Reži, sestavi / Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Gledališče Koper, Pokrajinski muzej K oper, Pokrajinski arhiv K oper, Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Letnik VIII / Številka 1 / September 2014 / Brezplačni izvod Poštnina plačana pri pošti 6101 Koper – Capodistria TISKOVINA MOJ ODER 4. festival Pri svetilniku Festival gledaliških predstav za mularijo DOPOLDANSKO DOGAJANJE P a se je leto obrnilo okoli in spet je tu šola; z njo pa tudi festival gledaliških predstav za mularijo, Pri svetilniku. Kar četrti po vrsti! Štirica sicer ni pravljična številka, vsebina festivala pa je veliko več kot to. V naše gle dališče prihaja ______________________ , » se sam oblači, sam počeše in umije, čevelj čke si sam skrtači, sam se s čepic pokrije. Sam gre v širni dan na pot, sam preudari kod in kam. A čeprav je tak gospod, svečke ne obriše sam!« Kdo prihaja v Gledališče Koper? Pa še veliko preostalih se vam bo predstavilo in verjamem, da ob koncu poželo vaš aplavz. Ampak kaj bi toliko govorili! PRIDITE K NAM V GLEDALIŠČE! MI VAS ŽE NESTRPNO PRIČAKUJEMO! Sreda, 1. 10. 2014 9.00, 10.30 ■ Maruša Kink, Simona Hamer, Mija Špiler Prosto po Prešernu Zavod Margareta Schwarzwald in Cankarjev dom Zaključeno za šole Četrtek, 2. 10. 2014 9.00, 10.30 ■ Katja Pegan, Patrik Greblo Pepelka in jaz Abonma MALI ODER in izven Mala dvorana Ponedeljek, 29. 9. 2014 9.00, 10.30 ■ Maja Aduša Vidmar Modro pišče Zaključeno za šole Torek, 30. 9. 2014 9.00, 10.30 ■ Maja Aduša Vidmar Modro pišče Zaključeno za šole 2 Četrtek, 9. 10. 2014 10.00 ■ Katja Pegan in ustvarjalci predstave Gledališka vaja Zaključeno za šole Petek, 10. 10. 2014 10.00 ■ Katja Pegan in ustvarjalci predstave Gledališka vaja Zaključeno za šole Zaključeno za šole Petek, 3. 10. 2014 9.00, 10.30 ■ Iztok Kovač Huda mravljica Zavod EN-KNAP in Gledališče Koper Zaključeno za šole Sobota, 4. 10. 2014 10.30 ■ PREMIERA Iztok Kovač Huda mravljica Zavod EN-KNAP in Gledališče Koper Abonma MAVRIČNA RIBICA in izven Ponedeljek / Lunedì, 6. 10. 2014 9.30 ■ Munro Leaf Bikec Ferdinand Zaključeno za šole 11.00 ■ Munro Leaf La storia del Sobota, 27. 9. 2014 10.30 ■ Niko Grafenauer Pedenjped SSG Trst (Italija) Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si toro Ferdinando Riservato per le scuole La prime dello spettacolo in lingua italiana Torek, 7. 10. 2014 10.00 ■ PREDPREMIERA Katja Pegan in ustvarjalci predstave Gledališka vaja POPOLDAN PRI SVETILNIKU D ragi otroci, starši, dedki, babice, domače živali in tiste za lahko noč, na festivalu se ne dogaja marsikaj samo dopoldne. O, ne, ne, ne, tudi popoldnevi živijo v festivalskem duhu. Zato vabljeni, obiščite »svetilničarje« tudi popoldne. Kam pa sveti naš svetilnik popoldne? Svetilničar Igor sveti v globine pravljic, svetilničarka Tjaša pa snop luči usmerja k princeski Polonci. Toda na svetilniku bi bilo brez Tinke Binke Pobalinke Nagajivke verjetno malce dolgčas, zato smo na gledališke popoldneve povabili tudi njo. Zakaj? Ja, no – to naj bo samo za otroška ušesa – da tudi mi skupaj z njo malce ponagajamo staršem. Zaključeno za šole Sreda, 8. 10. 2014 10.00 ■ Katja Pegan in ustvarjalci predstave Gledališka vaja Zaključeno za šole Foto: Jaka Varmuž 3 Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si 4. festival Pri svetilniku Sreda, 1. 10. 2014 17.30 ■ Igor Štamulak Skok brano pravljico tudi uprizorili in pravljičnim bitjem dali priložnost, da oživijo v vas samih. ✱ Izven Ajda Toman v pravljico Mala dvorana Petek, 3. 10. 2014 17.30 ■ Tjaša Hrovat Princeska Polonca Izven Mala dvorana Ponedeljek, 6. 10. 2014 17.30 ■ Ajda Toman Binka Tinka Pobalinka Izven Mala dvorana Torek, 7. 10. 2014 17.30 ■ Po slovenskih ljudskih priredila Nika Solce O grdinici, ki je šla na lov Mednarodni center za lutkovno umetnost Koper Izven Mala dvorana Igor Štamulak Skok v pravljico Gledališče Koper I Pravljična urica z Igorjem Štamulakom gor rad bere pravljice, toda še raje jih prebira ali o njih pripoveduje drugim, najmlaj šim. Skupaj z njimi se ob pravljici prepusti brezmejni domišljiji. Zato pravljico včasih nadgradi, ji doda nov začetek ali konec, si izmisli novega junaka, naredi pravljico še lepšo in vsem, ki jim uspe »skočiti« vanjo, ponudi priložnost, da vstopijo v čudežni svet gledališča. Z domišljijo, iznajdljivostjo in Igorjevo po močjo boste lahko tudi vi postali junak (junakinja) zimzelenih pravljic in slikanic Ele Peroci, toda pomembnejše kot to, za katerega od junakov se boste odločili, je, da boste skupaj z Igorjem pre- MOJ ODER v katerih so živele, vi pa ji boste pomagali iskati izgubljene zlate žoge, ji priskočili na pomoč pri premagovanju zlobnih mačeh in pri bežanju pred zmaji. ✱ Binka Tinka Pobalinka Gledališče Koper Pravljična urica z Ajdo Toman T udi v tej sezoni bo najmlajše obiskovalce gledališča obiskala deklica Tinka, nagajiv in družaben deklič, ki od vsega najraje nagaja odraslim in jo zato mama kliče kar Binka Tinka Pobalinka, očka pa celo Nagajivka. Z njo in z njenim novim malim prijateljem, »znanstvenikom« Binkom Tinkom Pobalinkom, bodo otroci skušali odgovoriti na vprašanje, kaj je to čudež. Predstava, za katero je besedilo napisala Ajda Toman, ki bo deklico Tinko tudi odigrala, bo v dogajanje pritegnila tudi mlado občinstvo. Otrok ne bo prevzela le z zanimivimi fizikalnimi poskusi ter jim na preprost način razkrila “čarovnije” in “znanstvene” resnice, ki so dostikrat ve liko bolj preproste, kot se zdi na prvi pogled, ampak jim bo odkrila tudi resnico o čudežu, ki se skriva v kratki in pogosto izgovorjeni besedici: »Hvala!«. ✱ Tjaša Hrovat Princeska Polonca Gledališče Koper Pravljična urica s Tjašo Hrovat P rinceska na zrnu graha, španska prin ceska, princeska, ki je poljubila žabjega kralja, princeska podgančica Ančica in princeska Maja so le nekatere od tistih princesk, ki živijo v pravljičnih zgodbah najrazličnejših narodov in jezikov. Če bi hoteli našteti prav vse princeske tega sveta, bi nam na tem mestu zmanjkalo prostora, zato vam bo naša gledališ ka princeska predstavila le najlepše, najbolj poštene in najbolj dobre. Naša Polonca ni čista prava princeska, toda ker rada prireja čajanke, na katerih prijateljem pripoveduje zgodbe o princeskah in jih s svojimi igračami tudi odigra, so jo ti začeli klicati kar prin ceska Polonca. Vsakič vam bo predstavila drugo princesko in njeno spremstvo, oživila dvorce, Foto: Jaka Varmuž Po slovenskih ljudskih priredila Nika Solce O grdinici, ki je šla na lov Mednarodni center za lutkovno umetnost Glasbeno-lutkovna predstava Igra, režija, glasbeni aranžmaji in izvedba Nika Solce Oblikovanje in izdelava lutk Mateja Šušteršič V svoji novi lutkovni predstavi O Grdinici, ki je šla na lov Nika Solce združuje svoja dva svetova: lutkovnega in glasbenega. Predstava je sestavljena iz poučnih in humornih slovenskih ljudskih pravljic, ki se prepletajo s slovensko ljudsko glasbo in priredbami. Grdinica se odpravi na lov in med tem, ko poskuša ujeti miško, se zagozdi pod skalo. Na pomoč ji priskoči zajček ter jo reši. Nehvaležna Grdina pa se odloči, da bo zajčka kar snedla. Iz zagate ga reši botra lisica, ki ravno pride mimo … Toda vsi dobro vemo, kako zelo prebrisana je lisica. S kakšno zvijačo je tokrat rešila zajčka pred Grdino, pa boste šele videli … v predstavi. ✱ MOJ ODER 4. festival Pri svetilniku Foto: Miha Fras gar več, ki bi mu lahko nagajala in ga strašila, in ničesar več ni bilo, kar bi lahko razbila in uničila. Sredi ruševin in črepinj je ostala čisto, čisto sama, dokler … Interaktivna plesna predstava je nastala po motivih že skoraj ponarodele otroške pesmice Branka Rudolfa in Ma rijana Vodopivca Huda mravljica, ki je Iztok Kovač Huda mravljica Zavod EN-KNAP in Gledališče Koper Predstava z glasbo, plesom in besedo Foto: Miha Fras B PREMIERA BO! PREMIERA BO! Katja Pegan in ustvarjalci predstave Gledališka vaja Gledališče Koper Mladinska komedija Režiserka Katja Pegan Dramaturg Miha Trefalt Scenograf Milan Percan Kostumografki Mateja Čibej in Ljubica Pregelj Maskerka Tina Humar Avtor glasbe Mirko Vuksanović Oblikovalec luči Peter Novak Asistentka režije Zala Sajko Igrajo Gospa Desa – Desa Muck, Režiser Dušan – Jaša Jamnik, Inspicient Rudi – Gorazd Žilavec, Rekviziter Ivo – Blaž Popovski, Garderoberka Ljubica – Vanja Korenč S Premiera, 16. maj 2014, Center kulture Španski borci, Ljubljana ila je huda mravljica …, ki je drugim mravljicam nagajala pri delu in igri, jih cukala in strašila, po tleh metala bananine olupke, nenehno rigala, lončarju pobila vse lonce na trgu, vrh vsega pa napadla še bika in ga tudi pohrustala. Toda s takim obnašanjem ni prišla daleč. Kmalu namreč ni bilo niko- 4 Krstna uprizoritev PREMIERA BO! PREMIERA BO! Režiser Iztok Kovač Ustvarjalci in izvajalci EnKnapGroup (Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, Bence Mezei, Ana Štefanec, Tamás Tuza) in Tanja Skok Avtor glasbe in glasbeni mentor Tomaž Grom Kostumografinja Barbara Stupica Scenografija EN-KNAP Oblikovalec svetlobe Luka Curk Avtor ilustracij nejaaka Dramaturška sodelavka Jera Ivanc Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si Foto: Miha Fras v različnih duhovitih izvedbah rdeča nit predstave in dobi, čisto po ljudsko, nov, drugačen konec. Predstava z glasbo, plesom in besedo pripoveduje preprosto zgodbo o odraščanju, o sprejemanju odgovornosti in o sodelovanju. ✱ kriti v varni temi gledališke dvorane med smehom, ki nam zaradi duhovitega dovtipa igralca na odru sili na usta, vse prevečkrat pozabljamo, da je še tako zabavna in lahkotna predstava, za katero se zdi, kot bi nastajala sproti, iz veselja igralcev ob nastopanju na odru, vedno plod trdega večmesečnega dela, porojenega iz strasti, nepredvidljivosti in sodelovanja. Na vprašanje, kako sploh nastane gledališka predstava in kdo je poleg igralcev zaslužen zanjo, bo odgovorila duhovito in zabavno napisana igra o nastajanju gledališke predstave, ki bo (mlademu) občinstvu ponudila vrsto zanimivih informacij: razkrila bo, kaj se Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si dogaja mesec ali dva pred premiero, kdo so ljudje, brez katerih predstave nikoli ne bi bilo (razložila bo vlogo režiserja, scenografa, kostumografa in drugih sodelavcev, vse do najpomembnejšega tvorca – igralca). Čeprav besedilo ne želi biti poučno za vsako ceno, to vendarle nekoliko je, predvsem pa je gledališko; niti za trenutek namreč ne pozabi, da je v službi gledališča, zato ne pripoveduje in ne pre dava, mlademu gledalcu pa omogoči, da se iz dialoga in situacij nauči kar največ. Tudi o Levstikovem Martinu Krpanu, ki bo pomenil vsebinsko ogrodje predstave. ✱ 4. festival Pri svetilniku MOJ ODER Niko Grafenauer Pedenjped SSG Trst (Italija) Svet, kakor ga vidi otrok P Režiser in igralec Primož Forte edenjped je glavni junak Grafen auerjevih pesmi, ki so sredi šest desetih let prvič izšle v slikanici. V njih je pesnik humorno in igrivo predstavil tipičnega pobalina, radovednega in družabnega Pedenjpeda, ki ima vse lastnosti majhnih otrok. Ko ga pridejo obiskat otroci, jim z veseljem razkaže svoje pedenjcarstvo. Nariše jim svojo dru žino, pokaže, kako v bitki igra generala, občasno kakšno stvar tudi razbije, rad je sladkarije, jih pušča vsepovsod, tako, da se mu včasih kakšna lizika zalepi na hlače. Rad vrta po nosu in nosi narobe oblečene hlače, kar ga ne moti, saj je v pedenjcarstvu narobe prav. S Pedenjpedom je avtor opisal svet z zornega kota dečka, in tak pristop zazna muje tudi uprizoritev, v kateri se Pedenjped še zabava in igra – kako drugače od današnjih otrok – z barvicami, s flavto in veliko mero domišljije. ✱ Foto: Luca Quaia 5 Maja Aduša Vidmar Modro pišče Gledališče Koper Zgodba o drugačnosti Režiserka Katja Pegan Dramaturginja Samanta Kobal Scenograf Milan Percan Kostumografka Ana Matijevič Avtor glasbe Mirko Vuksanović Lektor Srečko Fišer Igrajo Mojca Fatur, Maja Aduša Vidmar, Tjaša Hrovat, Igor Štamulak D ogodek, ki razburi kokošnjak, je rojstvo piščančka, ki ve več od matere koklje. Pišče ni podobno nikomur, in ker se tudi nenavadno oglaša, petelin zahteva, da se ga znebijo. Vsi se strinjajo, razen koklje, ki je pripravljena trpeti, samo da bo pišče imelo mamo. Takrat pa se pojavi sova, ki išče svojega mladiča. Seveda ga prepozna v modrem piščetu. Zgodba o nenavadnem piščančku ni in ne želi biti le prikupna pripoved o pernatem nebodigatreba, temveč želi male gledalce opozoriti na enakost in enakopravnost vseh živih bitij – tudi ljudi. Povedati želi, da biti »drugačen« ne pomeni biti slab. ✱ MOJ ODER 4. festival Pri svetilniku Maruša Kink, Simona Hamer, Mija Špiler Prosto po Prešernu Zavod Margareta Schwarzwald in Cankarjev dom Režija Maruša Kink Igrajo Jernej Čampelj, Tina Gunzek, Saša Pavlin Stošić Foto: Jaka Varmuž Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si P 6 repesnitev klasične pravljice o Pepelki, princu, vili in dveh zlobnih sestrah, kakršno uprizarjamo v Gledališču Koper, je rezultat raziskav in improvizacij v gledališki šoli, na otroških delavnicah in v nizu otroških predstav Skok v pravljico, kjer se otroci skupaj z mentorji ukvarjajo s pravljicami, njihovo postavitvijo na oder, povezavo s sedanjostjo ter njihovim prenosom v naš čas in prostor. Ena od obravnavanih pravljic Katja Pegan, Patrik Greblo Pepelka in jaz Gledališče Koper V Foto: Žiga Koritnik sem znane Prešernove pesnitve so v predstavi Prosto po Prešernu izhodišče za napeto zgodbo in nepredvidljivo, sveže interpretirano dogajanje, ki ga njeni ustvarjalci rišejo z inovativnimi življenjskimi, humornimi in abstraktnimi vložki. Natančno analiziranje Prešernovega življenja in ustvarjanja je avtorje pripeljalo do premišljene uprizoritve. V njej nazorno prikažejo ter na trenutke drzno interpretirajo lik in delo dr. Franceta Prešerna. Spoštljivo do njegovega dela, človeško do njegovih likov, raziskujoče do njegovega življenja. Uprizoritev jasno pokaže, da imajo Prešeren oz. njegovi liki in najstniki več skupnega, kot se jim morda zdi, ko se morajo o njem učiti v šoli. Prosto po Prešernu. ✱ Režiserka Katja Pegan Avtor glasbe Patrik Greblo Kostumografka Ana Matijević Oblikovalca luči Jaka Ivanc in Jaka Varmuž Svetovalka za gib Fiona Johnson Kocjančič Lektorica Barbara Rogelj Glasbo na posnetku izvaja Simfonični orkester Dirigent Patrik Greblo Igrajo Jaz – Igor Štamulak, Pepelka – Tjaša Hrovat, Podganca, Princ – Gaynor Johnson, Mačeha, Vila – Mojca Fatur, Suha presta – Rok Matek, Glista s piste – Blaž Popovski Preljubi mladi nadebudni rod, ljubezen vedno najde pot, ne zlobnim princem in denarju, srce zaupa raje naj mornarju, ki barko vodi med oseko, plimo, kljubuje vetru in premaga zimo in ve, da v dvoje še se da živeti če ne pustiš si srčne vere vzeti. Foto: Jaka Varmuž na delavnicah je bila tudi Pepelka, ki je mlade gledališčnike tako prevzela, da so jo predelali po lastnih željah in duhovitih domislicah. Po njih je Katja Pegan nato zgodbo o Pepelki napisala na novo; tokrat v verzificirani obliki, ter jo – v želji po približevanju današnjemu dojemanju sveta in družbe –priredila tako, da se v njej lahko prepoznamo prav vsi, ob tem pa se iskrivemu in duhovitemu besedilu od srca nasmejimo. Predstava ne velikih, a prešernih rim, z veliko plesa, glasbe in pisanimi kostumi je namenjena otrokom prve triade osnovnih šol, pa tudi njihovim staršem, ki bodo spoznali, da to pravljico nasled njič otrokom lahko povedo tudi nekoliko drugače. ✱ 7 Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si 4. festival Pri svetilniku Festival gledaliških predstav za mularijo FESTIVALSKO DOGAJANJE PRIDITE K NAM V GLEDALIŠČE! MI VAS ŽE NESTRPNO PRIČAKUJEMO! Učna ura o gledališču in poklicih v njem Gledališče Koper Vodi in ustvarja dramaturginjapedagoginja Samanta Kobal U čna ura o gledališču se izvaja za otroke od 5. do 14. leta. V Učni uri o gledališču se otroci spoznajo z vsemi poklici, ki so potrebni za nastanek gledališke, lutkovne predstave oz. se seznanijo z vsemi poklici, ki sodelujejo pri nastanku predstav za otroke in za odrasle. Udeleženci se nato sprehodijo po vseh prostorih gledališča, se spoznajo z njihovimi imeni in z njihovo na membnostjo. V zadnjem, tretjem delu Učne ure pa se udeleženci zberejo v gledališki dvorani, se preizkusijo v vlogi gledališkega igralca in v vlogi vzornega občinstva ter tako na lastni koži občutijo obe plati. ✱ Foto: Jaka Va rmuž MOJ ODER MUZEJSKI ZAKLADI Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si M Uganke in zanke ugledne Rimljanke uzejska jesen bo v znamenju antike, oktobra nas bo v čas svojega življenja po peljala rimska dama iz okolice Sermina. Po skoraj 2000 letih so stik z njo navezali arheologi, ki so med izkopavanji odkrili nekaj njenih osebnih predmetov, med drugim dragocen nakit. S pomočjo razstave pa tudi naše stalne antične zbirke bomo raziskovali, kakšno je bilo življenje v času Rimskega imperija v naših krajih: kaj so takrat jedli, kako so se oblačili, ali so se krasili z nakitom, kako so skrbeli za osebno higi eno in se lepotičili, katere igre so poznali in ali so otroci tudi takrat morali hoditi v šolo. Celotno ponudbo delavnic in koledar dogodkov si oglejte v rubriki Ustvarjalnice, mi pa smo vam v izziv pripravili TEST Uganke in zanke ugledne Rimljanke! 8 8.Kakšne pričeske so nosile rimske dame? V)Nosile so zelo dolge, razpuščene lase H)Ko so se poročile, so jih ostrigli “na paža” N)Dolgi lasje so bili počesani v umetelne pričeske Pri vsakem vprašanju obkroži črko pred pravilnim odgovorom, črke prepiši na spodnjo črto in ugotovil boš, za koga je neutolažljiva mati dala izklesati sarkofag, ki ga hranimo v naši rimski sobi. Seveda si ga lahko prideš pogledat in poiščeš tudi napis o umrli deklici! 6.V znanem reku Alea iacta est pade: J) žoga M)kocka O) krožnik 1. Rimljani so si svetili: S) z oljenkami O) s petrolejkami G) z neonskimi lučmi Liberati A. M. 2000, Antični Rim, Zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, str. 85. Ferrero, G. 1911, The Women of the Caesars, str.13 2.Med rimskimi jedmi je posebno mesto imela ribja omaka: A) kalodont B) kaliga E) garum 3.V rimskem času so poznali in jedli: J) krompir, fige, kalamare N)grozdje, paradižnik, koruzo P) oljke, marelice, žito 4.Predmet iz rimskega obdobja (na fotografiji) je: P) okvir za sliko T) ogledalo R)šablona za izrezovanje krogcev 5.Žensko obleko v času Rima sestavljajo: I)palla, tunika, štola F)caliga, palla, toga B) calami strum, štola, palla 9.V rimski sobi Pokrajin skega muzeja Koper si lahko ogledaš: H) sarkofag, oljenko, meč A) ogledalo, amforo, žaro U)zlate uhane, kip Pravice, mozaik 7.Latrunculi je: I)rimska taktična igra na plošči C)sistem rimskih javnih stranišč L)vrsta jagodičevja, ki je šla Rimljanom še posebej v slast V ozadju: Carandini A. 1985, Settefinestre, Una villa schiavistica nell'Etruria Romana, 225 s, slika 329. Deklici je bilo ime TULLIA ————————— MUZEJSKI ZAKLADI Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si Saj ni res, pa je!  Rimljani so posebej radi imeli prstane, nosili so jih tudi po več na enem prstu, vendar nikoli na sredincu – to je veljalo za neprimerno.  Oblačenje, ličenje in friziranje rimske dame iz višjega sloja je trajalo tudi več ur. Pri tem so jim pomagale sužnje – spletične. Cesarice so celo vplivale na modo, tako da lahko po frizuri določi mo obdobje, v katerem je podoba nastala.  Za izdelavo pričesk so v rimskem času uporabljali kovinske škarje za kodranje, koščene igle, lasulje, znali so barvati lase, poznali pa so tudi lasne podaljške! Pa poskusite povezati nekaj latinskih besed z ustreznimi slovenskimi: Liberati A. M. 2000, Antični Rim, Zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, str. 86. ŠKARJE ZA KODRANJE LAS FIBULA MEČ KOCKA AURIFEX ALEA PISALO ORNATRIX Sedaj pa še malo v šolo na uro prevajanja! V rimskem času je bil povezovalni jezik, ki so ga uporabljali na celotnem impe riju, latinščina. Podobno vlogo ima v svetu danes angleščina. In tako kot danes znate vsi angleško, bi morali v Rimskem imperiju znati latinsko. CALAMISTRUM GLADIUS Liberati A. M. 2000, Antični Rim, Zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, str. 85. Ustvarjalnice Z igro do dediščine v tednu otroka: v antiko! Oktobra bomo z rimsko damo in njenimi osebnimi predmeti stopili v antiko: 2. oktobra SUŽNJA SPLETIČNA tvoritev vitrine s predstavitvijo rimske mode in pokušino hrane, o s sodelovanjem dijakov Srednje šole Izola in Srednje tehniške šole Koper. 7.–11. oktobrav tednu otroka, bomo s pomočjo igre, učenja in pričesk vstopili v antični Rim:  7., 8. in 10. oktobra Preko igre (in učenja) v antični Rim! (za najavljene skupine), 9 . oktobra Rimske pričeske in ličenje (za najavljene skupine, s sodelovanjem Srednje tehniške šole Koper),  11. oktobra Kruha in iger (za družine, s sodelovanjem Kulturnega društva Vespesjan). STILUS ZLATAR SPONKA ZA OBLEKO Rešitve: Deklica se je imenovala TULLIA SEPTIMINA. / Saj ni res, pa je: vse je res! / Prevodi: ornatrix = sužnja – spletična, aurifex = zlatar, stilus = pisalo, alea = kocka, gladius = meč, calamistrum = škarje za kodranje las, fibula = sponka za obleko 9 Muzejska jesen Jeseni v muzeju ne bo dolgčas! Vsak danjik nam boste popestrili tudi vi, ko nas boste obiskali v okviru šolskih dejavnosti. Ne pozabite niti na jesenske Muzejske počitniške igrarije med krompirjevimi počitnicami, kadar koli pa lahko na recepciji povprašate po lovu na zaklad ali novem itinerarju po ostankih koprskega obzidja za družine. Lahko se preverite v znanju arheologije pri arheopeskovnikih ali poiščete kak drug muzejski priboljšek. ✱ Brigita in Maruša MUZEJSKI ZAKLADI Poletje smo začeli z razstavo o arheoloških najdbah iz rimske vile na Školaricah. V posebnem kotičku ste se lahko s pomočjo raziskovanja, izkopavanja, risanja in igranja z vilo ter z delom arheologov seznanili tudi vi. Poleti smo skupaj postavili razstavo, ki je nastajala iz vaših najdb! Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si Muzejsko poletno dogajanje na fotografijah Na Školaricah so nas obiskali tudi člani društva Šent. Izdelovali smo »tegule« s Školaric z žigom CRISPINI ali svojim imenom in iskali skrivnostne odtise. Tudi julijske muzejske igrarije so bile v znamenju arheologije in antike: Izkopavali smo v sektorjih A in B. Le kaj smo našli? S pomočjo društva Vespesjan smo se na koncu spremenili v prave Rimljane. 10 Avgusta nas muhasto vreme ni prestrašilo! Tokrat smo se podali v ne tako davne čase: začeli smo v srednjem veku, kjer smo prepletali in razpletali »okamenelo« pletenino. Vživljali smo se v umetnine beneškega slikarstva. Nadaljevali smo po poti koprskega obzidja. Le kje se skriva? Letošnje poletje je muzej dobil tudi nov kotiček z magnetki! Foto: Arhiv PMK S Kulturnim in športnim društvom Dolga Štorija smo se poskusili v stari istrski igri pandolo. Tudi muzej se kdaj odpravi na obisk! Poleti smo gostovali v domu starejših občanov na Markovcu, ob začetku šolskega leta pa na otroškem festivalu Koper Otok. 11 IZ ARHIVSKE SKRINJE Pokrajinski arhiv Koper / www.arhiv-koper.si Spet v šolskih klopeh S eptember je. Spet sedimo v šolskih klopeh in pridno nabiramo znanje. Učimo se iz številnih učbenikov, zapisujemo v šolske zvezke, izpolnjujemo delovne zvezke in uporabljamo veliko pripomočkov. Ali veste … da je v 19. stoletju, leta 1842, Anton Marin Slomšek napisal učbenik za nedeljske šole v slovenskem jeziku, ki so ga mnogi poznali kot Zlato knjižico. V njej je obravnaval osnovno računanje, branje, pisanje, zgodovino, geografijo, biologijo, medicino, astronomijo … Vendar šole v tistem času niso bile za vse enake; bogati so imeli boljše šole in knjige, revni, če so sploh hodili v šolo, pa so imeli pouk v skromnih prostorih, brez pripomočkov in učbenikov. Včasih so pisali na tablice s kredo, pozneje v zvezke s peresi, navadnimi pisali in barvicami. Učitelji pa so pisali s kredo na tablo, ki se je imenovala lavanja. Tisti učenci, ki so nagajali in motili pouk, so morali sedeti v »oslovski klopi« (zadnja klop v kotu učilnice). Tudi kaz ni v šolah so bile včasih boleče (udarci z ravnilom po dlaneh, učencem so navili ušesa, jih zlasali …). Toda v šoli je bilo lepo, ker so bili na toplem, varni, zaščiteni pred težaškim delom, lahko so se tudi poigrali. Pri pouku se je poleg učenja veliko pelo, risa lo, kuhalo, šivalo … in temu se je reklo učenje praktičnega znanja za življenje. Zelo pomembno je bilo in še vedno je, da so učitelje spoštovali in poslušali. Učitelji pa so vse dogodke v šolskem letu vestno in skrbno zapisovali v šolsko kroniko, zapise so popestrili tudi z risbami in fotografijami. ✱ Nada Naloge:  Naštej, katere pripomočke potrebuješ pri pouku in v katerem razredu.  Nariši učence v šoli pri pouku.  Nariši svojo učiteljico ali učitelja. GIROTONDO Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org Matej Koljesnikov Lana Mara Bernetič Premio Haiku per i bambini nel mondo S abato 25 ottobre 2014 alle ore 16.00, presso la Sala Degan della Biblioteca Civica di Pordenone, si terrà la cerimonia di premiazione per il Premio Haiku per i bambini nel mondo (tema: I sogni), organizzato dalla JAL Foundation di Tokyo, in collaborazione con l’Associazione Italiana Haiku (AIH). L’associazione italiana Haiku ban disce ogni anno un concorso dedicato a questo componimento poetico, nato in Giappone nel XVII secolo e composto da tre versi. Durante il laboratorio degli Inventastorie i nostri ragazzi più grandi si sono divertiti a creare degli Haiku originali Thomas Marijanovič 12 Anna Klarica unendoli a un loro disegno. Il loro im pegno è stato premiato! Complimenti ad Anna Klarica, Thomas Marijanovič e Lana Maria Bernetič, alunni della SE Vincenzo e Diego de Castro di Pirano, che si recheranno, insieme alle mentori Fulvia Zudič ed Elena Bulfon Bernetič, alla cerimonia di premiazione a Pordenone. ✱ 13 Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org Primo premio ex aequo al 12. Concorso Internazionale di Schwanenstadt ai nostri piccoli Inventastorie S abato 20 settembre 2014 alle ore 15.00, presso la Sala Comunale di Schwanenstadt, si terrà la cerimonia di premiazione del 12. Concorso internazionale/Internat. Kinder-und Jugendbuchwettbewerb der Stadtgemeinde Schwa nenstadt 2014. Il suddetto concorso internazionale di libri per bambini e ragazzi Sulle ali delle farfalle e dei cigni nasce nel 1997 nel Comune di Bordano. Il nome del premio si riferisce ai simboli delle farfalle per Bordano e dei cigni per Schwanenstadt. Il Comune di Schwanenstadt, in collaborazione col Comune di Bordano, con il Comune di Sacile, col Centro Studi per la letteratura giovanile Alberti di Trieste, col Circolo Athena di Belpasso e con il comune di Belpasso e coll’Università di Salis GIROTONDO burgo (Facoltà Romanistica), ha bandito il concorso invitando le diverse categorie a parteciparvi. Il tema di base per l’anno 2014 era Quanto lontano vai se parti a piedi? Il gruppo degli Inventastorie Piccoli della CI Giuseppe Tartini di Pirano, che comprende i bambini dai quattro agli otto anni, capitanati dalle mentori Mariella Batista ed Elena Bulfon Bernetič e l’aiuto straordinario di Teja Bučinel e Doriana Kozlovič Smotlak, ha partecipato al concorso, realizzando l’albo illustrato dal titolo Un viaggio incredibile aggiudicandosi il Primo premio ex aequo. Complimenti a Nika Spiezia Bakič, Solidea Novak, Diego Tobia Eilets, Erika Argentin, Linda Rossetto, Jaime Joras, Selena Gergorić, Tian Ferlin e Lian Luka Čeligo, che si sono impegnati a realizzare un bellissimo e originale libro per bambini! ✱ Illustrazioni e testo Gli Invensatorie; revisione linguistica del testo i taliano Doriana Kozlovič Smotlak. ˇ NICA MOJA KNJIZ Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si Koper v objemu soli ˇ C lovek je naravna obrežna mo krišča, nastala ob izlivih rek v morje, preoblikoval v soline. S pomočjo sonca in vetra je iz njih pri dobival sol. Ali ste vedeli, da so tudi v Kopru nekoč bile soline? Nastale so na napla vinah reke Rižane in potoka Badaševice. Na Oddelku za mlade bralce Osred nje knjižnice Srečka Vilharja smo poleti imeli razstavo Koper v objemu soli, kjer so bili na ogled: predmeti zbiratelja Janeza Janežiča profesionalne fotografije Anje Čop predmeti podjetja Piranske soline d. o. o. ter video priredba slovenske ljudske pravljice Čarobni mlinček ✱ Foto: Anja Čop 14 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si Velika modrina, nemirna gladina, hobotnic in rakov in rib domovina. Striček Bodiček po hruške ne hodi, kaj bi mu sadje, če biva le v vodi. V prostoru brez zraka živi, A vseeno diha. Usta odpira, kot da govori, A je popolnoma tiha. (abir) Vsak otrok ve, kaj je sol, to besede je le pol, če prideneš k njej še ata, pa ti pride ven … (atalos) Kapitan je mlinčku naročil: »Mlinček, mlinček, melji, melji! Belo sol mi brž namelji!« Iz mlinčka se je usula bela sol, in ko je bila solnica polna, je kapitan ukazal: »Dosti! Dosti je soli!« ampak mlinček se ni hotel ustaviti … Od takrat mlinčki na dnu morja noč in dan meljejo belo sol in če boste poskusili morsko vodo, boste ugotovili, da je še danes slana. ✱ Uganke (kežej iksrom) Zakaj je morje slano? ˇ NICA MOJA KNJIZ (ejrom) 15 ✱ Urška MOJ ODER Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si 16 LA PRIMA DELLO SPETTACOLO Munro Leaf La storia del toro Ferdinando Foto: Jaka Varmuž Teatro Capodistria Fiaba danzante Musica Mirko Vuksanović Coreografia Siniša Bukinac Costumi Ana Matijevič Proiezioni Rok Kleva Drammaturgia Miha Trefalt Luci Jaka Varmuž Ballerini Toro Ferdinando – Matevž Česen, Piccolo Toro Ferdinando, Fiore, Ape, Signorina spagnola – Dana Petretič, Piccolo Toro, Toro adulto – Siniša Bukinac, Piccolo Toro, Toro adulto, Torero – Angelo Menolascina Voce narrante registrata Boris Cavazza L a storia del toro Ferdinando è una favola di Munro Leaf trasposta nella danza. Il nostro piccolo toro Ferdi nando viene prelevato da sotto il suo albero preferito e portato a Madrid a fare la corrida. La fiaba scritta nel 1936 è stata anche proibita a causa della suo messag gio pacifista, ma sarà capace di rallegrare i più piccoli con i suoi colori, il movimento ed anche con la sua poeticità. “A volte la sua mamma, che era una mucca, si preoccupava per lui. Aveva pa ura che si sentisse solo, senza amici con cui giocare. “Perché non vai a correre e a giocare con gli altri torelli?” gli chiedeva. Ma Ferdinando scuoteva la testa. “Prefe risco stare seduto qui a sentire il profumo dei fiori” /…/ Se tu fossi un’ape e un toro ti si sedesse sopra, cosa faresti? Lo pungeresti. Ed è proprio quello che accadde a Ferdinando. Ahi! Che male! Ferdinando si drizzò in piedi sbuffando sonoramente e si mise a correre per il prato scalciando e dando testate a destra e a manca, come impazzito. /…/ L’avevano battezzato il feroce Ferdinando, e i banderilleros erano terrorizzati, i picaderos erano terrorizzati e il torero era paralizzato dalla paura. Ferdinando corse al centro dell’arena e tutti urlarono e applaudirono, convinti che si sarebbe battuto con coraggio, sbuffando, scalciando e dando cornate. Ma non fu così. Quando giunse al centro dell’arena, Ferdinando vide i fiori nei capelli delle da me e si sedette ad annusare il profumo. ✱ Svetilnik / Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Letnik VIII, številka 1 / Izdajajo Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja dr. Luka Juri; P okrajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” P irano, za izdajatelja Fulvia Zudić; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za izdajatelja David Runco / Uredniški odbor: Samanta Kobal (urednica; [email protected]), Brigita Jenko ([email protected]), Fulvia Zudić ([email protected]) / Lektorica slovenskega jezika Alenka Juvan / ISSN C506–158X / Priprava slik in tisk Tiskarna Vek Koper / Naklada 5.000 / Koper, september 2014 / Na naslovnici fotografije iz predstav Gledališča Koper (reži, sestavi) /