Vpliv stresa na varno delo Stres Spielberger (1985) opredeljuje, da beseda stres izvira iz latinščine. Najstarejši zapis o pomembnosti stresa izhaja iz 11. stoletja. Arabski filozof Ala Ibn Hazm iz Cordobe je v razpravi o pomembnosti stresa kot dejavniku, ki določa vedenje, zapisal, da je vsestranskost bojazni temeljni pogoj človeškega obstoja in prvobitni pobudnik vsega, kar delamo. Beseda stres se je začela uporabljati šele v 17. stoletju. Služila je za opis nadloge, pritiska, muke, težave. V 18. in 19. stoletju so pomen besede začeli uporabljati za pojmovanje sile na fizični ravni, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. Danes stres opredeljujemo kot situacijo alarma oziroma kot stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, se ji prilagodi in jo obvlada. Kadar so zahteve in sposobnosti za obvladovanje zahtev v ravnovesju ali pa se pojavi le manjše odstopanje, se človek počuti dobro in nima zdravstvenih težav. Nasprotno pa, kadar se zahteve začnejo kopičiti in povzročajo bojazen, da jim človek ne bo kos, mora previdno oceniti svoje sposobnosti. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku. Kaj je stres in vrste stresa Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv (dogodek, določena zahteva, duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, poškodba telesa, neprijetna novica, oseba…) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost. Stres lahko opredelimo kot doživetje psihosocialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenje in neprijetne, za organizem ogrožajoče fiziološke potrebe. Človekov odziv na neugodno dogajanje je funkcija dogodka in osebe. Zmožnost obvladovanja stresa oblikujejo številne značilnosti okolja in osebnosti. Bistvo stresnih situacij je, da vedno poteka v treh fazah: - faza alarma, - faza odpornosti, - faza izčrpanosti. V fazi alarma je delovanje organizma običajno močno vzburjeno. Spodbujen je tisti del vegetativnega živčnega sistema, ki posameznika pripravi na akcijo ali beg. Fazo alarma lahko tudi poimenujemo kot fazo pripravljenosti. V fazi odpornosti ali prilagoditvi na stres se vklopi tisti del nevrovegetativnega živčnega sistema, ki polni izpraznjene baterije v telesu ali vsaj poskrbi, da se baterije ne izpraznijo do konca. Do te faze je lahko učinek stresa pozitiven in lahko posameznika energetsko osveži, ga spodbudi k določenim mislim in dejavnostim. Ko deluje stres naprej in to kljub temu, da se posameznik poskuša poravnati z njim, se energetske zaloge prizadetega pričnejo počasi prazniti in se pojavijo prva znamenja utrujenosti. Če se v tem času nič ne spremeni, vodi situacija stresa do tretje faze, faze izčrpanosti. Pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu pride pri posamezniku do čezmernega odziva, ki se izraža na fizični, vedenjski ali psihični ravni. Takšni odzivi lahko privedejo do škodljivih posledic v obliki bolezni, čustvenih težav in slabše opravljenega dela. Stres je reakcija celega telesa (ne le psihe) in lahko povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol). Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih. Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – Pozitivni stres je prijazen stres in v normalnih okoliščinah z aktiviranjem svojih reakcijskih organizmov vzpostavi novo ravnovesje in se prilagodi novim situacijam. Torej je pozitivni stres vsaka aktivnost, ki povzroči adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, se pojavljajo: - evforičnost, zanesljivost, vznemirjenost, velika motiviranost; - razumevanje, pripravljenost skočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče; - umirjenost, uravnovešenost, samozavest; - ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost; - sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost; - marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost. Dolgotrajen ali ponavljajoč in/ali intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres. Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres. Čustveni, vedenjski in telesni znaki so tri skupine znakov, ki so prvi indici, da je telo izpostavljeno negativnemu stresu. 1. Čustveni znaki: - apatija: nezadovoljnost, žalost - anksioznost: nemir, negotovost, nespoštovanje samega sebe; - razdražljivost: nezaupanje, nadutost, upor, jeza; - duševna utrujenost: raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega mišljenja; - pretirana zavarovanost vase ali zavračanje samega sebe: preveč dela, nepriznavanje težav, sumničavost. 2. Vedenjski znaki: - izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti; - pretiravanje: odvisnost od nikotina ali alkohola, hazardne igre, seksualna promiskuiteta; - težave z osebno urejenostjo: zamujanje na delo, slaba osebna higiena, neurejenost; - težave s spoštovanjem zakonov: zadolženost, prekrški, nenadzorovano nasilno obnašanje. 3. Telesni znaki: Hočevar (2005) opredeljuje, da je človeško telo nagnjeno k temu, da čim prej vzpostavi notranje ravnotežje, ne glede na to, kakšne so zunanje, fizične ali psihične grožnje in biokemični odzivi nanje. Če pa je vseh neprijetnih dražljajev vendarle preveč hkrati, se škodljivim posledicam stresa vrata odprejo na strežaj. Če je preveč kortizola (kortizol je kortikosteroid, ki povzroča supresijo imunskega sistema in razkraja beljakovine v aminokisline; razgrajuje tudi rezervne maščobe v maščobne kisline ter zadržuje natrij v organizmu in tako vzdržuje zvišan krvni tlak), lahko postopoma pride do izgube kostne mase in posledično osteoporoze. Hormonsko neravnovesje utegne povzročiti diabetes tipa 2. Med dolgoročnimi posledicami poznavalci naštevajo še poškodbe možganskih celic hipokampusa, slabšanje kognitivnih sposobnosti in spomina. Telesni znaki so: - pretirana skrb zaradi bolezni ali nepriznavanje bolezni; - pogosta obolevnost; - fizična izčrpanost; - pretirana vera v samozdravljenje in zloraba zdravil; - nerazpoloženje: glavobol, nespečnost, sprememba teka, pridobivanje ali izguba teka, slabost, driska zaradi živčnosti, zaprtje, seksualne težave Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za:  presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);   zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev); psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija …). Simptomi odziva na stres se razvijejo že v nekaj minutah po stresnem dogodku, trajajo pa lahko več ur do nekaj dni. Spodaj so po sklopih predstavljeni nekateri simptomi stresa. Značilno je, da se sklopi med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega, kar potisne posameznika v začarani krog stresa. Pri prepoznavanju simptomov stresa je treba izključiti druge dejavnike, ki lahko povzročijo podobne simptome. Stres na delovnem mestu Stres je v današnjem svetu zelo pogost in vedno prisoten, saj se skoz stres posamezniki prilagajamo na okolje in spremembe v njem. Stres je vedno prisoten na vsakem delovnem mestu, saj ga je nemogoče popolnoma odstraniti. Pod normalnimi pogoji je neposredno delovno okolje vedno nekoliko stresno. Stalno prisoten stres pa je tisti, ki lahko postane nevaren za zdravje. Pod stresom smo bolj dovzetni za bolezni, dlje časa rabimo, da bolezni prebolimo. Zaradi tega smo dlje časa odsotni od dela, produktivnost upada in vpliva na samozavest delavca pri delu. Stres na delovnem mestu ima več razsežnosti, predstavlja čustveni, vedenjski in telesni odziv posameznika na okolje, v katerem dela (osvetljenost, hrup, delovne površine, oprema...), zahteve in pogoje dela (hitrost dela, odgovornost, delovni čas, plača...), socialne dejavnike (delo v skupini, medsebojni odnosi na delovnem mestu...) ter okolje zunaj organizacije (službena pot, prevoz na delovno mesto...). Stres povezan z delom je eden največjih izzivov glede varnosti in zdravja, s katerim se srečujemo v Evropi. Skoraj vsak četrti delavec trpi zaradi njega in študije kažejo, da je z njim povezanih od 50 do 60 % vseh izgubljenih delovnih dni. To predstavlja veliko škodo z vidika človeške stiske in slabše gospodarske uspešnosti. Prvi pokazatelj neskladja je preobremenjenost z delom. Vsaka kriza na trgu dela vpliva na obremenjenost z delom na tri načine – delo je bolj intenzivno, zahteva več časa in je bolj zapleteno. V današnjem gospodarstvu je skrb za službo izredno velika. Trg delovne sile je postal bolj fleksibilen, delovna mesta so manj zanesljiva. Majhna napaka ali trenutni upad pozornosti (koncentracije) na delovnem mestu imata lahko resne ali celo usodne posledice. Stres na delovnem mestu se torej kaže tudi v vzponih in padcih zaposlenih. Če je delovno mesto nezanesljivo ali je nestalno, to povzroča stres. Stres povzroča tudi velika odgovornost in malo pooblastil pri odločanju ter s tem premalo možnosti napredovanja na višje položaje. Stres ne prizadene samo delavca, ampak celotno podjetje. Stres je nalezljiv in se prenaša na sodelavce, podrejene in tako prihaja do stresa v celotnem podjetju. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (http://www.gov.si/mddsz/, 15. 5. 2009), navaja naslednje simptome stresa na nivoju podjetja, ki imajo vpliv na sodelovanje, uspešnost in stroške in kažejo na možnost prisotnosti problema stresa v podjetju: - vpliv na sodelovanje: izostajanje zdela, zamujanje, disciplinske težave, trpinčenje, agresivno komuniciranje, konflikti; - vpliv na uspešnost: zmanjšana storilnost ali kakovost izdelka ali storitve, nezgode, slabo odločanje, napake; - vpliv na stroške: povečani stroški za nadomestila, povečani stroški za zdravstveno varstvo, napotitev na zdravstvene storitve. Stres močno vpliva na učinkovitost. Vsak posameznik bi se moral truditi vzdrževati optimalni nivo stresa. Previdni pa moramo biti na točko preloma, saj se v majhni meri stres pokaže kot dober motivator in spodbuja, da bi dali največ od sebe. V veliki meri stres pa se čuti prevelika obremenjenost in opazi se padanje produktivnosti. Zavestno sproščanje je najmočnejše orožje proti stresu (wellnes, antistresni programi, meditacija, joga in telesna aktivnost, zdrava prehrana…). Vsak posameznik ,ki dela v pisarni, ali veliko časa presedi pa si na delovnem mestu, na svojem stolu lahko izjemno pomaga s preprostimi telesnimi vajami. - Kroženje z rameni, - Zibanje glave, - Raztezanje stegenskih mišic, - Raztezanje stranskih mišic, različne dihalne vaje, - Razgibavanje ramen,… Zavedati se moramo, da pisarniška dela, ali dela za računalnikom niso namenjena temu, da ure in ure presedimo pred ekranom. Koncentracija odraslega človeka brez premora se giblje nekje med 45 minut in 75 minut. Rešitev ? Krajši odmori. Viri in literatura: 1. Šteiner, Srečko. Ergonomija in varstvo pri delu. Višja strokovna šola, višješolski učbenik, 2009 2. Tušak M et al. Tušak M, Masten R, eds. Stres in zdravje: znanstvena monografija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo; 2008. 3. Starc R. Bolezni zaradi stresa I: Od utrujenosti, pešanja spomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Ljubljana: Sirius AP; 2008. 4. STRANKS, Jeremy. A manager's guide to health and safety at work – Second Edition. Kogan Page, London, 1992. 5. Dernovšek M Z, Gorenc M, Jeriček H. Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2006. 6. PLEŠEJ, Jože, KACIAN, Nenad, GARVAS, Franc, GAJIČ, Branko, ZAFOŠNIK, Alfonz, GAJIČ, Saša, DROLC, Branka, GAJIČ, Miloš, LESKOVŠEK, Evita, STRAŠEK, Viljem. Ergonomski priročnik zdravje + znanje + varnost = uspešnost. Inštitut Prevent d. o. o., Ljubljana, 1999. 7. Zakon o varnosti in zdravju pri delu - http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=2039