1_SNOVI_RAZSTAVLJANJE ZMESI

RAZSTAVLJANJE ZMESI
a) Heterogene zmesi
raztapljanje: topne snovi iz heterogene zmesi in nato filtriranje
filtriranje: suspenzije, disperzije
sedimentacija: centrifugiranje
dializa: ločimo topne snovi od koloidnih delcev velikosti
10-8m
Dializa
Dializa je membranski separacijski proces,
pri katerem je gonilna sila koncentracijski
gradient. Pri procesu imamo raztopino iz
katere želimo odstraniti nizkomolekularne
komponente na eni strani membrane,
dializat in topilo (voda) pa je na drugi strani
membrane, v katerem se komponente
topijo. Z mešanjem ustvarimo turbulentni
tok skozi membrano, ki omogoča večjo
prehodnost nizkomolekularnih komponent.
Membrana prepušča snovi z dovolj nizko
molsko maso, snovi z visoko molsko maso
pa zadrži.
Pred dializo
sladkor
Cl- (aq)
Cl- (aq)
membrana
Na+(aq)
Cl- (aq)
sladkor
Cl- (aq)
sladkor
Na+(aq)
Na+(aq)
Medij / topilo je H2O
Pretok vode
Pretok vode
Po dializi
sladkor
Na+(aq)
Cl- (aq)
Cl- (aq)
sladkor
Cl- (aq)
Na+(aq)
Cl- (aq)
Na+(aq)
sladkor
Na+(aq)
Medij /topilo je H2O
Flotacija
Ločimo hidrofobne trdne snovi od hidrofilnih snovi s
pomočjo zračne pene. Na hidrofobne snovi se pripnejo
zračni mehurčki. In delci splavajo na površino.
zrak
voda
adsorpcija
mehurčki
Pridobivanje Cu iz
rude FeS s flotacijo:
• Lažji delci, ki
vsebujejo Cu
plavajo na vodi v
obliki milnih
mehurčkov
• Jalovina, težji delci,
odpadni material
pa se zbira na dnu
centrifugiranje je postopek ločevanja, pri
katerem s hitrim vrtenjem povzročimo, da se
trdni delci, ki so v tekočini, zberejo na dnu
posode.
Ločevanje dveh tekočin, ki se ne
mešata z lijem ločnikom:
Lij ločnik je cilindrična ali hruškasta posoda z
brušenim zamaškom in
stekleno pipo na spodnjem delu, kot prikazano na
sliki. Uporabljamo ga za
ločevanje zmesi tekočin, ki se ne mešajo. V liju
ločniku dobimo dve plasti.
Spodnja plast je tekočina z večjo, zgornja plast
pa tekočina z manjšo
gostoto.
:
Pri filtraciji skozi filtrirni papir trdno netopno snov
ločimo od tekoče v suspenziji.





Pri filtraciji skozi filtrirni papir trdno netopno snov
ločimo od tekoče v suspenziji.
Na filtrirnem papirju ostane trdna snov, temu pravimo
ostanek, skozi filtrirni papir pa steče tekočina.
Tekočini v čaši po končani filtraciji pravimo filtrat. Pri
filtraciji moramo upoštevati velikost netopnih delcev
snovi v suspenziji, saj moramo glede na to izbrati ustrezni
filtrirni papir.
Filtrirni papirji so zgrajeni iz različno velikih (debelih)
vlaken celuloze, kar povzroči različno poroznost
filtrirnega papirja. Večja kot so vlakna, bolj je papir
porozen in z njim lahko filtriramo suspenzije, v katerih so
večji delci trdnesnovi.
Za drobnejše delce trdnih snovi moramo uporabiti
gostejši filtrirni papir, ki ima tanjša in manjša celulozna
Magnetna
separacija
Ostale metode
za ločevanje:
RAZSTAVLJANJE ZMESI
b) Homogene zmesi
- destilacija
- kondenzacija
- sublimacija
- frakcionirna kristalizacija: dobimo čiste snovi, ki kristalizirajo
iz talin oz. raztopin
-frakcionirno raztapljanje: ločimo snovi z različno topnostjo
-kromatografija: različna jakost adsorpcije čistih snovi iz raztopin
-frakcionirna difuzija: dobimo čiste snovi, ki imajo zaradi manjše
mase večjo hitrost difuzije
Destilacija temelji na različnih temperaturah
vrelišča dveh tekočin v zmesi. Tako na
primer lahko ločimo aceton od vode, saj je
temperatura vrelišča aceton 56 °C in vode
100 °C. Pri segrevanju najprej iz zmesi, ki jo
damo v destilirno bučko izhlapi aceton in ko
prične temperatura zmesi naraščati pomeni,
da je iz zmesi izšel ves aceton in prenehamo
segrevati, destilacija je s tem končana.
Acetonu pravimo destilat in se izteče iz
hladilnika v predložko.