Meta-analiza zbranih podatkkov - povzetek.pdf

Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih
procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu
Konvikt d.o.o.
Novi trg 10
8000 – Novo mesto
Meta-analiza teoretičnih izhodišč, analiza dobrih praks,
primerjalna raziskava (kvalitativno in kvantitativno zbranih
podatkov) s principom analize mehkih množic in predlog
modela izboljšav
POVZETEK POROČILA
Pričujoče poročilo združuje povzetek teoretičnih izhodišč, skupaj z analizo dobrih
praks in ob dodatni analizi primarnih podatkov ponuja vpogled v 4 predivdene
tematske sklope izobraževanj na področju procesov in razmer pri varovanju zdravja
v gredbništvu.
Analiza mehkih množic (fuzzy set analiza) je bila razvita za premagovanje nekaterih
metodoloških težav, med katere tudi štejemo veliko število raznovrstnih zbranih
podatkov, kot jih imamo na voljo v pričujočem primeru. Po eni strani imamo na voljo
večje število analiziranih kvalitativnih primerov, katerih meta-analiza je zaradi narave
kvalitativnih podatkov, brez ustrezne metodologije skoraj nemogoča. Po drugi strani
pa imamo večje število kvantitativnih podatkov, ki jih je potrebno analizirati v
primerjalni perspektivi, kar je brez ustreznega metodoloskega aparata ravno tako
nemogoče. Da bi rešili metodološki problem, bo aplicirana primerjalna analiza s
principom analize mehkih množic. Omenjena metoda, ki je bila prvotno uporabljena
predvsem pri naravoslovnih znanostih in šele v zadnjem času omogoča nove
pristope v analizi podatkov.Temelji na Raginovem (2000, 2006), prizadevanju za
Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih
procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu
razvoj nove metode v analizi podatkov s pomočjo tako imenovane mehkih množic
postavlja v kombinacijo z Boolova algebra. Slednji je postal najbolj primeren, če ne
celo edini način za rešitev problema analiziranja številnih kvalitativnih in
kvantitativnem podatkov v primerjalni perspektivi.
Glavni cilj analize mehkih množic temelji na kvantitativnih paradigmatskih ciljih
usmerjenih v izračun povezav med vzroki in posledicami. Dodana vrednost analize
mehkih množic je v možnostih za izvajanje kakovostne dimenzije vsake od
spremenljivk. Glavna razlika od kvantitativnih raziskav je v dejstvu, da članstvo v
množici ni več dihotomno (0 označuje odostnost izven množice, 1 označuje članstvo
v množici), ampak mehko – fuzzy, kjer spremenljivka dobi vrednost iz intervala med
0 in 1. V tem smislu spremenljivke pridobijo dodatne vrednosti, ki omogočajo delna
članstva v množici (Ragin, 2000, str 156).
Zanimivih ugotovitev v zvezi s dejavniki, ki v podjetju povzročajo stres je več. Med
najbolj izstopajoče sodijo trditve, da se lahko viri stresa v času gospodarske krize,
kažejo v obliki konkurenčnega trga, kjer se izvedbeni roki in kakovost dela skoraj
vsakič izključujejo med seboj. Drugi relevanten vir stresa, lociran izven podjetja pa je
trenutno stanje na javnih razpisih za delo. Kot se strinjajo udeleženci fokusnih skupin
je država kot investitor dolžna zagotoviti in zagotavljati, da se lahko na jvne razpise
prijavljajo samo podjetja, ki ponujajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.
Dodatno pa je vloga države prikazana kot pomembna z vidika povzročanja stresa,
saj posredno dovoljuje razmah pomanjkanja discipline pri plačilu. Dodaten stres
izhajajoč iz delovanja države v času gospodarske krize pa se kaže skozi zapiranje
odprtih javnih naročil, ravno slednja pa so bila izpostavljena kot ena od možnih
rešitev za zmanjševanje posledic gospodarske krize v gradbeni industriji.
Drugi set zaključkov pa izhaja iz izvedbe primerjalne raziskave s principom analize
mehkih množic. To je bilo mogoče zaradi tako imenovane 'Fuzzy set' metodologije,
kot jo je razvil Charles Ragin (2000, 2008). Tako smo lahko analizirali posamezne
dejavnike, ki na tak ali drugačen način vplivajo na prisotnost stresa v podjetju,
dodatno pa smo lahko s pomočjo programa fsQCA analizirali različne kombinacije
pogojev, ki vplivajo na prisotnost stresa v gradbeništvu. Tako zaključujemo, da slabo
delovno okolje, percepcija slabe vloge v podjetju in slabi odnosi med sodelavci
vplivajo na nastanek stresa v podjetju. Ti dejavniki delujejo tudi v kombinaciji
Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih
procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu
oziroma medsebojni interakciji. Nadalje ugotavljamo, da so slabi odnosi v podjetju
zadosten razlog za pojav stresa na delovnem mestu in da enako velja za percepcija
lastne slabe vloge v podjetju. Pri tem izpostavljamo, da so slabi delovni pogoji v
gradbenem podjetju nujen razlog za pojav stresa na delovnem mestu.
Zaključujemo še, da k stresu v podjetju najbolj pripomore prisotnost razjedajoče
energije in ravnodušna lenobnosti. K stresu pa pripomoreta še odsotnost ustvarjalne
energije in ravno tako odsotnost udobne lenobnosti, ti dejavniki pa skupaj s
kombinacijo naslednjih vzrokov še pripomorejo k stresu: prisotnost ravnodušne
lenobnosti, odsotnost ustvarjalne energije, prisotnost razjedajoče energije in
odsotnost udobne lenobnosti. Tako je prisotnost ravnodušne lenobnosti v
gradbenem podjetju skoraj vedno zadostni razlog za pojav stresa na delovnem
mestu, kar tudi velja za odsotnost ustvarjalene energije in za prisotnost razjedajoče
energije in odsotnost udobne lenobnosti v gradbenem podjetju. Po drugi strani pa
zaključujemo še, da sta prisotnost stresa in razjedajoče energije nujna pogoja za
odsotnost ustvarjalne energije. Dodatno pa lahko zaključimo, da prisotnost stresa
skupaj odsotnostjo ustvarjalne energije nujno pomeni prisotnost razjedajoče
energije.
Tako predlagamo, štiri vsebinsko samostojne sklope izobraževanj, katerih
podrobnosti bodo razdelane v nadaljevanju. Ti vsebinski sklopi so sledeči: a) stres,
absentizem, fluktuacija in izgorevanje na delovnem mestu; b) organizacija,
upravljanje z ljudmi pri delu in vodenje; c) zdravje in varnost na delovnem mestu; č)
zakonodaja.
Novo mesto, 2011
Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih
procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu