje, včasih se kdaj tudi spremo. Preden sem prišel, me je bilo najbolj strah, da me ne bodo sprejeli, ampak so me takoj, ker sem bil najmlajši. Ko pride kakšen mlajši, mu rad pomagam in povem, kaj naj dela, da bo uspešen v življenju. Če grem za velike počitnice domov, že pogrešam prijatelje in vzgojitelje.« sposobni zaznati svojih čustev, ne vedo, kaj je sreča, ljubezen, veselje, navajeni so le na svoj boj in da dosežejo, kar želijo. Na vsak dražljaj hitro reagirajo, tudi s pestmi, in ne pomislijo, da se spori lahko rešujejo tudi drugače. Naučeni so nasilja, zbadljivk, grdih besed in iščejo pozornost. Sčasoma spoznajo, da tega nihče ne sprejema z odobravanjem, in se naučijo, kaj pomeni dajati in deliti svoja čustva. Pri tem dobijo občutek, kako je, ko te kdo pohvali, spodbuja in mu je mar zate, pripoveduje ravnatelj. Strokovna vodja doma Kamila Kramarič, ki dela s fanti in dekleti v domu že 18 let, pravi, da otroci najbolj potrebujejo nekoga, ki jim je pripravljen prisluhniti, ki sliši, kakšne težave imajo, in jim je pripravljen pomagati pri reševanju teh. »Kot človek in strokovnjakinja moram ubrati pravo pot, ravnovesje, da jim dam, kar potrebujejo. Moraš jim postaviti meje, biti strog in se z njimi tudi veseliti, jih spodbujati pri razvijanju njihovih talentov.« Tako kot je treba delati z otroki, tako je treba veliko delati tudi z nji- hovimi starši. Ravno starši so tisti, ki najbolj zaznamujejo otroka in znajo svoje strahove in frustracijo prenesti na otroke. Pogosto so sredstvo za obračunavanje med staršema, ko se ločujeta. Če otrok živi v slabem okolju, kjer so nasilje, droga, spolne zlorabe, a ima varnost v družini, ne bo toliko prevzel navad okolja. Družina je tista, ki da stabilnost. In tista, ki jo imajo, da se potem lažje in z večjim veseljem vrnejo domov. Ne glede na to, kaj je bilo, pa ima vsak svojo družino rad. Redki rečejo, da ne želijo domov. Vez med otrokom in starši, četudi ti niso znali najbolje delati z njim, ostane za vedno. Vsi, ki so vsaj delček otroštva preživeli v Domu Veržej, pa so nekoč, ko so odrasli, pripoveduje Kramaričeva, najbolj hvaležni, da smo jim pomagali prebroditi njihove stiske, da so ob tem narediti šolo ter vzpostavili in ohranili dobre odnose s svojimi starši in drugimi. Radi jih obiščejo v domu in pripeljejo še svoje družine in otroke ter pokažejo, da jim je v življenju uspelo tudi z njihovo pomočjo. A. Nana Rituper Rodež Zala 11 let, in Mojca, 13 let, sta prišli v dom v letošnjem šolskem letu. Obe pravita, da ju je bilo najbolj strah, da se nihče ne bi z družil z njima. Ampak strah je bil odveč. »Takoj smo se začeli pogovarjati in se družiti. Tudi z drugimi iz doma.« V predprazničnem času sta pomagali peči kekse, nastopali pa sta tudi v igrici in plesni točki.« Zala pa pogreša morskega prašička, ki se ji bo po novem letu pridružil v domu. 20 | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] fotografija mateja vrbnjak Čarobni prazniki »December. Prazničen, čaroben, vesel, zanimiv, poln presenečenj, dišeč, nasmejan …« je le nekaj pridevnikov, s katerimi so otroci Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona in njihovi vzgojiteljici Mateja Vrbnjak in Miroslava Vučko opisali najbolj prazničen mesec v letu. In tem praznikom, veselemu pričakovanju, druženju z najdražjimi in vsem, kar spada zraven, tudi sami dajejo posebno pozornost. Polepšajo in pričarajo si jih z različnimi dejavnostmi: pesmijo, plesom, pogovori, risbicami in drugimi izdelki. Tako so se tudi letos pripravljali na tradicionalen nastop za babice in dedke ter zanje skrbno pripravljali kup presenečenj. Še prej pa so v skupino povabili babico Majdo, ki je pomagala pri peki keksov, da so jih potem ponudili babicam in dedkom. Druženje z babico Majdo pa jih je popeljalo tudi v čas, ko je bila babica, tako kot njeni poslušalci, še majhna deklica. Pripovedovala jim je, kako so praznovali nekoč in česa so se otroci najbolj razveselili. Materialnih dobrin res ni bilo, otroci pa so bili zadovoljni in veseli že skupne večerje, skromnega okraševanja božičnega drevesca in sadnega darila, ki jih je čakalo pod smreko. Prazniki so bili tudi takrat nekaj lepega in veselega. Lotili pa so se tudi peke čarobnih medenjakov. Otroci so ob tem uživali, se nasmejali in komaj čakali, da jih bodo lahko poskusili, še bolj pa so čakali dan, ko so z njimi lahko presenetili svoje najdražje, sta povedali vzgojiteljici. Kako pa je bilo šele veselo, ko so jih obiskali dedki in babice pa tudi pradedki in prababice! A. N. R. R. Novoletna jelka, Patrik Cipot, 1. b, OŠ Tišina Pričakovanje Našo hišo venček adventni krasi, ko čakamo Miklavža, prva svečka gori, tega se otroški svet veseli. Pridnost, poštenost se zdaj nagradi. Za božič okraske iščemo vsi, da drevesce okrasimo si. Božiček, obišči nas, mu pišemo vsi, darila izbiramo, veselimo se božičnih dni. Ko četrta svečka že gori, božič in Božička nestrpno čakamo otroci mi, da obdarimo se prav vsi! Melanie Kuhar, OŠ Bakovci Sneg Iz daljave veter prišumi, prve snežinke všeč so mi. fotografija jure zauneker Otroci se veselijo, snežne može gradit hitijo. Z lučkami po mestu Odrasli smo v prazničnih dneh že kar vzdihovali od številnih obveznosti, vabil, dogodkov in nujnih opravkov, le malokdo, če sploh kdo, pa je našel čas za čare praznikov. Otroci, tisti čisto majhni in veliki, pa se vsega tega blišča, dogajanja in pričakovanj neizmerno veselijo. In znajo uživati prav v vsakem trenutku. Prav nepozabni pa so temni večeri, ko se lahko skupaj s starši ali starimi starši sprehodijo skozi okrašeno mesto, občudujejo lučke in morda srečajo kakšnega dobrega moža. Če ne, pa nič hudega, saj so tako in tako v krogu svojih najdražjih in prijateljev, dobri možje pa so jih obiskali tudi doma. Tudi skupina otrok iz murskosoboških O, zima! Najlepše božično darilo Zima, zima, hitro pridi, saj te zelo pogrešam. Pozimi se bom lahko sankal, ko zapadel bo sneg. Bližali so se božični prazniki. V tem času sem si zaželela psa, zato sem starše prosila, ali ga lahko dobim. Rekla sta mi, da naj pišem Božičku, in če sem bila dovolj pridna, ga mogoče dobim. Ker sem bila še majhna, sem prosila očeta, da mi pri tem pomaga. Skupaj sva napisala pismo in ga naslovila na dobrega moža. Na božično jutro sem Pozimi so prazniki, takrat dobim veliko daril. Tega se zelo veselim. Pridi, pridi zima k nam. Jan Titan, 5. a, OŠ Bakovci Snežinke padajo z neba, kmalu veliko bo snega. vrtcev je z lučkami v rokah in s svojimi najdražjimi opravila pravi pohod po čarobnem in prazničnem mestu. Zato se jim moramo pri tem, kolikor le zmoremo, nam čas in obveznosti dopuščajo, pridružiti in se veseliti z njimi. Mi bomo tako za trenutek izstopili iz hitečega vlaka, otrokom pa bodo skupna doživetja za vedno se zbudila in pogledala skozi okno. Bil je prekrasen zimski dan. Pod božično drevo sem šla pogledat, če sem dobila kakšno darilo. Pod drevesom sem našla več daril, vendar sem bila razočarana, ker mi Božiček ni prinesel darila, ki sem si ga najbolj želela. Takrat pa je na vrata nekdo potrkal. Pogledala sem skozi okno in zagledala starše. Oče je v rokah držal škatlo. Hitro ostala v spominu. Gotovo bodo pozabili na večino igrač in daril, ki so jih dobili, ne bodo pa pozabili na skupne lepe trenutke. In se jih bodo spominjali tudi takrat, ko bodo nekoč sami veliki, prezaposleni in bodo v očeh svojih otrok občudovali, kako se lahko veselijo praznikov. A. N. R. R. sem jima odprla vrata in zaslišala lajanje, ki je prihajalo iz škatle. Pogledala sem vanjo in zagledala majhno belo kepico. Bil je kužek, in to prav takšen, kakršnega sem si želela. Poimenovala sem ga Pufi, saj je bil zelo puhast. Ta dan mi bo ostal za zmeraj v spominu. Še zdaj imam tega psa in upam, da bo z mano še dolgo časa. Maja Gjerek, 5. a, DOŠ I Lendava Snežne kepe po zraku letijo in se na otroških licih raztopijo. Dominika Šrajner Zima Skozi vasi in mesta zima je prihitela, pokrajina bela je vsa zaledenela. Drva nanosimo, v peči zakurimo, da nam toplo bo celo zimo to. Otroci s smučmi, drugi spet s sankami so z veseljem na sneg odšli. Katja Balažic BOLJŠA STRAN SPLETA NA SCENI www.vestnik.si | e: [email protected] Izbrali smo 1. januarja 2015 | Vestnik | Rosamund Pike v izjemni srhljivki Ni je več (Gone Girl) Top 5 – najboljše in najodmevnejše v letu 2014 Leto slovesa velikih filmskih in glasbenih legend Top 5 albumov Robert Plant: Lullaby and … The Ceaseless Roar – glasbeni svet na eni plošči. Ryan Adams: Ryan Adams – vrhunec glasbene kariere in leta. The Black Keys: Turn Blue – garažni rok, pripeljan do perfekcije. Jack White: Lazaretto – nadgradnja prejšnje odlične plošče Blunderbuss. priredba in Colin Firth, ki se pretepa kot še nikoli. Top 5 serij True Detective (Pravi detektiv) – Matthew McConaughey in Woody Harrelson sta ustvarila antologijo. Fargo – Martin Freeman in Billy Bob Thornton sta ustvarila kult. Spoon: They Want My Soul – indie rok duša z veliko žlico. The Leftovers (Ostanki) – ko izgineta dva odstotka prebivalcev, se začne pekel za tiste, ki ostanejo. Top 5 filmov The Missing (Pogrešan) – skrivnostno izginotje fantiča v Franciji povzroči dolgoletno obsesivno iskanje in razkritje najhujših skrivnosti. Gone Girl (Ni je več) – drugačna srhljivka z nepozabno Rosamund Pike. Birdman (Ptičar) – Michael Keaton na poti do oskarja. Boyhood (Fantovska leta) – režiserski spomenik Richarda Linklaterja. Whiplash (Bičanje) – blagoslov in prekletstvo džezovskega bobnarja. Selma – MLK in začetek množičnih protestov v mestecu sredi Alabame. Top 5 najslabših filmov (samo A-filmi) Blended (Pa ne že spet ti!) – stereotipno in ponižujoče gledanje na Afriko, v glavni vlogi pa – saj veste, kdo. Transformers: Age of Extinction (Transformerji: Doba izumrtja) – najbolj precenjen režiser Michael Bay ne zna delati filmov brez neštetih eksplozij, Mark Wahlberg pa še vedno skače iz odličnih vlog v katastrofalne in obratno. I, Frankenstein (Jaz, Frankenstein) – nad tem filmom in tistim, ki je ponudil vlogo Aaronu Eckhartu, bi se zgrozil še pravi Frankenstein. Transcendence (Transcendenca) – preveč napihnjeno, po eni strani privlečeno za lase, po drugi pa neprivlačno. Maps to the Stars (Poti k zvezdam) – film o sprevrženih hollywoodskih družinah za sprevržene hollywoodske družine. Top 5 najbolj pričakovanih filmov v letu 2015 Fifty Shades of Grey (Petdeset odtenkov sive) – napovedan že za leto 2014, a februarja 2015 bo vendarle konec dolgega čakanja ženskega občinstva. American Sniper (Ostrostrelec) – Bradley Cooper kot najbolj smrtonosen ostrostrelec v ameriški zgodovini. Mad Max: Fury Road (Pobesneli Max: Cesta besa) – napovedan že za leto 2013, a maja 2015 bo vendarle konec dolgega čakanja moškega občinstva. Superman vs. Batman (Superman proti Batmanu) – junaka, ki sta sprožila največ razprav med oboževalci, kontroverzna vloga Bena Afflecka, v eni od scen pa naj bi se pojavil tudi nihče drug kot – Justin Bieber! Kingsman: The Secret Service (Kraljevi mož: Tajna služba) – še ena stripovska The Affair (Afera) – strast in prevara na počitniškem Long Islandu sta zasenčeni s skrivnostnim umorom. Top 5 dokumentarcev Das Salz der Erde (Sol Zemlje) – režiser Wim Wenders in fotograf Sebastiao Salgado o ljubezni in sovraštvu do ljudi na našem planetu. Pauly Shore Stands Alone (Pauly Shore ostaja sam) – propadli komik išče svoje oboževalce v zasneženih mestecih in vaseh ameriškega srednjega zahoda. 20.000 Days on Earth (20 tisoč dni na Zemlji) – 24 fiktivnih ur v življenju glasbenika, avtorja in igralca Nicka Cavea pred in med snemanjem plošče Push The Sky Away. Virunga – ljubezen do živali in narave sredi krvavega vojaškega in podjetniškega pohlepa. Whitey: United States of America vs. James J. Bulger (Whitey: Združene države Amerike proti Jamesu J. Bulgerju) – sodni proces proti mafijcu, ki je 30 let teroriziral Boston brez ene same obtožnice. Top 5 destinacij v letu 2015 Milano – prizorišče svetovne razstave World Expo 2015. Galicija - Asturija - Kantabrija – zbogom, Lloret de Mar in sončne obale Španije, pozdravljene, zelene in sveže regije. Memphis, Tennessee – patina in nostalgija sredi moderne pokrajine ob Misisipiju, pa še Slovenci tam igrajo košarko. Bahami - Portoriko - Kuba – malce pozabljeno območje bo spet prišlo v ospredje turističnih tokov; čudovite plaže, prijazni domačini in nov veter svobode. Belgija – pomlad in poletje sredi majhnih srednjeveških mest sta lahko drugačna in sproščujoča. Top 5 biografij Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukotic: Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje – kaj se je dogajalo z najbolj znano narkomanko na svetu, potem ko je postala knjižna in filmska zvezda. Robin Williams Sylvie Simmons: Pravi moški zate – Življenje Leonarda Cohena – večplastno, poučno, zanimivo in z globalnim pogledom na enega najbolj vplivnih svetovnih glasbenikov. Simon Sebag Montefiore: Stalin – Na dvoru rdečega carja – doslej še neviden vpogled v zasebno in javno življenje sovjetskega trinoga. Andrea Pirlo z Alessandrom Alciatom: Mislim, torej igram – zenbudist, filozof, vinar, železninar, maneken in kul človek … aja, pa še eden izmed najboljših nogometašev na svetu. Marguerite Duras: To je vse – besedilo o svojem življenju, ki ga je avtorica pred smrtjo narekovala svojemu ljubimcu. Top 5 knjig (predstavljenih v Vestniku) Timur Vermes: Spet je tukaj – satirično in izredno duhovito zrcalo, ki nam ga v sodobnosti nastavi še vedno po bencinu smrdeč Adolf Hitler. Goran Tribuson: Zgodovina pornografije – simpatični prerez odraščanja, ki so ga v Titovi Jugoslaviji doživljale generacije. Miljenko Jergović: Oče – podobno kot Tribusonova knjiga, le z več dramatike in zasebnosti. Kurt Vonnegut ml.: Klavirski avtomat – romaneskni prvenec o mehanični družbi prihodnosti izpod peresa svetovno znanega avtorja. Roots Intention Crew Nick Davidson: Pirati, pankerji in politiki – zaljubljenost v radikalni nogometni klub St. Pauli. Top 5 najodmevnejših smrti Robin Williams – šokantno slovo filmske zvezde, s katero so odraščale generacije. Philip Seymour Hoffman – kakšna škoda igralca, ki nikoli ni odigral slabe vloge. Lauren Bacall – odhod legendarne filmske in življenjske partnerice Humphreya Bogarta. Joe Cocker – verižno kajenje je pustilo nepopravljive posledice. Johnny Winter – eden največjih kitaristov na svetu se je nepričakovano poslovil v Zürichu, kjer je decembra umrl tudi pevec Udo Jürgens. Woody Harrelson in Matthew McConaughey Top 5 koncertov v Pomurju Roots Intention Crew, Soboško poletje, Murska Sobota – koncert s presežkom, ki je združil vse. Filastine, Mikk, Murska Sobota – pomurska prestolnica še nikoli ni bila tako blizu množičnemu uporu. Laibach, GKD, Lendava – sožitje zvočne in vizualne umetnosti. Let 3, Jama, Sveti Jurij ob Ščavnici – tudi Pomurci še vedno znamo postaviti spomenik nekomu drugemu. Siddharta, igrišče DSŠ, Lendava – nikoli prej ni bilo in nikoli potem več ne bo tako, kot je bilo tega majskega večera. Top 6 na Pomurje.si v preteklem tednu fotografija nataša juhnov Milano bo prizorišče svetovne razstave World Expo 2015. 1. Polnočnica v stolni cerkvi 2. »Ne boste nas, nikoli nas ne boste!« 3. Koliko bodo občine namenile za okrasitev in silvestrovanje? 4. Najbližji približek sreče 5. Franc in Marija Forjanič iz Dolnjih Slaveč 6. Staša Pavlović, samostojna književna prevajalka Fotograf Sebastiao Salgado v dokumentarcu Sol Zemlje 21 22 preprosto uporabno | Vestnik | 1. januarja 2015 besede mode Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Suha koža Pogosto kopanje spere maščobo s kožne površine, zato se koža lahko izsuši Zapeljivke Kape so se spremenile v prave zapeljivke Koraki po snegu so se končno nanizali. Nujni spremljevalci so postale tudi kape, šali in rokavice. Čeprav prisegamo na vse nepremočljivo, kožo razvajajo naravni materiali, ki dihajo in nas kdaj pa kdaj tudi osvežijo s kapljicami iz kepe snega. Mačke Kape so se spremenile v prave zapeljivke. Tematika kap se je iz otroških preselila kar med odrasle. Tako so cele družine mačk zelo popularne, mi pa si lahko izberemo tisto po našem okusu. Črne enostavne kape so dobile majhna mačja ušesa, ki štrlijo le toliko, da popestrijo obliko kape. Nekatere oblike kap so bolj okrogle, imajo več prostornine in na tak način »pospravijo« tudi dolge lase. Mačji vzorci so v manjšini, oblika ušes pa je minimalistična. V nasprotnem bi se zdela vprašanja o maškaradi kar na mestu. Suhi koži primanjkuje medcelična maščoba, posledično tudi vlaga, ki je zaščitni sloj in je kot naravna krema iz maščobe, potu in vlažilnih sredstev. Ta sloj omogoča prožnost najvrhnejše plasti kože, rožene plasti. Rožena plast naredi kožo odporno proti zunanjim vplivom in jo varuje pred izsušitvijo. Naravni mehanizmi Za hidrirano kožo je najbolj zaslužna epidermalna lipidna plast ali maščobna pregrada, ki jo izločajo celice povrhnjice in keratinociti. Ta plast se nahaja tik pod roženo plastjo kože. Za lažje razumevanje, če si celice povrhnjice predstavljamo kot zidake, jih maščobna pregrada povezuje kot malta. Med temi celicami najdemo še druge specifične snovi, hialuronsko kislino, ureo in druge naravne vlažilce, ki preprečujejo, da bi voda skozi povrhnjico izhlapevala. Maščobna plast je pri ljudeh lahko stanjšana, pri nekaterih celo spremenjena. To velja predvsem za bolnike, ki so nagnjeni k preobčutljivostnim reakcijam in z njimi povezanimi bolezenskimi stanji (astma, seneni nahod, atopijski dermatitis). Stanjšana maščobna pregrada pa je značilna tudi za starejše ljudi, saj pri njih celice povrhnjice pešajo in ne zmorejo več proizvajati toliko maščobe. Vzroki suhe kože Nižje temperature, bolj suh zrak in ogrevanje prostorov, ki zrak dodatno izsuši, so dejavniki, ki povzročijo povečano izgubljanje vode skozi povrhnjico. Če je koža zdrava, ustrezno negovana in sposobna zadrževati vodo, ta izguba ni toliko izrazita. Nasprotno je pri ljudeh s stanjšano ali spremenjeno maščobno pregrado, posebno pri otrocih, starejših in bolnikih. Zato se je treba ustrezno zaščititi pred mrazom in kožo ustrezno negovati. Pomembno je, da se zavedamo, da z nadomeščanjem vode v telesu (več pijemo) ne ohranjamo hidriranosti kože, saj vodo v telesu natančno regulirajo drugi organski sistemi. Znaki Prvi znaki izsuševanja kože so suha, groba, hrapava in srbeča koža, ki kasneje tudi pordi, se močneje lušči in poka. Zaradi tega se lahko koža sčasoma vname, saj je medsebojna povezava celic povrhnjice kože slabša in škodljive snovi (bakterije, glivice) lažje prodrejo v notranjost. Gre za izsušitveni ali zimski dermatitis, ki se najpogosteje pojavi na hrbtišču rok, pri starejših na golenih, ker je slabša prekrvavitev, pri otrocih pa na ličkih in nadlahteh. Nega suhe kože Včasih se premalo zavedamo, da je umivanje potrebno samo zaradi higienskih razlogov. Pogosto opažamo, da nekatere mamice pretiravajo z umivanjem in zato otroška koža hitro postane izsušena. Uporaba mil, dišav, čistil in pretirano umivanje povzroča za občutljivo kožo dodatne težave. Pogosto kopanje spere maščobo s kožne površine in to omogoči, da se koža izsuši. Zato pri vsakodnevnem prhanju Ena leva, ena desna Enostavno pletene kape so sestavljene iz enostavnih zapletov, ene v levo in ene v desno. Imeti moramo le popolnoma debele pletilke in zelo debelo volno. Taka, ki ima do pol centimetra premera in je dokaj čvrsto zvita. Enakomerno zategnjena nitka je majhen namig, da nam oblika kape popolnoma ne spodleti. Sicer pa je pletenje zelo sproščujoče, to pa nam Nikoli ni prepozno, da se naučimo plesti. Vzemimo to kot relaksacijo in presenečeni bomo nad uspehom. Dan se lahko pozna tudi po večeru. znajo pritrditi tudi babice. Danes se zdi, da pletenje uvajajo vsi, ki se ukvarjajo z jogo, zdravim prehranjevanjem in zdravim načinom življenja nasploh. Metalne niti Poleg volne je koži še prijetnejši bombaž. Res nas ne greje tako kot volna, a je zelo mehek in prožen. Čeprav nas naravni materiali odlično ščitijo, moda vedno doda še svojo besedo. Metalne niti so se tako prikradle kar med naravne. Največ je takih v srebrnem barvnem odtenku, nekaj je tudi bronasto obarvanih. Siva barva se tako lepo kombinira z oranžno in srebrno ter kančkom modre. Nikoli ni prepozno, da se naučimo plesti. Vzemimo to kot relaksacijo in presenečeni bomo nad uspehom. Dan se lahko pozna tudi po večeru. Tatjana Kalamar Morales www.vestnik.si | e: [email protected] samo moj recept svetujemo uporabo mila le na predelu pazduh, stopal in genitalij, na drugih delih telesa pa milo uporabljajmo samo enkrat tedensko. Voda je tista, ki povsem zadostuje, da se znoj spere s telesa. Za nego suhe kože so zelo primerne oljne kopeli, saj pomagajo, da na koži ostane več zaščitne maščobe. Po prhanju ali kopeli je pomembno, da se koža ne zdrgne do suhega, ampak se samo nežno popivna in takoj namaže z maščobo, ki bo nadomestila lipidno bariero. Tudi mleko za kožo se lahko uporabi, vendar je navadno premalo mastno. Včasih je zadosti že, če uporabimo katero koli kremo, pomembno pa je, da je čim bolj mastna. Vam pa svetujemo, da se v lekarni posvetujete z lekarniškim farmacevtom glede ustreznega pripravka, saj jih je na voljo veliko in prav je, da izberete najprimernejšega glede na stanje kože. Pripravki morajo vsebovati maščobe, ki so po sestavi podobne kot v naši koži. Maščobe živalskega izvora so po sestavi bolj podobne naravnim maščobam v povrhnjici kot maščobe rastlinskega izvora. Na voljo so tudi pripravki, ki s pronicanjem v kožo to hidrirajo ne le z maščobo, ampak tudi z dodatki, kot so urea, hialuronska kislina in drugi. Če je izrazita težava luščenje, lahko pomagajo luske odstraniti kreme s salicilno kislino, ki jih predpiše zdravnik. Odraslim se včasih tudi svetuje, da po nanosu takšnih zdravil kožo prekrijejo z zapornim (okluzivnim) povojem. Pri otrocih je uporaba takšnih povojev prepovedana. Koža je ogledalo človeka – zato si vsak želi, da bi bila večno otroška, gladka, napeta in sijoča. Za to lahko veliko naredi vsak posameznik. Pozimi moramo kožo zaščititi in ustrezno negovati. Pri tem ne pozabimo na sonce, ki je največji sovražnik kože tudi pozimi, saj poškoduje kožo v smislu izgube strukture ter elastičnosti in pigmentacije. Barbara Mlinarič, mag. farm. z našega štedilnika Očiščevalna zeljna pita Zelje je zimska zelenjava – Izredno zdravo in okusno Zelje obožujem. Naj bo surovo ali kislo, kakor kdaj. Zelje pa je tudi ena izmed najprimernejših jedi za zimo, da o tem, koliko C-vitamina ima kislo ter kako osvežilno in konec koncev očiščujoče je, sploh ne govorimo. Zato že med prazniki, sploh pa po njih najbolj prija nekaj takega, kot je – dobra zeljna pita. Teknila bo celo tistim, ki niso zeljni navdušenci, ali pa tistim, ki imajo zelje radi, a ne v surovi ali solatni obliki. Za zeljno pito potrebujete pol kilograma kislega zelja (če imate svoje, domače, je to sploh zakon), pol kilograma vlečenega testa (če naredite svoje in če naredite celo polnozrnato, bo to več kot odlično). Potrebovali boste še srednje velik por, olivno olje in sol ter poper. Por prepražite na olju. Zelje operite pod tekočo vodo in Kurilna sezona in nižje temperature so grožnja zdravi koži. ga dodajte poru. Solite, poprajte in pražite 10 minut. Medtem ogrejte pečico na 180 stopinj Celzija. Testo razvlecite tako, da boste dobili pet plasti. V namazan pekač – če imate, vzemite okroglega – položite list vlečenega testa in pazite, da bo segal malo čez rob pekača. Premažite ga z oljem in nanj položite novo plast testa, ki jo spet premažite z oljem. Nato na testo porazdelite zelje. Nanj položite novo plast testa, ki naj visi čez rob pekača. Premažite ga z oljem, nato obložite z zeljem. Na vrh spet položite dve plasti testa, ki ju ne pozabite namazati z oljem, olivnim seveda. Zdaj tisto testo, ki je prej viselo čez rob pekača, zavihajte navzgor, na pito, če ga je kje preveč, pa ga odrežite. Pecite dobre pol ure. Vida Polnjena svinjska ribica z rižem Potrebujemo svinjsko ribico, 100 g riža, 50 g čebule, 1 strok česna, dve jajci, sesekljan peteršilj, svežo baziliko, 0,5 l vode, sol, poper in majhno žlico škroba. Svinjsko ribico na sredini zarežemo, da dobimo velik žepek, in potolčemo, da nastane velik zrezek. Opran riž skuhamo, mu dodamo sesekljano praženo čebulo, sesekljan peteršilj, sesekljan česen, sesekljano baziliko, sol in poper po okusu ter na koncu dve jajci. Vse skupaj dobro premešamo, da dobimo kompakten nadev, ki ga namažemo dober centimeter na debelo na velik zrezek, katerega smo prej solili in poprali. Potem zrezek zavijemo v rulado, ga zvežemo z vrvico in položimo v pekač. Prelijemo s pol litra vode in postavimo v vnaprej segreto pečico na 180 stopinj Celzija ter pečemo 40 minut. Ko je ribica pečena, jo vzamemo iz pekača, omako precedimo v ponev in postavimo na štedilnik. Ko začne počasi vreti, jo zgostimo s škrobom, katerega smo zmešali z malo vode. Polnjeno ribico razrežemo ter postrežemo z omako in radičevo solato s panceto in mandlji. Zanjo potrebujemo štiri pesti radiča, sol, 16 rezin pancete, pest celih mandljev in 1 deciliter balzamičnega kisa. Opran in osušen radič porazdelimo na krožnike in ga malo posolimo. V ponvi na oljčnem olju popečemo rezine pancete, dodamo mandlje, zalijemo s kisom in kuhamo nekaj se- kund. Potresemo po radiču in ponudimo h glavni jedi. Limonine zvezdice Potrebujemo 500 g moke, 350 g masla, 100 g mletih lešnikov, 200 g sladkorja v prahu, 1 vaniljin sladkor, 2 rumenjaka, ščepec soli in pol biolimone. Za sladkorno mešanico vzamemo 200 g sladkorja v prahu in 2 vaniljeva sladkorja. Za glazuro pa potrebujemo 2 beljaka, 175 g sladkorja v prahu in 2 žlici limoninega soka. Zmešamo moko in drobno narezano maslo. Dodamo popražene in fino mlete lešnike, sladkor v prahu, ščep soli, rumenjaka, drobno nastrgano lupinico pol limone in hitro ugnetemo testo. Pustimo ga počivati eno uro na hladnem. Nato ga razvaljamo na malo manj kot centimeter debelo plast. Z modelčkom izrežemo piškote v obliki zvezdic ter jih položimo na peki papir v pekaču. Pečemo jih v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, da se zlato zapečejo. Medtem pladenj potresemo z mešanico sladkorja v prahu in vaniljevega sladkorja. Nanjo položimo še vroče pečene piškote, ter jih tudi po vrhu posipamo s sladkorno mešanico. Pustimo, da se ohladijo. Za glazuro penasto umešamo sladkor in beljake ter na koncu dodamo še limonin sok. Mešanico vlijemo v dresirno vrečko s tankim nastavkom in jo nabrizgamo na robove ohlajenih piškotov. razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 1. januarja 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. V prvi polovici januarja se boste še sestavljali zaradi posledic, ki jih je pustilo preteklo leto. Obetajo se vam velike spremembe, ki jih bo treba zagrabiti, in sicer takrat, ko bodo aktualne. Imeli boste občutek, da se še vedno oklepate starih vzorcev, čeprav veste, da vam ne prinašajo čisto nič dobrega. V prvih dneh januarja boste zelo zaskrbljeni ali se boste bojevali z lastnimi moralnimi razmišljanji, ki vas bodo le begala. Prepustite se toku dogajanja, ki naj bo ves čas povezan s pozitivnimi mislimi, kajti le tako boste dobili dovolj energije in boste vedeli, kako se lahko tudi psihično napolnite. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Življenje vam prinaša več sproščenosti, pozitivnih misli in moči, da se sestavite in na nekaterih področjih začnete znova. Na ljubezenskem področju vas čaka nekaj nedorečenosti, vendar jih boste rešili z odprto in neposredno komunikacijo ter s svojim čarobnim nasmeškom na obrazu. Neka situacija se vam bo razkrila veliko bolj celovito in brez utvar. Vedno se obremenjujete z omejitvami, ki si jih ustvarite sami. Spoznali boste nekaj novega, nove prijatelje ali dragocene informacije, ki bodo pripomogle k boljšemu jutri. Ob koncu meseca si vzemite čas za polet v neznano in si dovolite biti drzni. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. Prva polovica meseca januarja vam bo zelo naklonjena, saj se boste podali v reševanje poslovnih in finančnih zadev, ki vam bodo pričarale boljše razpoloženje, kajti v zadnjem obdobju ste bili s temi zadevami preobremenjeni. Čustva boste dali nekoliko na stran, saj boste imeli občutek, da se ljubljena oseba ne odziva tako, kot bi si vi želeli. RAK 22. 6.-22. 7. V vaših medsebojnih odnosih se lahko pojavi nekaj hladnosti. Morda si celo lahko zaželite nekaj novega, nikar pa zaradi tega ne razdirajte sedanjega odnosa, saj bi se lahko to slabo končalo. Kratkotrajne avanture vam ne bodo najbolj pisane na kožo, saj si boste predvsem želeli stabilnosti. LEV 23. 7.-23. 8. Vse slabe misli, ki so vas spremljale v zadnjem obdobju, boste premagali z dobro voljo in optimizmom. Občutek, da ste najboljši in najbolj pametni, vas bo spremljal še nekaj časa, vendar nikar ne pretiravajte s koraki, ki bi lahko povzročili, da se nekomu zamerite. DEVICA 24. 8.-23. 9. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 4. januarja 2015, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 31. 1. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2 Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 9. januarja 2015. Največ sreče boste imeli tisti, ki že nekaj časa načrtujete spremembo na osebnem področju, pa zanjo do zdaj niste zbrali dovolj poguma. Poslovne zadeve bodo potekale gladko, brez večjih zapletov. Pred vami je obdobje, ki bo polno pozitivnih sprememb, zato začnite vsak dan z nasmehom. STRELEC 23. 11.-21. 12. V prvi polovici tega tedna boste po vsej verjetnosti najraje v objemu svoje ljubljene osebe ali v družbi ljudi, ki jih imate radi in vam veliko pomenijo. S partnerjem ali s prijatelji boste načrtovali, kako bi najlepše preživeli prosti čas, vendar boste preveč nervozni, da bi se popolnoma sprostili. KOZOROG 22. 12.-20. 1. Zdelo se vam bo, da ste utrujeni in da se vse dogaja prepočasi za vaš notranji bioritem. V drugi polovici tedna se boste veselili nekega dejanja in nič ne bo skalilo vašega navdušenja, ki bo dobro vplivalo tudi na okolico. V sebi boste čutili novo rojstvo, obenem pa bo vaše fizično počutje odlično. VODNAR 21. 1.-19. 2. Na delovnem mestu boste zelo slabe volje, mogoče pa boste tudi zaskrbljeni zaradi materialnih težav. Kmalu se bo počutje izboljšalo in boste spet z veseljem opravljali delovne obveznosti, ki bodo še dodatno izboljšale službene odnose. RIBI 20. 2.-20. 3. Tokrat se boste raje umaknili v svoj svet. Mogoče se bodo pojavile tudi nove možnosti glede dela ali prilivov. Če boste sklepali kompromis, bodite previdni, kajti pozneje bi lahko bili razočarani. Proti koncu meseca vas čakajo spremembe ali neko prijetno potovanje v dvoje, kjer se bo vaše prijateljstvo zelo poglobilo. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. Rešitev: 3 4 5 6 Ime in priimek, naslov: 7 8 9 10 Rešitve iz 51. številke: BORIS MARKOJA, BARBARA SKUHALA, ŠAH VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Knjižico Med okuse po … dobi Simon Ploj, Ul. kneza Koclja 3, 9252 Radenci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 družba | Vestnik | 1. januarja 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Divjad v prometu Razstava malih živali v beltinskem gradu Z ultrazvokom nad divje živali Največ je golobov, kuncev in perutnine Živali med iskanjem hrane zaidejo tudi na prometnice Iskanje hrane pogosto zvabi divjad na odprto. Divje živali med iskanjem hrane zaidejo tudi na prometnice, kjer lahko končajo pod kolesi jeklenih konjičkov. Pomurski policisti tedensko obravnavajo več kot deset primerov povoženja divjadi. Previdnost na odsekih cest, kjer je z oznaki označeno, da tja zahaja divjad, zato ni odveč. Na nenadno prečkanje živali moramo biti pozorni predvsem v nočnih in večernih urah, ko te najintenzivneje iščejo hrano. Večina nesreč se zgodi zgodaj zjutraj in zvečer, vedno več nesreč pa se pojavlja tudi čez dan, v njih pa so udeležene manjše živali, kot so zajci in ptiči. »Najboljši nasvet za voznike je, da so na cesti čim previdnejši in upoštevajo znake, ki opozarjajo na nevarnost divjadi na cesti. Prav tako opazujte rob cestišča, vzdržujte varnostno razdaljo s spredaj vozečimi vozili in uporabljajte dolge luči, saj se oči večine živali ob osvetlitvi svetijo in jih je tako mogoče opaziti,« so sporočili iz Lovske zveze Slovenije (LZS). Če naletite na poškodovano ali vidno bolno žival, pokličite na številko 112. Podobno storite, če na cesti trčite v žival. Tudi takrat pokličite center za obveščanje, kjer bodo o trku obvestili higiensko službo in upravljavca lovišča. Za trke z živaljo so še posebej nevarne podeželske ceste in prehod prek ceste med gozdom in polji. Ko na cesti opazite žival, zavirajte le toliko močno, da ne ogrožate sebe ali drugih v prometu. V primeru trka z živaljo avtomobil takoj ustavite, prižgite utripalke in zavarujte kraj nesreče s trikotnikom. »Zakon o lovstvu pravi, da je prepovedano dotikanje, prenašanje in prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst. Ranjeni živali se tudi ne približujte, saj vas lahko napade,« so še sporočili iz LZS. Celo na avtocesto Divje živali se znajdejo celo na avtocesti. Po besedah Stanislava Tratarja, vodje Avtocestne baze Murska Sobota, prihaja divjad na avtocesto predvsem po uvozih in izvozih. »Čeprav so na našem delu avtoceste zgradili kar 19 podhodov in štiri nadhode ali ekodukte, kjer živali lahko prečkajo avtocesto, je število živali, ki zaidejo na prometnico, kljub temu veliko. In to ne le divjih živali, ampak tudi domačih.« Veliko večino živali avtocestni delavci uspejo še pravočasno ujeti ali usmeriti do prvega priključka. »Pri vseh živalih pa nam to žal ne uspe in poginejo v prometnih nesrečah. V petih letih je tako poginilo 42 srn, 99 lisic in 17 psov.« Da bi se preprečilo prehajanje divjadi na uvozih in izvozih z avtoceste, obstaja možnost postavitve naprav za oddajanje zvoka, ki divjad odganjajo od uvozov in izvozov, aktivirajo pa se s pomočjo senzorjev, ki zaznajo premikanje. Podobni sistemi so že postavljeni na nekaterih glavnih cestah po Sloveniji – nameščeni so v cestne smernike. Tudi na pomurski avtocesti so poskusno že postavljene tovrstne naprave. Stanislav Tratar: »Ker velika večina živali zaide na avtocesto prav na priključkih, kjer ni zaščitnih mrež, smo letos poskusno namestili na šest priključkov – Sv. Jurij ob Ščavnici, Vučja vas, Lipovci, Gančani, Turnišče in Dolga vas – naprave, ki s pomočjo ultrazvoka odganjajo živali. Te so nameščene v smernike na začetku vsakega priključka, in to obojestransko. Če se bo v obdobju enega leta izkazalo, da se je število živali na teh odsekih avtoceste vsaj malo zmanjšalo, bomo te naprave namestili še na preostale priključke.« Andrej Bedek V Društvu ljubiteljev malih živali Beltinci so člani iz vsega Pomurja Predsednik društva Štefan Virag in član društva Boris Maučec ob razstavljenih pticah fotografija jože gabor V prostorih beltinskega gradu je pripravilo Društvo ljubiteljev malih živali Beltinci 27. razstavo, na kateri so svoje male živali predstavili člani društva. Predsednik društva Štefan Virag je povedal, da je razstavljenih 180 golobov 21 različnih pasem. Na razstavi je bilo še 32 kuncev šestih pasem in 39 primerkov perutnine devetih pasem: »Prizadevali smo si, da je predstavljenih čim več različnih pasem malih živali: angleške, indijske, nemške, italijanske in druge. Naše društvo deluje že 32 let, največ članov je iz beltinske občine, so pa tudi iz Lendave, Apač, Ljutomera in drugih krajev Pomurja. Sorodna društva imajo sedeže v Murski Soboti, Odrancih. Lendavi in drugih krajih. V Beltincih je še Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček.« Ob razstavi so pripravili še ocenjevanje malih živali. Sodniki ocenjujejo njihovo držo, perje, čistočo in druge lastnosti, najbolje ocenjenim pa podelijo priznanja. Virag pravi, da je vzgoja malih živali, še posebej pasemskih, precej zahtevna. Treba je imeti veliko izkušenj in znanja. V društvu si prizadevajo za izobraževanje, izmenjavo izkušenj in prenašanje znanja na mlade, ki se navdušujejo nad malimi živalmi: »Vendar pa je običajno zanimanje med otroki, ko so še v osnovni in srednji šoli, ko gredo študirat in pozneje pa jim zmanjka časa za to. Za mlade so še posebej zanimivi kunci in golobi pismonoše. Nekateri naši člani imajo večje število živali, vendar to pri nas ni dejavnost, s katero bi se lahko ukvarjal poklicno, saj je veliko stroškov, ker je njihova hrana precej draga, treba jih je cepiti proti boleznim in podobno.« Člani društva hodijo tudi na razstave sorodnih društev po Sloveniji in tudi v tujino, najpogosteje v Nemčijo in sosednje Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. »V teh državah je več lastnikov malih živali kot pri nas in so dobro organizirani, imajo pa tudi več denarja. V Sloveniji število aktivnih gojiteljev upada. V našem društvu je 33 članov, na razstavi pa se jih predstavlja 18.« V društvu je tudi sekcija za zunanje ptice, torej tiste, ki živijo v naravnem okolju. Člani društva postavljajo gnezdilnice in valilnice ter kupujejo hrano za krmljenje, ki jo postavljajo na mestih, kjer se ptice pogosto zbirajo. J. G. Božična vas Banovci Jaslice skoraj pri vsaki domačiji Sodelovanje Turističnega društva Banovci s Termami Banovci – Božična vas na ogled do 7. januarja S slavnostnim prižiganjem luči in kulturnim programom so v naselju Banovci petnajsto leto zapored odprli Božično vas Banovci, ki očara vsakega, ki obišče to turistično naselje. Skoraj pri vsaki hiši v naselju so uredili božične jaslice, pri tem pa organizatorji dogodka domačine spodbujajo, da pri izdelavi teh uporabijo čim več naravnih materialov. Pri organizaciji dogodka sodelujejo Turistično društvo Banovci in Terme Banovci, ki si prizadevajo, da bi bilo naselje tako pozimi kot tudi v drugih letnih časih prijetno za oko tako domačinom kakor tudi izletnikom in turistom, ki prebivajo v termah in drugih turističnih zmogljivostih. Pri uresničevanju projekta in prireditvah, ki jih organizirajo ob večerih v teh dneh, pa sodelujeta še Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej. Tako med drugim vsako leto organizirajo božični koncert, ob večerih pa tudi zapojejo ljudski pevci. Obiskovalci si Božično vas lahko ogledajo do 7. januarja. Božično vas so pred petnajstimi leti prvič organizirali na pobudo Turistič- Med drugim vsako leto organizirajo božični koncert, ob večerih pa tudi zapojejo ljudski pevci. nega društva Banovci, ki mu predseduje Jelka Klement, v društvu pa čez leto organizirajo tudi vrsto drugih aktivnosti, s katerimi si prizadevajo, da bi popestrili dogajanje v vasi in kraj naredili še zanimivejši za obiskovalce. Pred leti pa so ta decembrski dogodek vključili v sklop dogodkov Božična Prlekija, ki jih skupaj organizirajo občini Veržej in Razkrižje ter društva iz teh občin. Obiskovalci se pogosto ustavijo ob kapelici in vaškem domu, kjer ob večerih lahko pokusijo domače dobrote in napitke. V Termah Banovci pa lahko kupijo izdelke ljudske obrti na turistični tržnici in se razvajajo v objemu termalne vode. J. G. Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! [email protected] | 02 538 17 20 1. januarja 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] 25 [email protected] tel.: 02 538 17 20 Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli, a dom je prazen, odkar tebe v njem več ni. kmetijska mehanizacija Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostajata. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in sorodnica Sidonija Fujs iz Dolnjih Slaveč 139 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter s cvetjem, petjem, molitvijo in besedami slovesa izrekli sožalje. Draga mama, tašča, babica, prababica, v našem srcu boš imela vedno posebno mesto. Tvoji najdražji ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in tašča Barbara Gruškovnjak iz Lipe 154 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju SB Murska Sobota. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Ferenčak. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo zmeraj ostal. ZAHVALA Ljubil si delo in življenje, v življenju si vse nam dal, kar si mogel, kar si znal, a sedaj utrujen si zaspal. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V 83. letu nas je zapustila draga sestra, teta in sestrična Ana Stanko iz Melinec 121 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše, sveče, cvetje in v dobre namene. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, govorniku Miru, pogrebnikom Piramide in osebju Doma J. Škrabana. Žalujoči njeni dragi ZAHVALA V 59. letu nas je mnogo prerano in nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet Drago Kovač iz Poznanovec 11 Zapel je zvon, tebi v slovo. Poln bolečine ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ZAHVALA Z globoko bolečino in žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Hvala osebnemu zdravniku Muhru, dr. med., osebju pljučnega oddelka v M. Soboti, onkološkemu oddelku v Ljubljani in prevozu bolnikov Preindl iz Bratonec. Hvala g. duhovniku Simonu Severju, pevcem žalostink, vsem gasilcem in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra in teta EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0769 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0638 delo ZAPOSLIJO delavca za montažo stavbnega pohištva po celotni Sloveniji. Tel.: 041 667 958. Rado Ovčar, s. p., Zlatičeva ulica 5, 6000 Koper. v0767 KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila Ana Šumak iz Bogojine 70 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem v trgovini Interspar iz Murske Sobote, OŠ Staneta Žagarja iz Kranja ter FURS-u iz Murske Sobote za izraženo sožalje, darovane sveče, cvetje, za svete maše in prispevke v dobrodelne namene. Lepa hvala osebju bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. Zahvala je namenjena vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, g. dr. župniku Stanislavu Zveru in g. msgr. Izidorju Veleberiju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Piramida iz Beltincev. Vestnikovi naročniki dobijo Žalujoči vsi njeni NOVO! NOVO! NOVO! ZAUPNI TELEFON Telefon za otroke in mladostnike 116 123 Več kot 200 izdelkov iz Prekmurja. Kakovost: 1. razred. Cena: odlično. HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 V Markišavski ulici v Murski Soboti – Center Ambient 116 111 Kocet, d. o. o., Kranjčeva ulica 61, 9220 Lendava Odgovor je pogovor. Nova številka, stari prijatelji. SAMARIJAN Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. BREZPLAČNO 24 ur na dan VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Pridemo po vas domov. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 Z vami počakamo do konca pregleda. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 26 | Vestnik | 1. januarja 2015 zima www.vestnik.si | e: [email protected] fotografija jure zauneker fotografije nataša juhnov napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PREDEN GREM – Veseli svatje 2. TIKA TAKA – Erazem 3. LJUBIL SEM TE ISKRENO - Golte 4. A ČUTIŠ – Stil 5. LE TVOJ PARFUM – Ansambel Roka Žlindre Petek, 2. januarja 12.30 Od petka do petka: tedenski pregled dogodkov v pokrajini ob Muri pripravlja Mihaela Kalamar 20.10 Zimzelenčki z Natašo Hakl Sobota, 3. januarja 18.00 Lestvica Glasba našega srca z zmagovalci Veselimi svati 20.00 Guči po domače in Grega Šmid CUZI MUZI POPEK ŠPRIC – Ansambel Saša Avsenika & Jurij Zrnec EJ HARMONIKA POVEJ – Klateži Nedelja, 4. januarja 1. NORA NOČ – Leonart 2. HULA HOP – 6 Pack Čukur 3. KLIČEM TE – Alenka Godec 4. DAJ MI POLJUB – Alja Krušič 5. ZA NAJU – Alya PREDLOGA VSE SKUPAJ NI NIČ ČE NIMAM TEBE – The SwingTones LJUBIM SAMO TEBE – Marko Vozelj & Mojs3 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. 27 – Passenger 2. CAUGHT IN THE STORM – Goo Goo Dolls 10.30 Radijska križanka z Bojanom Rajkom 18.00 Na narodni farmi: Poskočni muzikanti z novo ploščo Adijo, madam Ponedeljek, 5. januarja 14.15 Za zdravje: o skrbi za zdrave zobe pri otrocih medicinska sestra v zobozdravstveni preventivi Maja Koudila iz Zdravstvenega doma Murska Sobota 18.00 MV-dur: Čuki z novim albumom Bam bam bam 20.10 Kak je inda fajn bilou in Milan Zrinski Torek, 6. januarja 11.15 Kratki stik: ob 20-letnici institucije Varuh človekovih pravic 20.00 Jukebox v novi preobleki z Jernejo Pirnat Sreda, 7. januarja 12.30 Intervju: gost Nataše Brulc Šiftar bo Srečko Đurov, direktor mestne uprave MOMS 13.15 V 1. osebi ednine razmišlja novinarka Lidija Cer Magdič 3. NO GOOD IN GOODBYE – The Script 4. CAN'T BREAK ME DOWN – Billy Idol 5. THESE DAYS – Take That 20.00 Mursko-morski val: kviz po domači pokrajini s Ferijem Kuzmičem in upokojenim generalmajorjem SV Ladislavom Lipičem PREDLOGA Četrtek, 8. januarja THINKING OUT LOUD – Ed Sheeran I LIVED – OneRepublic 17.00 Osrednja poročila na MV Praktično darilce Murskega vala dobi: Lucija Horvat, Panonska ul. 103, Beltinci. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. 20.00 Propölerja z novimi domislicami Gledališče LJUTOMER V sredo, 31. decembra, ob 19.30 bo v Domu kulture Ljutomer monokomedija Gabrijelca v izvedbi Gledališke skupine KD Ivana Kaučiča Ljutomer. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 5. januarja, ob 10. in 17. uri bo v gledališču Park predstava za lutkovni abonma in izven Julia Donaldson: Zverjašček v izvedbi Lutkovnega gledališča ljubljanskega. Predstava bo še v torek, 6. januarja, ob 9.15 in 10.45 za lutkovni abonma. V sredo, 7. januarja, ob 19. uri bo v gledališču Park predstava za abonma drama/komedija in izven Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. Predstava je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor. MURSKA SOBOTA BOLJŠA STRAN SPLETA V soboto, 3. januarja, ob 9. uri bo pri Soboški kamenšnici (Bakovski gramoznici) opazovanje vodnih ptic v organizaciji pomurske sekcije Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Udeleženci se bodo zbrali na parkirišču pri ribiškem domu (informacije: 031 340 399). LENDAVA LJUTOMER V Galeriji - Muzeju Lendava je na ogled etnološka razstava z naslovom 100 let po Göncziju, ki so jo pripravili ob stoti obletnici objave knjige Ferencza Gönczija o etnološki dediščini pokrajin Hetiš in Gölčej. V Galeriji Anteja Trstenjaka (Dom kulture Ljutomer) je na ogled razstava novejših slikarskih del akademske slikarke Katje Pal. V gledališki in koncertni dvorani je na ogled peta fotografska razstava članov Foto-video kluba Lendava. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeje Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bron in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V Centru Banffy je na ogled razstava likovnih del umetnikov iz Zalaegerszega. V sinagogi je na ogled serija grafik Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. GORNJA RADGONA V obnovljenem kulturnozgodovinskem spomeniku Špital je na ogled stalna muzejska razstava Radgonski mostovi. V Mladinskem centru Gornja Radgona je na ogled razstava 30 let rocka v Radgoni. BELTINCI V beltinskem gradu je na ogled razstava likovnih del Franca Poredoša z naslovom Primurje. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V galeriji Kulturnega in upravnega središča je na ogled razstava likovnih del člana Likovnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici Lojzeta Veberiča. RADENCI V avli hotela Izvir Zdravilišča Radenci je do 2. januarja na ogled razstava likovnih del Predraga Szilvassyja. V avli Dosorja je na ogled razstava del članov Likovnega društva Gornja Radgona. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. VADBA JOGE V POMURJU Glasba našega srca: Do 31. januarja 2015 poteka vsak teden Vadba joge v Prekmurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti bo vsak četrtek ob 17.15 joga proti stresu, ob 19.15 pa joga – prva stopnja. V Domu starejših Murska Sobota bo joga za starejše vsako sredo ob 15.15, v Domu starejših Rakičan pa ob 13.45. 7 Veličastnih: NSTSNMV: DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 6. januarja 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. V gledališču Park bo v sredo, 7. januarja, predstava Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. fotografija peter uhan Dogodek Kupon št. 1 Glasujem za skladbo Ime in priimek, naslov: 27 napovednik dogodkov PREDLOGA LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. januarja 2015 | Vestnik | •Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). V večnamenskem prostoru v Turnišču bo joga prve stopnje v torek ob 17.30, v telovadnici Dosorja v Radencih za starejše v sredo ob 18. uri in prva stopnja v četrtek ob 19.30. V prostorih hotela Lipa v Lendavi bo za prvo stopnjo v ponedeljek ob 18. uri, v OŠ Gornja Radgona pa za prvo stopnjo v ponedeljek ob 17. in v sredo ob 19. uri. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota je do 11. februarja na ogled razstava del akademskega slikarja Ignaca Medena U/S/TVAR/I/ TVE. Razstava Med preteklostjo in prihodnostjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota je do 2. marca zaprta. Ogled je mogoč le po predhodni najavi na telefonsko številko (05) 936 66 21 ali elektronski naslov: [email protected]. Tudi razstava Vibenov vodnjak je od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro na ogled za skupine po predhodni najavi. V Galeriji Robin (Lendavska ul. 1) je na ogled likovna razstava akademskega kiparja Draga Tršarja. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeje Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava Odlivanje v bron. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 1. januarja 2015 Četrtek: pretežno oblačno -8 | -3 Petek: zmerno oblačno -3 | 2 vreme Sobota: zmerno oblačno -2 | 4 www.vestnik.si | e: [email protected] Nedelja: zmerno oblačno, rahel dež -5 | 2 fotografija tedna Andrej Velkavrh Koledovanje je sicer zelo star – izvira iz rimskih časov – običaj, značilen za čas okrog novega leta. Kristjani, ki so običaj prevzeli, so ga postavili v božični čas, dogaja pa se vse tja do dne Svetih treh kraljev. In čeprav je v modernem svetu ta običaj že skoraj izumrl, ga ponekod obujajo, in to očitno uspešno, saj smo mlade kolednike pri Veržeju srečali tudi mi. Poseben pomen so imeli včasih koledniki v našem kmečkem okolju in bili so zelo dobrodošli, saj so ljudje verjeli, da prinašajo dobro letino, zdravje in srečo – tako ljudem kot živini. Nekoč so koledovali predvsem odrasli, potem pa vedno bolj samo še otroci. Koledniki se preoblečejo v Svete tri kralje in hodijo od hiše do hiše po vaseh ter zbirajo darove, pojejo in po izročilu prinašajo blagoslov. Naj to – kar se tiče zdravja, sreče in blagoslova – drži tudi za vas, čeprav Gašper, Miha in Boltežar morda niso potrkali na vaša vrata. V. T. fotografija nataša juhnov Hud mraz bo popustil. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno. Jutro bo mrzlo, pa tudi čez dan bo temperatura ostala pod ničlo. V petek bo dopoldne precej jasno. Popoldne ali proti večeru se bo od severozahoda postopno pooblačilo. V noči na soboto bo morda kje padla kakšna kaplja dežja ali snežinka. V soboto čez dan se bo zjasnilo. V noči na nedeljo se bo spet prehodno pooblačilo, v nedeljo čez dan bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, proti večeru bo prehodno lahko rahlo deževalo. Suho in ne prav hladno vreme bo v ponedeljek. *** Se spomnite, kakšno je bilo vreme lani ob koncu leta? Oprostite mi, če vas podcenjujem, a sam imam res zelo luknjičast spomin za vreme v preteklosti. Torej, po nekoliko hladnejšem osrednjem delu meseca se je ravno tik pred božičem spet segrelo in dnevne temperature v Murski Soboti so bile nad 10 stopinj, tudi ponoči ni šlo pod 5. Vas to spominja na letošnji december? No, zadnje tri dni preteklega leta se je vendarle malce ohladilo, a pod ničlo ni šlo. Po božiču so bili vsi dnevi, razen enega, deževni oz. je vsak dan deževalo. V precej bolj sneženi zimi 2012/2013 je sneg že pred božičem pobralo, okoli 25. decembra so bile dnevne temperature malo pod 15 stopinj. Nato pa sta bila zadnja dva dneva leta 2012 vendarle vsaj napol zimska s temperaturo okoli ničle tudi čez dan. Precej bolj zimski konec je bil leta 2008. Po 23. decembru se je začelo hladiti in po 26. se temperatura ni dvignila nad ničlo. Tudi leta 2007 je bil december precej bolj zimski. Vso drugo polovico meseca je bilo mrzlo. Temperatura se po 17. decembru v Murski Soboti ni več dvignila nad ničlo, res pa je, da ponoči ni bilo posebno mrzlo. Razlike med nočno in dnevno temperaturo so bile večinoma od ene do treh stopinj, vse skupaj se je vrtelo okoli –2 ali –3 stopinje. Snežna odeja je bila debela okoli 5 cm. Precej snežen konec je bil leta 2005, ko je 27. decembra začelo snežiti in do 30. zjutraj se je nabralo 45 cm snega! 30. in 31. decembra je bilo zjutraj blizu –20 stopinj, čez dan pa nekaj stopinj pod ničlo. Takega mraza tudi letos v teh zadnjih decembrskih dneh ni bilo. Kolesa preureja za uživaško vožnjo Ko se obrneš za kolesom, ne za žensko Izpod njegovih rok kolesa cruiser in chopper – Prvo je bilo zanj – Eno tudi za Gorazdovo slaščičarno »Začel sem čisto po naključju; videl sem enega takih oziroma podobnih na Ptuju, v bližini moje službe, kjer je prodajalna koles. In imeli so eno tako kolo cruiser, pa sem šel gledat na splet – in se mi je odprl nov svet,« se smeje Igor Fekonja, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, ki dela na soboškem zavodu za zaposlovanje. »No, potem me je začelo to malo bolj zanimati. In sem začel gledati, kako bi lahko kaj takega naredil tudi jaz. vestnikov koledar Č – 1. januar JASNA, novo leto P – 2. januar MAKARIJ S – 3. januar GENOVEFA N – 4. januar ANGELA P – 5. januar SIMEON T – 6. januar GAŠPER S – 7. januar ZDRAVKO Ponedeljek: zmerno oblačno -4 | 5 V petek, 2. januarja, sonce vzide ob 7. uri in 39 minut, zaide ob 16. uri in 19 minut. Tako bo dan dolg osem ur in 40 minut. V ponedeljek, 5. januarja, ob 5. uri in 53 minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip. fotografija iz osebnega arhiva Naročite svoj [email protected] | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … Ko sem enega uspel preurediti, sem ga dal – tako za test – na bolho. In ko je nekdo takoj pokazal zanimanje, sem začel razmišljati, da bi kaj takega pravzaprav lahko delal (smeh).« Igor je torej tehniški tip, kar ne bi rekli tako na prvi pogled in glede na njegovo izobrazbo: »Ja, srednjo šolo imam neke vrste tehniško, elektro, potem pa fakulteto za socialno delo. Tako da sem malo tehniški tip (smeh), no, ni mi težko. Pa tudi moj tast – pri njem kolesa preurejam – je, kot rečejo Prekmurci, 'ezermešter' in skupaj nama res uspe narediti vse.« Kaj je sploh to kolo cruiser? Igor: »Ta izraz je prišel iz motorističnega sveta, iz Amerike. In so ga potem prenesli tudi na kolesa; prav tako chopper. Poznamo pa strech cruiser, to je tako malo daljše, da skoraj ležiš na njem, chopper pa je spredaj malo dvignjen.« Igor pravi, da je predelava sicer vedno povezana z denarjem: »Jaz kolo preuredim čisto osnovno, a to stane okrog 400 evrov in to je za kolo veliko. Tako da taka kolesa z dodatki stanejo tudi po tisoč evrov. In se vprašam, kdo bo to kupil. To je za kolo – sploh pri nas, kjer kolesa tudi kradejo, sploh taka – enostavno preveč.« Zato, dodaja Igor, so taka kolesa pravzaprav del neke že skoraj subkulture: »Nekateri pač hočejo taka kolesa, ker so drugačna. In takoj, ko je nekaj drugačno, pritegne poglede. Je pa kolo cruiser gotovo za bolj uži- Igor: »Nekateri pač hočejo taka kolesa, ker so drugačna. In takoj, ko je nekaj drugačno, pritegne poglede. Je pa kolo cruiser gotovo za bolj uživaško vožnjo. Nekje po ravnem, po mestih, ne po bregovih.« vaško vožnjo. Nekje po ravnem, po mestih, ne po bregovih.« Enega njegovih vozi recimo Gorazd iz oddaje Gorazdova slaščičarna na eni od televizij. Igor: »Ustvarjalci oddaje so me poklicali in mi povedali svoje želje. Vzeli so osnovni model v čokoladno vaniljevi barvi. Dodali so mu še prikolico in zdaj to 'moje' kolo uporablja Gorazd, da se vozi po Ljubljani in kupuje material za kuho v oddaji.« Igor ima še tisoč in eno zanimivo idejo za kolesarje in kolesa, razmišlja tudi o tistih, ki smo malo bolj lene sorte, a imamo vseeno radi »zeleno«. Mogoče pa v novem letu nastane električno kolo cruiser … Vida Toš
© Copyright 2024