SVETILNIK Poštnina plačana pri pošti 6101 Koper – Capodistria TISKOVINA / Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Gledališče Koper, Obalne galerije Piran, Pokrajinski muzej K oper, Pokrajinski arhiv K oper, Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano, Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, K njigarna Libris / Letnik VI / Številka 3 / Februar 2013 / / Brezplačni izvod / MOJ ODER Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si Februar – mesec kulture in pustnih norčij Trajlala -la pustne j-lala, smo še m trajlala -hopsa e, sa, nič nism o lene. C e rečemo februar, na kaj najprej pomislimo? Jaz najprej pomislim na pust in na Franceta Prešerna. Najkrajši mesec v letu je po svoji vsebini najbogatejši med meseci. Za februar bi lahko rekli, da je norčavo kulturen. Posvečamo se branju poezije, prebiramo Prešernov življenjepis, obiskujemo kulturne ustanove, toda hkrati se preoblačimo v pustne šeme in preganjamo zimo. In seveda so tu še zimske počitnice! lala, Trajlala-lajo, vse se vrtim sasa, p trajlala-ho . in veselimo , li iil tr Trili-li o smo mi, d k , ali veste la, tralala-trala . e smo, haha pustne šem sa, ajsa r d , sasa lja. , Hop a nede eha sit n p t š s i pu mo bl . s Lan pa zelja s leto E Pa začnimo pri pustu. timološki slovar nam pove, da je pust čas pred velikonočnim postom, zlasti pustni torek. Beseda pust je okrajšava mesopust, kar je dobesedni prevod italijanske besede carnelevale, carnelevare. Ta beseda pa je zloženka iz italijanske besede carne – meso in levare – dvigniti, odstraniti. Pust je tako ime dobil zato, ker se naslednji dan, na pepelnično sredo, začne štiridesetdnevni post, ko ni bilo dovoljeno jesti mesa. Od hiše do hiše, Naloga pustnih šem pa je, da preženejo prinašamo srečo in srečo pomlad. zimo in prikličejo pomlad, prav zato na pustni torek puZato pa nam dajte en cukrček, dva, sta simbolično obsodijo na smrt. Ker je zima zelo trdovratri krofe, tri bobe in košček zlata! tna gospa, ki se ne da kar tako pregnati, so pustne šeme živopisane, smešne, grozne in opremljene z različnimi zvočnimi pripomočki: piščalkami, kravjimi zvonci, trobentaEna, d v mi … Pustne šeme so razigrane, vesele, norčave in so znak kuren a in tri, t novega, veselega življenja, ki se z vsako Smo m že na proti nam aškare h d pomladjo začenja znova. mlade, plesale Tamle aleč se nam iti, bi rade g r Navada pustnih šem je, , da bi zim Joj, ka e tudi vil smeji. a, k a odšla da hodijo od hiše do hiše Repe d Klovn o je lepa in ebela k in pomlad bi s ter s pesmicami in izšteprišla. me in pri e reži na v vsa mila. so mele na sa maškar tica vesela in vankami pri vsaki hiši kmet b Čarov ša gospod usta, a prav. i dejal, n a preganjajo zimo. Za svoj in tist ica na met pusta. l i i o s trud so nagrajene s sladS krofi tržek tam kremplje k aže, l karijami ali pa z denarin po se bomo sl e laže! Od hiše do hiše, a h d i šah d jem. Nekaj pesmic sem inarčk kali, od vrat do vrat, e pob nabrala tudi jaz. ✱ irali. prinašamo srečo in pomlad! Zato nam dajte evrček, dva, da zima bo odšla!!! Pošlji nam fotografijo svoje pustne šeme. Najbolj domiselne pustne šeme bomo objavili v naslednji številki Svetilnika. 2 3 MOJ ODER Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si Kaj pa France Prešeren? reizkusi Tudi ti se p esmi. v pisanju p ojo sv Napiši nam i javil pesem. Ob lednas jo bomo v iku. ln njem Sveti 1.) Kdo je France Prešeren? a) največji slovenski fizik astronom g)pesnik h)čebelar 2.) Napisal je veliko c) zdravniških receptov a) pesmi b) znanstvenih člankov France Prešeren na razglednici iz leta 1897 3.) Rodil se je f ) leta 1924 č) 1416 z) 1800 Kot zadnje pa poglejmo, kaj počnemo med zimskimi počitnicami in kje vse preživljamo zimske radosti 4.) v e) Vrbi na Gorenjskem k) Brezi na Gorenjskem I) Hrastovem na Gorenjskem Razvozlaj spodnje besede ter jih pravilno zapiši. Izberi nekaj najljubših besed, ki si jih razvozlal, napiši in ilustriraj zgodbico ter nam jo pošlji najpozneje do 12. aprila 2013. Najboljša zgodbica ter najboljša ilustracija si bosta prislužili po en otroški gledališki abonma za sezono 2013/14. 5.) Napisal je pesem z naslovom d) Ljubljanski mož I) Povodni mož c) Sneženi mož 6.) Po poklicu je bil a) advokat h) pesnik i) zdravnik Naslovnica knjige Povodni mož v izdaji Prešernove družbe (1985), ilustrirala Jelka Reichman Prepiši črke pred pravilnimi odgovori. Dobil boš geslo. Napiši nam, kaj geslo pomeni. ............................................................. Pravilni odgovor pošlji na Gledališče Koper, za Svetilnik, Verdijeva 3, 6000 Koper, najpozneje do 12. aprila 2013. Pravilni odgovor prinaša dve brezplačni vstopnici za otroško gledališko predstavo. ✱ Č AOMUMS .............................. K ASMOAN .............................. ČIMUESČŠ .............................. MPIEOJ PE TOL JAČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MOD .............................. SALIDŠEČR .............................. VAČIPPMO .............................. PAEKOM .............................. PLITO JARK I .............................. PLOTICE .............................. Veliko veselja pri reševanju nalog, pisanju zgodbic in risanju. ✱ Samanta V Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si prejšnjem Svetilniku smo vam v pisanje ponudili zgodbice ter risanje risbic na temo medvedov. Na Svetilnik je prispela velika kuverta, iz katere so po kukale zeloo zanimive zgodbice in zabavne ilustracije. Poslali so nam jih otroci iz Centra za korekcijo sluha in govora iz Portoroža. Hvala otrokom in njihovi učiteljici Vesni Leš nik za tako super izdelke! Izmed vseh prispelih sem za nagrado izbrala tri zgodbe in ilustracije. Prva zgodba in prva ilustracija prejmeta vsaka po en otroški abonma, drugi dve nagrajeni zgodbi in ilustraciji pa prejmeta vsaka po dve vstopnici za otroško predstavo. Prvonagrajena zgodba: Izgubljeni medo, Sara Remištar; Drugonagrajena zgodba: Duhovi se sladkajo, Adel Redžić; Tretje nagrajena zgodba: Mali in Veliki medo – priprava na zimsko spanje, Martin Iliev ski. Prvonagrajena ilustracija, ki je objavlje na na tej strani: Matjaž Stanša; Drugo nagrajena ilustracija: Adel Redžić; Tretjenagrajena ilustracija: Luka Petešič N Izgubljeni medo 1 ekoč je mali medo odšel v gozd, da bi si nabral hrano za ozimnico. Hodil je čedalje globlje v gozd, dokler se ni izgubil. Zelo ga je bilo strah. Drevesa so šumela. Vedno bolj ga je zeblo. Kar naenkrat je na temnem nebu zagledal utrinek in si zaželel, da bi ga oče našel, tega bi bil najbolj vesel. Očeta je skrbelo, kje je mali medo. Odpravil se je, da ga poišče. Iskal ga je vsepovsod, tudi pri sosedih, šel je v dolino k lisjaku, a meda ni bilo. Njegovo zadnje upanje je bil polž starec, ki je bil velik modrec. Imel je palico in dolgo brado. Polž starec mu je svetoval, naj gre tja, kamor ga vodi srce, in tako je tudi storil. Našel ga je v temnem gozdu. Oče je bil zelo vesel, pa tudi jezen. Medu je navil ušesa, nato pa sta se premražena sku- paj zadovoljno odpravila proti domu. Doma ju je že čakala pripravljena ozimnica. Medveda sta se najedla medu in odšla spat. Sanjala sta o trenutku, ko sta se našla. Zbudila sta se v lepo pomlad. ✱ Sara Remištar N Duhovi se sladkajo 2 ekoč sta živela dva medveda, ki sta živela v hiši. »Pridi medved Janez«, reče medo Nejc in ga vpraša: »kdo je pojedel ves med?« Medved Janez mu odgovori:«Jaz že ne, ker sem spal!« »Jaz ga nisem!« razburjeno reče Nejc, »delal sem domačo nalogo.« »Kdo bi pa potem lahko bil?« je zaskrbljen medved Janez. Nejc reče:« Spomnim se, da sem bral knjigo, ki pripoveduje o duhu, ki je kradel med … Kaj pa, če ga je duh pojedel?« Nejc in Janez se skrijeta pod posteljo in čakata, če bo duh prišel. Janez zašepeta:«Poglej Nejc, tam se nekaj premika.« A Nejca ni bilo več pod posteljo. Medved Janez je pokukal izpod postelje in pogledal, kaj se premika po hiši. Videl je, da medveda Nejca nosi luna, saj je v spanju hodil po hiši in z žlico iskal med. Nato je odprl vrata in odšel na travnik, tam se je skril v brlog, kjer je skladiščil na tone medu. 4 Naslednji dan se je Nejc zbudil na mizi v hiši, kjer ga je pričakal Janez. Ta mu je povedal, kaj je prejšnji dan videl, in sedaj vesta, da duha ni. Od tistega dneva se medvedi ničesar več ne bojijo in uživajo pri sladkanju z medom, ki ga skrivajo v brlogu. ✱ Adel Redžić Mali in Veliki medo – priprava na zimsko spanje M 3 ali in Veliki medo sta se pripravljala na zimsko spanje. Veliki medo se je šel sprehajat po gozdu ter iskat zaloge za ozimnico. Nabral je maline, jagode, brusnice in oreščke. Ko je srečal volka, ga je vprašal:«Kaj delaš na mojem ozemlju?« Volk mu je odgovoril: »Na počitnicah sem.« Nato je na svojem ozemlju srečal ježa. Jež mu je rekel: »Če me spustiš čez svoje ozemlje, ti bom povedal, kje je med.« Medved je rekel: »Prav!« Jež mu je dal napotke: »Pojdi naprej po poti, tam boš našel panj.« Medved se je res odpravil po poti. Res je prišel do panja. Ko je pogledal vanj, je opazil, da je prazen. Žalosten in razočaran se je odpravil proti domu. Doma je na mizi zagledal vazo, polno medu. Ugotovil je, da je panj izpraznil Mali medo. Oba medveda sta se zadovoljna najedla medu in mirno zaspala. ✱ Martin Ilievski Ilustracija: Matjaž Stanša MOJ ODER 5 MOJA GALERIJA Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si Naravoslovne ilustracije v Galeriji Herman Pečarič v Piranu ˇ Z Na ogled do 1. aprila 2013 arko Vrezec je priznani akademski slikar, ki je v Obalnih galerijah že večkrat razstavljal svoje abstraktne slike. Manj znano je, da se že več kot dvajset let ukvarja tudi z naravoslovno ilustracijo. Kot entomolog poglobljeno raziskuje skrivnostni svet žuželk, metuljev, ptic in drugih drobnih živali. Ali ste vedeli, da je Vrezec odkril tudi jamskega hrošča, ki se po njem imenuje Prospeleobates vrezeci? »Pri opazovanju in risanju delčka živalskega sveta me je zlasti očaralo dejstvo, da v naravi ni nič samo sebi namen, nič ni lepšega, vsi pisani morfološki znaki na metuljevih krilih, vse bleščeče strukture hroščevih pokrovk, vsi ornamenti na krilih ptic, vse ima pomembno funkcijo v boju za obstanek, razmnoževanju in prehranjevanju. Vse likovne senzacije, vsi spektakularni vzorci, ki se mi ponujajo ob izrisovanju delčka narave, so strogo funkcionalni, nič ni nepotrebnega,« nam je povedal umetnik. Tako je z leti nastala bogata zbirka ilustracij. Hrani jo Muzej radovljiške občine – Galerija Šivčeva hiša, ki skrbi, da so originalne ilustracije občasno na ogled tudi v drugih muzejih in galerijah v Sloveniji. Tokrat imamo priložnost, da si dragoceno zbirko ogledamo v piranski Galeriji Herman Pečarič. Odkrivajo nam skrivnostni živalski svet, ki ga pogosto spregledamo. Kdaj ste nazadnje sedeli na travniku in opazovali, kaj vse živi na zeleni površini? Kdaj ste nazadnje opazili pisanega metulja ali pikapolonico? Slikar je drobni živalski svet natančno opazoval in njegova spretna roka ga je vero dostojno, realistično, skoraj fotografsko prerisala na papir. Tukaj opazimo raznolikost oblik, pisanost barv in neštete podrobnosti, kar je lahko ustvarila samo narava. Ilustracije so objavljene v Slovenskem velikem leksikonu, v knjigah Ptice Slovenije, Ptice Črne gore in v različnih revijah, kjer dopolnjujejo strokovna besedila, da si opise lažje predstavljamo. Vabimo vas, da si naravoslovne ilustracije ogledate na razstavi. Najavljene skupine bodo izvedele še veliko več, zato pohitite s prijavami. www.obalne-galerije.si, [email protected] 041 630 689 ✱ MOJA GALERIJA Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si 6 Tokrat izberi … okus Osmi natečaj za srednješolce v Trstu Zakaj? Da opozorimo na bogastvo večkulturnega obmejnega prostora, po globimo razumevanje in spoštovanje drugačnosti, spodbudimo ustvarjalnost mladih in okrepimo kulturno izmenjavo na likovnem področju med srednješolci v Italiji in v Sloveniji. Francesca Coreno Nagrade Med številnimi sodelujočimi Tema Okus: kot čutilo ali v prenesenem pomenu občutek, užitek, veselje, zadovoljstvo, nagnjenje … Kako sodelovati? Z likovnimi deli v različnih tehnikah: slika, risba, kolaž, fotografija, video … sta nagradi prejela tudi dijaka koprske gimnazije Gian Rinaldo Carli Francesca Coreno (posebno priznanje za strip Il gusto di riuscire – Užitek ob uspehu) in Manuel Cernaz (posebno priznanje za izdelek Il gusto di un foglio bianco – Privlačnost belega papirja). Kdo sodeluje? Dijaki italijanskih in slovenskih srednjih šol v Trstu, medna rodne šole Mondo Unito v Devinu in gimnazije Gian Rinaldo Carli v Kopru. Kje? Na Tehnični šoli Max Fabiani v T rstu (zbiranje likovnih del, izbor in podelitev nagrad). Idejo je dobila Lorena Matic, umet nica iz Trsta in vodja projekta. Manuel Cernaz Čestitamo obema in njuni mentorici Fulviji Grbac, ki dijake vsako leto znova navduši za sodelovanje. Razstava Izbrana likovna dela so do 18. februarja razstavljena na Tehnični šoli Max Fabiani v Trstu, del razstave se nato seli v Teatro Miela, kjer bo na ogled do konca februarja 2013. ✱ 7 Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si MOJA GALERIJA Prenovljena Mestna galerija v Piranu V mesecu maju 2012 je svoja vrata za obis kovalce ponovno odprla Mestna galerija. Dvonadstropna stavba na Tartinijevem trgu je bila v preteklosti mestna loža, povezana je bila z mestno hišo, kjer je danes sedež občine. V loži so se zbirali pomembni meščani, tam je bil tudi urad varuhov občinskega premoženja. Na njenem mestu so pozneje zgradili Kazino. Zgradbo so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pre uredili v Mestno galerijo. Leta 1976 je postala osrednje razstavišče Obalnih galerij Piran, namenjeno večjim in pomembnim razstavnim projektom. Dotrajano stavbo so v celoti obnovili leta 2012. Na zunanjosti opazimo predvsem novo streho, ki je z novo konstrukcijo v obliki loka nadomestila dvokapnico. Povsem drugačna pa je notranjost galerije z novim stopniščem in razgibano večjo površino razstavnih prostorov. Obnova, ki je zgradbo spre menila v sodobno galerijo, je potekala po načrtih svetovno pri znanega arhitekta slovenskega rodu, ki živi na Dunaju. ✱ Tatjana Ali veste, kako je ime slavnemu arhitektu? Odgovor pošljite na naslov: Obalne galerije Piran (Svetilnik), Tartinijev trg 3, 6330 Piran ali po elektronski pošti: [email protected] Izžrebani pravilni odgovor bomo nagradili. MUZEJSKI ZAKLADI Na potep po muzeju Dragi muzejski detektiv, v tokratnem Svetilniku te vabimo, da preveriš svoje poznavanje Pokrajinskega muzeja Koper. Preberi besedilo in ga smiselno dopolni tako, da med danimi besedami v oklepaju izbereš pravo in jo prepišeš na črto: Pokrajinski muzej Koper je bil ustanovljen leta . . . . . . . . . . . . . . . . (1911 / 1950 / 1999) in domuje v palači . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si Sedaj pa s pomočjo prejšnje naloge in fotografij hitro reši še tole križanko! V poudarjenem okvirčku boš prebral najstarejše legendarno ime za Koper: 1 – Zaščitnik Kopra, sveti . . . 2 – Sliko, ki prikazuje pogled na mesto, imenujemo . . . 3 – Etnološka zbirka se nahaja v meščanski hiši iz obdobja . . . 4 – V muzeju hranimo portrete koprske plemiške rodbine . . . 5 – Muzejski vrt, v katerem so razstavljeni antični kamniti spomeniki, imenujemo tudi . . . 6 – Muzejska vrata krasi bronasti . . . s podobo Venere. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Tarsia / Belgramoni Tacco / Gravisi). V muzeju si 1 lahko ogledamo več zbirk: arheološko, umetnostno, kulturno- 2 zgodovinsko in zbirko novejše zgodovine. K muzeju spadajo tudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (etnološka / prirodoslovna) 3 zbirka, ki jo najdemo v gotski hiši na Gramscijevem trgu v Kopru, ter zbirke na gradu . . . . . . . . . . . . (Podsreda / Prem / Bokalce) pri Ilirski Bistrici. V muzeju delajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (kustosi / restavratorji), ki raziskujejo predmete, pripravljajo raz stave in vodijo obiskovalce po zbirkah, ter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (kustosi / restavratorji), ki skrbijo za predmete, jih čistijo in obnav ljajo. Pokrajinski muzej Koper je ustanova, ki zbira, hrani, 8 4 5 6 Najstarejše legendarno ime Kopra je: raziskuje in razstavlja kulturno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dekliščino / dediščino / miloščino) naše pokrajine. Rešitve: Nazarij, veduta, gotike, Tarsia, lapidarij, tolkač. Rešitve: 1911, Belgramoni Tacco, etnološka, Prem, kustosi, restavratorji, dediščino. 9 MUZEJSKI ZAKLADI Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si Ustvarjalnice V Slovenski kulturni praznik petek, 8. februarja 2013, smo v muzeju široko odprli svoja vrata in postavili na ogled muzejske zaklade. Ogled zbirk je bil ta dan brezplačen, vodstva in drugi dogodki so se vrstili od 9. do 17. ure, pripravili pa smo tudi muzejsko matinejo za otroke: ob 10. uri smo v atriju muzeja odprli Vitrino meseca za otroke, Vedrica iz Mušje jame; nato je bila na vrsti delavnica Kako izdelati vedrico?, na kateri ste s pomočjo risb, merjenja, raziskovanja poskusili izdelati rekonstrukcijo prazgodovinske posode. Na odprtju in delavnici sta bili z vami arheologinja Maša Sakara Sučević in muzejska pedagoginja Brigita Jenko. ✱ T Ustvarjalne počitnice udi v zimskem počitniškem tednu bomo spoznavali muzejske zbirke, ustvarjali in se zabavali ob reševanju nalog iz Svetilnika. Delavnice bodo potekale v torek, 26., in v sredo, 27. februarja, od 10. do 12. ure. Za podrobnejše informacije pokukajte na našo spletno stran http://pokrajinskimuzejkoper.si ali se nam pridružite na Facebooku; za prijavo na delavnice mi pišite na e-naslov: [email protected]. ✱ Rešitev nagradnega vprašanja: Grad Prem je bil prvič omenjen leta 1213. Na tem gradu, ki spada med starejše in bolje ohranjene gradove na Slovenskem, so razstavljene tudi zbirke, ki spadajo pod okrilje Pokrajinskega muzeja Koper. ✱ Brigita MUZEJSKI ZAKLADI Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si 10 Muzejska zima na fotografijah Spet smo po starem okrasili božično drevesce – na fotografiji še zadnji popravki in … … nato smo si s Katarinino pomočjo po starem izdelali punčko iz robcev … Na delavnici šege in navade v adventnem času nam je Avelina pripovedovala, kako so na praznik svete Lucije peš romali iz Pregare v nekaj ur oddaljeni Oprtalj … … že je tu zadovoljna ekipa ob okrašenem božičnem »pinu«! … za konec pa smo z Marinello posejali božično žito in ga odnesli domov. Z muzejskim kovčkom smo obiskali enoto Vrtca Koper v Vanganelu in OŠ Koper – tam smo prvošolko ujeli pri mletju kave … Učenci OŠ Livade Izola so redni obiskovalci našega muzeja. Šestošolca nam kažeta svoj izdelek – mavčni odlitek, ki sta ga naredila na restavratorski delavnici. … naša vsestranska Jasmina pa jih je vpeljala v skrivnosti tkanja! Kaj je bilo najtežje, kaj najbolj zabavno? Petošolce OŠ Prade je muzejska prostovoljka Ivica (na)učila kvačkati … … pri izurjenih klekljaricah Sonji in Janji so klekljali … Na »ta veseli dan kulture« smo pri pravili delavnico Geme in horoskop za najstnike, obiskali pa so nas tudi otroci iz skupin Medvedkov in Ribic Vrtca Koper, s katerimi smo v atriju muzeja »zaplesali po starem Kopru«. 11 IZ ARHIVSKE SKRINJE Pokrajinski arhiv Koper / www.arhiv-koper.si Grbi v Arhivu G Pomen barv: rb je simbolna podoba, ki predstavlja osebo, družino, rodbino, mesto, državo, društvo, versko skupnost itd. Izvor grbov sega v čas vitezov, ki so svoje ščite barvali, da so bili lažje prepoznavni. Ravno tako so s tem lažje ločili zaveznika od sovražnika. Namreč, vitezi so imeli obraz zakrit s šlemom in v spopadu so barve na ščitu sporočale, kdo se skriva za oklepom. Veda, ki se ukvarja z grbi, se imenuje heraldika oziroma grboslovje. Pravila za oblikovanje grba so stroga, določa pa jih heraldična stroka v skladu s heraldičnim pravom. Grb oziroma podoba mora biti vedno upodobljena na ščitu. Dovoljene barve, ki se uporabljajo za izdelavo grba, so: rumena, bela (kovina zlata oziroma srebrna), rdeča, modra, črna in zelena. Uporabljata se lahko še pomožni barvi, in sicer rožnata in škrlatna. Barve morajo biti med seboj ločene s kovino (rumena, bela) in tudi kovina mora biti med seboj ločena z barvo. Poveži grb s pravim imenom: Istra zlata veličastnost, ugled, bogastvo; srebrna čistost, modrost, veselje; rdeča moč, pogum, dostojanstvo, ljubezen; modra slava, poštenost, zvestoba; črna ponižnost, mir, propad, žalost; zelena svoboda, veselje, upanje, zdravje; rožnata človeška polt; škrlatna pokrivala (klobuk, plašč) Nariši in pobarvaj sedanji grb Kopra: Opiši, kaj pomenijo barve v grbu Kopra: Grb družine Barbato Nariši grb svoje družine (upoštevaj barve in pravila) ✱ Koper Piran GIROTONDO Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org 12 František Čap L 1913–1972 etos mineva 100 let od rojstva češkega režiserja Františka Čapa, ki je med letoma 1957 in 1972 ustvarjal v Piranu. Ob tej priložnosti so se učitelji in učenci osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro iz Pirana v Tartinijevi hiši srečali s scenaristko Hano Slavikovo in režiserjem Rodrigom Moralesom. Oba se že nekaj let ukvarjata z življenjem in delom slovitega režiserja, ki je za Triglav film posnel med drugim slovenske filme Vesna, Ne čakaj na maj, Trenutki odločitve, Kruh in sol, Naš avto. Slednjega so si učenci po obisku razstave karikatur in fotografij ter pogovoru s poznavalcema tudi ogledali. Nekateri so v filmu prepoznali svoje dedke in babice, kar je dalo ogledu filma še poseben čar. Mlajši učenci so v delavnicah pobliže spoznali poklic režiserja, scenografa in kostumografa. Pridobljeno znanje so zabeležili na kratek film. ✱ O ggi, il 14 gennaio, ci siamo ritrovati in Comunità degli italiani per la presentazione del regista František Čap e il suo lavoro. Dopo una breve presentazione abbiamo guardato il film Naš Avto. Poi ci siamo divisi in gruppi. Ogni gruppo partecipava ad un labo ratorio e la ci insegnavano un mestiere. Il nostro gruppo faceva i costumi. Alla fine c‘era la sfilata dei nostri lavori. Dopo, ritornati a scuola, abbiamo pranzato e così abbiamo concluso la giornata culturale. Secondo la mia opinione abbiamo passato una bella giornata. ✱ Christian Miroslav Šubic 13 Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org Laboratorio come nasce un film, guidato da Rodrigo Morales Mojca Železen Repe, Rodrigo Morales, Manuela Rojec e Hana Slavikova a conclusione della conferenza sulla vita e l'opera di František Čap tenutasi in Casa Tartini (sabato, 12 gennaio 2013) GIROTONDO Laboratorio: il lavoro dello sceneggiatore, guidato da Hana Slavikova Alunni delle classi IV, V e VI durante la giornata culturale František Čap in Casa Tartini (lunedì, 14 gennaio 2013) lezione sulla vita e l'opera del regista O ggi, 14 gennaio 2013, siamo stati in Casa Tartini a svolgere la giornata culturale. Ci siamo trovati alle otto in Sala delle Vedute con gli altri alunni della scuola di Sicciole. Abbiamo guardato il film Naš avto del regista František Čap. Il film mi è piaciuto perchè l‘hanno girato a casa mia e perchè era comico. Alla fine del film la maestra Manuela ci ha diviso in gruppi. Io e le mie amiche (Aurora, Laura, Laureen) ci siamo ritrovate nel gruppo di costumografia. L‘insegnante Fulvia ci ha spiegato cosa fa il costumografo e dopo la sarta Mariella ci ha mostrato come si cuce con la macchina da cucire. Io ho cucito l‘orlo di un fazzoletto. Alla fine abbiamo sfilato con dei costumi degli anni ‚50. Conclusa la giornata siamo ritornati a scuola. La giornata mi è piaciuta moltissimo. ✱ Anna Klarica Alunni delle classi VII, VIII e IX durante la giornata culturale František Čap in Casa Tartini (lunedì, 14 gennaio 2013) visita guidata alla mostra Lezione sulla vita e l'opera del regista (alunni delle classi VII, VIII e IX) ˇAKULE S TRABAKULE C Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/ 14 Sporazumevanje na morju Le kakšno bi bilo življenje na zemlji, če ne bi poznali spo razumevanja oz. sporočanja (s tujko komunikacije)? V sa bitja, pa naj bodo še tako majhna, poznajo obliko komunikacije, s katero nekaj sporočajo. Za sporočanje nečesa lahko uporabljajo barve, znake, simbole, zvoke, glasove, ki jim lahko pripi šemo nek pomen. Sporočanje ali sporazumevanje na ladji in med različnimi plovili je bilo v obdobju, ko še niso poznali tehnologije, še toliko bolj pomembno. Ko še ni bilo radarjev, telefonov ali radijev, je ravno dobro poznavanje signalov lahko vplivalo na to, da se je ladja izognila trku, varno priplula v pristanišče ali da je delo na njej potekalo nemoteno. Zato da boste tudi vi spretno in varno pluli po svetovnih morjih, vam bom v tej številki predstavil oblike sporočanja oz. sporazumevanja in signalizacije, ki so jih uporabljali na ladjah. Mnoge od teh uporabljajo še danes! Dolga stoletja so za identifikacijo in sporočanje z ene ladje na drugo uporabljali zastave. Vsaka zastava ima svoj pomen, ki pa se glede na njen položaj ali jambor, na katerem je razpeta, spremeni. V kombinaciji z drugimi zastavami pa ima lahko poseben pomen. Sporazumevanje z zasta vami je za plovila na morju še danes zelo pomembno. Vsako plovilo namreč mora imeti izobešeno zastavo države, iz katere prihaja, ko pa vstopi v morje druge države, more v znak spoštovanja izobesiti njeno nacionalno zastavo. Nekatere druge zastavice imajo enak pomen po vsem svetu. Pomenijo lahko številke, črke ali prinašajo cela sporočila. 15 Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/ ˇAKULE S TRABAKULE C Podobno kot zastave zvočni in svet lobni znaki oz. signali sporočajo namene ladje. Znaki se lahko izvajajo samostojno ali pa se dopolnjujejo; tako kot se na primer v šoli dopolnjujeta matematika in fizika. Sedaj pa si poglejmo, katere signalizacijske pripomočke uporabljajo v pomorstvu. Signalizacijska pištola »Very« se je uporabljala tako, da so v zrak izstrelili rakete različnih barv v različnih časovnih presledkih. Tako so na kopno ali morebitnim oddaljenim ladjam pošiljali sporočila. Danes pa to signalizacijsko pištolo uporabljajo predvsem za klic na pomoč. To so tiste pištole, ki v zrak izstrelijo rdečo luč, ki nato počasi pada. Prepričan sem, da ste tako padajočo lučko že videli. Morsova abeceda je sestavljena iz kombinacij črtic in pikic, ki so enakovredne zvočnim ali svetlobnim znakom oz. signalom. Različne kombi nacije teh znakov tvorijo besedno sporočilo. Tudi tega ste najbrž že slišali v kakšnem pustolovskem filmu. Najpomembnejše sporočilo, ki ga vsak, ki se odpravlja v naravo, more poznati, je klic na pomoč. Sestavljen je iz treh kratkih, dveh dolgih in treh kratkih znakov. Na risbi poišči ustrezne znake in se pozabavaj s petjem črk. ˇAKULE S TRABAKULE C Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/ 16 Seveda je vsak kapetan ali admiral imel svojo zastavo, tako kot na primer vitezi svoj grb. Zato vam svetujem, da si tudi sami izdelate osebne zastavice, ki jih boste nato obesili v svoji sobi. Kdor pa bi želel obiskati Pomorski muzej v Piranu, mu svetujem, da z zastavicami napiše oz. nariše svoje ime in priimek ter slikico pošlje na elektronski naslov: [email protected] Poveljnik ladje ima pri sebi vedno piščal. S piščaljo daje ukaze ali pošilja navodila oziroma opozarja. Piščalka ima dva glasova, nizkega in visokega, ter tri tone. V naslednji številki bom sporočil, katerih deset srečnežev me bo obis kalo na plovbi po muzejskih zbirkah in ustvarjalni delavnici o signalizaciji. ✱ Boštjan Vsaka ladja mora imeti tudi s ignalizacijske plovne luči, ki ponoči sporočajo, kam se ladja premika, če stoji, kako velika je in s katere strani jo vidimo. V gosti megli, ko se ladje ne vidi, pa je treba vključiti sireno, ki na ladjo opozarja z zvokom. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. / Progetto è finanziato nell´ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007–2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionalee dai fondi nazionali. 17 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si ˇ NICA MOJA KNJIZ T Veseli december retjega decembra nas je obis kal duet Lunin med, ki ga sestavljata Štajerka Mateja Gorjup in Samo Kutin iz tolminskih hribov. Naši najmlajši iz italijanskega in slovenskega vrtca enote Kekec so v njuni družbi ob spremljavi zvočil in glasbil sveta spoznali slovensko ljudsko pesem. Skupaj z otroki sta predstavila čarobni svet ljudskih pesmi naših babic in dedkov, ki jih spremljata na afriška, avstralska, slovanska glasbila. Ko Mateja bere ljudske pesmi, se ji pogosto porodi tudi melodija. Tako ima že nekaj uglasbenih pesmi. Mateja je pevka in poustvarjalka ljudskega, glasbenega izročila. Instrumentalni del njune glasbe je sestavljen iz ljudskih glasbil iz raznih delov sveta. M Obisk vrtcev Ta glasbila na samosvoj način vključita v melo dijo slovenske ljudske pesmi. Najmlajši so se jima pridružili, se z njima povezali, sproš čeno pomagali s petjem, plesom in igranjem na zvočila pri veselem rajanju v veselem decembru. ✱ esečno nas obiskuje vedno več vrtčevskih skupin. Pripovedujemo jim različne pravljice. Tokrat smo s Potujočo knjižnico obiskali vrtec Zajček v Pobegih. Naša potujoča knjižnica obiskuje šole v treh občinah, vrtci so izjema. Vrtec Zajček smo obiskali na začetku decembra, otroci so nas bili zelo veseli. Večina otrok skupine Sončki je na bibliobus vstopila prvič. Zanje je bil to lep dogodek. Zelo so bili presenečeni nad tem, da lahko knjige potujejo okoli, ne da bi popadale na sredino bibliobusa. Poslušali so dve lepi novoletni, zimski pravljici in bili zelo pridni. ✱ ˇ NICA MOJA KNJIZ Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si Knjižna uganka od 6. do 9. leta starosti Napiši naslov pravljice, v kateri nastopa bosa deklica v mrzli in zasneženi božični noči. 18 V Ustvarjalne delavnice (Odg.: Deklica z vžigalicami) Odgovori na vprašanje veselem decembru smo pripravili razstavo v knjižnici, predstavili smo knjige, ki govorijo o Miklavžu, božiču in novem letu. Izdelovali smo novoletne okraske z otroki, ki so nas obiskali na urah pravljic. Pripravili smo tudi nagradno uganko in razdelili darila nagrajencem. Tudi tokrat so to bile knjižne nagrade. ✱ Pri kateri temperaturi se voda spremeni v led. (Odg.: 0 °C) Foto: DAV Uganke Vsako leto decembra obudimo spomin na Prešerna. Katero okroglo obletnico smo praznovali pred nekaj leti? Božiček je našel pismo, izgubljeno v snegu, skupaj z medvedkom gresta na potovanje, polno prigod, ter upata, da bosta pravočasno prinesla Božičku pismo.) (Odg.: 200) Kljub ustrezni izobrazbi je Prešeren dobil službo šele dobri dve leti pred smrtjo. Kakšno? (Odg.: bil je advokat) Miha Maleš Prešeren je umrl razmeroma mlad, leta 1849. Pokopali so ga v mestu, kjer je zadnja leta služboval. Kje? (Odg.: v Kranju) Med prva Prešernova dela sodijo pesem Dekelcam, prevod Burgerjeve balade Lenora ter balada, ki govori o prevzetnosti dekleta in njenem plesu v valovih. Uganite naslov! To je prvi kužkov božič! Mama je že več dni v kuhinji, v hiši je velikansko drevo in otroci so na kamin obesili nogavice. (Odg.: Povodni mož) 19 VSEVEDNA KNJIGARNICA Libris / www.libris.si Strip 1 Dovolj branja, poimenujte stripovske junake z njihovimi imeni, pobarvajte jih in se zabavajte. ✱ 5 Ingrid in Santina 6 2 3 4 Foto: svetovni splet Rešitve: 1. Popaj, 2. Garfield, 3. Pika Nogavička, 4. Asterix in Obelix, 5. Maruška Potepuška, 6. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik L istam časopis, brez volje obračam liste, ker me noben članek ne pritegne. Pridem do zadnje strani in tam vidim zaporedje sličic, v oblačkih preberem nekaj besed in že se smejim. Tudi vi tako berete revije? Potem veste o čem pišem – o stripu, seveda. Kaj točno pa je strip? Strip je kratka zgodbica, napisana oziroma narisana v zaporednih slikah. Junaki so lahko ljudje, živali ali celo predmeti. Pogovor, ki med njimi poteka, je na pisan v oblačkih. Zelo zanimivo pa so pri kazani zvoki (BAMF! TOF! Oiiiii! Grrrrrrr!). Zelo znani stripovski junaki so na primer Miki Miška, Popaj, Asterix in Obelix, slovenski junaki Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik ter še mnogi drugi. Zato ker vsi raje gledamo slikice, kot beremo dolgo besedilo, je veliko pravljic dobilo tudi svojo stripovsko obliko. Zagotovo poznate Piko Nogavičko, Malega princa, Maruško Potepuško, Pikico in Tončka ter še veliko drugih. Če jih ne poznate, pa brž v knjigarno. MOJ ODER Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si 20 Binka Tinka Pobalinka je navihana deklica, ki skupaj z najmlajšimi otroki in njihovimi starši odkriva vse »velike in zapletene« stvari tega sveta. V polurni predstavici se deklica Binka Tinka Pobalinka vsakokrat dotakne drugačne tematike, ki jo nato z otroki odkriva in preizkuša med samo uprizoritvijo. ✱ Veliki medo Malega meda nenehno opozarja na red in čistočo. K redu spada tudi pospravljanje igrač, in prav zaradi tega Veliki medo od Malega meda zahteva, naj pospravi plišastega zajčka ter ga zamenja s plišastim medvedom. Toda Mali medo se temu odločno upre. Zajec je njegov prijatelj, ki mu pomaga premagovati strah pred temo v brlogu, nenavadnimi šumi in strašljivimi zvoki, zato se Mali medo čuti varnega le v zajčevi družbi. Pravo življenje in njegove resnice se vedno skrivajo v majhnih ter na videz nepomembnih dogodkih in odnosih. Predstava Mali in Veliki medo razkriva želje, strah in čustva – predvsem prijateljska, ki si jih vsak otrok nabira od prvega diha naprej. ✱ Skoči z mano v pravljico in po peljali se bomo v čudežni svet gledališča. Bodi kraljična, bodi princ, bodi navihan škrat ali pa medved, ki lomasti po gozdu in išče med za pod zob. Pri nas je vse to mogoče, saj bomo z domišljijo, iznajdljivostjo in seveda s pomočjo gledališča vse spremenili v znane pravljične junake ter jim dali možnost, da žaživijo v nas samih. ✱ Foto: Jaka Varmuž Predstavi Mali medo, Binka Tinka Pobalinka in gledališko druženje Skok v pravljico z Igorjem na vas čakajo v Gledališču Koper. Predstavi sta namenjeni vsem vam, ki ste stari od 3 do 6 let. Na Skok v pravljico z Igorjem pa lahko skočite vsi majhni in veliki, željni gledaliških dogodivščin. Za natančen spored predstav pokukajte na www.gledalisce-koper.si/mesečni program ali na facebookovo stran Gledališča Koper. Marca 2013 bosta na programu dve prireditvi za otroke: 2. marca 2013 ob 10. 30 Skok v pravljico, Svetlana Makarovič: Glavni petelinček. Pripovedovalec Igor Štamulak. 16. marca 2013 ob 10. 30 Simona Hamer, Ajda Valcl: Zajtrk, SNG Nova Gorica. Za abonma Mavrična ribica in izven. Svetilnik / Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Letnik VI, številka 3 / Izdajajo Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Obalne galerije Piran, za izdajatelja Lilijana Stepančič; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja dr. Luka Juri; P okrajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” P irano, za izdajatelja Fulvia Zudić; Pomorski muzej “Sergeja Mašere” Piran, za izdajatelja v. d. direktorja mag. Flavio Bonin; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za izdajatelja David Runco; Libris, d. o. o., za izdajatelja Ingrid Celestina / Uredniški odbor: Samanta Kobal (urednica; [email protected]), Brigita Jenko ([email protected]), Tatjana Sirk ([email protected]), Fulvia Zudić ([email protected]) / Lekto rica slovenskega jezika Alenka Juvan / ISSN C506–158X / Priprava slik in tisk Tiskarna Vek Koper / Naklada 3.500 / Koper, februar 2013 / Na naslovnici prizor iz predstave Ajde Toman Binka Tinka Pobalinka in srečna hrana Gledališča Koper (foto: Jaka Varmuž)