1. No category

VSŠ
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
POSLOVNI SEKRETAR
DIPLOMSKA NALOGA
PETRA ČASAR
MARIBOR 2008
DOBA
EVROPSKO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
VSŠ
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
POSLOVNI SEKRETAR
ANALIZA PRISOTNOSTI STRESA
V PODJETJU SCT, D. D., LJUBLJANA
PETRA ČASAR
Predavateljica in mentorica:
Mentor praktičnega
izobraževanja v organizaciji:
Organizacija:
Lektorica:
Prevod v tuji jezik:
Suzana Strmšek Turk, univ. dipl. soc. pedag.
Vitoslav Kališnik, univ. dipl. org.
SCT, d. d., Ljubljana
Nuša Mastnak, prof.
Maja Merčun, univ. dipl. prof.
DOBA
EVROPSKO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
ZAHVALA
Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem ge. Suzani Strmšek Turk, univ. dipl. soc. pedag., za
mentorstvo in pomoč pri izdelavi diplomske naloge in g. Vitoslavu Kališniku, univ. dipl. org.,
za pomoč in mentorstvo v podjetju. Zahvaliti pa se želim tudi sodelavcem v podjetju
SCT, d. d., Ljubljana, ki so sodelovali pri anketi in mi s tem omogočili izvedbo raziskave.
Posebej se zahvaljujem svoji družini, ker me je ves čas študija spodbujala.
POVZETEK
Sodobni način življenja, ki je poln dinamike, zahtev in različnih časovnih pritiskov, nam ne
dovoljuje, da bi se stresu povsem izognili. Stres je mogoče opisati kot dogajanje, ki ga sproži
vsaka sprememba, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in s tem aktivira njegove
prilagoditvene potenciale. Vsakdanje stresne razmere, za katere možgani ocenijo, da jih lahko
obvladamo, sprožajo pozitivne učinke stresa. Kadar pa so zunanji pritiski preveliki, se celotno
delovanje organizma preusmeri v odzive za preživetje. Spremenita se naše zaznavanje in
vedenje in pojavijo se znamenja škodljivega stresa.
V diplomski nalogi sem se osredotočila predvsem na stres, pogojen z dejavniki stresa v
delovnem okolju. Stres pri delu je ena najhujših težav v današnjih podjetjih. Doživljanje stresa
pri delu ni povezano zgolj z osebnostnimi lastnostmi, temveč celo bolj z dejavniki v podjetju.
Višja pričakovanja, hitrejši tempo dela, nove zahteve in obremenitve; vsi ti in številni drugi
vzroki povzročajo vse večji stres, s katerimi se vsak dan soočajo podjetja in njihovi zaposleni.
Stres na delovnem mestu pomembno prispeva k večji odsotnosti z dela, k nezadovoljstvu z
delom ter k večji verjetnosti, da bodo odločitve napačne.
Obvladovanja in premagovanja stresa se lahko lotimo na več ravneh, vendar najboljše uspehe
dosežemo takrat, kadar sodelujejo vsi udeleženci. Posamezniki si lahko pomagajo s številnimi
tehnikami in metodami za mentalno in telesno sproščanje. Podjetja pa to lahko dosežejo z
iskanjem tistih dejavnikov v delovnem okolju, ki največ prispevajo k negativnemu stresu
zaposlenih, in nato z njihovim načrtnim spreminjanjem. Bolj ko bo podjetje uspešno pri takem
načrtnem spreminjanju stresnih dejavnikov, bolje se bodo v njem počutili zaposleni in bolj bodo
motivirani za delo. Ustrezne strategije za učinkovito zmanjšanje doživljanja stresa pri delu
lahko vodijo podjetje k večjemu uspehu.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, vzroki za stres, posledice stresa na delovnem
mestu, premagovanje stresa, podjetje, SCT.
SUMMARY
The modern way of life, full of dynamics, requests and various time pressures, does not allow
us to completely avoid stress. Stress may be described as an action initiated by every change
disturbing the human internal balance and thus activating its adaption potentials. The day-to-day
stress conditions, assessed by the brains to be manageable, induce the positive stress effects.
When the external pressures are excessive, the entire functioning of organism is redirected to
the survival responses. Our perception and behaviour are changed and signs of harmful stress
occur.
In my thesis, I have particularly focused on stress which is conditioned by stress factors in the
work environment. Stress at work is one of the most serious problems in the present companies.
When stress is experienced, it is not related only to personal characteristics, but even more to
factors in the company. Higher expectations, faster rate of work, new requirements and burdens;
all these and numerous other causes give rise to increasing stress faced by companies and their
employees every day. Stress in the workplace contributes significantly to increased absence of
work, dissatisfaction with work and higher probability of making wrong decisions.
Managing and coping with stress can be approached at various levels, however the best results
are achieved in cooperation with all participants. Individuals may make use of various
techniques and methods for mental and body relaxation. However, companies may firstly
achieve this by seeking those factors in the work environment which have mainly contributed to
the negative stress of employees, and then by systematically changing them. The more a
company is successful in the planned changes of such stress factors, the better employees will
feel in it, and the more they will be motivated for their work. The appropriate strategies for the
effective stress reduction at work may lead the company to a bigger success.
Key words: stress, stress in the workplace, causes for stress, causes of stress, stress
management, company, SCT.
KAZALO
1
2
UVOD _____________________________________________________________________________________ 5
1.1
Opredelitev področja in opis problema___________________________________________ 5
1.2
Namen, cilji in osnovne trditve _________________________________________________ 5
1.3
Omejitve raziskave __________________________________________________________ 6
1.4
Predvidene metode raziskovanja _______________________________________________ 6
STRES NA DELOVNEM MESTU ______________________________________________________________ 7
2.1
Značilnosti stresa ___________________________________________________________ 7
2.2
Kaj je stres _________________________________________________________________ 7
2.3
Stres na delovnem mestu _____________________________________________________ 8
2.4
Vzroki za stres na delovnem mestu______________________________________________ 9
2.5
Posledice stresa na delovnem mestu____________________________________________ 10
3
PREMAGOVANJE STRESA _________________________________________________________________ 12
4
PREDSTAVITEV PODJETJA SCT, D. D., LJUBLJANA _________________________________________ 13
4.1
Nastanek in razvoj podjetja __________________________________________________ 13
4.2
Vizija, strategija in temeljni cilji podjetja SCT, d. d., Ljubljana ______________________ 13
4.3
Dejavnost podjetja __________________________________________________________ 14
4.4
Organizacijska struktura ____________________________________________________ 14
5
RAZISKAVA O STRESU NA DELOVNEM MESTU ZAPOSLENIH V PODJETJU SCT, D. D.,
LJUBLJANA ___________________________________________________________________________________ 16
5.1
Namen in cilji raziskave _____________________________________________________ 16
5.2
Analiza raziskave ________________________________________________________
5.3
Ugotovitve in sklepi raziskave_________________________________________________ 26
5.4
Preverjanje trditev diplomske naloge ___________________________________________ 27
17
6
PREDLOGI ZA PREPREČEVANJE IN ODPRAVLJANJE POSLEDIC STRESA V DELOVNEM OKOLJU
PODJETJA SCT, D. D., LJUBLJANA ______________________________________________________________ 29
7
ZAKLJUČEK ______________________________________________________________________________ 31
8
SEZNAM LITERATURE IN VIROV __________________________________________________________ 32
8.1
Literatura ________________________________________________________________ 32
8.2
Viri ______________________________________________________________________ 32
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
SCT – SCT, d. d., Ljubljana
ISO 14001 – certifikat za sistem ravnanja z okoljem
MS Excell – Microsoft Office Excell
SEZNAM SLIK IN GRAFOV
Slika 1: Organizacijska shema SCT ...................................................................................................................... 15
Graf 1: Spol _______________________________________________________________________________ 17
Graf 2: Starost _____________________________________________________________________________ 17
Graf 3: Stopnja izobrazbe ____________________________________________________________________ 18
Graf 4: Staž v organizaciji ____________________________________________________________________ 19
Graf 5: Položaj v organizaciji _________________________________________________________________ 19
Graf 6: Opis dela in zadovoljstvo z njim_________________________________________________________ 20
Graf 7: Koristnost stresa _____________________________________________________________________ 21
Graf 8: Kakovost dela ob stresnosti ____________________________________________________________ 21
Graf 9: Spoprijemanje s stresnimi obremenitvami pri delu __________________________________________ 22
Graf 10: Skrb za psihično sprostitev ____________________________________________________________ 23
Graf 11: Splošno zadovoljstvo v podjetju ________________________________________________________ 24
Graf 12: Izboljšanje zadovoljstva zaposlenih _____________________________________________________ 25
Graf 13: Zmanjšanje stresnosti delovnega okolja __________________________________________________ 25
SEZNAM PRILOG
Priloga 1: Anketa »Analiza prisotnosti stresa v podjetju SCT, d. d., Ljubljana« _________________________ 33
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Področje raziskovanja se nanaša na predmet Koncepti in veščine komuniciranja.
Stres je neizogiben del modernega življenja. Ljudje o stresu veliko govorimo, a le malo vemo,
čeprav ga mnogi vsaj občasno, če ne vsakodnevno, izkusimo tudi na lastni koži. Stres ni
značilen samo za menedžersko delo, ampak je povezan z vsemi vrstami dela oz. delovnimi
položaji. Zmanjšanje stresa pri delu ni le moralna, ampak tudi pravna in poslovna zahteva.
Najuspešnejša podjetja imajo navadno tudi najboljše rezultate na področju varnosti in zdravja
delavcev pri delu.
K raziskovanju me je pritegnilo področje življenjskih stresov, predvsem stresa na delovnem
mestu. Z anketo sem želela ugotoviti, ali so zaposleni v podjetju SCT pod stresom ter kakšni
so vzroki za njihovo eventualno nezadovoljstvo.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen pisanja diplomske naloge je preučevanje, raziskovanje in analiziranje problematike
stresa na delovnem mestu. Stres lahko potencialno prizadene vsako delovno mesto ali vsakega
delavca, ne glede na velikost podjetja, dejavnost ali obliko pogodbe o zaposlitvi ali delovnega
razmerja. Z raziskovanjem vsebin predmeta Koncepti in veščine komuniciranja, s samostojno
obdelavo tematike in analiziranjem želim usmeriti pozornost na znake, ki bi lahko kazali na
probleme stresa v zvezi z delom, in ugotoviti, ali so zaposleni v podjetju SCT pod stresom ter
kakšni so vzroki za njihovo eventualno nezadovoljstvo.
Cilji diplomske naloge:
–
opredeliti pojem stresa na delovnem mestu;
–
opredeliti posledice stresa in najpogostejše bolezni kot posledice stresa;
–
raziskati področje stresa v podjetju SCT ter ugotoviti vzroke zanj;
–
analizirati podatke raziskave in predstaviti končne rezultate analize;
–
podati predloge za preprečevanje in odpravljanje posledic stresa v delovnem okolju
podjetja SCT.
5
Osnovne trditve diplomske naloge:
–
zaposleni so različno odporni proti pritiskom in obremenitvam in se na stresorje tudi
različno odzivajo;
–
stres zaposlenim v manjših odmerkih koristi, jih poživlja in spodbuja njihovo dejavnost, s
tem pa tudi uspešnost;
–
zaradi stresnosti delovnega okolja zaposleni opravljajo delo manj kakovostno;
–
za spopadanje s stresnimi situacijami zaposleni uporabljajo različne strategije in tehnike;
–
z boljšo organizacijo dela, večjo motiviranostjo in stimulacijo zaposlenih je mogoče
izboljšati zadovoljstvo zaposlenih;
–
z boljšo organizacijo dela, večjo motiviranostjo in stimulacijo zaposlenih je mogoče
zmanjšati stresnost delovnega okolja.
1.3 Omejitve raziskave
V raziskavi sem se omejila na stres kot pojav v delovnem okolju zaposlenih v podjetju SCT.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
V teoretičnem delu na podlagi prebrane literature, navedene v seznamu predvidene literature
in virov, z metodo deskripcije razlagam osnovne pojme. V praktičnem delu sem analizirala
zbrane podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom. Rezultate anketnega
vprašalnika sem obdelala v programu MS Excell, v obliki grafov.
6
2 STRES NA DELOVNEM MESTU
2.1 Značilnosti stresa
Ljudje smo različno odporni proti pritiskom in obremenitvam, različno se odzivamo na
stresorje – dejavnike, ki nas telesno in duševno obremenjujejo. Govorimo o različni
osebnostni čvrstosti. Ljudje z visoko osebnostno čvrstostjo jemljejo ovire kot izzive in imajo
pri njihovem premagovanju občutek angažiranosti. Veliki stresi nanje le malo vplivajo oz. jih
ti ljudje hitro prebolijo.
Ljudje z nizko osebnostno čvrstostjo pa jemljejo mnoge situacije kot grožnje, kot nekakšne
pretnje, ki jim vedno znova grenijo življenje, z ovirami se težko in mnogokrat neuspešno
spopadajo, že manjši stresi pa puščajo na njih hujše posledice.
Vsak stres poteka po zakonitem vzorcu, v treh fazah. V prvi, alarmni fazi povzročijo stresorji
navadno upad in dezorganizacijo delovanja – šok –, kmalu pa se pojavijo znaki mobilizacije
in pripravljanja na spoprijemanje s stresom – protišok. Sledi faza odpora, ko se okrepi
delovanje in prizadevanje organizma, da bi uspešno obvladal učinke stresorjev. Če so ta
prizadevanja uspešna, se delovanje v tretji fazi povrne na običajno raven, če pa so neuspešna
in taka tudi ostanejo, začne delovanje pešati, pojavijo se znaki izčrpanosti in motnje, v
skrajnem primeru se stres konča s smrtjo.
Tako stres ob čezmernih obremenitvah in pritiskih prizadene človekovo čustveno življenje,
lahko pa tudi njegovo zdravje.
Učinki stresa se kažejo v preveliki zaskrbljenosti, nenehni napetosti, razdražljivosti,
nezadovoljstvu in padanju delovne storilnosti.
2.2 Kaj je stres
Beseda stres izhaja iz latinščine. Prvič je bila uporabljena v angleščini v 17. stoletju, in sicer
za opis napetosti, pritiska in obremenitve. Izraz je bil prevzet iz fizike; pomenil je silo, pritisk
ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. V medicino je izraz stres prvi uvedel Hans
7
Selye leta 1949. Po njegovi definiciji je stres program telesnega prilagajanja novim
okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnovesje (Luban-Plozza et al., 1994,
str. 14).
Stres je največkrat posledica posameznikove zaznave, ocene in doživljanja dogodka ali pa
tudi njegovih nazorov, stališč in prepričanj. Ravno zaradi tega različni ljudje doživljajo iste
dogodke in okoliščine kot različno obremenjujoče. Nekatere okoliščine pa so neodvisne od
posameznikove presoje in predstavljajo objektivni vzrok stresa, kot npr. fizične obremenitve,
hude življenjske preizkušnje, bolezni ipd.
Kopičenje negativnega stresa pa negativno vpliva ne samo na duševno počutje, temveč tudi na
telesno zdravje. Negativni stres se pojavlja kot dejavnik tveganja pri nekaterih motnjah in
obolenjih, zlasti pri tistih, ki jim pripisujemo psihosomatsko naravo ali izvor. To pomeni, da
gre za telesne motnje, katerih vzroki so lahko tudi duševni dejavniki. Med takimi motnjami in
obolenji so: pospešeno bitje srca, glavoboli, težave z dihanjem, prebavne motnje, povečan
krvni tlak, alergije, čir na želodcu, nekatere oblike sladkorne bolezni, srčni infarkt, celo
nekatere oblike raka in še kaj. Pri dolgotrajnih obremenjenostih se pojavi izgorelost kot
popolna nemoč nadaljnjega obvladovanja situacije.
Stres nam v manjših odmerkih koristi, nas poživlja, spodbuja našo dejavnost, s tem pa tudi
uspešnost. V teh primerih govorimo o pozitivnem stresu.
2.3 Stres na delovnem mestu
Sodobni način življenja, ki je poln dinamike, zahtev in različnih časovnih pritiskov, nam ne
dovoljuje, da bi se stresom povsem izognili. Poznavanje simptomov in posledic stresa ter
njihovo obvladovanje postajata življenjska in poslovna nuja, saj stres močno vpliva na stanje
naše življenjske energije, na naše delovne zmogljivosti, samopodobo, kakovost komuniciranja
in medsebojne odnose.
8
2.4 Vzroki za stres na delovnem mestu
Izvore stresa ali stresorje na delu delimo na individualne, skupinske in organizacijske
(http://www.delavska-participacija.com/html/stres.html [dostop 7. junija 2008]).
Individualni stresorji izhajajo iz posameznika in so povezani z delom, ki ga posameznik
opravlja, z vlogo, ki jo ima v organizaciji, in z njegovo kariero v tej organizaciji.
1) Delo
–
nekateri poklici so bistveno bolj izpostavljeni stresu kot drugi;
–
neusklajenost med zahtevami delovnega mesta in posameznikovimi zmožnostmi;
–
časovni pritiski – kratki roki, opravljanje več nalog hkrati, "skakanje s problema na
problem";
–
neusklajenost med zahtevami dela in individualnimi možnostmi oz. zmogljivostmi. Tudi
premajhna obremenjenost ali zahtevnost dela je lahko izvor stresa;
–
odgovornost za sodelavce;
–
stresorji delovnega okolja – neprimerna osvetlitev delovnega mesta, hrup, neprimerna
temperatura, možnost za nesreče pri delu, možnost poklicnih bolezni (ibid).
2) Vloge v organizaciji
–
konflikti vlog – ko nekdo opravlja različne vloge, ki zahtevajo različne pristope; tudi
različne interpersonalne težave so lahko izvor številnih stresov;
–
nejasnost vlog – nejasne ali nedorečene zahteve ali nerazumevanje pristojnosti, obveznosti
in odgovornosti, ki so značilne za določeno vlogo;
–
premajhna izkoriščenost posameznika;
–
delovna preobremenjenost (ibid).
3) Razvoj kariere
Vsaka sprememba ali napredovanje na delu je lahko izvor stresa, odvisno od posameznika
ter značilnosti oz. zahtev del. Posledice "previsokega napredovanja" so, da človek
napreduje toliko časa, dokler ne zasede delovnega mesta, ki od njega zahteva več, kot sam
zmore (delovno mesto je nad njegovimi zmožnostmi). Posledice "prenizkega
9
napredovanja" so podobne. Nezmožnost realizirati osebne ambicije in načrte v karieri
lahko postane trajni stresor za veliko število ljudi (ibid).
Skupinski stresorji – medosebni stresorji
–
nekohezivne skupine s pogostimi konflikti, pravila vedenja, ki pritiskajo na člane skupine,
da jih spoštujejo, sprejemanje dogovorov, ki se v celotni kontekst ne vključujejo najbolje;
–
odnosi med sodelavci, z vodjem (nekateri zaradi pritiskov, ki izvirajo iz odnosov,
sprejmejo manj zahtevno in manj plačano delo);
–
odsotnost podpore pri delu (ibid).
Organizacijski stresorji
–
organizacijska struktura – raziskave kažejo, da zaposleni občutijo manj stresa in več
zadovoljstva v nebirokratskih, hierarhično manj organiziranih organizacijah;
–
stil vodenja – avtokratski način vodenja povečuje stres, menedžer, ki ne spodbuja in ne
podpira svojih zaposlenih ter se zanje ne zanima, je izvor stalnega stresa za zaposlene;
–
participacija je tudi lahko izvor stresa. Samo pomanjkanje participacije je že lahko izvor
stresa pri zaposlenih, preveč participacije pa je lahko izvor stresa pri menedžerju;
–
organizacijska kultura in vzdušje v delovni organizaciji sta lahko pomemben izvor stresa.
Birokratska kultura, ki daje prednost pravilom in proceduram, zanemarja pa ljudi, njihove
potenciale in potrebe, deluje stresno na večino zaposlenih, posebno na sposobnejše;
–
upravljanje s človeškimi viri v vseh dimenzijah in funkcijah je lahko izvor stresa, stresni
so tudi neustrezna selekcija, slaba razporeditev ljudi, neusklajenost med zahtevami dela in
individualnimi sposobnostmi, slab sistem spremljanja uspešnosti, slabo nagrajevanje in
motiviranje, nejasni kriteriji napredovanja in razvoj zaposlenih;
–
način kontrole, posebej usmerjene na postopke dela in na vedenje, namesto na rezultate;
–
pomanjkanje komunikacij in informacij (ibid).
2.5 Posledice stresa na delovnem mestu
Stresni dogodki so naporni tako za zaposlene kot tudi za njihovo podjetje. Osebe, ki so pod
vplivom stresa, so zelo obremenjene in se zato težje zberejo pri delu, to pa vodi do večjega
števila napak in poškodb, slabi vzdušje v podjetju ter zmanjšuje učinkovitost in produktivnost
10
organizacije. Bolezni, povezane s stresom, zahtevajo zdravljenje in s tem odsotnost
zaposlenih z delovnega mesta, to pa povzroča dodatno obremenitev drugih delavcev in višje
stroške dela (http://www.cilizadelo.si/default-30400.html [dostop 8. junija 2008]).
Posledice dolgotrajnega stresa so lahko fiziološke, psihične in vedenjske ter lahko resno
vplivajo na človekovo zdravje. V skrajnem primeru pride do točke izgorevanja, ko je človek
postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, moč in energijo. Gre za telesno in
duševno izčrpanost, razvoj negativnih čustev, slabo notranjo samopodobo, nemoč
(http://www.zvd.si/strok/stre_kot_dejavnik_tveganja.php [dostop 8. junija 2008]).
Cena izgorevanja v delovnem okolju je pomembna tako za posameznika kot tudi za podjetja.
Za posameznika je upadanje kakovosti in količine opravljenega dela spodnja meja v poklicu.
Prav tako se zmanjšuje možnost za produktivno uspešno kariero. Delovna sila, ki ni več
predana delu, ki ni ustvarjalna in produktivna, kot je bila prej in kot je potrebno, pa podjetju
prinaša težave (http://www.soncek.com/index.php?prikazi_str=clanek&clan_id=62 [dostop 8.
junija 2008]).
Za podjetje je pomembno, da ugotovi, ali delovna dejavnost povzroča objektivne in
subjektivne pojave, ki so posledica utrujenosti.
Stres ima vse večji vpliv na zdravstveno stanje zaposlenih; pojavljajo se bolezni telesnega in
psihosomatskega izvora. Zdravstvene težave, povezane z razmerami pri delu in s tem
povezanim stresom v delovnem okolju, so različne. To so poklicne bolezni, z delom povezane
bolezni ter poškodbe pri delu in invalidnost.
11
3 PREMAGOVANJE STRESA
Odpravljanje stresa postaja v današnjem času zelo pomembna naloga podjetij, ki ni usmerjena
samo v skrb za zdravje posameznika, temveč tudi v uspešnost celotnega podjetja. Najboljša
preventiva je pravočasno zaznavanje potencialnih žarišč stresov pri delavcih in njihova
odprava. Učinkovito sredstvo za zmanjšanje stresnih situacij je tudi izgradnja organizacijske
kulture, ki temelji na skupnih ciljih in kolegialnem medsebojnem sodelovanju. Tudi način
vodenja podjetja lahko pomembno vpliva na odpravo potencialnih žarišč stresnih stanj.
Izkazalo se je, da vodenje s cilji povzroča pri zaposlenih najmanj konfliktnih stanj in razlogov
za nerazumevanje. Pogosto se nastanku stresa izognemo že z zmanjševanjem ali
odpravljanjem neugodnih vplivov delovnega okolja in z neposredno zaščito delavcev. Prav
tako je pomembno vedeti, da je človek, ki je v dobrem fizičnem in psihičnem stanju, manj
dovzeten za stres pri delu (Možina et al., 1998, str. 373).
Stres pa lahko premaguje tudi vsak posameznik sam. Za preventivo lahko sami veliko
naredimo že s tem, da si vsak dan vzamemo nekaj časa zase in za svojo sprostitev. Vsakdo
izmed nas ima kakšno strast v življenju, ki ga sprošča in v kateri uživa. To, da si nekajkrat na
teden vzamemo čas zase in za svoje užitke, je najboljša terapija za sproščanje stresa, a je
odločitev vsakega posameznika. Pomembno je, da »krivcev« za svoje težave ne iščemo v
okolici oziroma zunaj sebe, ampak se raje vprašamo, kaj je tisto, kar je pri nas sprožilo neko
reakcijo ali dogodek. Če smo sami pozitivno naravnani in sproščeni, bodo taki tudi ljudje
okoli nas. Vedno lahko izberemo, kako bo kakšna stvar delovala na nas, le vzeti si moramo
nekaj sekund časa in ne reagirati avtomatsko na prvi dražljaj. Tako bomo lahko vsako
situacijo videli drugače in bolj razsodno ter se nato odločili, kako bomo reagirali. Prav je, da
izrazimo svoje občutke in čustva, vendar se o njih ne moremo pogovoriti »trezno«, dokler jih
ne prepoznamo in ozavestimo. Naučiti se moramo tudi sprejemati drugačnost, jo dopuščati ter
pri tem ostati mirni in zvesti sami sebi. Na tak način postane življenje mnogo bolj radostno in
sproščeno.
Vsekakor pa je pomembno tudi, da pazimo na svoje zdravje. Različni odzivi na stres so
osnovani na različnem telesnem počutju. Najboljša obramba pred stresom so uravnotežena
prehrana, redna telesna aktivnost in dovolj dobrega spanca.
12
4 PREDSTAVITEV PODJETJA SCT, D. D., LJUBLJANA
Družba SCT je uspešno podjetje, eno izmed vodilnih oziroma največjih gradbenih podjetij v
Sloveniji, z dolgoletno tradicijo in vrhunsko tehnologijo. Svoje izkušnje je podjetje
pridobivalo ob gradnji najzahtevnejših objektov tako v Sloveniji kot drugod po svetu.
Njegove dejavnosti segajo skoraj na vsa področja sodobnega gradbeništva, to so inženiring,
gradnja visokih in nizkih zgradb, tesarstvo, priprava armatur, proizvodnja betonskih izdelkov,
finalna in asfalterska dela itd.
4.1 Nastanek in razvoj podjetja
Predhodniki današnjega SCT so bila številna podjetja, ki so se v začetku osemdesetih let
prejšnjega stoletja združevala v največje slovensko gradbeno podjetje. Največja med njimi so
bila Slovenija ceste, Tehnika in Obnova. Vsa tri so bila ustanovljena leta 1947. V letu 1979
sta se združili podjetji Slovenija ceste in Tehnika, v letu 1983 pa se jima je pridružila še
Obnova, h kateri se je pred tem priključila še Agroobnova. Združeno podjetje je imelo leta
1983 zaposlenih več kot 8000 delavcev.
Za sredino osemdesetih let so značilni veliki projekti predvsem v Iraku, Alžiriji in drugih
državah Bližnjega vzhoda. To je bilo tudi obdobje, ko je SCT zaposloval največ delavcev (več
kot 11.000).
Za konec osemdesetih in začetek devetdesetih let je bilo nato značilno naglo zmanjševanje
obsega gradbenih del, predvsem na Bližnjem vzhodu, pa tudi doma. Po osamosvojitvi
Slovenije se je gradbeni trg še bolj zožil. To je zahtevalo temeljito prestrukturiranje SCT, ki
se je leta 1992 preoblikoval v delniško družbo v družbeni lasti. Leta 1998 pa se je družba
skladno z novo zakonodajo lastninsko preoblikovala (vir: Poslovnik SCT, d. d., 2008, str. 5).
4.2 Vizija, strategija in temeljni cilji podjetja SCT, d. d., Ljubljana
Vizija skupine SCT je ohraniti vodilno razvojno vlogo v gradbeništvu Republike Slovenije.
13
Politika in strategija temeljita na sedanjih in prihodnjih potrebah ter pričakovanjih vseh
udeleženih strani. V nadaljevanju navajam nekatere strateške cilje:
–
nenehno graditi partnerske odnose s pomembnimi dobavitelji in podizvajalci;
–
skladno s standardom ISO 14001 stalno izboljševati sistem ravnanja z okoljem;
–
ustvariti poslovni informacijski sistem, ki bo združeval informacijske podsisteme in
bo integriran;
–
nenehno izboljševati komuniciranje med vodji in zaposlenimi v smislu osebnih letnih
pogovorov in odprtih vrat za dobre predloge in reševanje osebnih težav (vir: Poslovnik
SCT, d. d., 2008, str. 1, 2).
Poslovni cilji sledijo strateškim usmeritvam skupine SCT. V podjetju se zavedajo, da spopad
z novimi tehnologijami, konkurenco in kulturnimi razlikami zahteva neprestano iskanje
najučinkovitejših metod poslovanja.
4.3 Dejavnost podjetja
Glavna dejavnost družbe SCT so gradbeni projekti. Posamezni projekti se povezujejo v
programe nizke in visoke gradnje, inozemstvo in železnice, katerim nudijo operativno
storitveno dejavnost posamezne odvisne družbe, različni obrati in drugi poslovni viri ter
podporne službe (štabne in strokovne).
4.4 Organizacijska struktura
SCT je delniška družba koncernskega tipa organizacije in obenem obvladujoča družba
poslovnega sistema SCT v širšem smislu, ki poleg obvladujoče družbe zajema še odvisna in
pridružena podjetja. Je projektno usmerjena organizacija. Družbo vodi upravni odbor kot
organ enotirnega upravljanja. Organizacijske enote, ki skrbijo za posamezne stebre/divizije in
najpomembnejše poslovne procese, vodijo izvršni direktorji. Podporne dejavnosti so
organizirane v strokovnih in štabnih službah, ki jih vodijo direktorji oz. vodje področij (vir:
Poslovnik SCT, d. d., 2008, str. 5).
14
Slika 1: Organizacijska shema SCT
Vir: Poslovnik SCT, d. d., 2008, str. 6
15
5 RAZISKAVA O STRESU NA DELOVNEM MESTU ZAPOSLENIH V
PODJETJU SCT, D. D., LJUBLJANA
5.1 Namen in cilji raziskave
Raziskavo sem izvedla s pomočjo kratkega anketnega vprašalnika (priloga 1). V anketi je
sodelovalo 53 zaposlenih v podjetju SCT, od tega 33 žensk in 20 moških.
Vprašalnik je sestavljen iz trinajstih vprašanj zaprtega tipa, z omejenim številom odgovorov
ali izbiro med več odgovori. S prvim delom vprašalnika sem dobila splošne podatke o
anketiranih, kot so spol, starost, stopnja izobrazbe, staž in položaj v organizaciji, v kateri so
zaposleni. V drugem delu vprašalnika pa sem se osredotočila na sam stres. V tem delu sem
želela ugotoviti, ali so zaposleni v podjetju SCT pod stresom ter kakšni so vzroki za njihovo
eventualno nezadovoljstvo.
S pomočjo podatkov, ki sem jih pridobila iz odgovorov anketiranih, želim ugotoviti:
–
ali so zaposleni različno odporni proti pritiskom in obremenitvam in ali se na stresorje tudi
različno odzivajo;
–
ali menijo, da jim manjši stres koristi, da poživlja njihovo dejavnost ter s tem povečuje
njihovo delovno učinkovitost in uspešnost;
–
ali menijo, da zaradi stresnosti delovnega okolja svoje delo opravljajo manj kakovostno;
–
katere strategije in tehnike uporabljajo za spopadanje s stresnimi situacijami;
–
ali menijo, da bi boljša organizacija dela ter motivacija in stimulacija zaposlenih lahko
izboljšale njihovo zadovoljstvo v podjetju;
–
ali menijo, da bi boljša organizacija dela ter motivacija in stimulacija zaposlenih lahko
zmanjšale stresnost delovnega okolja zaposlenih v podjetju.
16
5.2 Analiza raziskave
Odgovore, ki sem jih dobila z vprašalnikom, sem obdelala z računalnikom z uporabo
programa MS Excell. Iz grafikonov so razvidni naslednji rezultati ankete.
Graf 1: Spol
Spol
38 %
ženski
moški
62 %
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Iz grafa 1 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 62 % žensk in 38 % moških.
Graf 2: Starost
Starost
9%
25 %
do 30 let
od 31 do 40 let
od 41 do 50 let
36 %
nad 51 let
30 %
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
17
Z vprašanjem o starosti zaposlenih sem ugotovila, da je največ anketiranih, in sicer 36 %, v
starostni skupini od 41 do 50 let, na drugem mestu je s 30 % starostna skupina od 31 do 40
let, na tretjem mestu pa je s 25 % starostna skupina do 30 let. Najmanj anketiranih je v
starostni skupini nad 51 let, in sicer 9 %.
Graf 3: Stopnja izobrazbe
Stopnja izobrazbe
dveletna srednja šola ali
manj
2%4%
poklicna šola
36 %
srednja šola
43 %
višja šola
15 %
visoka šola in več
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Največ anketiranih, 43 %, ima srednješolsko izobrazbo, 36 % anketiranih ima visoko in višjo
izobrazbo, 15 % višješolsko, 4 % poklicno in 2 % anketiranih dveletno srednješolsko ali nižjo
izobrazbo. Anketa kaže, da ima le majhen odstotek anketiranih dveletno srednješolsko ali
nižjo in poklicno izobrazbo.
18
Graf 4: Staž v organizaciji
Staž v organizaciji
25 %
32 %
do 2 leti
od 2 do 5 let
od 5 do 10 let
od 10 do 20 let
11 %
17 %
nad 20 let
15 %
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Zgornji graf prikazuje, da ima 25 % anketiranih do 2 leti delovne dobe, 11 % med 2 in 5 let,
15 % med 5 in 10 let, 17 % med 10 in 20 let, največ anketirancev, 32 %, pa več kot 20 let
delovne dobe.
Graf 5: Položaj v organizaciji
Položaj v organizaciji
višji in srednji menedžerji
4%
23 %
25 %
operativni vodje
samostojni strokovni
kadri
48 %
izvajalci
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
V podjetju sem anketirala 4 % višjih in srednjih menedžerjev, 25 % operativnih vodij, 48 %
samostojnih strokovnih kadrov in 23 % izvajalcev.
19
Graf 6: Opis dela in zadovoljstvo z njim
Opis dela in zadovoljs tvo z njim
100 %
90 %
80 %
70 %
60 %
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
0%
nikakor s e ne s trinjam
delno s e ne s trinjam
ib
an
o
st
r
o
im
ti
ko
so
am
vn
ja
i iz
vp
sn
ziv
liv
o
op
na
r
ed
pr
og
el
je
ra
je
ne
m
po
s
ln
vo
de
o
je
na
lo
ga
vn
pe
de
e
to
na
la
st
lo
i
i
ge
n
st
so
re
so
to
čn
v
o
de
fin
ira
ne
v celoti s e s trinjam
to
jn
os
pr
is
pr
e
ds
ta
v
lja
in
ra
za
no
lik
o
ra
z
delno s e s trinjam
zg
ni
m
ivo
ne morem s e odločiti
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
V nadaljevanju bom s posameznimi trditvami povzela rezultate pri kategoriji opis dela in
zadovoljstvo z njim. Anketirane sem razdelila v tri skupine, glede na strinjanje (popolnoma in
delno), neodločenost in nestrinjanje (delno in popolno).
Več kot polovica anketiranih, 60 %, meni, da je njihovo delo zanimivo, dosti manj, 40 %, da
je njihovo delo raznoliko in razgibano. Več kot polovica anketiranih, 60 %, občuti napetost in
stres pri delu ter le 34 % jih meni, da je delo zanje strokovni izziv. Majhen delež anketiranih,
15 %, meni, da njihovo delo ni zanimivo, kar 41 % jih meni, da pristojnosti niso jasno
opredeljene, ter 40 %, da so delovne naloge točno definirane. Več kot polovica anketiranih
meni, da nimajo vpliva na program svojega dela, ali pa se glede tega ne morejo odločiti.
Anketirani so delo ocenili kot povprečno zanimivo. Vse druge trditve so ocenili s
podpovprečnimi ocenami. Precej visoko pa so ocenili trditev, da je njihovo delo polno
napetosti in stresov.
20
Graf 7: Koristnost stresa
Koristnost stresa
da
6 % 2 %2 %
ne
42 %
ne vem
odvisno od delovnih
nalog
48 %
drugo
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Največ anketiranih, 48 %, je na vprašanje, ali menijo, da jim stres v manjših odmerkih koristi,
da poživlja njihovo dejavnost ter s tem povečuje njihovo delovno učinkovitost in uspešnost,
odgovorilo, da jim tak stres ne koristi, malo manjši delež anketiranih, 42 %, pa je menil, da
jim koristi. Dva odstotka anketirancev menita, da je koristnost stresa v manjših odmerkih
odvisna od delovnih nalog, 2 % pa sta pri tem vprašanju obkrožila odgovor drugo, vendar ob
tem nista navedla nič konkretnega. Le 6 % anketirancev se ni moglo opredeliti.
Graf 8: Kakovost dela ob stresnosti
Kakovost dela ob stresnosti
2%
2%
ne
2%
ne vem
0%
2%
38 %
11 %
da
43 %
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
21
odvisno od
situacije
odvisno od
obsega
odvisno od
stopnje stresa
odvisno od
delovnih nalog
drugo
Na vprašanje, ali stresnost delovnega okolja negativno vpliva na kakovost opravljanja dela, je
38 % anketiranih odgovorilo pritrdilno, 2 % jih je menilo, da je to odvisno od situacije, 2 %,
da je odvisno od obsega, 2 %, da je odvisno od stopnje stresa, ter 2 %, da je odvisno od
delovnih nalog. Skoraj polovica anketiranih, 43 %, je odgovorila, da zaradi stresnosti
delovnega okolja svojega dela ne opravljajo manj kakovostno, 11 % pa se jih glede tega ni
opredelilo.
Graf 9: Spoprijemanje s stresnimi obremenitvami pri delu
S poprijemanje s s tres nimi obremenitvami pri
delu
100 %
80 %
60 %
40 %
20 %
nikakor ne drž i
v veliki meri ne drž i
delno drž i
v veliki meri drž i
v celoti drž i
Vz
am
em
si
od
m
or
,p
riž
Po
ge
m
go
vo
cig
rim
ar
et
se
o
in
s
s
po
o
Se
de
pi
je
um
la
m
vc
iri
s.
i
m
al
..
in
in
O
a
s
U
dr
br
tv
p
ar
or
ej
em
en
ab
do
en
im
i
b
m
ite
r
.
o
sp
Do
v
p
r
sp
r
lo
os
e
uč
re
ča
tit
jm
im
m
ve
em
.
si
ne
p
te
ko
re
hn
dn
ti
zz
ik
os
e.
iv,
tn
e
ne
n
Po
al
ko
og
iš č
to
e.
br
em
em
st
e
ro
ni
ko
te
v.
vn
o
po
m
oč
.
0%
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Če anketirance ponovno razdelimo v tri skupine glede na strinjanje (v celoti drži in v veliki
meri drži), neodločenost in nestrinjanje (v veliki meri ne drži in nikakor ne drži), lahko s
posameznimi trditvami povzamemo rezultate pri kategoriji spoprijemanje s stresnimi
obremenitvami pri delu: zanimivo je, da si le 30 % anketiranih vzame odmor, prižge cigareto
in popije skodelico kave; le 17 % jih je glede tega neodločenih in kar 53 % jih tega ne počne.
22
Več kot polovica anketiranih, 57 %, se pogovori s sodelavci ali nadrejenimi, če imajo težave;
skoraj tretjina, 26 %, jih je glede tega neodločenih in le 17 % jih tega ne počne. Kar 58 %
anketiranih se umiri in stvar dobo preuči; 25 % je neodločenih in le 17 % jih tega ne počne.
Zelo malo anketiranih, 19 %, uporabi sprostitvene tehnike; 13 % je neodločenih in kar 68 %
jih tega ne počne. Več kot polovica anketiranih, 59 %, si določa prednostne naloge; le 13 %
jih tega ne počne. Manj kot polovica anketiranih, 39 %, obremenitev sprejme kot izziv in ne
kot nekaj negativnega in le 21 % jih v primeru težav poišče strokovno pomoč.
Graf 10: Skrb za psihično sprostitev
Skrb za psihično sprostitev
redno se rekreiram
2%7%
družim se s prijatelji
28 %
24 %
poslušam glasbo
meditiram
39 %
za psihično sprostitev ne
skrbim
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Skrb za psihično sprostitev je v današnjem času zelo pomembna, saj pomaga ublažiti vpliv
vsakdanjih obremenitev ter pritiskov na telo in zdravje posameznika. Osemindvajset
odstotkov anketiranih skrbi za psihično sprostitev z redno rekreacijo; 39 % se jih najraje
sprošča z druženjem s prijatelji; 24 % ob poslušanju glasbe; 2 % z meditacijo; 7 % anketiranih
pa za psihično sprostitev ne skrbi.
23
Graf 11: Splošno zadovoljstvo v podjetju
S ploš no zadovoljs tvo v podjetju
100 %
90 %
80 %
z elo nez adovoljni
70 %
60 %
v veliki meri nez adovoljni
50 %
40 %
s rednje z adovoljni
30 %
20 %
z adovoljni
10 %
z elo z adovoljni
za
do
v
ol
js t
vo
z
za
do
vo
ljs
tv
m
o
ož
z
de
no
lo
st
m
m
in
ap
za
re
za
do
do
do
vo
va
vo
ljs
nj
ljs
a
tv
tv
o
o
z
s
m
so
ož
de
no
la
st
vc
jo
i
iz
ob
ra
za
že
do
va
vo
n ja
ljs
tv
o
z
vo
za
ds
za
do
tv
do
om
vo
vo
ljs
ljs
tv
tv
o
za
o
z
s
de
do
pl
lo
vo
ač
vn
ljs
o
im
tv
ip
o
s
og
s
za
ta
oj
za
do
i(
tu
pr
so
do
vo
os
m
vo
ljs
to
tv
ljs
ri,
o
tv
z
o
o
pr
ne
z
em
in
po
fo
a,
sr
rm
...
ed
ira
)
no
no
na
st
d
jo
re
o
je
po
nim
m
za
i
em
za
do
do
bn
vo
vo
ih
ljs
ljs
tv
st
o
tv
v
ar
o
z
eh
z
de
up
lo
oš
vn
im
te
va
ča
n je
so
m
m
va
š ih
pr
ed
lo
go
v
0%
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Tudi pri ugotavljanju splošnega zadovoljstva v podjetju anketirance lahko razdelimo v tri
skupine: zadovoljni (zelo zadovoljni in zadovoljni), srednje zadovoljni in nezadovoljni
(v veliki meri nezadovoljni in popolnoma nezadovoljni). Kategorija zadovoljstvo je bila
ocenjena s srednjo oceno. Največ anketiranih, 55 %, je zadovoljnih s sodelavci; nekoliko
manj, 49 %, z neposredno nadrejenimi, in še nekoliko manj, 42 %, z delovnimi pogoji. Z
delom jih je zadovoljnih 38 %, srednje zadovoljnih 50 % ter 12 % nezadovoljnih.
Zadovoljstvo z možnostjo izobraževanja je izrazilo 37 % anketiranih, srednje zadovoljstvo
28 % ter nezadovoljstvo 35 %. Z vodstvom je zadovoljnih 36 % anketiranih, srednje
zadovoljnih 30 %, nezadovoljnih pa 34 % anketiranih. S statusom, ki ga imajo v podjetju, je
zadovoljnih 32 % anketiranih, nezadovoljnih pa 30 %. Največje nezadovoljstvo, kar
72-odstotno, lahko opazimo pri delovnem času. Z možnostjo napredovanja je zadovoljnih
51 % anketiranih, s plačo pa 49 %. Nezadovoljstvo z informiranostjo o pomembnih stvareh je
izrazilo 44 % anketiranih, z upoštevanjem predlogov pa 34 %.
24
Graf 12: Izboljšanje zadovoljstva zaposlenih
Izbojšanje zadovoljstva zaposlenih
0%4% 0%
da
ne
ne vem
odvisno od
drugo
96 %
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Na vprašanje, ali bi boljša organizacija dela ter motivacija in stimulacija zaposlenih lahko
izboljšale zadovoljstvo zaposlenih v podjetju, je 96 % anketiranih odgovorilo pritrdilno, 4 %
pa se jih glede tega ni opredelilo.
Graf 13: Zmanjšanje stresnosti delovnega okolja
Zmanjšanje stresnosti delovnega okolja
4%
6%
0%
da
ne
ne vem
odvisno od
drugo
90 %
Vir: Lastna raziskava – anketni vprašalnik (2008)
Na zadnje vprašanje, ali bi boljša organizacija dela, motivacija in stimulacija zaposlenih lahko
zmanjšale stresnost delovnega okolja zaposlenih v podjetju, je 90 % anketiranih odgovorilo
pritrdilno, 4 % jih je izrazilo negativno mnenje, 6 % anketirancev pa glede tega nima
opredeljenega stališča.
25
5.3 Ugotovitve in sklepi raziskave
V nadaljevanju sem povzela rezultate ankete. Vse ugotovitve veljajo le za anketirano
populacijo, to je 53 zaposlenih, zato tudi zaključki veljajo izključno za obravnavano skupino.
Na podlagi analize rezultatov iz anketnega vprašalnika lahko ugotovim, da je med
zaposlenimi v podjetju SCT stres pri delu prisoten v precej veliki meri. Največ napetosti in
stresa izvira iz nezadovoljstva z delovnim časom, z možnostmi napredovanja, s plačo in
informiranostjo o pomembnih stvareh. Zaposleni čutijo znake stresa tudi zaradi majhnega
vpliva, ki ga imajo na program svojega dela, zaradi premajhne raznolikosti in razgibanosti
svojega dela, zaradi občutka, da pristojnosti niso jasno opredeljene, ter zato, ker jim njihovo
delo ne omogoča strokovnega razvoja. Večina anketirancev tudi občuti svoje delovno mesto
kot polno napetosti in stresov.
Glede na rezultate raziskave ugotavljam, da bi bilo za zagotovitev prijaznejšega delovnega
okolja v podjetju priporočljivo izvesti določene spremembe. Opraviti bi bilo treba temeljite
analize o tem, katera oblika delovnega časa je glede na delovni proces najustreznejša.
Podaljševanje delovnega časa namreč še ne pomeni povečanja produktivnosti. S trajanjem
dela se povečuje utrujenost delavca, ta se prenaša na naslednji dan, tempo delavčevega dela se
upočasni, pojavljajo se nekontrolirani odmori … Poskrbeti bi bilo treba za bolj odprto
komunikacijo, večjo podporo nadrejenih, individualni razvoj, zadovoljevanje profesionalnih
aspiracij, stalno izpopolnjevanje in prevzemanje kompleksnih nalog, enakomernejšo
obremenjenost z delom.
Menim, da bi tudi posamezniki morali imeti dovolj velik vpliv na način opravljanja svojega
dela, saj bi se jim tako lahko povečala motivacija pri opravljanju dodeljenih nalog. Motivacija
in zadovoljstvo bi se zaposlenim povečala tudi z izboljšanjem sistema spremljanja uspešnosti,
boljšim nagrajevanjem ter z jasnejšimi kriteriji napredovanja in razvoja zaposlenih. Poskrbeti
bi bilo treba tudi za boljše informiranje delavcev o spremembah, in to še pred uvedbo
sprememb, ter za jasno opredeljenost vloge in odgovornosti zaposlenih.
Da bi zaposleni lažje in predvsem bolj kakovostno opravili svoje delo in bili pri tem čim bolj
produktivni, je treba čim bolj odpraviti vpliv stresa ter dejavnike v delovnem okolju, ki mu
botrujejo. Na individualni ravni se morajo posamezniki najprej zavedati vpliva stresa, si
26
delovno okolje prirediti, tako da bo čim manj stresno, ter izbrati primerne tehnike sproščanja.
Katere tehnike in načine bodo uporabili, je odvisno od vsakega posameznika. Glede na to, da
več kot polovica anketiranih v podjetju SCT občuti stres pri svojem delu, bi jim svetovala, da
tudi pri delu začnejo uporabljati sprostitvene tehnike ter jih izvajajo vsaj nekaj minut na dan.
S sprostitvenimi tehnikami lahko zaposleni dosežejo svoj notranji mir in ustvarjalno
kreativnost. Zelo priporočljiv način za obvladovanje stresa v delovnem okolju je tudi
organizacija osebnega dela. Delo bi si zaposleni morali organizirati tako, da bo za vsakogar
posebej čim manj stresno, pri čemer naj bi tudi izpolnjevanje nalog potekalo v skladu z roki in
pričakovanji. Pri tem ne smemo pozabiti na podporo sodelavcev, saj dobri odnosi med
zaposlenimi povečujejo pripadnost podjetju in izboljšujejo komunikacijo. Slaba komunikacija
namreč vodi v nesoglasja, konflikte in napake.
5.4 Preverjanje trditev diplomske naloge
Z raziskavo v podjetju SCT sem poskušala potrditi ali ovreči trditve, ki sem jih postavila na
začetku diplomske naloge.
Predvidevala sem, da stres zaposlenim v manjših odmerkih koristi, jih poživlja in spodbuja
njihovo dejavnost, s tem pa tudi uspešnost. Kot je razvidno iz grafikona 7 in njegove analize,
se večina anketirancev s to trditvijo strinja. Izraz stres se pogosto napačno uporablja, saj ljudje
pod tem izrazom pojmujemo le negativni stres. Vendar pa obstajata tako pozitivni kot tudi
negativni stres. Na podlagi ugotovitev raziskave lahko trditev 1 potrdim.
Na podlagi ugotovitev raziskave lahko potrdim tudi trditev 2, s katero sem predvidevala, da
zaradi stresnosti delovnega okolja zaposleni opravljajo delo manj kakovostno. Kot je razvidno
iz grafikona 8 in njegove analize, sem bila nad rezultati nekoliko presenečena, saj se s
trditvijo strinja manj anketirancev, kot sem pričakovala; po pričakovanjih pa je skupni delež
anketirancev, ki so izrazili pritrdilno mnenje, vključno z navedbami, da je kakovostno
opravljanje dela odvisno od situacije, obsega, stopnje stresa in delovnih nalog, večji od deleža
anketirancev z negativnim mnenjem.
27
Nadalje sem predvidevala, da so zaposleni različno odporni proti pritiskom in obremenitvam
in se na stresorje tudi različno odzivajo ter za spopadanje s stresnimi situacijami uporabljajo
različne strategije in tehnike.
Analizo podatkov za preverjanje teh trditev sem napravila iz grafikonov 6, 8 in 9.
Deloma lahko trditvi potrdim že s potrditvijo druge trditve, kjer sem predvidevala, da zaradi
stresnosti delovnega okolja zaposleni opravljajo delo manj kakovostno.
Glede na to, da se po ugotovitvah raziskave pri šestem sklopu vprašanj o opisu dela in
zadovoljstvu z njim več kot polovica anketiranih strinja s trditvijo, da je delo zaposlenih
polno napetosti in stresov, se mi zdi zanimivo, da se jih ravno toliko, več kot polovica, strinja
s trditvijo, da je delo zaposlenih zanimivo.
Po ugotovitvah raziskave v devetem sklopu vprašanj o spoprijemanju zaposlenih s stresnimi
obremenitvami pri delu malo manj kot polovica anketiranih obremenitev sprejme kot izziv in
ne kot nekaj negativnega; posamezniki se zavedajo vpliva stresa in si delovno okolje
prilagajajo tako, da je čim manj stresno. Pomagajo si z različnimi tehnikami sproščanja,
odvisno od njihove odpornosti proti stresu in odzivnosti na stresorje.
Na podlagi ugotovitev raziskave lahko trditvi 3 in 4 potrdim.
Predvidevala sem tudi, da je z boljšo organizacijo dela, motivacijo in stimulacijo zaposlenih
mogoče izboljšati zadovoljstvo zaposlenih. Po pričakovanjih, kot je razvidno iz grafikona 12
in njegove analize, je večina anketirancev odgovorila pritrdilno, kar pomeni, da lahko na
podlagi ugotovitev raziskave trditev 5 potrdim.
Z zadnjo trditvijo sem predvidevala, da je z boljšo organizacijo dela, motivacijo in stimulacijo
zaposlenih mogoče zmanjšati stresnost delovnega okolja. Ravno tako po pričakovanjih, kot je
razvidno iz grafikona 13 in njegove analize, je večina anketirancev odgovorila pritrdilno. Na
podlagi ugotovitev raziskave lahko tudi trditev 6 potrdim.
28
6 PREDLOGI ZA PREPREČEVANJE IN ODPRAVLJANJE POSLEDIC
STRESA V DELOVNEM OKOLJU PODJETJA SCT, D. D.,
LJUBLJANA
Glede na dejstvo, da je vpliv stresa v SCT precejšen, menim, da bi lahko podjetje v
prihodnosti začelo redno opravljati raziskave, ki bi bile usmerjene predvsem v analizo
prisotnosti stresa v podjetju in zadovoljstva zaposlenih; s tem bi prepoznali vzroke stresa v
delovnem okolju in pridobili konkretne predloge, kaj si zaposleni želijo izboljšati. Na
podlagi pridobljenih rezultatov oz. predlogov bi lahko podjetje začelo uvajati različne
programe za odpravljanje stresa, namenjene zaposlenim na vseh ravneh delovanja. Tovrstnih
programov je zaradi aktualnosti pojava stresa v današnjem času veliko; podjetje lahko izbira
med programi na individualni ravni, kot so izobraževanja na temo stres in njegovi učinki,
tehnike sproščanja, organiziranje aktivnosti za prosti čas v obliki skupinskih športov ali
rekreacij, ter programi na organizacijski ravni, pod okrilje katerih sodijo predvsem analiza
vodenja na vseh ravneh, reorganizacija dela ter uporaba načinov za zmanjševanje dejavnikov
stresa na vseh delovnih mestih.
Pri iskanju rešitev za preprečevanje in odpravljanje posledic stresa v delovnem okolju
podjetja sem ugotovila, da je zelo pomembna vzpostavitev takega delovnega okolja, v
katerem je delati izziv, delo pa omogoča tudi osebno rast, nove priložnosti, hiter pretok znanja
in pozitivno naravnanost do novih zamisli. Vse to je mogoče doseči s pravilno opredelitvijo
kompetenc po delovnih mestih ter s tem povezanim mesečnim sistemom ocenjevanja in
nagrajevanja. Dobro je, da zaposleni z dobrimi rezultati od vodje pravočasno dobijo povratno
informacijo, sicer jih lahko delovno okolje potisne v pasivnost in nezadovoljstvo. Zaposlene
naj delo izpolnjuje, za svoje dosežke pa morajo biti tudi ustrezno nagrajeni.
Le denarno nagrajevanje pa zaposlenih ne motivira dovolj. Recept za zadovoljnega
zaposlenega vidim kot kombinacijo štirih elementov:
– dobrega sistema stimulativnega nagrajevanja;
– priložnosti za osebno in strokovno rast;
– optimističnega ozračja v delovni ekipi in
– pozitivne kulture podjetja.
29
Pri iskanju rešitev bi omenila še pomembnost letnih pogovorov, s katerimi vodje sodelavcem
posvetijo posebno pozornost, jih poslušajo in jim dajo priložnost, da se tudi sami aktivno
pripravijo na prihodnje zadolžitve in naloge. Le tako bodo zaposleni osebnostno rastli in se
razvijali v smeri, kjer lahko kar najbolje izkoristijo svoje potenciale in dosežejo kar najboljše
rezultate.
30
7 ZAKLJUČEK
V današnjem modernem življenju je stres vse pogostejši pojav, s katerim se srečujemo tako v
zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Vendar pa stres pri delu ni več samo
značilnost menedžerskega dela, ampak ga je moč zaslediti v vseh poklicih in na vseh
organizacijskih ravneh. Povzročajo ga številni dejavniki na delovnem mestu, med katerimi
igrajo pomembno vlogo delo samo, vloge in odgovornosti, odnosi na delovnem mestu,
organizacijska struktura, kultura in ozračje ter neusklajena pričakovanja posameznika in
organizacije. Posledice, ki jih stres prinaša s seboj, ne občutijo samo delavci, ampak tudi
organizacije.
V današnjem času je stres povzročitelj številnih bolezni, njegovi najhujši posledici pa sta
izgorelost in smrt. Seveda učinek stresnih dejavnikov občuti vsakdo po svoje. Samo delo ne
povzroča stresa, lahko nas celo varuje pred njim, vendar le, če je pravilno organizirano. V
današnjih časih je stres del vsakdanjega življenja, le znati ga moramo uravnavati ter se na
primeren način in z ustreznimi metodami spopasti z njim. Organizacije in podjetja bi se
morali bolj zavedati razsežnosti stresa, njihov najmanjši prispevek pa bi lahko bil že to, da bi
se zavzemali za fleksibilnejše urnike zaposlenih, da bi krepili moč zaposlenih, jim ustvarjali
bolj podporno delovno okolje, jim dodeljevali več pristojnosti in vpliva na odločanje, si
prizadevali za to, da bi bili bolje nagrajeni, ter jim nudili večje možnosti za napredovanje.
Vsekakor pa je pomembno tudi, da si v vsakdanjem življenju vzamemo čas samo zase, da
počnemo stvari, ki nas pomirjajo in sproščajo. Najboljša obramba pred stresom so
uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in dovolj dobrega spanca.
V diplomskem delu sem podala predloge za preprečevanje in odpravljanje posledic stresa v
delovnem okolju podjetja SCT. Glede na dejstvo, da je vpliv stresa v SCT precejšen, menim,
da bi lahko problematiko rešili z rednim opravljanjem raziskave, ki bi bila usmerjena
predvsem v analizo prisotnosti stresa v podjetju in zadovoljstva zaposlenih; na podlagi
pridobljenih rezultatov oz. predlogov zaposlenih, kaj si želijo izboljšati, pa bi lahko podjetje
začelo uvajati različne programe za odpravljanje stresa, namenjene zaposlenim na vseh
ravneh delovanja.
31
8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV
8.1 Literatura
1. Luban-Plozza, B., Pozzi, U. (1994). V sožitju s stresom, Ljubljana, DZS, str. 14.
2. Možina, S., Jereb, J., Florjančič, J., Svetlik, I., Jamšek, F., Lipičnik, B., Vodovnik, Z.,
Svetic, A., Stanojevič, M., Merkač, M. (1998). Management kadrovskih virov,
Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, str. 373.
8.2 Viri
1. Organizacijski predpisi – Organizacija SCT, d. d., 2008.
2. Poslovnik SCT, d. d. (2008) Organizacija družbe, Ljubljana, SCT, d. d., str. 5, 6.
3. Poslovnik SCT, d. d. (2008) Poslanstvo – politika, Ljubljana, SCT, d. d., str. 1, 2.
4. Poslovnik SCT, d. d. (2008) Predstavitev SCT, d. d., zgodovinski razvoj, Ljubljana,
SCT, d. d., str. 5.
5. SONČEK Internet magazin. (2008). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu.
Elektronski vir, http://www.soncek.com/index.php?prikazi_str=clanek&clan_id=62
[dostop 8. junija 2008].
6. UKC
Ljubljana.
(2007).
Preobremenjenost
in
stres.
Elektronski
vir,
http://www.cilizadelo.si/default-30400.html [dostop 8. junija 2008].
7. Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij. (2004). Kako pripraviti program
upravljanja
s
stresom
v
podjetju.
Elektronski
vir,
http://www.delavska-participacija.com/html/stres.html [dostop 7. junija 2008].
8.
ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., mag. Marko Miš, univ. dipl. psih. (2002).
Strokovni
prispevek
Stres
kot
dejavnik
tveganja.
Elektronski
http://www.zvd.si/strok/stre_kot_dejavnik_tveganja.php [dostop 8. junija 2008].
32
vir,
PRILOGE
Priloga 1: Anketa »Analiza prisotnosti stresa v podjetju SCT, d. d., Ljubljana«
Spoštovani,
sem Petra Časar, študentka Višje strokovne šole DOBA v Ljubljani, program poslovni
sekretar. Pri predmetu Koncepti in veščine komuniciranja pripravljam diplomsko nalogo, v
kateri bom obravnavala področje stresa; del diplomske naloge bom namenila konkretni analizi
stresa v podjetju. V ta namen sem sestavila vprašalnik, vas pa prosim za čim bolj iskrene
odgovore, da bo analiza dosegla svoj namen.
Rezultate tega vprašalnika bom uporabila izključno za potrebe diplomske naloge z naslovom
Analiza prisotnosti stresa v podjetju SCT, d. d., Ljubljana, podatki pa bodo ostali
anonimni.
Vljudno vas prosim za sodelovanje in se vam za odgovore že vnaprej iskreno zahvaljujem.
Splošni podatki o anketirancu:
1. Spol
a) moški
b) ženski
2. Starost
a) do 30 let
b) od 31 do 40 let
c) od 41 do 50 let
č) nad 51 let
3. Stopnja izobrazbe
a) dveletna srednja šola ali manj
b) poklicna šola
c) srednja šola
č) višja šola
d) visoka šola in več
33
4. Staž v organizaciji
a) do 2 leti
b) od 2 do 5 let
c) od 5 do 10 let
č) od 10 do 20 let
d) nad 20 let
5. Položaj v organizaciji
a) višji in srednji menedžerji
b) operativni vodje
c) samostojni strokovni kadri
č) izvajalci
6. Kako lahko opišete svoje delovno mesto?
(Pri vsaki izmed navedenih trditev izberite številko med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni: pri
tem 1 pomeni, da se v celoti strinjate, 2, da se delno strinjate, 3, da se ne morete odločiti,
4, da se delno ne strinjate, 5, da se nikakor ne strinjate.)
Zanimivo.
Raznoliko in razgibano.
Predstavlja strokovni izziv.
Pristojnosti so jasno opredeljene.
Imam vpliv na program svojega dela.
Je polno napetosti in stresov.
Delovne naloge so točno definirane.
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
4
4
4
4
4
4
4
5
5
5
5
5
5
5
7. Ali menite, da vam stres v manjših odmerkih koristi, da poživlja dejavnost ter s tem
povečuje vašo delovno učinkovitost in uspešnost?
(Obkrožite le en odgovor.)
a)
b)
c)
č)
Da.
Ne.
Ne vem.
Odvisno od
d)
Drugo
34
8. Ali menite, da zaradi stresnosti delovnega okolja svoje delo opravljate manj
kakovostno?
(Obkrožite le en odgovor.)
a)
b)
c)
č)
Da.
Ne.
Ne vem.
Odvisno od
d)
Drugo
9. Na kakšen način se spoprijemate s stresnimi obremenitvami pri delu?
(Pri vsaki izmed navedenih trditev izberite številko med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni: pri
tem 1 pomeni, da trditev v celoti drži, 2, da drži v veliki meri, 3, da delno drži, 4, da v
veliki meri ne drži, 5, da nikakor ne drži.)
Vzamem si odmor, prižgem cigareto in popijem
skodelico kave.
Pogovorim se s sodelavci ali nadrejenim vodjem.
Umirim se in stvar dobro preučim.
Uporabim sprostitvene tehnike.
Določam si prednostne naloge.
Obremenitev sprejmem kot izziv, ne kot nekaj
negativnega.
Poiščem strokovno pomoč.
10. Kako skrbite za psihično sprostitev?
(Možnih je več odgovorov.)
a)
b)
c)
č)
d)
Redno se rekreiram.
Družim se s prijatelji.
Poslušam glasbo.
Meditiram.
Za psihično sprostitev ne skrbim.
35
1
2
3
4
5
1
1
1
1
2
2
2
2
3
3
3
3
4
4
4
4
5
5
5
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
11. Kako bi ocenili svoje zadovoljstvo v naslednjih trditvah?
(Pri vsaki izmed navedenih trditev izberite številko med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni: pri
tem 1 pomeni, da ste zelo zadovoljni, 2, da ste zadovoljni, 3, da ste srednje zadovoljni, 4,
da ste zelo nezadovoljni, 5, da ste popolnoma nezadovoljni.)
Zadovoljstvo z delom.
Zadovoljstvo z možnostmi napredovanja.
Zadovoljstvo s sodelavci.
Zadovoljstvo z možnostjo izobraževanja.
Zadovoljstvo z vodstvom.
Zadovoljstvo s plačo.
Zadovoljstvo s statusom.
Zadovoljstvo z delovnimi pogoji (prostori,
oprema …).
Zadovoljstvo z neposredno nadrejenimi.
Zadovoljstvo z informiranostjo o pomembnih
stvareh.
Zadovoljstvo z delovnim časom.
Zadovoljstvo z upoštevanjem vaših predlogov.
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
4
4
4
4
4
4
4
5
5
5
5
5
5
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
12. Ali menite, da bi boljša organizacija dela ter motivacija in stimulacija zaposlenih
lahko izboljšale zadovoljstvo zaposlenih v podjetju?
(Obkrožite le en odgovor.)
a)
b)
c)
č)
Da.
Ne.
Ne vem.
Odvisno od
d)
Drugo
36
13.
Ali menite, da bi boljša organizacija dela ter motivacija in stimulacija zaposlenih
lahko zmanjšale stresnost delovnega okolja zaposlenih v podjetju?
(Obkrožite le en odgovor.)
a)
b)
c)
č)
Da.
Ne.
Ne vem.
Odvisno od
d)
Drugo
Za odgovore in s tem pomoč se vam ob koncu ankete še enkrat iskreno zahvaljujem.
Petra Časar
37
IZJAVA O AVTORSTVU
Študentka Petra Časar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga izdelala
pod mentorstvom ge. Suzane Strmšek Turk, univ. dipl. soc. pedag., in somentorstvom
g. Vitoslava Kališnika, univ. dipl. org.
V Ljubljani, julij 2008
Podpis:
38