1. No category

Prometne prioritete, način financiranja in
makroekonomski učinki
Jože P. Damijan
Globalni transportni tokovi
Štiri morske avtoceste Azija – Evropa...
...in gradnja obvoza okrog Slovenije
(BA koridor)
Nas mora obvoz okrog Slovenije skrbeti?
• Vprašanje ni “Ali”, temveč “Zakaj” nas mora skrbeti
• A: Delna preusmeritev tovora na ceste
• Negativni družbeni stroški
• Okolje, poraba energije, varnost
• B: Preusmeritev tovora na sosednji koridor (BA)
• Narodnogospodarska škoda
• Izguba prihodkov logistov (Luka, SŽ, + 300 podjetij)
• Nerazvoj sodobne logistične dejavnosti (MMLC)
• Negativni posredni vpliv na razvoj gospodarstva
• Izgubljeni makroekonomski učinki zaradi negradnje JŽI
Stanje železniške infrastrukture - Ozka grla
4
Stanje železniške infrastrukture - Ozka grla
Izkoriščenost zmogljivosti: 2030
• V. in X. koridor skozi Slovenijo sta časovno & energetsko še ugodnejša
• ...vendar pa konkurenti gradijo sodobnejše povezave (predvsem BAC)
Pomen 2.tira Koper - Divača
30,0
Preusmeritev tovora
Kam bo šel A ?
- Ceste ?
25,0
Točka saturacije: 2019
- Tujina ?
Zmogljivost 1.tira: 14.2 mio ton
A - Dodaten tovor (tujina):
- Ceste,
- Trst, BA koridor
20,0
B - Dodaten tovor (Slovenija)
15,0
Obnovljen 1. tir
10,0
Izgubljeni prihodki
(mio €):
- LK:
Obnovljen 1. tir
Obstoječi
1. tir
Izgubljenih 9-10 mio
ton (2040):
5,0
- Prist.dej.:
- SŽ:
A - Dodaten tovor (ostali)
Obnovljen 1. tir
B - Dodaten tovor (Slovenija)
Obseg tovora do točke saturacije
Obstoječ 1. tir
2040
2039
2038
2037
2036
2035
2034
2033
2032
2031
2030
2029
2028
2027
2026
2025
2024
2023
2022
2021
2020
2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
0,0
-1,041
-937
-1,267
Eksterni družbeni stroški tovornega prometa
Eksterni družbeni stroški (€ cent/ntkm)
Hrup
Skupaj
Drugi (narava
in pokrajina, Klimatske Onesnaževanj
urbano okolje) sprememe
e zraka
1
Cesta
Železnica
2
3
4
8
9
0,3
4,3
0,8
Negativni učinek na okolje
cestnega prevoza:
- 5-krat večji od železnic
Cesta
1,7
0,3
Cesta
1,3
0,3
Cesta
Železnica
7
0,7
Železnica
Železnica
6
0,0
Cesta
Železnica
5
0,8
Cesta
Železnica
Prevoz
na
tarifa
Če gre tovor na
ceste …
Nesreče
0
8,8
1,8
3,2
Prihodek od prevoza ne
pokrije
negativnih družbenih stroškov
cestnega prevoza
Če ne storimo ničesar …
A: Tovor gre na ceste:
- Eksternidružbeni stroški:
- VzdrževanjeAC
- Etc…
B: Tovor gre v Trst in BA koridor
- Izgubljeniprihodki logistov
- Nerazvojdomače logistike
Eksterni stroški
0
1
Negativni
ekst. stroški:
Izgub.prihodki
0
-500
-500
-1.000
-1.000
- 2.9 mlr €
-1.500
-2.000
-2.500
-3.000
-2.885
-1.500
Ostala
prist.
dejav.
-937
-2.000
-2.500
-3.000
-3.500
-3.500
Luka
Koper
-1.041
SŽ
-1.267
Izgubljeni
prihodki:
-3.2 mlr €
Varianta Ado 2025
• Prioriteta na “Želez. hrbtenici” KP – Dunaj in KP - Budimpešta
• (brez ljubljanskega železniškega vozlišča)
(5,647 mio €)
Priori
teta
odsek
vrsta posega
dolžina v
km
vrednost
do leta
2025
začetek
gradnje
zaključek
gradnje
2015
2016
2017
300
2015
2017
100.0
100.0
100.0
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
skupaj
1
Razvoj ERTMS/ETCS in
uvedba GSM-R
Razvoj ERTMS/ETCS in uvedba
GSM-R
2
Divača - Koper
nov drugi tir
27
1,300
2015
2022
52.0
91.0
195.0
260.0
3
Pragersko-Ormož-Hodoš
nadgradnja za 160km/h
109
470
2015
2018
94.0
141.0
141.0
94.0
80
330
2015
2017
110.0
110.0
110.0
35
470
2018
2025
18.8
32.9
70.5
94.0
94.0
70.5
70.5
18.8
470
30
670
2018
2025
26.8
46.9
100.5
134.0
134.0
100.5
100.5
26.8
670
4
5
6
Zagotovitev kategorije D4 na
nadgradnja za 160km/h
progi Zidani Most-Pragersko
nadgradnja za 160km/h in nov
Pragersko-Maribor-Šentilj
drugi tir MB-Šentilj
nadgradnja proge, nov drugi tir in
Ljubljana-Kranj-letališče
navezava na letališče
300
260.0
195.0
195.0
52.0
1,300
470
330
7
Ljubljana-Sežana
nadgradnja za 160km/h, postajališča 117
720
2018
2022
72.0
180.0
180.0
180.0
108.0
8
Zidani most-Pragersko
nadgradnja in novi tiri
73
630
2018
2025
25.2
44.1
94.5
126.0
126.0
9
Predor Karavanke
urediti varnost v predoru
2
45
2016
2017
22.5
22.5
10
Zidani most-Litija-Ljubljana
nadgradnja za 160km/h (LJ-Litija)
64
460
2016
2021
32.2
69.0
11
Zidani most - Dobova
nadgradnja za 160km/h
51
280
2018
2020
13
Kranj-Jesenice-državna meja nova dvotirna proga 200km/h
41
100
2025
2035
SKUPAJ:
628
5,775
720
94.5
94.5
25.2
630
45
92.0
92.0
92.0
93.3
93.3
93.3
55.2
432
280
0
356.0
496.7
637.5
682.1
749.2
825.8
784.2
514.0
265.5
265.5
70.8
5,647
Potrebne letne naložbe
(letni zneski za investicije, brez vzdrževanja, mio €)
Varianta B
1000,0
Varianta A
(2015-25)
Varianta A (201520125)
Varianta B (z LJ
vozliščem)
Varianta C (2015-2035)
900,0
800,0
letno (Var A)
Varianta C
690
700,0
(2026-35)
600,0
550
513
500,0
400,0
300,0
200,0
100,0
0,0
Financiranje 2. tira Divača
• Predpostavke:
• Gradnja: 2015-2022
• Dolžina: 27 km
• Ocenjena vrednost: 1,340
mio € (presoja !!)
• Možna nepovratna
sredstva: 385 mio €
• Preostanek: 915 mio €
• Financiranje preostalega dela:
• Kredit EIB:
• 365.7 mio €, 25 let, OM 1.5%
• Obveznice:
• 549.6 mio €, 20 let, OM 2.0%
• Skupna letna anuiteta:
• med 18 in 51 mio €
• Z uporabo namenskih sredstev lahko
2. tir poplača naložbo v 23 letih
Financiranje JŽ infrastrukture
Varianta A
• Predpostavke:
• Izvedba: 2015-2025
• Dolžina: 628 km
• Vrednost: 5,647 mio €
• Nepovratna sredstva: 1,550
mio €
• v treh finančnih perspektivah
• Kredit EIB + obveznice:
4,100 mio €
Postavke
Ocenjena vrednost naložbe
Nepovratna sredstva
FP 2014-2020
- CEF – kohezijska ovojnica (do 85%)
- CEF – redni del (do 40%)
FP 2021-2027
- CEF – redni del (do 40%)
FP 2028-2034
- CEF – redni del (do 40%)
Skupaj nepovratna sredstva
Preostala vrednost
Krediti
- kredit EIB (1,5% OM, 25 let)
- preostalo (krediti, obveznice), 2% OM, 20 let
Vrednost
5,647
159.7
463.0
463.0
463.0
1,548.7
4,098.7
1,000
3,098.7
Zakaj se Avstriji splača graditi BA koridor?
Skupne ekonomske koristi: 21 mlr. €
10.5 mlr €
BA koridor 2013: 6 mio ton
2015: 10 mio ton
vs.
1.3 mlr €
Divača - Koper 2013: 11 mio ton
2025: 18 mio ton
Makroekonomski učinki
vlaganj v javno infrastrukturo do 2035
Vrednost
investicije
(mio EUR)
Učinek na
dodano
vrednost
Učinek na
delovna
mesta**
Drugi tir
1,300
2,490
% BDP
3.7
7.0
5,100
9,769
14.4
27.7
1,130
2,164
3.2
6.1
300
575
0.8
1.6
6,530
12,508
18.5
35.4
Skupaj želez.infrastruktura
% BDP
Luka Koper
% BDP
Logistični centri
% BDP
Skupaj
Op.: Ocene z I-O modelom
Vir: Vloga in pomen prometne infrastrukture, 2014
47,075
240,083
53,195
14,123
Makroekonomski učinki
vlaganj v javno infrastrukturo (do 2040; mlr €)
Skupni učinki
0.9
Družbene in ekološke koristi
BDP zaradi izgradnje
4.9
Neto učinki
18.0
12.2
Koristi od uporabe
12.9
Investicijska vrednost (z
obnovitvenimi deli,
upravljanjem in
vzdrževanjem + rezidualna
vrednost)
-5.1
Neto učinek:
12.9 mlr €
9,000 delovnih mest
Vendar pa …
• Irelevantnost
• Koristi za logistično panogo
• Makroekonomskih koristi od gradnje in uporabe
infrastrukture
• Širših razvojnih družbenih učinkov
• …kadar ni nacionalne vizije o razvojnih prioritetah
• ...
• In ko naši politiki delajo vse
• Da ne ogrozijo interesov sosednjih držav
Hvala za pozornost !