DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA DRŽAVNI IZPIT š.l. 2014/2015
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM ISTITUTO STATALE DI ISTRUZIONE SUPERIORE CON LINGUA DI INSEGNAMENTO SLOVENA ___________________________________________________________________________________________________________ DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA DRŽAVNI IZPIT š.l. 2014/2015 KEMIJA, MATERIALI IN BIOTEHNOLOGIJA OKOLJSKE BIOTEHNOLOGIJE RAZRED: 5. KB Vsebina: Seznam kandidatov in predstavitev razreda Predstavitev poklicnega profila Šolske in obšolske dejavnosti Seznam predmetnih profesorjev Priprava na državni izpit Poročilo o izmenjavi šola-delo in usmerjanju Zaključna poročila predmetnih profesorjev Trst 14. maja 2015 SEZNAM KANDIDATOV IN PREDSTAVITEV RAZREDA Priimek in ime Kraj in datum rojstva CARLI Francesca Trst, 10.11.1996 DELL’ANNO TJAŠA Trst, 05.04.1995 HERIC Kevin Gorica, 27.07.1994 MAVRAIDIS Niko Videm, 07.02.1996 PAOLETTI Valentina Trst, 01.04.1996 SARDO Giada Trst, 13.03.1996 ZERIALI Chantal Trst, 13.01.1996 Razred je na začetku šolanja na našem zavodu obiskovalo deset dijakov. Ena dijakinja se je že na začetku prvega razreda izpisala, druga se je vpisala na drugo višjo srednjo šolo, dijak pa se je odločil za elektronsko smer naše šole. Kasneje se je razredu pridružila še ena dijakinja, ena pa je zaostala v lanskem šolskem letu. Vsi so med seboj složni in znajo delovati kot skupnost. Nekateri so sposobni in delovni ter se redno pripravljajo za preverjanja. V glavnem vsi v razredu sodelujejo, nekateri dosegajo tudi dobre in prav dobre rezultate, pri drugih pa je šolski uspeh le zadosten, predvsem pri znanstvenih predmetih. Vedenje v razredu je vedno olikano in spoštljivo, vzdušje je prijetno, brez vsakršnih disciplinskih težav. Nekateri dijaki tega razreda so bili redno soudeleženi pri šolskih in obšolskih dejavnostih, ki jih je organizirala šola. Posebno v zadnjih letih so nekateri sodelovali predvsem na pobudah, vezanih na promocijo kemijsko-biološkega oddelka. Dijaki so se udeleževali Matematičnih olimpiad in nekateri so se uspešno predstavili tudi na Kemijske igre, kjer so dosegli prva mesta na pokrajinski ravni. V zadnjem trieniju so nekateri tekmovali tudi na Olimpiadah naravoslovnih ved. Redno so sodelovali pri šolskih športnih igrah, kjer je ena dijakinja letos dosegla prvo mesto pri namiznem tenisu. Od drugega razreda dalje so bili dijaki vključeni v projekt Educhange, pri katerem šola gosti tujega študenta oziroma absolventa kake tuje univerze, ki dijakom predava v angleščini. Lekcije so tudi znanstveno-tehničnega značaja in trajajo 5-6 tednov. Razred se je posebno izkazal na natečajih za Kugyjevo nagrado, kjer so dijaki leta 2013 sestavili brošuro o ločenem zbiranju odpadkov in pri tem zasedli 1. mesto za višje srednje šole. V istem šolskem letu so v sklopu projekta 3R izdelali dvojezični Slovenski slovar reciklaže (Riciclabolario) v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov in reciklažo. V šolskem letu 2012/13 pa so poslušali predavanja o zbiranju in reciklaži odpadkov, izdelali zabojnike za ločeno zbiranje smeti in s temi izdelki dosegli 3. mesto za višje srednje šole. Dijaki so bili posebno aktivni pri večletnem projektu bio-kemijskega oddelka Spoznavanje in vključevanje v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija in sodelovali pri vseh pobudah, vezanih na to obšolsko dejavnost. PREDSTAVITEV POKLICNEGA PROFILA Dijak, ki zaključi kemijsko-biološko smer zna opravljati kemijske, biološke in mikrobiološke analize ter razbrati kemijske in fizikalne parametre, ki uravnavajo naravne ter industrijske procese. Opravljeno delo zna znanstveno obdelati in v strokovno-znanstvenem jeziku tudi predstaviti. Skrbi za varstvo in zaščito okolja, saj pozna pomembnejše bio-kemijske in fizikalne zakonitosti naravnih procesov. Lahko opravlja svoje delo v laboratorijih, ki izvajajao kemijske, biokemijske in mikrobiološke analize ter v laboratorijih, ki se ukvarjajo z monitoražo, varstvom in remediacijo okolja. Lahko se zaposli tudi v kemijski, farmacevtski in biotehnološki industriji, v zdravstvu in v znanstveno-raziskovalnih ustanovah. Lahko tudi nadaljuje študij na katerikoli univerzitetni fakulteti. ŠOLSKE IN OBŠOLSKE DEJAVNOSTI 23. septembra 2014 so se dijaki udeležili pobude v Bazovici v sklopu večletnega šolskega projekta »Kolobar«, ki predvideva sajenje in vzdrževanje dreves ob kamnu, ki ga je šola postavila v lanskem šolskem letu. Na začetku oktobra sta se dijak in dijakinja tega razreda udeležila enotedenske poučne ekskurzije na Sicilijo v sklopu večletnega projekta celotnega bio-kemijskega oddelka z naslovom Spoznavanje in vkjučevanje v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija, ki je letos predvidevala tudi strokovne oglede kleti in torklje v Cataniji ter keramične delavnice v Caltagironeju. V sklopu istega projekta se je cel razred udeležil ekskurzije v Goriška Brda z vodenim ogledom kleti za pridelovanje žlahtnega kisa in restavracije družine Sirk v Krminu ter vinskih kleti Gravner na Oslavju in Terčič v Števerjanu. V povezavi z omenjenim projektom, bodo dijaki obiskali višjo srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom Pietro Coppo v Izoli in predstavili projekt ter delovanje in pobude naše šole. Z istrskimi sovrstniki se bodo nato podali na ogled Expa v Milan 25. in 26. maja. Proti koncu šolskega leta bodo dijaki tudi sodelovali pri pripravi zaključnega večera s predstavitvijo opravljenega dela in plani za bodočnost. 8. novembra so si dijaki ogledali gledališko predstavo na znanstveno tematiko v gledališču Miela Il mio DNA inconta Facebook, ob 150-letnici rojstva Maksa Fabianija, pa so v KC Skerk v Trnovci obiskali razstavo o tem slovenskem arhitektu. Kot v prejšnjih šolskih letih so v sklopu projekta Educhange sledili dr. Shreeni Amal iz Kanade, ki smo jo 6 tednov gostili na naši šoli in ki jim je v angleščini predavala v glavnem o argumentih z znanstveno tematiko. Dijaki so se v teku šolskega leta udeležili Arhimedovih iger in dve dijakinji tudi Olimpiad naravoslovnih ved. V sklopu projekta Diffondo so poslušali predavanji na biotehnološko tematiko v zvezi z matičnimi celicami, kloniranjem, gensko terapijo in gensko spremenjenimi organizmi. Novembra so sledili tudi predavanju M.Vascotta o radonu in februarja predavanju M. Hanžka o človekovih pravicah v luči aktualnega dogajanja v svetu. Tudi v sklopu projekta Progetto di diffusione della cultura dell'impresa del Gruppo Giovani imprenditori di Confindustria del FriuliVenezia Giulia je bilo na programu predavanje 28. februarja, nekateri dijaki pa so se udeležili tudi pobude s podobno tematiko z naslovom Fiera delle professioni na borznem trgu v Trstu. Maja so dijaki sledili tudi predavanju o solidarni trgovini. V sklopu projekta Po poteh prve svetovne vojne, so si dijaki ogledali razstavo v društvu Grad v Banih z naslovom Spomini dveh vojn - pogledi mlade generacije in predstavo 1914-1918: Trst mesto v vojni v SSG. 25. februarja so poslušali predavanje prof. D. Frandoliča Naši kraji med prvo svetovno vojno v sliki in besedi in pri tem tudi aktivno sodelovali z branjem raznih odlomkov. V marcu so se udeležili tudi ekskurzije po goriškem Krasu Po poteh prve svetovne vojne, ki jo je vodil prof. Frandolič. V okviru večletnega projekta »Večkulturni Trst« so letos dijaki obiskali grško skupnost v Trstu. 10. februarja, kot pobudo vezano na proslavljanje dneva slovenske kulture, so se vsi dijaki zavoda udeležili ekskurzije Mlada Ljubljan, obiskali slovensko prestolnico in različne ustanove, ki se ukvarjajo z mladino in socialno problematiko. Januarja so si dijaki ogledali predstavo Savina: zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču v muzeju Revoltella. Trije dijaki tega razreda so se nato od 19. do 22. februarja udeležili pobude Vlak spomina in obiskali koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne so si vsi ogledali tudi razstavo Lonjer-partizanska vas v KD Lonjer-Katinara z avtorico razstave dijakinjo Gayo Beltrame in zgodovinarko prof. M. Ivašič. 27. marca je dijakinja tega razreda predstavila svojo lansko študijsko leto v Venezueli in povabila pet tujih dijakov, ki se letos šolajo v Italiji v sklopu projekta Intercultura. Bieniju naše šole so spregovorili o svoji italijanski izkušnji in šolskem sistemu v lastnih državah. 26. marca je bil na vrsti tudi tečaj oživljanja BLSD, ki ga naša šola že drugič organizira na pobudo dijakov v spomin na preminulega profesorja D. Pečenka. V okviru športnih pobud, so nekateri dijaki sodelovali na medrazrednem turnirju odbojke, atletskem športnem dnevu in na medšolskih športnih igrah ter se udeležili ekskurzije na sneg v Forni di Sopra. Ekskurzijo je kot vsako leto organiziralo tudi Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije – tokrat so naši dijaki obiskali Novo mesto, si ogledali tovarno Revoz in obiskali Trubarjevo domačijo v Raščici. Nekateri dijaki so si med šolskim letom ogledali naslednje predstave v SSG: Workshop na Moliera, Filomena Marturano, Mihaiš- kje si človek(židovski šansoni) in Hlapci. V teku šolskega leta so imeli dijaki tudi možnost, da prisostvujejo predvajanju devetih angleških filmov (British Film Club) in se udeležijo nekaterih abonmajskih predstav gledališča La Contrada. V sklopu šolske gledališke ponudbe so si dijaki tudi ogledali musical Fame v angleščini v Kulturnem domu. Nekateri dijaki so se udeleževali različnih krožkov: nekateri so se posluževali krožka Sos matematika in krožka Od ideje do predstavitve. SEZNAM PREDMETNIH PROFESORJEV Predmet Profesor SLOVENŠČINA PETTIROSSO Patrizia ZGODOVINA PETTIROSSO Patrizia ITALIJANŠČINA SOSIČ Giuliana (do decembra in od 20. aprila dalje), PERTOT Helena (od januarja do aprila) MATEMATIKA OSTROUSKA Cinzia ANGLEŠČINA JELERCIC Irena TELESNA VZGOJA MEULIA Silva ANALIZNA KEMIJAIN INSTRUMENTALNA ANALIZA SIVITZ Nidia / GULIČ Romana ORGANSKA KEMIJA IN BIOKEMIJA PASARIT Katja/GULIČ Romana BIOLOGIJA, MIKROBIOLOGIJA IN TEHNOLOGIJE NADZORA OKOLJA ČOK Sara / BANDI Peter OKOLJSKA FIZIKA STURMAN Fabio VEROUK SUARD Maks (do 3.10.),TUL Jana PRIPRAVA NA DRŽAVNI IZPIT Dijaki so dne 20. aprila 2015 pisali simulacijo 3. pisne naloge. Nalogo so sestavljala vprašanja tipologije B iz naslednih predmetov: • analizna kemija in instrumentalna analiza • matematika • organska kemija in biokemija • tuji jezik (angleščina). Primerek naloge je priložen izpitni dokumentaciji. Način točkovanja in merila za vrednotenje so posebej določeni za vsak predmet in so priloženi nalogi. POROČILO O IZMENJAVI ŠOLA-DELO IN USMERJANJU Dijaki 5. KB razreda so ob koncu šolskega leta 2013-2014 opravili tritedensko delavno prakso v naslednjih podjetjih ali ustanovah: CARLI FRANCESCA DELL'ANNO TJAŠA HERIC KEVIN MAVRAIDIS NIKO PAOLETTI VALENTINA SARDO GIADA ZERIALI CHANTAL Študijsko leto v Venezueli ICGEB OGS SAFEN OGS TEST VERITAS DEMUS LAB V začetku letošnjega šolskega leta so dijaki opravili še nadaljnjih 120 ur delovne prakse v naslednjih podjetjih in ustanovah: CARLI FRANCESCA DELL'ANNO TJAŠA HERIC KEVIN MAVRAIDIS NIKO PAOLETTI VALENTINA SARDO GIADA ZERIALI CHANTAL Študijsko leto v Venezueli DEMUS LAB OGS SAFEN ICGEB OGS TECNA LAB V šolskem letu 2014-2015 so dijaki sledili naslednjim pobudam v sklopu usmerjanja: oktobra so opravili test interesov (alfa test) za univerzitetno orientacijo z dr. Selenjo Umek in nato so se, 15.oktobra, udeležili dneva odprtih vrat na tržaški univerzi. Sledili so tudi informativnim srečanjem o študiju v Sloveniji in interesenti so se februarja udeležili tudi dneva odprtih vrat na ljubljanski univerzi. V sklopu pobud za usmerjanje so se dijaki 29. aprila udeležili predstavitve Višjega tehniškega zavoda »A. Volta«, 11. februarja pa so spoznali tudi zavod SISSA, ki je višješolcem odprl svoja vrata. Odgovoren za usmerjanje in izmenjavo šola – delo Peter Bandi Predmeta: SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST – ZGODOVINA Predmetna profesorica: PATRIZIA PETTIROSSO 1. POROČILO O STANJU RAZREDA Razred obiskuje pet dijakinj in dva dijaka. Eno dijakinjo letos prvič učim. Dijaki se aktivno vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces in kažejo zanimanje tako za književne kot družbene pojave. Dijaki so med seboj zelo povezani, vzdušje v razredu je prijetno. 2. DOSEŽENI UČNI CILJI SLOVENŠČINA Nekaj dijakov ima težave pri pisnem sporočanju. Vsi pa ustrezno obvladajo književno interpretacijo, tudi njihovo književno znanje je ustrezno. ZGODOVINA Dijaki so pri razumevanju in pojasnjevanju zgodovinskih pojavov in procesov uspešni. 3. UČNE METODE IN UČNA SREDSTVA Pouk sem oblikovala z različnimi oblikami in metodami v skladu s cilji, vsebinami in recepcijsko zmožnostjo dijakov. Pri obeh predmetih je bilo izhodišče pouka besedilo. Dijaki so vodeno ali samostojno brali, razčlenjevali, analizirali in vrednotili razna besedila. Pri književnem pouku je bilo pomembno tudi domače branje, pri katerem so dijaki celostno prebirali obravnavana ali druga dela. Z obiski razstav, gledaliških predstav, predavanj in ekskurzijami so dijaki poglobili svojo umetnostno, zgodovinsko in družbeno zavest. Pri pouku smo uporabljali predpisana učbenika (KVAS, Jana, 2000: Potovanje besed 5, REPE, Božo, 2005: Sodobna zgodovina) in delovni zvezek (CENCELJ, M. et al., 2001: Potovanje besed 5) ter druge učbenike, priročnike, reprodukcije slik in druge vire informacij. 4. OBLIKE PREVERJANJA IN KRITERIJI OCENJEVANJA Pri slovenskem jeziku in književnosti sem preverjala dijakovo bralno pismenost, književno znanje in zmožnost problemske obravnave pojavov in njegovo sporazumevalno zmožnost. Dijaki so pisali štiri šolske naloge, pri katerih smo simulirali Tipe A (analiza besedila), B (kratki esej in časopisni članek) in D (splošna naloga). Preverjanje je potekalo v obliki testov in spraševanj. Preverjala sem tudi domače branje. Pri zgodovini sem preverjala in ocenjevala razumevanje, pojasnjevanje in uporabnost zgodovinskih vsebin in dijakovo kulturno in družbeno zavest ter zmožnost medpredmetne povezave. Preverjanje je potekalo v obliki testov in spraševanj. Ocena testa je pri zgodovini in pri slovenščini bila obravnavana kot ustna ocena. Merila za vrednotenje in ocenjevanje pri simulaciji prve pisne naloge (Tip A, B, C, D) • povezanost s temo / razumevanje, razčlenitev in umestitev besedila: največ 4 točke • jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost: največ 5 točk • organiziranost besedila / struktura članka / in utemeljevanje trditev: največ 3 točke • kritična presoja in izvirnost: največ 3 točke. Največje možno število točk: 15. Najmanjše število točk, potrebnih za zadostno oceno: 10. Končna ocena šolske naloge je seštevek doseženih točk, ki se pretvorijo v oceno. 5. PREDELANE UČNE VSEBINE V pričujočem dokumentu se učne vsebine za slovensko književnost navajajo z ustreznimi elementi interpretacije. SLOVENŠČINA KNJIŽEVNI POUK POTI SLOVENSKE MODERNE Nova romantika, dekadenca, simbolizem, impresionizem. Slovenski impresionistični slikarji. Pripovedništvo in dramatika I. CANKAR: obdobja ustvarjanja. Roman M. Kačur: dogajalna zgradba, dogajalni Č in P, osebe, pripovedovalec, pesniške podobe in simboli, idejne prvine. Roman Na klancu: zgradba, slog, vrsta romana, simboli, ideja. Drama Hlapci: dramski konflikt, prispodobe v odl., primerjava Jermana in Kačurja, idejne prvine. Lirika A. GRADNIK: teme Gradnikove poezije. Cikel De profundis (izbrane pesmi), Vodnjak. MED REALIZMOM IN MODERNIZMOM V SVETOVNI KNJIŽEVNOSTI Moderna lirika, moderni roman, moderna drama. F. KAFKA: Preobrazba: moderna groteskna novela, motivi, pripovedovalec in jezik, idejne prvine, avtobiografsko ozadje. E. HEMINGWAY: Starec in morje: modernizem, simboli, idejne prvine. R.M. RILKE: Vrtiljak, vloga barv in podob, idejne prvine. Zgodovinske avantgarde: kubizem, futurizem, konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem. F.G. LORCA: Mesečna romanca: “vsebina”, nadrealistične podobe, ideja. OD EKSPRESIONIZMA DO SOCIALNEGA REALIZMA NA SLOVENSKEM Ekspresionizem v poeziji, pripovedništvu in dramatiki Nastanek in značilnosti ekspresionizma, vrste slovenskega ekspresionizma. Ekspresionistični slikarji v Evropi in na Slovenskem. S. KOSOVEL: Slutnja. Ekstaza smrti. Kons 5. Kosovel in Černigoj, avantgardnost Integralov. I. PREGELJ: Matkova Tina: dogajalna zgradba, književne osebe, ekspresionizem, idejne prvine. S. GRUM: Dogodek v mestu Gogi: biološka in socialna zaznamovanost oseb, ujetost v psihoanalizo, simultani oder, vloga didaskalij, ekspresionizem in grotesknost, idejne prvine. Socialni realizem v pripovedništvu Nastanek in značilnosti socialnega realizma. Podoba malega človeka. Pripovedna tehnika. P. VORANC: Samorastniki: okvirna zgradba, mali človek, osebe, pripovedna tehnika, ideja. M. KRANJEC: Režonja na svojem: politične in gospodarske razmere, osebe, pripovedna tehnika, idejne prvine. TEMATSKI MODUL: PRVA SVETOVNA VOJNA V KNJIŽEVNOSTI Medpredmetne povezave: slovenščina, zgodovina, verouk. Izbrani avtorji in besedila: K. ABEL: iz dela Kras, knjiga o Soči novela Vročina in druge novele. I. CANKAR: črtica Kostanj posebne sorte. P. VORANC: roman Doberdob. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V DRUGI SVETOVNI VOJNI - Književnost NOB Zgodovinski okvir in značilnosti slovenske NOB-književnosti. M. BOR: Srečanje: avtobiografsko ozadje, lirske in epske prvine, moderna balada. K. DESTOVNIK-KAJUH: življenjska in umetniška pot. Bosa pojdiva: motivi, kontrast, ideja. F. BALANTIČ: življenjska in umetniška pot, teme, slog njegove poezije. Zasuta usta: metaforika. POTI SODOBNE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI Sodobno slovensko pripovedništvo E. KOCBEK: življenjska in umetniška pot, prelom, odmev, eksistencializem in personalizem v zb. novel Strah in pogum. Novela Črna orhideja. B. PAHOR: življenjska in umetniška pot, teme in pripovedna tehnika. Roman Nekropola: avtobiografski roman, taboriščna tematika, dvojna perspektiva, pripovedovalec, ideja. A. REBULA: življenjska in umetniška pot, tematika, pripovedna tehnika. Roman Senčni ples: dogajalni Č in P, glavna književna oseba, idejne prvine. Sodobna slovenska lirika (po 15. maju) J. MENART: Croquis. K. KOVIČ: Južni otok. T. PAVČEK: Še enkrat glagoli. C. ZLOBEC: Pobeglo otroštvo. T. ŠALAMUN: Maline so. DOMAČE BRANJE Dijaki so prebrali več književnih del, o katerih so pisno poročali. Domače branje sem preverjala tudi v obliki testov. JEZIKOVNI POUK Tipi nalog 1. pisne naloge državnega izpita: vaje. BESEDILNE VRSTE: Esej. Časopisni članek. ZGODOVINA SVET NA PRELOMU STOLETJA: IZ 19. V 20. STOLETJE Sistem zvez. Imperializem. Velika krizna žarišča pred prvo svetovno vojno. Britansko-burska vojna. Rusko-japonska vojna. Revolucija v Rusiji leta 1905. Prva in druga balkanska vojna. Znanstveni in tehnični razvoj - najpomembnejši izumi konec 19. in v začetku 20. stoletja. Slovenci v habsburški monarhiji. Dualizem. Kmečko vprašanje. Izseljevanje. Nastanek političnih strank. Jugoslovanska ideja. Utrinki iz življenja: običaji, vzgoja, prehrana in stanovanjska kultura. PRVA SVETOVNA VOJNA Vzroki, povod. Propaganda med prvo svetovno vojno. Balkansko bojišče. Zahodna fronta. Vzhodna fronta. Vojna na morju in v kolonijah. Soška fronta. Revoluciji in državljanska vojna v Rusiji. Gospodarstvo, znanost in tehnologija med vojno. Konec vojne in njene posledice. Slovenci med prvo svetovno vojno: majniška deklaracija, upori v vojski. TEMATSKI MODUL: S KORNELOM ABELOM PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE Ogled razstave Spomini dveh vojn – Pogledi mlade generacije v društvu Grad v Banih in predstave 1914-1918, Trst-mesto v vojni v SSG. Predavanje prof. D. FRANDOLIČA o Kornelu ABELU, nastop dijakov z branjem odlomkov o prvi svetovni vojni, ogled Frandoličevega filma Vojna je strašna stvar. Videozapis o soški fronti in delo z zgodovinskimi viri. Ekskurzija po goriškem Krasu po poteh Kornela Abela in po bojiščih soške fronte. SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA Povojna ureditev sveta. Wilsonove točke. Versajska Evropa. Mirovne pogodbe. Društvo narodov. Razvoj znanosti in tehnike. Mednarodni slog. Velika gospodarska kriza. Totalitarizmi: vzroki, značilnosti. Italija in fašizem: vzroki, vzpon Mussolinija, korporativizem, ekspanzionizem, italijanska koncentracijska taborišča. Nemčija in nacizem: Weimarska republika. Nacistična Nemčija: NSDAP, SA, SS, Gestapo, noč dolgih nožev, kristalna noč. Hitlerjev ekspanzionizem. Nacistična ideologija in nacistična koncentracijska taborišča. Sovjetska zveza in stalinizem: sovjetsko gospodarstvo - vojni komunizem, Leninov NEP, Stalinova oblika gospodarstva. Stalinovo uvajanje totalitarizma: gulagi, čistke, stalinistična država, kult osebnosti. ZDA med obema vojnama. Španska državljanska vojna: vzroki, potek, odmev v slikarstvu in književnosti. Slovenci v obdobju med svetovnima vojnama: Država SHS. Kraljevina SHS in obdobja jugoslovanske države. Po 15. maju Boj za slovenske meje. Primorski Slovenci v času fašizma. DRUGA SVETOVNA VOJNA Kratek oris druge svetovne vojne. 6. UČNO-VZGOJNE POBUDE S KORNELOM ABELOM PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE, medpredmetni in medoddelčni projekt, oblikovanje prof. Dario Frandolič, zamisel in vodenje prof. P. Pettirosso (v 1. in 2. polletju) Razstava Spomini dveh vojn – Pogledi mlade generacije, SKD GRAD, Bani, avtorja dijaka I. Kocman in R. Dolenc, ref. prof. P. Pettirosso (27.10.2014) Predstava v SSG: M. Sosič, C. Tolazzi, I. Pison: 1914-1918 Trst, mesto v vojni, ref. prof. P. Pettirosso in prof. M. Zerjal (28.11.14) Predavanje Naši kraji med prvo svetovno vojno v sliki in besedi, prof. D.FRANDOLIČ, ref. prof. P. Pettirosso (25.2.2015) Poučna ekskurzija S Kornelom Abelom po goriškem Krasu, vodil prof. D. Frandolič, ref. prof. P. Pettirosso (4.3.2015) Razstava MAKS FABIANI med mestom in Krasom, v UKC SKERK v Trnovci, ref. prof. P. Pettirosso (20.11.14) Ekskurzija Mlada Ljubljana ob Dnevu slovenske kulture, ref. prof. Lapornik (10.2.15). Razstava LONJER – partizanska vas, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, vodili dijakinja G. Beltrame in prof. M. Ivašič, ref. prof. P. Pettirosso (15.4.2015) Poučna ekskurzija VEČKULTURNI TRST - Grški Trst, ref. G. Sosič (12.5.2015) Projekt Srečanje z gledališko umetnostjo, ogled abonmajskih predstav v večernih urah v SSG, ref. prof. M. Lapornik: E. De Filippo: Filumena Marturano (17.1.15), Mi ha iš – Kdo si človek? (22.2.15), I. Cankar: Hlapci (26.3.15). Predmetna profesorica: Patrizia Pettirosso ITALIJANŠČINA UČNE VSEBINE DO 15. maja Predmetni profesor: Giuliana Sosič Razred: V.KB Slika razreda 5. KB razred šteje pet deklet in dva fanta. Razredna skupnost je heterogena, nekateri imajo dobro razvite delovne navade in logično-analitične sposobnosti, pri nekaterih pa so te sposobnosti še nekoliko omejene in se pogosto zadovljijo z ustaljenimi in stereotipnimi odgovori. V glavnem se dijakinje in dijaki primerno izražajo, so pa razvidne nekatere slovnične in sintaktične pomanjkljivosti in predvsem pri nekaterih so razvidne večje težave tako v pisnem kot ustnem izražanju. Dijaki kažejo precejšnje zanimanje za snov in večinoma aktivno sodelujejo pri pouku. Didaktični cilji: - razpoznavati temeljne značilnosti obravnavanih obdobij, uvrščati obravnavana knjižna besedila v avtorjev opus in v literarnozgodovinsko obdobje; - kritično vrednotiti besedila na podlagi tehtnih argumentov in osebnih izkušenj; - brati, razumeti ter interpretirati izbrana književna, zgodovinska, znanstvena, strokovna, unmetnostna besedila in kritične ocene; - razumeti in interpretirati izbrane slike pomembnejših smeri likovne umetnosti tega obdobja; - uporabljati ustrezno literarno-zgodovinsko terminologijo pri ustnem in pisnem izražanju. Učne vsebine, predelane do 15.maja Dijaki so se v tem letu seznanili z literarnozgodovinskimi in umetniškimi obdobji od druge polovice 19. Stoletja do povojnega obdobja. Fra Ottocento e Novecento: contesto storico-sociale. Il Romanticismo italiano: G. Leopardi, A Silvia. Positivismo: contesto storico-sociale, le invenzioni tecnologiche e l’idea di progresso, fiducia nel metodo sperimentale e nella scienza: Comte, Darwin. Naturalismo: i caratteri del romanzo naturalista: cenni sugli autori; GIOVANNI VERGA: gli inizi tardo romantici e il passaggio al Verismo. Ideologia: lo scrittore come scienziato, il pessimismo, “la questione meridionale”, conservatorismo. Tecniche narrativo-stilistiche: straniamento, impersonalità, coralità, linguaggio popolare .Testi: Rosso Malpelo, La Lupa, I Malavoglia. La nascita della poesia moderna Contesto storico-sociale: la crisi politica e sociale dell’Italia, la svolta illiberale della borghesia italiana, la rottura con la tradizione, il primato della Francia, l’ascesa sociale del ceto borghese. G. Carducci: cenni sull’autore, l’evasione dal presente e la figura dell’intellettuale; San Martino, L’inno a Satana. Baudelaire: I fiori del male, A una passante. Emily Dickinson: Udii una mosca ronzare. E. Praga: Vendetta postuma. G. Pascoli: biografia, ideologia. La grande proletaria si è mossa. Il fanciullino. Testi: Lavandare, Temporale, Il Tuono, Da Italy. GABRIELE D’ANNUNZIO Biografia e ideologia: la vita come opera d’arte, l’estetismo “Il verso è tutto”, il superomismo. Testi- Il piacere: Andrea Sperelli, l’eroe dell’estetismo; La conclusione del Piacere, Pioggia nel pineto. Le avanguardie: Storia, politica e società nella prima metà del Novecento; Le avanguardie:l’Espressionismo, il Futurismo, Il Dadaismo, il Surrealismo, I Crepuscolari, “La Voce”,Le scoperte scientifiche, la psicoanalisi di Freud, Testi: S. Freud, Lo svelamento di una verità nascosta, G. Gentile, Il Manifesto degli intellettuali fascisti, F. T. Marinetti, Manifesto del Futurismo. La narrativa nelle avanguardie: F. Kafka, Uno strano risveglio, J. Joyce, Il monologo di Molly, M. Proust, Le Madeleine. LUIGI PIRANDELLO: vita e opere. L’umorismo. Il contrasto tra il fluire della vita e la maschera. La crisi dell’io. L’evoluzione del teatro pirandelliano, il “teatro nel teatro”. Testi: La differenza tra umorismo e comicità: la vecchia imbellettata; Il fu Mattia Pascal: In giro per Milano: le macchine e la natura in gabbia, Pascal porta i fiori alla propria tomba; Uno, nessuno e centomila: La vita non conclude; Novelle per un anno: Il treno ha fischiato; C’è qualcuno che ride; Sei personaggi in cerca d’autore: Finzione o realtà; Enrico IV : La vita, la maschera, la pazzia; Così è ( se vi pare). ITALO SVEVO: biografia, influssi culturali, il personaggio dell’inetto e la critica delle strutture borghesi, l’analisi interiore e l’influenza della teoria psicoanalitica, il sistema dei personaggi. Testi: Senilità: Inettitudine e “senilità”; La coscienza di Zeno: Lo schiaffo del padre, La proposta di matrimonio, Lo scambio di funerale, La vita è una malattia. La poesia: Sergio Corazzini, Desolazione del povero poeta sentimentale; Aldo Palazzeschi, Lasciatemi divertire (Canzonetta); Salvatore Quasimodo, Ed è subito sera; EUGENIO MONTALE: la vita, la disarmonia con la realtà, l’impossibilità dell’arte. Testi: Ossi di seppia: I limoni, “Meriggiare pallido e assorto”, Non chiederci la parola, “Spesso il male di vivere ho incontrato”; Le occasioni: “Addii, fischi nel buio, cenni, tosse”; Učne vsebine po 15. maju Program, ki ga mislim predelati od 15. maja do konca šolskega leta, bom obravnavala sintetično in v glavnih obrisih. Giuseppe Ungaretti: la biografia, il tema della guerra, l’innovazione metrica e sintattica; L’allegria: I fiumi, Soldati, San martino del Carso. Cenni sulla narrativa italiana postbellica e la letteratura triestina: C. Magris, F. Tomizza. Učne metode Pri uvajanju novih učnih vsebin sem se v glavnem posluževala frontalne učne metode. Obravnavano snov sem razložila, z vprašanji in diskusijo pa naj bi dijaki sami prišli do poglabljanja obravnave tematike. Zaradi obsežnosti snovi sem se pri podajanju vsebin posluževala zlasti frontalne učne oblike, učno snov pa smo poglabljali s pomočjo multimedijskega didaktičnega sistema Prometeo (videolekcije, tabele, analize tekstov in slik, intervjuji) Druge metode so prišle v poštev pri samostojnem delu, ki so ga dijaki opravljali po skupinah ali individualno. Dijaki so opravili seminarsko delo in sami obdelali in nato individualno predstavili v razredu posamezne avtorje in njihova dela. Preverjanje znanja Delo v razredu sem sproti preverjala,ob zaključku enot so pisali pisne naloge . Vadili so ustno strnjeno obravnavo snovi in odgovore odprtega tipa. Pri pisnih in ustnih preverjanjih sem bila pozorna na bogatost izražanja dijakov in na njihove sintetične in analitiche sposobnosti in na njihovo sposobnost interdisciplinarnega povezovanja. Posebne pobude: Zgodovina, kultura in vera tržaške grške skupnosti v Trstu. Dijaki bodo obiskali gršo-pravoslavno cerkev, muzej in kjižnico grške skupnoti v Trstu. Seznanili se bodo z njenim zgodovinskim razvojem, z versko in jezikovno podobo ter s kulturnimi in gospodarskimi dosežki skupnosti. Predmetni profesor ZAKLJUČNO POROČILO PREDMETNEGA PROFESORJA Šolsko leto 2014/2015 Razred: V. KB Predmet: MATEMATIKA Predmetni profesor: OSTROUSKA Cinzia 1. POROČILO O STANJU RAZREDA V razredu je 5 dijakinj in 2 dijaka, večina je imela zadovoljivo predznanje. Dijaki so spoštljivi, vzdušje v razredu sproščeno, disciplinskih problemov ni bilo. Večina dijakov je redno sledila pouku in med poukom v glavnem sodelovala. Nekateri so sicer počasneje usvajali snov, vendar so s stalnim delom dosegli več kot zadostne uspehe. Zaradi nestalnih delovnih navad in skromnega predznanja, je uspeh pri enemu dijaku skromen. Nekatere dijakinje dosegajo dobre in zelo dobre uspehe. 2. DOSEŽENI UČNI CILJI Pouk matematike je bil predvsem “praktično” zasnovan- izrekov nismo dokazovali ampak smo analizirali samo njihov geometrijski pomen in jih uporabljali pri reševanju vaj. Večina dijakov zna rešiti dano nalogo s primerno metodo, logico sklepati in kritično presojati rezultate. Med šolskim letom smo vadili naslednje tipe vaj: sintetica obravnava snovi (Tip A), reševanje krajših vaj in zaprta vprašanja (Tip B). Nekateri dijaki imajo še nekaj težav pri reševanju vaj. 3. PREDELANE UČNE VSEBINE (do 12. maja 2015) ODVOD – uporaba odvoda pri študiju funkcije (intervali naraščanja in padanja funkcije, morebitni ekstremi in prevoji; intervali konveksnosti/ konkavnosti funkcije). DIFERENCIAL funkcije-definicija in geometrijski pomen; uporaba diferenciala pri računanju približnih vrednosti funkcije; TAYLORJEVA FORMULA – aproksimacija funkcije s Taylorjevim polinomom. MacLaurinov polinom. INTEGRAL Opredelitev nedoločenega integrala; nedoločeni integral elementarnih funkcij; nedoločeni integral vsote dveh funkcij in produkta funkcije s konstanto.Metode integriranja (metoda substitucije, integracija po delih-»per partes«). Integracija racionalnih funkcij. Določeni integral in njegov geometrijski pomen; osnovne lastnosti določenega integrala; zveza med določenim in nedoločenim integralom. Uporaba določenega integrala (računanje ploščin likov, računanje prostornine rotacijskega telesa, računanje dolžine loka) Posplošeni integral. VSEBINE, KI BODO PREDVIDOMA PREDELANE DO KONCA ŠOLSKEGA LETA DIFERENCIALNE ENAČBE Navadna diferencialna enačba 1. reda. Enačba z ločljivima spremenljivkama 4. UČNE METODE IN SREDSTVA Pouk matematike je potekal v obliki predavanj in vaj. Pred začetkom vsakega modula z dijaki smo ponovili vsebine, ki smo jih potrebovali za novo snov, nato je sledila razlaga s primeri in vaje, s katerimi so dijaki utrdili pridobljeno znanje in pridobili računsko spretnost. Dijaki so reševali vaje samostojno ali pa v skupinah. Pri pouku matematike sem uporabljala naslednja učna sredstva: zapiske, priporočeni učbenik Baroncini,Manfredi, Fragni- LINEAMENTI.MATH VERDE 4 in Baroncini,Manfredi, Fragni- LINEAMENTI.MATH VERDE 5 (samo za vaje) ter fotokopije z dodatnimi vajami 5. OBLIKE PREVERJANJA IN MERILA ZA VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE Preverja se poznavanje učnih vsebin, primerna uporaba strokovnega izrazoslovja, računsko spretnost, sposobnost logičnega sklepanja in utemeljevanja lastnih izbir. Končna ocena iz matematike vsebuje poleg ocene pisnih in ustnih preverjanj tudi oceno poskusa 3. pisne naloge državnega izpita. Ocenjevanje sledi navodilom VIN-a. Predmetni profesor: Cinzia Ostrouska Trst, 12. maja 2015 PREDMET: PREDMETNI PROFESOR: ANGLEŠČINA IRENA JELERCIC 1. SLIKA RAZREDA Razred sestavlja 7 dijakov. Razredna skupnost je prijetna in vodljiva skupina, pouk poteka v glavnem nemoteno in sproščeno. Dijaki si radi pomagajo med sabo in sodelujejo pri pouku. V glavnem redno obiskujejo pouk in opravljajo domače obveznosti, pri utrjevanju učnih vsebin in učenju pa niso vedno dovolj temeljiti. Večina dijakov ima še težave tako pri ustnem kot pisnem izražanju, saj ni uspela zapolniti jezikovnih vrzeli. 2. UČNI CILJI Med šolskim letom so dijaki spoznavali osnove biologije, kemije, biotehnologije in mikrobiologije v angleščini ter razvijali sporazumevalne možnosti in jezikovno pravilnost v tujem jeziku. V kolikor je jezikovno znanje nekaterih dijakov šibkejše, sem nekaj ur namenila odpravljanju napak in utrjevanju slovnice. 3. UČNE VSEBINE Zaradi zmanjšanja števila načtrovanih ur dijaki niso obravnavali vseh vsebin, ki so bile predvidene po letnem učnem načrtu. Predelane teme Safety in the lab Pages: 18-21 Laboratory equipment, lab measuring tools, lab techniques and experiments, how to clean laboratory glassware Pages: 22-25, 28-30 Matter, the building blocks of matter, the periodic table, chemical reactions Pages: 44-53 Branches of chemistry, analytical chemistry, analytical methods and instrumental analysis Pages: 54-60 Organic chemistry, aliphatic compounds and aromatic compounds, polymers and synthetic polymers Pages: 74-83 Biochemistry: carbohydrates, proteins, lipids, nucleic acids Pages: 84-93 Microbes, prokaryotes and eukaryotes, bacteria, growth requirements for microorganisms, microbial biotechnology Pages 106-122 Pollution, go green, green power Pages: 136-145 ponavljanje in utrjevanje predelanih vsebin govorne vaje in spraševanja preverjanja, utrjevanje slovnice (nepravilni samostalniki, predlogi, členi, nedoločni pridevniki in zaimki, primerjalniki in presežniki, glagolski časi, modalni glagoli) in popravljanje preverjanj Skupno število ur (vključno z urami preverjanja) Število ur 2 5 7 3 3 6 6 4 9 9 14 68 Predvidene teme, predelane po 15. maju 4 Air pollution, air sampling and analysis, potable water supplies, the types and causes of water pollution Pages: 146-156 Ponavljanje vsebin 4 Skupno število ur 8 4. UČNE METODE, DIDAKTIČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI Pri učenju tujega jezika in analizi slovničnih struktur se poslužujem primerjalne in kontrastivne metode, opirajoč se na slovenski in italijanski jezik. Učne vsebine so povezane v zaokrožene tematske sklope, ki obravnavajo naravoslovna predmetna področja: biologijo, kemijo, biotehnologijo in mikrobiologijo. Učne ure so bile kombinirane: potekale so predvsem v dvojicah ali manjših skupinah, individualno ali frontalno. Pri razvijanju bralne spretnosti sem uporabila tehnike »skimming, scanning, intensive and extensive reading«. Za utrjevanje pisne sposobnosti so dijaki pisali vodene sestavke (v glavnem sem se posluževala spletne strani www.ted.com) in vadili odgovarjanje na vprašanja odprtega tipa. Dijaki so razvijali nadjezikovne in nadbesedne spretnosti kot sta sklepanje o vsebini in ugotavljanje pomena novih besed iz danega konteksta. Ustno sporočanje so utrjevali z ustnim podajanjem in razčlenjevanjem obravnavanih besedil in ustnimi predstavitvami na vnaprej določeno temo. Vadili so vse štiri jezikovne spretnosti: slušno in bralno razumevanje ter govorno in pisno sporočanje. Predelane vsebine so iz predpisanega učbenika: Paola Briano, New A Matter of Life, Edisco 2013 Nekaj gradiva sem črpala iz sledečih učbenikov in spletnih strani: C.Oddone-E. Cristofani, Chemistry & co., Editrice San Marco 2012 N. Coe, M. Harrison, K. Paterson: Oxford Practice Grammar Intermediate, Oxford University Press, Oxford 2010 P. Ur: Grammar Practice Activities – A pratical guide for teachers, Cambridge University Press, Cambridge 2013 - https://www.khanacademy.org/ - http://www.periodicvideos.com/ - http://www.bbc.co.uk/worldservice/learningenglish/ - ted.com Dodatne delovne liste za slovnico sem sproti pripravljala in prirejala. Posluževala sem se tudi učnega gradiva na spletu, avdio- in videoposnetkov, CD-romov in interaktivne table. Dijakom sem naložila gradivo na spletno e-učilnico. 5. OBLIKA IN KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA Preverjanje je bilo najavljeno in je potekalo po obravnavanih učnih enotah. Bodisi v prvem polletju kot v drugem polletju so dijaki pisali tri šolske naloge. Pri ocenjevanju pisnih nalog sem upoštevala: - stopnjo razumevanja in poznavanja obravnavanih vsebin, sposobnost logičnega povezovanja in sinteze ter izčrpnost odgovorov; - sposobnost pravilnega in natančnega strokovnega izražanja, jezikovno pravilnost, pravopisno in slogovno ustreznost. Dovoljena je bila raba enojezičnega slovarja med simulacijo pisne maturitetne naloge. Pri ustnem preverjanju sem upoštevala pravilnost izražanja in izgovorjave, ustreznost besedišča, sposobnost prepričljivega podajanja znanja, utemeljevanja ter povezovanja. Dijaki so pisali tudi tihe vaje, v katerih sem preverjala znanje slovnice in novih besed. 6. DEJAVNOSTI POVEZANE Z VIP-OM Dijaki so novembra in decembra sodelovali pri projektu Educhange, v sklopu katerega je šola gostila univerzitetno študentko iz Kanade. 19. februarja so si dijaki ogledali gledališki muzikal Fame jr., ki ga je organizirala gledališka skupina Il Palchetto. ANALIZNA KEMIJA in INSTRUMENTALNA ANALIZA š.l. 2014-2015 V KB Prof.: Nidia Sivitz , Romana Gulič 1. Poročilo o stanju razreda Razred je obiskovalo sedem dijakov, pet dijakinj in dva dijaka. Vsi so redno sledili pouku in kazali zadostno zanimanje za predmet. Domače delo je bilo pri nekaterih dijakih nestanovitno in neredno. Z večjim prizadevanjem in študijem bi si pridobili več znanja in boljše uspehe. V laboratoriju so vedno radi delali in sodelovali. Vzdušje v razredu je bilo vedno prijetno in ni bilo nikoli disciplinskih težav. 2. Doseženi učni cilji Vzgojno-izobraževalni cilji in tranzverzalne kompetence: dijak: razume predelane vsebine; svoje znanje zna smiselno podajati v pisni in ustni obliki in zna uporabljati znanstveno terminologijo; sposoben je logičnega sklepanja in povezovanja učnih vsebin tudi interdisciplinarno; je znanstveno rigorozen, natančen in urejen ter varno opravlja laboratorijske vaje. Didaktični cilji: dijak: • pozna osnove kemije do take mere, da po končanem državnem izpitu, nima nobenih težav bodisi pri zaposlitvi kot tehnik, bodisi na katerikoli znanstveni fakulteti; • razume in opiše z znanstveno terminologijo vse vsebine; • ima dovolj osnov za razumevanje zahtevnejših vsebin na znanstvenem področju; • razume pomen kinetike pri kemijskih reakcijah, pozna pomen reda reakcij in jih zna iz tega vidika obravnavati; • pozna koligativne lastnosti in pravilno rešuje računske naloge, pozna važnejše fazne diagrame in jih smeselno opiše in razloži; • pozna osnove elektrokemije in pravilno rešuje računske naloge; • pravilno izvaja različne kemijske poskuse ob strogem spoštovanju varnostnih pravil • pravilno izvaja standardne laboratorijske tehnike analizne kemije in nadzoruje reakcijske pogoje • pravilno izvede meritve različnih kemijskih veličin, ima sposobnost upodabljanja podatkov v obliki tabel in risanja diagramov • načrtuje poskuse in je sposoben timskega dela Skoraj vsi dijaki so dosegli omenjene cilje v zadostni ali dobri meri. 3. Učne metode in sredstva Pri podajanju učnih vsebin sem se posluževala, poleg klasične frontalne metode, predvsem pogovorne in sodelovalne metode (laboratorijska didaktika) z delom na tekstih iz različnih učbenikov in zapiskov. Vsebine fizikalne kemije smo črpali iz učbenikov: Jelka Sodja-Božič FIZILAKNA KEMIJA in Lazarini – Brenčič ANORGANSKA KEMIJA. 4. Oblike preverjanja in kriteriji ocenjevanja Teoretični del Preverjanje je potekalo v pisni in ustni obliki. Splošno znanje sem preverjala v šolskih nalogah (tri v prvem in tri v drugem polletju). Ustno spraševanje je potekalo v obliki podajanja vsebin, kot simulacija za državni izpit. Pri ocenjevanju ustnih in pisnih preverjanj sem sledila kriterijem VIP-a in vedno upoštevala znanje in razumevanje vsebin, ustrezno oblikovanje ustnih in pisnih sporočil, rabo pravilnih znanstvenih izrazov in sposobnost analize in sinteze ter reševanja novih problemov. Laboratorijsi del Dijake sem ocenila na podlagi pridobljene praktične kompetence v laboratoriju in na podlagi skrbnosti, urejenosti in strokovnosti pisnega in grafičnega podajanja eksperimentalnega dela. 5. Predelane učne vsebine KEMIJSKA KINETIKA Kemijska kinetika hitrost reakcije in reakcijski mehanizem Reakcijska hitrost zakon reakcijske hitrosti, red reakcije, reakcije ničtega reda, koncentracija reaktanta in čas reakcije, reakcije prvega reda, grafični prikaz, reakcije drugega reda, grafični prikaz, razpolovni čas reakcij ničtega, prvega in drugega reda Teorija trkov in hitrost reakcij aktivacijska energija, vpliv temperature, Arrheniusova enačba Reakcijski mehanizmi opredelitev zakona hitrosti pri večstopenjski reakciji, elementarne reakcije, molekularnost reakcij, enomolekulske, dvomolekulske in trimolekulske reakcije, počasna stopnja reakcije, verižne reakcije Katalizatorji katalizatorji in inhibitorji, avtokataliza, homogena kataliza, kontaktni katalizatorji FAZNA RAVNOTEŽJA Enokomponentni sistemi entalpija faznih prehodov, fazni diagrami enokomponentnih sistemov (voda in ogljikov dioksid, fazno pravilo) Dvokomponentni sistemi raztopine, podajanje koncentracije raztopin, topnost plinov v tekočini, Henryev zakon, topnost trdnih snovi v tekočini, koligativne lastnosti raztopin, znižanje zmrzišča, zvišanje vrelišča, osmoza, zmesi tekočin, zmesi tekočin s popolno topnostjo, parni tlak idealne zmesi tekočin in Raoultov zakon, diagrami parnih tlakov dveh tekočin s popolno topnostjo, vrelni diagrami, enostopenjska destilacija, frakcionirna destilacija, neidealne zmesi tekočin, azeotropne zmesi, vrelni diagrami azeotropnih zmesi, zmesi tekočin z delno topnostjo, zmesi tekočin, ki se ne topijo druga v drugi Topnost tretje komponente v dvofaznem sistemu tekočin razdelitveni Nernstov zakon, primer ioda ELEKTROKEMIJA Električna prevodnost električni naboj, Faradeyev naboj, prevodniki 1. in 2. reda, električna prevodnost raztopin elektrolita, molska prevodnost, mejna molska prevodnost in Kohlrauschev zakon, ionska gibljivost Elektrokemijski členi delovanje galvanskega člena, negativna anoda in pozitivna katoda, redukcija in oksidacija v galvaskih členih, redoks vrsta, Daniellov člen, napetost člena in standardni elektrodni potenciali, Nernstova enačba, členi v ravnotežju Elektroliza pozitivna anoda in negativna katoda, elektroliza taline NaCl, elektroliza vodne raztopine NaCl, kvantitativni vidiki elektrolize in Faradeyev zakon LABORATORIJ Potenciometrično titriranje Umerjanje pH- metra s postopkom dveh pufrskih raztopin Skladiščenje in vzdrževanje steklene elektrode membranskega tipa Kislo- bazično nevtraliziranje s stekleno elektrodo Potenciometrično titriranje z reakcijami obarjanja Risanje diagramov z aplikacijo programa Excel Nevtraliziranje dvokarboksilnih kislin v naravnih vzorcih Uporaba in tariranje konduktometra Konduktometrične kislo-bazične nevtralizacije z uporabo platinske elektrode Spektroskopske analize Analize vode Trst, 8. maja 2015 Nidia Sivitz Romana Gulič Predmeta: ORGANSKA KEMIJA IN BIOKEMIJA in LABORATORIJ KATJA PASARIT ROMANA GULIČ Profesorja: • OPREDELITEV IZHODIŠČNEGA STANJA V RAZREDU Skupino sestavlja sedem dijakov, ki sem jih poučevala že v lanskem šolskem letu. Dijaki tvorijo kar homogeno razredno skupnost. Nekateri imajo dobre delovne navade, drugi so dokaj nestalni. Učne vsebine večina od njih osvaja počasi. Vzdušje v razredu je sproščeno, disciplinskih težav ni. CILJI IN KOMPETENCE razumevanje soodvisnosti zgradbe, lastnosti in uporabe snovi razumevanje naravnih procesov in načinov kemijskega proučevanja narave odgovoren odnos do uporabe snovi, sposobnost in pripravljenost za zavzeto, odgovorno in utemeljeno ravnanje za zdravje in v okolju (kemijska varnost) eksperimentalno-raziskovalne spretnosti in veščine naravoslovne postopke, spoznavne procese (kompleksno mišljenje), kritično mišljenje in ustvarjalnost prostorske predstave oziroma osnove kemijske vizualne pismenosti z vizualizacijskimi sredstvi oziroma sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) naravoslovno pismenost in s tem zavedanje o soodvisnosti družbenih, družbeno-ekonomskih in naravoslovno-tehniških procesov. Kemija posebej udejanja razvijanje naravoslovno-matematčne kompetence (zmožnosti) za razvoj kompleksnega in kritčnega mišljenja: iskanje, obdelava in vrednotenje podatkov iz več virov: ‒ zmožnost presoje, kdaj je informacija potrebna, ‒ načrtno spoznavanje načinov iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov ‒ načrtno opazovanje, zapisovanje in uporaba opažanj/meritev kot vira podatkov ‒ razvijanje razumevanja in uporabe simbolnih/grafičnih zapisov ‒ uporaba IKT za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavljanje informacij; uporaba osnovne strokovne terminologije pri opisovanju pojavov, procesov in zakonitosti razvijanje eksperimentalno-raziskovalnega pristopa: ‒ navajanje na izbiro in uporabo primerne in varne opreme ‒ opredelitev dejavnikov poskusov (eksperimentov); razlikovanje med konstantami in spremenljivkami ter poznavanje kontrolnih (referenčnih) poskusov ‒ presoja zanesljivosti pridobljenih rezultatov ‒ navajanje na argumentirano sklepanje pri predstavitvi; »odnosna« in odločitvena zmožnost: ‒ zavedanje, kako naravoslovno-matematične znanosti in tehnologija vplivajo na življenje in okolje - prepoznavanje in preprečevanje nevarnosti v skrbi za zdravje in okolje ‒ sposobnost za odgovorno in aktivno sodelovanje pri reševanju problemov in pri trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju. DIDAKTIČNE METODE IN UČNI PRIPOMOČKI Pri izvajanju učnega procesa sem se posluževala povečinoma frontalne metode. Pri dijakih sem skušala razvijati kritično mišljenje, na podlagi katerega bodo dijaki znali bodoče informacije uporabiti, vrednotiti in ustrezno predstaviti. OBLIKE IN KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA Za preverjanje znanja sem se posluževala ustnih spraševanj. Dijaki so pisali tri šolske naloge na polletje. Negativne ocene so popravljali ustno. Seveda pri oblikovanju ocen sem sledila kriterijem VIP-a. Pri izoblikovanju končnih ocene sem upoštevala: Pri spraševanju sem upoštevala: znanje jezik in način podajanja poznavanje pomena strokovnih izrazov pravilno uporabo strokovnih izrazov natančnost pri podajanju natančnost pri reševanju računskih nalog znanje jezik in način podajanja poznavanje pomena strokovnih izrazov pravilno uporabo strokovnih izrazov natančnost pri podajanju natančnost pri reševanju računskih nalog • PREDELANE UČNE VSEBINE – do 15.maja MODUL 1 – OPTIČNA IZOMERIJA Kiralni ogljik Polarizirana svetloba Enantiomerija in optična aktivnost konfiguracija R in S prednost skupin Spojine z več kiralnih atomov diastereoizomeri strukture mezo resolucija racematov MODUL 2 – ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH KISIKOVIH SPOJIN Pregled organskih kisikovih spojin po funkcionalnih skupinah in poimenovanje: enostavne (monofunkcionalne) kisikove organske spojine( alkoholi, etri, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, amidi) Izomerija organskih kisikovih spojin: položajna, funkcionalna ALKOHOLI Alkoholi in fenoli: vpliv zgradbe na lastnosti alkoholov (fizikalne lastnosti: vrelišče, gostota in topnost alkoholov, primerjava vrelišč in topnosti) oksidacija alkoholov eliminacija vode pri alkoholih ALDEHIDI in KETONI Aldehidi in ketoni: zgradba, poimenovanje Vpliv karbonilne skupine na lastnosti spojin Značilne reakcije: oksidacija, redukcija, nukleofilna adicija na karbonilno skupino Aldehidi in ketoni v življenju KARBOKSILNE KISLINE in NJIHOVI DERIVATI Karboksilne kisline: kislost in vplivi na jakost karboksilnih kislin Oksidacija primarnih alkoholov in aldehidov Priprava in hidroliza estrov, priprava in hidroliza amidov MODUL 4 – MEHANIZMI Mehanizmi SN1 in SN2 ter E1 inE2 MODUL 5 – SPEKTROSKOPIJA Spektroskopija IR (teorija) Spektroskopija NMR (teorija) Interpretacija spektrov PROGRAM LABORATORIJA ORGANSKE KEMIJE in BIOKEMIJE Analize na ogljikovih hidratih, Tollensova reakcija, Fehlingova reakcija Dokaz škroba v različnih vzorcih Tariranje in uporaba polarimetra Skladiščenje in vzdrževanje polarimetrične kivete Določanje desnosučnosti in levosučnosti optično aktivnih snovi Priprava in določanje kota alfa invertnega sladkorja Uporaba refraktometra in ultratermostata Določenje lomnega količnika sladkornih in hidroalkoholnih raztopin IR spektrofotometer Nega celic za IR spektroskopijo Priprava in snemanje spektrov tekočih in trdnih vzorcev Kvalitativno določanje najvažnejših funkcionalnih skupin organskih spojin Izolacija acetilsalicilne kisline iz tablet aspirina Določanje beljakovin v jajčnem beljaku Saponifikacija Cilji laboratorijske aktivnosti razumevanje organske analitike in karakterizacije organskih spojin iz eksperimentalnih opažanj izvajanje standardnih laboratorijskih tehnik organske kemije točnost in strokovnost pri vodenju laboratorijskega zvezka odgovorno upoštevanje varnostnih prvil Preverjanje Dijake sem ocenila na podlagi pridobljene praktične kompetence v organskem laboratoriju in na podlagi skrbnosti, urejenosti in strokovnosti podajanja eksperimentalnega dela. PREDELANE UČNE VSEBINE – po 15.maju MODUL 3 – ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN Amini kot baze (primarni, sekundarni in terciarni amini) Reakcije aminov s kislinami in nastajanje soli Aminokisline: kiralni center, L-aminokisline in D-aminokisline amfoternost aminokislin bipolarni značaj aminokislin Peptidna vez Polipeptidi in proteini kot produkt kondenzacijske polimerizacije Vrste in primeri zgradbe proteinov: primarna, sekundarna, terciarna in kvartarna zgradba Trst, 8. maja 2015 Katja Pasarit Romana Gulič BIOLOGIJA, MIKROBIOLOGIJA IN TEHNOLOGIJE NADZORA OKOLJA ZAKLJUČNO POROČILO Šolsko leto 2014-2015 Razred: 5. KB prof.: Sara Čok, Peter Bandi 1. SLIKA RAZREDA Razred je sestavljalo pet dijakinj in dva dijaka. V razredno skupnost se je vrnila tudi dijakinja, ki se je lani šolala v Venezueli in bila deležna, v prvih dveh tednih šolskega leta, podpornega pouka. Njeno znanje biologije v zvezi z lanskimi vsebinami je bilo evalvirano s testom, pri katerem pa je pokazala šibko znanje. Vsi dijaki so pri pouku vedno sledili in sodelovali ter se za predmet zanimali. Nekateri so bili pri delu precej površni in imeli so težave pri pomnjenju in povezovanju učnih vsebin. Dojemanje, analiza in sinteza snovi je bila nekoliko počasna in v glavnem je bilo precej okorno tudi ustno in pisno sporočanje. Disciplinskih težav ni bilo, dijaki so bili spoštjivi in olikani in delo v razredu je potekalo sproščeno. 2. DIDAKTIČNI IN SKUPNI PREČNI CILJI Po obravnavi modulov biotehnologije, ki so izpadli iz lanskega učnega načrta, je bil smoter letošnjega programa osvojiti temeljno znanje na področju tehnologij za pripravo pitne vode, čiščenje odpadnih vod, odstranjevanje polutantov iz onesnaženega zraka, remediacijo tal in odstranjevanje ter reciklažo trdnih odpadkov. Poleg poznavanja različnih tehnologij, so dijaki morali sintetizirati naučene vsebine tako, da so pokazali, da so sposobni predlagati najprimernejše posege in procese za odstranjevanje onesnaževalcev in remediacijo kontaminiranih območij. Nekatere analize so usvojiti tudi s praktičnimi vajami v sklopu laboratorijskega dela. Učne vsebine so bile razdeljene na daljše module, ob zaključku katerih so dijaki v večji ali manjši meri dosegli naslednje didaktične cilje: •dijak pozna različne metode in tehnike čiščenja odpadnih voda in vode namenjene pitju; •pozna pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na biološko čiščenje vode; •pozna važnejše sisteme bioremediacije tal in uničevanja ter reciklaže trdnih odpadkov; •pozna tehnike za odstranjevanje nekaterih polutantov ozračja; •predlaga najprimernejše posege za čiščenje onesnažene vode, zraka in tal; •pozna osnovne tehnike za monitoražo za varstvo in zaščito okolja ter varnost na delovnem mestu; •pozna in zna izvajati nekatere analize na področju mikrobiologije okolja; •razume laboratorijske vaje, analizira rezultate in jih zna tolmačiti; •opravlja eksperimentalno delo ob upoštevanju varnosti in natančnosti. Poleg didaktičnih ciljev, tesno vezanih na predmet, so si dijaki v letošnjem šolskem letu lahko pridobili tudi naslednje transverzalne kompetence: - dijak predelane vsebine razume, jih zna analizirati in sintetizirati ter kritično presoditi; - svoje znanje zna smiselno in tekoče podajati v pisni in ustni obliki in zna uporabljati znanstveno terminologijo; - znanje tudi samostojno poglablja in kaže iniciativnost; - sposoben je logičnega sklepanja, poglobljenega razmišljanja in povezovanja učnih vsebin, tudi interdisciplinarno; - je znanstveno rigorozen, natančen in urejen ter pravilno in varno opravlja laboratorijske vaje ter jih zna tolmačiti. 3. A) UČNE VSEBINE PREDELANE DO 15. MAJA a)Teoretični del KLASIČNA GENETIKA: Mendlovi zakoni, Morganovi poskusi na vinski mušici (vezani geni). MUTACIJE: spontane in inducirane mutacije, strukturne in številčne mutacije, mutageni dejavniki. METODE SPREMINJANJA ORGANIZMOV: Prenos DNA: rekombinacija, znotrajcelični prenos genskih informacij; medcelični prenos genskih informacij: transformacija, transdukcija, konjugacija, transpozicija. Biotehnološke metode: restrikcijske endonukleaze; pomnoževanje DNA z verižno reakcijo s polimerazo (PCR); gelska elektroforeza. Tehnika rekombinantne DNA: pridobivanje eksogenega gena; klonirni vektorji; vnašanje vektorja v gostiteljsko celico (elektroporacija, zlitje protoplastov, raba Agrobacterium tumefaciens, biolistična metoda, mikroinjiciranje, liposomi idr.); selekcija rekombinantnih celic. Aplikacije biotehnologije v medicini in diagnostiki, gensko spremenjeni organizmi (transgene rastline in živali), reproduktivno in terapevtsko kloniranje, bioremediacija, biosensorji, biotehnologija v industrijski proizvodnji. TEHNOLOGIJE ČIŠČENJA PITNE IN ODPADNE VODE: Mikrobiološka analiza pitne vode. Indikatorji fekalnega onesnaževanja. Odpadne vode. Samočistilna sposobnost voda. Čiščenje odpadnih voda: kemijsko-fizikalno in biološko čiščenje. Aerobno čiščenje: precejalniki, aktivno blato, biodiski, fitodepuracija. Mikroorganizmi in spremljajoča združba v čistilnih naprava z aktivnim blatom. Anaerobno čiščenje. Mikroorganizmi v digestorijih. TEHNOLOGIJE REMEDIACIJE TAL: Sestava tal. Mikrobne asociacije v tleh. Vloga mikroorganizmov v tleh. Mineralizacija organskih snovi. Kemijske, fizikalne in biološke metode remediacije tal in situ in ex situ. Genetsko spremenjeni mikroorganizmi in bioremediacija. TEHNOLOGIJE ODSTRANJEVANJA ZRAČNIH POLUTANTOV: Mikro- in makroonesnaževalci zraka. Polutanti iz industrij. Mikrobiologija zraka. Kemijski, fizikalni in biološki postopki odstranjevanja onesnaževalcev zraka: adsorbcija, biofiltracija, kondenzacija, odstranjevanje polutantov na „vlažni“ način, sežiganje, elektrostatično usedanje. b) Laboratorijski del Mikrobiološka analiza pitne vode: celokupno število mezofilnih bakterij na PCA. Koliformne in fekalne koliformne bakterije s tehniko MPN in MF. Predhodni, potrdilni in zaključni testi pri kolimetriji; Mikroorganizmi v zraku: filtracija in tehnika izpostavljanja petrijevk; Mikrobiološka analiza tal; Mikrobiološke analize mleka in vina. B) UČNE VSEBINE PREDELANE PO 15. MAJU UNIČEVANJE IN RECIKLAŽA TRDNIH ODPADKOV: klasifikacija, zbiranje in uničevanje oz. reciklaža trdnih odpadkov. Pridobivanje energije iz odpadkov. VARNOST NA DELOVNEM MESTU IN MIKROBIOLOŠKA PREVENTIVA: monitoraža za varstvo in zaščito okolja in varnost na delovnem mestu. 4. UČNE METODE IN OBLIKE, PRIPOMOČKI IN SREDSTVA Pri podajanju učnih vsebin smo se v glavnem posluževali frontalne metode in dela z učbenikom za nekatere module genetike in biotehnologije (B. Brajkovič: Biologija –genetika), za ostala poglavja, za katera ne obstaja primeren slovenski učbenik, pa smo snov črpali iz novejših italijanskih tekstov in iz slovenskih, italijanskih in angleških virov na medmrežju. Večkrat smo se posluževali računalniških predstavitev in dijakom smo včasih razdeljevali fotokopije. Pouk smo skušali večkrat problematizirati in učne ure osnovati tudi na strukturiranih pogovorih, vezanih na obravnavane tematike in aktualnost. Posamezna poglavja smo skušali med seboj primerjati in povezovati nove argumente z že usvojenimi. Ključne pojme smo večkrat poudarjali in širše didaktične sklope utrjevali v razredu skupaj z dijaki. Nekatere tematike smo tudi razširili z branjem in analizo znanstvenih člankov ter poglavij iz knjig. 5. OBLIKE IN KRITERIJI PREVERJANJA TER OCENJEVANJA ZNANJA Preverjanje je potekalo v ustni obliki s ponavljanjem in utrjevanjem predelanih tematik ter s povezovanjem že znanih vsebin. Posluževali pa smo se predvsem dolgoročnejših spraševanj, večkrat kot priprava na pisne preizkušnje in skušali postavljati vprašanja tako, da je vsak dijak pokazal razumevanje vsebin, a tudi sposobnost analize in sinteze ter povezovanja med različnimi didaktičnimi enotami. Ključna je bila primerjava med predelanimi tehnologijami in sposobnostjo predlogov uporabe primernih tehnik za remediacijo okolja in utemeljevanje izbir. Preverjanje je potekalo tudi v obliki šolskih nalog - tri na polletje. Pri ustnih in pisnih preverjanjih smo vedno upoštevali znanje in razumevanje, ustrezno oblikovanje ustnih in pisnih sporočil in rabo pravilnih znanstvenih izrazov. Pri ocenjevanju ob koncu vsakega polletja smo upoštevali tudi sodelovanje v razredu, resnost pri delu, razgledanost in opravljanje domačega dela. Ocenjena je bila tudi ročna spretnost, varno in pravilno opravljanje laboratorijskih vaj ter laboratorijski dnevnik. 6. DEJAVNOSTI, POVEZANE Z VIP-OM Dijaki so bili soudeleženi v projektu »Spoznavanje in vključevanje v agronomsko, obrtniško in gospodarsko stvarnost našega teritorija«. Oktobrske poučne ekskurzije na Sicilijo za celotni kemijsko-biološki oddelek, ki je del omenjenega projekta, sta se udeležila le dijak in dijakinja tega razreda, ki sta skupaj s sošolci sodelovala tudi pri vseh drugih pobudah, predvidenih v zgoraj omenjenem projektu. Spomladi smo npr. organizirali celodnevno poučno ekskurzijo v Goriška Brda, kjer smo si ogledali kleti Sirk v Krminu, Gravner v Oslavju in Terčič v Števerjanu. Spoznali so tako pripravo žlahtnega kisa, vina, ki ga Gravnerjevi pridelujejo v anforah, ki so zakopane v terenu in kletarjenje v tronadstropni moderni kleti gospoda Terčiča. Vsi dijaki so v sklopu predmeta tudi opravili v laboratoriju analize vina; tudi kemijsko-biološke analize v sklopu projekta »Kemijske in mikrobiološke analize tal«, so prispevale k bolj strokovnemu poznavanju gojenja oljke in trte iz agronomskega vidika. Interdisciplinarne povezave s kemijo so potekale skozi celotno šolsko leto in tudi branje znanstvenih in strokovnih člankov in odlomkov v slovenščini, italijanščini in angleščini so predstavljali del učnih ur. Dijaki so sledili dvema sklopoma predavanj v okviru projekta “Diffondo”, ki ga prireja združenje AIRH (Associazione Italiana Ricerca, Cura e Prevenzione Handicap) in se poslužuje raziskovalcev inštituta ICGEB, ki so svoje referate osredotočili predvsem na zarodne celice, gensko zdravljenje in gensko spremenjene organozme. 8. novembra so si dijaki tega razreda ogledali tudi predstavo “Il mio DNA incontra Facebook” v gledališču Miela. Dijaki so bili aktivno soudeleženi tudi pri pripravi in vodenju dnevov odprtih vrat in drugih pobudah, ki so vključene v promocijo bio-kemijskega oddelka naše šole. Dve dijakinji sta tekmovali tudi na „Olimpiadah naravoslovnih ved”, vsi pa so sodelovali pri krožku “Od ideje do predstavitve”, kjer so se vadili v kreativnosti in predstavitvi svojih zamisli. Predmetna profesorja: Sara Čok in Peter Bandi PREDMET: PREDMETNI PROFESOR: OKOLJSKA FIZIKA FABIO STURMAN 1. SLIKA RAZREDA Razred je sestavljen iz petih dijakinj in dveh dijakov. V razredu ni disciplinskih problemov, vedenje je dobro in pouk poteka nemoteno. Sodelovanje pri pouku je zadostno-dobro, obisk pouka pa je dober. Nekateri dijaki imajo še težave z uporabo in računanjem z najvažnejšimi fizikalnimi količinami. Nekoliko pomanjkljiva pa je sposobnost samostojnega in kritičnega pristopa do snovi. 2. UČNI CILJI Učni načrti, ki je bil predložen na začetku šolskega leta je bil skoraj v celoti predelan z nekaterimi manjšimi spremembami . Med letom so dijaki spoznali radioaktivnost, njeno uporabo in učinke na živa bitja, s posebnim poudarkom na plin radon. Seznanili so se s proizvodnjo električne energije in njenim prenosom. Obravnavali so jedrske elektrarne, njihovo strukturo ter delovanje. Spoznali so še vodikove gorivne celice. Vsi dijaki so dosegli zastavljene cilje v zadostni meri, nekateri pa so dosegli tudi prav dober uspeh. 3. UČNE VSEBINE Zaradi krčenja števila načrtovanih učnih ur bomo poglavje o EM valovanju le delno obdelali. Tema Ure Ponavljanje osnovnih fizikalnih pojmov in količin: merski sistem SI, predpone, napake, hitrost, pospešek, Newtonovi zakoni, sila, delo, energija, moč, navor, tlak. 3 Radioaktivnost: radioaktivno žarčenje (α, β in γ), radioaktivni razpad, razpadne verige. 3 Radioaktivnost: razpolovni čas in metoda C14 za datiranje organskih materialov. 3 Radioaktivnost: aktivnost (bequerel – Bq), absorbirana doza (gray - Gy), ekvivalentna doza (sievert – Sv). 2 Radioaktivnost: merjenje radioaktivnosti, anihilacija, slabljenje žarčenja in razpolovna debelina. Uporaba radio izotopov v medicini 3 Radon: nastanek radona in radon v bivanjskih prostorih. Prof. Massimo Vascotto predaval o problematiki radona. 4 Radon: vpliv radioaktivnega sevanja na živa bitja. 2 Elektrarne: termo elektrarne, hidro elektrarne, sončne elektrarne in vetrne elektrarne. Vodne, parne in vetrne turbine. 3 Izmenična trifazna napetost in efektivna vrednost izmenične napetosti. Daljnovodi in transformatorske postaje, višanje in nižanje izmenične napetosti, izgube pri prenosu električne energije. 3 Jedrske elektrarne (JE): jedrska cepitev, verižne reakcije. Jedrsko gorivo. KRŠKO jedrska elektrarna v Sloveniji. JE in jedrski program v Italiji. JE v Evropi. 2 Jedrske elektrarne: vrste jedrskih reaktorjev - tlačnovodni reaktor PWR, vrelni reaktor BWR, tlačnovodni težkovodni reaktor PHWR, plinski reaktor GCR, vodno hlajeni, grafitno moderirani reaktor LWGR. 3 Jedrske elektrarne JE: Primarni krog, sekundarni in terciarni krog. Varnostni sistemi. Kontrolna soba. Jedrski odpadki. 2 Nesreče v jedrskih elektrarnah: Three Mile Island (ZDA), Chernobyl (Ukrajina) in Fukushima Daiichi (Japonska). 3 Vodikove gorivne celice: zgodovina, delovanje gorivnih celic. Tipi gorivnih celic – PEM, Alkaline FC, Direct Methanol FC, Reformed Methanol FC, MCFC, SOFC – trdno oksidne 4 GC. Učinkovitost in izkoristek, uporaba in problematika gorivnih celic. Ponavljanje in utrjevanje predelanih vsebin 9 Ustno preverjanje in testi 6 Predstavitev referatov in gledanje didaktičnih filmov 14 Skupno število ur 69 Predvidene teme predelane po 15. maju Elektromagnetno (EM) valovanje: povezava med električnem in magnetnim poljem. Maxwellove enačbe. Nevarnost EMV. Merjenje EM valovanja. EM onesnaženje. 4 Preverjanje 2 4. UČNE METODE, DIDAKTIČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI Zaradi pretežno teoretskega znanja in ker šola nima niti osnovnih znanstveno-didaktičnih pripomočkov in niti laboratorija, sem se pri pouku posluževal frontalne metode. Pri predmetu ni predviden asistent in torej ni laboratorijskega dela, ki bi utrdilo in podkrepilo teorijo. Pri delu sem zelo pogosto uporabljal interaktivno tablo, ko sem podajal učno gradivo s spleta in pri gledanju videoposnetkov. Posluževali smo se tudi računalniških fizikalnih simulacij PhET (https://phet.colorado.edu/). Dijaki so pripravili referate o izbranih vsebinah v obliki predstavitve in predavali celemu razredu. Ker nimamo primernega učbenika sem za večino učnih vsebin iskal kvalitetno gradivo na spletu kot predstavitve ali tekstovne dokumente. Uporabljeno gradivo sem shranil na razredni računalnik in je tako dostopno vsem dijakom. 5. OBLIKA , KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA Vsa preverjanja so bila vnaprej napovedana. Dijaki/nje so pisali dva testa na polletje in pripravili en referat na polletje ter predavali sošolcem/kam. Ustno oceno pa je dopolnilo še ustno spraševanje. Pri ocenjevanju sem upošteval poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter sposobnost pravilnega in natančnega strokovnega izražanja. 6. DEJAVNOSTI POVEZANE Z VIPOM PROJEKT RADON - Dijaki/nje so 21.11.2014 sledili dvournemu predavanju prof. Massima Vascotta, ki se ukvarja z meritvami na radonu na Inštitutu za fiziko na tržaški univerzi. Dijakom je predaval o radonu in prikazal razne detektorje, ki jih uporabljamo pri merjenju radioaktivnega onesnaževanja. 15.05.2014 pa bodo dijaki, po četrti učni uri, obiskali Inštitut za fiziko in sledili zaključnemu predavanju ter spoznali tehnike in aparature, ki jih uporabljamo v jedrski fiziki za merjenje radioaktivnosti. TELESNA ŠOLSKO LETO: VZGOJA 2014/2015 RAZRED: PREDMETNI PROF.: 5. B SILVA MEULIA STANJE RAZREDA IN DOSEŽENI CILJI OB ZAKJUČKU ŠOLSKEGA LETA Sodelovanje dijakov pri pouku je bilo redno in aktivno.Pri praktičnem pouku so utrdili že poznane elemente športnih iger, atletike ter gimnastičnih vaj.Dosegli so določeno avtonomijo pri delu in sposobnost smoternega izbiranja vaj glede na zaželjeni učinek . V glavnem so izboljšali znanje in uporabo športne terminologije ter vsebin teorije telesne vzgoje. UČNE OBLIKE IN METODE Uporabljala sem metodo razlage in demonstracije. Pri utrjevanju in učenju novih gibalnih elementov sem uporabljala kombinacijo analitične in globalne metode. Delo je potekalo individualno, v parih in skupinah. Pri teoriji sem uporabljala frontalno metodo razlage.Preverjane je potekalo tako pisno kot ustno. KRITERIJI OCENJEVANJA Osebni psihomotorični napredek. Sodelovanje, prizadevnost, rednost. Odnos do dela. Spoštovanje in pripravljenost sprejemanja drugih, ter pomoč drugim sošolcem. Izražanje in uporaba pravilne terminologije. Obvladanje teorije. Lestvica ocen je bila od 2 do 10. OBLIKE PREVERJENJA Praktični pouk: testiranje in opazovanje pri izvajanju gimnastičnih vaj, športnih iger in elementov atletike. Teorija: pogovor, spraševanje, pisni tekst. PREDELAN PROGRAM DO 15 MAJA Praktični del programa smo skoraj v celoti predelali. Predelane teme pri teoriji: zgodovina športa od Olimpijskih iger stare do moderne dobe, Južni Sokol in ZSŠDI; športna terminologija, telesna vzgoja, rekreacija in tekmovalni šport; gimnastične vaje, motorične sposobnosti:podrobno moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, vzdržljivost in njen vpliv na zdravje; gibalni sistrem: vrste mišic in kosti; energijski sistemi in fiziologija gibanja. PROGRAM PO 15 MAJU Praktični del: utrjevanje športnih iger. Teorija: ponavljanje. Trst, 15.05.2015 Prof.: Silva Meulia Predmet: VEROUK Profesor: Jana TUL Predelane vsebine: Do 5. maja 2015 sem predelala predvidene vsebine 6. Opredelitev pojmov: moderna in antika (z vidika sociologie, psihologije in filozofije). To jim pomaga pri razumevanju sodobnega sveta, vedenja v družbi in njih samih. 7. Ljubezen! Opredelitev pojma ljubezen in razlikovanje le-te od zaljubljenosti. Kaj je bistvo ljubezni/zaljubljenosti in kako rasti v ljubezni. 8. Novodobne vere. Opredelitev pojma. Bog obstaja ali ne? Nove oblike verovanja in verskih praks. Čas do konca šolskega leta pa nameravan posvetiti poglabljanju predelane snovi in seveda tudi aktualnim temam. Metode dela: Pri pouku sem uporabljala frontalno metodo učenja in skupinsko delo s pomočjo interneta. Učni pripomočki: Vsebine sem črpala iz svojih zapiskov in učbenik ni bil predviden. Uporabljala sem tudi multimedijska sredstva. Načini preverjanja: Moj predmet je namenjen učenju za življenje, zato tudi ni preverjanja. Kriterij ocenjevanja je bilo sodelovanje pri pouku. Doseženi cilji: Težko je definirati ali so bili cilji doseženi, ker se bo to pokazalo tekom njihovega življenja. Trst, 5. maj 2015 prof. Jana Tul .....................................................................................................................................................
© Copyright 2024