tukaj
Datum: 26. 11. 2015 Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Uroš Prikl, predsednik Odbor za zdravstvo Tomaž Gantar, predsednik Odbor za gospodarstvo Andreja Potočnik, predsednica Zadeva: Zahteva za sklic skupne nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za zdravstvo ter Odbora za gospodarstvo Spoštovani, na podlagi 2. odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Poslanska skupina Nove Slovenije zahteva sklic skupne nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za zdravstvo ter Odbora za gospodarstvo z naslednjo točko dnevnega reda: Soočanje z demografskim vprašanjem v Sloveniji. Obrazložitev: Izjemno nizka rodnost in posledično staranje prebivalstva je po oceni Evropske komisije eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Zadeva vse države članice in večino področij politike EU. Leta 2025 bo več kot 20 % evropskih prebivalcev starih 65 let ali več, zlasti pa se bo povečalo število starostnikov v starosti 80 let in več. Pomembno vprašanje je, kaj lahko država stori za višjo rodnost. Upadanje rodnosti pod nivo enostavnega obnavljanja prebivalstva je tesno povezano s spremenjenim načinom življenja ljudi: spremenjeno organizacijo življenja v družini, spremenjeno družbeno vlogo ženske, spremenjenim odnosom do otrok in načrtovanja družine, do česar je prišlo z zamenjavo med generacijami. Med vzroki za upadanje rodnosti v Sloveniji sta tudi neustrezna socialna in družinska politika v preteklosti. Predlagatelji menimo, da si Slovenija ne more privoščiti odsotnosti družinske politike in brezbrižnosti do problema rodnosti. Na oblikovanje družine in kakovost življenja družin pa ne vplivajo samo družinske politike v ožjem smislu, temveč družinska politika, ki zaobjema zelo različne resorje od davčnega sistema do stanovanjske in politike izobraževanja, zaposlovanja, servisnih služb, izobraževalne politike in druge. 2 Zaradi specifičnih značilnosti naše države, je staranje prebivalstva in z njim povezani izzivi, v Sloveniji še bolj izraženo ter pereče vprašanje. Po podatkih Statističnega urada RS bo leta 2060 predvidoma skoraj vsak tretji Slovenec star 65 ali več let. V letu 2015 je skoraj petina prebivalstva v Sloveniji stara 65 let in več. Med njimi so skoraj tri petine žensk. Staranje prebivalstva ima velike socialnoekonomske posledice, ki vplivajo na vse vidike življenja družbe, zato Evropska komisija opozarja države članice, da morajo prilagoditi različne sisteme, kot je zdravstveni, pokojninski, sistem dolgotrajne oskrbe, izobraževanja in trg dela. V nadaljevanju izpostavljamo tri prednostna področja, ki so pomembna za medgeneracijsko solidarnost in zagotavljanje kakovostne starosti. S spremembami na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja moramo omogočati ustrezno zdravljenje in nego ter hkrati ohraniti finančno vzdržnost zdravstvene blagajne. V povezavi s prilagoditvijo sistemov za pokojninsko zavarovanje imajo oziroma bodo imele demografske spremembe tudi velik vpliv na trg dela v Sloveniji. Potrebno je omiliti pritiske na izdatke pokojninske blagajne. Nanje na eni strani vpliva staranje prebivalstva, v Sloveniji pa na finančno nevzdržnost pokojninskega sistema vpliva tudi nizka rodnost. Relativno visoka brezposelnost in slabo stanje gospodarstva le še povečujeta pritiske na pokojninsko blagajno. Zaradi vsega navedenega je slovenski pokojninski sistem eden najmanj vzdržnih v Evropi. Razlogov za to je več, med njimi pa je glavni ravno demografija. Danes imamo razmerje med zavarovanci in delovno aktivnim prebivalstvo približno 1,37 zavarovancev, leta 2060 pa naj bi število upokojencev že preseglo število zavarovancev. Vir: Inštitut za ekonomska raziskovanja Težava Slovenije je po ocenah strokovnjakov, da tudi gospodarska rast, katere oživljanje se kaže, ne more odpraviti strukturnih neskladij našega pokojninskega sistema. 3 Vir: Inštitut za ekonomska raziskovanja Zaenkrat se ukrepi za vzpostavitev vzdržnega pokojninskega sistema usmerjajo v zviševanje upokojitvene starosti in nižanje odmernih odstotkov. Ti ukrepi pa so omejeni in se ne dajo prilagajati v nedogled. Delež javnih izdatkov za pokojnine se bo povečeval, hkrati pa tudi proračunska doplačila v pokojninsko blagajno, s katerimi se pokriva razlika med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami. V Sloveniji dolgotrajna oskrba še ni sistemsko urejena, pač pa se zagotavlja v okviru različnih zakonodaj oz. preko ločenih sistemov socialne varnosti (zaščite). Zakon, ki bo urejal to področje, je v pripravi že vrsto let, zadnji osnutek zakona pa je bil po podatkih UMAR v javni razpravi leta 2010. Dolgotrajna oskrba je področje, ki je v velikem porastu in se bo v prihodnosti še dodatno širilo. V UMAR-jevi publikaciji o dolgotrajni oskrbi avtorji izpostavljajo vsaj štiri razloge za nadaljnjo rast: 1. Demografske spremembe bodo povečale povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe v vseh družbah, torej ne glede na različno hitrost staranja prebivalstva po državah. 2. Vzporedno s spreminjanjem družbenih modelov, kot sta npr. krčenje družinskih struktur in porast vključevanja žensk na trg delovne sile, bomo verjetno priča pomanjkanju neformalnih oskrbovalcev, kar bo posledično vplivalo na povpraševanje po plačani oskrbi. 3. Kot tretji razlog izpostavijo vedno večje bogastvo družb, potrebo ljudi po večji kakovosti in bolj odzivnih ter k uporabniku usmerjenim sistemom socialne zaščite. 4. Četrtič, tehnološke rešitve povečujejo možnosti zagotavljanja velikega dela dolgotrajne oskrbe doma, na domu, kar pa posledično zahteva reorganizacijo oskrbe. Predlagatelji nujne seje ocenjujemo, da je nujno prenehati z razpravami in pozivamo vse odgovorne, da pričnemo iskati in, kar je najpomembneje, sprejemati konkretne sistemske rešitve področja dolgotrajne oskrbe. Predlagatelji nujne seje Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da po razpravi sprejme naslednje sklepe: 1. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbor za zdravstvo in Odbor za gospodarstvo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da do 1. 6. 2016 sprejme celovit dokument (strategijo) namenjen vprašanjem povezanimi z demografijo, družinsko politiko in z njima povezanimi izzivi: 4 izjemno nizka rodnost, staranje, medgeneracijska solidarnost, dolgotrajna oskrba, vzdržnost pokojninskega sistema, prihodnost zdravstva, stanovanjska problematika, potrebe gospodarstva po delavcih. 2. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbor za zdravstvo in Odbor za gospodarstvo pozivajo Vlado Republike Slovenije, naj do konca leta 2015 pripravi Belo knjigo o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerim bo zagotovljena dolgoročna vzdržnost sistema. 3. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbor za zdravstvo in Odbor za gospodarstvo pozivajo Vlado Republike Slovenije, naj do konca leta 2015 pripravi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in ga predloži Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem. 4. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbor za zdravstvo in Odbor za gospodarstvo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2015 predstavi javnosti izhodišča reforme zdravstvenega sistema, ki bo vključevala rešitve za dolgoročno vzdržnost financiranja zdravstva in bo zastavljena tako, da bo potekala sočasno s spremembami pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. V imenu predlagatelja bo zahtevo za sklic nujne seje na skupni seji odbora predstavila poslanka Ljudmila Novak. Predlagatelji predlagamo, da na skupno nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za zdravstvo in Odbora za gospodarstvo povabite predstavnike naslednjih institucij: - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Ministrstvo za zdravje, - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, - Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (prof. dr. Janez Malačič), - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, - Inštitut za ekonomska raziskovanja. Lep pozdrav, Ljudmila Novak namestnica vodje poslanske skupine Viri: - http://ec.europa.eu/health/ageing/policy/index_sl.htm, http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5477&idp=17&headerbar=15, Odgovori za prihodnost, program Nove Slovenije, NSi – krščanski demokrati, 2014, Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 2014, dostopno na: http://www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=476, 2015 Ageing report – EU, Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013-2060), EUROPEAN ECONOMY 3|2015, dostopno na: 5 http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2015/pdf /ee3_en.pdf, - Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji, Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII, Zbirka Delovni zvezki UMAR, Ljubljana junij 2014, dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ_02_14p.p df. Priloge: - Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 2014, - Ekonomski izzivi 2015, Urad za makroekonomske analize in razvoj, - Umar: Za vzdržne javne finance nujno soočenje s posledicami staranja prebivalstva in javnim dolgom, www.vecer.com/clanek/201507086127848, 8. 7. 2015, - Če politiki ne bodo videli daleč naprej, lahko nastanejo resni problemi, Delo, Sobotna priloga, 27. 11. 2010.
© Copyright 2024