Zaposlovanje mladih - Mladinski svet Slovenije

Zaposlovanje mladih
Mladi so bili med krizo na trgu dela nadpovprečno prizadeti. Stopnja delovne aktivnosti se je v
zadnjih 5 letih najbolj znižala in stopnja brezposelnosti najbolj povišala, trend slabšanja njihovega
položaja je bistveno večji kakor v povprečju EU.
Rezultati zadnje raziskave Evrobarometra kažejo, da je več kot tretjina mladih zelo pesimistična glede
tega, da bodo po zaključku izobraževanja našli službo. Ko mladi pomislijo na iskanje službe, jih najbolj
skrbi to, da ne bodo našli dolgoročne ali stabilne službe (več kot tretjina mladih), manj pa možnost
selitve, primerno znanje in spretnosti ter višina plače.
Delovna aktivnost mladih
Stopnja delovne aktivnosti mladih po zadnjih podatkih iz leta 2014 znaša 26,7 %, kar nas uvršča pod
povprečje EU. Od leta 2008 število delovno aktivnih mladih konstantno pada. Padec je bilo
nadpovprečno visok; med letoma 2008 in 2014 skoraj 35 %. Delno lahko to zmanjšanje pripišemo
demografskim spremembam, generacije mladih se zmanjšujejo, v veliki meri pa je to tudi posledica
gospodarske krize.
Delovno aktivni mladi (15 - 29 let)
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
maj.10
maj.11
maj.12
maj.13
maj.14
maj.15
Vir: SURS
V marcu 2015 je bilo po podatkih SURS 105.614 delovno aktivnih mladih, kar je v zadnjih letih prvo
zvišanje števila delovno aktivnih mladih, saj je za 1,9 % višje kot marca 2014.
Registrirana brezposelnost mladih
Delež mladih, starih 15–29 let, v skupnem številu brezposelnih je junija 2015 znašal 23,1 %, kar je
Mladinski svet Slovenije: Zaposlovanje mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015
1
1,8 odstotne točke manj kot lani v istem obdobju.
Registrirana brezposlenost mladih (15 – 29 let) – junij 2014 – junij 2015
jun.14 jul.14 avg.14 sep.14 okt.14 nov.14 dec.14 jan.15 feb.15 mar.15 apr.15 maj.15 jun.15
24,9 % 24,2 % 23,8 % 23,7 % 26,2 % 26,1 % 25,2 % 24,8 % 24,6 % 24,6 % 24,1 % 23,5 % 23,1 %
29.174 28.121 27.361 26.718 30.403 30.080 30.151 30.832 30.193 29.013 27.665 26.436 25.433
Stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15 - 29 let)
27,0
26,0
25,0
24,0
23,0
22,0
21,0
Vir: ZRSZ
Stopnja registrirane brezposelnosti mladih se je od leta 2013 postopno povečevala, v letošnjem letu
pa se beleži ponovno trend zniževanja. V letu 2014 so ukrepi za zaposlovanje mladih v okviru Jamstva
za mlade in aktivne politike zaposlovanja uspeli znižati delež registrirano brezposelnih mladih le za 1
odstotno točko, s 26,2 % (december 2014) na 25,2 % (december 2015). V prvi polovici letošnjega leta
kaže, da bodo ti ukrepi bolj uspešni, kar je najverjetneje tudi posledica hkratnega izboljšanja stanja v
gospodarstvu.
Gibanje brezposlenosti mladih 15 - 29 let v obdobju
2008 - 2015
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
jun.08 jun.09 jun.10 jun.11 jun.12 jun.13 jun.14 jun.15
Mladinski svet Slovenije: Zaposlovanje mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015
2
Registrirano brezposelni mladi 15 – 29 let (Vir: ZRSZ)
jun.08 jun.09 jun.10 jun.11 jun.12 jun.13 jun.14 jun.15
15.196 24.095 25.693 24.872 22.384 26.792 29.174 25.433
25%
27,90% 26,20% 23,20% 21,20% 23%
24,90% 23,10%
Kot je razvidno iz grafa in pripadajoče tabele, je registrirana brezposelnost mladih še vedno višja kot
pred začetkom gospodarske krize leta 2008. Po podatkih Statističnega urada je v preteklih letih
primerjalno najvišje število registriranih brezposelnih mladih med vsemi brezposelnimi prav v
starostni kategoriji od 25 do 29 let. Če pogledamo vse mesečne podatke za zadnja 3 leta, ugotovimo,
da je v več mesecih v tem obdobju brezposelnost mladih večkrat tudi krepko presegla 30.000
brezposelnih.
Struktura brezposelnih mladih
Delež iskalcev prve zaposlitve je med mladimi izredno visok in narašča že nekaj let zapored: s 46,1
% v letu 2008 na 48,2 % v letu 2012 ter 53,4 % v aprilu 2014. Še posebej je problematičen delež
iskalcev prve zaposlitve v starostni skupini 25 – 29 let, ki se je od leta 2008, ko je znašal 37,8 %
povečal za 7,6 o.t. na 45,5 % v aprilu 2015.
Med brezposelnimi mladimi je visok tudi delež dolgotrajno brezposelnih, saj je 32,7 % vseh mladih
prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb že več kot 12 mesecev.
Izobrazbena struktura brezposelnih mladih1 15 – 29 let izkazuje kar 24,8 % takšnih, ki imajo
osnovnošolsko izobrazbo (I. in II. raven izobrazbe), 18,4 % poklicno izobrazbo, 36,8 % srednjo
izobrazbo in 19,9 % terciarno izobrazbo. Najbolj problematičen je trend naraščanja deleža mladih
brezposelnih s terciarno izobrazbo v starosti 25 – 29 let – aprila 2015 je znašal že 29 %, med njimi
pa je več kot 70 % žensk. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, mladi s terciarno izobrazbo pogosto
nimajo ustreznih delovnih izkušenj za zasedbo delovnih mest.
Izobrazbena struktura brezposelnih mladih 15 - 29 let
terciarna
izobrazba;
19,90%
osnovnošolska
izobrazba;
24,80%
srednja
izobrazba;
36,80%
poklicna
izobrazba;
18,40%
Vir: ZRSZ
Struktura zaposlitev mladih
1
Podatki iz Analize opravljanja pripravništva v RS, junij 2015.
Mladinski svet Slovenije: Zaposlovanje mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015
3
Po preračunih UMAR-ja2 je Slovenija na prvem mestu v EU po deležu začasnih zaposlitev med
mladimi. Med začasne zaposlitve se šteje pogodbe za določen čas, študentsko delo ter delo preko
podjemnih in avtorskih pogodb. Če temu prištejemo še vse ostale oblike dela, ki jih štejemo med
prekarne oblike dela, tj. delo za polovični delovni čas in delo preko s.p.- jev lahko ugotovimo, da sta v
povprečju kar 2 od 3 mladih zaposlena v prekarnih oblikah dela.
Mladi v povprečju na prvo zaposlitev čakajo skoraj eno leto oz. 11,5 mesecev 3. Nekoliko krajša je
čakalna doba za mlade v starosti 15 – 24 let (8,9 mesecev) in daljše za starostno skupino 25 – 29 let
(12,5 mesecev).
Po podatkih Statističnega urada RS, se je v povprečju v letu 2014 vsak mesec prvič zaposlilo za
določen čas 1.381 mladih in za nedoločen čas 365 mladih. To pomeni, da je bilo v lanskem letu
skoraj 80 % prvih zaposlitev mladih za določen čas. Največ mladih se je prvič zaposlilo v mesecu
septembru in oktobru, najmanj pa v februarju in avgustu. Podoben trend je moč opaziti tudi v tem
letu do meseca aprila, kjer je opazno nižje povprečje prvih zaposlitev za nedoločen čas.
Povprečna starost mladih pri prvi zaposlitvi se povečuje in se je od leta 2009 povišala za eno leto na
okoli 27 let. Če je bilo do leta 2012 največ prvih zaposlitev v starostni kategoriji od 20 – 24 let, se od
leta 2013 trend prve zaposlitve prestavlja v starostno obdobje od 25 – 29 let.
Po podatkih EUROSTATA je kar 49,7 % mladih zaposlenih za določen čas, kar je močno nad
povprečjem EU, kjer ta delež znaša 32,2 %. Mladi tako predstavljajo večino zaposlenih za določen
čas. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se delež takšnih zaposlitev že več kot desetletje konstantno zvišuje. V
letu 2014 so tako delodajalci pri novih zaposlitvah še vedno kar v 72,7-odstotkih posegli po pogodbi
za določen čas.
Po podatkih UMAR-ja je kar 46 % mladih med 15 – 25 letom zaposlenih za polovični delovni čas,
medtem ko povprečje EU znaša 32,5 %. Težava pri delu s polovičnim delovnim časom je poleg
polovične delovne dobe in manjšega plačila tudi, da mladi kljub temu dobijo naloge, ki jih je
nemogoče v celoti opraviti v kratkem delavniku, zato pogosto oz. večinoma ostajajo na delovnem
mestu dlje, a zato ne prejmejo nič višjega plačila, poleg tega pa si težko najdejo primerno dodatno
zaposlitev.
Tako UMAR kot ZRSZ med vzroke za visok delež začasnih in polovičnih zaposlitev uvrščata študentsko
delo, ki sicer stalno pada v obsegu in se zmanjšuje za okoli 4 % na leto. Ob zmanjšanju obsega v
obdobju 2008-2012 za 33,3 % in dodatno v zadnjih dveh letih in pol se je tako zmanjšal že za skoraj
polovico.
Po podatkih Statističnega urada RS se je delež samozaposlenih mladih med delovno aktivnimi
mladimi v obdobju od leta 2008, ko je znašal 3,8 %, zvišal na 6 % v letu 2013. Ob tem pa je treba
izpostaviti, da so dosedanje spodbude za samozaposlovanje imele mnogokrat za posledico fiktivna
samozaposlovanja in ne uresničitev podjetniške ideje. Gre za nadomeščanje rednih zaposlitev,
prisilno samozaposlovanje in navidezno reševanje problema brezposelnih, ki je zelo začasne narave.
Zaradi posebnega ukrepa za spodbujanje zaposlovanja mladih za nedoločen čas (oprostitev plačila
prispevkov delodajalca na zakona o interventnih ukrepih na trgu dela in starševskem varstvu) se je v
letu 2014 med mladimi povišal delež novih zaposlitev za nedoločen čas. Glede na leto 2013 je bilo
2
UMAR, Poročilo o razvoju 2015
Podatki MDDSZ v Poročilu o Izvedbenem načrtu Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 za
leto 2014.
3
Mladinski svet Slovenije: Zaposlovanje mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015
4
tako v tej starostni skupini v letu 2014 sklenjenih za 36,4 % več pogodb za nedoločen čas.4 Pri teh
podatkih pa ne moremo mimo dejstva, da je bila realizacija ukrepa oprostitve plačila prispevkov
delodajalca preko interventnega zakona le polovična in možnost za več kot 3000 dodatnih zaposlitev
mladih za nedoločen čas ni bila izkoriščena. Zato je nujno, da takšne spodbude za dolgotrajne
zaposlitve mladih ostanejo eden ključnih ukrepov za zaposlovanje mladih.
Pripravništva in prve zaposlitve v javnem sektorju
Po delnih podatkih iz Analize opravljanja pripravništva v RS je potreb po novih pripravnikih v javnem
sektorju v tem letu za skoraj 1.300. Od leta 2012, ko je bil sprejet Zakon o uravnoteženju javnih
financ, je zaposlovanje mladih ustavljeno. Po podatkih MDDSZ, vsebovanih v prilogi k amandmajem
Vlade RS na Zakon o ukrepih na področju pripravništev, (februar 2015) je zato volontersko
pripravništvo v javnem sektorju opravljalo kar 846 mladih.
Stopnja tveganja revščine med mladimi zaposlenimi
Po podatkih EUROSTATA se v Sloveniji v zadnjih desetih letih konstantno povečuje stopnja tveganja
revščine med mladimi zaposlenimi (t.i. working poor v ang.). V letu 2013 je ta znašala že 7,2 % in se
je od leta 2005 povečala kar za polovico.
NEET
Slovenijo pa lahko skrbijo podatki o mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje
(NEET), kjer že od leta 2008 naprej ta delež konstantno raste. Največji delež NEET5 je v starostnih
skupinah 25–29 let (2014: 18,5 %) in 30–34 let, kar kaže na težave mladih pri prehodu iz terciarnega
izobraževanja v zaposlitev. V starosti od 20 do 34 let je bilo tako v letu 2015 kar 15,9 % mladih, ki
niso bili zaposleni niti vključeni v izobraževanje (kar je 7,5 odstotne točke več kot leta 2008).
Delež mladih (20-34 let), ki niso zaposleni, niti vključeni v
izobraževanje, v %
25
20
15
10
5
0
2002 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija 10,9
10,4
8,4
10,5
11,1
11,1
13,5
15,4
15,9
EU
18,7
16,4
18,5
19,1
19,3
19,9
20
19,3
19,5
Vir: EUROSTAT, povzeto iz Poročila o razvoju 2015 (UMAR)
Ukrepi za zaposlovanje mladih
4
5
Podatki iz Drugo poročilo Delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela, april 2015.
UMAR, Poročilo o razvoju 2015
Mladinski svet Slovenije: Zaposlovanje mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015
5
Po podatkih ZRSZ se je v obdobju od januarja do decembra 2014 v evidenco brezposelnih oseb na
novo prijavilo 37.960 mladih. Ponudbo (če ne upoštevamo napotitve na prosta delovna mesta) je
prejela skoraj polovica, tj. 17.092 mladih oz. 49,5 % prijavljenih v letu 2014. Zaposlilo se jih je 25.742,
kar je za 4.915 oseb oz. 23,06 % več kot v istem obdobju predhodnega leta. Ne glede na povečanje
števila zaposlitev se je stopnja registrirane brezposelnosti mladih v skupni brezposelnosti v letu 2014
(dec.13 - dec.14) zmanjšala le za 1 odstotno točko.
Ko pogledamo podrobneje ukrepe in vključitve v letu 2014 v okviru Jamstva za mlade lahko
ugotovimo, da je bil v povprečju le 1 od 10 mladih vključen v zaposlitev daljšo od 3 mesecev; 4 od 10
mladih so bili vključeni v zaposlitev oz. usposabljanja za manj kot 3 mesece in tečaje; ostalih 5 od 10
mladih pa je bilo vključenih v formalno, praktično, dodatno izobraževanje in štipendiranje ter
obšolske dejavnosti.
Prvi vidnejši rezultati Jamstva za mlade se kažejo šele v prvi polovici tega leta, ko je razlika v številu
brezposelnih mladih med junijem 2015 in junijem 2014 v 3.741 manj brezposelnih mladih. V poročilu,
ki ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo za 2. sejo Sveta
vlade RS za mladino (julij 2015) so podatki, da je bilo od januarja do maja 2015 v različne ukrepe
usposabljanja in zaposlovanja znotraj Jamstva za mlade vključenih okoli 5.000 mladih do 29. leta.
Ukrep
Delovni preizkus
Krajše oblike usposabljanja
Iz faksa takoj praksa
Usposabljanje na delovnem mestu
Spodbude za zaposlitev za nedoločen čas
(interventni zakon)
Vključitve (do maja 2015)
630
2.004
471
1.201
650
Vir: Gradivo za sejo Sveta Vlade RS za mladino, dne 6.7.2015 (Poročilo MDDSZ)
V Ljubljani, avgust 2015
Pripravila: Manja Zorko
Mladinski svet Slovenije: Zaposlovanje mladih, gradivo ob mednarodnem dnevu mladih 2015
6